i i “1609-Prosen-Najslavnejsi” — 2010/8/26 — 11:54 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 33 (2005/2006) Številka 1 Strani 27-29 Marijan Prosen: NAJSLAVNEJŠI KOMET Ključne besede: astronomija, kometi, Halleyjev komet. Elektronska verzija: http://www.presek.si/33/1609-Prosen.pdf c© 2005 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez po- prejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno. 27 ASTRONOMIJA Najslavnejši komet Opazovanja kometov spremljajo številne zanimivosti. Ko sem lansko leto brskal po zanimivih dogodkih v zvezi z navideznimi prehodi Venere čez Sončevo plo- skvico, sem naletel na pojav, ki ga bom na kratko opi- Marijan Prosen Dne 18. 5. 1910 se je namreč zgodilo, da je Halleyjev komet na svoji dolgi raztegnjeni eliptični poti okrog Sonca prišel natančno med Zemljo in Son- ce, tako da je šel, gledano z Zemlje, navidezno čez Sončevo ploskvico. To je skrajno redek pojav, še veliko redkejši od zelo redkih Venerinih prehodov čez Sonce, ki se dogajajo približno eden na stoletje. Navidezni prehod Hal- leyjevega kometa čez Sonce je ponudil astronomom enkratno priložnost, da z meritvami lahko preverijo domnevo iz 18. stoletja, namreč da ima ko- met razmeroma majhno jedro. Če naj bi bilo jedro kometa veliko, bi bilo pri natančnem opazovanju z zelo zmogljivim daljnogledom jedro vidno kot majhna temna pega na ozadju svetle Sončeve ploskvice. Z moskovskega astronomskega observatorija so ta dan zelo pazljivo pregledovali Sončevo ploskvico, vendar pegice niso mogli odkriti. Komet je bil takrat v razdalji 23 milijonov kilometrov od Zemlje. Menili so, da bi na Soncu zapazili pegico, če bi okroglo jedro kometa imelo v premeru vsaj 30 km. Ker pegice niso za- sal. Potem pa me je potegnilo v vrtinec dogodivščin ob preteklih pojav- ljanjih Halleyjevega kometa – najslavnejšega kometa, ki ga je človeštvo kdajkoli opazovalo na Zemljinem nebu. Nisem se mogel upreti branju teh dogodivščin. Nekaj jih tudi posredujem. Slika 1. Halleyjev komet, slikan 12. in 15. maja leta 1910. Presek 1-4.indd 27 10.8.2005 12:38:46 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE 3395 CVC 28 ASTRONOMIJA pazili, mora biti jedro Halleyjevega kometa precej manjše od 30 km, kar se ujema s prejšnjimi domnevami in tudi z današnjimi računi. To je bila tista zanimivost, o kateri nisem prej še nikoli slišal in me je potegnila, da sem se potem še nekoliko poglobil v stara pojavljanja Halleyjevega kometa. Znano je, da je bil angleški astronom Edmund Halley tisti, ki je odkril komet, imenovan po njem. Opazovanja iz leta 1531 so bila najstarejša, ki jih je Halley uporabil, da je določil velikost in lego tira ter obhodni čas 76 let kometa okrog Sonca. Posrečilo pa se mu je, da je odkril še starejša pojavljanja tega »svojega« kometa. Praznoverni strah so prestajali naši predniki zaradi pojavov ko- metov, ki so jih imeli za znanilce vojn, epidemij ter drugih nesreč in zla. Ta strah je napravil astronomom veliko uslugo. Podatki o pojavih kometov so ostali zapisani v letopisih, kronikah, na skalah itn. Zgodovinarji so Halleyjev komet povezovali na primer s smrtjo Julija Cezarja, Ivana Groznega in številnih drugih pomembnih osebnosti. V preteklih pojavljanjih na nebu je Halleyjev komet za- pisan kot eden najbolj zloveščih kometov. Celo sam Halley je po- istovetil »svoj« komet s svetlim kometom v letu 1456, ki je pov- zročil velik preplah turške vojske v bitki pri Beogradu. Ker pa se je to zgodilo tri leta po turškem zavzetju Carigrada, so tudi kristjani komet sprejeli kot grožnjo s strani Turkov. Ob koncu 18. stol. so ugotovili, da so komet večkrat videli v Evropi in na Kitajskem, in sicer vse od časa njegovega pojavljanja na nebu leta 989. Po pojavu kometa leta 1835 pa so našli pričevanja še treh njegovih starejših pojavljanj, in sicer v letih 451, 760 in 1378. Pozneje so po proučevanju kitajskih letopisov raziskali poročila 15 pojavljanj kometa vse tja do leta 12 pr. n. št. in celo do 240 pr. n. št. V tistih starih časih seveda daljnogledov ni bilo. Opisovali so le svetle, to je velike komete. Ti pa se pojavljajo zelo redko. Včasih se je celo zgodilo, da se je skoraj v istem času in približno na istem mestu neba hkrati pojavilo več kometov, kakor je bilo to leta 1910, ko je bil poleg Halleyjevega kometa viden še en drug velik komet. Od 30-ih v preteklosti zabeleženih pojavov Halleyjevega kome- ta je ostala manj natančna le potrditev pojava iz leta 164 pr. n. št. (glej preglednico). Približno v tem času so nek večji komet opazovali na Japonskem, vendar manjkajo podatki, po katerih bi lahko sodili o njegovi legi na nebu. Nekateri menijo, da bi Halley- jev komet lahko bil tudi pojav dveh velikih kometov, opazovanih pozimi 467/466 pr. n. št. in pozimi 1058/1057 pr. n. št., opisanih v starih kitajskih letopisih. Zadnji pojav velikega kometa je s Halleyjevim kometom poistovetil nek kitajski astronom. S po- močjo računalniške simulacije je izračunal gibanja Halleyjevega kometa v preteklosti vse do 3000 pr. n. št., pri čemer je upošte- Halleyjev komet je bil odkrit leta 1682. Je povratni komet s periodo 76 let. K Soncu in tako tudi k Zemlji in na naše nebo se je vrnil 1758, 1835, 1910 in 1986. Ta komet člove- štvo opazuje vsake tri četrt stoletja že celi dve tisočletji. K nam se bo znova vrnil 2061. To bo že njegov 31. opazovani povratek. Pri vsakem približanju Soncu kometna snov zaradi Sonče- vega sevanja hlapi in zapušča komet. Tako kometi »ugasne- jo« v razmeroma kratkem času, seveda v vesoljski časovni lestvici. Končno postanejo nevidni. V najboljšem primeru so podobni manjšim malim planetom (planetoidom). Aktivno obdobje kratkoperiodičnih kometov, ki se Soncu najbolj približajo znotraj Zemljinega tira, traja okoli sto ob- hodov kometa okrog Sonca. Tudi Halleyjev komet se zelo približa Soncu. To kaže na njegovo kratko aktivno obdobje. Po podatkih opazovanj videza Halleyjevega kometa v za- dnjih 2000 letih so ocenili izgubo snovi jedra kometa. Iz- računali so, da mu je za aktivno življenje ostalo še kakih 50 obhodov okrog Sonca. Čez 4000 let bo komet že tako šibek, tako neznaten, da ga pri njegovem približanju Soncu ne bo mogoče več z Zemlje opaziti niti z najbolj zmogljivimi daljnogledi, s kakršnimi razpolagamo danes. Slika 2. Glava Halleyjevega kometa. 1. Komet – malo vesoljsko telo Osončja, giblje se po zelo sploščenem eliptičnem, paraboličnem ali hiperboličnem tiru okrog Sonca; večinoma ima videz megličaste pege z močnejšo zgostitvijo od središču – jedru; nekateri se peri- odično vračajo k Soncu, številnim svetlim kometom se ob približevanju Soncu pojavi rep, viden kot svetleča proga, obrnjena proč od Sonca, zato komete pogosto imenuje- mo tudi (zvezde) repatice; nekaj kilometrov veliko jedro je sestavljeno iz majčkenih trdih delcev (umazani zmrznjeni plini, prah in voda), rep je včasih dolg tudi več kot razdalja Zemlja-Sonce, masa pa je le milijardinka mase Zemlje. Presek 1-4.indd 28 10.8.2005 12:38:48 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE 3395 CVC 29 ASTRONOMIJA val vpliv vseh tako imenovanih gravitacijskih motenj s strani ve- likih planetov. Po tej simulaciji naj bi bil Halleyjev komet najbliže Soncu 7. 3. 1057 pr. n. št. Omenjajo ga letopisi, kjer piše, da se je komet pojavil na vzhodu, ko je vladar Vu nastopil proti Džou. No, pa pojdimo v leto 1066. Spomladi tega leta je pojav kometa zelo vznemiril angleškega kralja Harolda II., ki je nedavno prišel na prestol. Znano je bilo, da je v Normandiji Viljem Osvajalec pri- pravljal napad na njihovo ladjevje. Angležem se je zdelo, da po- jav kometa za njih kaže slabo znamenje. Kmalu nato je Harold II. padel v bitki pri Hastingsu in tako se je zapečatila usoda Anglije. Normandijci so jo zasedli, kakor je »napovedal« prav Halleyjev komet. Tako temu kometu pripisujejo, da naj bi imel usodno vlogo v zgodovini Anglije. Zanimivo je, da je ostal zabeležen na znameniti stenski preprogi (tapiserijji), ki je bila pozneje velika dragocenost angleških kraljev. Prav pojav kometa 1066 pa je opisan tudi v starem ruskem le- topisu: »V tem času je bilo znamenje na zahodu – zvezda pre- vzvišena. Imela je krvave žarke, vzpenjala (to je vzhajala) se je zvečer po zatonu Sonca in takšna je bila videti sedem dni. To je napovedovalo slabo znamenje, saj je bilo po tem letu veliko raz- dorov in neslog ter sovražnih vpadov poganov na rusko ozemlje; sicer je bila to res krvava zvezda, ki je napovedovala prelivanje krvi.« Ob pojavu Halleyjevega kometa leta 1456 na nebu je papež Kalist III. vpeljal posebno molitev, v kateri so ljudje preklinjali komet. S to molitvijo so vsak dan opoldne ob zvonjenju cerkva prosili boga z nebes, da pošlje grožnje pogubljenja grešnim in brezbožnim Turkom. Prikazovanje Halleyjevega kometa na nebu v letih 1758, 1835, 1910 in 1986 je bilo posebno za opazovalce severne geografske polute dosti manj slikovito kakor v času številnih prejšnjih pojav- ljanj. Vendar so še leta 1910 v številnih deželah molili in v molitvi preklinjali ta komet. Nekateri pa so celo zaradi tega, ker so slišali, da se je takrat Zemlja nahajala v povsem nenevarnem »strupe- nem kometovem repu«, začeli iz obupa piti, neznansko zaprav- ljati in celo prodajati svoje imetje z mislijo, saj bo konec sveta. Dovolj primerov govori, da je bilo veliko veselih in žalostnih do- godkov v preteklosti, ki bi jih z dovolj bogato domišljijo in ob praznovernem strahu pred neznanimi naravnimi silami lahko povezali s pojavom Halleyjevega kometa. Ali je potlej sploh tre- ba pojasnjevati, da bi bil Halleyjev komet kakor vsi drugi kometi kaj kriv pri kakršnih koli dogajanjih na tem drobnem planetu, ki mu rečemo Zemlja? Kometi pa res niso nič krivi za to. Zap. št. Prehod čez prisončje 1 – 25. 5. 240 2 – 13. 10. 164 3 – 6. 8. 87 4 – 11. 10. 12 5 26. 1. 66 6 22. 3. 141 7 18. 5. 218 8 20. 4. 295 9 16. 2. 374 10 28. 6. 451 11 27. 9. 530 12 15. 3. 607 13 3. 10. 684 14 21. 5. 760 15 28. 2. 837 Slika 3. Tir gibanja Halleyjevega kometa okrog Sonca. Slika 4. Prisončni del tira gibanja Halleyjevega kometa. Tabela. Zadnjih trideset vrnitev Halleyjevega kometa k Soncu. Zap. št. Prehod čez prisončje 16 9. 7. 912 17 6. 9. 989 18 21. 3. 1066 19 19. 4. 1145 20 29. 9. 1222 21 26. 10. 1301 22 11. 11. 1378 23 10. 6. 1456 24 26. 8. 1531 25 27. 10. 1607 26 15. 9. 1682 27 13. 3. 1759 28 16. 11. 1835 29 20. 4. 1910 30 9. 2. 1986 tir Plutona tir Neptuna tir Zemlje Komet Merkur Venera Mars 27. 11. 1985 9. 2. 1986 11. 4. 1986 18° 0,62 a.e. 0,42 a.e. Presek 1-4.indd 29 10.8.2005 12:38:49 Process Cyan Process Magenta Process Yellow Process Black PANTONE 3395 CVC