0 učiteljski plači. (Konec.) Plače kranJHkili Ijudskih učiteljev, ki smo jih tii vverstili, pa ti ne dubivajo Hamo kot učitelji, tcinvcč (udi za orglavMka in cerkveniška opravila; kajti 3/4 kranjskih učiteljev so ob enem (udi orglavci in niežnarji, kar jim zlasli veliko opravkov prizadeva, če osebno ali po hlapcu to delo izveršujejo. V tem se tudi vsa pnročila Rtrinjajo, da bi se c e r k v e n i k o v a opravila ločila od u e i t e I j s k i b nlužeb; kajti to jim v resnici vendar le malo donaša, ker morajo — če osebno cerkev ne oskerbljajejo — hlapce kaj drago plačevali. [In zato, kar hlapcc zagresi, je ua zadnje vendar le učitclj odgovoren. Kako se pa našlete pičle plače našiin učiteljem odrajtujejo? Morda lepo v redu ? Za odgovor na to vprasanje podajam nekaj glasov učiteljev samih o njihovem inalerijalnem slanu: Učitelj A mi piše: ,,Uči(eljeva (moja) plača jc le inajhina. Pa šc od te tako in toliko iie dobivam, kakor kaže ,,fasijon". Podučileljeva plača je pa poHcbno majhitia, in se piav ncredno udrajtujc; veliko časa se pri biri izmudi, dolgo je treba na Ijudi čakati, in na zadnje se se vendar dosti zgubi". Učitelj B pravi: ,,UčHeljeva plača je ,,kencano kumcrna", naj slabejša iz med vseh šol v nasi okolici. Pri tolikem truda dobiva učitelj iz srenjske blagajnice 105 gold., ud mežnarije dobiva v denarjih ukoli 35 gold. in 30 — 40 centov nena, pa si zraven mora sani travnik glešlali, in v denarjih okoli 80 gold. bire od orffljanja. Pri toliko obilnem stevilu otrok in pri *ako slabi plači noben pluji učitelj, zlasfi ako bi imel družino, obstati ne bode mugel, kakor pisavec to slu/.bo popusti. Ali se bo niogla plača zboljšati, ali pa bo dobila tukajšnja služba naslov: ,,Stiafkondition", in bo z vsakim lelorn moral učitelj s trebuhom za krubom". Učitelj C piše: nMojo majbino plačo dobivara pri 7 županih v fari; plačuje ee prav neredno; človek inoia za vsak krajcar te ošabne Ijudi prositi". Učitelj C (oži: ,,Učiteljeva plača je slaba; dobiva se neredno; obstoji v biri od hiše do hiše, s hriba v hrib, iz doline v dolino". Učitelj D pripoveduje: ,,Majhino plačo moram vsakega pol lcta od hise do hiše pobiiali, in se s teni pet dni zamudim. Marsikteri bi me vtegnil zaverniti, rekoč: Zakaj pa župan ne pobira tcga dcnarja? Toda britka Hkušnja me je učila, da na ta način — če župan pobira — ne pridein nikdar k svoji plači, in reči morem, da od župana nisem nikoli 10 gold. Hkupaj prejel". Učitelj E: ,,Na tej službi sem že 4 mesece, a krajcarja še nisein prejel". Učitelj F: ,,Prihodki se rai neredno ali celo nič ne odrajtujejo; že 14 prošenj sem v tej zadevi na glavarstvo vložil, in vendar se nič ne zgodi". Učitelj G: ,,Kar zadeva denar, se prav zanikerno odrajtuje, šolskega denaija zastane vselej čez polovico, in treba je toževati in prositi, predno se kaj ,,izfehta". Pri lo/Jiab se pa tako počasi vleče, da imam zmirom po tri leta stare dolžnike. Tako toževanje vsako leto je pa tudi velika nevgodnost za šolo; kajti učitelj pride za tega dcl ob vso veljavo in vdauost; če pa ne toži, pa nič ne dobi". Učitelj H: Učiteljeva plača je tako slaba, da je vsak hlapec bolje plačan, nego učitelj: obstoji v 319 gold. in se dobiva pri davkariji. Toda od tega denarja morani plačati na leto 30^ dohodnine, ostane ini torej komaj 180 gold.". Naj zadostnjejo te žaloslne vesti, klere prebravši bi se mogel človek britko zjokati, da se učilelj, dubrohiik človeški, tako beraško plačuje! Zagotovljam toda, da takih glasov in tožeb bi lahko 40 do 50 napisal. V vseh sporočilih mi je 80 učiteljev prav zelo (ožilo, kako neredno dobivajo svoje pičle plače. Take revne plače znajo na Kranjskem deliti srenje; kajti (o po večem vse kranjske Ijudske šole vzderžujejo. Se ve, da za orgljanje in mežnarijo se dobiva nekoliko iz cerkvenih blagajnic. Sim ter tjc imajo šole patrnne, ki več ali manj k učiteljev! plači dodajo. Tudi iz normalncga solskega zaklada se učileljem navei/.e v nekleiili krajih mali dodatek. Iz koliko kotov dobiva učitelj svojo plačilice, je sploh /.iiano. Kot učitelj dobiva pu županu od srenje nekaj denaija, po liišab pubiru razna žita, predivo itd.; otroci mu donašajo šolnino, ktera je v ,;fasijono" navadno visuko zaračunjena, a učitelj nikoli toliko ne dobi. 0 šolnini mi piše učitelj: ,,ŠoIski denar se malukje ali pa nikjer redno nc odrajtuje; in je eden poglavitnih vzrokov, ki Ijudeni šolo pristuduje. Učitelj se spremeni pri pobiranji ^olskega denarja iz učcuika v berača ali pa beriča, pride ob veljavo pri starših in doslcdno tudi pri otrocih. Solski denar zasluži z vso pravicu ime: ,,kervavo pridobljeni in zasluženi denai*. Kot tnežuar dobiva razne dohodke od pogrebov, porok, kerstov i. t. d. Za orglanje pa se mu v več krajih nič ne plačuje. Kot oglednik merličev dobiva uekaj krajcarjev, in vkljub terau, da ima toliko opravkov, vživa le malo bvaležnosti — v denarji. Kako tužko kranjski učitelji pri taki pičli plači izhajajo, si lahko niisliino, posebno če preudariino, da imajo tudi veliko drnžiuo. 1/. sprejetih naznanil morem sklepati, da jc okoli 300 učiteljev oženjenih; \c 80 jc torej samcev, a ti imajo po večein pri sebi revuo mater, sestro, ktero je Ireba tudi prerediti. Iz nied oženjcnih učiteljev imajo nekteri obilo otrok. Nekteri so rni povedali ludi število. Tako sem bral, da iinata dva učitelja po 10 in 11 otrok, 4 učitelji pa 9,' 8 po 8, veliko po 7 otrok i. t. d. Ko bi otroke vseh ožcnjenib učiteljev seštel, bilo bi jih morda 500 — 600; ledaj bi prišli poprek izračunjeno na vsakega oženjenega učitelja po (rije otroci. Pri tej priložnosti mi je marsikteri učitelj puto/jl, da ne more zavolj deiiarnih zadreg svojih dec po želji v veče šole pošiljati, da bi se bolj izobražili. Kako more to staršem brilko bili! Naj povem še nektere osebnosti od naših učiteljet. Okoli 130 učiteljev je doveršilo učiteljsko pripravnico v Ljubljani, okoli 80 v Idriji, drugi pa v Celovcu, Gorici, Celji, Mariboru i. t. d. Sicer pa je okoli 100 naših učileljev doveršilo samo Ijudctko šolo ali nekdanjo nonnalko v Ljubljani in na dragih glavnih šolah. Drngi učitelji ho dokončali po 1, 3, 3 in 4 niže razrede srednjih šol. 30 — 40 učiteljev ima po 1, 3, 3 in 4 viši razrede omenjenih šol. Kranjski Ijudski učitelji po slarosli: 93 učiteljev 30 — 30 let, 73 nčiteljev 30 — 40 let, 37 učiteljev 40 — 50 let, 37 učiteljev 50 — 60 let, 19 učiteljev 60 — 70 let, 3*) učitelja 70 — 80 let. Kranjski Ijud.ski učitelji po službenih letih: 50 učiteljev služi 1 — 5 let, 60 učiteljev služi 5 — 10 let, 100 učiteljev služi 10 — 30 let, 35 učiteljev služi 30 — 30 let, 30 učileljev slu/.i 30 — 40 let, 13 učiteljev 40 — 45 let, 3 učitelja služifa 45 — 50 let, 1 učitelj služi 51 let. •) 0 18 učiteljih mi ni znana starost.