Foftnina plačana v gotovini.
DEMOKRACIJA
Leto II. - Štev. 28
Gorica - Trst, .9 julija 1948
Spediz. in abb. post. II. gr.
Urednlžtvo in uprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Maročnina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 95,—
Pod 6ek. rafi. 6t. 0-18127
Izhaja vsak petek
V MAVHINJAH JE PO 30 LETIH ZAPLAPOLALA SLOVENSKA TROBOJKA
Zbor S D Z na devinskem Krasu
Za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja, za mirno sožitje z italijanskimi sodržavljani ^bor ’n za osnovne Pravice Slovencev na Svob. trž. ozemlju
svobodnih ljudi
Pomen nedeljskega zborovanja Slovenske demokratske zveze v Mavhinjah ni samo v tem, da je to bil prvi javni shod neke slovenske politične organizacije, ki je iz obdobja priprav stopila v obdobje svojega pravega in organiziranega dela. Tak razvoj je pri sleherni stranki samo po sebi u-meven in nujen, če noče ostati le pri imenu. Vprav resnične demokratične stranke, kakor je Slovenska demokratska zveza, morajo svoje delo usmerjati po odzivu javnosti. Ta odziv je v rednih razmerah moči ocenjevati samo po javnih manifestacijah, kakor so v običajnem času shodi, v odločilnih trenutkih pa volitve.
Če presojamo nedeljsko zborovanje po odzivu, moramo pribiti, da je bil za tržaške Slovence v sedanjih razmerah časten, za prireditelje pa nepričakovan in več kakor zadovoljiv. Tega nismo ugotovili samo mi, marveč tudi tuji, nam boli ali manj prijazni, bolj ali manj uradni opazovalci, ki jih je bilo v Mavhinjah več, kakor če bi šlo le za navaden strankarski shodili v Mavhinjah je šlo resnično za več ko za navaden političen shod.
Širši in zgodovinski pomen zbora v Mavhinjah je najprej v dejstvu, da je v nedeljo tam vsaj del Slovencev po toliko letih lahko izpričal svojo pravo, čisto in nepotvorjeno narodno zavest.
Ljudje, ki so se zbrali tam, so bili Slovenci brez zvezd, brez srpov, brez vseh tujih, duhovno ali politično suženjstvo oznanjujočih znamenj. Edini simbol te njihove narodne zavesti je bila lepa in slavna slovenska zastava, ki nas je vodila v vseh bojih od leta 1848 dalje. Na tej zastavi ni bilo drugega kakor barve svobode, vere v. bodočnost in ljubezni — kakor nekdaj in kakor bo to zmeraj. Tudi ta zastava ni vihrala na Inašem nebu, odkar Slovenci nismo smeli več biti Slovenci.
Da je prvič spet zaplapolala v vsej nekdanji lepoti in slavi prav v Mavhinjah. pojde v zgodovino, kjer je mesto vsem mejnikom narodnega življenja.
Zborovanje v Mavhinjah pomeni nadalje — kakor je to dobro poudaril eden od govornikov — zmago nad strahom. Svoboda od strahu je tista .osnovna človeška svoboščina, ki je Slovenci ne tukaj ne na oni strani največ po krivdi lastnih ljudi dozdaj še nismo okusili. Zanašali smo se, da nam jo bodo dali drugi — kakor smo se zanašali na vse ostalo. Zdaj smo spoznali, da si moramo tudi to svobodo priboriti sami.
Prvo zmaso nad strahom smo praznovali v Mavhinjah. Na lepem smo spoznali, da nas je bilo strah ljudi, ki sami niso nič drugega kakor sužnji strahu. Po Mavhinjah
I’ Mavhinjah je v nedeljo po-	dem tuje rdeče /ve/de	—	so	po«	|	ostati te	vrednote svete in nedo*
poldne po 30 letih spet zaplolala\	življale Mavhinje, ki	so	se	po	takljive,	potem	morajo ostati	ta«
slovenska zastava. Pozdravljala ;	dolgem času dežja spet	blestele v	\	ke prav na tem	mavhin jskem	kos
je goste, ki so se iz bližnje in bolj	popoldanskem soncu.
oddaljene okolice zbirali na prvi shod Slovenske demokratske zve; ze za STO.
Ko je pred mesecem dni Osvobodilna fronta priredila v Mavhi* njah svoj prvi tabor, da bi poko* rila »s poti zaišle« Mavhinjce, je bil pogled na to prelepo vasico, ležečo sicer na Krasu, a sredi buj* nega zelenja, kaj turoben. N ob e; ne zastave, vsa vrata in okna za* prta. To pot, v nedeljo 4. julija, pa so Mavhinjci odprli lia stežaj ne samo okna in vrata, ampak tu* di svoja srca. Vas je bila praznično^ odeta. Neštete slovenske zastave 1— seveda brez našim lju*
Prihajali so Nabrežinci, Cerov* Ijani, ljudje iz Zgonika, Križa, Trsta in drugod. Vsakomur so mlada dekleta ob vhodu v vas pripela na prsi slovenski znak. Ljudje so se ogledovali po Mav* hinjah, gledati svojo neoskrunje* no slovensko zastavo, ki je bila prepcn>edana takoj po letu 1918, in ni bilo redko oko, v katerem je zaiskrila solza. Da, tisti, ki je doživel vse to, kar so doživeli v zadnjih 30 letih naši rojaki, samo tisti ve, kako je bilo pri srcu na* Šim ljudem, ko so zrli v bele, modre in rdeče barve, ki so se gibale v popoldanski k raški sapi.
ZBOROVANJE
Nekaj po napovedanem času so zveze za Svobodno tržaško ozem* se vsi, ki so bodisi peš, z vlakom lj'e dr. Josipu Agnelettu, ki je to* ali drugimi vozili prihiteli v Mav* j plo pozdravljen in v teku svojega hinje, začeli zbirati na pro* govora neštetokrat prekinjen z stranem vaškem trgu, ki še vedno burnim pritrjevanjem in odobra* nosi pečat vojne ihte, ki ni pri* vanjem med drugim dejal nasled* zadela niti njemu. In baš na plo* nje.
|čad/ skoraj popolnoma porušene ; hiše sredi trga, prekrili v veliko slovensko zastavo, je bil pri* pravi jen govorniški prostor:	kol
da so hoteli prireditelji simbolič* no pokazati, da gradijo na ruše*! vinah tvarne in pdiitične prete* klosti novo, boljše in človekovega dostojanstva vredno življenje.
Zbralo se je okoli 1000 ljudi, ki so ^ prišli poslušat čisto in nepotvor* jeno, od srca prihajajočo in srcu našega Pri (norca namenjeno bese* smo pričeli borbo, skrajno potreb* do.	^	na, pravična in sveta. Samo iz te
trdne zavesti smo črpali sile in pogum, kajti vedeli smo, da tve*
prav
ščku ob Adriji, na stični točki Slovanov in Romanov. Kar bi morda bilo neškodljivo za naš nas rodni obstoj na narodnostno str« njenem slovenskem ozemlju, to je nedovoljeno pri nas. Zato smo morali nastopiti proti temu, da bi se naše ljudstvo utapljalo v ko« munistični »fratellanzi« in narod« nostno mešanih krožkih, kjer st v mladini ubija narodna zavest in narodni ponos.
Viharno odobravanje je po« zdravilo te besede predsednika Demokratske zveze, kot bi se prisotni zavedali, da se prav v istem trenutku vrši drugje dru*! go zborovanje, na katerem je j v srcu slovenske vasi slovenski I govornik ponovjl svoj govor tudi v italijanščini, ne zato, da ! bi s tem dokazal dolžno vljud«: nost -do gostov, temveč radi te« ga, ker je bil predstavnik org;i’1 nizacije, kateri je narodnost deveta briga. Različno stališče Slov. dem. zveze pa ni izraz za« griženosti kajti predsednik je dejal:
RRaša borba fOtinosi do Italijanov
Samo peščica nas je bila. ko smo pred letom dni pričeli naše, demokratsko gibanje. Velika ve«! čina naših ljudi je sicer mislila in čutila kot mi, a zelo redki so bili ; oni, ki so se upali javno izpoveš: svojo voljo in misli.
i smo v boj, zanašajoč se sa* mo nase. ker smo bili v dnu duše j prepričani, da ie stvar, za katero i
Vroče sonce je pripekalo in si* lilo ljudi, da so si iskali senco, ko je stopil pred mikrofon na plo* ščadi Ivan Terčon, znani in pri* ljubljeni gospodar iz Mavhin j, ki je kot domačin otvoril shod in pozdravil vse udeležence. Izrazil je svoje veselje in zadovoljstvo, da se shod vrši ravno v Mavhi*
gamo vse, tudi svoja življenja.
Nismo šli v borbo, da rušimo, temveč da gradimo, da branimo pred internacionalnim komun ;z= mom najdražje vrednote naroda in človeka:	vero v človeško do*
stojanstvo in svobodo, vero v bo*
»Mi vpoštevamo italijanski nas rod, smo vedno bili za pravičen sporazum z našimi sodržavljani. Ta sporazum pa bomo po našem mišljenju lažje dosegli, ako se eni in drugi zavedamo sebe in svojih interesov ter si to odkrito prizna« varno, ne pa da iščemo in ustvar« jamo na eni in drugi strani na* rodne ' renegate in odpadnike.
Z mirovno pogodbo in trža« škim statutom je bila končno po 2.i letih zatiranja Slovencem zo« pet priznana jezikovna in narod« na enakopravnost na STO. Za do« sego enakopravnosti se je boril slovenski Primorskem ob strani zaveznikov. V tej borbi je v veri. da se res bori za svobodo, žrtvoval preko 40.000 borcev. Pred njimi se na
tem, po 30 letih prvem sloven« njah, ki so vedno bile in bodo tu* dočnost slovenskega naroda, Iju* jskem zborovanju, na katerem di ostale zavedna slovenska vas. \ bežen do našega jezika in morah j prvič vihra slovenska zastava Po prečitanju dnevnega reda je' ne vrednote naših ljudi izvirajoče j brez tuje navlake, globoko Ida« pozdravil in podal besedo pred*, iz krščanske vere očetov. In če i njamo ter kličemo: Slava njiho« sedniku Slovenske demokratske i morejo kje na slovenski zemlji vemu spominu!
je njihov strah dvojen: strah \ bolj nevarnega, kakor je bil I no pamet, ki edina more in pred vedno bolj nasilnimi, za življenja' Ves boj člove-! sme uravnavati korak pošte-dasi vedno manj trdnimi idej- štva za svobodo so vodili ti- nemu človeku. Zametamo di-nimi in političnimi gospodar- sti, ki so zanjo padli ter po-1 sciplino in organizacijo, ka-ji z onstran meje, in strah \ stali njeno neuničljivo zna- j dar se spremenita v nasilje pred ljudmi, ki so se strahu; menje-osvobodili Strah pred svo-; Zbor v Mavhinjah je bil bodmmi ljudmi!	zbor svobodnih ljudi. Stotin
Ni sile, ki bi se je tirani in i in stotin Slovencev ni tja
njihovi hlapet bali tako, kakor se boje svobodnih ljudi. Svoboden človek je vsakemu duhovnemu ali političnemu nasilniku slaba vest in bodoči
prignala nobena druga sila kakor lastno pravo spoznanje, osebna odločitev in svobodna volja, da hočejo manifestirati, delati in živeti za
sodnik. Svoboden človek je J stvar, o kateri vedo, da je žrtvam tiraniie večen vzor, i prava in za slovensko bodoč-ki ga bodo skušali tudi sami i nost rešilna..
kakor koli doseči. Svoboden človek ie grobar vseh diktatur in maščevalec vseh krivic. Njegov vzgled vliva zatiranim pogum, da se tudi sami začno otresati strahu in postanejo junaki
Dobro vemo, kako se danes ustvarja videz o »ljudski volji«., videz o »večini« in o »enoglasnosti«. Partijska disciplina, kazni, propaganda, ki ubija pamet in voljo, agitprop, grožnje s silo in s kru-
Svobodnega človeka je mo- hom, vaba z »jedačo in pijači ubiti, ne pa prepričati ali\čo«, z zastonjskim plesom, pridobiti. In če ga ubijejo,! cirkusom, postane simbol. To se pravi, | Mi vsega tega ne maramo, postane nekaj večnega in še Nam je za zdravo in svobod-
nad človekovim prepričanjem in nad človeško osebnost lo. Zato nam je ljubše, če imamo v svojih vrstah deset svobodnih ljudi kakor deset tisoč o-vac, ki bodo itak zmeraj prišle tja, kjer bo zmaga — ali jasli.
Zaradi tega stotine Slovencev, ki so pp svobodni odločitvi prišli v’ Mavhinje pozdravljat svojo zastavo in izpovedovat svoje prepričanje, štejejo več kakor nagnani in zvabljeni tisoči drugod.
Da je nedeljski zbor v Mavhinjah bil zbor svobodnih slovenskih ljudi — v tem je morda njegov največji in naj-daljnosežnejši pomen. Ne le za Slovensko demokratsko zvezo, ki ga je priredila, marveč za ves slovenski narod.
X'a ta predsednikov poziv so se prisotni odikrili ter so se z trikratnim »Slava!« oddolžili občutkom spoštovanja do idea« lizma ljudi, katerim poštena čustva in težnje je komunistič« ni režim tako grdo in breobzir« no izrabil za svoje interese. Po kratkem molku je predsednik zopet povzel besedo:
»A kaj bi rekli ti padli sloven*
ski junaki, ako bi čuli, da iso še danes v veljavi na STO fašistični zakoni, ki pod kaznijo prepove« dujejo tu od stoletij prebivajoče* mu slovenskemu in hrvatskemu narodu uporabo lastnega jezika celo na sodiščih. Ali ni to kričeča kulturna sramota XX. stoletja, ne za nas, temveč za one sile, ki upravljajo to ozemlje?
Y zadnjem času je prišla z ita« Ihanske strani proti našemu je* ziku in našim pravicam borba z isto ogorčenostjo, s kakršno je nastopal fašizem pri poskusu' na« i šega poitalijančenja. C>otovi ita*
1 1'janski krogi plašijo svojo jav* nost s »slovensko nevarnostjo« Dobro pa vedo, da te nevarnosti ni,,in nikdar iv' bilo! Izvzenjši se« veda, ako smatrajo, da je za.nje T.irsrfma pravica- SW'«*nivv- do rst' be lastnega jezika in do narodne* ga obstoja. Ali mislijo morda ti ljudje, da so si v teku četrt sto* letnega zatiranja pod fašističnim režimom priposestvovali trajno pravico nas še naprej zatirati?
Zavedamo se, da so med Ita lijani tudi trezni in pošteni ljud« je, ki nosijo odgovornost za uso do svojega naroda. Upajmo, da bodo vsaj ti spoznali"’ potrebo sporazuma. Za ta sporazum med Slovani in Italijani so delali veli* ki možje, kakor Mazzini, a tudi v novejšem času sc za to zavze* i majo ugledni pocdinci. Ta spora* ker pred* stavlja predmet spora in medse* bojnega tekmovanja lahko le so* razmerno ozek pas ozemlja za* padne Primorske. Tu pa odnosi niso taki, da jih ob obojestranski dobri volji ne bi bilo mogoče ure* diti na časten in pošten način.
Za ohranitev STO-Ja
Svobodno tržaško ozemlje je nastalo iz mirovnih pogajanj kot sporazum, ki naj izlušči ta narod* nostno mešani teritorji ter ga po« stavi kot samostojno državno tvorbo med Italijo in Jugoslavijo. To ni bilo napravljeno samo v interesu miru na Jadranu, temveč v interesu Srednje Evrope in sve* tovnega miru. Zato smo za ohra* nitev STO, za njegovo izgraditev v duhu določil mirovne pogodbe, narodne enakopravnosti in demo* kratičnih načel.
Značaj komunizma
Komunizem je prehoden pojav, ki bo šel za fašizmom in hitleriz* mom. To je poizkus, ki spravlja narode, posebno kmeta in delav* ca, v suženjstvo, kakršnega niso poznali niti egiptovski faraoni. Zato je komunizem v vsaki kul* tumi državi, kjer pride na krmilo ter ljudstvo lahko spozna njegove napake, obsojen na ismrt.
Samo tam, kjer se komunizem šele bori za oblast, kjer še ni imel prilike razgaliti svojega bi* stva, samo tam zamore omamljati
Od srede  do srede _
JULIJA :	Ameriški
in svobode i zum jc tembolj mogoč narod na
gleški zunanji minister sta pouda* rila, da zahodni zavezniki pod nobenim pogojem ne bodo zapustili Berlina. V kratkem bo usta* novi jena posebna nemška vlada za zahodno Nemčijo. — Finska se pogaja z Združenimi državami za posojilo 40 milijonov dolarjev.
Na Madžarskem naprej zapira* jo visoke katoliške cerkvene do* stojanstvenike. — Ponavljajo se primeri pobegov iz drž.a\’ za že* leznim zastorom s pomočjo »iz* posojenih« letal. O novem takem primeru poročajo iz Ankare. — Osrednji odbor komunistične par’ tije Slovenije je podal izjavo, da ne more nič na svetu omajati zve* stobe komunistične partije Slove, ni je do Tita, tudi Stalinove obtož* be ne. — Na Koreji so prejeli za* upna poročila o pripravah Sovje* tov za vdor n p ameriško področje.
2. JULIJA : Vedno več amer is ških vojnih ladij prihaja v .Sredo* zemlje. — Skoro vse komunistič* na., partije v Evropi so začele na* padati včerajšnjega »junaškega. genialnega in legendarnega hero* ja«, ljubljenega maršala Tita. Da* nes pa mu pravijo »izdajalec, trockist, reakcijonar. turški tero* rist« in podobno. — Zahodni za* vezniki dobavljajo berlinskemu prebivalstvu vso hrano po zraku, ker so Sovjeti zaprli vse druge poti. — Beograjski komunistični organ »Borba« dolži Sovjete, da so med vojno začeli pomagati Tt* tu šele 39 mesecev po začetku borbe proti Nemcem. — Iz raznih uradnih 'izjav je videti, da se za* hodni zavezniki prav dobro zave* dajo, da Tito v nobenem primeru ne namerava opustiti svoje izra* zilo komunistične politike. — Ti* to je zaprosil za 500 milijonsko dolarsko posojilo pri Mednarod* ni banki, ki jo v glavnem vzdržu* jejo Američani z lakonično zah* tevo: »Rabimo nujno 500 milijo* nov dolarjev.«
3. JULIJA : Albanija je ukinila vse dobave petroleja Titovi Ju* goslaviji. — Arabska zveza je u* radno odklonila predloge pate* stinskega posredovalca grofa Ber> nadotta za podaljšanje premirja.
— V Londonu so mnenja da bo notranji položaj v Jugoslaviji sam odločil vprašanje padca ali obstoja Titovega režima. — V Londonu menijo, da bi si Alba* ni ja ne upala tako ostro nasto* piti proti Titu, če ne bi prejeta od Stalina zagotovila, da bo Tito v kratkem likvidiran. — Britan* ski veleposlanik v Beogradu Pea* ke je svetoval britanski vladi, naj se ne vmešava v jugoslovansko krizo. — Republikanski kandidat za ameriško predsedniško mesto, De\vey, je izjavil, da ne priznava določil Potsdamskega sporazuma.
— Tudi na Kitajskem so se začeli komunisti kregati med seboj na podoben način kot Tito in Ko* minform. — V Parizu menijo, da bo imel prelom med Titom in Kominjormom zelo težke posle* dice ne samo za Tita, temveč, so* cleč po razvoju spora, tudi za Sta* lina, — V Valjevu v Srbiji so ob* sodili na smrt 4 častnike in ne* katere pripadnike Titove vojske.
Od srede   do srede.
ki so pomagali četnikom. — Iz Češkoslovaške je po državnem udaru pribežalo v inozemstvo že 15 tisoč beguncev. Na Bavarsko jih prihaja še yedno okoli 600 na dan.
4. JULIJA : Grške čete so z as dale Markosovim komunističnim tolpam nekaj usodnih udarcev in prebile njihovo glavno obrambno linijo. Finci so se pri voli Ivah jasno izrekli proti komunistom. Zmerne in desničarske stranke so pridobile 12 novih poslanskih mest, komunisti pa so jih izgubili 11 in imajo zdaj v novi poslanski zbornici manj kot eno četrtino mest. -— Tito hoče spraviti spor z Albanijo pred Združene narode ali pa pred mednarodno razsodi* šče v Haagu. — Britanski zunanji minister Bevin je izjavil, da An* glija ne bo dovolila) da bi Sovjeti izrabili izstradanje Berlina v svos je politične namene.
5. JULIJA :	Zahodne	velesile
nameravajo poslati Moskvi oster protest proti nečloveškemu ravna*
nju sovjetskih oblasti, ki hočejo izstradati Berlin. — Jugoslovani so ojačili kontrolo na avstrijskos jugoslovanski meji, da bi prepre-. čili vedno pogostejše pobege ju--goslovanskih državljanov v A v s sirijo, k zaveznikom. — Komunis
stično glasilo v Bukarešti pravi v svojem uvodniku, da »brez sovi jetske podpore režimi ljudske de-
mokracije v Jugoslaviji, Romuni* ji, Bolgariji, Poljski in Madžarski sploh ne bi mogli obstojati«- in da
bi se tega morali vsi komunisti, zlasti jugoslovanski, dobro zaves dati. — Transjordanski kralj Abdulah ju poslal USA resno opo* zorilo, naj se ne igrajo s simpatijami arabskega sveta. — Švicars ska komunistična partija se je kot edina evropska partija izrekla za Tita in proti Kominformu. — Jus goslovanski vojaki so začeli bes žati v Grčijo in se predajati gr s škim in ameriškim častnikom. Uradno poročajo o 12 takih pres begih.
6. H LIJA : Kanada se bo ud e s težila konference v Washingtonu, ki bo razpravljala o možnosti ameriške vojaške udeležbe 'pri z us hodni evropski zvezi. — Franco--sko zasedbeno področje v Nemčiji bodo s prvim avgustom zdru* žili z angloameriškim področjem. — Sokolske telovadne slavnosti v Pragi so se spremenile v demon* stracije proti sedanjemu komunis stičnemu režimu. — Nemški jto* munisti so dobili od Sovjetov'tajs na navodila, naj se pripravijo za upor proti Angloameričanom. — USA, Anglija in Francija so po* stale Sovjetom ostre diplomatske note zaradi nečloveškega sovjet* skega poskusa, da bi izstradali berlinsko prebivalstvo za dosego svojih ciljev, to je izrinjen je zahodnih zaveznikov iz Berlina. — Centralni komite sovjetske komunistične partije ne pošlje svoje delegacije na kogres jugoslovans ske komunistične partije. — Jus goslovanski dijaki, ki študirajo v Moskvi, so potegnili s Titom in proti Stalinu.
7. JULIJA : Zahodni zavezniki bodo objavili besedilo not, ki so jih poslali Sovjetom zaradi polo* za ja v Berlinu, ako bi Sovjeti spet skušali izrabiti note v svoje propagandistične namene, podob.-no kot ameriško noto pred dvema mesecema. — Češkoslovaški di• plomat Messany v Londonu je odstopil v znak protesta proti ses danjemu komunističnemu režimu [v domovini. — Jugoslavija bo povabila na konferenco o donavski plovbi Bolgarijo, Madžarsko, Ros munijo, Ukrajino in Avstrijo. — krakovski nadškof knez Sapieha potuje v Rim na posvet s sv. očetom. — Pri volitvah na Nizozem* skem so pridobile desničarske stranke, izgubili pa komunisti. —■ Češkoslovaški veleposlanik v Bus dimpešti in njegov prvi tajnik sta odstopila in odpotovala v inozem* stvo. — Iz Kitajske poročajo o uspehih vladnih čet proti komu--nistom. Na Malajskem polotoku pa se širi komunistični teror.
Zbor SDZ na devinskem Krasu
(Nadaljevanje s prve strani)
ljudstvo s svojimi visokoletečimi j gesli: o enakosti, o ljudski obla* j sti, o vladi delovnega ljudstva itd. Ko pa enkrat narod poskusi na svoji lastni koži, kaj je komu* nizem v praksi, potem ga prične sovražiti in odbijati.«
Razpoke v komunističnem taboru
Zatem je predsednik omenil
vzroke nastalega spora med
Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo
ter ugotovil dogodke;
Na zgodovinski Vidov dan 28. junija je kot strela z jasnega uda* rila v svet vest, da so Tito, Kardelj, Djilas in Rankovič ter z njimi vsa KPJ obsojeni in izobčeni iz svetovne komunistične interna* a on a le. Kominform dolži Tita in njegovo vlado, da vodi nesramen terorističen režim, ki ga ni mo« goče dalje prenašati, da so njego* vi nosilci častihlepni in visoki ter niso hoteli poslušati kritik in na* svetov. Svet je ostrmel nad ostro obsodbo ljudi, ki so veljali do včeraj za najzvestejše s 1 ti g e Kremlja.
Tito in KPJ se nista uklonila obsodbi ampak sta jo zavrnila z protiobtožbami kot neresnico. V isti sapi pa sta izjavila, da je KPJ bolj komunistična kot pa boljše* vizem sam. Čeprav so večinoma vse komunistične partije drugih držav odobrile resolucijo Komin* forma, sta Tito in njegov režim ostala dosedaj še na oblasti. Tre* nutno ni znakov, da bi se pojavil v Jugoslaviji proti njim kak ja* ven odpor.
Razdor v komunističnem tabo* ru ni idejnega, značaja. Znal bi vplivati na zunanjepolitični polo* žaj Jugoslavije, toda motil bi se, kdor bi pričakoval kakih spre-memb tudi v notranji politiki te* rorističnega Titovega režima. Dokler ostane na oni strani Fen netičev- komunistična diktatura, ostane tudi naše stališče do*"režiš ma v •Jugoslaviji neizpremenjeno. Brez demokracije in svobode ni človečanskih pravic ter napredka.
Posledice
Razpoka v komunističnem ta* boru je zgodovinske važnosti. Sle* pa pokorščina do Stalina in PO* L1 I BIROJA je razbita. Sovjetski kolos je izgubil ono bajno moč strahovanja in krotenja. »Roma doma« je vpil Mussolini, »Moskva kroti« si je mislil Stalin. Danes pa je vse to samo še prevara. Kaj pomeni vse to za Trst. za STO in za demokracijo sploh, ni treba govoriti. Strah in trepet, ki je to* hka leta kot senca spremljal to* liko naših ljudi, je izginil. Čut olajšanja se je vrnil v srca našega naroda na Primorskem.
Tržaške komuniste — slovenske in italijanske — z njihovimi raz* ličnimi frontami, UAIS=>i, UDAI* S*j itd. so dogodki onstran železne zavese zbegali in potrli. V pr* vihdneh je vse molčalo, a v zad* njih dneh so obrnili Titu hrbet ter so pričeli odobravati njegovo obsodbo. Zgodilo se je, kar se je zdelo še pred tednom dni nemo* goče: »Primorskemu dnevniku« in »Lavoratoru« so jugoslovanske oblasti prepovedale vhod. (Smeh!) Kakor vse kaže, sc bo velika ve* čina komunistične partije in ko* munističnih organizaciji STO*ja postavila na stališče Kominforma. To stališče pa je proti narodno* stno in internacionalno. S tem bo* do še enkrat potrdili, kako prav smo imeli mi in naše demokrat* sko gibanje, ko smo govorili na« šemu narodu, da so komunistične besede o narodnosti, o sloveti* stvu, o domovini same prazne fra» ze, sama prevara za one naše lju* di, ki so mislili da sta s komuniz* motn združena dobrobit in reši* tev našega naroda na tem ozem* lju.,	|
Naše stalilšče
Judi nasproti tržaškemu komu* nizmu je naše stališče jasno in odkrito. Kot smo se boriti proti njemu dosedaj, ko se je skrival l>od slovenskim narodnim pra*
ščetn. tako se bomo borili proti njemu v bodoče, ko je prisiljen odrveči ■ od sebe krinko narodnos sti in slovenstva. Ta krinka je padla in slovenski narod ima na tem ozemlju priliko videti, kje in kdo so borci za slovenske pravice in kje so njihovi nasprotniki.
Naj ne bo nihče presenečen, ako se bodo tržaški slovenski ko* munisti nekaga dne izneverili ce* lo zahtevi po Svobodnem trža* škem ozemlju. Pri ljudeh, ki ne mislijo s svojo glavo in po s v o* jem prepričanju, ki so slepo orod* je v rokah raznih » FORMOV« in menjajo svoja mnenja od dneva v dan, pri takih ljudeh je \ se mogoče.
Slovensko demokratsko gibanje pa ostane na svoji stari črti. Ka* kor je bilo zvesto svojim nače> lom in svojemu narodu doslej, tako se bo borilo za uresničenje postavljenega programa in za pra* vice našega naroda na tem ozem* lju še naprej, vse do končne zmage!«
Pozdrav slovenski zastavi
Zaključek dr. Agnelettovega govora so zborovalci sprejeli z navdušenim odobravanjem. Ko* maj se je vzklikanje nekoliko po* leglo, je domačin Ivan Terčon, ki je ves čas vodil shod. dal besedo predsedniku SDZ za Goriško dr. Avgustu Sfiligoju, ki je prinesel pozdrav zavednih goriških slo* venskih demokratov. Kratke be* sede dr. Sfiligoja, v katerih pa se je odkrivalo vse zavedno srce slo* venskega borca, so našle tu čust* veni vrhunec celotne prireditve. Vihar, ki ga je sprožil s svojim temperamentnim izvajanjem,, se dolgo ni hotel poleči. »Vesel sem in srečen, ko vas vidim zbrane v tako lepem številu pod okriljem slovenske zastave — toda sloven* ske zastave brez rdeče zvezde Pozdravljena, ti lepa in čista slo*! venska zastava, pod katero so sel vedno zbirali pravi zavedni Slo*; venci, pod katero srno sc borili in | ostali, pod katero se spet zbiramo j in borimo za svoje pravice in pod okriljem katere bomo tudi zma* g ali.«
Pozdravu dr. Sfiligoja se je na* to pridružil tudi drugi predsednik SDZ za Goriško, urednik Polde Kemperle, ki ie razvil nekaj misli, katerim so prisotni s pozornostjo sledili in jih večkrat s ploskii* njem odobravali.
Ponosni smo, da živimo od dela naših rok“
Naslednji govornik je bil Jože Kralj, kmetovalec iz Slivnega. Spoštovani gospodar, poznan v vsej okolici, je s svojimi beseda* mi, jasnimi in določenimi, pribi* jal tiste zlate resnice, ki so bile vedno vodilo našega ljudstva, na* ših kmetov in delavcev. Zboro* valci so z iskrenim odobravanjem prekinjali njegova izvajanja, ko je govoril:
Slovenski narod je narod kme* tov in delavcev. Mi se ne sramu* jemo svojega porekla. Ponosni smo, da živimo od dela naših rok. To pa še ni dovolj! Danes lahko slovesno in javno izjavimo, da smo demokratski kmetje in de* lavci. Naša hrbtenica ni klonila, ko sta strahovala Evropo Hitler in Mussolini. Ni klonila pod težo silnih davkov, ki jih je požiral v o* jaški stroj, obeh zgodovinskih be* dakov. S figo v žepu smo se sme* jali geslom, ki so jih slikali po naših vaseh:Mussolini ha sempre ragione, Duce, tu sei tutti noi. Mussolini in Hitler sta odšla, mi pa smo ostali.
Ob cma norcema pa so sledili še večji. Spet so pleskali po zido* vih naših hiš, po cestnih kamenih nova gesla : Kdor ni z nami, je proti nam, in podobno. Spet sta držala kmet in delavec figo v žepu.
rudi pri nas so nekateri na.* sedli. Neumno pa bi bilo misliti, da bi šel primorski človek do kra* ja na led. Izkušnje so ga izmodri* le. Videl je, da so prve in druge napise slikali po zidovih isti 1 j ud« je. Bili so to lenuhi, pijanci, kvar* tači, zapravljivci in delomržneži, najslabši del našega naroda, ki so iz golega koristolovstva čez noč zamenjali črno srajco z rdečo šer* po. Mi smo gledali, se čudili, ma* jali z glavo in vztrajno čakali. Saj znamo čakati.
Mi, delovni ljudje, ne trpimo poizkusov in praznih besed. Mir* no gledamo na vse, kar se godi o* koli nas in gremo svojo pot, ki sta nam jo določila Bog in nara* va. Podirajo se države, padajo vi* so k e glave, krhajo se nauki Marxa, Lenina in Stalina. To pa n^s ne moti. Mi gremo naprej po svoji poti.
Kmet in delavec si z znojem služita kruh in zmagujeta
Kmet ljubi svojo kmetijo in je predan svoji zemlji. Nikdar ne bo dovolil, da bi mu lenuhi delili to, kar si je krvavo pridobil. Kmet mora biti na svoji zemlji samostojen gospodar, ki samo* stojno razpolaga ne samo s svojo zemljo, ampak tudi s svojimi pri* delki. Svobodna in gospodarsko trdna kmetija je predpogoj za zdravo in trdno kmetsko družino. Ker pa so naše kmetije majhne in zato nedeljive, je treba nadštevil* no kmetsko prebivalstvo usmer* jati v pomorstvo, v industrijo in trgovino. Kmetijske šole naj nu* dijo kmetskemu prebivalstvu po* trebno strokovno izobrazbo. Na* ša moč je v kmetskem zadružni* štvu. Toda to zadružništvo mora biti prostovoljno združenje svo* bodnih kmetov, ki zadruge sami upravljajo v korist kmetskega stanu, ne pa v korist političnih strank.
Drugi steber našega naroda je delavski stan. Zahtevamo, da se socialno vprašanje reši na podla* gi socialne pravičnosti. Vestno in pravično je treba odmeriti zaslu* žek za opravljeno delo, tako da so zajamči vsakemu človeku, ki ni delomrznež, za dostojno živ* Ijenje njega in družine zadostni dohodek, v onemoglosti in staro* sti pa potrebni dohodek za življe* nje s pomočjo socialnega zavaro* vanja.
Življenjska raven vseh, zlasti
pa delovnega ljudstva — kmeta, delavca, ribiča in- uradnika —- se mora dvigniti navzgor, ne pa na* vzdol.
Demokracija je samo ena
Po vojni smo povsod slišali be* sedo demokracija. Razumeli pa smo, da obenem ne more biti več pravih demokracij, kakor ne mo* re biti več kot ena resnica. Do* bra demokracija, to je demokra* cija, kot jo pojmujemo mi, pa je le tista, ki pomeni priznavanje svobodne kmetove in delavčeve vloge v človeški družbi. Kmet in delavec morata soodločati pri vseh javnih upravah in upravnih telesih, ki sklepajo o političnem, gospodarskem, socialnem in pro» svetnem življenju državljanov.
Z veseljem ugotavljamo, da se naše kmetske in delavske zahteve krijejo z načeli Slovenske demo* kratske zveze, ki je sklicala da* nošnje zborovanje. Prepričani smo, da bo SDZ tudi praktično delovala za uresničenje naših zahtev. Zato lahko trdno računa na našo podporo in pomoč.
Pozivam slovenske kmete in de* lavee, da v teh odločilnih dneh v zgodovini slovenskega naroda trdno strnejo svoje vrste okrog SDZ, ki nam je porok, da bomo uspeli v svoji socialni, gospodar* ski in politični borbi za pravice slovenskega naroda na našem o*
zemlju.
Besede Jožeta Kralja so vžgale dolgotrajno odobravanje. Bila je izpoved človeka o stvareh, kot jih čuti danes na Tržaškem vsak kmet in delavec, ki sta videla, da so besede in gesla na oni strani železne zavese le prevara, resnič* ni položaj kmeta in delavca pa najhujše suženjstvo, odkar so mi* nuli tlačanski časi.
„Tovariš sirah“ je mrtev
Ko se je poleglo odobravanje, ki ga je s svojimi besedami žel Jože Kralj, je dobil besedo tajnik SDZ za STO dr. Vesel. Njegova izvajanja so zborovalci nešteto, krat prekinjali z odobravanjem. Dr. Vesel je med drugim dejal:
Na prvem zborovanju zaupni* kov našega demokratskega giba* n ja, ki je bilo 21. 12. 1947, sem izjavil, da to zborovanje pome* ni. da je na Primorskem spet v sta* la demokracija, in sicer organizi* rana demokracija. Danes pa vam izjavljam: to naše današnje jav* no zborovanje pomeni, da je mr* tev — »tovariš strah«.
Govornik je nato v jasnih iz* vajanjih pokazal, kje in kdaj sc je rodil ta »tovariš«: pojavil se je v vsej svoji tragičnosti leta 1917. ob obalah ruske reke Neve, ko je izbruhnila velika ruska revoluci* ja, ki bi morala prinesti temu na* rodu osvobojenje od despotizma, človeško solidarnost in demokra* cijo, ki pa se je je zaradi vojne izčrpanosti naroda polastila ne* znatna klika, ki ni imela nobenih moralnih obzirov. Vzpostavila je despotizem terorja, samo da bi prišla na ohlast in da bi tudi za eeno nasilja in milijonov žrtev na oblasti ostala. To kliko terori* stov, ki po veliki večini sploh ni* so bili Evropejci, je podpiral nemški generalni štab, ki je v plombiranem vagonu prepeljal v Rusijo nekaj komunističnih fana* tikov z Leninom na čelu.
Ta klika je predstavljala le manjšino in ni imela ničesar skupnega z borbo ruskega ljud* stva za svobodo in demokracijo. Revolucijo so spremenili v bolj* ševiško revolucijo. Ta klika, ki je imela le maloštevilne pristaše, se je zatekla k goljufijam in nasilju, da bi izvedla na živem telesu ruskega človeka krvavi poizkus s totalitarističnim marksizmom.
Lenin je obljubil ruskemu kme* tu zemljo plemičev, da bi ga pri* dobil za sebe. Ruski kmet, ki si je vedeo želel le zemlje, je veroval obljubi in zgrabil za orožje. To* da po zmagi je boljševizem orga* niziral policijo in ga uničil. Poklal je nad 10 milijonov kmetov, se polastil njim obljubljene zemlje ter jo spremenil v kolhoze.
Delavcem je boljševizem oblju* bil tovarne. Toda po zmagi je tu* di njih oropal najosnovnejših člo* večanskih pravic. Milijoni delav* cev danes ječijo v prisilnih deloy riih in koncentracijskih tabori* ščih in umirajo kot sužnji. Stav* ko kaznuje komunizem s smrtjo. Delavec pod komunistično oblast* jo ne sme zapustiti državne to* varne ter si izbrati boljše delo. Tako je danes ruski delavec su* žen j, lačen in gol.
Izobraženca je komunizem oro* pal svobode mišljenja; pod komu* mistično diktaturo je postal avto* mat brez duše, v večnem strahu za košček kruha.
Komunizem se je zdaj nasilno polastil vseh slovanskih držav ter tzpostavil povsod enak sistem te* rorja, nasilja ter totalitaristične, ga izkoriščanja vseh slojev naro* da. Ohromil je dobesedno vse življenje in mišljenje stotin mi* lijonov ljuč^i.
Svet se je razdelil v dva bloka, v svet civilizacije in v svet anti* civilizacije.
Ob obsodbi Tita
V trenutku navidezno največje moči komunizma pa je' bruhnila v svet vest o izbruhu katastrofe v taboru anticivilizacijc. Jugoslo* vansko KP so izključili iz železne komunistične internacionale, to Je iz Kominforma, glavarje te ko* niumstične partije pa proglasili za izdajalce in korupcionistc. Fo predstavlja prvi znak, da se ruši
v prah čarna moč strahu, s k a te« rim so komunisti terorizirali ljudi.
Kaj je povzročilo ta razkol v svetu marksističnega terorja? Ne* kateri mislijo, da so- obupne go* spodarske razmere, v katere je komunizem pahnil Jugoslavijo, prisilile komunistične gospodarje v Jugoslaviji, da so se postavili po robu gospodarskemu izmozga* vanju s strani Sovjetske zveze.
Mi pa smo mnenja, da je pred* vsem prirojeni narodni ponos in prirojeni čut neodvisnosti sloven* skega, hrvatskega in srbskega na* roda - čeprav doslej izražen le v obliki pasivnega odpora — pri* vrel do takega viška, da je prisi* lil Tita, da je začel razmišljati, kako bo sebi in partiji rešil življe* nje ter je zato šel po poti, ki jo je Moskva zdaj obsodila.
V vsakem primeru pa drži, da je v Jugoslaviji nastal politični položaj, ki bo imel odločilni vpliv na bodočnost Jugoslavije in mo* goče vse Evrope.
V vsakem primeru drži, da so ti dogodki v Jugoslaviji dokazali, da moralne sile svobode, člove* eanstva in demokracije v jugoslo* vanskih narodih niso umrle, am* pak da živijo in aktivno delujejo ter s svojo težo vplivajo na do* godke tudi proti volji in proti prvotnim namenom in načrtom oblastnikov.
Porazen vpliv pa je imel po drugi strani ta razvoj na tukajš* nje pristaše internacionalnega' ko* munizma. Komunistična partija, SIAU in OF so preko svojih čas* opisov »II Lavoratore« in »Pri* morski dnevnik« zavzele stališče proti Titu.
Ti vdani služabniki Tita in nje* gove »ljudske oblasti«, ti lažnivi branilci slovenstva in slovanstva so se z rekordno hitrostjo posta* vili v službo Togliattijevega Ko* minforma. Vse to dokazuje, kako lažniva je bila vsa njihova pro* paganda in kako smešno je govcx renje italijanskih strank o »slavo* komunizmu«. Pozabili so celo na zahteve po »Svobodnem« trža* škem ozemlju ter uporabljajo od zdaj namesto STO samo TO.
In ti ljudje se nas upajo ozna* čevati z izdajalci, poleg tega pa še s hlapci anglo*ameriškega imperializma? Vsak komentar je odveč.
Za STO, osnovne pravice in pravičen sporazum
Naša borba za pravice našega ljudstva in za osnovne.demokrat* ske svoboščine, ki smo jo začeli, gre uspešno naprej. Nadaljeval! jo bomo do zmage, ker gre za svo* bodo in kruh našega naroda.
Kot smo že večkrat poudarili, zahtevamo obstoj Svobodnega tr* žaškega ozemlja, ki edino lahko jamči svoboden razvoj slovenske« ga in italijanskega prebivalstva ter mirno sožitje med obema na« rodnostima. V sporazumu z Jugo* slavijo in Italijo bi bilo treba Svobodno tržaško ozemlje še po* večati, da bi tako postalo gospo* darsko samozadostno. To ozem* lje, ki bi bilo carinsko povezano z Jugoslavijo in Italijo, bi lahko postalo zvezni most med obema narodoma.
Nikdar to ozemlje ne sme po* stati nova Alzacija in Lorena med Italijani in Slovenci. To bi pov* zročilo krvave vojne med obema narodoma, kar bi dovedlo do o* bubožanja in izkrvavitve obeh na* rodov. Zato pozivamo vse Slo* vence in Italijane, ki jim je pri srcu usoda domovine, in ki ljubi* jo mir, da stojijo na straži proti hujskačem. Poudarili smo že, da smo za pameten sporazum z našimi sosedi italijanski) narodnosti na temelju narodne, jezikovne in upravne enakopravnosti ter svo* hodnega razvoja obeh narodov. To slovesno izjavo smo dali brez vsakih pridržkov.
Žal, da nismo dobili pravega odziva na to našo ponudbo. Ne trdim, da je nismo dobili od Italijanov * Tržačanov, ampak od tistih strank, ki o sebi trdijo, da predstavljajo Italijane v Trstu. Te stranke nadaljujejo s usodepolno politiko sovraštva, namesto da bi se vsaj malo potrudile, da bi nas razumele in nam popravile škodo
Leto II. - stev. 28
I) E M O K R A C I J A
Stran 3,
in krivico, katere nam je prizadeš jal fašizem, ki nas je oropal imet* ja, nam vzel vse svvboščine, nam uničil šole ter samovoljno celo po*: .tujčil 6000 Slovanskih priimkov, kar je praktično prizadelo skoraj j 100 tisoč ljudi.
To je zmotna in hujskaška po*! litika, ter je ne bi smeli zagrešiti prav tisti, ki so prejeli stotine mis lijonov dolarjev pomoči od ples ■ menitega ameriškega naroda.
Smo za sodelovanje
Mi pa kljub temu ne izgubljaš mo živcev. Prevelikega, temeljnes ga pomena je odkrito sodelovas; nje in mirno sožitje med Slovani, in Italijani na Svobodnem tržas j škem ozemlju, da bi nas samo< voljna dejanja skupine šovinistov mogla iztiriti s prave poti, ki vos di do prijateljstva in razumevaš nja.
2e večkrat smo poudarili in pos novno poudarjamo, da smo pris pravljenj lojalno sodelovati z Zas vezniško vojaško upravo v intes resu vsega prebivalstva Svobod* nega tržaškega ozemlja.
Skušali smo osvetliti in dokas zati naše osnovne pravice z vrsto dokumentiranih in konkretnih spomenic, ki so vsebovale naše predloge in zahteve od obrambt našjh kulturnih pravic do vrnitve našega imetja in zaposlitve soro* jakov. To so svete pravice, ki na» jih je oropal fašizem in ki nam jih je treba v celoti vrniti.
V tej borbi bo slovensko ljud: stvo zmagalo, ker ima pogum. Ta pogum slovenskega naroda pa je tudi jamstvo, da bomo zmagali.
Močno odobravanje je pozdras vilo govor dr. Vesela ter njego= va progrataska in praktična izvas jan ja.
Po zborovanju
Besedo je povzel spet domačin Ivan Terčon. Zahvalil se je gos v orni k n, zahvalil pa tudi vsem j udeležencem ter zaključil lept> uspeli zbor SDZ. Pozval je ljudi, naj odidejo na prostor za okrep* j čilo, naj pa ostanejo skupaj, se med seboj seznanijo ter izmenja* j jo misli.
Zbrani pa niso takoj zapustili i izborovališča. Zgrnili so se in z mavhinjskega trga je zaorila nas rodna pesem. Potem so se uredili v sprevod ter na čelu s harmonis karjem odšli na drugi konec vas si, kjer se je razvila neprisiljena j zabava. Ljudje so posedli tudi; kar po travniku, se zbirali v grus če, navezovali poznanstva, vmes pa se je čez Kras razlegla naša lepa pesem. Zelo vneto so sc pos kazali naši Nabrežinci, ki so bili j ves čas naravnost neumorni. Proti j večeru so se zborovalci začeli razs hajati.
Niti najmanjši, omembe vre* I den incident ni kalil tega slavs i nostnega dne in zborovanja, kij ostane našemu narodu na Krasu i in nam vsem v najlepšem spos minu.
Tito - nacionalist?
Ko so Sovjeti Tita izobčili iz Kominforma, je mnogo preprostih ljudi verjelo, da se je to zgodilo paradi tega, ker sta se Tito in njegova partija odpovedala inters nacionalizmu ter se postavila v si'oji politiki na jugoslovansko nacionalno stališče. K temu prepričanju je precej pripomogel tus ji tisk, ki dogodke pogosto presoja površno, preprosto in brez poznavanja komunizma.
Ta sodba je docela zmotna.
Najhujši greh, ki ga Kominform v svoji obtožbi očita Titu in jugos slo\'anski komunistični partiji, je njun domnevni »nacionalizem«. Po komunistični praksi je nacios nalist vsakdo, ki se čuti prej n. pr. Slovenca kakor komunista; vsakdo, ki koristi lastnega naroda upošteva bolj kakor koristi sve* tovnega komunizma in Sovjetske zveze.
Tito in jugoslovanska komunis stična partija očitka nacionaliz--ma res nista z ničemer zaslužila. Rdeči internacionalizem in Sov: jetska zveza nista imela posluša nejših in bolj vnetih hlapcev, kas kor so ravno jugoslovanski komunisti. Tega se dobro zavedajo tus di gospodarji Kominforma. Tita so tega greha obdolžili samo zato, da bi ga laže spodnesli. Spodnesti ga pa hočejo, ker se je v svoji domišljavosti hotel primerjati s Stalinom in postati mali bog meds narodnega komunizma. Toda v komunistični veri je bog samo eden in ta sedi v Moskvi. Kdor sodi drugače, je odpadnik, je he: retik. V internacionalizmu se ods padniku reče nacionalist.
Tito in njegovi■ se tega dobro zavedajo. Zato se nobene obtož: be ne branijo tako vneto, kakor se' branijo očitka, da so postali nacionalisti. Na vse štiri vetrove prisegajo, da so bili, da so in da bodo ostali internacionalisti, to je, komunisti, kj se na svoj narod in na njegove koristi požvižgajo.
Tito se je zaradi tega svojega internacionalizma odpovedal vsem svojim nekdanjim »nacionalnim« Zfahtevam. Odpovedal se je Trstu — ker so tako zahtevale koristi mednarodnega komunizma. Us molknil je zaradi Koroške — ket so tako velevale sovjetske korisii. Odpovedal bi se tudi Beogradu, če bi to kazalo Sovjetom in bi bil mož še v njihovi milosti.
Da je Tito ostal komunist in internacionalist tudi po izobčenju, najlepše pričajo uradni odgovori jugoslovanskega komunizma na obdolžitve Kominforma in tujih komunističnih partij.
Centralni komite komunistične partije Jugoslavije pravi v odgovoru na obsodbo Kominforma ta--kole:
»Enotnost (mednarodne) komus nistične fronte . . . temelji... na
POLITIČNI OBZORNIK
dejstvu, ali je politiku neke pars ti je dejansko internacionali stič» na . .. CK KPJ ... odločno zavra: \ ča obtožbo, da je prišla komu: j nistična partija Jugoslavije na po-- j žici je nacionalizma. Z vso svojo notranjo in zunanjo politiko, zla: sti pa s svojo borbo med narods no:osvobodilno vojno... je KPJ dokazala prav nasprotno.«
Dokazala je torej, da je vedno j bila internacionalistična in da je koristi komunizma ter sovjetov ] vedno predpostavljala koristim, jugoslovanskih narodov!
Po shoda v Mauhinjah
O shodu Slov. demokratske zves ze v Mavhinjah se je rzpisalo čas sopisje vseh barv. Nekateri listi so prinesli -objektivna poročila, drugim pa se je zdelo, da morajo predstaviti shod po svoje. »I.u= nedi«, »Voce libera« in »Messags gero« so niipisali, da so komunisti napadli zborovalce, da so prekis nili in razbili shod. To poročanje je popolnoma napačno in krivo in plod domišljije. Shod se je vršil v popolnem miru in redu, brez najmanjših motenj in incidentov. i Par pokvarjencev je siccr prišlo i v neko mavhinjsko gostilno pet »Bandicra Rossa«, da s tem dos kažejo na licu mesta kako »nas | rodno zavedni so«, toda iz gos ■ stilne se sploh niso upali. Proti j večeru, ko so se zborovalci že \ razhajali in ko so naši ljudje oči* I tali z vso pravico dvem komuni« stom, da so bili pod Mussolinijem najhujši fašisti in »skvadristi«, je prišit) do dveh nepomeVnlmih osebnih prerekanj, katerim je pos licija napravila takoj konec.
Spomenik dostojnega pisanja pa sta si vsekakor postavila, po stari navadi, »II Lavoratore« in »Primorski dnevnik«, enako tudi g. Pahor, ki je na komunističen shodu v Mačkovljah (nad Dolis no), z uro v roki dajal duška sv os jemu srdu in onemogli jezi radi zborovanja Slov. dem. zveze v Mavhinjah in s svojim govorje* njem dajal poguma tam zbrani poparjeni' komunistični fratellans ci, ki ne najde poti iz zagate, v katero je prišla radi- spora med Titom in Stalinom.
Ogromen je odmev slovenskega zbora v Mavhinjah. Na stotine novih naročnikov na »Demokras eijo« iz naših ponosnih kraških vrfsi so za to najboljši dokaz. Sa* mo iz ene vasi je prišlo 67 novih naročil. Tako narod svoje, pres bujenje slavi . ..
Pozivamo vso slovensko jav. nost, da sledi zgledu našega zas vednega naroda na Krasu in jo prosimo, da podpira z vsemi sred5 stvi slovensko dem. gibanje, ki se bori za slovenske narodne pras vice in za človekovo svobodo in prostost.
Bevin o Nemčiji
Britanski zunanji minister Bevin je imel 4. t m. govor, v katerem je izjavil,- da ne more še nadalje prenašati, da bi Sovjeti skušali izstradati dva in pol milijona Nmcev in to iz zgolj političnih vzrokov. Be-; vin je ostro ožigosali sovjetsko postopanje v Berli-i nu, a je izrazil upanje, da boj končno le zmagala pamet- j »Mi smo.bili in smo še vedno! pripravljeni — je dejal Bevin \ — razpravljati o vprašanju, j Mi dajemo zdaj izreden zgledi organizacije is tem, da prevažamo v Berlin potom letal na stotine in stotine ton koncentriranih živil. Ti prevozi se bodo v prihodnjih dneh še povečali in sovjetski namen, da bi izstradali Berlin, ne bo u-spel. Upam, da bo vsakdo o-hranil živce na mestu in da bomo končno vendar le prišli do tistega cilja, ki ga že več časa zasledujemo, to je do končne rešitve nemškega problema.«
Bevin je nadalje izjavil, da je potsdamski sporazum vseboval temeljni pogo.i. da je treba smatrati Nemčijo kot gospodarsko enoto. Vzhodno področje bi moralo dobavljati zahodnim industrijskim področjem potrebni, živež, medtem ko bi zadevo o reparacijah obravnavali enkrat pozneje.
»Po našem mnenju — je odločno poudaril Bevin — imamo mi vsi pravico biti v Berlinu. Na podlagi sporazuma smo umaknili svoje čete za 160 kilometrov nazaj na 640 kilometrov dolgi fronti in smo dovolili, da je to ozemlje zasedla Sovjetska zveza. V zameno za vse ozemlje smo se sporazumeli, da bodo vse štiri velesile zasedle in upravljale Berlin.
Volitve na Finskem
V političnem pregledu, kratko poročamo o izidu volitev na Finskem, kjer so doživeli komunisti občuten poraz. Zanimive so pripombe, ki jih je napisal k tem volitvam ugledni njujorški dnevnik, »New York Times«:
»Izidi finskih parlamentarnih volitev kažejo, da so Finci trmasto odločeni, da ohranijo in še celo razširijo svojo neomejeno svobodo. Kljub temu pa ne smemo sprejemati izidie teh volitev s prevelikim optimizmom, ker bi bilo to težka pogreška. Dejstvo je, da bo mala državica dihala po volitvah svobodnejše. Edi-
na izmed držav, ki je v sovjetskem območju, je pokazala svoje junaštvo s tem. da ie t zavrnila ideologijo, katera ji je tuja. Res je sicer, da je o-hranila svoje ustanove le zaradi sovjetske strpnosti. Ni-kdo ne dvomi, da bo Sovjetska zveza, ko bodo časi za to ugodni, odgovorila na te vo-livne izide in ta odgovor bo poln težkih groženj. Junaštvo; pa, katerega je pokazala Finska, ne bo zaman. To junaštvo kaže edino pot, čeprav zelo dolgo, ki pelje do varnosti in svobode.«
Namen Marshallovega načrta
Na Dunaj je prispel iz Pariza Averell Harriman, katerega je imenoval Truman za poslanika pri izvedbi Marshallovega načrta za pomoč Evropi. Na tiskovni konferenci je ponovno poudaril, da nimajo Združene države namena vsiliti svobodnim evropskim narodom kak poseben j sistem vlade. Namen Združe- j nih držav je le ta, da bi drža- j ve, ki so pristopile k Mar-i shallovemu načrtu, povečale j svojo proizvodnjo. »Za nas ie j vseeno — je dejal — na kak-: šen način bodo vlade svobod-1 nih držav skušale doseči ta povišek. Bili bi pa veseli, če!
bi mogli vsem pokazati, na kakšen način so prišle Združene države, ki imajo približno eno šestino svetovnega prebivalstva, do tega, da proizvajajo skoraj polovico vseh industrijskih in poljedelskih potrebščin na svetu. S tem nikakor ne nameravamo hvalisati naš sistem svobodnega udejstvovanja, a mislimo, da uspehi Združenih‘držav zaslužijo, da jih ostali svet preučuje.«
Harriman je imel številne razgovore z ameriškimi in avstrijskimi funkcionarji.
Stalin naš! Tito naš!
Krajevni odbori KP na Tržaškem (Opčine. Salež, Zgonik, Gabrovca itd.) so se postavili odločno proti Titu, in tako tudi »tovariš« Jak* setič, le »tovariš« Babič še niha in ne ve. za koga bi se odločil. V Ceniralnem komiteju tržaške KP je namreč glasovalo šest »to: varišev« za Kominform, štirje pa za Tita.	/
Tudi »tovariši« goriški komuni: sti so se razbili: Centralni komite se je odločil za Kominform, toda člani slovenskega porekla tega ko* miteja so se izjavili za Tita.
Tržaška OF je dala izjavo za Tita in tako tudi Demokratična (komunistična) fronta Slovencev v Gorici.
Slovo ob potovanju v tujino
Po raznih vaseh nabrežinske obs čine. ki se razprostira od Jamelj pa tja do Sv. Križa, je dobilo gos stoljubno zavetišče precejšnje Ste* vilo naših družin in pregnancev iz bližnje Brestovice, ki smo bili primorani zapustiti svoje domove po uveljavljenju nesrečne mirovne pogodbe-.
Ne bomo navajali vzrokov, Čes mu in zaka*j smo zapustili drage domove, mile kraje — hišico očes tovo. — Preveč ve svet o tem in zaman se nam zdi grmaditi ta ža* lostna dejstva .. .
Prepolna so naša srca najsilnejs ših čustev. Nekaj pa moramo v tej uri slovesa izraziti in naši do* mači javnosti povedati:	namreč,
da čutimo brezmejno hvaležnost do onih rojakov v vseh teh bliž* njih vaseh, ki so nam bili ob stras ni navzlic grožnjam raznih funks cionarjev! -— Da, vsem hvala, pris srčna hvala! Pa najsi je obstajala ta vaša plemenitost tudi v eni sa* mi šivanki, ali drugi malenkosti,
Kdor daruje »Dobrodelnemu društvu" v Gorici, Rlva Plaz-zutta 18 1, pomaga revnim in potrebnim, ki Jim Je življenje težko in včasih tudi obupno.
ali^ v mimoidočem pozdravu, ali v uradni naklonjenosti in pomoči, ali v javnih izrazih sočustva — vse nam je bilo v uteho in ostalo nam bo neizbrisno utisnjeno, re* kli bi, kakgr tetovirano v naj* globljih srčnih spominih. Najpri* srčnejša zahvala izrecno onim, ki so naše gorje ob slovesu delili s solzami v očeh. Da, zahvala in hvaležnost, ki jo more izraziti edino le srce človeka, kadar se v njem od žalosti trgajo čustva, ko se proti tujim krajem pelje mimo rojstne vasice ter joka in zdihu* je: »Mati, mati moja, mati!« — in peklenska vrata Titovega pekla ne čutijo zdihov, da bi se za tre* nutek odprla in dala možnost jo* kajočemu izseljencu, da bi še en* krat objel svoje drage ... Da, kas kor hladilni balzam na pekočo rano, tako so, dragi rojaki,, vaše rosne oči vplivale na našo žalost.
Oprostite, da vaših imen ne navajamo; to pa zato, ker vemo, da bi vas s tem postavili za tarčo, v katero bi na slepo izsipali svoj bes razni, v_ šumi diplomirani laži ministri.
Bodite nam pozdravljeni v pre* pričanju' na skorajšnje svidfenje v a svobodni domovini!!!
Pri cesarju Titu v gosteh
Švicarski neodvisni tednik »Die VVochenzeitung« priobčuje pod zgornjim naslovom naslednji zas nimivi sestavek:
Evropski tisk s posebno pozor* nostjo piše o razmerah v Titovi ljudski republiki. Iz vseh teh pos ročil si človek počasi ustvari pre= cej dobro sliko o tem, kaj se tam dogaja. Ta slika pravi, da vlada v Jugoslaviji neusmiljena dikta* tura. To je dežela prenapetega militarizma in pasje poslušnosti, kjer svoboden človek sploh ne more dihati.
Ta poročila so seveda trn v pes ti komunističnim listom. Kaj naj komunistična propaganda proti temu ukrene? To vprašanje je bilo zanjo posebno važno pred zadnjimi dogodki v Beogradu, ko je Titova Jugoslavija bila vsemu evropskemu komutiizmu še vzgled demokracije, napredka in blago* satnja. Običajne uradne hvalicc na maršala Tita, na njegove sos cialne pridobitve, na bajno pro» dukcijo v njegovi industriji, na petletko, na splošno zadovoljnost in blagor, na nove tramvaje in podobno ne prepričajo žive duše več.
Zato so zadnje čase, to je, pres den je Tito padel v nemilost, za* čeli prikriti, neuradni komunističs ni listi priobčevati o Titovini in o njenem maršalu tako imenova* na »nepristranska« poročila. Njis hov namen je bil, da bi za to nos vo demokracijo in njene ne po* sebno priljubljene nosilce prido* bili nezaupljivo evropsko meščans stvo. Med številnimi takimi »ne* pristranskimi« popisi je posebno zanimiv eden, ki govori o poješ dini pri Titu. Iz njega dobimo dokaj točno sliko, kako žive in kaj si vse privoščijo današnji jus goslovanski rdeči oblastniki, med tem ko ljudstvo strada ob pičlem koruznem kruhu, vodi in prisils nem delu. Ker je bil rdeči časni* kar, ki to pojedino popisuje, sam pri Titu v gosteh in je torej gotovo na liniji, ni moči dvomiti o resničnosti njegovega prikaza, k', pravi:
»Pri vseh vratih stoje livrirani služabiftki in čakajo zapovedi. Nazadnje napoči trenutek, ko gos ste povabijo, naj se malo pokreps čajo in posvežijo. Med gosti so generali, ministrj in drugi Titovi dostojanstveniki.
Steklena vrata se odpro in ge* nerali s partizansko nebrzdanosts jo vderejo v salone. Služabniki se jim šibko upirajo, a to dosti ne pomaga. Za lačnimi vojščaki .pris tisnejo mladi, krepki ministri, na* to pa trop mladih žensk v belih večernih oblekah, ki so podobne kopalnim plaščem in nočnim srajs cam. Ta bitja so žene generjjlov in ministrov. Enako hlastno ka* kor moški planejo k dvema, po petnajst metrov dolgima mizama ter občudujejo dragoceni sevrski porcelan ter starinsko angleško posodje z zgodovinskimi slikami. Generalke si te slike po krožni* kih in pladnjih razlagajo ter iščeš jo nadaljevanja na drugi mizi.
Jedilnica se iskri v zlatu in kris stalu. Na diUnastnih prtih, belih ko sneg, vidimo angelske glavice, ki prestrašeno gledajo — najbrž jih je strah robatih generalskih rok.
Te robate roke pohlepno grabi* jo po jedeh, da težko srebro žvenketajo leti po tleh. Njegov žvenket preglasa zvoke godbe, ki igra nepozabni valček »Ob lepi. sinji Donavi .. . « Hrušč je nep.o» pisen. Krepki glasovi generalov prevpijajo vse.
Nazadnje pride v dvorano ie nekaj tujih diplomatov, ki skrom* no posedejo po vseh štirih kotih
Vsi drugi gostje pa se gnetejo ob mizah.
Tisto, kar je na mizah, človeka spominja na pojedine iz tisoč in ene noči. Vsega je v naravnost zapravljivem obilju. Naštel sem nič manj ko trideset pečenih pras •šičkov. Počivajo na srebrnih plad* njih in kažejo tisti otožni pogled, ki ga poznamo z dolgih diplomats sk;h posvetov. Celi pečeni kozli* či in janoki kleče v velikanskih skledah, ko da je to samo po sebi umevno. Postrežejo nam z osems deset različnimi predjedmi. Pole;* tega so na mizi gore ostrig, po* plave majoneze z raki, dvesto prekrasnih velikih dalmatinskih jastogov, okusni morski pajki, je* gulje, debele kakor klopotače, zla* torumeni jesetri iz Donave, na desetine ribjih vrst, nalahno krva^ ve volovske četrti, sklede s kurjo obaro, pečeni kopuni, paštete iz golobjega mesa, iz gosjih jeter, pudingi, divjačina na ražnju, špargljevi vršički, surovega masla na kilograme, omake vseh vrst. . .
Človek se čudi vsemu temu. Jugoslovanski kolega vpraša, naj uganem, koliko je vse to veljalo. »Milijon dinarjev!« rečem kar tako. »Kje neki! Niti beliča ne! Brž ko naši kmetje in ribiči sli* šijo, da prireja maršal pojedino, mu pošljejo v dar vse, kar imajo
dobrega. Kmetje in ribiči, ki so se borili z njim, niso pozabili la* j kote, katero so trpeli po hribih: z njim vred.«
Ko so razodeli skrivnost, kako1 človek najbolj praktično priredi tako pojedino, bi,J;ilo greh vprn^ šati, kaj se zgodi s tistimi kmeti; in ribiči, ki ne dajo prostovoljnih prispevkov za trideset metrov j dolgo maršalovo mizo ...
Lakota junaških generalov je j vprav partizanska. Pečene prašič« ke razkosavajo s prav tako ihto, ko da bi se iborili zoper neusmis Ijene SS*bataljone. V čelnem na* , skoku se zaženo na paštete inj uničujejo jastoge, ko da bi metali | steklenice bencina pod sovražni* kove tanke. Med ostrigami povz* ročajo razdejanje prav tako hlad* nokrvno, kakor so nekoč pobijali četnike. Ptiče, pečene na ražnju, uničujejo po stari, preskušeni g ves riljski taktiki . . .
Potem pride na vrsto pijača.. Oddelek natakarjev sopihajo vla* či dolgovrate steklenice v nepres; iglednih množinah. Podoba bojiš1 šča se spremeni. Oficirji prepu* stijo obloženo mizo heroizmu mi* nistrov, ki zdaj lahko pospravijo, kar je ostalo vojski. Začno kli* cati natakarje: »Hej, tovariš nas takar!« Začne se pravo homersko popivanje s tokaicem, bordojem,
frascatijem, cherryjem, šampanj* ,cem in žganji, ki prevrnejo tudi najmočnejšega Srednjeevropca.
Generali pijejo na prvo, drugo, . tretjo, četrto, peto ofenzivo. Pi* jejo na zdravje Tita, na zdravje nove Jugoslavije, petletke, socia* lizma in madžarskih gostov. Pi* jejo po madžarski šegi. Za vsako zdravico razbijejo vse kozarce. Oskrbnik zaradi tega iz previdno* sti daje ob takih prilikah na mizo samo kristal druge vrste ...
»Die \Vochenzeitung« končujo ta popis z naslednjimi stavki:
»Kdaj in kako se je pojedina na dvoru cesarja Tita nehala, tega zgovorni tuji časnikar ne pove. Tudi ne navaja natančnejših po* datkov o tem, kolikokrat na mes sec »stari« takale po proletarsko gosti svoje zveste oprode. Toda iz vsega popisa je videti, da ti se* stanki v spomin na nekdanje ča* se pomanjkanja v vojni dobi niso prav redki.«
Tako živi jugoslovanski dikta* tor in njegovi zvesti v času, ko jugoslovanski narodi trpe tako stisko in pomanjkanje, kakor še njkoli v svoji zgodovini. Ni čuda, da je to paševanje bilo odveč ce* lo dosedanjim Titovim gospodar* jem v Moskvi, pa so mu poskusili narediti konec .. .
K VPRAŠANJU DRŽAVLJANSTVA
O vprašanju državljanstva, ki je nastalo, ko je stopila mirovna po® godba v veljavo, smo že parkrat pisali v našem listu. Ker pa Jugo* slavija kakor Italija tolmačita do* ločila mirovne pogodbe po svoje, moramo še enkrat spregovoriti v tej zadevi, ki postaja zelo pereča, i
Clen 19. mirovne pogodbe pravi, da »postanejo jugoslovanski držav« 1/ani tisti italijanski državljani, ki so 10. junija 1940. imeli svoj »do* micil« (bivališče) na ozemlju, ki se priključi k Jugoslaviji«. Le ti« i sti italijanski državljani, katerih j občevalni jezik je italijanščina, j imajo pravico optirati /a italijan* sko državljanstvo v času do 15. septembra 1948.
Člen 20. mirovne pogodbe pa pravi, da italijanski državljani, katerih »domicil« (bivališče) je na italijansken^ ozemlju, kakršno je ostalo po mirovni pogodbi, in ka* ierih občevalni jezik je slovenščin •a ali hrvaščina ali srbščina, imajo pravico optirati za jugoslovansko držvljanstvo v času do 15. septem* kra 1948.
Predvsem povemo, da stoji v mirovni pogodbi beseda »domicil liati« (čl. 19), in ne »residenti« in >i/ cui domicilio si trova« (čl. 20), in ne »la cui residenza si trova«.
Italijanska zakonodaja loči po« jem »domicilio« od pojma »resi« denza«, »Domicilio« je po čl. 43. italijanskega civilnega zakonika tam, kjer si kdo postavi glavni se« dež svojega delovanja in poslov (sede principale dei .propri affari c interessi). »Residenza« pa je po istem členu tam, kjer ima kdo svoje običajno bivališče (»la resi«
stvo sporoča, da je jugoslovanska
In o narodni zavesti in čustvu tu* di ne. Zato ne bo nobeden izdal svoje narodnosti in materinega je* zika, če izjavi, da občuje v itali«
vlada objasnila, da se pojem »do« j janščini in v slovenščini. Na ti«
skovini za optiranje, naj prizadeti dostavijo s peresom na krs^u, kjer je tiskano »lingua d’uso italiana«, še sledeče: e slovena. Prošnji lah« ko priložijo tudi sodno izjavo šti* rih prič (izpričevalno listino) na prostem papirju in overovljeno, da sta njihova občevalna jezika italijanščina in slovenščina. Po« navijamo in poudarjamo; člen 19. mirovne pogodbe ne govori o na* rodni pripadnosti in zavesti, am« pak samo o občevalnem jeziku. Zato sc ni treba bati kakega na« rodnega izdajstva ali izločenja za« radi take izjave. Dokler bomo v stikih z Italijani bomo morali ved* no občevati z njimi tudi v itali janšeini. In če bi čl. 19. mislil na »narodnost« in ne na jezik, bi ra« bil besedo »narodnost« ne pa »je* zik«. Spominjamo, da so tudi ne* kateri visoki italijanski funkcio* narji bili tega mnenja, da smo dvojezični (bilingui) in da imamo zato pravico do opcije.
Če jugoslovanske oblasti prošnji za opcije ne bodo ugodili, se bo*
micilio« mora razumeti kot »stal* no bivališče«, torej ne kot to, kar določa člen 43. italijanskega civ. zakonika.
Italija si je ta pojem seveda ta* koj rade volje osvojila, ker se bo na ta način lahko otresla tistih Slovencev, ki so 10. 6. 1940 izvr* sevali svoj poklic v Gorici, stano* vali pa v krajih, ki so bili priklju* čeni k Jugoslaviji. Toda prizade* tim svetujemo, naj se pritožijo na ministrstvo v Rim, in če bodo prejeli nepovoljen odgovor, pa na i sodišče, ki je končno pristojno za odločitve v zadevi državljanstva. iNitt Jugoslavija niti Italija ne moreta kršiti jasnega določila mi* ravne pogodbe.
Kar se pa tiče čl. 20, vztrajamo na trditvi, da ni vezan s čl. 19 in, da ne govori več o kraju bivanja na dan 10. 6. 1940, temveč rabi se* danji čas »čigar »domicil« se na* haja na italijanskem ozemlju« (se* veda na ozemlju, ki je ostalo itali« jansko po 15. septembru 1947, ko je stopila mirovna pogodba v ve* Ijavo). To pomeni, da tisti itali« janski državljani, k*i so se pred 15. septembrom 1947 umaknili iz o« zemlja,"ki je bilo priključeno k Jugoslaviji in sc zatekli v Italijo, so in ostanejo italijanski državi ja* ni. Tu pride v .poštev ne samo jas* no določilo čl. 20, ampak tudi jus soli ali pravica tal, to je: človek no; si državljanstvo tal (zemlje) na katerih živi in hoče bivati.
Toda Italija noče sprejeti niti te razlage, ker meni, da bi .sicer bilo preveč Slovencev na njenem
do prizadeti lahko pritožili na vlado v Beograd v roku 14. dni
po prejemu sporočila o zavrnitvi prošnje. V pritožbi na vlado v Beograd bodo prizadeti lahko ob* šdrnejše obrazložili in raztolmačili svoje jezikovno občevanje.
Ko«čno moramo pojasniti še to, da tisti, ki so se 10. junija 1940 nahajali v inozemstvu, ali kjer koli izven ozemlja, ki je bilo pri« ključeno k Jugoslaviji, so -ostali italijanski državljani, zato naj na* pravijo vlogo na ministrstvo za potrditev državljanstva in če jim ne bo ugodilo (kar pa ne verja« memo), naj se obrnejo na sodišče.
K zaključku še to: »rezidenzo« ali stalno bivališče se lahko doka« že tudi s pričami, ali z logičnim tolmačenjem, ne pa samo s potrdi« lom občinskega urada, ker to po« trdilo ni ravno nujno in izključno veljavno. Lahko je n. pr. kdo bi« val 10. junija 1940. v Siciliji, v Rimu itd., ker je tam delal, služ« boval in živel, pa je zanemaril vpi* sati se v anagrafičnem uradu.
Tudi vztrajamo na zahtevi, naj vlada izda zakon za zopetno pri« dobitev državljanstva tistim, ki so ga po mirovni pogodbi izgubili, ka« kor je to že storila z zakonom od 26. 9. 1947 štev. 1249 za tiste, ki so ga izgubili ker so postali trža* ški državljani.
i
ega
SLOVENSKA PRIREDITEV NA TRAVNIKU
V nedeljo 11. julija ob 10. uri predpoldne bo v kino Vittoria na Travniku prireditev goriških slovenskih srednješolskih dijakov. Prireditev ima namen proslaviti zaključek šolskega leta.
Naša šolska mladina vabi vse Slovence in Slovenke, da se polnoštevilno udeležijo te njene prireditve.
Vstop prost, vstopnina po volji za šolski sklad.
i
tega
denza e nel luogo in cui la persona ! ozemlju. Vendar so določila tudi
ha la dimora abituale«). »DomiiJil« nekega trgovca, ki ima trgovino v Gorici, recimo na Komi, je prav pa na sodišče, tam, kjer je sedež te trgovine. Če ta trgovec stanuje v Gorici, loče« no od trgovine, je njegova »resi« denza« tam, kjer stanuje. In če
tu jasna in prizadeti naj se zopet pritožijo prvo na ministrstvo, nato
V zvezi z opcijo ,pa povemo, da imajo pravico optirat*i za it. dr*
žavljanstvo le tisti, katerih obče* j sko upravo, kar pomeni za
Osebna vest
Na tržaški univerzi je doktori* rala dne 1. julija iz prava profe« Sorica Neda Abram, hči znanega slovenskega advokata. Mladi dok* torici iskreno čestitamo!
Sv. Križ pri Trstu
Križani spadamo pod tržaško \ občino. Za vsako ftajmanjšo stvar 1 moramo hoditi na tržaško občin*!
nas !
valili jezik je italijanščina (lingua veliko izgubo časa in stroške, če* ima trgovino v Gorici, stanuje pa , cluso italiana). Naši ljudje pa so prav je Trst oddaljen samo 13
kilometrov. Svojčas je bilo vpra* šanje rešeno drugače: mesto in okolica sta bili razdeljeni na taki; imenovane sektorje — delegacije. Sv. Križ je predstavljal IX. sektor in delegat, občinski uradnik, je imel svoj sedež na Proseku. Ka* sneje smo dobili vaške načelnike. Ti so posredovali med vaščani in tržaško občino ter delegatom. Ko
n. pr. v Mirnu ali v Solkanu, je j dvojezični, ker znajo vsi oba je* njegova »residenza« v Mirnu, od* ! zika in, ker tudi v obeh jezikih nosno v Solkanu.	I
Da se po čl. 19. in 20. mirovne ! pogodbe mora razumeti »domici*! lio«~in ne »residenza«, priča že sa«! mo dejstvo, da pogodba rabi bc* j sedo »domicilio« in ne »residen* za«, in da je prav italijansko zu* j nanje ministrstvo objavilo 21. de* cembra 1947, v zvezi s tolmače* njem členov 19 in 20, .da sc za »do* lijanske šole, ker jc Italija sploh micilio« razume to, kar določa čl. j vse naše slovenske šole ukinila?
in še
moramo vsi Slovenci posluževati se izključno samo italijanskega
43 italijanskega civilnega zakonika In ali ni res, da smo morali in sicer »kraj, kjer jc oseba posta* vila glavni sedež svojega delova*
nja in svojih poslov« (luogo ove | jezika v vseh javnih uradih in la persona ha stabilito la sede principale dei siioi affari e dei suod interessi).
ebčujejo in so občevali v javnem in mešanih krajih tudi v zasebnem .občevanju. Zato bi svetovali ti* stim, ki mislijo optirati, naj v prošnji navedejo, da govorijo oba jezika (lingua d'uso italiana e slo* vena).
Ali ni morda res, da so naši otroci in dijaki morali samo v ita* j so vaške načelnike odpravili, smo
dobili zaupniškega delegata, toda tudi to ne za dolgu. Stvar se je uredila tako, da je moral hoditi k nam evnkrat na teden delegat s Proseka. Ker pa svojega dela en* krat tedensko ni mogel ob vlado* vati, jc hodil k nam po dvakrat tedensko. Takšno je bilo stanje do druge svetovne vojne. V za*
zasebnih odnošajih z Italijani, ki slovenščine ne razumejo bodisi v trgovininah kakor v družinskih
Toda 24. aprila 1948. je goriška stikih? Člena 19. in 20. ne govo*
prefektura izdala okrožnico, v ka* j teri pravi, da ji zunanje ministr«
rita
ma,
jeziku, ki ga kdo rabi do*! četku vojne je stvar nato še nekaj družini ampak na splošno, i časa šla, nato je delegat izostal.
Zdaj so minula že tri leta po voj* ni, toda zadeva še vedno ni ure* jena. Nimamo ne zaupnika, ne vaškega načelnika, ne delegata. Tudi Križani smo davkoplačeval* ei, zato želimo, da, nam tržaška občinska uprava uredi uradova* nje v domačem kraju, da nam ne bo treba za vsako stvar v Trst.
Stanovanjska kriza je tud' pri nas v Križu huda. Več primerov jev. da morajo v eni sobi spati starši z odraslimi otroci obojega spola, poročena hči skupaj s star* ši ter še mnogi drugi težji pri* meri. Takšen položaj jc nemogoč tako z moralnega kot s zdravstve* nega stališča, vendar oblasti ni*, česar ne vidijo. Potrebno bi bilo j sezidati večje stanovanjsko po* slopje, kjer bi se nastanili vsi ti* sti, ki žive trenutno v takšnih ne« mogočih socialnih razmerah.
* * *
Končno bi omenili še eno drob* tinico, ki pa je za današnji čas značilna. Prav sredi Sv. Križa- je i napisna deska naše policije, - Na njej piše »Police Station Venez'a Giulia«. V Sv. Križu smo doma sami Slovenci. Zaradi tega se nam zdi prav, če bi zagledali no* vo napisno: desko, na kateri pa j tudi ne bi stalo »Venezia Giu lija«, ker smo, kot se nam zdi, na Svobodnem tržaškem ozemlju.
Listnica uprave
Opozarjamo ponovno naše ce* njene naročnike v inozemstvu, da naročnino za list lahko plačajo po banki, ki ima zvezo z Italijo.
Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije«
Krožek prijateljev iz T. meseč* no 300, 300, 1000, 300, 500 = L. 2400: N. N. 500; Marija 2igon 100 L.
Vsem iskrena hvala!
------------------------------
Zanimivosti
Varnost na morju
Dne 14. t.m. so po sedmih tednih razgovorov podpisali v Londonu predstavniki 33 držav nov med« narodni dogovor o ukrepih z* var* nost na morju. Dogovor pomeni velik korak naprej za večjo var« nost človeškega življenja na mor« ju. Važna novost obstoji v dej« stvu, da so s tem dogovorom bile prvič določene točne določbe za tovorne ladje. Nekatere ukrepe, ki jih vsebuje novi dogovor, so sklenili po izkušnjah, ki so jih do* bil; med vojno. Velika Britanija je pristala na to, da 'bo središče organizacije, dokler ne bo te funk« cije prevzel mednarodni posvetom valni pomorski organ.
Proti komunistom
Japonska vlada pripravlja odlok,
P° katerem bodo odpustili iz dr* je mirno sedel m čakal. Čez j ,
Smrtna kosa
V 81. letu starosti je umrl za« sebnik g. Ivan LJšaj, nekdanji go« riški izvošček. Pokopali so ga v sredo 7. t. m. zjutraj. Prizadeti družini naše sožalje.
Zaključna sv. maša
Slovenske osnovne šole v Go* rici so imele danes v petek sv. mašo za zaključek šolskega leta.
Kot pod fašizmom
Pred dnevi je prišel ugleden slovenski Goričan po uradnih opravkih na šolsko skrbništvo, v urad g. Concilia. Gospod je bil v razgovoru z neko prijateljsko osebo in se ni zmenil za došleca. Ta
nekaj časa je stopila v sobo slo* venska učiteljica, katero je čaka* joči človek poznal. Pozdravil jo je in se zapletel z njo v razgovor o domačih, zasebnih zadevah. Njun razgovor je prekinil grom z-jasnega:	»Qui si parla soltanto
italiano!« — Brez pripombe samo ugotavljamo: ali ni bil ta grom odmev nekdanjega divjega faši« stičnega grmenja, ki je kot kri* vičen režim doživel najstrahovi* tejši ‘polom?
žavnih uradov vse člane komuni* stične partije ter vse filokomuni* j ste.
Ameriški sindikalni voditelji v Nemčiji
Odmevi
»Dic Neue Zeit«, glasilo socia; listov na Koroškem, je dne 2. m. prinesla obširen in stvaren izvleček našega članka »Koroška na novi poti?« od junija. »D'e Neue Zeit« Zaključuje svoj čla« nek s temi besedami: »Tako »De* i mokracija«. Z zadovoljstvom u*
I gotavljamo, da se slovensko go*
■ voreče prebivalstvo na Koroškem i otresa tujih zavojevalcev in hoče, kakor smo uverjeni, — na te* , | melju absolutne državljanske zve* stobe prevzeti vodstvo svoje uso* de v • lastne roke.«
Trije ameriški sindikalni voditelji, ki pripadajo največjim sindikat* nim organizacijam Združenih dr* žav, so nedavno odpotovali v Nemčijo, kjer bo njihova naloga sodelovati pri reorganizaciji nem* ških sindikatov ter napraviti ;z teh organizacij živo silo, ki bo lahko aktivno sodelovala pri demokra* tični obnovi države. Skupina pred* stavlja sindikalno posvetovalno t. j komisijo delovnega ministrstva za mednarodne posle in jo tvorijo Irving Braun, predstavnik za Ev« ropo, Menry Rutz, predstavnik v AFL za Nemčijo, Michael Ross, ravnatelj mednarodnega odseka CEIO in Arnold Steinbuch od U« rada delovnega ministrstva za mednarodne posle.
Skupina bo ostala v Nemčiji kak mesec in stopila v stik z vodi* telji sindikalnih organizacij za« hodne Nemčije.
Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici
nuu pr. rvr. osuu v gututi ju«, A	,	\	skih alp. Z Balkanskega polotok
ono atu,	dal	mo ati
• 1 ’	Timava	v Italijo	Veneti, ki ji
_______^________________———————————•	11...._J,,*.	iliT*ct'« lillilsfv:
V določenem italijanskem tisku beremo v zadnjem letu nepresta« ne izpade proti vsemu, kar je slo« venskega in v tej, zvezi se več ali manj stalno ponavlja beseda »raz* za«, ki kot vso kažo noče oprede* liti pojma plemena, temveč ima namen samo psovati (razza dan* nata?). Ne bo napak, če ugotovi* mo določena dejstva — sebi v za* doščenje, drugim pa v premislek in v upoštevanje.
Razlika med nami in Italijani je velika, to je res: razlika v obi* čajih, razlika v mišljenju, razlika v značajih, razlika v plemenskih znakih itd. Res jc tudi, da nam zgodovina dokazuje, da ni med nami in njimi nikakih vezi, med tem ko nas vežejo s Furlani krvne vezi. Še celo kar smo pridobili od romansko kulture nismo v dobili od Italijanov, ampak so nam po« sredovali Furlani, kajti neposred* ne stike z Italijani smo imeli v vsej svoji zgodovini samo v oko* lici Gradeža.
Vajeni smo, da nas in Furlane Italijani imenujejo drugorodee ("al* logeni), radi tega smo tudi mi u« pravičeni, da jih s-svojega gledišča smatramo za isto. Prof. Giacomo
Aeerbo, predsednik Consiglio Su
periore per la Demografu!, je tr* | gradišča n. pr. pri Sv dil, da prebiva na celem apenin skem polotoku že nad 10.000
1500 pr. Kr. ostal v gorah Julij*; skih alp. Z Balkanskega polotoka j
ko j
Timava v Italijo Veneti, ki jih Herodot šteje med ilirska ljudstva. Na našem ozemlju so. imeli svoja Luciji, Ko* baridu, Štanjelu itd., kjer so našli
razvil, ko o italijanščini še ni bilo | go Slovenov in jih naselili v fur*
I lanski nižini tja preko Tagliamen« ! ta (Tilmenta). Od tod slovenska
njihova grobišča iz VIII. * IV. stol.
mediteransko pleme (mediteran* sko * armenoidno). Okrog 1. 2000
pr. Kr. V tem času nekako so se med nje pomešali Velt:. ali Galci
pr. Kr. so začela prodirati na pol*; ali Kami, ki so pridrli iz današnje
otok nordiska plemena, ki nika* kor niso mogla vplivati na karak* ter mediteranskega plemena, pač pa so prinesla latinski jezik. Dalje trdi imenovani profesor, da se v Italiji govori lahko samo o medi* teranskem plemenu, in mediteran«! ski kulturi, priznava pa izrecno,
niti sledu.
L. 452. s(> Huni razrušili Oglej in so pobili vse Rimljane, katere 1 imena premnogih furlanskih vasi, so zajeli; Kami so našli zatočišče! ki še danes izpričujejo svoj slo«
Francije. Tako je nastala keltsko ilirska mešanica. Drugi so mnenja, | da se Veneti in Kami niso medse*
pri sobratih v goriških gorah. Rim* ljaiii in Bizantinci, katerim se je beg iz Ogleja posrečil, so najprej ustanovili Grado (Gradež), nato so se pa selili na otočje beneške lagune. Ko so Huni odšli so se KaTni vrnili v dolino. Ogleja pa niso obnovili, ker se Rimljani, ki so zbežali v Gradež, niso vrnili.
Po 1. 469. so v Furlaniji vladali
bojno pomešali, temveč da je med j Ostrogoti in 1. 586 so se pojavili njimi potekla meja vzdolž reke Li«, Longobardi; za temi so v naše kra*
venze (Devoto).
Ker so Kami močno pritiskali na rimsko cesarstvo in so ga stal«
da tvorijo v tem izjemo prealpske ; no ogražali, so Rimljani za ob ram* severovzhodne pokrajine: torej \ ho ustanovili (1. 181 pr. Kr.) voja«
m
tudi Furlanija
Primorje.
ško kolonijo v Aquileji (Ogleju).
Dotaknili smo se Accrbovc ras* j Iz Lacija so tu sem /poslali 3000 i teorije, ker omenjeno časop sje j kolonistov. Mesto se je naglo raz* min, Fara pri Gradišču, tja k Sti*
je prodirali Avari in Sloveni. Lon* gobardi so obnovili utrdbe vzdolž svoje vzhodne meje (linees), ki je potekala od sotesko pod Mužacem v okoliš Pušjo vasj^(Venzonc) pa čez Humin (Gemona), Rtin )Ar* tegna), Neme (Nimis), Čedad, Kr*
stalno goni svojo o rasi. Mi nima* j mo namena polagati ikdo ve kake j važnosti nanjo, kogar zanima naj ; o njej dalje razmišlja. Slovenci smo potomci nordisko * dinarske* ga plemena, nikakor pa ne medite« ranskega.
O prebivalstvu našega ozemlja
prazgodovinski in predrimski j ščino. V tem jeziku je ukof For*
| tunat (v IV. stol. p. Kr.) razlagal j v Ogleju evangelij. Furlanščina je brov, ki so vdrli v Italijo okrog 1- ] torej neolatinski jezik ki se je
vijalo in sklepamo lahko, da je | vanu (Panzano). V teh utrdbah so bilo njegovo prebivalstvo po ve*! bile močne vojaške posadke. Do čini karniskega izvora. F. Mela pi« j te meje jc segala prvotna na* še, da so v mestu prebivali po ve« čini »barbari«. Jezik, ki s<> tu go« vorili, je bila zmes latinščine in keltščine, in nekateri zgodovinarji smatrajo ta jozik za pra*furlan«
dobi nimamo mnogo podatkov. P. Ducati je mnenja, da je del Um
selitev Slovenov. Po tej naselitvi je izginilo iz zgodovine Julijske krajine keltsko ljudstvo: začela sc je slovenska doba. Nepravilno bi bilo misliti, da je s tem bila kon* čana naselitev Slovenov. Paul Dia* kon, longobardski zgodovinar, pri* poveduje, da so Longobardi v bo* jih (med 1. 580	600) v jeti mno*
venski izvor, čeprav so italijanizi* rana. Ko je 1. 774. Karel Veliki podjarmil Longobarde, so Franki še nadalje pospeševali naselitev slovenskih poljedelcev v furlanski nižini, tako, da je slovensko pre* bivalstvo še naraščalo.
Po roparskih vpadih Obrov v furlansko inižino, je ta ostala sko« ro popolnoma uničena, posebno o* kolica Ogleja, Codroipa in Porde* nona. Nemški fevdniki so ta o* zemlja na novo naselili s Slovenci. Kasneje so Slovenci v Furlaniji prevzeli furlanski jezik: kljub te* mu, da je prebivalstvo Furlanije v dobršnem delu slovenskega iz* vora, se je v XV*XVI veku povsod govorila furlanščina. Da pa temu ni bilo vedno tako nam neizpod* bitno priča zgodovinar Marco An* tonio Nicoletti (1536 *1596) v knjigi: »Lcggi e costumi dei Fur* lani sotto i dieiotto patriarchi di Aciuilcia«, kjer pravi: »11 linguag* gio Sehiavono nei vilaggi era as« sai pju in uso della friulaua favel* la». Drugje pravi, da so Slovenci »radi peli v svojem jeziku pesmi o Kristusu, o svetnikih, o kralju Matjažu in drugih slavnih jun a* kih tega rodu«.* Furlanski pesnik
Nicolo Morlupino pa je pred 1570. v furlanskem sonetu napisal bese* de, s katerimi Slovenci naročajo vino.
Czornig piše, da so v XV. stol. govorili slovenski n. pr. v nasled* njih naseljih: Gradiscuta pri Spi« limbergu,' Gradiscae, Gorizzizzo pri Codroipu, Pocenico, Passiano Schiavonesco, S. Maria Sclaboni* ca, Visco, Ivaniz, Versa Sclaboni* ca, Jalmico, Dolizza, Driolezzo, Lonca, Poceco itd. Da so v Furla* niji govorili dolga stoletja po slo« vensko, nam dokazujejo tudi mno* ge vasi z imenom »Romans«. V teh vaseh so živeli furlanizirani Kami obdani krog in krog od slo« venskih vasi.
Mimogrede omenjamo, da izhaja ime Sehiavoni od grškega »Skla* benoi«. Tako so imenovali v sred* njem veku jugoslovanske sužnje, katere so Benečani kupovali od Turkov in so z njimi dalje pre* kupčevali v Benetkah na Riva de* gl j Sehiavoni. I a plemeniti posel so Benečani izvrševali še v XVI. stoletju.
Predaleč bi zašli, če bi na tem mestu hoteli naštevati vse sledove slovenstva v Furlaniji. Celo v Vidmu samem še danes poznajo naselje »Doporet«, ki ni drugo kot naše: »Do porečja«.
(Konec prihodnjič).