5 III JIH 3 V1
D
m 118344
k. A / ; 0\/PP
; ' z ■ v -1 ■ v * y 1 -
s
I \
\
\
n /x — K/ ' 7
i
r 1
t— L—»
LIST ŠTUDIJSKEGA -'KROŽKA ZA SLOVENSKO* ' KULTURO ^ R363AR0H-'"CE1TTR3 F'<&-CULTURE TORONTO , 61 • IfoFARIAND AYE., ONTARIO, CANADA I fct. 4. OKTOBER

i \ j U í
\ / r
V i:
r-N
i .„^
\ ■ f
Britannica Book of the Year prinaša na 10 straneh popis Univerz in visokošolskih ustanov v ZDA in Kanadi. Ker le na eni strani povprečno 150 ustanov, na-
v	N/
vaja približno 1.J00 .obstoiecih visokošolskih zavodov, ¿ljub temu pa je pred nedavnim nagisal newyo/ski pomožni skcf Fulton J. Sheen članek z naslovom "Dajte nam univerzo". V članku zatrjuje, da obstoječi zavodi niso univerze, narre o plurivérze. "Univerza ni samo skupnost átu-iento/c ki se zbirajo na istem prostoru; Univerza je v enoto zajeta celokupno s t z;na'.-.vi¿i, a kupna celota načel, ki jih vsi sprejmejo, poznajo in okušalo» I-b.ltivorzo sentarliaio ločena in. nepovezana polja znan*"a, kior se zdi, da ena ve—
O	'J f	M	v	J.	"	«■ v v
ja znanosti ninsa rnkalce zveze z drugim področjem znanja, kjer doseže specializacija točko./ ko se oidclek. biokemije ne strinja z oddelkom biologije in sta oba sprta z oddelkom genetike-.s kjer so filozofska predavanja samo se podajanje nasprotujočih si nazorov >( >
^	v	C»	v
Tudi s slovensko univerzo ni bilo nic bolise in ie danes se slabse. Toda
V	v	*■
samo tarnanje no bo rjdilo boljših rezultatov. Potrebno je pozitivno delo.
Sulturoin delavcem doma so vezane roke in razgledi zastavljeni s cenzuro in pomanjkanjem denarja, da bi si preskrbeli sodobnih kulturnih revij in novih znanstvenih del» Zato ne bodo mogli pri delu za duhovno obnovitev ali pravilno rečeno, za duhovno rojstvo slovenske univerze.prispevati¿ kolikor bi hoteli in v rednih razmerah mogli.
Zato odpade večji del naloge na kulturne delavce v zamejstvu. Tudi ti 3e morajo boriti s težavami,- ki jih ni podcenjevati, toda eno imamo, lar je najbolj važno: svobodo duhovnega ustvarjanja in stik g sodobnimi duhovnimi tokovi, ki priznavajo zopet prvenstvo duha proti matcrializmu in celoto proti atomističnenu iñdividualizmu. Tudi nase ustvarjanje ne bo tolikšno kolikšno bi.moglo biti, šo ne bi živeli sredi tolikih zaprek«. Toda ta zavest nam no sme biti izgovor, da se dela sploh ne bi lotili,
• •*--.. v/	••	.	ss	v
,c. • ar vroč stalen .opomin,- da ne-.'.zamudimo-'nobene, se tako majhno prilike, za morda se tako neznatne pozitivno -dejanje pravi- smeri - pripraviti duhovna'tla za- ra-krscanskih . to-eli^h' zgrai'éhü in v org-aviic'síó celoto .povezano, slovensko lAiltn^d sodobnosti ih.'.bo-Sočnosti. 'Niti' mi sol-, da so'- morda osebno no bi mogli vee'vf niti V domovino,-nas."ne sec pri tea delu ovirati. Kulturno dediščino prevzemalo no Šatio-filajsi rgdevi.-mOd iz-
*	v	v-*. ....	^	c	_ w
_ soljonci, marveč tudi-Slovenci ob robu zasuznjenaga ozemlja, ki so delstrnjeno nase-, Ijenbga naroda In kjer je'vsa .j d.o neke mere možno, da so ideje izmenjavajo preko'me je "clo sedaj. Zato do. vsako kulturno .ustvarjali jo slovenskih izsoljcnccv toliko 'bolj plo-vito ir. trajno, kolileor voo odmeva bo. našlo mod Slovenci v Trstu, Italiji in Avtri-
7 revijah in knjigah objavljeno delo pa- itak postane duhovna last celoto bo moglo'roditi sadove v domovini vsaj tedaj, ko bodo zopet odprta vrata tudi no-
--T^-nisticniri delom.
V
RiR si bodo prizadevali doprinaoati svoj skromni prispevek k tonu voli— :c .u cilju. Nepopolnost poizkusa in tohnicna• pomanjkljivost naj zato nikogar no od-■raca od sodelovanja - starojsih ne od usmorjovanja in mlajših ne od poizkudanja.
'	.	'	R.S.
OSEBNO POSVECENJE je- prva naloga duhovnikov, je izjavil Pij XII, v 'ic.ou genovskemu nadškofu kardinalu Sir i ju. V Genovi so se zbrali duhovniki iz cele Italijo na peti lotni .te-ca j pastoralne- obnove. Sv, Oce naglasa,. de "duhovnik ne sncj rasnotavati svojih talentov in energij za drugo'--ideale kot za spoznanje in ljubezen ;o Boga". Osebno posveconje z molitvijo in žrtvijo je za duhovnikovo delo najvažnejšo.
d O G-ČL O V g K- S T VA R 5 T V 6
-	■ .	„	.'	;	• ¿	■ M. ■
KRATEK PCGLED V APOLOGETIKO. ; i
■' ' ;	V
Apologotika jo tooloslça voda', ki ima nalogo braniti versko rosnico ir, temelje na katorih naša vora sloni. Poleg obrambe resnico ' proučuje apologetiza -tudi skrivnost -no. stezo, ki po njih hodijo dtiso, hoco najti pot, po katori jo najvarnejšo in najbližjo k ailju. Sovoda jo obramba rosnic-njena prvenstvena naloga.
Najstarejsa apologotika so pravzaprav zo evangeliji in pisma apostolov. Sveti tekst jo bil napisan v obrambo'vero in v dokazovanju resnic, ki jih je Gorkov zc uoila. Podčrtati moramo dejstvo, da sv. pismo ni nameravalo učiti nauk, marveč ga-braniti in dokazovati. Katoliški nauk jo izrazen v formular i ih Corkvo, v katekizmu
v v	v* ° v
m veroizpovodi. Razodetja je sirso od sv • pxsijq. f rco t jo sirsa teologija od apolcgc-tiko (Dejstvo, da jo razodetje - sirso kot sv. pismo in da jo celotno razodotje izžarevalo v apostolski tradiciji, jo pomagalo spregledati anglikanskemu duhovniku in umskemu goniju protokloga stoletja - Johnu Henry ju îTowmanu, ki je priromal v katoliško Oorkev in postal njon kardinal). /
Od teksta apostolov pa do danes so napisali skladovnico knjig apologeticno vsebino. Apostoli so reševali tedanjo probleme, a,no naših. Ker pa v mrzli vojni-ido-'blbg'ij nasprotnik napada v vsaki dobi drugo-'resnice in spreminja smer borbo, so apo-"ïogçtika'prilagaja času in mora. braniti to, kar napadajo in je boleče. las zanima 'predvsem, to kje so danes dotikali» tq.cke iâooloskc vojne.
. zč. prvi pogled na próblono pove, da živimo v revolucionarni dobi» Skoro vso, vkar han. je svoto,,skusájo nasprotniki spodbijati. A vendar jih lahko razdelimo v dvo "skupini, ki imata vsaka svojo izhodišče. Prva je materialistična misolnost, ki se jo preobrazila v marksizmu v pàoudbroligi'ozno prepričanje. Je plod sapadnoga duha, ki so je odtujil Cerkvi,. Kristusu in končno Bogu. Kot nauk so no moro voc soočiti z znanstvenim, racionalnim in izkustvenim spoznanjon, a v organizaciji partijo in z vorskin mitom odrbsujc pomenja so vedno moc. V zapadnem svetu tudi so ni mrtev filozofski ma-torializom. Ocprav ne soglaša z religioznim ateizmom marksizca,ima z njim isti skupni imônovaloc - matorializon kot edino stvarnost.
'Drugo fronto je odprl eksistencializon, ki je danes laodna filozofija in vodi v relativizem. V njogovon apriornem sistemu ni nesta za Boga ( francoska ener). Slovele sam si postavlja zakone in ni nikomur odgovoren.
Obe smeri so imeli prod očmi prireditelji zbirke 16 apologoticnih razprav z na slov on Bog, človek, stvarstvo ( Essai sur Dieu, lshomno et 1N univers-). Knjiga je doživela voc francoskih izdaj in mnogo prevodov. .razprave so napisali priznani strokovnjaki'v zapadni Evropi.
Dotaknili se bomo le nekaterih orobIonov, ki jih*ta odlična zbirka razprav
v	s/	,,
rešuje. Prva razprava'jo filozofske vsobino in jo osnova, kor rešuje problem Sodobni matorializon in bivanje Roga". "	.
SODOBNI ' î ATERTALîZEil. HT BOG
V	».
Problem božjega bivanja, jo v to j knjigi obdelal univ. profesor v Louvainu 'Albert DoudóYne, Ifetorialiston .pokazo.,. dar so zozili pojem, izkustva in pojan izvestnos-ti. No taji sicer duševnih pojavov iti'duíia v vsakdanji rabi,. Ï o..pócelo, ki jip razloži te pojavo .in colo zavos.t, jim jo ma torija. Na zgledu, leo nakdo ustreli clovoka, razi oz i avtor,'da jo po joti izkustva-án izvostnosti sirsi kot ga pojmujo materialistična/filozofija, in "da ni edina izfv.es tno s t1, do katero/so noro dokopati clovok, la'tista, ki jo nudijo pozitivno znanosti, (fizika,'komi ¿a), vlzku'atv.ena. znano s ii vidi ob us-.rolitvi človoka le gibanje mišic, fizikalno' konično" probóse v ustroju protoplazmp. lo jo le. dol izkustva in le dol spoznanja. Dejanje ustreliti človeka ima neko vred-Sanó če von, koliko jo vredno človeško življenje in poznan njegov smoter, bom' ■ mresodil, ali'jo dejanjo zločin ali kaj drugega". Vodi, ki up ó s to va.ta ' v sa ta področja človekovega izkustva, kar dozivimo na prodno tu' in. izkustvo, da'imán .zavest in sodim tor^ vrednotim, sta filozofija -in teologija.
2c v teh vrsticah je viden vpliv filozofijo eksistencializma. Z njo avtor odgovarja pozitiviston in dobesedno jemlje besedo Heidegger ja, kaj jo smisel moje "oks is tonco kot tako. Odgovor na to vprasanjo bo pokazal, co jo vredno zivoti, skrbeti za balturo in znanost ter urediti družbo. Motil se jo Comte, ki je trdil, da bo pozi-tivištična znanost odpravila filozofijo in voro, a tudi î-hrx nima prav, ki uci, da bo
v	v	s/	.
vora izumrla, ko bo družba prav uro jena. Lo cc je vredno zivoti, jo vredno urejati družbo, skrbeti za kulturo itd.	v
Nato so avtor ustavi pri filozofskem dokazovanju bivanja Boga, ki jo gocolo vseh bitij. Albert "Dondeyno uvršča vso filozofsko dokaze za božje bivanje v pocolo za slišnost bitij. Sa vsa bitja jo značilno, da so -noga in različna, pa so v nokon ozi-ru lo ono, ker so. Te enotnosti, toga, kar je vsem skupno, pa nimajo individualna^bi-tja, v kolikor so individualna. Po individualnosti so bitja ločijo. Pocolo za slicnost '---•j je izven individualnih bitij .
B»»tMttltail'	fs Wte-ztoSttZ' T^T—:> t^FZZ rrrsrt 7 T» """
je' cldVSRti goVoriii;-ki sliši in posluša olovoka. -O-tom-Bogu imamo dvojno-iakuotvo. To* kar-so o Bbgu doživeli mistiki in cudezo.
Mistiki so so dvignili po vztrajni promišljovalni molitvi do posebno zdrusitve z feo^om in so svojo izkustvo opisali. Zaradi ostrino psihološkega opazovanja zasluzijo ■ občudovanje (Janež Ruysbrock,., sv * Bernard, sv'i Janez od ioriza, sv. Terezija Avilchr , da omohim lo nekatore.). Sovoda so njihova doživetja loci jo.od tako zvanih drugih svetnih intuicij, kot n.pr« znan3tvqne - Einstoin, vojaške -Napoleon» ostetici.o thovon« Mistična intuicija je v resnici Višja oblika molitve, ki čudovito združuj o •"•..so z Bogom« Jo poseben dar, ki jo ze tudi neke vrste nagrada za sodelovanje z Bogon in ze izredna ljubezen duše do Boga. Za mistika Bog ni vce problem. Pro jo bo dvomil o oksistonci sveta kbt o oksistened,-Boga.
Kdor hoče toroj biti no pri stranski, so bo vprašal, loa j mistiki govore o Bogu in no bo prezrl izkustev, ki so jih inoli ti voliki ljudje. Zaradi nekaterih patoloških potvorb no bo zanikal pristnih zgodovinskih osebnosti kot n.pr. Kapolooni po umobolnicah nie ne govore proti zgodovinsko mu Napolcohu.
Bog je govoril in so govori tudi po čudežih, čudoz jo čutno in izvostno znamenje tor presega naravno silo. Jo otipljiv odgovor Boga na naso vero, izreden dogodek, kor prekaša to, kar nore proizvosti narava po svojih lastnih zakonitostih. Vendar jo pa to tudi reden.dogodek* ker so vodno javlja v ver oko o kontekstu. Jezusovi cudozi in čudeži v katoliški Corky i so celota. Jezus je čudeže uporabljal, da jo nodčrtal svoj nauk.
V V	.	v V V	VV	V	V^*	v
Jezusovim eudezom sledijo cudozi zo 2000 let. Cudezo arskoga župnika je opazovalo vce 'tisoč ljudi. Don Bogco, Grignon de Montfort, Cottolongo so osebnosti iz sodobnosti.
V	w V	y	y	^	y	V V
Co ^gledaš te pojmo od daleč, jih bes smatral za legendo, a cc hoces objektivno rosnico,. bos proiskoval iz zanesljivih virov in bos videl, da Bog bdi nad svojimi svetniki.
3 .T.
CERKEV IN t A1K)
V izvlečku prinašamo referat, ki p;a jo inel profesor okononije no. Duquosno University dr. Ciril Zcbot na 6. letnem državnem zborovanju Društva Najsvotejsoga Imona za ZDA 29. soptombra t. 1. v Pittsburghu, Pa. Originalni naslov: The Church Looks to Lay Leaders.
V	v
Društvo Najšvetojsega Incna ic v Ameriki uradna cerkvena organizacija za osobno
"V	J	V V..	«/	^	s i	VV	v
posveeonjo in apostolsko delovanje katoliških laikov» V teh vrstah isco Cerkev laično voditoljo. Kor -pa nora biti ze vsak clan laični voditelj, ni toliko vprašanje, kako jih izbirati, marveč bolj, kako jih pripraviti, da bodo razumeli ovoj položaj v Cerkvi ter odrov ornosti, ki slodo iz te-a«
'	v	v	'i
Laikov polozdj v Cerkvi je dolocon po naulcU o Mističnem Telesu« PaVlovo' pi3.no Efožanon (4,4-7,16) pravi, da jo Cerkev občostvo mnogih udov» Vsak ud ina neposredni odnos do celotnega Mističnega Tolosa in do Kristusa. To oboestvo pozna različna opravi«* la - nekatera v od Boga postavljeni hierarhiji) druge po posebnih navdihih gv Duha4 To razliko v opravilih omenja tudi Pij XII, V okrožnici o Kristusovem Mističnem Telesu (18). Zaradi bogjo pričujocnosti v Skrivnostnem■Tolesu so vsi člani Vključoni v isti Kristusov rod odrešenja brez ozira na cerkveno službo. Corkvcna hierarhija pa predstavlja pravni red, ki godpira zivlionjo cerkvenega občestva.
Teološki položaj katoliškega lailca določajo trije odnosi: l) neposredni odnos do Boga, 2) odnos do Celotne Cerkve kot Skrivnostnega Telesa, in 5)odnos do hierarhijo* Logično zapored jo oznacujo sicer teološko poneribnost vseh toh odnosov > toda vsi ti* i jo 00 bistveni* ker 00 dol naravo Skrivno s tnoga Tolosa. V sv« pianu najdeno mosta, kjer jo izrecno naglasom dolžnost podreditve hierarhiji (Lk, 10,l4*l6), pa tudi j kako nora jo nosilci oblasti iöväjati svojo oblast (Lk 22,24^27). Značilno mesto najdemo -„pri 2-ferku (907^0)» kjer jo Kristus mroo.il apostolom^ ne j nO prepoveduje jo VOii-izganjati duha*» ve nekomu* ki ni bil apostoli iT o no sto ä-pohinjä' na sodobno primero poödinihvkatolica« nov, ki nočno vplivajo na- ovgt, -čeprav' sve.joga 'katolicizma izroeno nc mgläsfejo - kot pokojna osHaro lic Oornick pri Now York Tincsu in Barbara Ward pri lond onokon 3 c ononis tu.
Iz toh no et sv. pisna norono zaključiti:. .	•	."	i.
Cerkev je Kristusovo-Skrivnostno Telo, v kateroga so neposredno včlanjeni vsi katoličani»; kloriki in laiki z istin ciljen in istimi dolžnostmi. Vendar predstavlja „duhovščina hiorarhicno oblast, kor je Corkev popolna družba. Toda tudi laiki imajo svojo določeno in važno nosto v Corkvi, ki potrobujo obojno, Idoalni odnos nod duhovniki in laiki naj bi bilo medsebojno-bližanje in srocavanjc, njih sodolovanjo naj sloni bolj. m ncdsob.ojn*n spostovanju in ponižnosti kot m suhi crki kanonskega prava.
Laik nir¡a oano neposrednega odnosa do Boga in do Skrivnostnega Telesa, narvoc noro postati v veliki nori delezon opravil raznih cerkvcnih služb. Laik bi nogol biti izbran tudi za papeža in bi inel vso papooko oblast ze pred posvetitvijo.
Laiki so dejansko delozni vso trojne cerkveno oblasti, laiki noro jo poučevati, cc dobe zahtevano 'canonicno misijo, laiki so deležni zakramentalno oblasti ( v sili sne jo kraccvati, so delilei zakramenta sv. zakona, v sili sne jo nositi in deliti posvečeno hostije), laiki so udeleženi tudi na pastirski službi Cerkve, m kar mnogokrat pozabljamo, Occ je po svoji naravi dušni pastir in njegov blagoslov jo blizu zakramentalnega . Končno je o o;-ono področje, na katerega nore vplivati Cerkev lc po laikih (zlasti danes), - svetno področje, vključno s človeškimi talenti.in spretnostmi, ki obstojajo po božji zamisli za neposredno poveličevanje Boga - nc preko hierarhično organizaci—
4	i ¿t* «-u^*- *
~--T~"*--------------*fc> «..._ , r. , flif—fji -,|||-1	-t-t-T	UH
jo Cerkvei
V	V*	v
Odrkov priznava državo .za popolno družbol Ker pa jo nožno svetno stvari u-ravljati nar način, ki je kvaren nadnaravni nalogi Ocrkve, jo prvenstvena naloga kater Li,;;kih laikov in obširna področje nnoçovr stnega apostola ta. Laik nora sodelovati n o-
-	spir.ii ',nilos'tni, ki jih dobiva"'vsak clan Oorkvor-nepsgrodno od Boga tor jjirl'^1 ' r~oe s'i vpliv* pšfoko osebnega in družinskega življenja ter ■ preko krščanskega obo.'stvo v rv
.	Poznano dva načina vplivanja katoličanov rta družbo s I&toliska akcija v rr -
voç ali oz jen pomenu, kjbr so deležni laiki rednega ¿postolskoga dela ■ Gorkv - ¡a porla-gi'posebnega poslanstva..ter -stalnega-vodstva hierarhije. TaKA jo dejansko cario oit)a-niziraha,■ povečana in ua olupijo-'raztegnjena tradicionalna soudeležba laikov vri ir.va-janju Vsoh treh cerkvenih q£>lasti. Poleg te poznano so sirski pojem katoliškega vplivanja na svet,- ki nitta toliko, neposrednoga stika z nadnaravo in je -an j voza a na Cork Laiki sani organizirajo razne akcijo in prevzonajo zalije vso odgovornost. Cerkev j in pênaga z raznini oblikami navodil, oponinav in večkrat tudi z duhovnim vodstvom.
Toolosko tono 1-j i ta- oblika neodvisnega .apostola ta na priv-arnosti nasega^n:-ppsrednoga odnosa do Boga in Skrivnostnega Telesa kot celote. Potrebna je na področjih, ki zadovajo duhovno zivljonjc poedanca sano posrediio kot lioke vrste 'kulturnega, gospodarskega, državnega in politicno/fc. udejistvevanja.
__	v/.	-	, v	v '	v
"vsak dan'živimo v ton področju dober dol svojega življenja, uc svojega vpliva ne uveljavljamo, hr.or.iinQ Skrivil® o tno Telo. Oc. pa ¿hoaone aktivno sodelovati v ton apostola tu,' 'pa pri ton zaijcnar ja.<o i'z jaVc hierarhije'„glede verskih in loralnih vidikov teh svotfiilî zadev, s no prekoračili toolosko noje lastnega neodvisnega apostola ta • Pij Kili jcyrtaglasil v nagovoru kardinalov:, nadškof on in okefon.2. novorbra 1952, da spada v cerkveno področje "celotno naravno pravo, njegovi toneli i, -razlaga in naobraz-ba, kakor daleč sogajo>njcgovi noralni vidiki." .
Organizacije laikov, pa tudi pocdinci, so seveda vabijonî na *dole v 2A" v oz jeri pononu pod no p o src dnin v od s tv on hierarhije.
^	V/	u
Vsak clan Oorkvo je zavezan, da si prizadeva'princijati-v Cerkev izven-njo
* .	v.	v	v	-	s/	*
tavaioce dusc v'svoji okolici. To. je nc dvorno najbolj nonosrodna katoliška alcciia, od
v	v	v	ss	v
katere ni nihče odvzet. Katoliški laik ic načelno zavezan sodelovati v življenju Ccr-
v	V	"	' '
kve in pri širjenju božjega kraljestvo. v svetu. Dejanske večina laikov nc stori mnogo. Toda spoznati norano, las.j so od nas zahteva, da s*i bono vsaj .prizadevali, delati po najboljših noce-h. S priznan jor. : 'orano ononiti delo ne ravno številnih katoliških laikov ■ ur.otnikov, pisateljev, znanstvenikov, državnikov in drugih Oceanskih voditeljev na najrazličnejših področjih bodisi v krajevno:-., drzevnen ali rednarodr.on obsegu. IT jih zgled naj' pritegne tudi nas, ki nično tako nadarjeni ali bolj sebični ali pa obojo.
Ta podrociu 71* v ožjo-, pononu -se ni zdi, da -'c v S DA trenutno najvažnejšo
Ky	y ^	1	v	V	v	V	' •>
delo za katoliško solstvo - nadaljna izgraditev ljudskora solstva, razširitev srednjih sel in poglobitev bolj kot razširitev pouka in znanstvenega raziskovanja na katoliških kolegijih in vscuciliscih.
V danasniotv-sokulariziranon svetu nc bono nori i širiti božje a kraljestva, co ne bono pokazali svoio osebne ponižnosti in dobrote v odnosu do vseh ljudi.
1	V	"	V	V v	u	v
lia področju katoliškega ude jstvovanja v sir ser. pononu norono laiki največ doprinesti k povclicanju Boga z nodrin in neunornin de Ion za vzpostavitev resničnega r.iru v dana oni on razklanem svotu. Pij XII. je v nekoliko zapozneli (zaradi bolezni)
v v	0	v	"	"	v	v
božični poslanici prepričevalno nakazal temeljno vzroke današnjega položaja ter pokazal glavne obrise poti k-pravom niru. Zdi se, da pričenjajo tudi državniki nisliti v i sten duhu ( narovor nredsednika Biscnhowcr ja zbcrovalccr: American Bar Association, 24. avg * t .1. j * Vsekakor je se ./nogo vprašanj, ki kličejo po apostolski; de javnosti, toda zdi se ni i da je najnujnejše delo za resnični nir, ki bo zagotovil, potrebno -oro osebno, versko in narodnostno svobode" v sen delo-, sveta, ki nora -na j ti. pravo, geopolitično in p-osnodarske ravnôtozia-i'£da-bo'trajen« Od usne^artepa dola -zaviso -nore stvari,
-	....	-i *•>. • 'i •	..,-■*'	v v c	x v	•	• '
ki zadevajo OcrkcV neposredno - noloeca' Oorkov -za .zolozno-zavcso, prekinjeno ali notor. -.•.is i j onsko ¿telo V predelih Azije, ki so jih- zavzeli: konunič ti. Vojna napetost. sam odvrača -noge dbbrino'od.njihovega prvotnega im-ona, docin bi.ponenil-izbruh dejanskih .sovražnosti popolho utiipOnjo• '•.-■'-'-"t J ... ' ■ vv ' • ''
.'Pij XII,. .jo pozval-v b'oz ioni poslanici krscansko ljudstvo na obeh straneh rrzklanera, sveta, hain-radi "'irovni. noat" od ljudstva do ljudstva, teneljoc ha strahu
v , ^ a ■	11	v	^	w v	* *v
.p o z-j en in njegovi resnici. Delo za nir nan ^c - nalezli'kot osobno krscansko dolžnost^ ^bo'hor. s svaril on t (kristjani) 'naj prepričajo -ca,-i sebe, da oar.r. posest resnico, co na j " ostane one jena nc. 'n jih ca'nè -.. « nc bo služila rim » Kosnico je treba- živeti, posredovati in jo porabiti v vseh fazah življenja"• ;	.
dr. Ciril žebot.
AI-SRlS:^ KATOLIŠKA SCOIOLO&C;^ DKUŽBA	'"
• - . The Arericat-i-'Catholic-'S.aciolGgicc.1 Society s sodeže- v Chicagu jo bila ustanovljena 1. 1953 z na-'.o non, da bi nospe sevala c sobno in strokovno . sodelovanje nod
~	v	t	v
oseba i, ki oc rqsno zaniha jo za sociologijo ter da bi širile, poznanje katoliško sociologije. «■■■'	v
Družba izdaje četrtletno revijo The A erican Catholic Sociolor.ical Reviov,-, ki objavlja prispevke članov (nnogolrrat rrfcra.te z vsrkolotnihvzborovanj') ter obširno poročilo o novih delih. Junijska številka l.lc5^ ic bila nosvecona socioloriii vere.
Člani so vecinona profesorji sociologije nc. katoliških visokih šolah, toda clan -.oro postati vsakdo, ki se resno sanira za sociologijo.
_______________ j**iËÎ^Ji!!A. _ ^šjt- dJ\. _.
Joseph Don, M, î-katuani	^
..... KRIT le M J
^OGLEDJ, MA f.RlMlïl^iŽSM, ' '
Eden najzanimivejših- .pojavov sod,ôfché filozof i je je. imitiwi::o-m, to |e tista svojoVn.d-n.a3 or s-ka- fermeritev, -.ki skUsÉf čimbolj poenostaviti razlago naravnih'"J.Uojnvov Okoli .nas in'v naš samih?,. in jih aà,to' izvaia-, Zavedno aïi nezavedooâ, d'dcïodno i:;.
t . t »	V	•	i v	'	it.	•
poaitlvisticno-'.&terialistione raz.Vojhe teorije*; To.velja V isti raeri.^fe 'oistp, filozof s]copo j nova« je,; kakor tudi za versko koncepcijo» a syétovni.nador v Ë'ol'îïçor ... so dmeju^e na. proo.čavanj e. takosvanega .konkretnega svpto,/ ¡se ni religioahogd. značaja. Analiticnô-distinlctivâo razčlenjevanje tistega déjà stvarstva, ki ddfenb ne^osyed-ho..spognk^ti/iali vsaj zaznati,, s • svojitai •eutilii'Jpq^vsled tg.gà poslužuje '..pogosto-, rja na j razi ione j sili hïp'otez, to je nedokazanih, ùffl^lço-cprè.d'si&vnili 'prip&tfqçk^.'za spoznavanje dej s tev-v 1 te j sferi, nfeglede na verski, ali sploh transcendeiièiii'nôdnos, in gradi v fcoslediei tudi ovoje teorijo brez ozira "ha verske t nravne in etične implika-oije* js hipoteze in. teorije pa nikakor se ne noro j o tvoriti' sans zase filozofskega sistemi ji .*ki aè mora z eno strani opirati le na dokazane eksistenčne vrodtibte, mora pa pçav ''tako, kakor priznava rjBtërialne eksistence, upoštevati tudi vse dognane de-je, to so pravi, da nora računali grav tako z mater ia-ln&ai .¿kakor tudi s pojmovnimi realijami. Pri tem na je treba unostevati, da jjopérirg vsaka resna filozofija le s končnimi rezultati- individualnega spoznavanja konkretnega, v obliki pojmdv, doseženih- spoznanj, in z abstraktnimi dognanji, zopet v obliki pojmov, ali, kakor to imenujemo dàndanes, v obliki de.jnih projekcij. Dejstvo, dâ prenose filozofija pojmovne realije v abstraktno doznave, ji odpira pogled na sVet, ki ra komensurativno ni nflgoSe spoznati, la ki ga moderna filozofija označuje £dt ekstrakomparativno a, ker njegovih vrednot ni mogoče primerjati z drugimi empirioud dognanini vrednotami, in vcled taga tudi ne oceniti po primerjavi o ponoojo morskih enot ali standardov konk kre-triora ali koricretno-fiaikcionalne^a značaja. S tem.Vodi vsaka resna/ deduktivna
f	Ky	**	.	V/
filozpfija končno do razmotrivanja pojmov, ki so količinsko nedoločenij in ki. jo * njih neddlocljivost sanje bistvena, to jo pojmov kakor večnost, neskončnost, nedoj-lootiodti popolni nic in popolni vse. 'Akoravno pa so ti pojmi kvantitativno nedoločeni ih nedoločljivi, j in pripada ddločena idejna eksistenca kot spoznana resnica podobi in na sebi», abstraktna inverzija teh pojmov namreč vodi nujno^do sklepa 'aOaoznosti eîccistenèe omejenega brez neomejenega, končnega brez neskončnega, oziroma sploh'dela brez pripadajočo eolot® * Spoznanje dejstva eksistence enega dola neke feoloto pa postulira kousbkveiatuo tudi priznanje eksistence celote okno, in spoznanje dokončnosti vslod tega tudi pripoznavanje neskončnosti i To spoznanje pa privede nujno na polje nadnarave, ter naših odndsov do nadnaraven to je do naših Verskih odnosov 4 To je razlog, zakaj je-treba prav na polju fildzdfijo vedno-znova naglasiti važnost integritete promis, kajti loj ¿ko upostevamd Vso spoznane ip. s^oZnavne faktorje, norono upati, da najdeno cin pràvilnejsi in s ton oin resnične jsi odnos do nac samih in do vrednot nad nami-v- tem najvisjer stadiji! pr.okofilozdfskega razno-trivanjç.. 'Nevarnost znpt v filozofiji loz.i na ir-ti revni,, kakor v vsaki drugi vodi, to je v nepopolnosti substrata, opazovanja in sklepanja.<Opazovanje le onega dola substrata, lo delno opazovanje substrata, nepopolno upoštevanje opazovanega in nepopolno, to jo nedokoneno sklepanje-, ovirajo stvar janja, logičnega po j na o celoti.Ker pa tV-ori dokonohl sklep filozofsko vrsto -predstopnjo'"k spoznavanju inkompnaurabilne-ga, jo.anàlizain kritika d?ilozofske^sL inplehenta znans.tveap-oticno potrebna, alço naj ir.a filozofija ^pldh se metafife.icho veljavo* Vsak^ vodi^, ki ne izvaja logičnih zaključkov do najvišjega nožnega .pdjjtaâ, je treba' odreci fcnacaj ananstvenosti. 5!e»~ dostatnost v filozofiji .pa inducira polog filozofsko' ¡smote tudi 1:10t^fizicno napako lini taci je in utvar j a c tem, pomnkï^ivo pédla['Q za gradnjo netaf xzidnih pôjnov, v potrebno rîr. etično .presojanje naših verskih odno'sov. Kapaka,..prinitivizna lesi v razteznostni onoj'itvi njegovih podlag, to je' opazovanega substrata, v -onojitvi-opazovanja, ki je le- subjektivnega značaja,, in v linearni .omejitvi njegovih sklopov. Tako gledanje, to je opazovanje in registriranje■pojavov izključno materialne haravo, in oksklusivan 'sklepanje iz toh pojavov, to so pravi sklepanja zgolj s vidika opazovalca samega, todaj tudi ob sorejevanju vseh posameznih subjektivnih sklopov no nore dati zadovoljivega od^ovpra na kontna vprašanja, ki si jih stavlja filozofija, nanroc: kakšen le- odnos naših poinov o dejstvih, ki lih smatramo sa eksistenčna v
y	S/
kakor'£:ni koli sferi, do resničnosti katoksohon, to jo tiste resničnosti, ki nam je
notrobna rja konce ne i i o relacij tran scond encno.ga značaja, j. ^ d ^ d
T vseh naravoslovnih vedah skuša do primerjati-vrednote drugo s drugo na. istem nivoju» sa to primerjavo jih klasificiramo '• -in ustanovimo določene konvencionalne standardne enote, ki nam služijo kot podlaga sa kvantitativne ugotovitve, oziroma
olajšajo izražanje, teb količinskih pojmov. Vse implikacije rezultatov način resi. '. -vanj tvorijo pri tem določevanju faktorje za določitev vrednote, ki jo zeli.ro do; riti oziroma izraziti. Implikacija tega značaja je tudi namen uporabe in ves i3«.gi;.r -tivhi proces razvoja in sodledjš. gredstftv v tej cmeri. V svrho praktične uporabe dognanj skušamo. definirati, po možnosti: v obliki matematičnega izraza, resničnost določenih lastnosti-materije ter* Vpliva, danih sil na dano tvarino. Metafizika upošteva v polni meri tako., po prifiB* janju empirično d ognane 'resnice - in! j inpriznava pod sta tnos ti resničnosti, a s tom tiidi odklanja' pr-izrtavan je brezpogojne resničnosti 'omenjenih ddgnanj . Ako gledamo namrečproblem naravoslovnega spoznavanja v luči filozofijo,, moramo predvsem. kon^taHsiratij da je vsaka kategorizacija in vsaka vrstna razdelitev stvari in pojavov v tiaravi,,,kompromisna in konvenciš&a.lna, in vtkoli-kor .taka,oty.di-slučajna in v svejivJ>eljav;i omejena. Sivaislce pasme, rastlinsko,-vrste,. razdelitev naravo v živo in. mrtvo, sO1 visoki razvit'znanstven : pripomoček*. a po
j. *»	/ t ,	J	\	V*	v	'	'
sebi ¿le loottstatacija premeditiranoga sistematičnega ibdaj ki ga .-jo"'priredil cloyek zajsvpj.e' 'potrobc. To, cenur pravimo naravni zakola, je V .bistvu le nehapističnofempi-ricna koncepcija, nekega reda soslSdic, ki ga dokončno ne''moremo spoznati' preko', tistih me- j, ki m jih sami pos tet vi jamo, ker sodimo o njem naravoslovno le z onega vidika, medtem ko nam nae metafizična umovanie pove, da mora eksistirati za analizo te
s/ r •
skupnosti1 zakonitosti dejansko-neskončno".mogo vidikov. Naravoslovno spoznavanje nam'.todaj ;odpira. pogled;.na eni-ravni, neuposteva joc možnosti spoznanj na na rastlinah-.vseh drugih možnosti v neskončno .mnogih drugih dimenzijah. V spoznanju eksis- . tence neskončno veliko drugih spoznavnih nivojev je pa prav zapopadena tudi resnica, da je nase spoznanjo_ naravoslovne resnice le infinitezimalnega značaja, in. da so tako dognane resnice resnične le- v omejenem območju istovrstne investiracije . .To. spoznanje pa' nas popelje zopet končno s filozofskega polja na polje višjega reda, : to je polje Spoznavanja dejavnosti sil nad ngrti, in s tem zopet na versko polje.
>	<Ba ne bo nesporazumov, naj od vsega »po c o tka pribijom, da noben filo-
zofski sistem .»sam po sebi ni versko-elcsplikativnega zna ca j p.* ako, ei lasti, tak zna -ca j-, tedaj uzurpira pol jo, ki mu ne gre} filozofija im nalogo kazati človeku pot do spoznavanja, no pa dokazati spoznanje kateksohonj hoco tedaj, služiti kot orodje. Po
j mi-,, ki jih- definira, niso nep.osrodna resnica,. mrve o sredstvo, ki skujemo z njim orodje,- za uporabo nasoga razuma. Raziim naj bi potem -s 'pomočjo tega orodja, to je. bolj ali manj komiiciranega aistora, spoznal rosnicna dejstva, in v kolikor moremo potem doduoirati iz vseh teh dejstev neko skupno 'ali povprečno resničnost, bi na, odkrival bolj - in bolj abstraktno resničnost. Morda-mi bo kdo oporekal, ces '.caj pa nam je troba takih, kompliciranih sistemov, saj lahko vsi mislimo in sklepamo tudi brez navlake raznih teorij in filozofskih sistemov, in.sploh vsega toga, kar imenujemo filozofijo. Ljudje so živeli, in živijo tudi danes lahko srečno brez filozofije, gradijo stroje brez filozofijo, zidajo hiše in kupujejo avtomobile brez filozofije, zonijo se in tista~navl ja j o rodbinq brez filozof ije. A ta trditev ne drzi. fe-veda je mogoče živeti in delati, no da bi človek priznal eksplicite kakor sni koli filozofski isistom, impllcite-ga pa ima vsakdo, ako tudi se tako enostavnega. Dejstvo je, da kakorso koli stvarjanje, ki zahteva, načrtnega razmisljevanja, postulira sistem, po katerem naj poteka. Ustanoviti' in urediti je treba umsko material, ki j.c za stvarjanj<?¿na razpolago, pretehtati', to še pravi soditi je treba s 'določenih .danih-vidikov, kako in v kolikjp ga je mogočo .uporabiti, in: -treba je pripraviti skl:6pe.. z,a-to zopet v določeni dani smeri;,. Akc^avno be' vše ,.to.. titfe • morda;.enostavnih1 opravkov»., pa zahteva .razmeroma . kompliciran :s.ištbr.i, ki mora ugostčvAti d ognane vrednote ,Amoi'a pa so tudi ogirati na dvoinlj ive in variabilne,- skusa tire j Vrednotiti kvalitativno in kvantitativno, "terdognati iz'dobijenih'vrednot-možnost in kakovost posledic po verjetnosti ustanovi j eiiih zakonitosti.' Pri vsem tem.pa nikakor ne. igrajo vloge le' ompiric.no določena' dejstva," .«arvoc 'v "isti meri tudi pojmovanje teh. dejstev in njihovih odnosov, ki je-vedno bolj -ali manj individualno, ter postaja .s tem funkcija specifičnega jaza vsakogar, ki sklepe kakor koli ze izvaja. S tem so odpira zopet pogled na nalogo filozofije, ki nikakor ne doseza-svojega cilja s tem, da postavlja bolj ali manj kompliciran sistem, ki bi ga bilo možna splosno aplicirati vodno in v vsakom slučaju, ko gre za umsko aktivnost, marveč meri na analitično prosojanje možnosti verjetnosti in gotovosti dogajanja in eksistence v soblodici previs $ ter na-sklepno'kookluzije gloda na eksistenco ali heeksistenco objektov v soslodioi tozadevnih dob. Kakor -ze rečeno, te premice niso nikakor nujno le fizikalnoga §.li too« rcticno-naravoslovnoga značaja, marveč predstavijajo .komplekse, ki imamo v njihovi analizi opraviti prav tako o fizikalnimi dejstvi, kakor s cisto umskimi, ki ležijo lahko na ravni logiko, a tudi lahko preidejo pod vplivom raznih psiholoskib faktorjev na intuitivno polje, 'osobito tedaj, ako je pojmovanje problema subjektivno-spO-cificno-. S toga vidika torej jo popolnoma pravilno, ako govorimo o filozofiji delavca, zgodovinarja, starčka itd, S tem izrazamo, da je idejni kompleks človeka, ki jo delavec, zgodovinar ali starček drugačen,-nego kompleks ljudi, ki niso delavci,
zgodovinarji in staJroki. Individualni ricelni -kompleksi - to jo. tiolto, četvr "t- :' -"ne ovojska filozofija človeka - im j o, 'tore j v določenih primerih.' lahko r.sko j r'v -nora, iti .to dokazuje, da nobon cl-ovpk&i edinole individuua, ni odinplo >re-V-'t okolja, in-' da reagira tedaj v dv.fh smereh: miselno zrcali svojo... okolje, a i-a t -z-_;nost', goditi tudi po lastili, neodvisni poti. Vpliv okolja je., mogočo do neko rcre_ aersko dognati, ako ze toga no, na vsaj oceniti rledo na znano primere) iadividrfi.1-ne razsodnosti posameznika v danem tronetku'pa dosloi so ni bilo. mor*oce dognati
x	. J. •• ■	•>■	V	, j	4
vzlic-vsem inteligdhcnim kvociontom in; testom.• Vsak tozadevni poskus is sc -zavedal
- -	.	'	. .	*	v
v brezupno zagato, ker jo bilo -;-in. po vso j «Ver jetnosti v duo' bo - Uom.o-.aoo 'usfeno-viti absolutno konvecionalno morsko o-noto ali Standard*za me^jenjo instaiitaih kbir -
V»	v	»■'♦."""	V	'-'s/
ploksov človeške'par.roti. To gomanlcan jo splosiioifol javnega standarda je.- .povzročilo'-, da jc mnogo naravooloVcev zacolo.. odrekati filožofiji vsako znanstveno vrednost. -Pro-ti tej sodbi govori'dejstvo, do. nikakor no odrekamo zVirnštvono narave presojanju aktivnosti umetniškega značaja, akoravno' jo taka aktivnost vsaj pr&v. tako kompleksnega značaja, nosi prav tako znooaj variabilnosti in posrodnouti, in ji prav tako ne"dp.r>taja konvencionalnega standarda. Pole;- tega pa vsakdo, ki odreka filozofiji znanstveno vrednost, sam izreka filozofsko, ¿kbravno negativno sodbo, in si lasti s sodbo samo po sebi znanstveno aktivnost, ker trdi implicite, da smatra umstveno
•	V	V	.	x	v	v
presojanje človeško duhovne aktivnosti v abstraktnem smislu praktično za mogoče j odklanjanje spokulativno znanstvenega vidika tedaj ni vač principiclno,' marveč nosi le so limitativni značaj, Z drugimi boaodamii tako odklanjanje filozofije obstoja dejansko v odklanjanju bodisi doloccnih njenih sistemov, toroj načina postopka, bodisi področja, ki so na njčm udejetvuje, a odklanjanje samo po sobi je neizogibno filozofsko.
Prav v tem pogledu jc filozofija bistveno različna od drugih znanosti in pa-znanosti. Ako bi po primer odrekali znanstveno vrednost biologiji, bi morali utemeljiti svojo sodbo brozdvomno filozofsko in no biološkoi in ako hočemo obsoditi, recimo astrologijo krit neznanotveno, tega zopot ne .moremo storiti asrtoloskO, marveč moramo poiskati filozofsko pot. Zo iz teh .primerov je razvidno, da filozofija ni naravoslovno-znanfitvona panoga, marvoc iskanio resničnosti na višjem nivoiu, oziro-
V	,	^	U	N/	1
ma na višjih nivojih, da je torej filozofijqi -ultradinenzionalncga značaja. Prav zato pa jo filozofija, ki je vezana le na konlcretni nivo in na omejeno raz težnosti, sata go sebi nepopolna. To se pravi, vsak poskus take filozofije mora voditi do nodokončnih pojmov, in vsled tega do dimenzijonalno omejenih, to jo filozofsko napačnih zaključkov, kadar gre za ustanovitev resničnosti po sebi. Celo Kant je prišel v svojem dolu "Prolegomena" do sklopa, da metafiziko broz pripoznavanja transcendentalnih, to je abstraktno-idoalnih koncepcij ni, da pa je vcakft filozofija bistveno funkci ja me taf iz iko.
V	v
Filozofska, in kakor bon skušal sc prikazati, ne lo filozofska zmota
v	vs/
gledanja"na svet in na njegovo dogajanje in smoter le is empiričnega stalisca, pa jo'prav zmota primitivizra. Primitivizon ne upošteva nobenih vrednot nujno,■stalno in bistveno spremenljivega značaja, in reducira s torn umsko udejstvovanje na primitivni, prvotni nivo absolutnega 'pozitivizma. Pozitivizem obsto:ja v zanikanju pripo-znavanja dokončne omotronosti - vključno filozof.ioho-eticne - takoga značaja, ki je ni mogoče razloziti in podpreti, s fizikalnimi ugotovitvami. Akoravno-trdi jo poz'iti-visti, da se opirajo izključno le na'znam in dokazana dejstva t, jim no moremo pri1-, hraniti o i tka,' da ta.njihova trditev ni zadostno utemeijona, Kajti to, ha-kar se upirajo, niso dejstva sama, marveč jps>'-j®i dejstev, torej subjektivne projekcijo spoznanja dcijstev, ali z 'drugimi besedami bolj ali manj individualna ralagft dojmov», Da bi sc izognili dvomu .o veljavnosti svoje tezo', predpostavljajo pozitivisti, da je ratio humana, olovsska pamet., ultima ratio. Ta hipoteza g-';, je izkazala v glavnem uporabljiva v tako zvani praktični znanosti, filozofsko pa toliko časa no more veljati, dokler to. ratio humana ho bo našla vsaj en stalni skupni, splosno veljavni imenovalec, in. tudi v tem primeru le za tisto specificno polje, za katerega ta skupni imonoval.ee-volja, Pozitivizem, mora seveda nujno odklanjati tudi vsako oticno presojanje transcendentalnega značaja, ker gloda konaokventno skozi lastni jaz kot edini dani in pozitivistiono možni standard, £ tem pa si lasti prav tako nujno tudi sodbo o takih razmerjih, ki jih samo a človeškim, razumom ni mogoče ugotoviti niti kvantitativno določiti in zato ne avtoritativno presoditi. Vsako-človeško umsko delo je namreč kompleksno in zahtova polog izkustvenih tudi količinsko in kakovostno bistveno-inkomonzurabilnih faktorjev, ki smo jih vajoni označiti v filozofiji na kratko kot imponderabilia. Vsled tega mora- odkloniti pozitivizem zo koncepcijo idealista, predvsem vrednost kategorije sploh, in vrednost kategoričnega imperativa posebej , da ne govorimo o nadnaravni o tiki. £ tem posts.no pozitivizem utilisticen, ali kakor to naziva moderna anerikanska psihof iziof ilozof i ja, pragmatičen. Po ter-
v/	>/	v	.
v inologij i profesorja 1-kinonga, cigar solo je prod leti oživil vf •Ljubljani profesor France Veber, jo tako gledanje na svet instrumentalno-matorialisticno. Za tisto,
' ki jim jo Vebrova terminologiji bolj ali mnj-jtuja,.' in ki osobito ne .poznajo njegovo analitično. "Etiko", naj povon,. da tc'vrs'tP maiprijalizon nima nepoarediip. iiic skupnega z íferxovo •materialističnp-dialaktično doktrino, akorávno ne hudi- siHVeno ničesar, s čemer bi bilo možno' izpodbiti;historični matorializom»/ Instrumentalni^ materialižom, ki govorita o njóm Mainorig -in Vebor, a tudi Russel, "zastopnik logic-nega.atomizma, ter v svoji evolucijski teoriji tudi Alexander,- ni prav za práw po a.o>i no'^on filozofski sihtom-, parvee označuje metodo, ki skusa spoznati, svet 'izključno'z materialnimi metodami* in iz materialnih dozivoti j ter., odklon ¿a, koncepcijo, 'da bi bil rezultat-umstvencí aktivnosti funkcija imponderabilij vsaj v isti meri kakor izkušnje materialno-narav« »• Miterialni svot mu, jo tedaj edino orodje.' " • á.li...instrument spoznavanja:. -Teoretično bi tedaj to vrste .materializan inol lahko - ■ idealistično cilje, akoravno' m zaradi omojitvo na on san nivo ni mogoče dospeti ^'praktično-:do cilja, to so pravi, pokazati abstraktne idealno idejo po sebi. deduk -¿tivrio, se manj pa induktivne. -'•'- '.'••:	'. ■ , v.-
O zmoti- instrumentalnega natorializma z vidi}®' "ntijnosti polidimenzijonalnosti fi-lo-•• z.ofskoga sistema- razpravljajo tudi Ostwald, Spongier in osobito Schubart v cvajbn v.svojem delu "Europa ünd dio Seolo dob Ostens", tor Jose Ortega y Gassot v svoji znani knjig i »-"La revolución dos'maesas" Ortega y Gassot nakazuje v ton delu, kako vodi pozitivisticno vstavljeni instrumentalni materializon. v prinitivizon, in obe-non s tem,, da uporablja ižkljUcno in heinhibirano' le naravoslovno znanja, nujno in noiž-fcezno v socialno dos integra cijo. Španski filozof se bavi s ten vprašanjem sko-roda'izključno s^sociološkega stališča| jaz bi pa rad prikazal prinitivizon tudi s filozofskega, toro j spoznavno-teoretičnega vidika. Spozimvno-tooroticna dognanja -tvorijo prodstopnjo vrednotenja, vre dno ton j o. samo pa jo zopet prodstophja., za filozof sko-oticno presojanje. S toga vidika na j- konstatiran predvsem dvojo: prvič oi moramo biti na- jasnem, da imamo opravlja z načinom nisi jonja, ki jo usmerjen v najboljšem primeru v najdbo nekih pojmovnih vrednot, c.ijih podstatnost kot sredstva tonu raziskovanju nog ira j nadnarava bi po prinitivisticnon pojmovanju toro j • oksi-stirala Id'v toliko, v kolikor bi jo dokazale izkušnjo konkrotno-natorialnega značaja brez. implikacij abstraktnih' po j-nov. Drugič so stoji vsak filozofski sistem izvor ige sklopov, ki so razvija j,o. v določeni smeri, in o o skušajo približati neki se neznani vrodnoti - tako jo vsgj z motaf izicnimi sistemi. Ako imano pa o prav ka"-z vrednotami le onoga nivoja, nora nujno vsako sklepanje voditi le do ponovnega dokaza eksistenco doticno skupne■vrednote, ki gostane o ten konstanta, in kakor znano jo./dorivativ konstanto vedno niela. Ta ničla pa ni abs.olutna v motafizicncn • :
u .... v	■ '	v	x	-v
smislu, marveč predstavlja lp nonoznost razvoja, instrunentalno-matcralistlcno utemeljenega sistoma na-njogovj.-lastni ravni.
Morda npjbo kdo'vprašal, zakaj inenujo.no omenjeni način gledanja prav za prav prinitivizon, in to vpraoaajo jo vsekakor opravičeno,', kajti sodoc po dolih, ki irajo primitivistienč) osnovo vsa upoptavitov ño izglada , Vpaj-na prvi pogled np-, . proveo primitivna.	'"'' . . ..	..'..-.	• .,
'' Primitivni človek, kakor gd analizira na primor Gordon Ohildo ...v svojoti,, zraven dolu "mn mkos hinsolf" tor.'V-^vdjoñ -komentar ju prodzgodoviiio: ražvbja člp-?; veck±:V kultur»-je osnacon po tbfc}» kar jo poznano kot "prinitiynl--strahHi Po Ohil- L dcvi^fceori^i grbdo v*So izna^dbp ■plovoka no. račun-strahu prod s'mrtjo^> lákoto, mrazon, . tono, bolečino in^pomanjEan^pn-. Vsa; n jog ovo pritivno v^édnotónjo."izhaja iz toga ::;; stralm,; primitiyni tabujiy in,.v.- soslodaci tudi ¡primitivna tiezánctyp. izhajajo iz to— -. '. ra strahu» Xioja stopnja J;'i "bila. poten stopnja prvotnega rater is. llsrr., ko .začne ...-; ¡. . človek častiti svoje orozjtí, in pred jo kot nolcáj'-, kar. ga'obvaruje y neki'nor i'-pred t ':.-'<.<>■ íjogoVÍEi Strahpn, in-ki m postane vslcd '"toga' "nokaj vzv-i'S¿iipga in-piedra j ic nekaj I y ¿-s:-' josanskogaj' clovok na toj stopriji svojo prvotno kulturo'torej zaide v fctisižon,.,r .<: .. . ' a s cas opa raztognú vjia vpp, kar so nu zdi posob-no prijotno. in lopo.. Ta;bbčutbk ¡.vi i?.„oto pa naj bi po isti' teoriji igsol iz prenosa in postopno, pretvorbo pojma ko«.--. ..
'.stuoga v samo ob'sobi unljiyo. koristno, kar naj,bi cloyok smatral slodnjic za , ? ~ ;o iz neko podzavodno tradicijo koristnosti, toda j i pulchfun qiiia utile, lopo ker pristno. •	. •■	' '' - '•- "	' . \ V '" , .;•-.'•
Kak.gr koli zo'sodino, p,jtoj teoriji., nan prinaša on vaaon nanig: da imajo -.amroc o s te t sko' vrodneto-'v-; bistvu etično ozadje in da je vsaka bs to tika, to je raz-'Po jan jo -nod' lop'im in nolo 5)in, ,v o zana prvotno na etično razsodbo, toroj sodbo o do-; re- in- slabon. Ako volja' to, ketkor slcusa prikazati-Ohilde.,- zo, za tako primitivno estetiko, kakor jo-.m^dotfo pri^praolovoku, tedaj mora vo'liati isto tudi za tako kulturo, ki poznajo vis-jo razvito estetiko, in ki spoznavno tooroticno iscejo ro-sitvo v hedpniznu, in celo y^evdajnonizmu. To nam:,pp|rjujo tudi dejstvo,-da norono sacloditl razvoj v- tej smori ob .prehodu divjaško Isulturb; v takosvano'barbar sko, ki jo - zopo? po Ohild.oju-nastala iz- zdruzenjtf' -]bos*amznih', neodvisno druga od drugo ".ivecih rodbin v vo.ojo., 'aahoobrambno" enoto''. Divjaško kulturo nam predstavlja za -¡•/repo dobajioandertalskoga; clovolm. tj£''dd -Íáíapinskega in sporadicno c.olo do hall-cbadtskoga clovakaj. označena' jo'po avtarkiji posanosnilca ali najožjo rodbinedco za-
at. h
druge. Barbarei», kultura vključuje še polzgodovinske. kulture Hetitov in prvo a egiptovske,--a kraljestva» označuje jo diferencijacija oseb in naselja v vladorj&l podanike, ozirb.ua v mesto in podoželjej torej v prvotno upravno in prvotno pr .•<*•'-' ~ tivno razrede! Ob o imenovani kulturi, divjaška kakor barbarska, sta izrazito ..a'j -
s/	v
rialinticni in. v sosledici s sooialnogä vidika totalitarni! v višjih razvojnih fr~ zah barbarske kulturo orecavano prve začetke. inbtrumontelno-mterialisticnoga opazovanja.	-
Solo v dobi se^itsko-krotske takozvane I3.no s-kultur o > torej tik pred. invazijo barbarskih Grkov v' Sredozemlje, je äapaziti obrat. Nikjer v to j lailturi ne za-dbncr.10 na malikej etično pojmovanje teh narodov jo tedaj moralo biti popolnoma drugačno. Kakšno je ozadje.toga razvoja, nam matorijal iakopnin no prikazuje j vseka-kakor pa priznavajo arheologi, da se upira vsa semitska kultura inotrumentalno-ra— ter ialisticni razlagi, in da jo verjatno, da so coni toki narodi v splosnem. - tore-j ne lo Izraelci - pognalirpoju nadnaravo. Dejstvo je vsekakor, da je zadobil grako--barbarski maiik V'kohifektu- Grköv's'abmitskimi kulturami prenosen pomen, in jo-začel predstavljati antropomorfen izraz naravnih sil, odvisnih, kakor človek sam od usode, ki vlada nad klasičnim Olimpom kakor nad klasičnim svetom. Prav zaradi dej—.
v	v	v	v	v
stva, da to grško božanstvo ni nie drugoga nogo izraz naravne sile, ci^e učinek jo bil tudi v tistih časih do neko nore merljiv, igra pojen poganskega božanstva v razvoju filozofijo tako važno vlogo, saj je bila prve. stopnja grške filozofije, za Ana-xagora, popolnoma naturalistena, to se pravi zgrajena le na opazovanju materialno narave j faktor opazovalnega sredstva, to jo človeškega razuma, je bil, ako sploh, upoštevan le podzavedno kot možnost zmoto, 3©le s Sokratom, in a sofisti nastopa nova doba zavestno egocentrionoga gledanja, ki pozivi razumevanje vrodnotenjav njegovem razmerju do vrednoteno vrednosti sane. A tudi Sokratova filozofija, in z njo v veliki nori Platonova, so lo humanistično in merijo vso okoli sebe, co že no izključno po lastni osebnosti, pa vsaj po osebnostih razmeroma ozkega kroga-• Aristoteles predstavlja visok instrumentalnega materializma, a v njogovon pojmovanju oe odraza vondai so jasno idealni cilj, ki-pa je zadobil oelo nokako v tretjem stoletju po Kristusu-novih pobud tudi na filozofskem polju, čeprav so tudi v vmosnon času posamezni pojavi idealističnega glodanja, kakor jih najdeno v Oicoronovih dolih, pri Farku Avroliju, osobito pa v pisnih Svetega Pavla.
Srodn.je.mu Veku jo bilo pridržano spoznanje, da vodi instrumentalni matorializon dosledno do mrtvo- točko, kadar gre za spoznavanje dokončno metafizične resničnosti, ki nora vključiti nujno mino logične plati razumskega sklo pan ja - iz konkretne izkušnjo tudi čustvo. Da zadosti oboa potrebam, ne da bi žrtvoval materialističnega dognanja kot colotno resnicoi jo postavil v XII, stoletju Arabec Avcroo v Kordovi tezo "dvojno resničnosti". Po njegovem prido utelešeno razumno bitjo, torej .clovok, do spoznanja resnico o konkretnih stvareh lc po svojom razumu, in db spoznanja druge resaicnogti transcendentalnega značaja po svojem občutku. To resnico lahko.oksistirdjb'Mruga-pblog dr&ge, tüdi ako so različno) da pa jo to mogočo, odreka Aver oe občutim vzajemno zvezo z razumom.
v
Iz razlage Sv. Tomaža, da je bistvo stvari v stvari sami - universale in re
v	v
-, da pa jo spoznanje tega bistva vezano na človeški razum - universale post rom -
-	in da to bistvo olcsistira samo po, sobi in nog lede na stvar v Stvarnikov i zasnovi
-	universale ante'rem - köt idealna predpodoba stvari, izhaja omejitev platonicno-' stoisticncga nazora o ckskluzivni veljavnosti drugotne apercepcijo, izrazona v zna«» ni označbi raZumä brez ivtisov kot tabula rasa ter v izr eleu. 'Nihil ost into lie o tu quod prius non fuorit in'sdnsu - kor gostano intolokt pri Sv. Tornau lc dol razsodnosti, ki ni bistvena lc podt'ro, marveč tudi ante rom. Sv. Tomaž pa obenem'tudi dokazuje enotnost pasivno'ill aktivno plasti razuma, to jo razum, v kolikor je vozan: na fiziološko izkustvo, in prvotnoga razuma* ali, ako isto izrazimo v Kantovi termino-
■ •	v	v	v	\s
logiji, razitmeC a priori. Implicite zavrača Tomaž positiv istiono Aristotelicno razlago dušo kot odraza ali formo te losa. Duša tedaj ni iickaj f ormalnoga-, kakor-ao mislili Aristoteles^ maimonidos in slodnjic v XI. stoletju Abu Sida v Bagdadu, in tudi ni lc o manacija živega bitja, kakor jo to pojmovala nooaristotolična sola porajajočih se univerz v Italiji in Franciji; pri Sv Tornau so prikaze prvič jasno in brez-pridržkov kot individualna karakter is t ilea clovcka a priori, nog le do..na njegov telesni obstoj in neglodo na njegov izku3tvono-razunski razvoj. S ton vezo clovoto od vsega pocctka na nadnaravni ovot in nu daje kot dar nadnaravno nil osti-dostojanstvo transcendoncnega razuma, in s tem - tudi noglode na teološko implikacijo - noz-..:' nost abatrakuo umskega dola na vsakon polju spoznavanja.
Enotnost razuma in občutka kot duhovnih sil - in tukaj spot norlede na to-
v	vc	v
oloski aspekt toga problem - pa ima za posledico, da jo nožna lo ona sam resnic-
v	v	v	v	v
nost, to je resničnost, ki je človeško izraaena prav teko v logičnih dognanjih iz opazovanj naravoslovnega zrncaja kakor v inponderabilijah. Kjer koli so drugo z drugim no striiija, imamo tedaj opraviti s so nerešenim problemom, z nesoglasjem
(dalje na prihodnji strani spodaj)
^ j, i-j -j . ¿r
-S^ac SZ 2£ i „ _	d i
str. 64
5 i? C! IN DELA
Pod tenzaglavjen bodo objavljani kratici a'v'1.; e-pisni podatki -In,"glavna dola avtorjev.,, ki ; . /.. -krat omenjeni v raznih razpravah in --or cil.:". . /
V	V	v	.
. «.	, . ,:.toj številki prihasano po 1. 1945 v tujih jeznih
. ,	ob javi jono spise dr. Cirila žobota, •
Dr. CIRIL 2 3 B G._T , profesor ckonogi jo / Duque sne University, Pittsburgh, Pa.
A .LESSON. IS SCVET ECONOMICS , America j How York., ;22. 'na ja 1948.. ..
IL D:BAÍT|TO FRA . EOC^OMXA LIBERA ED ECONOMIA PIAIVIFÍCATA ,'Rivis'td Internaziona-l'o di Scxonáo Sociali, hilan, april - junij 1949.	.
EVALUATION . QF ECONOMIC SYSTEMS , Review Of Social Economy, Marquette University prosa, 1949.
THE PROBLEM OF THE ECONOMIC TEST FOR' EVALUATING DIFFERENT EC GNOMIC SYS'TEMS, Politcia, Journal''of the International Institute of Social and Political Sciencos', University of Fribourg., Vol.11., 1950. švica.
THE NATIONAL GOÍtlüNTSM OF MARSHALL TITO, The Swords, London, junij 1950.
y	v
Španski prevod članka ¿valuation of Econonic Sys'tóns v Revista do ccononia Social, Monterrey, Mexico, naj 1951-	' .. •	1
SOCNOXIA Y ASPIRACIONES HUMANAS v Edición, Buenos Aireo, naj-junij 1951.
TITO THE SNIGI-IA , The Roporter, New York, 1. aprila 1952.
TITO* S NEW DRIVE AC-AINST RELIGION , /.norica, 1. novembra 1952.
S02-S 'SCOITOMIC AND SCO IAL ASPECTS n OF'' ÚZ' SSHUMAN PLAN , Review of Sgcial Economy, ne.rec 1955'
ECONOMICS AND IDEOLOGY, Tho Groa-t Work of Professor Schunpeter, The Tablet, 17*7.54,
LA PCS 13IONE DI S0KUi-5?ETEE SU ALCUNI PR0BLE2ÍI hETODCLOGJCEI DELLE SCTENŽE SCO LILI, Rivista Intc-rnaziónalo di Scienzo Sociali, • narco - april 1955«
iflankl v Now'York Tinosu:	- "	• ' • ■
Solution for Trieste, 15.10,1947	'	For Econonic Controls', 15.8.1950
•U.N, lie solution Against War Propaganda, . ' -	Need For Eoononic Controls ,25.1.1951
4.11.1947 '	-	Future of Satellites., :25.2.1951 ■ -
Tho Probl.cn of .Trieste, 24.5.1948 j •	Tito's Collectivee, 2",9.1951
Tho Tito-Stalin-Split, 5»10.1948 ■•	Soviot-/agression, 17.8. 1952	•
Econo£:ic-.riemn.ing 15.2.1949	■	Policy on ••Liberation, 21.9.1-952
On. the' Smith (General) Memoirs. (on -con-	Task at Bermuda.,. 7^6.1955 •" • .. —:
-Ution in-the Soviet-Union) 24,-1.1.1949	Trios to Partition • Opposed-, -15 ¿9.TP55 -
M,ofor !0oiti'Yugi?slavia.fj :E9.ia9-5-C' . -J - -	.'To Aid the 'Schunan Plan, :-2 .5;rl95?4r .••
To• Unify E\ir opo,'19i5-vl950 . ■.	Trieste.pact Oriticizod,, 7.IC.1954. ..:
"or a. Frco Tr iesto <,- 7.5*195s . v'^ . • i	Mooting atv£encva> 8.7,1955"' ':''•- : Economic Freodon> ld.'6>(195v , - "'	i ' "v : w -
.'. NT luNI-POOLED ! NA PR.l'.2ITIVIZEM - ;. (n aditigpianjje. .fivpisgsnjo Strang;'
:ed spoznan jcu-lo f izikalno^a značaja ter o ticno-o s tc- ti eno sodbo m-soga razuna"aprio-ri. To poj« ovanjo jo za civiliziranega, človeka tako naravno in', neprisiljeno, da Tomaževa razlaga ni postala le priznano' corkvono s tališče, narveb' tudi filozofski . inštrument' in. podlaga nodei"he spoznavno teorije vseh no izključno'.materialističnih modr osi ovnih sistemov. S kotiš ta taci j o medsebojno odvisnosti intuitivnih in logično razumskih sil kot podlage človeškega mišljenja in vrednotenja pa je-tudi primitivi-zom sam po sebi izločen kot uporaben filozofski sistem ih 'z njim jo' postal seveda tudi instrumentalni materializem neuporaben za filozofslco "tianeno, to jo za dognanje resnico kot tako, S Tomaževim odkrit jota' so znajde filozofija na enom najvažnejših ¡uojrikov svojo zgodovine * ker postane Zavedno vez mod fizičnim in transcodentalnim znanjem,	. '	•> ■•
• (konec v prihodnji'številki).
it. 4	Ras-ov or i in razgledi	stir. 6
p.
\ J i ~ \
. v 4
X L V
r\t\OL OG1J A S TA N fC e
V.
Ob^izidu dola."Phyoiologio der Zello", ki'ga je m pi bal Johannos Ir.ao £.J, (izšla v zal bab i Gcbr.. Borntrag'ór, .Borliú-frikOlaasec 1955, 474 strani, 4c slik, -cona 48 DM), je napisal avtor članek v "Stiúmon dor ZoitB-; snopič, lié zv. ,str .355-570), iz katerega slodif'tiókn j navedbi
-n • jI i 4 k .	w	v
fiziologija o tan i oo je zbirališč©; vccih posobnih znanosti kot biokemije, konijo encimov, fiiik&lno konijo živega, raziskovanja ultrastruktur, fiziologijo razvoja in voc drugih. Je podlaga za fiziologijo dï^anov in" s is tonov organov, ker je o tánica gradivo živega ne sano v morfološkem, narvočStudi" v fiziološkon pogledu. Tako jo fiziologija stanicja poklicana, da igra nOd biološkimi vedani podobno, vlogo vodstva''k enoti kot a tonska fizika v znanostih o snovi... (3§£>)
. n Elenontarna' zivljonska opravila nbrono v celoti in nošene i označiti kot ve-
V	v	^	v
rigo b i oko n-i enih reakcij večjo ali nanjao dolžine..., v notranjosti o tánico so kaze življenje bistvono kot konizon... Vsaka stanica je v resnici o le mentar ni organizan, ki ga norono po kompleksnosti vseskozi primerjati s. celotnim organizmom. ..(563)» In vendar vlada kljub obilioi mnogih poedinih reakcij in n" njih udeleženih oncinov harmonični rod, ki so izraza v ton, da moreno kljub vsemu razlikovati v-stanic i onojo.no stavilo tenoljnih opravil»..
" Red in zakonitost opravil v stahici moreno razložiti iz zgradba atanico i in njenih dO lov«.» Med strukturne clónente s tánico ga nora.no steti brezpogojno oncino. S ton da je atónica oprcnljcna z določenimi specifičnimi encimi v pravi nori, postanejo biokemične reakcijo aelo nožne in se določi njih-s.ner...(364)
v	" Fovrsnonu opazovalcu bi se noglo zdeti, da govori sodobna fiziologija sta-
nic ja v prid materialističnemu mehanizmu•.. Tako toIva conje izsledkov fiziologije stenic ja^pa jo površno in enostransko, kor prezre bistveni moment v dogajanju v stanici, namreč dejstvo notranjega' reda ter njegove odvisnosti od strukture žive substanco« Se la po medsebojni povezanosti mnogih členov reakcijske verige se razlikuje zivljenaki pro-ccx od kaotično zmešnjave v mrtvi mešanici substanco. Samo po sebi ao razume, da poteka vsaka poodina reakcija po zakonih snovi, torej po zakonih kvantno mehaniko... Toda kvantna mehanika- ne daje nobeno podlago, da bi mogli doumeti rod v sleditvi reakcij olonontarncga zivljonakoga dogajanja... življenje jo red in red temelji ns strukturi» rod v dogajanju v stanici temelji 1x1 r.akronolokularni strukturi encimov in organokov stanice (Zo11organello)...str. 366.^
" Red in strukturo celico je pac nožno opisati s kategorijami snovncga> ni pa ju mogočo izvbsti...atr.576.	-
Avtor zaključuješ "Gledano pri luci jo podoba o bistvu in nastajanju organizma, kakor ¿ahaja iz najnovejših dognanj fiziologiji? stanicja> ista kot je bila zo od nokda-j značilna za zdravo filozofijo. Vsak organizem obstoja iz snovnega in nesnovnega substrata, poljudno izrazonot.i« telesa in duše. Snovni substrat predstavljajo nešteti atomi in molekulo s svojimi lastnostmi in Üalconi, ki Jih poznano iz fiziko in kemijo• Vso zivijonako dogajanje morona izraziti kot serijo presnov tog& substrata, to-i»0 j kot biokemični procec, ki jo V svoji svojskosti podro jen' zakonitostim snovi in ga r.oMtno iz hje razlagati. Specifična pocobnost-v -potoku tega probesa pa jo nasprotno nov-clcnoht,, ki ne izhaja iz .zakonov imovi, ki ga moremo označiti kot-notranji; rod bi oko: -mičnoga dogajanja. Razložiti ga. more---o iz organizacije in-strukture stanice in njenih -organov,-za"te pa no mjdomo razlage v snovnem. Za nastanek in-vzdrzevanja reda skrbi nesnovni substrat,"'"cigar nastanek moramo pripisati v zadnji instanci delovanju, nad-cvctnoga vzroka, Stvarnika. -To sano po sobi staro' predstavo o bistvu organizmov potrjujejo prepričljivo z. obilico dojetev izsledki sodobne fiziologijo'stanicja. Možno je, da bo mogočo poskusiti po jasniti na podlagi široke., iekaotveno.. podlage one tomne stvari, ki 00 vedho vnjih tiči vitalizon, n.pr. odvisnost in aodelovanjo snovnega in ne-
v	,	vv
snovnega substrata. Posebna prednost označene potrditve pa je v ton, da no dopušča nobenih izmikov več v skrivnostne, aubnikrookopska področja,- od katorih je materialis *
v	v	v	*	v	^
ticno pojmovanje življenja ao vodno upalo potrditov. Ta področja subnikroskopicnega in-cakromolokularnoga so sodaj zo toliko poznana, da nedvoumno izključujejo na podlagi svojo strukture in opravila vsako materialistično možnost". Str. 3^9-370.
sociologija druzimê
s
Jezuit John L. Thomas, član Instituta za družbeni rod (The Instituto of Social'Order, 3908 i/catminstor Place, St. Louis 8, Missouri, U.S.A.) jo sopiacc dvoh dol o družini (dr. Clenont Michanovich - po rodu Hrvat-, Gerald J.'.Schnopp: ".hrriagc and the Family" tor 11 A Guide to Catholic ¡-ferriage, - prva bol-j -učna knjiga, druga nanon-jona vsakdanji rabi). Poleg mnogih prodavanj pise redno clahke v American Catholic Sociological Rcviow in v "Social Order, "ki so v glavnem, nanašajo na razmoro v Sovcrni Ameriki, čeprav je nekaj člankov aaničljenih kot obsežno jši-ciklus, bon poročal o dosedanjih, ker so kljub tonu niselno zaključeni.
SSVSriNA A h cRIKA...... -,
T c O ft'! J A ! M RAZI Ç- KOWA N J A
Junijska številka XV. letnik?* America*! lat^olïe ŠofcTdlogiciii^Reviev.' 1955) prinaša članek "Theory and ^d-soarch in'Fârîîly S'o^toiogy" (str, 104 - 116).* Članek predstavlja predavanje na letni skupščini katoliških sociologov,.končen dccor-bra 1954 v Chicagu. Pisbc obravnava a) sneri v proučevanju' družino, .b) značilnosti največkrat navajanih dol in c) glavno problomo 'Sodobnega'^preučevanja.
M_E RJE	"	tt& .
■ • Prva doba (1895 - 1914') se je zan'ïnàla .rpredvson za l)'-izvor in razvoj djjjužino, 2) .za . oconitevrr/Sprononb V druzfîïi' po industrijski'revoluciji ter 5) za sodobno .^družinsko .problone» Bili so pod vpliv ou darvinizmay bili gropricani o stalnosti družino kot ustanovo ter so. - priznavali tradicionalna" nravnanačela•. .4 K-
Za drugq, dobo (1915 - l<?26j jo značilna raba statistiko, ki omogoči kvatita-tivno preučevanje razvez zakona, števila". 'Rojstev, obsega družin, itd, £e vedno zanimanj o za primitivno družino, obravnavan j o spremenjenega položaja ženo'., pojavi soj sni-■sol o relativnosti nravnih normi delno upoštevanje socialne psihologije in celo psihoanalizo'. ,
Tretjo dobo (od 1927 do danes) označuje razlika v motrenju družino. Prvi dvo dobi vidita v družini družbeno ustanovo, tretja gloda medsebojno pogojena dojanja oseb, kar jo sprožil cso„j-'Erhee3ia V,'. Burgoo sa "The 'Family as a. Unity of Interacting Personalities" (objavljen v Family, narca 1926).
Trenutne moi¿mô~ločiti voc-sol:	...
Interakcionisti ©lerao Burgessu iïî^poudar ja jo mehanizem prilagoditve v spreminja joči so družbi. Strukturno ..funkcionalni analisti predpostavljajo, da ima vsak družinski sestav neko nujne(pôtrabo ter da si-ustvari poseben mehanizem, s katerim jih-ohranja. Sodobno družino oznacuj-o po njih. oven prizadovanjo za ohranitev ter obrambo družino. Trotjo skupino zanimajo psihogonicna določila osebnosti. Družina jim je prvenstveno orodje ze; socializacijo ter vrednostno usmerjanje otrok. Institucionalna sola pov-darja, da je stalna družina nujna za obstoj družbe. V zadnjem casû so slisijo tudi 1 glasovi j da bi bilo treba preučevati družino obonori. p atalisca; različnih vod (sociologija, antropologija, psihologija, psihiatrija), toda zaradi, majhno povezanosti nod toni vedami vsa i tronutno so ni uspohov.
■ z " A •* i h s E P_O_T
Pisec omenja nekatera dela,, ki so porabljajo .v šolah ali jih drugače mnogo navajajo, ki pa so polna posplosonj in colo direktnih zmot.
JLfc MS J1JL1Ï_3LÏL&_|JL0JL
V sodobni sociologiji družine jo velika znoda, ker ni edinosti v pojmovanju človeka in namena družino. To pa jo nujno, ce naj imajo besede rast, napredek, prilagoditev, ■ svoboda in drugo sploh kak smisel.
" P R I S I L J 2 N I ™ ZAKONI.
—	-----rbbfstt-—
— — —	y	v
..Revija Social Order j:o .jo objavila vrsto -člankov, ki so nanašajo posredno ali neposredno .na, družino. varčna, številka 1954 prinaša- članek u The Problem of "F-orcod i^iriagos' ''^.(otr, 99-104), v katerem .'obravnava pisoc::zakono, ki" sp -feiTi sklenjeni, k'?r'.jp dekipi. zanosilo-. Problon j c znan povs-bd, vendar so raziskovanja navadno .ono jona na', p'oedino ltra"jo-in man j so „število prinorov, da jo'težko skic pati,na splošno. Thomas navaja izsledke. H,T. Christonsona,';ki -jo ugotovil v''dveh' proučevanjih ( I.67O drûzin ,v Utah County.in 1 «55.1 /.družin, v iT ip po can 00 CountY), da jo bilo'malo voc kot 20 % 'prvorojencev apScetih pred sklenitvi g o zakona ; (' 7 svoji disertaciji inan navedene 'podatke za Saško0za .lota ;1917.c4o 1921, kj-cr jo -znašalo ' število rojonih v prvih seskih mesecih .'zakona	^4.54.52^,'.-59 •55/°» 55»96y3-in 56.79?°). T'hç.nas'.'sam ima po-Vjàtke-:'za ' iJO^ka.tflliskih, družin, kjer m •• jo bil odstotek sq.no'1QU V'":' • • ""Jasno jo, da jo.idpal predzakonske čistosti danos izgubil na praktični voljavi'. -Vprašan jo pa je>v ali jo pametno svetovati v primeru, dtf jo .deklo zanosilo, naj ~so'.poročita. îTa o'ni strani jo to' najlažja družbena rešitev, ker" družba sprejema to najdihdnp^ pozakenitev- (priznana tudi po rravuî'noja ôponba ha drugi .strani pa jo zakon." .zakrament," ki ga' ne kaze zlorabiti za druzbono zakritjo moralnega padca, ki- 1 ira za poslcdico/iudi družbeno, sramoto.
Kakšen jo uppoh takih zakonov? ITolsatori"ïsèitno no kažejo' neugodnih posledic, ker jo število" pred zakonom, spocotih prvorojencev sorazmerno visoko. Toda razni preiskovalci so ugotovili, da prevladujejo mod razporokani primeri, kjer jo bil zakon sklonjen zaradi tega, ker je dekle Zanobilo fi.J.Locke, Predicting Adjustment in ' • i-hrriago, New York 1951,' F.Poponfco, Hodern Carriage, ITcw York 1940, itd.) Tudi druga preučevanja, ki so-so ozirala na uspesnost zakona, so ugotovila, da je vocja ver- ■*-i.tnost, da bo.zàkôn usioel, ce nista zakonca občevala prod zakonom bodisi-mod sabo
o.	'	» . . • •	v	* . v
ali celo z drugim. P. Thomas je proučeval 568 primerov ločenih zakonov, ki so bili ■ sklonjoni, ko je bila novosta ze noseča. 7 vseh primerih so bili zakoni "praktičnih" " olioanov v ton smislu, da- je vsaj o don zakoncev zahteval ločitev pri cerkvenem
S/V	v	*
in no civilncn sodiscu. Zakonci so zivoli v mostu.
Vzroki locitov so bili: 41.9 % prešuštvo (JO.p 7" noževo, 11.4 % ženino], hladnost ali nearclost, 19 % zbadanje in propiranje, 18 % sovražnost in vek savanj -3tarscv. Zakoni so.se razbili: oden od sestih v prvo a lotu, nad 56 '/'-> v prvih pc ¿i. lotih, 20 j» nod 5 in 10 leton, ostanek po do so ton lotu. Zakoni so ineli na sploc,.:.-»
izuconi,	izuconi delavci in 15»5^ uradniki. Kazen tega jo bila četrtina vseh
teh prinorov nosani zakoni. Okrog 20 p zakonov jc bilo sklonjenih, ko.sta so poznala vanj kot ono loto, "JO p ni bilo zaročenih, večina od ostalih pa jo bila zarocona manj kot 6 mosocov. Ena dosotina moz so jo poročila -pred 19 1:ton, ona petina prod 20, nad polovica prod 21. Hovesto so bilo staro u ona petina če ni bila stara 15 lot, nad dve petini so no 19, nad polovico šo ne 20 in približna 2/5 še' a: 21.
Iz tega izvaja kot nasvet tietin, ki morajo svetovati v takih primerih, naj so ozirajo predvsem na razliko v veri, dobo, kako dolgo so poznata os. dobo zaroko tor starost osob, ki sc nameravata poročiti» Vsak primer predstavlja sicer poobboh primer, toda navedeni rezultati grakse kažejo vor.jetnost bodočo usodo zakona. Zlasti jo'zakon tvegan, co se zdruzi voo takih dejstev (n.pr. mladost dn mosana vera).
spolnost in c r fjžba
" Sox and Society", Social Ordor, junij .1954, str. 242-248.
Teorija in praksa sto. oo redko skladala, zlasti kar zadova spolnost,, toda vsaj v idoalih in teoriji so si bili ljudjo odini. Danop ni--edino s ti glede narave in namena človeka, zato tudi ni onotnosti glodo oconjanja dojanj.
Skušnja kazo, da jo dosloj so vsaka družba poznala določeno kontrolo nad spolnim nagonom prav tako potrbna kot rodnja otrok.
Poznamo dve vrsti takih kontrol. Bolj razširjeni sistem gloda na spolni nagon samo s stalisca družbo, ne s stalisca poedinca. Tako so n.gr. spolni odnosi pre-povodani mod določenimi razredi istega klana ali ob doloconom času, itd. Sicer pa jc dopuščena svoboda. Krscanstvo kontrolira gon sam v vsakom poodincu v njogovi cclotnosti, v mislih, besedah, dejanjih in opustitvah. Da pa morejo poodinci živeti odgovarja joco-Icrscanskomu' idealu, jih morajo pri ton podpirati tudi druzboni običaji in ustanovo. V Anoriki doživljamo, da so dosedanje ^crsonalisticno krscansko pojmovanje izgublja, kor vedno voo ljudi no priznava voc krscanskoga ideala o clovoku. Razbrati moremo tri skupine: konservativce, ki si prizadevajo ohraniti stare ideale kljub okolju, ki jih pri tem no podpiraj druga akupina ohranja v bistvu 30 porsonalisticno glodanje, toda so no zavedel Voc vsoh poslodioj .ki bi moralo sloditi iz tega stališča, zato zahtevajo prilagoditev sodobnosti ( zlasti rabo protispocotnih sredstev, sredstev za omejitov števila otrok V družini)»■ tretja skupina hoče izvzeti spolnost iz področja nravnosti in-propusca rabo spolnega gona vsakomur na voljo. Polog toh skupin so so mnogi, ki nimajo nobone izrazite filozofijo spolnosti, ki pa sledijo normam, ki jih postavlja okolje.
Ameriška družba sicer nujno potrebujo sistem za kontrolo spolnega gona, co so hoco obdržati, toda težavo predstavlja dejstvo, da jo ameriška kultura tako kompleksna, da ni veliko verjetnosti za dosego spiosno .priznanega enotnega stalisca-glede spolnosti« Za katoličane jc sicer jasno, da gridc zanjo v postov lo porsonalisticni sistom. kontrolo, toda v primeru, da bi se ameriška družba kot celota, v kateri predstavljajo katoličani manjšino,.odločila za, družbeni . .sistom .kontrole .ppolncga nagona, bo tudi'za katoličane nujno'/'da podpirajo v colotni družbi tak sistem kontrolo kot manjšo zlo, kor boljša jc noko vrsto kontrola kot nobena.
^ o b-l EK a ;< tu :m a jn s? o dob h ost
" Olothoč, Culture and i-lodoot^", Social Order, novonbor 1954, str. 536-594.
Obleka sluzi trom namonom: zaščiti telesa, spodobnosti in okras ju. .Koncem 18. st. se jo primerila vol ilea sprememba v ton, da so so noski nehali moriti z ženskami v oblaki. Odslej mislimo prodvson na žensko, kadar govorimo o modi. Glodo oblo-ke kot zaščito tolosa poznamo razliko, ki jih povzroča različno okoljo (podnebje, pa tudi različni odnos dc telesnega zdravja (n.pr. sonconjo) in higieno. Spodobnost podpira obloka, kor zakriva spolno organa in drugo dole telesa, ki vzbujajo pri drugem spolu spolni gon, ce so razgaljoni. Pri ton jo troba upostovati, da žensko reagirajo na goloto kot nookusnost ali indiforontnost, docin so pri moških normalno vzbuja otras-
V	V	V	v
V	nasi družbi so na splosno priznana- kot spolno drazljiva prša in doli tolosa, ki so blizu spolnih organov. Vondar igra pri ton važno vlogo tudi navada. Moda so sprominja slasti mlede tema opravila obloko tor izraza duha časa. Kot okras jo obloka dopolnilo
V	V	/	\
clovokovo osebnosti, vcaaih odraz notranjega stanja (bela obloka za prvo sv. obhajilo; včasih odraz družbenega položaja (uniforma) ali celo druzbonoga opravila (formalna
oblo'ca itd c) r Tudi obleka kot okras nudi mnogo možnosti modnih spromomb. Pri torn no
So.
4	Razgovori in razgledi	.. _____ 4. .¿., str, 63
V	'	^
-a^ae-Ko—ptjza-b-it-i, -da-j-e- zenslcan pri konb inac i j i • -teie sng -ob like in "obleke prod ocm,i preči— vcen dekorativna stran, doc in vidijo noski \ t^on dražonje> Danes j^asa zenita roda ^obvladanje V3eh noprilik kline, 2) poVd^bk;'zdraveg*a. telesa (šport in cono en j o ., ;// 'prcpi*ičte.njjpv v privla*cnost vsaj nekaterih,.delov gorlcga tole,sa,-in 4). zp-vejgt, -'r r" ■fje-'cfcr^iy:r5hc%o:'baivi s spolVibsfjo;, ki pajjcT'ločena. pet.nravnosti. _ . vc •
■ Ari&liza sodobne noše povdarjahje mladosti
-h ovno 'l&potc, prakticno
kbrisca'ft'jo° spolnosti-z?3.v'ir,bk5.a&&, zabavo in v-.oblačilu|/ključo'hox joj tudi zc.aih človekove -posmrtnost'! alijv&&.j .njene ponb.rjbnqsti ,za vsakdanjcj. življenje, zanikanje izvirnega greha in zaupanjo:/v po naravi doVroga človeka in njegtvc gonc.-
- ■'• Katoličani so v taketl'svetu "v 'zolo '«bozkon o tališču, ker nora j o odkloniti,, kar c •krscanstvbrA-ne-strinja in" provzoti^"' kar je ' spre jeni j-ivo.i Temeljna načola so -aicor jasna,-toda ni jih Vedno lahko prav porabiti.	-
rr ~ t '	** ' V>	-v	v'	y
> Kristjani telo spostujor.o, kor" jo tudi namenjeno:za vecnp povelicanj&> Nikdar ga ne norono snatrati sano-za "žival" in tudi no pojnovati kateri koli dol to losa za no-
y	v	*	v	v
čistega ali zlega. Tudi g oni»! ni s o ni zlega sani po soiji « Toda v človeku-jo tudi pozo« len jo, ki ni vedno v skladu .z .razumom1« Zato jo potrebna v oblačilu spodobnost, ki jo no snono zamenjavati s čistostjo.' Siatost ira nespremenljivo norme, ki.tcnel^o na člo— vokovo naravi sani. Spodobnost v obloki ic neke vrste -varuh čistosti, ni pa so čistost
, -	VV	J	. «	■	v	V	v
in dopušča razlike tako pri poodincih, kakor tudi v različnih časih in krajih. Upoštevati moramo namreč, da-nas nc vznemirja in razburja, kar je običajno.
V naši kulturi zbirajo možje, ki jih morajo zpnskc pritogniti nase. Zato jo pod toni pogoji mnogokrat tezko določiti, kodaj postane kaka noda grešna priložnost. Upoštevati morano nanrec l)-potrebo, da jo zonska privlačna, 2) hitro sproninjanjo vlogo zone v'družbi, $) novo pojnovanje in vrednotonja zdravja, in 4) dojstvo, da nas no vznemirja, kar je običajno. Zato moralisti ne določajo dolžino ženskih rokavov in po<" dobno, marveč postavljajo slodoca splosna pravila:
1)	Zlo dolar, kdor skusa- hote vzbujati s svojim oblaerilon spolno slo v drugih.
2)	V zapadni kulturi jo grosno po nopotrobnon razkrivati ali so tako oblačiti, da so povdarjajo deli telesa blizu spolnih organov in ali prsi.
j) Moralno grajo zasluzi očitno-kazanje dela te losa, ki jo v določeni družbi nor<-malno pokrit, kor nore tako-noobičajno razgaljcn^o postati drugim grešna priložnost.
Pozitivno pomeni, da katoličanke ne gresc, co sicor sledo nodi, toda so izogibajo skrajnosti«
■ V/	V	V
Važno je tudi vodeti, da obleka sara navadno nirtoliko grešna priložnost kot drugo okoliščine — sestanki, intimnosti itd. v takih oblekah.
Na koncu dajo p. Thonas nekaj kritičnih opomb h križarski akciji za dostojnost, ki jo vodijo zlasti študentko in ugotavlja, da jo premalo realistična, da obstoja mnogo stvari z'nopravini razlogi in da ustvarja, s prevolikin povdarkon erotičnega vidika pri oblekah zmedo nod doraseajočimi dekleti;
A T, 0 L 1 A D :R U g I N A J ZDA
Od sorije člankov, v katorin bo p« Thonas obravnaval položaj katoliško družino v ZDA, sta bila doslej objavljena dva. Naslov sorijo je:
K A T O L I S K. A D R":U Ž. FII'A -V ' K 0 11 ?/ L S K &-N. I D R U 2 3 I 'J. U.S. Oatholic Fa.nily-Todajr-"V Social'Grdor, december.1954,- str« 451- 457.«..j • Prvi članek'obravnava:	,	' • .. ,	\r •
: fiOp&BNO v	M O V XX). A.
Družina je splosna človeška ustanova c spolnimi, roditvenimi, gospodarskimi in vzgojnimi ogravili. Čeprav je-družina kot ustanova stalna, pozna -.nogo sprememb in :.r. slik. Družinski a i šotori se razliki jo j'd po strukturi-in ideologiji« To razliko 30 i o neko. no Jo' nožne., toda no s pr omeni jiva ostano dvospolnoat -clovokovo naravo« vr . Ameriške družino so .si..po -strukturi podobne - omo-jono ^a.^ieza, ženo in nodoraslo 'otroke. Ideološko - 00 mnogokrat daloc vsaksebi ( vprašanje hcrazvsznosti, zakramentaX-nosti, itd.) Sodobna družba'nima vee enotnih predpisov, kaj.- jo dovoljeno in.kaj ne.
- v/	v	' - V	■ v
Za katoliško družino v Ameriki so pojavlja praktično vprašanje, kako.bodo ohranilo svoje idealo -glede zakona in družino v družbi, ki-teh idealov Ano* priznava in zato tudi ustanavlja ustanovo in.obicajo, ki katoličanom nasprotujete ali jih vsaj nc podpirajo»'	-	* ^ ••
T , S H SIJ H. 2 POSTAVK?
1) Katolislci ideali zakona in družino predstavljajo določen sistem vrednot, ki toneljo na dol oceno n po jn-dVanju naravo, izvora in nanena človeka.
2}. Octvar itov teh idealov zahteva podporo družbenih .ustanov in običajev.
v	-	v*	V
. 5 JV oaka družba doživlja sprorjcr.be .
-r {	v ■ J x v	v
4)	Provladujoca skupina določa spronenbo v ustanovah in običajih.
5)	V družbi c-hitrimi sprononbani nore jo nastati težave ali zaradi prepočasno
i -ugoditve nekaterih ustanov drvsgin ali zaradi spronerib, ki jih jo povzročila spre-
. rt.Ji J,	• - '	Ogovori In. razgledi	_str.
'	—	-	~	- ■ .'Kij,,. .^,.-1.11.	..... .. «I	I ■! > II» ..I.. II ...................L.. — ——.
nonba v vrednotonju.	'.„"-.' • - - -	' l	'flüHT t«r MWJJ
nöro ohraniti svojo idoalo bodisi I izölacljtrtfödisi z. delnfe lajföditvijb jprövladujoai skupini. V drugon prinoru noro ohraniti svojo idoalo pod p , pogoji»1) üvoijdyijcn siston nora biti dcnrolj prožen, da so noro prilagoditi potrob*-hin'öproBönbani bj razlikovati je troba nod potrebnimi prilagoditvami in novostmi, ki šo zgrlijoho «a ndooiih» ki nasprotujejo naco.lon manjšine'» c) cc nora r.fcnjsina^odklo-niti kaksöil obstojoei običaj,.nora s pozitivnimi ukrepi poskrboti, da to zadoččoao i>o-- trobi» kä'tciri- j^ olužil zavrženi običaj,	_	.'-,	- £
.v |&tolioÖtni v Ameriki- živo v stanju one j one., integracijo, v družbi s svobodno zi-Vö' v družbi in. ¿prejem jo njeno običaje rasen onih,.'ki nasprotujejo n |1 hov im.'id da ioni tri tön jo treba razlikovati mod-ideali in njihovo "drusboito naobrazboi ideal je ti-oba ohraniti/' toda dojanska izvedba noro .biti v spremenjenih raznerah drugtiSnc. V katplloki družini joocč vedno glava družiilo, toda izvajan jo njegove avtoritete bo različno ha dcZcli in^Vnfiostu ali industrijskon sredioou, kjer jo pretežni del zdoma. Pri.spre-ndnjdhih običajih jo troba paziti, da sprojno manjšina cam.o potrebno, ne pa tudi takih,• ki livirajo iz ¿¿sprotnih'idealov (pr ovo lika svoboda v odnosu nod-fanti in dokloti to-üolji na prcpricanju, da nima spolnost nič opravi. ¿"nravnostjo- in'da j.č zgolj osebna fehdofh)* Co je manjšina.prisiljena, da.odkloni kak običaj, nora podvzoti pozitivno korake > da Radosti potrebi, katori je služil ta običaj. Xo so jo razširila 'raba protispo-čotniH sredstev za znan¿sanjo štovila otrok v družinah, so jo tonu prilagodila nozdna, flttiho^anjoka politi!», sivi jonska ravan itd. Družino, ki odklanjajo rabo protispocot-nih sr od o tov, Gc zmjdejo v družbi-, ki dosogo. svojo raVnotezje s družinami z nalo otroci 4 Zvostoba lastnin idoalon nalaga takir; družinam, težko žrtve. I-anjsina jiri nora pomagati duhovno, da jim. jasno pokaže pravo vrednoto, pa tudi praktično z dejansko po-nocjo (predvsem sorodniki. Pa tudi župnija), i-hnisina nora ustvariti tako duhovno in drusbono vzdušje, da bodo člani manjšino sivo občutili in so mogli tudi zanesti na solidarnost Kristusovega mističnega telesa. Razen toga jo treba pripravljati dekleta ne samo na zakon, marveč tud.i^na materinstvo, fante vzgajati, k štodljivooti».skrbeti sa zdrava in cono na družinska stanovanja itd*
kulturni i'< !	1
II. "A- Cul tura 1 Subsystem", Social Order februar 1955, str. 69 - 76.
Da morono razumeti tozaVc sodobne katoliške družino, so norano zavedati, da
-	V	V	v
predstavlja povsod določeni kulturni podsistem v ameriški družbi.
Značilnosti .,..,....__._____
^ i	1	«>	^	V
Katoličani imajo svojo ideologijo» ki sc nanfesd na gloveka. Td jgo izraza nod drugim, tudi. v ton» da im jo enako ideale glede zakona in družine. Katolicano druži kljub drugotnim raslikam zavesi Vojsko solidarnosti in povezanosti.
V stvarnosti ločitev ni tako ostra» I&toliskd družine so potencialno kulturni podsi-stori» provladujooix kultura pa so nahaja v prehodnem stanju in kaso znake» dti. si bo zgradila nove pojmo in vrednoto glede zakona in družino J i-hogo katoliških družin o-. hran ja so druzbono razliko, ki so jih družino prineslo is Evropo, mogi katoličani tudi niso dosledni v življenju, Sprejeli so .mnoge navado, ki unicujcjo vrednoto, ki jih sicor sami okušajo ohraniti. Razen toga tudi. prevladujoča kultura no:Iiaze enotnosti glodo družinskih vrednoti in obicajov. Spreminja so is .patriarhalno 'obliko v do-nokrationo, v katori vloga"ocota ni voc tako prevladujoči. Konogannost nivvec priznana od vseh. Zgublja se družbeni pomen- zakona -in p ov dar ja osobni^ Ai^rikanei'so y nrine-r-i z-drugimi narodi zapadnoga .kulturnega--m-oga poročajo v'vocjön številu,.gnlajsi in bolj pogosto. "	,	..:..:,-.'	,-. ,-. ,	-■ •-' ■ -	''..-':
% ■■Jerry	F 0 K E 1-7 ? 0 J 2-1 A I- Q D BTjS.fo'.;' ' .1 *; t: " : - •■ ■ .
"	Razumevanje posebnih Zhacilnosti^-katoliškega /podsistem'-nan razjasni tonolj-
no tozavc, ki mora z njimi računati Icatoliska družina v Ameriki. Dokler so advoli v s!iu'pinah, so Uživali zaščito to skupino (skupna naselja;, bolj prosta solitev izpostav^ Ija vsako posanezno-družino vplivom, okolja. To zahteva osebne odločitve, ki bo pravilih'le, oo bodo poedino družino .poznale načela in izvajalo iz njih pravilno zakljucko. "jdtolicani a" - živeli v Evropi večinoma v katoliške." okolju in so živeli katoliško - bolj iz tradicijo kot iz osebnega prepričanja. Prvo dobo v novi deželi.so tudi prozivoli v bolj ali vanj zaključcnom. okolju, dokler so niso naučili jezika in prilagodili dozoli Večina tudi ni bila dobro poučena v veri in se jo zadovoljevala, s praktičnimi zaključki, no da bi so zanimala za načela in njih poslodicc. Ko so so zacoli v vocjen številu
v/	vV	y	v
. ' mešati z drugimi, tako stalisce ni bilo zadostno. Oo pojmuje.no katolicano v Aneriki kot dolocon kulturni podsiston, poton so bomo zavedali nujnega odnosa nod načeli, nameni družino in odobrenimi odnosi. Pojem podsistema nam bo prcdoccval stalno tudi to-7 möljoe elemente vsakega trajnega drvizinojcoga sistem.
O nadaljnih člankih bon poročal, ko bodo objavljeni.
dros
w— <• ___'iiii;Ift-V-K.„*•*...»• ,~—_. ——_ ------■--—----————
\J\|;J O L , • ••
•	J.'.'."	Cl<
-: r •	•	f; ■ •	•:' ¿i •■'
.	- v*	•
/RED Iñ 0 T .E^ Druga knjiga 1954«
SlasIIo Delovnega~oßö'beivä~aä~Srovenski katoliški institut. Izdaja SI ovc na k" ' r.l iv.'r-na akcija, Buenos Aires, ürodil Ruda Jurcoc. ©raice Razgovorov in razgledov, öporcr .-fijo na drugo knjigo' Vrednot, ki prinaša jo-naslednjo vaobino': .Ignacij: Lonček: Iz etike narodnosti -(-5-27)* Alojzij Goršinic »Slovenski narodni s na ca (28-57/, J&.rijaa tžirolt: Misli o slovenski kulturni zgodovini (58-52), Vinko-'Brunen: Ido j ni temelji nedsobojno strpnosti (55-67)» Ruda Jurcpc: Oblikovanje slovenske državne misli (68-72), .Janoz- Vodopivoc:'' Ob Petrovem grobu (75-1 'Tine Debel jak:3oseda o . IÍ ova canu (IC6-III),. Anton II ova car.: Janoz Goliglob(ll2-l40), iiirijan l-arolti Močtrovic in Slovonci (l4l-l45), Vinko Bolioic: Pogled na povojno slovensko leposlovje (l44-l6l), i-'krtin Jovnikar: 0 Cankarju na Dunaju (162—168), Branka'Susnik:'Verovanje- Indijancev Lengua (169-177)» Avgust Horvat: Poskusi reform pri angleških laburistih (178-195)»
v	. " -	•	v
• Upiy-» prof« dr. Iyan_Ahcin, S 0 C " I'-|0 L P_G T-J A	knjiga,	snopič.
__	v	^	1	1 x • v*	'V	V V
vZalozila in izdala Družabna pravda, Družba■za širjenje krščanskega socialnogá nauka. Buenos Aires 1955*>586 strani.'.	'
Ta snopič obravnava od ustanov „družino,, razrede in stanovo tor narod. Zlasti obširno jo prvo poglavje o-družini, ki 'obsoga približno polovico cerlot-noga snopiča. V" njem obravnava avtor osnovne.-. poj me', družino v zgodovini, današnjo drt»*-zino/j nato" pa zale on, krsoanski zakon y dobrino zakona, zmoto o zakonu, krscansko obno--
V	V	V	- y	^
vo zakona, družinsko pošlo in končno so položaj moskoga in zonsko izven zakona. Poglavje zaključuje bibliografija.	.
Družino oprodeli dr.Ahcin kot "družbo, obstoječo iz moza in -njegovo zone tor njunih otrok in družinskih poslov"(str.15)• Sestavljajo io zakonska zvoza, krvna skupnost roditeljev in otrok tor družinski posli. Dr .A.Usoni&nik jo imenoval krvno skupnos-t roditeljev in otrok rodbino, družino pa Zdruzonjo rodbine in poslov. To razlikovanje bi bilo norda panotno ohraniti vsaj v znanstvenih dolih, vsaj dotlej, dokler bo '"število družin s posli so toliko, da bo imelo so prakticon pomen nostavliati zanio posob-
.	^	V/	V	&	*j ■K
no katog'orijo. Prohqd kmetij v kmocko obrate, nanj sanic števila kmeekoga prebivalstva tor prizadovanjo po izenačitvi poljodolskoga in industrijskega delavstva kakor tudi uvajanje oloktricnih strojov v gospodinjstvo( cisconjc, pranjo) posposujo sodobno krčenje družino na obeostvo noza, zono in nedolotnih otrok ter povzroča svojevrstno problo-mo.	.
Poglavje o družini in zakonu, je tako izčrpno, da bi mu bilo tozko so kaj novega dodati. ITokoliko dopolnila- bi morda .potrebovalo so. katoliško glodanje na zakon in družino (Schoobon, Dio Mysterien dos Christentuns). Avtor jc-vkljucil tudi določila cor-' kvonega prava o zakonu, ki prav za prav-no spada.jo v sociologijo. Kor pa ni.upati, da bi dobili kmalu poseben priročnik za mladino., ki bi ja pripravljal nazakonin družin-sko-zivl jonjo, bo-ta• 'na jhhcf.tfóá^lxj^blt'ižpplnilft vo'£iko .vrzöL¿v ruasen alofrs.tto.vTh-snopič Sociologijo bo.prav zaradi;-poglavja o družini naletal gotovo'na so" mhogo' vcčrjl . odziv, kot prva knjiga, kor no bo zanimal samo tistih, ki so zanimajo za sociologijo, . arv.ee vsakogar, ki lo količkaj bero tudi rosne j3o etivo. Morda bi ne bila slaba doña lica, co bi izdaia Družabna pravda to poglavjo kot ponatis v posebni knjiži©!, kjer Ji bibliografski podatki lahko odpadli, pa bi ji bila pridana kaka umetniška-priloga . n.pr. sv. Družine. Dol naklado naj bi bil tiskan na boljsom papirju in v lopi vezavi, da bi bila knjižica primerna tudi za darila.	"■	► "	..
Poglavje, o razredih in stanovih razpravlja o družabnih razrodih, o poklicih, :'ó stanu in stanovskem rodu, o korporaoi^ix.zsQ^y ini. j&r^'-nagfrdobnih -p«škus-it%- s kor pora c i jani. Poglavjo zaključuje bibliografija.-	" ■
Pod razredom, razume dr. Ahe in "druzabriti skupino, -ki' jo vezo jo isti interesi, pri
v	i	.	-v *	-	.v
coner so organizirano prizadeva za- takson družabni red, ki bo čimbolj ustrezal, njonin i-ózrodnih koristim" (str. 194), pod stanom pa_ "skupnost poklicnih tovarišev, ki sd. sp.-T." zrruzili.'v zavesti slcupno odgovornosti za izpolnjevanje določeno socialno nttlogé",(str. 227). Stanovski rod mu io "tisti družabni rod, ki jo osnovan-na stanovih'kot svojih
/	\	V	V
socialnih in delavnih organizmih-1' (str .228). Avtor ne poroča ničesar o pr izad ovan jih za stanovsko ureditov Slovonijo (razmriozeno ciclo: Stanovska ureditev Slavonijo.,, izdala Slovenska delavska zveza, 5.izdaia Lionz 1946).
v
Trot jo poglavjo je posvečeno narodu. V njom obravnava avtor pojem narode., rast, naroda, preselitev, izsolitov, kolonizacijo, patriptihom, "nacionalizem, intornacionali-zon ter odnos mc-d narodom in državo. - Poglavjo zakljucujo bibliografija.	-'.
liar od opredeli dr. Ah ein kot "živo, biološko kulturno skupnost ljudi*: ki '.infcjó isto pokolonjc, isto domovino, isto zgodovino in usodo, isto kulturo in rio k svojskft narodni značaj, in so te svojo skupnosti tudi zavodajo"'( str.279)* Nacija 'mu jo politic no pr obuj oh., narod, ki jo sposoben, da so sam vlada. Lastna drsava jo pravica in idoal vsa koga naroda.
v	v
Snopič za ki ju cubeta osobno in stvarno kazalo.	^
Pričujoči siaopic 30 ne ono ju jo ne, podajanja snovi s strogo socioloskoga stalisca, -rvoc vključuj o tudi pravno in druge vidi ko> ki pa bodo porabnost toga snopiča, zlasti
poglavja-o družini,;kot zo omenjeno, zolo povečali. Pri tako obsozncn delu no jo vr:' nilo nc-kaj manjših napak-in slab sili f omulaci j ,-kar jo dokaj naravno. Nekoliko toč..:, bi bilo troba pojasniti, pod kakini pogoji jo zakon veljaven, te dar " bi zakonca-s! ". nila zakon z'medsebojnim dogovorom, da bodo ta ohranila dovištvo"(str.83),. ker bi ta", formalni dogovor pred zakonom, kot avtor pravilno naglasa na 3tr. 78, povzročil zarr-di naravo zakona in tudi po določilu kanona 1086, par.2 ničnost zakona.
v	K odličnemu dolu in zgodnjo mu izidu novoga snopiča je troba avtorju in
zal oz niči „samo costitati. .Bralci so nora j o sovoda zavedati,-da v učni knjigi ni no-gocč' zajeti vseh konkrotnih položajov in problonov. Toda v dr. Ahčinovi Sociologiji bodo dobili dobro tonelja in kaiipoto «a pravo potjr »aplotoni in hitro so uprouiiriajo »4 a&danjoflti» Vb. ts»kaU>rfr vprašanja opoMtr ja poročilo "Soo^olog^a drtttit»" v sW» vlSfcl Razgovorov ln razglodor.
Pri navajanju slovstva bi si žolol voč slovenskoga slovstva. V Socialni čitanki, ki jo jo izdala 1. 1926 Goriška-Mohor jeva družba, -so pisali dr.A.Brccolj o družini (napisal za Mohor jovo družbo v Celju tudi len j igo Ob viru življenja), dr.Joraj o stanovih in neimenovani o narodu, toroj o isti snovi, ki jo obravnava ta snopič. Ononjcna ni no dr. Aloksičova Stanovska država, no dr. 2cbotovo Korporativno gospodarstvo in no ze omenjena Stanovska ureditev Slovonijo, da ononin nekatero. Nemško . 31ovstvo bi bilo dobro dopolniti še z deli kot: H.Doms, 7on Sinn und Zwock dor Ehe, Broslau 1935* Klaus i-und, Vinculum, Freiburg 1959, N. Rochcll, Dic Eho als gcweihtos Lobon, Dulmon 1929, 2. izdaja, M.J.Scheobeh, Dio Itystcrion dos Christontuns, anoriško s Fulton J. Shoon, Tfcroe to Got iiarriod, kakor tudi z.dvema deloma treh avtorjov, Dr. C. Michanovich-J.L.Thoms, S.J.-G.J. Schnopp, IhrriagO and tho Fanilv ter A guido to Catholic I<5arriagc.
V	V
Jozik no predstavlja na žalost nikakoga zboljšanja od prve knjigo. Ker bo bralo Sociologijo mmog.o slovenske mladino^ ki ni uživala temeljitega pouka-v materinščini, bi bilo troba zlasti pri tako odličnem dolu, ki naj bi prišlo v roko zlasti mladini, paziti tudi na jeziki	droš.
Dr. Anton Trstonjak, M E D L J U D M I.
_	^	V	v»
Pot poglavij iz psihologijo nadčloveških odnosov. Rodna knjiga družbo sv. Mohorja v Celju, 1954., 172 strani".	.....1 .
Profesor dr. Trstonjak jo napisal to delo na prošnjo odbora Mohorjevo družbo, ki jc zolcl poljudno.vzgojno'knjigo za družine. Cdlocil so jo za psihohigi-onsko obravnavanje tc-h vprašanj in se jo zaradi predpisanega, obsega knjigo omejil na pet najvažnejših odnosov: mod starsi in otroki, --od dekletom in fantom, mod možem in zono, med mladimi in starini ter med družino in njenimi sosodi*
Avtor jo oziiacil kot namen knjigo, " da opozori ljudi na nujno potrebno medsebojne psihološko odnose, ki jih mora vsakdo pri sobi in pri drugih poznati» razu-movati in upoštevati, akohoco, da bo sožitje vsaj za silo znosno, prijetno in ocre-cujocc (str. 8). Iz opombe na str. 170 bi mogli sklopati, da so bo delo nadaljevalo
v	v	v	v	y
se v dvoh knjigah - Pota do človeka ali načini kako prepoznano človeka ter Človek
sam pri sobi.	-	•
v	v
S temi vrsticami hočem samo opozoriti na to odlicrio knjigo, ki bo gotovo rodila mogo dobrih sadov mod Slovonci in poglobilo, medsebojno odnose v družbi od zakc
v/	vv	v	y	v
na in družino pa do sososcino. Predstavlja posrečeno dopolnilo dr. Ancinovomu socioloc kom obravnavanju, družino v Sociologiji. Kdor lc noro, na-j si knjigo proskrbi. droš
Prosso, zalozba"Eerdor, V/ion, 1947»
- V vsako m dolu» k-i-okusa' rosno in vestno vzpostaviti novo normo, so zrcali nujno vsa. tragika omejenosti v subjektivnosti. Spoznanje in pripoznavanjc toga dejstva no kazo lo znanstvenega pogum, .marveč tudi moralno zrolost, ki bi morala zo sama po sobi zadostovati, da • so poglobimo v Donpfovo " Sanokritilco filozofijo". Knjiga so o— dlikujo po svoji zasnovi prav tako kakor po osnovi, to jo po izrodno' obsoznon mato-rialu» ki ga jo avtor' no lo nabral, marveč ga tudi obvlada, kritično primerja, ter spleta ob njem svoja izvajanja. Na p4l straneh ovoje knjigo, ki jo zorcla'v tozkih časih, ko svobodnem filozofskemu glodanju ni bilo dano priti na dan, jo podal odraz današnjo kulturo v kriticnon zrcalu, resda s svojega vidika» a ko gloda :o z njim na zorenje s prvih primitivnih pocotkov do vedno zirsega razmaha., rnonda no bo rosnoga, vestnega -;-odr 0*1 ovca, ki nc bi soglasal z njim v glavni zasnovi in z'njegovo smerjo, ki jo izravnana o kristalno - jasnostjo v poduhovljenjo in v duhovno sproseonjo.
'Dolo sestoji iz treh delov in dodatka. V prvem delu predstavlja avtor filozofij ■ kot duhovno domeno tor prinaša v vzorno podprtih'izvajanjih kritiko historičnega, to jo izključno razvojnega razum, V ton okviru bo menda vsakemu citatclju novo odkritje poglavje o nastanku naivnih zgodovinskih prikazov prav tako kot izrodno zanimiv in sirokosrccn Dompfov pogled na ideale pravičnosti in svetosti. Drugi dol prikazuje filozofijo lco.t znanost tor preide voled toga v kritiki konstruktivnega ra-
-zrtna, -popelje v razno "stopnje" stvarstva"'oziroma njegovo"usmeritve\ "ter osvetljuje 1-ritiono onovskupnost človeških izkustev, ki ji navadno pravimo naravni zakon. Iz "Ic-clanja na stvarstvo z-ozkega "vid ilea le^ teh žakoni^oa ti razlaga Dompf nastanek. mor. i z- :v ki jih kr itično "-oprode 1 ju jo.	.
Zadnji, ttot'Ji dql so ~bavi z naukom o clovöku in s kritiko človečkoma real- -in v soslsdici s'-'stopnj,aiai in majami spoznavanja sploh, ter svobodo» .Poglavje, ki je iarcidäö posroeörio, izzveni v razpravo o svobodi in'nomoci ter v kons ta tac i jo, da jo nomogoce dogrädxtijs-^vb-c filozofije lo iz dojötij biološke naravof'TDoiapf postulira -in njegovemu znanstveno mu ■ pogumu gre vse spostovanjo zato - vrnitev na to»ko,.Jcj:r ^o modroalovjo zašlo • s-poti >■ &.j't'i "lo od tam ga „je mogočo usmoriti na .täkö'Jpb?/Icjor ate-jo -proko'-matoriolnaga-1 de jstva tucfi duhovno, odloča pa vest. "Kakor jo .človekr-Bog" , pravi-avtor "zdruzil v oni osebi božjo *in človeško narave, tako se druži v nas duhovna s to iö'ääö'-r naravo; -kraljestvo duha s kral jostvom-zivl jenja".
Dodatek k Dompfovomu dolu, njegova primdr'jalna .zgodovina filozofijo, 'je prav za prav knjiga zasc> morda bi jo bilo tro.ba vsaj ohkrat procitati, prodno so .lotimo njogovo "Samokritike'1 • Tudi v torn dodatku imamo omraviti s izrednim materialom) posebno • pomembno-se mi zdi, da so upoštevane v polni mori in brez diskriminacijo tudi ori-ontalno., to je arabska,, vso važnejše, indijske in kitajske filozofijo. Tako sorojevanjo je neproconljivoga pomom za medsobojno razumevanje človeštva, ki bo moglo priti do njega odinole s pomočjo duhovnih mostov, in lc temeljit študij usmeritev raznih filozofskih smeri nas moro popeljati sčasoma do toga, da so bo izbrusilo iz njih, kar je konstruktivnega in obrusila slučajna navlaka,
Dompf naglasa v svoji knjigi možnost,' razloziti filozofska dojotja z vidika modsobojnoga spoštovanja bazično pravičnosti, in zahteva zato za modroslovje slicno ogrodjo, kakor ga ima pravo. Naj pa omonim, da s tem nikakor noco. reči, de. bi* morala slediti filozofija danemu sistemu zakonov ali apriorni zakonitosti,, marveč naj prikaze v vsakom danem primeru pravilni odnos vrednote do vrodiioto v smislu pozitivne oti-ko, kar vodi seveda nujno do filozofiji nadrejenih dognanj. Avtor skuša navesti cita-tel ja sistematično s tabelami in diagrami na miaclni prohod od pojma do pojma, tor prikazati na ta način za njegovo kritiko važna sorod ja
Ker pojmovno vrednoto niso isto za vsakogar in ker mora vsakdo graditi individualno in subjektivno zase svoje sodbo iz tistih- pojmov, ki so po njegovom mišljenju najbolj produktivni, sevoda ne smemo zapasti v zmoto, da bi hoteli uporabiti njegovo "Samokritiko" kot nekako univerzalno filozofsko orodje) zato jo avtor tudi ni namenil. Ako jo citamo striktno kot kritiko, pa so mi zdi, da jo eno izmed najbolj uporabnih del povojne dobo na polju čistega modroslovja, delo ki bo jasnilo vsakemu modroslovcu obzorje, dalo nosteto impulzov, ki pa bo zahtevalo tudi rosnega in vestnega dela. Slednja zahteva so mi dozdeva po tolikih poizkusih naivnega, da celo otročjega poenostavljanja in.generalizacije, ki so spravljali filozofijo na nivo, ki ni mogol vec dati nobenih konstruktivnih rezultatov, kakor prijoton švez veter v.zatohlosti dobe, ki se jo v njo j odražal ves strah in vsa negotovost ter bojazen_pred duhovnostjo, ki so bistveni za vsak matcrializom. Upati je, da bo dolo prevedeno v vec jezikov, da bodo prišli avtorjevi zanimivi poglodiido veljave v .vseh dolih starega in novega sveta. Lc ako"be izzvala "Samokritika" aopet kritiko* in ako bo .mogel avtor imeti priliko ob njej razviti naprej svojo nazore, bo mogočo zainteresirati sirso kroge za njegova konstruktivna dognanja tako, da bodo -.preko .kritična primer j av o-mogla preiti .v konstataci jo roa-.ičhosti v luČi otike, Človoški duh nujno potrebuje in.morda prav sodaj bolj nego kdaj, '•aklh opor,, na katerih bo mogol zgraditi mimo tistih; dejstev, ki jih. d ozone naravoslovja, most-za dognanje stvarnosti, ako ao.no strukturo ,-prokofitvarnoga svata, in ccprav .o bo mogol postaviti zanj norme, bo jasn.il od stopnjo do stopnjo odnos, ki bi odgovarjal v^filqzofiji tqrnu, kar _gogtulira pravo i „v s oh .svojih . sodbah, kqtiac.quitaš., .
r .	'" Jos.,Dom M.ifenttmii.
Jose pil .A*. Sctiumpotcr, ".HISTORY OF 'HCCCTOfcJO MALISIS, Oxford Univorsity Prosa,
•;'"'-.'	1954, 1269. .'strani. v	—
' Joseph Alois fcchumrcter (l^BJ-lp^O;, studirml na Duur.ju, nazadnje profesor
ekonomijo'na Hai we. r du. Prejšnja dela: "V/o son und Hatftinhr.lt dor tho oro tischen Nationalökonomie" (19C8) in "Thcorio' dor wirtophaft'lichcn Entwicklung"(1912). Dr.Hans Honnogcr "označuje prvo dolo kot narodno gospodarski sestav mejno koristi in statike, drugo kot sost&v mutualizma in dinamike (Volkswirtachcftlieho Systeme der Gegenwart, Karlsruho I925, str .(S/7 j* Zadnjo delo so objavili po nedokončanem rokopisu po avtorjcjvi smrti. Dolo je vodila njegova zona, ki jo bila tudi okonomka, teda tudi ona je umrla, prodno je bilo delo d otiskano. Na so poročilo o delu io povzoto po dveh sestavkih dr. Cirila
n	-n	. ^ a	v v
Zob o ta v ¿«.Motu in F.ivista intornr.zior.alo di acionzo social i - za točne jso navedbo virov glej str. 64.	v
-'et zgodovinar ekonomsko vode obravnava avtor samo štiri področja: Zgodovino ekonomske vedo, Statistiko, Ekonomsko teorijo in Ekonomsko sociologijo (institucionalni okvir okonomske analizo). Normativni dol ekonomsko vode za Schumpotra ni del znanosti,
v	j-
ker vključuje vrednostno sodbe.
V	delu uporablja avtor sv o. j s ki pojom idoologijo. Pod tem pojmom no razumeva sestav filozofskega ali polfilozofskega prepričanja, ki jo zavedna ali nezavedna podlaga človeških sodb. Njegova ideologija jo "nadzgradba, zgrajona na...realnostih ob-
ivne socialne zgradbe pod njo",..(izraza)"tc realnosti na značilno pogojeni na-
iajj-n ye-3r.c " .Tm.-ru-tmcnan proueovenju» Vanj vstopajo kot
Bti,_4_________________ Razgovori^ih razgledi	^ »t	atr.. 75
vizije", kar jé " predanal itično spoznaVno dejanje, ki preskrbi surovino za anal iti. o ¿lel o". Analiza ni možna brez vizije, vizija no brez. ideologije i Toda znanstvene, e Ža odstranja postopoma ideološko predsodke, ki bo bili vključeni v vizij!.jjiny ;• nemu zozenju področja ideološko skvarjerie podo.be stvarnosti ostane belo v a nalivi Rezultatih nekaj >lementov ideologije. Toda spoznani so kot taki in morda bo pou.< mu raziskovanju celo kedaj uspelo,.da jih popolnoma odstrani»
Kot primer navaja Sch. Koynesdvo teorijo, ki je izšla kot vizija "l. 1919 v njegovem 'opiauJ'Thc Economic Consequences of tho Peace". Voa doisa od 1. 191Q do 195o jO služila čiščenju te ideologije, ki ga je deloma izvedel Keynes sb.m (l956 dalo ôànoral Theory), deloma njegovi učojici«
Shblastiki je Sch. odmeril odlično mosto. Tomaževo izlocitvv. razodetja iz filozofije in vse znanosti sploh označuje Sch.: "To jo bil najbolj' Zgodnji in najvažnejši korak metodološkega kriticizma v Evropi po zlomu grsko*-r inèkcga sveta"(str,8) Sch. povdarja, da je. samo Corkov omogočila neodvisnost univerzami ki so začele vlade vi4., st. uvajati nadzorstvo nad šolstvom. Ko so pojavijo laični znâhstvc-niki v 15. et*, ni Cerkev temu nasprotovala. V renesansi "ni bilo nič takega kot novi duh svobod
V	v
nega raziskovanjai.Sholacticna veda srednjega veka jo vsebovala vse klice laične vedo renesanse, ki je prejo nadaljevala kot uničila sholastično doloi Ulj,stole tjo jo r od ilo shola s ticno izkustveno-vedo, različno od teologije in filozofijo ...(To) volja ža družboslovno kot za pr ir od oslov no vode.. .Razlog, .-zakaj to ni tako očitno kot bi moralo biti, jo v tem, da so postajali eholastični fiziki in matematiki naslednjih štirih stoletij specialisti na svojih1 posebnih področjih in da je bilo lahko prezreti njihovo sholasticno ozadje. Izvora integralnega kalkula no vežemo na sholastiko... ali na jezuitski red't. .cograv je bil Cavalier i dejansko proizvod obeh" (str.87)
Objektivno preučevanje zgodovine je privedla Sch.-a do zaključkov, ki razgalijo izmišljeno očitke pozitivistov* cec da ovira Cerkev svobodno znanstveno delo in da je podpirala državni totalitarizem. Sch. piše: "Cerkvena avtoriteta ni bila absolutna ovira za svobodno raziskovanje, kakor ¿0 jo nekateri slikali. Prevladujoče nasprotno mišljenje- je povzročila pripravljenost svete., da spre-jmO pričevanje nasprotnikov .Cerkve, ki jih je navdihovalo nerazumno covrastvo in pretiraho dramatizirani poedini primeri" (str.82.). Avtor dodajo: "Tudi niso katoliški doktorji podpirali politični avtor it?.tizen» Slasti božanske pravico monarhov ter pojem vsemogočno države so r stvaritve- proteatantovskih sponzorjev z absolutističnimi stremi ion ¿i, ki so se hoteli
» t v	11
sami uveljaviti v narodnih državah .
V
Glede vrednostnih sodb v znanosti ugotavlja Sch., da so nujno v praktičnih vodah (ki jim prav zaradi tega odreka značaj pozitivne'vedo ) kot je politične, ekonomija» Som spadajo sistemi gospodarskega liberalizma, socializma, pa tudi "nova ekoriomija splošne blaginjo (najboljše, proizvodnje, in najboljše, porazdelitev). Sch I opozarja na razliko mod prirodosidvnimi in družboslovnimi vedami. Glede telesnega zdravja vsi so-glaoamp, glode občo blaginje pa ne.	v
Glede analitične metode kot sredstva za teoretično preučevanje- družbenih nojavov zahteve. Sch. izločitev vse.ko vrednostne codbo. Toda tudi Sch, priznava, da
V*	V	v	v
analizira večine, družboslovcev družbene pojave na podlagi Hobbcsovega analitičnega o;:vr ite.rianizne.. Kot vsebuje Sch. vizija nujno nekaj ideologije, tako vsebuje tudi ekonomska analiza nekaj metafizičnih "vrednostnih sodb", ki jih seveda ni mogoče raz.-m '..:, miti 'izkustvom* marveč .samo z razumom.
Dodatno 'še nekai opomb 3,'..!, Dompsoya, S,J. - Biography of an unsatisfactory Science, Sqcial Order'V, , s t. 2, str. .77-^2.)
..Dompscy označuje to delo kot "knjigo, ki no sa.no zb.pisujc zgodovino, narvee jo tudi dola"¡30.77). "Verjetno prvič v angleškem jeziku je obravnaval dobo sholastiko kompotehten ekonom, ki jei-bil sposoben in .voljan, de. jo je bral"(SO 81 )."Zdi se, do. jo Schunpetrovo pojnove.njo ekonomsko analizo skladno s s tal i s con okrožnico o obnovi družbenega reda. Sch« pravi.:, "Ker je to normativni program in ne del analizo, no bo več govora o ten v tej knjigi" (str .765 ).• Zdi se, da jo formulacija orodja okononoke analizo ona izmed "tehničnih zadov", za katere Čokov ni niti opremljena niti nima tega poslanstva. Zdi so,, da je formulacija principov ali teoremov splošno veljave za uporabo tc-gr orodja del "principov", ki jih gospodar skavvoda upravičeno uporablja "v svojem lastnem področjun(Q.A.4l). Po okrožnici "določa (ekonomska vode.) , kateri cilji 00- dosegljivi e.li nedosegljivi v gospodarskih zadevah in kakšne, sredstva so za to potrebna" (O,.A.43). Sch. pravi: "iTobonn izkui.tv-.n-. v.da ne nore voč kot naznačiti sredstva, kako doseči, kar koli želimo"(str.1145). Tako preostane ao zelo široko področje, n- krteren je potrobno oticno in versko vodstvo, kade.r imb.no opravka z gospodarskimi v raaanji v njih "celotnosti in roalizmu"str,5l(S0.80)".
Kot.glaviio tvorec gospodarsko analize oznacujo Sch. osebe, ki niso vodno dovolj zne.no in upostevano : Antonius, Molina, Petty, King, Oantillon, Galiani, Glodo
V	V*	II	v	v
novejše dobo piše: "I-icjno korist je ponovno odkril Jevons; sistem splocnoga ravnotežja (vključno teorijo men je ) je V/alrasovj načelo nadomestka v teoriji mejne produktivnosti jo Thunenovojkr ivulje povpraševanje in ponudbo ter statične, teorija monopolov Cournot'jovo (tudi pojon, coprav no izraz sa;.:olasticnost con)j potrosnikova renta Du-puitovn» metode, ponazoritve z diagrami je tudi Dupuitova ali pe. Jenkinscva(str.858/9)" Zaključne, ocena:"pravilni .pri-'ovnik toge. dola jo "klasično"" (S0r,82).
DX UŽIMSKS. 0OK L A DE f'K A M AD I:;
™ '	' y	'<"	v	H	'-----' ' '
" V sestavku "Dc-janska vrednost, družinskih ed-okl-ad v Kanadi
iod-J1
v iT' 3
Vilki Hir je poaotooa izostala v preglednici vrsta'&•-podatki za 4.>OQ.''d5ohodkov: 4.500	i 8.-- . v $-10,50 12.5-5- 'i1-! v 1-5.- 25.5f'""
Ponazoritev tabele kaze naslednjo, sliko:"	C r
Dejanska vrednost družinskih doklad v Kanadi 2oo'o 2500 5000 5500 4poo . 4500 5000 5500 6000 § letnih dohodkov
k
Jj.
V
-k
\
\
!— 60 i _
50
v
1, otrok 4 otroci
40
\ ; 7 d<ta*ok
20
V-
-V
V
:\o
Pooazor i tov -¿prikazuje kri-vuljo realne vrednosti do-klade za 1 otroka t z&^i '1 otroke in za 7-oirdk. "av~
v	v
picna koordinate, kaze vrednost doklade, vodoravna pa v i s in o d ohodkov 1 (lo t-ni-h ). KrivuLj-c za družine z 2 in 5 otroci zavzemajo vnosni
v
položaj, so pa izpuščene j da nc bi postala ponazoritev. ne-orerledna.
-9—L
2ooo 25oo 5000 55°° 4o'oo 45oo 5o'oo ;?5°c> 6000 Krivuljo za dohodke-nad 6.000,- $ letno
(Razpredelnica je vodoravno in navpično bolj zgoščene, kot zgornja. Ker vodorav-crta ni enakomerna glede rabljenih enot, je drugi del (nad 10,000), ki je bolj oščeri, prikazan. črtka s to. Pri 10.000 $ -sov/Dadete krivulji vrednosti za 1 - 4 otrok,
-----u	"»	^
na zg pr
i 20.000 § pa vse tri. 6090 7p0°8,ooo9ooo 2oooo I lopoij)
loo.000 !-■
+ 20.-
Dodatno še nekaj podatkov: Junija 195^ j° sprejelo 2,156.157 družin za
4,998.097 otr
oic
- 20
- ; - 40
1 ,4)7 otrok
- 60
- 80
- ICC
50,140.575.-0.
„	v	V
Povprečno pripade družini $ 14.11 kot doklada ali^ $ 6.05 .na otroka. Najnižje povprečje po družinah, kar kaze na prevladovanje družin z malo otroci, izkazuje British Columbia (12*50 §), najvišje New Foundland(l7,77) Quebec je .šole ha 4-,aestu (vpliv Montreala i), Ontario na prbdzadn.je.rn (15.15 9). Povprečje za Quebec znaša 16,19 0.' - ;
RAZDELITEV DOHODKOVV KANADČ-
•t .'7
't.8't.9 ti61.'
- 120
loo,000
2 o
Razdelitev, dohoSkov''v Kanadi 1952 v % ■
	-----		1 i
ic.67	24.2	27.02 7	24.61
p 00. 2			
•86.57 %			
.45:
Statistika prejemkov davčnih zavezancev dohodnine za 1. 1.952 kaze naslednjo sliko. Statistika ne- omenja razdelitve po družinah, toda ha ■ splošno' bo razmerje s-lično, v	v čeprav imajo družine, kjer
služite, mož in žena, izbiro,."da jevita dohodek skupno ali vsak zase.
Pod. 2.000,- v letnih pre jemkov, kjer pride jo'druzinsk? -doklade najbolj do veljave, je imelo 16.67% oseb, med 2.000 in 5.00C letnih dohodkov, kjer jo realna vrednost doklade še visoka (z izjemo, družin•z 1 otrokom, kjer pade znatno ze pri 2.400 v letnih dohodkov), jo imelo 24.27%,
et_. _________ _______^Razgovori__in_rag:ledi_____'_________________str*_22___
ncd 5.00C in 4.000 kjer je realna vrednost Še dokaj.gnja (relativni g-veda	-
slrupno do višino dohodkov, kjer je rpalne vrednost družinskih doklad polna r".I v - J znatna, 61.96 Dohodke-'ned, 4.000 in- 5.000 .0 je imelo. 2-4.61 ^ oso:. Sa ta k-: :. je realna vrednost doklad so vedno pozitivna. Ijlad 8.000 £ le enih dohodkov, kjn-r irr -conja prehajati vrednost doklr.de v negativno vrednost, je- prejemalo samo 1; .
' 'r	dres
t »> • -
r, £ m t	, f ■
r A p c i< iN i	■
52ta letna konvencija ^rzavne katoliške vzgojne zveze (intionnl Oatholic Ddueational Association) v Atlantic C it/, ki se ic je udeležilo okro--- 12.000 kato-
v	V	v*"	c v	v
liskih.'šolnikov iz ZDA, jc kritično ocenila ameriško šolstvo. Ocena je bila dokaj negativna.
Dr. Robert Henlc, 6.J.,dekan eole za diplomirancc na univerzi £t. Louis, jc zahteval bolj izravnano gradivo v teku študija. Kot specialisti na lastnem -področju ostanejo visokosolci ncznalice na drugih področjih. Kljub temu si laste avtoriteto izvedencev zlasti v filozofiji in politiki.
-John Y/alsh, profesor na vsouciliscu ¿Totre Dame, jc zatrjeval, da pošiljajo kolegiji v svet mladino, ki je preozko usmerjena, kor jc ves študij osredotočen na ozko strokovno področje. Srednje šole dajejo preveč možnosti, da si mladina izbira lahke predmeto in zanemarja one, ki bi jo bolje pripravili na poznejše trdo umsko delo.
Br.Alfred, profesor matematike na Kanhnttan kolegiju, jc predlagal, naj bi postal študij filozofije in teologije obvozen za vsakogar kot -protiutež strokovno specializacijo. lia drugi strani pa naj bi bili slušatelji filozofske fakultete zavezani študirati vsaj eno leto tudi prirodoslovnc znanosti.
Znano jc, da delavske unijo v Sc-v .mi Ameriki - z izjemo maloštevilnih, ki jih vodijo komunisti - nc napadajo obstoječega gospodarske roda kot takega, marveč si prizadevajo priboriti delavcem krr sq da velik delež od celotne proizvodnje» Svoje dni ic bila razredno bojna miselnost med .do.lrvetvon-nnsč?o močnejša. Ta razlika se ,z'el: očitno prikaze,, cc- pri ior jamo besedili pravil predhodnico AFL , Fcdoration of Organized Arados and Labor Unions ter predlaganih pravilih novo delavsko unije, v katero se bosta stopili AFL in CIO.
V prvih pravilih beremo i
"V narodih civiliziranega sveta,so bije borba med zatiralci in zatiranei vseh dozel, borba med kapitalom in delom, ki'"oc naraščala od le ta do lota v intenzivnosti ter bo prinesla garažne rezultate milijonom delavcev vseh dežela, co se no z druži jO v medsebojno zaščito in korist. Zgodovina mezdnem delavstva, v vseh deželah
S/ V	v*'	<•
je zgodovina..ne'pretrgano borbe inrcvccinc, ki jo povzroča, nevednost in noodinost .
Kova. pravila pa sq glase:
"Pri delovnih pogajanjih, v občini, pri izvrševanju državljanskih pravic in odgovornosti bono odgovorno služili koristim celotnega ameriškega naroda•
Obljubljamo bolj učinkovito organizacijo delovnih no z in zona,^zagotovitev '•spolnega priznanja in uživanja pravic, do katerih so po pravici upravičeni, dosego vedno višjega življenjskega standarda in delovnih pogojev, dosego gotovosti za vso 1 judi,- uživanje. prostega časa, ki ga omogoča, njih spretnost,, okrepitev ter razširitev našega načina življenja ter- .osnovnih sv ob ose in, ki so temelj , na.se demokratično družbo
-v '	• :	'*;. j	". ' ■ . •-'■'-'
■	Ameriški način' življenja	t	-' "
- "Pose jc posel
i» 3c
..potrebuje veliko poljedelstvo 'cenenih pozonskih dolavcov, ce zahteva, industrija'-koncentracijo d.lovcev- -in njih družin, cc morejo črpati dobiček lastniki človeka nevrednih st-novani in agenti prodajalcev nepremičnin iz revščine, ic to pac tokržt in davkoplacovalci bodo morali seči globljo v zep .ter so na.pr.ej plačevati naraščajočo 'otroško, ki jih povzročajo zločini, bolezni in razbite družine. Tak jo ameriški način!"
John L. Thomac, S.J., Social Ordor 1955, str. 510.
Le Corbucior zida cerkev
•Kenicija sa ve-reko uen.- fcnost škofije Bcsangcon v 2-anci ji - je prosila Svctovno-žnanega arhitekta Le Oerbusiera, naj napr-vi načrt, za romarsko ccrkvico iTotro Dame lu -Haut v industrijskem naselju Rcnchamp. Sprva jc odklonil, ko pa jc obiskal kraj, jc nalogo nrevzel. Pozneje so jc izrazil: "Upam., da sem podaril ljudem tega kraja pribežališče miru, počitka in molitve". Komisija sc jo odločila za. povsem moderno zgradbo, ki na i bi v>r itcnila s sodobnim vidni - izrazom večno žive Cerkve sedanji
V	v	^	v	v	^
in co bodoči rod. Zaradi težko pri ¿.topnosti kraja je prišel kot gradbeni material v -. 5 a tov saro beton. Prejšnja kapela jc- bila. uničena v vojni med Francozi in Konci.
▼	s
Bt. -4	Razgovori in_ razgledi _____________________^ctr^__7o.
Le Gorbtiaier» mojster betona, je najprej študirel okolico, Poslcdicr : v
'oblikah kamele ae; ponavljajo oblike pokrajine,	Kapcja je prirejena- za romarje. Velike .možice « do I5C.OOC ljudi - so zbirajo ob vzhodni fasadi, ki jo obli: vr . kot kori" V notranjščini je prostora za
¿00, rema-jr jev* Za majhno skupino so 5 stran-	t...*
ski oltarji v odmaknjenih polkrogih. Trije	, , , /' ' stolpi vodijo oslabljeno svetlobo v te tri stranske kapele» ki so posvečene sv. Jožefu, patronu delavcev, iiotre Dame de la

\
« i; CilLL
rt
•î I

.X1 *
il
j_i
II.
Skica kanele ; Za ada
je očitno anranb
H
in' severna fasada s stolpi det
a deževnico.
Paix in Botre Dame des Prisonniers. Po-
V	v
scVna juana, cepa je v celoti umetniku-okno, kj^ražde1ju jo sve tiob o , notranjščini skozi 27-od-	—
p'rtin raznih oblik in kotov. Slikana okna je prcstcrbel umetnik ah m ter je vanje vpisal besedilo ifegnifi-
^	1
cata i Na splosho je malo del, pri katerih bi bil umetnik posvetil toliko pozornosti Vsaki podrobnosti kot prav'pri tej cerkvi.
, Mnogi so bili prepričani, da cerkvena oblast .ne bo odobrila načrta, ker	f
dosle j se noben, arhitekt ni tvegal toliko svobodne	•
igre oblik v betonu za	■
Cerkev.- ICI jub temu so bili načrti odobreni. Sode.j ae pokojni nadekof Dubourg jo z;ian, da jc dal graditi nnogo modernih cerlcva v svoji škofiji, ki so jih gradili Audincourt, -svj in Les Bresou:: in pri katerih op r eni
vali
umetniki.Ko je bila zgradba dograjena, so jo zaradi njene preprostosti in preglednosti
vzljubili tudi prvotni skeptiki. Danes jo hodijo ogledovat poleg romarjev tudi umetniki iz vseh vetrov.

4
v. \
¡V-,
«
ai
i?» r
...____-T-..
caterih o-revii co sodelo-toi i f.ki in neka toi i t ki
v
Skica kamelo: Južna fasada z • lovnim vhodom, .t
Vzhodna fasada i --a oltar, priznico in odprtino za iariji.no podobo, ki jc vrtljiva in jo je nogo* cc videti ali v cerkvi ali na vzhodni fasadi.
Gibanje
z c vr
la med '.¡emei in Francozi.
Obris ti name reva. dvigniti Renabamp v srcdiccc duhovnega zbli-
rosnoto po: Dokumente, avgust 1955». str. 554-5^6.
Od .vi:	. -
• .......y	.	V	V	^
Dr. Ivan Ahcin zaključuje obširno poročilo .o Rir v Družabni pravdi 91 ' (l^.julija 1955» str,77)* "List pomenja pomembno in dobrodošlo dopolnitev ze obstoječih kulturnih prizadevanj med slovenskimi izseljenci".
Rir jc omenile tudi revija I cd d ob jo (II., št. 1-2-3.) .mod. Srjaaiko. na str,155* "Revija Razgovori in raz-ledi je. izpolnila veliko vrzel, ki-smo jo'vsi izo-
V	w	v^	V,	v	i.	v	*	N,-
„"■^mci-bcgunci ^ootjo., občutili« V SI ovc m i ji sm.o bili katoliški izobrazenci in to — • ptualno med sobo j - povezani1 in _ o.-o'-tvorili celoto. V tujini je pa grozila nevernost, "a cc ■ porazgubimo v tu j on .svetu-duhovno ter se -'rej c l.i ■ slo j priključimo docela tu-
*im. Tá'ltv'.r!
bi.bili
.Slovenijo vedno iz'ubljcni"
;'ozè Jó. v
mtockholr
S2':il 'c:;.i-.- .yg^dnilsa;
Z C '01
zne trn tebni t: za v
mtcvillai je bila tiskane na novem stroju.-Ker pa co bile matrico, večino Tvfeo smo videli stroj, so na: tale težave," ker ima te. stroj sorazmerno
- r c. cor
/
:evc 10
'od vrhom matrice in pricctkon porabnega prostora. Zaradi to
apir ja je tisk slabši kot jc bil. Upam pa, da bodo
0-
v
ri prihodnji.številki, ki bo izšla predvidoma v januarju, še premagano. Iver zavzame • ti sten j c matric lc precej casa, se priporočam, 5.a pošljete -mrisnevke ker so de z-odaj.
u	v	v
Vsem, ki so prispevali za otroško tiskanja, najlepša hvala 1 Toronto, 10, oktobra 1955-	'R.8.