Srednji vek ni bila samo doba moči ter procvita katoliške Cerkve, ampak tudi žalostni čas krivih ver. Radi pomanjkanja prostora ter časa se ne moremo dotakniti vseh pojavov krivoverstva v srednjem veku, ampak hočemo omeniti le dve, ki sta bili tudi podlaga protestantizma, Janes Wiciif. Janez VViclif se je rodil leta 1324 v angleški vasi Wiclif. Študiral je v Oxfordu in bil pozneje profesor: modroslovja. bogoslovja in prava. Zahteval je od duhovščina apostolsko uboštvo,1 a obenem je napadal z največjim sovraštvom beraške redovnike. V svojih na-' stopih se je zmotil tako daleč, da je zavrgel papeštvo, proglasil sveto pismo za edini verski vir, in učil, da jo Najsveteiši zakramont le znak (simbol) Kristusovega telesa in lcrvi. Ker so njegovi krivi in boljševiški nauki vzbudili kmečki punt, je bil odstavljen kot profesor, padel je v nemilost na dvoru, njegov krivi nauk je bil obsojen od Cerkve. Umrl je v prognanstvu leta 1384, ne da bi bil preldical svoje zraote. Janez Hns. Krivemu češkemu apostolu Janezu Husu je pripravil Wiclif pot. Janez Hus se je rodil kot sin kmečkih staršev leta 1369 v vasi Husinac. Študiral je v, Pragi, kjer je postal pridigar in kraljičin spovednik. Wiclifovi spisi so ga navdušili, da je začel tudi on nastopati z vso silo proti bogastvu Cerkve in duhovščine. Radi krivih naukov je bil po predhodnih opominih izobčen iz Cerkve, a sa }e skliceval na vesoljni cerkveni zbor, kateri edino bi naj imel po njegovem zatrdilu pravico, soditi o njegovi pravi ali krivi veri. Na povabilo kralja Sigisrnunda se je podal na cerkveni zbor v Konstanco ob Bodenskem jezeru. Sam je trdil, da bo preklical svoje nauke, ako mu jih' bodo ovrgli na podlagi svetega pisma.' Ker je obsodila Cerkev že poprej Wiclifove krivo nauke, so bili zavrženi tudi Husovi. Ker kljub obsodbi od stranl cerkvenega zbora ni hotel preklicati trditev ter Je vztrajal odloCno v zmoti, ga je izročila po tedajnem običaju cerkvena. oblast kralju Sigismundu, da' ga kaznuje. Kot ncspokorni trdovratnež je bil sežgan na grmadi 6. julija leta 1415. Huziti. Vcst o Husovi smrti jc razburila celo Čcško. Vse je začelo častiti Husa kot »mučenca«, katoliške duhovnike so preganjali, menihc izganjali ter izropali samostanc. Češko in moravsko plemstvo se je združilo in zahtevalo obhajilo pocl obema podobama, kar je bilo tedaj žc prepovcdano po cerkvenem zboru. Zahtova prostega cerkve~" in obhaiila pod obema po-' 1 i Trt fVO V^y dobama je postala bojni klic huzitov. Ko je videl češki kralj Vencl, kaj vse je rodil Husov nastop ter smrt, ga je zadela kap radi razburjenja. Njegovemu bratu Sigismundu kot pravemu dediču češkega prestola je odreklo plemstvo priznanje. Vodja Čehov Janez Žižka je zgradil trdnjavo Tabor. Izbruhnile so huzitske vojne, ki so trajale od leta 1419 do 1436. Cebi so potolkli večkrat kraljeve čete ter ropali in morili po sosednib pokrajinah. Huziti so postali republikanci, zavrgli so celo upravo Cerkve, v kolikor ni razvidna iz svetega pisma, spoved, svete podobe in so skušali odpraviti po vzgledu današnjih komunistov tudi zasebno lastnino. Huzitska verska ločina se je koncčno izpozabila po nekaterih privržencih tako daleč, da je zavrgla celo Najsvetejši zakrament in so hodili nekateri posebno zagrizeni huziti nagi okrog. Kljub dolgoletnim oboroženim nastopom ni bilo mogoče ukrotiti huzitov nasilnim potom. Cerkev je pomirila pobesnele krivoverce inirnim potom leta 1436. Po spravi s Cerkvijo je bilo huzitom dovoljeno: Prejem svetega obhajila pod obema podobama pod pogojern, da vsakdo veruje, da je pričujoč Kristus pod vsako podobo. Smrtni grehi, posebno očiti, se naj kaznujejo po božjih zakonih ter po nauku svetih očetov, a le od strani oblasti. Božja beseda se naj oznanja prosto, vendar le od oseb, ki so za to pooblaščene od Cerkve. Cerkev ima pravico do posesti, tudi duhovščini se prizna osebna last, vendar cerkveno posest smejo opravIjati duhovniki le kot oskrbniki. Čehi se niso držali teh mirovnih točk in je prišlo še večkrat do uporov ter ncmirov. Še le katoliškemu poljskemu kralju Ladislavu se je posrečilo leta 1450, da je pomiril toliko let z ognjem in mečem razburkano Češko v cerkvenem ter političnem oziru. Leta 1450 je bila ustvarjena iz preostankov huzitov organizacija čeških in moravskih bratov. Ta verska ločina (sekta) je učila, da obstoji Cerkev le iz izvoljenib ter v naprej za zveličanje določenih, tajila je Kristusovo pričujočnost v Najsvetejšem zakramentu ter zavrgla molitev za pokojne. Češki in moravski bratje so se združili leta 1604 s kalvinci (protestanti). Razven Wiclifa in Husa so se pojavili skoro istočasno tudi po drugod bojevniki proti Cerkvi ter njenim naukom, a njihovi nastopi niso rodili daleč toliko zla nego pognbonosni nauki zgoraj imenovanih dveh krivovercev. Papež bo skllcal katdinale na tajno ssjo, ki bo 30. junija. Na seji bodo imenovani novi kardinali, ker je umrlo v zadnjem času več kardinalov.