Leto Vlil številka 9 cena 350 SIT / 1,46 EUR 2Z september 2006 Leto Vlil številka 9 cena 350 SIT / 1,46 EUR 2Z september 2006 Evropo povezuje tudi skrb za okolje............................str. 8 Tisoč udeležencev na žalskem teku.............................str. 20 Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v trgovini Brglez. M AKCIJA v Oktobru ß MOTORISTIČNA OPREMA IN SERVISNI I MATERIAL Oprema za motorna kolesa, skuterje in štirikolesnike MOTO CENTER PROMOTOR /jgvjJA Drešlnja vas 18, Petrovče • Tel: 03/5707-151 VJJTkE/ PE Koprska 2a, Ljubljana -Tel: 01/422-85-70 VJagy 771580 096 004 p j ^5^ /hmm /k/a /komma. 5hitx y KITAJSKA RESTAVRACIJA F# ZMAJEVA Tel: 03/700 27 06 041/796 727 Domoznanski oddelek odprt Zdrav duh v zdravem telesu sije množica ljudi iz občin Spodnje Savinjske doline, pa tudi drugih krajev po Sloveniji, rekla v sobotnem tradicionalnem teku po ulicah Žalca in si Spodnjesavinjčani pogosto izrečejo v toplejših mesecih leta. Če preletite zadnje številke Utripa, so polne najrazličnejših športnih druženj, pohodov po obronkih krajevnih skupnosti in občin, kolesarskih podvigov in drugih »miganj«. In to je dobro, skrb za fizično aktivnost prispeva tudi k zdravi duhovni kondiciji, druženja pa zdravemu duhu dodajo pomembno socialno noto. A vprašajmo se, če na teh rekreativnih izletih, ko vsi občudujemo lepote naše Savinjske doline, resnično razmišljamo o tej naravi. Dobro, okolico svojih hiš si čedalje lepše urejujemo, kraji so tudi s pomočjo različnih turistično olepševalnih društev vse bolj ovenčani s cvetjem, odpadke mečemo v koš, otroci hodijo v eko šole, škropiva za hmelj tudi niso več tako »ostra« ... Torej imamo odgovoren odnos do okolja. Je že res, a stopiti moramo korak naprej. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se v Sloveniji zgolj 6 % komunalnih odpadkov zbira ločeno, nič kaj bolje ni v naši dolini in to kljub ekološkim otokom, zbiralnikom za papir, steklo, pločevinke in plastenke. Mogoče je to zato, ker je največji tisti zabojnik, kamor lahko mečemo mešane odpadke. A pustimo, to je že druga zgodba. Ločeno zbiranje odpadkov je postalo nuja, saj omogoča, da se vsaj del odpadkov reciklira in morda ponovno uporabi, omogoča, da čez desetletja ne bomo zasuti v lastnih odpadkih, ker jih bomo sposobni večino predelati in uporabiti, omogoča, da našo ekološko osveščenost še nadgradimo ... Pa se motite, če mislite, da lahko ekologijo, ekološko osveščenost definiramo zgolj kot odnos človeka do okolja in s preprečevanjem ali zmanjševanjem posledic njegovih posegov vanj. Ekologija je širši pojem, kar lahko ugotovite, ne da pogledate v Leksikon. Ekologija se ukvarja tudi z odzivanjem enih živih bitij na druga. In potemtakem drži, daje ekološko v smislu prijaznega odnosa do narave dobro in priporočljivo tudi v odnosu do soljudi. Tistih, s katerimi živimo, delamo, se zabavamo, hodimo v šolo, v hribe, jih maramo, ne maramo, nimamo odnosa do njih ali pa jih opazimo šele, ko jih ni. A takrat je prepozno. Bodimo ekološki do okolja, ki vključuje tudi soljudi. Različnih. Tudi do tistih, s katerimi sicer »ne gremo skup’«. Smo v času, koje volilna kampanja na vrhuncu in si navadni občani tudi na tem področju želimo, da bi se do nas obnašali čim bolj ekološko, ne le v smislu lepih plakatov in odličnih obljub ter sajenja rožic, ampak tudi v smislu higiene komuniciranja med seboj. Želim vam čim bolj ekološko volilno kampanjo in naj zmagajo tisti, ki sipo mnenju večine to tudi najbolj zaslužijo! Vaša urednica Lucija Kolar <59^99 * 3313 POLZELA, Ločica 33a -* 2375 X 2000 2375 x 2125 2500 X 2000 -> 2500 x 2125 Cena zajema izoĐrana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, woodgramj Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji: nudimo že za 199.900,00 SIT woodgram), motorni pogon, montažo in 8.5 % DDV. $ matjciž Ustvaijamo pozdrave Matjaž d.o.o. T: 03/71 20 600 www.matjaz.si PE Ljubljana T: 01/24 45 680 info@matjaz,si Ekološki odnos do ljudi KOVANI IZDELKI - ograje - vrata - rešetke - stopniščne ograje METALNE KONSTRUKCIJE Pravična delitev dobrin Iz razstave v Preboldu z gornjim naslovom: »Ne moremo delati velikih stvari, le majhne stvari z veliko ljubeznijo.« Mati Tereza Več na strani 7. Dragocena zbirka Včeraj so v razširjenih prostorih Medobčinske matične knjižnice v Žalcu odprli domoznanski oddelek, ki so ga v Žalcu uredili v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo. Kot so zapisali v vabilu na odprtje, so ga odprli v čast našim ustvarjalnim rojakom. Ob tej priložnosti so v prav tako na novo urejenem parku pred knjižnico odkrili še doprsni kip Frana Levstika, pobudnika taborskega gibanja, avtorja Eduarda Salesina. V programu se je z avtorskim projektom Ptičji festival predstavila akademska glasbenica Nataša K mix o KOTfllK 2 k o mix GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-moil igor.kotnik@siol.net GRRDNJE IN SlIKOPlESKflASTVO Igor KOTNIK, s.P. Nikole Teslo 6, 3310 Žolec - SUKOP16SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€IR - IZD6LRVR VS€H VRST FRSRD (TOPLOTN6 FRSRD6, KLASIČNE FRSRD6) - RDRPTRCIJe, OMETI IN ZUNRNJ6 UR€DITVe - D61R NR VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO J /< / o/t /e:,/ca rižvc xe od/eùi 'J965 UGODNfìPONUDBflTOPlOTNOlZOlflTIVNIHFfìSfìD KOMPl€TN€FINIUIZflCIJ€OßJ€KTOV VRATA Šlandrov trg 40, Žalec Tel: 03/571 50 38 Odprto vsak dan od 11. do 23. ure. Z IZREZANIM OGLASOM VAM PRIZNAVAMO 20 % popusta, ki velja do 15. oktobra 2006. Ne velja za malice! HRANO VAM LAHKO PRIPRAVIMO TUDI ZA DOMOV. ________***Letni vrt***_jj- Krajnc s sodelavci, nastopili pa so tudi učenci I. OŠ Žalec in Glasbene šole Rista Savina. Ekipa sodelavcev v domoznanskem oddelku obljublja živahno dogajanje že v začetku oktobra. Takrat bodo v njihovih prostorih gostovali etnologi z ljubljanske univer- ze, ki bodo zbirali gradivo za Hmeljarski muzej v Žalcu. V domoznanskem oddelku napovedujejo, da si bodo prizadevali domoznanstvo, vedo, ki je marsikdo ne pozna več, z različnimi spremljajočimi dogajanji približati občanom. Več na str. 26 L. K. Volilna kampanja se je začela V petek se je tudi uradno začela volilna kampanja za redne volitve županov, članov občinskih svetov ter krajevnih in vaških skupnosti, ki bodo 22. oktobra. Sicer pa se ravno danes ob 19. uri izteče rok za vložitev kandidatur pri občinskih volilnih komisijah, ki bodo 4. oktobra z javnim žrebanjem vrstnega reda dokončno določile seznam kandidatur oziroma list kandidatov. Do 15. oktobra morate volivci, ki bi želeli glasovati po pošti, na občinske volilne ko- žalec, Savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66 Nagradna igra za nakup nad 2.000 SIT! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Mojca Gorišek, Pongrac 2/a, Griže 2. Feliks Galinec, Skoro 18, Šoštanj 3. Jože Dobravc, Zg. Roje 22, Šempeter. misije vložiti zahtevo v pisni obliki, od 17. do 19. oktobra pa bo potekalo predčasno glasovanje. Tudi volivci, ki zaradi bolezni ne morete na volišča, in tisti, ki želite gläsovati na posebnih voliščih, dostopnih za invalide, morate to sporočiti volilnim komisijam do 19. oktobra. Utrip bo izdal posebno, volilno številko, ki bo izšla 6. oktobra in v kateri bodo med drugim objavljeni uradni seznami vseh kandidatov oziroma list, ki jih morajo objaviti občinske volilne komisije. Volilna kampanja se bo zaključila 20. oktobra opolnoči, potem pa se bomo volivci odpočili v dnevu volilnega molka in se odločili, koga bomo izbrali v nedeljo, 22. oktobra. L. K. cxV e&nja oTS*0 'fc0°6 oO. P Na mali šmaren slovesno v petrovski župniji Med blagoslovom Zlatega križa Poskočni zvoki Godbe Liboje so na praznik Marijinega rojstva ali malo mašo pri obnovljenem Zlatem križu naznanjali, da bo v dolini zelenega zlata spet slovesno. Na pobudo Občine Žalec in s pomočjo petrovske župnije in donatorjev so namreč obnovili Zlati križ ob glavni cesti na meji med žalsko in petrovsko župnijo v neposredni bližini dvorca Novo Celje. Križ je dal že leta 1842 postaviti Jožef Ludvik Haussmann, ki je bil lastnik dvorca Novo Celje. Razlog za posebno slovesnost v petrovski župniji je tudi obnova stare mežnarije, ki so jo poimenovali Dominikov dom, saj je v bližnjem Žalcu sedež slovenskih dominikancev, v Petrovčah pa je dominikanski Župan Lojze Posedel prejema priznanje iz rok nadškofa Alojza Urana samostan. Obnovo je vodila Župnija Petrovče ob pomoči Občine Žalec in donatorjev. Z obnovo Dominikanskega doma je petrovska župnija pridobila kapelo sv. Dominika, prostor za spominke in prostore za druženje mladih in vseh, ki želijo na kakršen koli način tvorno sodelovati na pastoralnem področju župnije. Strokovni del zasnove in obnove stare mežnarije je v celoti delo petrovskega arhitekta Gašperja Karlina. Obnovljeni Zlati križ in Dominikov dom je blagoslovil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran, ki si je ogledal tudi obnovljeno dvorno kapelo v dvorcu Novo Celje, nato pa je v spremstvu duhovnikov žalske dekanije v petrov-ški baziliki daroval sv. mašo in blagoslovil Dominikov dom in kapelo sv. Dominika. Ob tej priložnosti je nadškof Alojz Uran v znak hvaležnosti podelil žalskemu županu Lojzetu Posedelu priznanje celjskega škofa dr. Stresa, priznanje so prejeli tudi donatorji obeh obnov. Nadškof Alojz Uran je z duhovniki žalske dekanije popoldne daroval še sv. mašo pri kapeli Lurške matere božje v zaselku Grče v KS Šempeter. T. Tavčar Otroško igrišče, kotiček za upokojence... Navdušeni otroci v Gotovljah V okviru prireditev ob občinskem prazniku Občine Žalec so za podružnično osnovno šolo v Gotovljah predali namenu otroško igrišče, igrišče za odbojko na mivki in kotiček gotoveljskih upokojencev, kjer so igrišča za balinanje, rusko kegljišče, prostor za streljanje z zračno puško, igranje pikada, metanje krogov in družabni prostor. Pri izgradnji so združili moči POŠ Gotovlje, Turistično in olepševalno društvo Lipa, Društvo upokojencev Gotovlje, Športno društvo Borut, Krajevna skupnost Gotovlje in Kmetijska zadruga Gotovlje ter Občina Žalec, ki je pridobitev finančno Novo motorno kolo za žalske policiste podprla. Pred odprtjem so zbranim spregovorili v imenu turističnega društva Jani Vipotnik, v imenu DU Rudi Trobiš, ravnateljica Tatjana Žgank Meža in župan Lojze Posedel, ki se je še posebej zahvalil tistim, ki so v ta objekt vložili več kot 1300 ur prostovoljnega dela. Skupaj s Piko Nogavičko so na otroškem igrišču posadili lipo. Blagoslov je opravil žalski župnik pater Viktor Arh, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Podružnične osnovne šole Gotovlje z mentoricama Mojco Uranjek in Zdenko Markovič, zbor pa je na kitari spremljal Vili Kotnik. T. Tavčar »Vinski keudr« za turistično popestritev Žalca Župna Lojze Posedel je predal motorno kolo komandirju žalske policijske postaje Benu Balažiču Drugo septembrsko soboto je v Spodnji Savinjski dolini, ki je sicer najbolj prepoznavna po hmelju, svoja vrata odprla vinoteka, imenovana »Vinski keudr«. Ta je svoje mesto našla v obrambnem stolpu, kjer že tretje leto raste potomka naj starejše še rodovitne vinske trte na svetu z mariborskega Lenta. Za ureditev vinoteke in razstave so poleg občine, ki je financirala ureditev, zaslužni predvsem člani Društva savinjskih vinogradnikov. Dokazali so, da poleg hmelja v Savinjski dolini zelo dobro uspeva tudi vinska trta in da znajo pridelati tudi izvrstno vinsko kapljico. Ob odprtju vinoteke in stalne razstave, ki govori o večstoletni, sicer prekinjeni tradiciji vinarstva v teh krajih, so pripravili družabni dogodek. K temu so svoje prispevali izvajalci kulturnega programa, članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, posamezni vinogradniki iz Slovenije, ki so na stojnicah ponujali svoje vinske dobrote, in številni udeleženci slovesnosti na čelu s predsednikom Društva savinjskih vinogradnikov Silvom Maričem, županom Občine Žalec Lojzetom Posedelom in mag. Tonetom Vodovnikom s Kmetijskega zavoda Maribor. Ob odprtju »Vinskega keudra« so odprli tudi razstavo oziroma zbirko vinogradništva in kletarstva v Savinjski dolini. Zanjo je dal pobudo žalski župan, uresničila pa sta jo Stane Jurjevec in Vinko Mežnar, ki sta prispevala večino eksponatov in bila odgovorna za pripravo in izgradnjo vinoteke. Na slovesnosti ob odprtju vinoteke je Silvo Marič med drugim povedal: »Odprtje vinoteke vin savinjskih vinogradnikov je simbolno dejanje, tako kot je bila saditev potomke najstarejše še živeče trte na svetu z Lenta pred dvema letoma. To je nadaljevanje večletnih prizadevanj društva in njegovih članov, ki je v Savinj- sko dolino ponovno prineslo drugačno dojemanje vinogradništva in pridelave vina. Iz zgodovinskih virov vemo, da je bilo vinogradništvo pred 400 in več leti precej razširjeno. S pojavom trsne uši pa so vinogradi pričeli propadati... Za ponovno oživitev vinogradništva v Spodnji Savinjski dolini so zaslužni predvsem »viken-daši«, ki so pridno obnavljali zidanice in vinograde. Sčasoma se je pokazala potreba po skupni organiziranosti in pred 11 leti je prišlo do ustanovitve vinogradniškega društva, ki je pomenil začetek razvoja vinogradništva v Savinjski dolini. Krona vsega tega je sedaj tudi ta »keuder«, kjer se bomo lahko družili, na ogled in pokušino pa postavili najboljše, kar pridelamo.« Žalska vinoteka ne bo namenjena prodaji vin, temveč posebnim priložnostim in srečanjem vinarjev. V prvi vrsti pa jo bodo uporabljali v promocijske namene in kot protokolarni objekt za potrebe žalske občine, ki je tudi lastnik stolpa. Vsekakor je »Vinski keudr« tudi pomembna turistična točka, ki je obogatila turistično ponudbo mesta in Savinjske doline. D. Naraglav Pred dnevi je bila pred žalskim hotelom krajša slovesnost, na kateri je žalski župan Lojze Posedel žalskim policistom izročil motorno kolo znamke Yamaha X6 260. Sredstva v višini 1,5 milijo- V dvorani zadružnega doma na Ponikvi pri Žalcu je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti ob krajevnem prazniku. Slavnostni govornik je bil predsednik sveta Krajevne skupnosti Ponikva in poslanec v državnem zboru Ivan Jelen. Poudaril je, da bodo v kraju po 130 letih končno dobili novo šolo. Poleg tega so od lanskega do letošnjega praznika pridobili dve novi avtobusni postajališči in modernizirali 500 metrov odseka ceste Podkraj-Stebov-nik, dobrih tisoč metrov pa jih čaka v prihodnje. Ob koncu je pripomnil, da je dotacija krajevni skupnosti v višini 1,2 milijona tolarjev za njihovo delovanje odločno premajhna. Delo krajevnega sveta na čelu s predsednikom Ivanom na tolarjev za nakup motornega kolesa je prispevala Občina Žalec. Na žalski policijsk postaji so se novega motornega kolesa zelo razveselili, saj jim bo omogočilo večjo mobilnost. T. Tavčar Jelenom je pohvalil podžupan Občine Žalec Ferdo Haler, ravnateljica prve žalske osnovne šole Tatjana Žgank Meža pa v svojem pozdravu ni skrivala veselja glede izgradnje nove šole. Na seji so podelili tudi priznanja in plakete krajevne skupnosti. Priznanje so prejeli Danica Berce, Angela in Terezija Jelen, Matej Jezernik, Luka Kopitar, Gabriela Kos in Martin Potočnik, plaketo pa Franc Brdnik, Franc Dimeč, Branko Jazernik, Peter Kos in Darinka Verdev. V kulturnem programu so nastopili Ljudske pevke s Ponikve, Rudarski oktet iz Velenja, Jernej Žibret s harmoniko in Klementina Tominšek na violini. V okviru praznika so pripravili več športnih in drugih prireditev ter srečanje krajanov, starih 70 in več let. T. Tavčar JAVNI RAZPIS PLUŽENJE SNEGA Občina Žalec objavlja javno zbiranje ponudb za izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah v ožjih lokalnih skupnostih Občine Žalec m Predmet ponudbe je izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah, s katerimi v zimi 2006/2007 upravljajo ožje lokalne skupnosti - Mestna skupnost Žalec in krajevne skupnosti. Izvajanje pluženja se razpisuje za zaključene celote glede na potek cest. Ponudniki lahko dobijo razpisno dokumentacijo na sedežu Občine Žalec, ul. Savinjske čete 5,3310 Žalec, soba 40, drugo nadstropje. Rok za oddajo ponudb je 20. 10. 2006, do 12.00. Občina Žalec Letošnji dobitniki plaket in priznanj s predsednikom KS Ponikva Ivanom Jelenom Praznik na Ponikvi Duh slovenskih taborov živi naprej V počastitev praznika Občine Žalec, ki ga sicer s pestro paleto različnih prireditev praznujejo od konca avgusta pa do konca septembra, je bila 6. septembra v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu slavnostna seja občinskega sveta. Ob tej priložnosti so podelili tudi občinska priznanja za posebne dosežke v Občini Žalec v preteklem letu. Zdravljica v izvedbi solistke Nataše Krajnc je pospremila letošnjo slavnostno sejo, na kateri se je slavnostni govornik, župan Občine Žalec Lojze Posedel, spominjal drugega slovenskega tabora in ga primerjal z današnjim časom in dogajanjem v občini. Med drugim je dejal, da je dvorana v času proslave prav tako lepo odeta v hmelj in aranžmaje kot nekoč, a danes praznikov ne znamo praznovati s tolikšnim žarom. Posedel je povedal, da so poudarki nekaterih govornikov na drugem slovenskem taboru še danes aktualni, čeprav jih sprejemamo v luči drugačnih razmer in drugih ustvarjalcev. Med drugimi je izpostavil pomen zedinjenosti, povezovanja, sodelovanja občin, pa tudi različnih političnih struj za dosego skupnih ciljev. Izpostavil je tudi pomen pozitivnega odnosa do okolja, do narave in skrb za boljšo osveščenost ljudi, kateri Občina Žalec namenja veliko pozornosti. Eden izmed ciljev drugega slovenskega tabora je bil uvedba slovenskega jezika v šole, se je spominjal Lojze Posedel in dodal, da je tudi v današnjem času zelo pomembna skrb za ohranjanje in negovanje slovenskega jezika. S tem je povezana tudi skrb za razvoj šolstva in kulture v žalski občini, ki je v zadnjem času po besedah župana še posebej okronana z novo glasbeno šolo, začetkom gradnje nove podružnične šole na Ponikvi in odprtjem domoznanskega oddelka v matični knjižnici v Žalcu. Na drugem slovenskem taboru so bile posebej izpostavljene krščanske vrednote, tako je po mnenju župana tudi sedaj, saj si Občina Žalec s podporo projektom, kot so obnova Zlatega križa v Novem Celju, Dominikovega doma, Materinskega doma in praznovanje 150-letnice krščanstva v Žalcu, prizadeva za ohranjanje teh vrednot. » Duh slovenskih taborov torej pri nas Med govorom živi naprej,« je zaključil slavnostni nagovor župan in dodal, da so bili tudi na drugem slovenskem taboru prisotni ljudje, ki so prekinjali govore in nasprotovali, in ob tem citiral misel, ki jo je pred časom izrekel dr. Janez Drnovšek: »Začnite misliti pozitivno!« Na slavnostni seji so tudi letos podelili priznanja. Značko Občine Žalec je župan podelil absolventu Visoke šole za podjetništvo Danijelu Žagarju, ki se bo udeležil svetovnega prvenstva v podjetništvu v Franciji. Plaketo Občine Žalec sta prejela Mešani planinski pevski zbor ob 15. obletnici delovanja in Mešani pevski zbor Župnije Žalec za dolgoletne uspehe v zborovskem petju, saj s prekinitvami deluje že od leta 1906 in je eden naj starejših zborov v občini. Plaketo so si prislužili tudi Karel Borovnik iz Studenc za aktivno delo v KS Ponikva, Ivan Božič iz Šempetra ob jubileju in za aktivno delo v KS Šempeter ter Društvo podeželskih žena Občine Žalec za uspešno delo in ohranjanje starih običajev. Grb Občine Žalec pa je župan Lojze Posedel predal prof. dr. Tonetu Wagnerju, in sicer za raziskovalno delo in ustanovitev vrta zdravilnih zelišč, ter zaslužnima Žalčano-ma Ernestu Ramšaku in Janezu Megliču za dolgoletno aktivno delo na vseh področjih življenja v Žalcu. Grb Občine Žalec je za uspešno delo s posebnim poudarkom na delu pri popla- vah prejel tudi občinski Štab za civilno zaščito. V imenu nagrajencev se je za prejeta priznanja zahvalil Janez Meglič. V kulturnem programu sta z odlomki iz operete Hmelj-ska princesa nastopila operetni pevski zbor in pianistka Irena Kralj, prireditev pa je povezovala Maja Šumej. Občina Žalec je ob letošnjem prazniku vsem javnim zavodom in krajevnim skupnostim podarila občinske, slovenske in evropske zastave, župan Lojze Posedel pa je skupaj s prijatelji dan pred slavnostno sejo s hmeljem, zaščitnim znakom Žalca, ovenčal Aljažev stolp na vrhu Triglava. Lucija Kolar Operetni zbor Do nove šole po obnovljeni cesti V žalski občini razmeroma varni V Krajevni skupnosti Ponikva sta se v začetku septembra pričeli dve, za tamkajšnje prebivalce zelo pomembni naložbi. Prva je nadaljevanje obnove lokalne ceste So-cka-Podkraj v dolžini 1,8 kilometra, druga pa gradnja nove podružnične šole. Nova Poslovne vezi, ki jih je Občina Žalec v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja v preteklem letu v okviru projekta Exchange ponovno začela tkati s Kruševcem, so nam omogočile, da smo se v Srbiji spet srečali s starimi prijatelji - in eden od naših šola bo stala na mestu sedanje, zato se 30 učencev v tem šolskem letu vozi k pouku v Žalec. Obe naložbi sta se začeli takoj po podpisu pogodb z izvajalci. Cesto obnavlja VOC, d. d., Celje, v imenu podjetja je pogodbo podpisal direktor najtesnejših prijateljev je zagotovo tudi gospod Radoslav Čirkovič. Gospod »Čiro« je ob vsakem obisku Slovencev v Kru-ševcu naš najgostoljubnejši gostitelj v svoji restavraciji Royal, številni Žalčani pa se ga spominjajo predvsem kot Bogdan Kočevar, pogodbena vrednost pa je nekaj manj kot 108,3 milijona tolarjev. Dobrih 38 milijonov tolarjev bo prispevala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V celoti bodo dela zaključena prihodnje leto, prva faza pa že konec tega meseca. Novo podružnično šolo gradi Vegrad, d. d., Velenje, pogodbo je podpisal pooblaščenec direktorice Ivan Kroflič. Po pogodbi bo vrednost del dobrih 143,7 milijona tolarjev, od tega bo ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 30 % oziroma 48,6 milijona tolarjev. Gradnja naj bi bila končana avgusta prihodnje leto, tako da se bo pouk naslednje šolsko leto že lahko pričel v novih prostorih. K. R. prvega direktorja hotela Golding Rubin v Žalcu, kjer je začel svojo uspešno poslovno pot v gostinsko-turistični dejavnosti. Zato nikogar ne preseneča, da njegovo restavracijo Royal danes najdemo na seznamu najbolj poznanih in najuspešnejših restavracij ne le v Kruševcu, temveč tudi v Srbiji. V njej se srečujejo poslovni ljudje, slavijo družinska slavja in zaustavljajo turisti na poti Beograd-Kopaonik. Elitna restavracija leži na stičišču poti med bogato župsko regijo in kopaoniškim višavjem, kjer se Rasina izliva v Moravo. In seveda - pri Čiru smo vedno dobrodošli tudi »njegovi« Slovenci! Danica Jezovšek Korent Tik pred začetkom tega šolskega leta je bila v prostorih preboldskega hotela okrogla miza na temo varnost v Občini Žalec, predstavljena pa je bila tudi akcija Varno na poti v šolo. Okroglo mizo je sklical župan Lojze Posedel, na njej pa so sodelovali žalski policisti, vodstvo Policijske uprave Celje z direktorjem Stanetom Venigerjem, člani občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ravnatelji šol in vrtca ter predstavniki krajevnih in mestne skupnosti. Kot je povedal vodja žalskega policijskega okoliša na Policijski postaji Žalec Anton Ve-nek, izstopajočih varnostnih problemov v občini ni, je pa veliko tatvin in vlomov, katerih storilci so odvisniki. Na posameznih območjih je pogostejši vandalizem, v središčih krajev pa problem parkiranja oziroma mirujočega prometa. V zvezi z vlomi v kleti blokov so se žalski policisti v sodelovanju s Siprom sestali s stanovalci in jim predstavili samozaščitne ukrepe. Prometnih nesreč je bilo letos na območju žalske občine sicer manj kot v enakem obdobju lani, so pa njih >-ve posledice hujše. Sodelujoči na okrogli mizi so dodali svoje poglede na zagotavljanje varnosti in tudi predloge za še nekatere ukrepe. Ravnatelji so povedali, da visoke ograje okrog objektov sicer niso najprijetnejše na pogled, preprečujejo pa vandalizem na igriščih. Prav tako so pohvalili mobilne radarske table, število le-teh bo občina predvidoma še povečala. Eden večjih pro- blemov je križišče pri podružnični šoli na Trju, ki ni dovolj pregledno oziroma varno za otroke. K. R. Na podlagi 12. člena Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Žalec (Ur. 1. RS št. 100/03, 82/04,104/05) OBČINA ŽALEC RAZPISUJE 6 (ŠEST) ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO 2006/2007 za dijake in študente, in sicer: - 2 (dve štipendiji) za nadarjene dijake in študente, ki s svojo intelektualno ali umetniško nadarjenostjo dosegajo izjemne rezultate (nadarjeni dijaki in študenti). Pri dodeljevanju štipendij se upošteva dijakov šolski oziroma študijski uspeh, pri čemer se lahko dodeli štipendija dijaku od vključno drugega (2.) letnika dalje, če je dosegel najmanj prav dober splošni učni uspeh v preteklem šolskem letu, oziroma študentu, ki ima najmanj prav dobro (8) povprečno oceno vseh opravljenih izpitov v preteklem šolskem letu (izjema zlati maturanti). Prednost pri izbiri imajo kandidati z višjo oceno. - 2 (dve štipendiji) za dijake in študente, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega celoletnega zneska 150 % zajamčene plače (83.779,50 SIT) in redno opravljajo svoje šolske oziroma študijske obveznosti. Prednost pri dodelitvi štipendije imajo dijaki oziroma študenti, ki prihajajo iz družin z več otroki in katerih dohodek na družinskega člana je nižji ter katerih premoženjsko stanje je slabše. - 2 (dve štipendiji) za dijake deficitarnih poklicev s področja obrti, in sicer: pek, slaščičar konditor, kuhar, natakar, avtoklepar, avtoličar, orodjar, inštalater strojnih inštalacij, mizar, zidar, klepar krovec. V primeru, da se po posameznem vsebinskem sklopu razpisa ne podeli štipendija, je mogoča prerazporeditev sredstev na ostala področja, ki se štipendirajo. Način prijave Vloga za štipendijo mora vsebovati: - izpolnjen obrazec “Vloga za pridobitev štipendije za šolsko leto 2006/2007”; - potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije; - dokazilo o stalnem prebivališču v Občini Žalec; - življenjepis; - dokazilo o vpisu v tekoče šolsko leto; - dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika predhodnega izobraževanja; - dokazilo iz drugega odstavka 7. člena Pravilnika o štipendiranju (velja za nadarjene dijake in študente ter za dijake deficitarnih poklicev); kandidat priloži dokumentacijo, s katero dokazuje posebno nadarjenost (izjemni dosežki na tekmovanjih, bibliografijo objavljenih del, potrdilo o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, priporočila in podobno); - dokaze o vključevanje v delo društev in organizacij v občini; - dokazila o dohodkih oziroma prejemkih družinskih članov (odločba o odmeri dohodnine za preteklo leto, bruto plača za zadnje tri mesece) in potrdilo o premoženjskem stanju; - podatki o dosedanjem štipendiranju (sem prejemnik štipendije: DA/NE, navedi štipenditorja). Upravičenci Upravičenci celoletne štipendije so dijaki in študenti, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v žalski občini. Pravica do štipendije traja ves čas izobraževanja oziroma dokler štipendist izpolnjuje pogoje. Štipendije se izplačujejo za celo dolsko leto, ko ima štipendist status dijaka oziroma študenta. Štipendije se podeljujejo od 2. letnika študija dalje. Kandidat, ki že prejema štipendijo, ne more dobiti občinske štipendije. Komisija za štipendije bo obravnavala popolne in v roku razpisa prispele vloge v skladu z merili in kriteriji Pravilnika o štipendiranju dijakov in študentov v Občini Žalec. Sklep o dodelitvi štipendije izda župan Občine Žalec, ki o izbiri kandidatov za štipendiranje pisno obvesti vse prosilce v roku 15 dni po izbiri. Vloga z vsemi prilogami se lahko odda osebno ali pošlje s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom »Ne odpiraj - vloga za štipendije«, z naslovom pošiljatelja na zadnji strani ovojnice. Vloga mora biti oddana najkasneje do dne 25. oktobra 2006 (velja poštni žig tega dne). Vloge, prispele po preteku razpisnega roka, se štejejo za prepozne in se ne obravnavajo. Obrazec “Vloga za pridobitev štipendije” se lahko pridobi na Občini Žalec, Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št.52/ II, ali na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 03/713 64 34, kontaktna oseba Nataša Gaber Sivka. OBČINA ŽALEC Savinjčani vedno dobrodošli v Kruševcu Pred volitvami še rebalans V četrtek so se ponovno sestali svetniki občine Prebold. Na dnevnem redu 41. redne seje so imeli 10 točk. Med drugim so sprejeli sklep o prodaji zemljišča v Preboldu podjetju SG Kovač iz Ljubljane, ki bo tam gradilo dom za ostarele. Prvi investitor, ki se je zanimal za nakup zemlje in gradnjo doma, se namreč na zadnji poziv občine, ali namerava izpeljati načrtovano gradnjo, ni odzval. Brez obširne razprave je bil sprejet drugi letošnji rebalans občinskega proračuna, s katerim so se nekoliko povečali tako prihodki kot odhodki, tako da bo letošnji proračun težak nekaj več kot 700 milijonov tolarjev. Kot je povedal župan Vinko Debelak, je to v bistvu že nekakšen zaključni račun letošnjega proračuna, ki bo kljub lokalnim volitvam zagotovil normalno financiranje vseh proračunskih porabnikov Nova tenis igrišča S slovesnosti ob otvoritvi novih igrišč Tenis klub Polzela, ki deluje več kot 2o let, je potem, ko so prodali dom Partizana na Polzeli in skupaj z njim tudi dve tenis igrišči, te dni predal namenu nova štiri igrišča, ki so jih uredili v Bregu pri Polzeli. Člani Tenis kluba Polzela, vseh je 85, so novo lokacijo za igrišča našli ob Savinji v novem naselju na Bregu pri Polzeli v opuščeni gramozni jami, ki je bila do nedavnega veliko črno odlagališče in s pomočjo Občine Polzela, ki je lastnik zemljišča, uredili lep tenis športni park, kjer so sedaj štiri igrišča z razsvetljavo in umetnim namakanjem ter objekt. Na otvoritvi je o tem govoril predsednik tenis kluba Polzela Jože Vrečko, ki je poudaril, da so morali navoziti več kot štiri tisoč kubičnih metrov materiala, člani kluba so opravili kar 2218 prostovoljnih delovnih ur, od tega pa največ, kar 819 Vlado Travner, ki je vodil desetčlanski gradbeni odbor za izgradnjo tega zares lepega športnega parka. Župan Ljubo Žnidar in predsednik Športe zveze Polzela Simon Ograjenšek sta delo članov tenis kluba pohvalila, saj nihče ni verjel, da jim bo uspelo na tem smetišču narediti to kar so. V nadaljevanju izgradnje bosta tu še igrišči za odbojko in košarko. Nova igrišča so s prerezom traku predali namenu predsednik Jože Za večjo prepoznavnost kraja Turistično panoramsko ploščo je blagoslovil domači župnik Janez Furman V Andražu nad Polzelo sta odbor za postavitev turistične panoramske plošče in Športno društvo Andraž pripravila krajšo slovesnost ob razgrnitvi turistične panoramske plošče. Predsednik športnega društva Simon Ograjenšek je v uvodnem pozdravu dejal, da ima za to največ zaslug Jože Krk. Ta je v svojem nagovoru povedal, da želijo s turistično panoramsko ploščo obiskovalcem predstaviti pomembne objekte in ustanove, naravne, kulturno-etnografske znamenitosti in zbirke, zgodovinske znamenitosti, športno in gostinsko ponudbo ter proizvodne in storitvene dejavnosti severnega dela Občine Polzela. Obenem so pridobili tudi 15 parkirnih mest. Župan Občine Polzela Ljubo Žnidar je skupaj z Jožetom Krkom in Simonom Ograjenškom odkril ploščo in čestital Andražanom, ki so ploščo zgradili s prispevki donatorjev in prostovoljnim delom. T. Tavčar do konca letošnjega leta. Preboldski svetniki so po krajši razpravi potrdili tudi novo ceno storitev pomoči na domu, ki je 3.415 tolarjev, od tega bo občina pokrila polovico. Župan je nato svetnike seznanil, da je posebna komisija sprejela sklep, da se druga koncesija za splošno medicino v preboldski zdravstveni postaji ne podeli, ampak se ponovi razpis. Sklep o izbranem koncesionarju na prvem razpisu namreč ni postal pravnomočen. Ponovni razpis bo objavljen 1. oktobra, nato pa bo 60 dni čas za oddajo vlog. K. R. Vrečko, strokovni delavec kluba Ivi Kapitler, predsednik gradbenega odbora Vlado Travner in polzelski župan Ljubo Žnidar. Na slovesnosti so podelili tudi pokale za ekipno ligo v tenisu Polzela 2006, kjer je nastopilo kar 16 ekip in pokale turnir dvojic, ki je bil v okviru otvoritve novih igrišč. V ligi je zmagala ekipa ŠD Raduha z Ljubnega pred ekipo A.M.T. iz Liboj in domačo ekipo Tornado. V dvojicah pa sta zmagala naključno izžrebana para Borut Račnik in Grega Štorman. T. Tavčar Kmalu trgovina v Andražu V prostorih Zadružnega doma v Andražu bodo ponovno odprli trgovino, ob njej pa tudi bife. Ko so pred dvema letoma trgovino zaprli, je bila najbližja trgovina z živili oddaljena šest kilometrov. Polzelski župan Ljubo Žnidar in direktor Kmetijske zadruge Polzela Srečko Dajnko sta podpisala listino, v kateri sta izrazila namen dobrega gospodarjenja z Zadružnim domom v Andražu. T. Tavčar Skrb za varno in zdravo okolje Letošnji dobitniki občinskih priznanj V kristalni dvorani dvorca Senek na Polzeli je bila slavnostna seja ob letošnjem prazniku Občine Polzela, ki so se je udeležili tudi župani in podžupani sosednjih občin. Na seji je župan Ljubo Žnidar uvodoma dejal, da zaključuje dve mandatni obdobji, ki sta bili po njegovem mnenju uspešni na vseh področjih, v nadaljevanju pa je nanizal najpomembnejše naložbe od lanskega do letošnjega praznika. Izpostavil je posodobitev regionalne ceste v centru Polzele, kjer je zdaj poskrbljeno za večjo varnost šolarjev, novi trgovski center Tuš, uspešno nadaljujejo z izgradnjo kanalizacije in plinifikacije, pri blokovskem naselju so bila zgrajena nova parkirišča, veliko skrb so namenili urejanju dokumentacije za poslovno cono v Ločici ob Savinji. V teh dneh gradijo krožišče na Bregu, kar pomeni prvo fazo obvozne ceste Polzela-Velenje, na Bregu so zgradili nova teniška igrišča, obnavljajo zdravstveni dom, konec leta pa bodo začeli z gradnjo 28-stano- Telefon: 03/712 12 80 Pločnik na Bregu še letos Polzelski svetniki so se sestali na 24. redni seji in sprejeli pet sklepov. Prvi sklep določa način financiranja pločnika ob regionalni cesti v naselju Breg pri Polzeli v dolžini 350 metrov, ob katerem bo potrebno zgraditi javno razsvetljavo in obnoviti nizkonapetostni električni vod. Projektantska ocena stroškov za izgradnjo pločnika je nekaj več kot 19 milijonov tolarjev, za javno razsvetljavo in obnovo nizkonapetostnega električnega voda pa 16 milijonov tolarjev. Sredstva naj bi občina zagotovila v proračunu za prihodnje leto, dela pa bi opravili že letos. Nekateri svetniki so imeli pripombe, predvsem zaradi porabe proračunskih sredstev za prihodnje leto glede na to, da smo pred lokalnimi volitvami. Kljub temu so z veliko večino potrdili način finan- vanjskega bloka. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali uresničiti cilje. Na seji so podelili grb in plakete Občine Polzela. Grb občine je za petnajstletno uspešno delovanje prejel Mešani pevski zbor Oljka, plaketo občine pa družine Čremožnik, Likeb in Satler, in sicer za nesebično, pogumno in hrabro dejanje - varovanje orožja v času vojne za Slovenijo, Lovska družina Polzela za 60 let aktivnega delovanja na področju lovstva, vzdrževanja lovskih revirjev in krmljenja divjadi, Angela Košmrlj za dolgoletno, prizadevno in uspešno delo v polzelski borčevski organizaciji in Martin Steiner za prispevek k razvoju in ugledu kraja ter za dolgoletno aktivno delovanje v Prostovoljnem gasilskem društvu Ločica ob Savinji. V kulturnem programu je nastopil kvintet godal s profesorjem glasbe na Glasbeni šoli Rista Savina Žalec. V čast praznika se bo v prihodnjih dneh zvrstilo več različnih prireditev. T. Tavčar ciranje. Skoraj brez pripomb so svetniki potrdili letošnje dobitnike občinskih priznanj. O ukinitvi 4- do 6-urnega programa v Vrtcu Polzela in oddelku Andraž za prvo in drugo starostno obdobje je svetnike seznanila ravnateljica Osnovne šole Polzela Valerija Pukl. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli sklep, da se poldnevni program za otroke v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja ukine. Brez pripomb so svetniki z dvigom rok potrdili predlog sklepa o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje in o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi. Svetniki so bili seznanjeni tudi o polletnem poročilu izvrševanja proračuna, ki je imel ob polletju 40,4 odstotke prihodkov in 37 odstotkov odhodkov. T. Tavčar PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE POLZELA V MESECU OKTOBRU 2006 NEDELJA, 1.10. 2006, ob 9.00 MAŠA ZA MIR IN BLAGOR, cerkev sv. Marjete. PONEDELJEK, 2.10. 2006, ob 15.00 POLOŽITEV VENCA K SPOMENIKU ŽRTEV NOV IN TRADICIONALNO SREČANJE BORCEV NOB. PETEK, 6.10.2006, ob 17.00 100. LUNAHOD NA GORO OLJKO, zbirališče pred občinsko stavbo na Polzeli. SOBOTA, 7.10. 2006, ob 7.00 MEDNARODNO TEKMOVANJE ŠOLANIH PSOV, vadišče Ložnica; ob 10.00 ODPRTJE PRENOVLJENIH PROSTOROV SPLOŠNE AMBULANTE IN FIZIOTERAPIJE V ZD POLZELA, Zdravstveni dom Polzela; ob 17.00 ODPRTI TURNIR V ODBOJKI, športna dvorana na Polzeli. NEDELJA, 8.10. 2006, ob 8.00 19. POHOD PO POTEH ANDRAŽA, zbirališče na športnem igrišču Andraž; ob 9.00 RAZGLASITEV STRELSKEGA PRVAKA DRUŠTVA POLZELA 2006, strelišče Polzela; ob 10.30 SREČANJE STAREJŠIH NAD 80 LET, cerkev sv. Marjete in gostišče Cizej Polzela. PETEK, 13.10. 2006, ob 11.30 ODPRTJE KROŽIŠČA BREG, Breg pri Polzeli; ob 18.00 ODPRTJE 16. LIKOVNE RAZSTAVE, mala dvorana Kulturnega doma Polzela. SOBOTA, 21.10. 2006, ob 8.00 KOSTANJEVA SOBOTA S POHODOM NA GORO OLJKO, zbirališče pred občinsko stavbo. PETEK, 27.10. 2006, ob 17.00 OB JUBILEJU ŠOLE IN VRTCA NA POLZELI, Osnovna šola Polzela in Vrtec Polzela; ob 19.30 PREDSTAVA »HAMLET V SOSEDNJI VASI« Ivo Brešan, dvorana Kulturnega doma Polzela. Stroški komunalnega opremljanja visoki Škoda zaradi suše tudi v Taboru Braslovški svetniki so se sestali na 29. redni seji občinskega sveta. Največ časa in razprave so namenili predlogu odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju, opredeljeno v spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Šmatevž, obravnavi predloga za podelitev priznanj Občine Braslovče za letošnje leto in se seznanili s potekom postopka priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Braslovče. Svečano sejo ob letošnjem prazniku Občine Braslovče je v petek zvečer v telovadnici Podružnične osnovne šole Trnava pripravil KO Trnava. V slavnostnem govoru je župan Marko Balant dejal, da letos praznujejo osmi praznik od ustanovitve Občine Braslovče, in sicer v spomin na zgodovinsko leto 1140, ko se v znanih pisnih dokumentih prvič omenja ime Braslovče. V nadaljevanju je govoril o večjih naložbah, leto pa ocenil kot uspešno. Tako so v letošnjem letu na novo uredili in asfaltirali kar nekaj odsekov občinskih cest, in sicer na Dobrovljah, odsek ceste v Preserjih in Malih Braslovčah, v Grajski vasi proti Taboru, Topovlje-Orla vas, v Trnavi ter preplasti- Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je minulo nedeljo O predlogu odloka o opremljanju zemljišč za gradnjo sta svetnikom govorila župan Marko Balant in Pavle Podlesnik z Razvojnega centra Inženiring Celje, ki je pripravil predlog sprememb. Kot je dejal, se s tem odlokom sprejme program opremljanja zemljišč na območju Šmatevža v Krajevni skupnosti Gomilsko, ki meri okoli tri hektarje, na njem pa naj bi zgradili osemnajst individualnih stanovanjskih hiš, zato bodo morali zgra- li cesto v Letušu proti Dobrovljam. Zgrajen je bil most čez potok Konjščico v Grajski vasi. Trenutno je v izgradnji še tretja faza izgradnje pločnika v Letušu, začeli bodo z gradnjo pločnikov in ureditvijo križišča z javno razsvetljavo v Kamenčah in Parižljah. Javno razsvetljavo so letos dobili tudi v Trnavi, Orli vasi, Rakovljah in ob cesti proti gasilskem domu v Braslovčah. S pomočjo državnega denarja so začeli sanirati plaz ob občinski cesti na Dobrovljah in z gradnjo vodovoda v južni Podvrh, uspešno izvajajo cilje na področju komunalnega urejanja naselij z gradnjo kanalizacijskih sistemov. Po sprejeti idejni zasnovi in v skladu s pridobljenimi sklepi bodo še v letošnjem letu začeli praznovalo 20-letnico delovanja in ob tem razvilo svoj prvi dru- diti prometno in vodovodno omrežje, meteorno in fekalno kanalizacijo, primarno in sekundarno elektro omrežje. Vsa predvidena komunalna infrastruktura bo izvedena v obdobju od leta 2007 do 2012, stroški opremljanja bodo znašali 152 milijonov tolarjev. Svetniki so ta predlog odloka dali v tridesetdnevno javno obravnavo. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili tudi letošnje prejemnike priznanj Občine Braslovče. Ob koncu seje so se člani sveta seznanili s potekom postopka priprave strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda Občine Braslovče. T. Tavčar z gradnjo posameznih odsekov sekundarne kanalizacije v Parižljah in Grajski vasi. Začela se je tudi izgradnja nove šolske telovadnice in prepotrebnih učilnic, dela bodo končana do naslednjega šolskega leta. V govoru je župan pohvalil tudi delo društev. Sledila je podelitev občinskih priznanj. Zlato plaketo z zlatim cekinom so prejeli PGD Letuš, TVD Partizan Braslovče in Emil Ribič, bronasto plaketo z bronastim cekinom Mešani cerkveni pevski zbor Gomilsko, Danijel Pantner in Darko Žerdoner, častni znak Občine Braslovče pa Marija Rančigaj, Marija Frančiška Sovine in Peter Serdoner. V kulturnem programu, ki ga je pripravila Irena Štusej, so sodelovali Mešani cerkveni pevski zbor Gomilsko, učenci POŠ Trnava in sopranistka Nataša Kranjc. T. Tavčar štveni prapor. Predsednik društva Anton Mešič je povedal, da šteje društvo 210 zelo delovnih članov. Prapor je na slovesnosti, ki so jo pripravili na športnem igrišču, razvil župan Ljubo Žnidar in ga predal predsedniku Antonu Mešiču, ta pa praporščaku Jožetu Krku in njegovemu namestniku Alojzu Zajcu. Na praporu je tudi 146 zlatih žebljičkov, kolikor je članov društva. Novi prapor je blagoslovil andraški župnik Janez Furman. Upokojence in druge udeležence slovesnosti je ob koncu pozdravil tudi predsednik Pokrajinske zveze upokojencev Emil Pepelnjak, za popestritev pa so poskrbeli Andraški oktet in Vaški godci. T. Tavčar Če so nekateri mislili, da bo avgustovski dež vsaj delno popravil škodo na kmetijskih pridelkih, se to ni zgodilo. To kaže tudi popis v Občini Tabor, kjer se povprečne ocene škode gibljejo od 30 do 50 odstotkov. Pri travinjah je ocenjena povprečna škoda do 50 od- Jamarski klub Črni galeb Prebold in Videoprodukcija Ob 79-letnici delniške družbe Polzela, tovarna nogavic, ki zaposluje 600 delavk in delavcev, so se v jedilnici tovarne zbrali zaposleni, ki so v podjetju zaposleni 10, 20 ali 30 let, in letošnjih štirinajst upokojencev. Pred Za svetniki Občine Vransko je bila 22. redna seja občinskega sveta zadnja v tem mandatu. Zaradi velikega števila povabljenih gostov so jo pripravili v predavalnici Inovacijskega centra Vransko, ki ga bodo, kot je uvodoma na seji dejal župan Franc Sušnik, odprli 13. oktobra ob 12. uri. Največ časa in razprave so namenili sprejemanju odloka o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za obrtno-stanovanj-sko cono Brode. Po besedah župana Franca Sušnika je bil predlog odloka v enomesečni javni obravnavi. Dve pripombi na predlog odloka je izdelovalec sprememb, Razvojni center Planiranje Celje, tudi upošteval. Na nekatera vprašanja svetnikov pa je odgovorila Aleksandra Geršak z omenjenega centra. Velikost območja meri 24.812 kvadratnih metrov, na tej površini pa bo zgrajenih 16 vila stanovanjskih blokov s 158 stano- stotkov, pri žitih 30 odstotkov, pri hmelju od 30 do 50 odstotkov, pri krompirju okrog 30 odstotkov in koruzi do 40 odstotkov. Stanje je podobno tudi v sosednjih občinah v naši dolini. Izpad proizvodnje je največji na višje ležečih zemljiščih, slabo pa so jo od- Gaber pripravljata v nedeljo, 1. oktobra, ob 11. uri premi- podelitvijo jubilejnih značk in priznanj jih je nagovoril predsednik uprave Alojz Do-šler, ki je med drugim dejal, da so pogoji v tekstilni industriji iz dneva v dan težji, polletni rezultati poslovanja pa so po besedah Došlerja vanji, v enem bloku bo od 9 do 11 stanovanj in vsa pripadajoča infrastruktura. Po razpravi so svetniki odlok soglasno potrdili. V nadaljevanju seje je župan Franc Sušnik svetnike seznanil s sklepom o podelitvi stavbne pravice za gradnjo večnamenske športne dvorane pri Osnovni šoli Vransko. Občina Vransko, kot izključni zemljiškoknjižni lastnik parcel v skupni izmeri 13.179 kvadratnih metrov, ustanovi stavbno pravico na tem zemljišču v korist imetnika stavbne pravice, podjetja Ceste mostovi Celje, ki bo 1. oktobra začelo z gradnjo večnamenske športne dvorane z zunanjo nesli tudi kmetijski pridelki na prodnatih tleh. Popis so v taborski občini opravili do konca minulega meseca, republiški organi pa morajo ugotoviti, ali po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč pripada oškodovancem odškodnina. D. N. erno predvajanje predstavitvenega filma o Snežni jami. Hkrati s tem bodo jamarji obeležili 25-letnico odkritja tega jamskega bisera v nedrjih Raduhe. Premierno predvajanje filma bo potekalo v avtentičnem okolju, v Snežni jami med kapniki. 25-letnica odkritja jame bo obogatena s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili ljudski pevci Prijatelji 6 Še in citrarka Cita Galič. Udeleženci slovesnosti si bodo po končanem programu pod strokovnim vodstvom ogledali jamo. Poskrbljeno bo tudi za kulinarično in pivsko ponudbo. D. N. zadovoljivi. Za 10-letno delo v tovarni je priznanje prejelo sedem delavk in delavcev, za 20 let osemindvajset in za 30 let devet delavk in delavcev. Predsednik sindikata Ivan Ožir pa je Veri Rovšnik za 35 let dela na normiranem delovnem mestu podelil posebno nagrado, in sicer 5 dni letovanja v Termah Čatež. Sledilo je družabno srečanje. T. T. ureditvijo in obnovo obstoječe telovadnice, dela pa naj bi bila zaključena do 1. septembra prihodnje leto. Svetniki so sklep potrdili in pooblastili župana za podpis pogodbe za 30 let. Imetnik stavbne pravice je dolžan plačati letno nadomestilo za uporabo predmetnega zemljišča v vrednosti en milijon dvesto tisoč tolarjev. Svetniki so nato razpravljali o spremembi odloka o kategorizaciji občinskih cest in javnih poti ter ga dali v enomesečno javno obravnavo. Po hitrem postopku so potrdili tudi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi volilnih enot v Občini Vransko in ob koncu seje sprejeli še sklep o spremembi sklepa o imenovanju občinske volilne komisije. T. Tavčar POPRAVEK OBJAVE V avgustovski številki Utripa, na 5. strani, je v članku z naslovom Denar iz Ljubljane tudi za Braslovče prišlo do neljube napake. Član nadzornega odbora Občine Braslovče je bil po pomoti poimenovan Janez Hočevar, pravilno je Janez Hero-dež. Občini Braslovče in gospodu Janezu Herodežu se iskreno opravičujemo. Uredništvo Za nami je uspešno leto Letošnji dobitniki občinskih priznanj Upokojenci razvili prapor S slovesnosti ob razvitju prapora Jubilej z video projekcijo Snežna jama bo v nedeljo, 1. oktobra, obeležila 25-letnico odkritja Občina Polzela praznuje svoj 8. občinski praznik. Ob tej priložnosti slavimo in se veselimo opravljenega dela preteklega leta. Občankam in občanom občine Polzela iskreno čestitam. Župan občine Polzela Ljubo Žnidar Za praznik priznanja V Brodeh 158 stanovanj 20. obletnica Zlatih citer Najstarejša na prireditvi sta nastopila 78-letna Fani Lapajne iz Griž in 72-letni Tone Mlačnik iz Luč S folkloro od Celja do Žalca ZII. mednarodnega folklornega festivala v Žalcu V dvorani Doma Svobode Griže je bila prireditev ob 20-letnici Zlatih citer, ki so jih pripravili Citrarsko društvo Slovenije, KUD Svoboda Griže, Turistično društvo Griže in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne prireditve, Območna izpostava Žalec. Na prireditvi so sodelovali Društvo podeželskih žena Griže, Krožek ročnih del Jelke in Rudarski muzej Zabu-kovica Griže, na reviji pa so nastopili skoraj vasi najboljši slovenski citrarji. Na začetku je zbrane pozdravila Jožica Ocvirk, vodja območne izpostave javnega sklada. Predsednik Citrarskega društva Slovenije Peter Napret je povedal, da se je organizirano igranje na citre začelo pred dvajsetimi leti v Grižah, kasneje so se srečanja prestavila v Velenje, kjer deluje tudi Citrarsko društvo Slovenije, ki združuje 200 članov. Od leta 2003 igranje na citre uradno poučujejo v glasbenih šolah. Ob koncu se je zahvalil Gri-žanom, saj so prav v tem kraju sprožili ta citrarski plaz, tu pa se je ustanovilo tudi Citrarsko društvo Slovenije. Predsednik KUD Svoboda Griže Danilo Basle se je ob koncu zahvalil Petru Napretu, še posebej pa Božu Trnovšku za ves njegov trud pri organizaciji jubilejne revije Zlate citre. Revijo je vodila Olga Markovič. T. Tavčar V Celju in Žalcu je 15. in 16. septembra potekal II. mednarodni festival folklornih skupin, ki so ga poimenovali Od Celja do Žalca, na njem pa so nastopile skupine iz Slovaške, Srbije, Hrvaške, Nizozemske ter celjska folklorna skupina in folklorna skupina Grifon kulturno-umetniškega društva iz Šempetra, ki sta bili organizatorici tega festivala. V goste so, kot je povedal predsednik folklorne skupine Grifon Zdenko Štrucl, povabili tiste skupine, s katerimi so se že srečali in pri katerih so že gostovali. Folklorne skupine so na dveh nastopih v Celju in enemu v Žalcu prikazale plese, običaje in tudi pesmi, ki so značilni za kraje, od koder prihajajo. V Žalcu je nastopila tudi mlada folklorna skupina OŠ Šempeter, ki jo vodi Andreja Plut. Tretji dan festivala je bil namenjen druženju. V dvorani Zadružnega doma v Šempetru pa se je v nedeljo popoldne obiskovalcem predstavila domača folklorna skupina, prvič v živo s citrarskim orkestrom. T. Tavčar Lovci praznovali 60 let Polzelska lovska družina je praznovala 60-letnico delovanja. Praznovanje so pričeli s Hubertovo sv. mašo v pol-zelski župnijski cerkvi, ki jo je za lovce daroval dekan Jože Kovačec. S praznovanjem so nadaljevali pri obnovljenem lovskem domu v Založah pri Polzeli. Kot je na slovesnosti dejal starešina Lovske družine Polzela Ivan Skornšek, jim praznovanje budi spomine na preteklih 60 let, odkar je po začetnih korakih pognalo lovstvo korenine na Polzeli in v njeni okolici. Pravzaprav so bili začetniki lovstva že gospodje Šeneški in Klošterski, ki so bili lastniki velikih gospodarskih posestev, imeli so svojega gozdarja in lovskega čuvaja. Lovstvo v širšem pomenu pa je prav zaživelo šele po drugi svetovni vojni. Manjše skupine ljubiteljev narave in divjadi so že V letih 1946 in 1947 usta- Med nagovorom starešine Ivana Skornška pred Hubertovo sv. mašo novile lovske družine, kot so bile Polzela, Andraž, Ložnica in Šempeter. Zaradi boljšega društvenega delovanja in gospodarjenja so se kmalu združile v Lovsko družino Polzela. Leta 1967 so postavili lovski dom v Založah, v katerega so lovci vložili veliko prostovoljnega dela. Lovska družina Polzela v vseh pogledih dosega pozitivne rezultate, pogrešajo pa pritok mlajših članov. Nekaj besed je Skornšek namenil tudi novemu lovskemu zako- nu in med drugim dejal, da ne kaže prevelike stabilnosti in da ni preveč naklonjen lovcem. V njem je precej elementov, ki kažejo na nekatere druge interese. Na žalost je žrtev divjad, ki ne razume politike, še manj pa materialistične težnje. Ob koncu govora se je zahvalil Občini Polzela in KS Šempeter za dolgoletno vzorno sodelovanje, posebno zahvalo pa je izrekel najbližjim sosedom lovskega doma. Sledil je nagovor župana Ljuba Žnidarja, nato pa so podelili bronaste, srebrne in zlate značke zavetnika lovcev sv. Huberta. Praznovanje so popestrili Savinjski registi. T. Tavčar ki so udeležence delavnice popeljali v Glijo jamo pri Planinski vasi in v Pustiškovo jamo v Last-niču, ki sta tudi največji jami na območju Kozjanskega parka. Raziskali in dokumentirali so ju preboldski jamarji, ki v ta konec Slovenije zahajajo že od leta 1970. D. Naraglav cev. Projekt je podprla Evropska komisija, generalni direktorat za raziskave. Od zgodnjih popoldanskih ur v petek, 22. septembra, do zgodnjih jutranjih ur v soboto so udeleženci sodelovali v zanimivih raziskovalnih predstavitvah in tudi v za- Na obisku pri hmeljarjih Novi državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Gvido Mravljak je v začetku tega meseca obiskal Savinjsko dolino, kjer si je ogledal nekaj hmeljarskih kmetij. Mravljak se je najprej ustavil na sedežu Kmetijske zadruge Prebold, kjer so se pogovarjali predvsem o poteku združevanja zadrug Prebolda in Tabora v skupno zadrugo pod imenom Savinjska zadruga. Direktorica Darinka Piki je Mravljaka seznanila z delovanjem združene zadruge in s prednostmi, ki jih prinaša združitev. V nadaljevanju je državni sekretar obiskal hmeljarske kmetije v preboldski občini, in sicer hmeljarski kmetiji Uršič v Dolenji vasi in Gajšek v Latkovi vasi, ogledal pa si je tudi višinsko kmetijo Lobnikar v Marija Reki. Obisk v Savinjski dolini je v družbi kolegov z ministrstva sklenil na kmetijski zadrugi v Petrovčah, kjer so si ogledali obiranje hmelja v skupni obiral-ni hali v Arji vasi, in na hmeljarski kmetiji Osetovih. D. N. bavnem sporedu Savinjskega komornega zbora in VS Can-temus iz Žalca. Sporedov z zabavno glasbo pri zborih nismo vajeni, zato je Savinjski komorni zbor KUD Žalec toliko bolj navdu- šil. Na prireditvi so gostovali tudi profesorji Glasbene šole Risto Savin Žalec s profesorico Ireno Kralj v glavni vlogi. Takšnih večerov bi si še želeli, morda v Žalcu, ki je že mesto tovrstnega festivala. S. K. Tečaj za markaciste na Dobrovljah Raziskovalci Univerze v Mariboru so pripravili projekt z naslovom »Noč raziskovalcev«, ki je bil namenjen širši javnosti, da na zabaven in sproščen način spozna delo in dosežke raziskoval- Krasoslovna delavnica s preboldskimi jamarji Žalski glasbeniki na Noči raziskovalcev V Kozjanskem parku je v letošnjem poletju potekala nekajdnevna krasoslovna delavnica, ki se je je udeležilo deset študentov geografije iz Slovenije in študentka iz Češke. Med njimi sta bili tudi dve podiplomski študentki. Delo je potekalo v treh skupinah. Dve skupini sta raziskovali površinske kraške pojave, ena pa jamske objekte. S strokovnimi nasveti so na delavnici sodelovali prof. dr. Karel Natek z oddelka za geografijo na filozofski fakulteti in z jamarskim znanjem jamarji jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda, Udeleženci delavnice med ogledom Pustiškove jame v Lastniču skupaj s preboldskimi jamarji Komisija za planinske poti pri Planinski zvezi Slovenije je s Savinjskim meddruštvenim odborom planinskih društev in Planinskim društvom Dobrovlje Braslovče pripravila tečaj za markaciste, ki se ga je udeležilo 21 tečajnikov iz 11 planinskih društev Slovenije. Kot je povedal vodja tečaja Stanko Gašperšič z Ljubnega, je tečaj potekal v dveh delih, in sicer 2. in 3. septembra ter 23. in 24. septembra. Tečajniki so obnavljali pot okoli gradu Žovnek, postavili brv čez Udeleženci tečaja za markaciste z vodjem Stankom Gašperšičem potok Jelovnik in pisali teste. Izvedbo tečaja sta omogočila Evropski socialni sklad Ev- ropske unije in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. T. Tavčar m______L kw Vabljeni v Petrovče Vjr s na HMELJARSKI LIKOF v soboto, 30. septembra, od 15. ure dalje PROGRAM PRIREDITVE: 15.00 - zahvalna maša v baziliki sv. Matere božje v Petrovčah 15.45 - povorka od cerkve do prireditvenega prostora 16.00 - prikaz starih običajev, povezanih z obiranjem hmelja, strokovni program in zabavni program z ansamblom Mira Klinca Za večjo varnost v prometu Vožnja s pravimi avtomobilčki Upravljanje varnosti v lokalni skupnosti Četrto- in petošolci Osnovne šole Vransko - Tabor so imeli v sodelovanju z Jumicar Slovenija in Policijsko postajo Žalec tehniški dan na temo Medobčinska matična knjižnica Žalec oziroma njena enota v Preboldu in Share Slovenija sta v Gar-nem šport hotelu Prebold v sredo, 13. septembra, odprli razstavo Unicefovih fotografij otrok z vsega sveta. Razstava je polna citatov in modrih misli velikih ljudi. Razstava z naslovom Pravična delitev dobrin je nastala pod okriljem Share Slovenija, podružnice Sha- V Župniji sv. Pavel v Preboldu že nekaj mesecev zelo uspešno deluje župnijska Karitas. Ob župnijskem prazniku v juliju je organizirala prvi Anin srečelov, te dni pa bo že drugič razdelila hrano z intervencijskih zalog Evropske unije. V Karitas pomagajo vsem občanom, ki izpolnjujejo kriterije za tovrstno pomoč. Samo v juliju je preboldska Karitas z intervencijskih zalog hrane EU socialno ogroženim družinam in posameznikom, pa tudi mladim družinam z več otroki, razdelila 180 paketov, približno toliko jih bo ponovno razdelila te dni. Ljudem pomaga tudi z izkupičkom z Aninega srečelova. Zelo so bili zadovoljni z odzivom darovalcev dobitkov za srečelov, za kar se vsem zahvaljujejo. Veliko truda v prijetno praznovanje župnije je vložil tudi župnik Damjan Ratajc, zelo prizadevni so bili tudi člani župnijskega pastoralnega in go- promet. Vranšanom so se pridružili tudi učenci Podružnične osnovne šole Tabor. Dan so začeli v telovadnici, kjer so z izvajalci projekta Ju- re International. Slednja je članica skupnosti nevladnih organizacij Združenih narodov in ima status neprofitne mednarodne organizacije, ki povezuje posameznike in skupine. Z razstavo Unicefovih fotografij otrok želijo ljudem predstaviti trpljenje otrok zaradi lakote, revščine, vojn ... Vsak dan umre zaradi lakote 25.000 ljudi, 1.300.000.000 ljudi ima na dan za preživetje manj kot spodarskega sveta. Po maši so se župljani zadržali še ob dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje. Preboldska Karitas ima prostore v stari učilnici za verouk, to je v župnijskem gospodarskem poslopju, ki se po novem imenuje Anin dom. Kot je v prošnji za donacije zapisal župnik Damjan Ratajc, bo za obnovo potrebno zagotoviti pri- micar spoznavali lepo vedenje v prometu. Učenci so se nato razdelili po skupinah. Policista sta jim predstavila policijsko vozilo in drugo opremo. V razredih so petošolci spoznavali prometna pravila in se tako že pripravljali na kolesarski izpit, četrtošolci pa so izdelovali vozila iz odpadnega materiala. Vsi pa so nestrpno čakali na vožnjo s čisto pravimi avtomobilčki. Kot pravi vozniki so se z velikim navdušenjem popeljali nekaj krogov mimo prometnih znakov, semaforja in križišč, ki so jih postavili na šolskem igrišču. Projekt Jumicar je bil za učence brezplačen, saj sta stroške krili Občina Vransko in Občina Tabor. T. Tavčar en dolar, 90.000.000 otrok je podhranjenih ... To je le nekaj podatkov, ki trkajo na vest tistih, ki lahko pomagajo. Otroci kličejo po pravičnosti, pravični delitvi in ljubezni, kar je tudi eden od poudarkov tokratne razstave. Ne zatiskajmo si oči pred tem; kakor gre otrokom, tako gre tudi narodom. V krajšem kulturnem programu so nastopili Vasja in Tjaša Goropevšek ter Lea Vodlak. Uvod in povezovanje je bila domena knjižničarke Nuše Dvoršek, razstavo in njen namen pa je skupaj z mladim članom Share Slovenija Jernejem obširneje predstavila Mira Iskrač iz Celja. Jernej prebira zgodbo o kanadskem dečku, ki je s svojo odločitvijo pomagati zgraditi vodnjak za pitno vodo v Afriki sprožil plaz humanitarnosti in namesto enega vodnjaka z zbranim denarjem omogočil izgradnjo sedemdesetih vodnjakov v Ugandi. D. Naraglav bližno 50 milijonov tolarjev (208.000 evrov). Del denarja bodo zbrali z dobrodelnim koncertom Zapojmo za Anin dom, ki bo 8. oktobra ob 16. uri. Uradne ure župnijske Karitas so vsak prvi in tretji torek v mesecu od 8. do 10. in od 17. do 19. ure. Vse, ki še niso prejeli pomoči, pa menijo, da so do nje upravičeni, pozivajo, naj se oglasijo pri župniku ali pri vodji Karitasa Amaliji Cukjati. Podarijo tudi oblačila. K. R. Varnost je dobrina in vrednota, ki se je posamezniki in skupnost najbolje zavedajo takrat, ko je odsotna. O varnosti se je razmišljalo kot o nečem, kar nam mora zagotoviti država, v njenem imenu pa policija. Sodobno razumevanje varnosti se je v zadnjem desetletju močno spremenilo: policija je le ena izmed tistih institucij, ki delujejo na področju zagotavljanja varnega življenja in varovanja premoženja. Lokalne skupnosti pa v zadnjem času pridobivajo na pomenu tudi na tem področju. O upravljanju varnosti v lokalni skupnosti in odgovornosti različnih institucij je v Gar-nem šport hotelu v Preboldu predaval dr. Branko Lobnikar, preboldski rojak, ki je letos na Fakulteti za organizacijske vede doktoriral s področja kadrovskega menedžmenta. Njegovo predavanje v preboldskem hotelu je bilo zanimivo, razgibano in poučno. Predavatelj Lobnikar, kije zelo dober retorik, je veliko besed Prvo septembrsko soboto so v Podlogu postavili prvo postajno nadstrešnico. Sledila je postavitev še dveh, in sicer v Podlogu in v Kalah v zaselku Loke. Zanjo so zaslužni predvsem krajani, ki so ob pomoči Krajevne skupnosti Šempeter s prostovoljnim delom obnovili stare namenil policijski dejavnosti in policiji, njeni vlogi v sedanjem času, ki mora nujno temeljiti na sodelovanju s skupnostjo, in izpostavil poudarek na mobilizaciji skupnosti za varnost in varovanje premoženja. Spregovoril pa je tudi o priporočilih Sveta Evrope, katerega cilj je doseči večjo enotnost pri varovanju osebne svobode, politične neodvisnosti in vladavine prava. O tem govorita tudi dokumenta Evropska konvencija o varstvu, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah ter Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja. V priporočilih Sveta Evrope pa ne gre pozabiti na priročnik za izvajanje nalog pri preprečevanju kriminalitete, evropsko listino, ki opredeljuje pravice do varnega življenja, in na vlogo lokalne skupnosti pri preprečevanju kriminalitete na lokalni ravni na različnih področjih. Poleg omenjenega je dr. Branko Lobnikar podrobneje govoril tudi o partnerstvu za preprečevanje krimina- avtobusne postaje. Prostor za postavitev so darovali lastniki zemljišč. Na slovesnosti ob prvi postavitvi nadstrešnice, ki je označena z napisom Podlog 1, je bilo zelo veselo in prijetno. V uradnem delu je najprej nekaj besed o izpeljani akciji podal Bojan Štorman, v na- litete, upravljanju strahu pred kriminaliteto, o odnosu policije in lokalne uprave, sodelovanju javnosti in novih poklicih na področju varnosti. D. Naraglav Dr. Branko Lobnikar je diplomirani sociolog in magister organizacijskih znanosti. Strokovne izkušnje je pridobival najprej v slovenski policiji in na ministrstvu za notranje zadeve. Odleta 1999 je zaposlen na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru, kjer je danes prodekan in docent na področju upravljanja varnostnih organizacij. Je avtor in soavtor več kot sto domačih in v tujini objavljenih znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja policijske dejavnosti, organizacijske teorije in kadrovskega menedžmenta. Je uveljavljen strokovnjak za upravljanje deviantnega vedenja na delovnem mestu. Krajevna skupnost Liboje in Župnija Griže sta od letošnjega poletja bogatejši še za en obnovljen sakralni objekt. Tokrat za kapelo sv. Urbana pod vrhom Brnice nad Libojami, kjer stoji tudi planinski dom PD Liboje. Ta letos praznuje 10-letnico svojega delovanja. Kapelo sv. Urbana so postavili že leta 1875. V teh letih je doživela več obnov, za kar so bili predvsem zaslužni prebivalci Brnice. Ti so tudi tokrat pod režijskim vodstvom Cveta Rogla zaslužni za obnovo kapele. Pri tem je svoj delež prispevala tudi KS Liboje. Blagoslovu kapele je opravil župnik Jože Planinc. D. N. daljevanju pa je spregovoril tudi podpredsednik KS Šempeter Peter Skrabar in izrazil zahvalo staršem, ki so pomagali pri obnovi starih postaj in njihovi postavitvi. Dogodek so s kulturnim programom popestrili otroci, blagoslov pa je opravil domači župnik Mirko Škoflek. D. N. -vjyjLr ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si i Tel.: 03 71212 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net NEISHA za glasbeni abonma m IZVEN Petek, 27. oktober, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec, tel.: 03 710 04 34, in 2.500 SIT uro pred predstavo pri blagajni Doma II. slov. tabora Pravična delitev dobrin Z razstave Pravična delitev dobrin v Preboldu Karitas dobro zaživela Brnica z obnovljeno kapelo Na slovesnosti ob obnovljeni kapeli na Brnicije zbranim spregovoril predsednik krajevne skupnosti Uroš Feldin Avtobusne postajne nadstrešnice S slovesne predaje prvega avtobusnega postajnega nadstreška v Podlogu Evropo povezuje tudi skrb za okolje Konferenca z mednarodno udeležbo Skrb za okolje - skupna vrednota in cilj evropskih državljanov vseh generacij je bil naslov mednarodne Town twinning konference, ki sta jo organizirali Občina Žalec in Razvojna agencija Savinja, finančno pa jo je na osnovi razpisa v okviru projekta Pobratenje mest - aktivno evropsko državljanstvo podprla Evropska komisija. Partnerska mesta Žalec, Badkissingen iz Nemčije, Westport iz Irske in češki Žatec sicer sodelujejo na različnih področjih, tokrat pa so se osredotočili na ekologijo. Medse so povabili predstavnike srbske občine Kru-ševac, s katero Žalec ponovno vzpostavlja partnerske stike. Plenarni del konference je potekal v dvorani nove žalske glasbene šole, na njem pa so govorili o evropskih, nacionalnih in lokalnih strategijah varstva okolja. V uvodnem pozdravu je župan Lojze Posedel poudaril, da Twinning omogoča spoznavanje vsakodnevnega življenja prebivalcev drugih evropskih držav: »/.../ da se z njimi pogovarjamo, si izmenjujemo izkušnje in pripravimo skupne projekte širšega družbenega pomena, kot so lokalne povezave, okolje, ekonomski razvoj in kulturno področje. Veseli me, da smo uspeli skupaj pripraviti ta evropski projekt, ki prispeva k povezovanju in iskanju rešitev pri skrbi za okolje.« O akcijskem programu sveta EU za promocijo evropskega državljanstva je govoril predstavnik Izvršne agencije za izobraževanje, avdiovizijo in kulturo iz Bruslja, o strategiji, politiki in programih EU na področju trajnostnega razvoja pa Anamarija Slabe z Evropskega okoljskega urada. Med govorniki je bil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor mag. Marko Starman, sodelavci velenjskega inštituta ERICO pa so predstavili program varovanja okolja v Občini Žalec oziroma tako imenovano Agendo 21. Žalska občina je ena izmed še vedno maloštevilnih slovenskih občin s sprej eto Agendo 21, za kar j e bila na konferenci tudi pohvaljena. Sledila je predstavitev primerov dobrih praks na področju varovanja okolja. Mestni arhitekt Simon Wall je predstavil čiščenje odpadnih voda v West-portu, Vlastislav Vlačiha je govoril o kmetijstvu na območju Žatca, arhitekt Wolfgang Russ pa o izkušnjah Badkissinge-na na poti do zlate medalje na evropskem tekmovanju v urejenosti mest (Entente Florale) in tudi o izvajanju učinkovite protipoplavne zaščite na okolju prijazen način. Direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent je predstavila projekt Ekološko-turi-stične obogatitve ribnika Vrbje, ravnateljica I. OŠ Žalec Tatjana Žgank Meža je predstavila projekt eko šol v Sloveniji, vodja oddelka za negospodarske in gospodarske dejavnosti Občine Žalec Nataša Gaber Sivka pa je skupaj s predstavniki društev govorila o delovanju tako imenovane civilne družbe oziroma društev na področju ekologije. Sledile so delavnice za posamezne ciljne skupine, to je za javni sektor, strokovno javnost, člane različnih društev in mlade. »Na vseh delavnicah je bilo osnovno vprašanje isto, in sicer, kaj je tisto, kar na področju varstva okolja, ekologije mislimo, da je z mojega zornega kota naj-večji problem. Nanizanih je bilo skoraj 50 različnih problemov, ki smo jih potem rangirali, vsak je izbral zanj najpomembnejše, in tako smo prišli do nabora ključnih osmih problemov in za nekatere od teh smo že iskali rešitve. Časa, da bi iskali rešitve za vse najbolj pereče probleme, je bilo seveda premalo, ampak naš cilj je bil dosežen. Z evidentiranjem problemov smo dobili osnovo za naše nadaljnje aktivnosti, prihodnje projekte in akcije, ki jih moramo izpeljati v svojih okoljih. Zanimivo je, da različne generacije vidijo kot prednostne probleme različne stvari. Otroci z osnovne šole, tja do 12 leta, so kot največji problem izpostavili cigaretni dim, vsi ostali problemi so zanje manj moteči. Odraslih so navajali veliko več in drugačne probleme, predvsem so opozorili na premajhno ozaveščenost za varovanje okolje vse od družine do širše družbe. Tudi raba energije in promet kot onesnaževalec sta bila izpostavljena pri vseh ciljnih skupinah, pa še vrsta drugih problemov, na primer hrup, onesnažen zrak in spreminjanje narave zaradi gradnje. Potrebno je nenehno ozaveščenje ljudi in vlaganje v znanje, da bomo resnično kaj spremenili pri varovanju okolja.« Naslednji dan so si udeleženci konference ogledali primere dobrih praks. Obiskali so Energetiko Vransko, kjer je inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije, v žalskem Feniksu so se seznanili z naložbami v sanacijo škodljivih vplivov na okolje in si ogledali komunalno infrastrukturo, s katero upravlja Javno komunalno podjetje Žalec. Obiskali so ribnik Vrbje in v Domu krajanov Vrbje predstavili zaključke konference. Predstavniki vseh sodelujočih mest so ugotovili, da je mednarodna konferenca v celoti dosegla zastavljene cilje, to pa so bili vzpostaviti nove in okrepiti obstoječe po- vezave med partnerskimi mesti in njihovimi prebivalci, krepiti dialog in izmenjavo izkušenj na področju varovanja okolja ter neformalno druženje vseh generacij, pa tudi krepitev zavesti o naši skupni evropski pripadnosti, politiki in vrednotah. Z dnevi, preživetimi v Žalcu, je bil zadovoljen tudi Dragan Zenkovič, predsednik Občine Kruševac, ki je ob zaključku povedal, da je pred Srbijo še težka pot vključevanja v Evropsko unijo. Vlada je v zadnjih dveh letih že sprejela približno 220 zakonov, najtežje pa je spremeniti ljudi, zato so hvaležni za vsako priložnost spoznavanja izkušenj drugih. In dodal, da srbski smisel za humor zagotovo ni ena tistih stvari, ki bi jih hoteli spremeniti. Kljub natrpanemu urniku so si udeleženci vzeli nekaj časa tudi za ogled Žalca. Med drugim so si v dvorcu Novo Celje ogledali razstavo Hmelj - grenka roža. K. R. Razt/ojna agencija Sadnja Gospodarsko interesno združenje e- pošta: ra.savinja@zalec.si; www.ra-savinja.si V MESECU OKTOBRU SMO ZA VAS V OKVIRU DNEVOV PODJETNIŠTVA IN TEDNA VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA PRIPRAVILI Št. datum čas aktivnost lokacija 1. ponedeljek,2. 10. 2006 ob 13.30 Osrednji dogodek: okrogla miza »Vem in e-VEM Vse na enem mestu za podjetnike - rezultati in izkušnje dosedanjega uvajanja ter načrti za prihodnost« osrednji gost: minister za javno upravo dr. Gregor Virant Glasbena šola Risto Savin Žalec 2. torek,3. 10. 2006 ob 16. uri Okrogla miza» Vpliv uvedbe evra na poslovanje malih in srednjih podjetij« izvajalki: Banka Slovenije in Banka Celje Glasbena šola Risto Savin Žalec 3. sreda,11. 10. 2006 9.-15. ure »Vstopna točka VEM, Spodnje Savinjske doline« - dan odprtih vrat Razvojna agencija Savinja 4. sreda.ll. 10. 2006 ob 16. uri Okrogla miza» INOVACIJE V MALEM GOSPODARSTVU« Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec 5. ponedeljek,16. 10. 2006 10.-14. ure Program vavčerskega svetovanja -telefonsko svetovanje in informiranje Razvojna agencija Savinja 6. ponedeljek, 16.10. 2006 ob 10. uri Delavnica »Oblikovanje turističnih produktov na podeželju« organizator: RaS in KGZS - Zavod Celje Kavarna Celjskega doma, Celje 7. torek,17. 10. 2006 ob 16. uri »Kako črpati EU in domača sredstva?« - podjetniška delavnica sejna soba Občine Žalec 8. četrtek, 19. 10. 2006 ob 16. uri »Poslovne knjige in obdavčitev dejavnosti« - podjetniška delavnica sejna soba Občine Žalec 9. četrtek, 19. 10. 2006 9.-12. ure »Vse o podjetništvu« - telefonsko svetovanje in informiranje Razvojna agencija Savinja 10. petek.20. 10. 2005 9.-12. ure »Europe Direct« - telefonsko svetovanje in informiranje Razvojna agencija Savinja 11. petek,20.10. 2006 od 9. ure Ekskurzija v LEADER regijo zahodna avstrijska Štajerska ter Krajinski park južnoštajerske vinske dežele organizator: RaS in KGZS - Zavod Celje avstrijska Štajerska Vljudno vabljeni! Dodatne informacije na sedežu RA Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, in na tel.: 713 68 62. Evropska sredstva v Savinjski dolini že leta 2007 V začetku leta 2004 se je dvajset občin na območju povodja Savinje združilo v skupnem »Pismu o nameri« z namenom poskusiti iz evropskih sredstev kohezije pridobiti čim več nepovratnih sredstev za izgradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav na tem območju. Takšno povezovanje je zaradi prepoznavnosti nujno, saj kot posamezniki v Evropi ne pomenimo mnogo. Dogovorjeno je bilo, da bo celotno akcijo glede na bogate predhodne izkušnje, kot glavni koordinator vodilo podjetje VO-KA Celje, d. o. o., oziroma njen direktor mag. Marko Cvikl in Roman Kramer, univ. dipl. inž. grad. Po podpisu medsebojne pogodbe je sledil razpis za izdelavo Feasibility študije z naslovom »Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanju vodnih virov na povodju Savinje«. Ta študija je pregledala obstoječe stanje tako po tehnični kot po ekonomski plati in pripravila idejne osnove za bodoči kanalizacijski sistem. Prav tako je ta študija glede na omejitve, ki jih za koriščenje nepovratnih sredstev postavlja Evropska skupnost, prikaza- la postopek izgradnje po posameznih občinah. V okviru projektov prve faze se je izoblikovalo pet skupin, v katerih je po obsegu del in velikosti naložb daleč največja tako imenovana skupina Žalec. Ta skupina zajema naložbe v primarno kanalizacijo občin Braslovče, Prebold, Polzela in Žalec. Ocenjena vrednost teh naložb skupaj znaša ca. 1,3 milijarde tolarjev. Daleč največji zalogaj pa predstavlja izgradnja nove čistilne naprave Kasaze, na katero se bodo priključevale vse te kanalizacije, naložba pa je ocenjena na ca. 1,7 milijarde tolarjev. Na območju vseh štirih občin smo izdelali idejne projekte izgradnje kanalizacij. Smo v zaključni fazi pridobivanja gradbenih dovoljenj. Za Centralno čistilno napravo Kasaze že imamo gradbeno dovoljenje. Vsa ta dokumentacija je skupaj s feasibility študijo in ekonomskimi izračuni že na sedežu Evropske skupnosti v Bruslju. Predhodno je bilo potrebno za vso dokumentacijo pridobiti še soglasje ministrstva za okolje in prostor in finančnega ministrstva, saj bo pri sofinanciranju projektov sodelovala tudi Republika Slovenija. Evropska skupnost bo za ta projekt iz sredstev kohezije prispevala 70 % sredstev, 20 % bodo sredstva proračuna Republike Slovenije, 10 % pa bodo prispevale občine iz svojih proračunov Samo vprašanje časa je, kdaj bomo iz Bruslja dobili zeleno luč za začetek del, ki je načrtovan v mesecu aprilu 2007, zaključek pa konec leta 2008. Dela obsegajo izgradnjo več kot 30 km primarnih kanalizacijskih vodov in izgradnjo celotne centralne čistilne naprave v Kasazah. Seveda je to šele začetek velikega naložbenega ciklusa v vseh občinah Savinjske doline. V naslednjem letu bo sledilo še kar nekaj projektov, ki so verificirani v feasibility študiji za pridobitev evropskih sredstev kohezije. Za izgradnjo sekundarnih kanalizacij in za izgradnjo manjših čistilnih naprav se bodo sprostila evropska sredstva strukturnih skladov, dokumentacijo zanjo že pripravljamo. Obseg del, priprava dokumentacije in postopki pridobivanja evropskih nepovratnih sredstev so izredno dolgotrajni in zahtevni, pa vendar z veseljem ugotavljamo, da vse poteka po načrtu. Matjaž Zakonjšek Dnevi evropske kulturne dediščine Kulturno zgodovinsko društvo Žovnek Braslovče se je v letošnjem letu vključilo v mednarodno prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine. V tem programu je na gradu Žovnek minulo soboto pripravilo slovesnost ob deset letnici obnavljanja gradu. Ob tej priložnosti je predsednik društva Franci Kralj prisotne seznanil z delom, ki so ga opravili člani društva in drugi v preteklih desetih letih. Opravljenega je bilo veliko, saj so delali kar 6.500 prostovoljnih ur. Pri delu so pomagali tudi člani drugih društev z območja občine Braslovče in tudi iz drugih občin. Nekateri so izvedli celo več delovnih akcij. Med največje uspehe uvrščajo napeljavo električnega toka na grad Žovnek, obnovo zidu v predgradju, ureditev brunarice, skupno z občino Braslovče so zgradili okoli 2o metrov dolg most, na področju promocije so pripravili tri slikarske kolonije in izdali knjigo Žovnek in Žovneški, katere avtor je Franci Kralj. Občina Braslovče je skupno z Ministrstvom za kulturo RS financirala postavitev novega vhoda, obnovo zunanjega obrambnega zidu in dela v palaciju, ki še trajajo. Del prireditve je bil name- Del obnovljenega gradu, most in vhod v gradŽovnek njen odkritju kipa Žovneške-ga stražarja, katerega avtor je Vinko Kovačec iz Podvina pri Žalcu. Obiskovalci pa so si lahko v soboto in nedeljo ogledali tudi obsežno razstavo starih fotografij in fotografij, ki so nastajale ob obnavljanju posameznih delov žovneškega gradu, avtorja pa sta Iztok Omladič in Ivo Hanžič. T. Tavčar 16. dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD) potekajo v času od 23. do 30. septembra in jih v 49-ih državah Evrope spremlja 800 milijonov Evropejcev. Temeljni vodili DEKD sta vzpodbuditi zanimanje javnosti za varstvo kulturne dediščine in javnosti predstaviti idejo o skupnem evropskem prostoru, skupni kulturni dediščini. Uradna otvoritev Evropskih dnevov kulturne dediščine je bila v 21. in 22. septembra Sankt Petersburgu. Slovenske prireditve, posvečene temu projektu, letos že šesto leto koordinira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), slovenska otvoritev teh pa je bila 23. septembra v Škofji loki. Povezovalna nit več kot sto prireditev po vsej Sloveniji, ki so jih oblikovali skupaj z institucijami, društvi in posamezniki je dediščina gradov, utrdb in mestnih obzidij. Razstave, predavanja, predstavitve, literarni in glasbeni večeri, otroške delavnice in ekskurzije bodo obiskovalce seznanile s spoznanji o tem, kaj so gradovi pomenili našim prednikom, kaj pomenijo nam danes, kakšne zgodbe se skrivajo za njihovimi zidovi in kakšne zgodbe lahko in zmoremo snovati današnji in prihodnji rodovi, kako zanje skrbimo in kako jih oživljamo. Program najdete v knjižnicah, turističnih središčih, muzejih in galerijah, na prireditvenih mestih ter spletnih straneh: www.zvkds. si/dekd. Grad Žovnek spada med najstarejše slovenske gradove, njihovi prvotni lastniki, svobodni gospodje Žovneški, pa so bili najuglednejša plemiška družina na slovenskem ozemlju - zlasti v času, ko so bili grofje in knezi v Celju, so spadali med najpomembnejše srednjeevropske plemiške družine. Čeprav so od leta 1333 živeli v Celju, so svoj družinski grad negovali. V njem so pogosto prebivali, kar velja zlasti za kneza Friderika IL. ta je na Žovneku tudi umrl. L. K. Zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj Ali je mogoče povečati ločeno zbiranje odpadkov in zmanjšati količine mešanih odpadkov zgolj z boljšim informiranjem ter povečevanjem okoljske osveščenosti družbe in kako v praksi rešiti vprašanje funkcionalnosti in učinkovitosti obstoječe infrastrukture zbiralnic odpadkov ter njihove umestitve v prostor? To sta bili vprašanji, na katera je poskušala odgovoriti tematska razprava, ki jo je v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec 20. septembra pripravil Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in Okoljsko raziskovalnim zavodom Slovenske Konjice. Iz razprave, ki so se je udeležili dr. Marinka Vovk, vodja projekta 3R - Zmanjšaj, ponovno uporabi, recikliraj, dr. Lucija Jukič Soršak z ministrstva za okolje in prostor, Barbara Tišler iz podjetja Slopak, Mateja Mikec iz podjetja In-terseroh, Mirjam Britovšek iz Mestne občine Velenje ter Simona Bolarič z oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in dr. Marjan Ivanc, raziskovalec, ki sta srečanje moderirala, je bilo zaznati, da se stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji sicer izboljšuje, da je naša zakonodaja na tem po- dročju zelo evropska, celo med boljšimi v Evropi, a da v praksi zmanjka konkretnih rešitev za posamezne probleme v lokalnih okoljih. Dr. Marinka Vovk, vodja pilotskega projekta okoljskega informiranja in svetovanja, ki se izvaja na področju Celja, Rogaške Slatine, Velenja, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic in Žalca, je povedala, da v savinjski regiji zberemo le 4 kg odpadkov na prebivalca po sistemu ločevanja odpadkov, v Mariboru, ki je na vrhu slovenske lestvice, pa kar 45 kg, kar je znak, da moramo na tem področju storiti več. Dr. Marinka Vovk se je v uvodni predstavitvi projekta med drugim tudi vprašala, kako ljudi pripraviti do tega, da odpadkov, ki lahko predstavljajo surovino, ne odložijo kar tako, ampak da jih ločeno zbirajo, skratka z njimi racionalno ravnajo. Povedala je, da informiranje ljudi in ozaveščenost po tej poti ni dovolj za dosego tega cilja. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezno infrastrukturo. In če bi nam uspelo storiti to, bi po njenih ocenah lahko zmanjšali količino snovnih odpadkov kar za tretjino. Težave niso le v gospodinjstvih, pač pa tudi v podjetjih, kjer so ovira tudi za racionalnejše ravnanje z odpadki preohlapni in nejasni delovni procesi. Zato so cilji pilotskega projekta usmerjeni k različnim ciljnim skupinam, občanom in gospodinjstvom, malim in srednjim podjetjem, javnim ustanovam, saj lahko le s konceptom popolnega in celostnega pristopa pričakujemo rezultate. Zato v okviru pilotskega projekta izvajajo vrsto različnih programov, med njimi projekt Šola z najmanj odpadki, raziskovalno delavnico Kako živijo odpadki, pobudo javnim zavodom za uporabo zelenih storitev in naročil, spodbujanje občin pri pripravi lokalnih programov varstva okolja, vzpostavitev brezplačnega zelenega telefona za okoljsko informiranje javnosti, strokovno pomoč podjetjem pri razvojnih usmeritvah na področju ekologije, okoljsko informiranje, usposabljanje svetovalcev za kompostarne, odprta vrata v Centrih za ravnanje z odpadki, organizacijo dneva popravil za manj odpadkov ... Mirjam Britovšek iz MO Velenje je predstavila primer prakse iz svoje občine, kjer razpolagajo že z 870 posodami za ločeno zbiranje odpadkov in s 167 zbiralnicami s kapaciteto za 33.000 ljudi, kar je več, kot je zapisano v veljavni uredbi za to področje. Vendar pa ugotavljajo, da je to še premalo. Čeprav so premiki v smislu povečane količine zbranih ločenih frakcij vidni, ljudje še vedno ne vedo, da je treba JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. plastenke, preden jih odvržejo, stisniti, škatle strgati in da vse to prispeva k racionalnejšemu ravnanju z odpadki. Problem so tudi stroški, saj veljavna uredba govori o tem, da stroške zbiralnic pokrijejo uporabniki. Če se na primer posoda z odpadnimi plastenkami zaradi tega, ker se vanjo mečejo ne-zmečkane plastenke, hitreje napolni, je treba posodo večkrat odpeljati na praznjenje in to pomeni več stroškov. Te pa po uredbi krijejo uporabniki. Simona Bolarič z žalskega oddelka za okolje in prostor je povedala, da imamo v Žalcu 80 t. i. ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo...), a še vedno gre precej mimo, v tako imenovane mešane odpadke. Predstavnici podjetja Slopak in Intersoh, ki sta pooblaščeni za zbiranje embalaže, za kar stroške po naši zakonodaji krijejo tisti, ki so »krivi« za potrebo po embalaži, torej proizvajalci izdelkov, sta se na razpravi soočili s kar nekaj konkretnimi vprašanji prisotnih predstavnikov obrtnikov, denimo, kdo je odgovoren za embalažo iz frizerskih salonov in kako naj v konkretnih primerih postopajo z njo, a sta imeli, tako kot drugi člani omizja, precej različne poglede na rešitev dileme. Če temu dodamo še mnenje prisotnih razpravljavcev iz vrst odgovornih inšpektorjev, ki so opazili, da se na komunalnih zbirališčih zbira precej neko-munalnih odpadkov, da se na terenu nasploh precej improvizira na tem področju in da je njih kot nadzornikov veliko premalo, saj od leta 2000 niso dobili niti enega novega kolega, potem ugotovimo, da gre za področje, kjer bo do visoke stopnje urejenosti tudi v praksi potrebno še precej dela. Če sklenemo z besedami Karla Lipiča, predsednika Slovenskega ekološkega gibanja, ki opaža kljub napredku zadnjih 15 let tudi problem institucionalne organiziranosti na področju varovanja okolja v najširšem smislu, večina javnih komunalnih podjetij je izven-zborničnih, GZS razpada. Prav tako ugotavljajo, da še vedno ni programov varstva okolja v vseh mestnih občinah, ki bi jih po Agendi 2000 morale imeti, in da je nasploh na tem področju še vedno precej anarhije. Še vedno ni rešeno zbiranje in recikliranje starih avtomobilov. Karel Lipič je tudi mnenja, če bomo stroške za zbiranje odpadkov povečevali, predvsem v smislu prevalitve na končne odjemalce, potem bomo imeli vse več odpadkov v naravi in tam, kjer ne bi smeli biti. Lucija Kolar Le 6 % komunalnih odpadkov ločenih Po podatkih Statističnega urada Slovenije smo v Sloveniji v lanskem letu proizvedli 844949 ton komunalnih odpadkov, od tega 1000 ton nevarnih komunalnih odpadkov. To pomeni, da se je količina nenevarnih odpadkov povečala za 1,5 % na leto prej, količina nevarnih pa kar za 10 %. Za 1,1 % se je povečala količina komunalnih odpadkov, ki so zbrani z javnim odvozom. Od tega je bilo ločeno zbranih frakcij (odpadkov, ki so ločeni po vrstah - papir, steklo, plastenke ...) le 6 %, 3 % odpadkov z vrtov in parkov ter 3 % odpadne embalaže, ki vključuje tudi ločeno zbrano embalažo. Vse ostalo, torej kar 88 %, so predstavljali drugi odpadki, torej mešani odpadki. L. K. Vsako drugo sredo v mesecu je na Občini Žalec odprta tudi okoljska in svetovalna pisarna, ki ponuja brezplačno okoljsko svetovanje na področju odlaganja odpadkov. Namenjena je predvsem obrtnikom in malim podjetjem, ki se spoprijemajo s težavami na tem področju. Pisarna deluje pod vodstvom dr. Marinke Vovk, za svetovanje pa se lahko naročite vsak dan na številki 713 64 40 (tajništvo Oddelka za okolje in prostor Občine Žalec). GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE. UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI. ZAK0LIČBE OBJEKTOV. POSNETKI ZA LOKACIJE. KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si Razvojna agencija Savinja, giz Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2006 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za mednarodne raziskovalne projekte industrijskih združenj - CORNET (UL RS, št. 40/06) Rok za oddajo vlog je 15.11.2006. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.mvzt.gov.si ali po tel.: 01/478 46 40, g. Rajko Sabo. - Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu pobude MATERA ( UL RS, št. 46/06) Rok za oddajo vlog je 11. 9.2006, do 17. ure. Dodatne informacije: ga. Polona Škraba, tel.: 01/478 46 87, na e-naslovu: polona.skraba@gov.si. - Javni razpis za sofinanciranje podiplomskega študija v študijskem letu 2006/2007 (UL RS, št. 73-74/06) Prijave lahko pošljete v dveh rokih na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo do 15. januarja 2007 in do 30. maja 2007. Dodatne informacije na spletni strani: http://www. mvzt.gov.si in po tel.: 01/478 46 27,01/478 46 38. Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih naložb v letu 2006 (UL RS, št. 13/06) Javni razpis je odprt do 12.9.2006 oziroma do porabe predvidenih proračunskih sredstev. Razpisna dokumentacija je dostopna na spletnih straneh: www.mg-rs.si in www.InvestSlovenia.org, na elektronskih naslovih: bojan.celar@japti.si oz. rok.tomsic@gov.si. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za dodelitev koncesij za izvajanje veterinarske dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (UL RS, št. 23/06) Rok prijav je odprt do 31.12.2006. Podrobnejše informacije so na voljo na VURS, na tel.: 01/300 13 00, ga. Eva Lavrenčič. - Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova pomoči kmetom za prevzem kmetij v letu 2006 (UL RS št. 88) Rok: 18.9.2006, do 14. ure. Več informacij na tel.:01/478 92 83 ali 01/580 77 94. Ministrstvo za pravosodje - 4 kadrovske štipendije v šolskem letu 2006/2007 za program univ. dipl. pravnik, VIL stopnja zahtevnosti, in sicer: - za prvi letnik ena štipendija, - za drugi letnik ena štipendija, - za 3. letnik ena štipendija, - za 4. letnik ena štipendija (UL RS, št. 71/06) Rok za prijavo je do vključno 30.9.2006. Dodatne informacije na Ministrstvu za pravosodje, Župančičeva 3,1000 Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport - Javni razpis za študijsko leto 2006/2007 130 štipendij za študentke in študente, ki se izobražujejo za pedagoške poklice (UL RS, št.37) Rok za oddajo prijav je 30. 9.2006. Dodatna pojasnila so na voljo pri ga. Ivanki Debeljak, tel.: 01/478 42 28. Ministrstvo za okolje in prostor - Javni razpis za finančne spodbude za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih večstanovanjskih stavb (UL RS, št. 28/06) Na posameznem odpiranju bodo odprte prispele vloge, ki bodo oddane na pošti do 5.9.2006 in 3.10.2006, vendar najkasneje do roka, ki bo določen v objavi o porabi sredstev razpisa. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na ministrstvu in na spletni strani: www.gov.si/aure. - Javni razpis za finančne spodbude naložbenim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih za leto 2006 (UL RS, št. 37/06) Rok za predložitev vlog je do objave zaključka razpisa v Uradnem listu RS. Naslednje odpiranje, ki se bo izvajalo do porabe sredstev, bo 7.9. 2006. Dodatne informacije na spletni strani: www.gov.si/aure ali po tel. 01/300 69 90. - Javni razpis za A) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam za izdelavo energetskih zasnov občin, B) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za izvajanje energetskih pregledov C) za dodelitev nepovratnih finančnih spodbud občinam, javnim ustanovam, gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom posameznikom, upraviteljem oziroma lastnikom poslovnih ali večstanovanjskih stavb za pripravo naložbene dokumentacije v fazi načrtovanja za projekte učinkovite rabe energije, izrabe obnovljivih virov energije in soproizvodnje toplote in elektrike (UL RS, št. 37) Dodatne informacije na spletni strani: www.aure.si in po tel.: 01/300 69 97. Ministrstvo za kulturo - Javni razpis za izbor mesta za nominacijo za naslov »Evropska kulturna prestolnica« za leto 2012 (oznaka JPR24-EKP-2012) (UL RS, št. 73-74) Razpis se prične 14. julija 2006 in traja do vključno 28. februarja 2007. Dodatne informacije: ga. Barbara Vodopivec, e-naslov: barbara. vodopivec@gov.si, ga. Vesna Jurca Tadel, e-naslov: vesna.jurca@gov.si. - Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov na področjih umetnosti, knjige, prevodov ter kulturne dediščine, ki so bili v okviru rednega letnega razpisa (t. i. akcija 1 in 2) ali drugih posebnih akcij (t. i. akcija 3) za leti 2005 ali 2006 odobreni prijaviteljem oz. soorganizatorjem v okviru komunitarnega programa Kultura 2000 in jih bo v letu 2006 sofinancirala RS iz proračuna, namenjenega za kulturo (UL RS št. 85-86) Rok prijave: dokumentacija razpisa bo do 8.11.2006 dosegljiva na vložišču ter na spletni strani ministrstva za kulturo. Vloge prijaviteljev bo ministrstvo sprejemalo do vključno 12.9.2006. Ministrstvo za zdravje - Javni razpis za prijavo naložb in sofinanciranje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za leti 2007 in 2008 (UL RS, št. 76-77) Rok za oddajo prijav je 30.11.2006. Dodatne informacije: ga. Helena Ulčar, tel: 01/0478 69 76,01/478 69 55. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Razpis za podelitev nagrad in priznanj za delo na področju socialnega varstva v letu 2006 (ULRS št. 88) Rok za oddajo je 18. 9.2006. Občina Žalec - Javni razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Občini Žalec za leto 2006 (UL RS, št. 15-17/06) Predmet javnega razpisa: A) sofinanciranje strokovnega izobraževanja v kmetijstvu; B) dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje kmečkega prebivalstva v področjih s težjimi pridelovalnimi pogoji ter subvencioniranje socialnodelovne pomoči; C) subvencioniranje zavarovalnih premij za živino in kmetijske pridelke; D) sofinanciranje naložb v kmetijstvu, katere prispevajo k izboljšavi pogojev kmetovanja in imajo pozitivne učinke tudi širše; F) sofinanciranje pridelave ekološko neoporečne hrane. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev na naslov Občina Žalec, Savinjske čete 5,3310 Žalec: - vloge za namene pod A), B/b), C/a), D), F) morajo biti predložene do 30.11. 2006 oz. do porabe razpoložljivih sredstev, vsakega 15. v mesecu. Kontaktna oseba ga. Tilka Potočnik, tel.: 03/713 64 36. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje - Javni razpis za sofinanciranje in usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v Republiki Sloveniji ( UL RS, št. 43/06) Rok za predložitev vlog je 11.9.2006 do 12. ure. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.ess.gov.si. Informacije lahko dobijo na e-naslovu: suzana. kerec@ess.gov.si. - popravek razpisa (UL RS št. 85-86) Ad futura, znanstveno-izobraževalna fundacija RS - Javni razpis v letu 2005 krediti za študij v tujini (UL RS, št. 103/05) Rok za zbiranje prijav začne teči 18.11.2005 in bo trajal do 8.9.2006 oziroma do podelitve kreditov v vrednosti 300 milijonov sit. Dodatne informacije so na voljo na njihovi spletni strani in v pisarni. - Javni razpis za sofinanciranje raziskovalnega sodelovanja slovenskih doktorskih študentov v tujini (UL RS št. 83/06) Rok za zbiranje prijav prične teči z objavo razpisa v Uradnem listu RS in traja do vključno 22.12. 2006. Dodatne informacije na sedežu Ad future. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije - Javni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa »Partnerships in Science Programme« (PSP) za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2007 (UL RS, št. 73-74) Rok za predložitev vlog je 20.10.2006 do 12. ure. Podrobnejše informacije ga. Petja Stanovnik, tel.: 01/0478 47 32, e-naslov: petja.stanovnik@arrs.si. - Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in kraljevino Norveško v letih 2007-2009 (UL RS, št. 76-77) Rok za predložitev prijav je petek, 6.10.2006, do 12. ure. Podrobnejše informacije: ga. Katarina Seršen, tel: 01/478 46 59, e-naslov: katarina.sersen@arrs.si. - Javni razpis za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in kraljevino Dansko v letih 2007-2009 (UL RS, št. 76-77) Rok za predložitev prijav je petek, 6. 10. 2006, do 12. ure. Podrobnejše informacije: ga. Katarina Seršen, tel: 01/478 46 59, e-naslov: katarina.sersen@arrs.si. Javni sklad RS za regionalni razvoj - Javni razpis za dodeljevanje sredstev, namenjenih za financiranje naložbenih projektov podjetniškega značaja (UL RS, št. 48-49/06) Rok za vložitev prijav je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 15.10.2006. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 15.6.2006, nadaljnji roki pa vsakega 15. v tekočem mesecu. Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletni strani: www.rdf-sklad.si ali po tel.: 01/836 19 53. Ekološki sklad RS - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 1-2/06) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 30.12.2006. Dokumentacija je na voljo na Eko skladu, j. s., Tivolska cesta 30,1000 Ljubljana, tel.: 01/241 48 20. - Sprememba javnega razpisa Ekološkega sklada RS, javnega sklada za kreditiranje okoljskih naložb 35PO06A (UL RS, št. 55/06). - Sprememba javnega razpisa Ekološkega sklada RS, javnega sklada za kreditiranje okoljskih naložb občanov 36OB06A (UL RS, št. 55/06). Slovenski podjetniški sklad - Javni razpis za odobritev neposrednih dolgoročnih naložbenih kreditov za nova podjetja v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 25.10.2006. Vmesna roka sta 25.9. 2006 in 25.10.2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/234 12 72,02/234 12 74 in 02/234 12 64. Agencija RS za kmetijske trge - Javni razpis za izdajanje zagotovil za dolgoročne kredite, najete pri bankah v Republiki Sloveniji v letu 2006 (UL RS, št. 19-20/06) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do vključno 6.11. 2006. Vmesna roka sta 10.10. 2006 in 6.11.2006. Informacije: g. Boštjan Vidovič, e-naslov: bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si, tel: 02/234 12 72,02/234 12 74 in 02/234 12 64. Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) - Javni razpis za sofinanciranje izvajanja aktivnosti in delovanja univerzitetnih podjetniških inkubatorjev v letih 2006 in 2007 (UL RS, št. 76-77) Dodatne informacije so na voljo na naslovu: petra.drobne@japti.si, tel.: 01/589 18 96. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad - Javni razpis za sofinanciranje obnov večstanovanjskih stavb (UL RS št. 85-86) Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31.12.2007. Več informacij o programu - razpisu lahko prosilci dobijo osebno na Stanovanjskem skladu RS, javnem skladu, v LJ na Poljanski cesti 31, tel.: 01/471 05 00. Ad futura - Javni razpis nagrad za najboljša doktorska dela (UL RS, št. 96/06) Rok za zbiranje prijav začne teči z objavo razpisa v UL RS in traja do vključno 20.10.2006. Dodatne informacije na e-naslovu: 26.razpis@ad-fiitura.si. TUJI RAZPISI - Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.japti.si. Ostale informacije ..... —— Informacijska točka /Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših spletnih straneh: www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek 12.-14. ure, sreda 8.-12. ure, četrtek 8.-15. ure in petek 8.-12. ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6) Odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev ... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.sL Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si. Banka v novih prostorih Banka Celje je v četrtek, 14. tega meseca, uradno odprla nove prostore Agencije Polzela na novi lokaciji, in sicer v trgovskem centru Tuš na Polzeli. Ob odprtju sta zbranim spregovorila predsednik uprave Banke Celje Niko Kač in direktor podružnice Hmezad Žalec Dušan Ilovar. Dobrodošlico je novi agenciji zaželel tudi župan Občine Polzela Ljubo Žnidar, slovesnost pa so s svojim nastopom popestrili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec, oddelek Polzela, in Osnovne šole Polzela. Novost za komitente je možnost individualne obravnave in celodnevni servis kreditiranja fizičnih oseb. V agenciji sta dve blagajniški okenci za nudenje storitev fizičnim osebam in okence za gotovinsko in negotovinsko poslovanje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov. Pred enoto sta nameščena bankomat z depozitno enoto in nabiralnik za bančna pisma. Prednosti nove lokacije so lahka dostopnost in veliko število parkirnih mest ter sodobni poslovni prostori agencije, urejeni po standardih kakovosti in varnosti poslovanja. T. T. Pnevmatik center Skiro odprt Direktor podjetja Skiro Boris Cilenšek s svojim kolektivom Minuli četrtek je podjetje Skiro, d. o. o., v Preboldu odprlo sodoben center za pnevmatike, ki zagotavlja tudi nekaj novih delovnih mest. To je za občino, ki je imela pred časom zaradi stečaja TT Prebold in Mika največjo brezposelnost v regiji, zelo pomembno. Poslovni center Skiro obsega dobrih 1500 m2 površine. 800 m2 je servisnih, skladiščnih in poslovnih prostorov. Njihova dejavnost bo še naprej prvenstveno usmerjena v trženje in servisiranje industrijskih in traktorskih pnevmatik, pnevmatik za tovornjake, osebna vozila in motorje. V novem centru so odprli tudi gostinski lokal. Direktor podjetja Boris Cilenšek je s svojim delom pričel pred desetimi leti v večji garaži v lastni stanovanjski hiši v Preboldu. Ustanovil je podjetje Skiro, d. o. o., s široko paleto delovanja, od inženiringa, trženja, gostinstva in turizma. V začetku se je ukvarjal z gumami za viličarje in njihovo montažo. To počnejo tudi danes, hkrati pa se je lotil trženja z gumami najrazličnejših proizvajalcev, kot so Sava tires, Bartog Trebnje, Bridgestone Slovenija, Michelin Slovenija in druge. Dejavnost se je vse bolj širila, z njo pa tudi število zaposlenih. V delo so se tako rekoč vključili vsi družinski člani. V podjetju je trenutno redno zaposlenih sedem delavcev. Z odprtjem novega Pnevmatik centra Skiro pa se bo število zaposlenih povečalo na enajst ali celo več. Četrtkove slovesnosti so se udeležili številni gostje in poslovni partnerji. Prijeten program so soustvarjali povezovalka programa Saša Pukl, plesalke Plesnega teatra Igen iz studia za ples Celje, pevka Nuša Derenda in članice Društva kmečkih žena Gomilsko-Trnava, ki so poskrbele za kulinarične in pivske dobrote. Direktor Boris Cilenšek je orisal prehojeno pot podjetja in izrekel zahvalo vsem, ki so mu pri tem kakor koli pomagali. D. Naraglav V Žalcu Merkurjeva franšiza Od konca junija lahko prebivalci Žalca po tehnično blago stopijo tudi v novo franšizno prodajalno MERKUR VENDER, ki jo je na Slandrovem trgu odprlo podjetje Vender, d. o. o., iz Žalca. Prodajalna se ponaša s 1000 m2 prodajnih površin v dveh nadstropjih, kupci pa lahko v njej najdejo izdelke za dom, vrt, prosti čas in domačo delavnico. Z novim centrom je dobilo delo 13 ljudi. Kupcem ponujajo izdelke široke potrošnje, akustiko in belo tehniko, barve in lake, inštalacijski in elek- tro material, vse za vodovod in ogrevanje, vijake in okovje, električno ročno orodje in stroje, gradbeni material, črno in barvno metalurgijo ter izdelke zelenega programa. Prodajalna se ponaša s spremenljivim delovnim časom, prilagojenim tako podjetnikom in obrtnikom kot tudi končnim kupcem, saj je center odprt od ponedeljka do petka že od 6.30 pa vse do 20.00, ob sobotah pa od 7.00 do 15.00. Podjetje Vender, d. o. o., katerega osnovna dejavnost je popravilo betonskih in že- leznih površin ter polaganje in popravilo zahtevnih industrijskih tlakov z epoksidnimi sistemi, je osnovno dejavnost v zadnjih letih nadgradilo s storitvami svetovanja in prodaje proizvodov gradbene kemije (predstavništvo podjetja Avenarius Agro) in gradbene mehanizacije, s franšizno ponudbo prodajalne Merkur Vender, ki je plod partnerstva z največjim slovenskim ponudnikom v segmentu tehničnega blaga Merkurjem, d. d„ iz Naklega, pa je svojo dejavnost zaokrožilo tudi na področje maloprodaje. L.K. STAVBNO KLEPARSTVO INI KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, GSM: 041 690 023, 041 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 20 let grafično oblikovanje tisk a.l:Mki.+a multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si Stare obrti na sodoben način Mag. Božidar Lukič za svojo delovno mizo Podoba sveta in življenje ljudi na našem planetu se zaradi nenehnega razvoja, novih odkritij, izumov, spoznanj, dognanj ... hitro spreminja. Staro daje mesto novemu, pri čemer se izgubljajo tradicionalne vrednote, dediščina prednikov in marsi- kaj, kar bi bilo vredno ohraniti. Tudi razne obrti, ki so stoletja in tisočletja zaznamovale življenje človeka. Ena izmed njih je tudi kovaštvo. Tega se dobro zaveda tudi mag. strojništva Božidar Lukič iz Ločice pri Polzeli, ki se je tega problema lotil na povsem sodoben način, podprt z računalniškim projektiranjem in tridimenzionalnim izrisom želenega izdelka. Božidar Lukič se je rodil v Puli na Hrvaškem, večino svojega življenja je preživel v Novem Sadu, kjer je obiskoval osnovno šolo, gimnazijo in strojno fakulteto in kjer je opravil magisterij iz strojništva in tudi doktorat. Njegova doktorska disertacija nosi naslov Hitra izdelava proizvodov, v katero so vključene nove tehnologije, ki so nastale zadnjih 10 let. V Novem Sadu je imel 22 let svojo obrt, svojo ključavničarsko delavnico. V Slovenijo je prišel predvsem na mamino željo, ki se je želela po moževi smrti vrniti v svoj rojstni kraj Breg pri Polzeli, kjer nadaljuje s svojim delom. Ukvarja se tudi s projektiranjem orodij za preoblikovanje pločevine in je velik mojster za projektiranje in izdelavo velikih vodnih toboganov. V Srbiji je projektiral in tudi izdelal več kot trideset velikih toboganov, njegovo projektno delo pa je tudi velik, 82 metrov dolg vodni tobogan v Termah Snovik. »V sedanjem času se znova zelo veliko posvečam umetnemu kovaštvu, ki mi je tudi v veliko veselje in zadovoljstvo, saj je vsak izdelek pravzaprav unikaten. Res je, da so narejeni na drugačen način, kot so jih delali v preteklosti, vendar je v njih še vedno veliko lastne ustvarjalnosti, energije in mojih idej, predvsem pa ohranjajo duh preteklosti. Danes je sodobno tržišče obrnjeno h kupcu in k njegovemu zadovoljstvu. Tudi moj pristop do dela je usmerjen v to smer. Ljudje pogosto želimo imeti nekaj posebnega, drugačnega, a niti sami ne vemo, kaj bi to bilo. To je razumljivo, saj jih večina nima potrebnega znanja in si težko predstavlja, kako bo izgledal nek predmet. Zaradi tega sem izdelal računalniški program, s katerim se da na avtomatiziran način na hitro sprojekti-rati proizvod, kakršnega si stranka želi. Pa naj bo to kovana ograja, balkon, stopniščna ograja ali kaj podobnega. Stranki je dana možnost videti, kakšen bo njen končni proizvod. S tridimenzionalnim prikazom rešitev v različnih variantah lahko tako izbere tisto, ki ji najbolj ustreza,« pravi Božidar in na računalniškem ekranu pokaže enega od primerov projektiranja stopniščne ograje. Magister Božidar Lukič je že pred leti predstavil svoj program na mednarodni konferenci v Srbiji. Svoje znanje in izkušnje pa tudi na raznih drugih mednarodnih srečanjih, simpozijih in konferencah drugod po svetu, o čemer priča veliko število publikacij z njegovimi znanstvenimi temami. Danes je že veliko proizvajalcev, tovarn kovanih elementov, večinoma v Italiji in Nemčiji. Te imajo svoje programske računalniške rešitve, ki pa so v glavnem dvodimenzionalne. Po mnenju Lukiča je to pomemben korak naprej v tej smeri, vendar po njegovem mnenju še ne dovolj dober. Zaradi tega se je lotil izdelave računalniškega programa, ki daje popolno tridimenzionalno sliko predmeta in ki omogoča videnje izdelka še pred izdelavo. Za izdelavo kovanih predmetov se uporablja klasično kovano železo, materiali, s katerimi se je delalo tudi v preteklosti. Kljub temu da so izdelki narejeni s pomočjo računalniške tehnologije, je še vedno veliko ročnega dela. Nekaj elementov se sicer kupuje, saj je to bolj smotrno, večino pa se jih izdela v njihovi delavnici. Ročno se tudi opravlja barvanje oziroma patiniranje izdelkov, ki so najprej prešli fazo cinkanja, kar daje dvojno zaščito ograji oziroma drugim tovrstnim izdelkom. Vsak izdelek je produkt umetnostnega kovaštva, kjer je prav tako potrebno imeti ideje, rešitve in izdelku dati nekaj svojega. Božidarju Lukiču to izvrstno uspeva predvsem pa je zaslužen, da se ohranja stara obrt, ki ima s sodobnim pristopom povsem drugačne možnosti za ohranitev naše dediščine. D. N. Znatna sredstva EU v prihodnjem letu Podjetništvo prek spleta Na povabilo Socialnih demokratov Žalec, ki jim predseduje Roman Virant, je Žalec pred časom obiskal dr. Rado Genorio, ki je bil na Uradu vlade za evropske zadeve zadolžen za oddelek tehnične pomoči. Tema obiska je bila priprava na koriščenje sredstev strukturnih skladov v letih od 2007 do 2013. V ta namen so obiskali podjetje Novem na Ložnici, si ogledali proizvodnjo, zastavili nadaljnje ukrepe pri pripravi programa, ki bo osnova za razpis Evropskega sklada za regionalni razvoj, nato pa opravili še razgovor z direktorico Razvojne agencije Savinja Danico Jezovšek - Korent. Popoldne so se sestali z vsemi zainteresiranimi iz Spodnje Savinjske doline. Na posvetu jim je bil predstavljen omenjeni program razdeljevanja evropskih pomoči. Že v naslednjem letu lahko pričakujemo znatna sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za naložbe v podjetništvu, turizmu in podeželju ter Evropskega socialnega sklada za razvoj človeških virov. Zainteresirani ne čakajo na razpise, ki bodo predvidoma konec leta, temveč ustrezne programe pripravljajo že sedaj in pripravljeni čakajo na predvideno koriščenje nepovratnih sredstev. D. N. Ministrstvo za gospodarstvo je v okviru programa PHARE objavilo razpis Ekonomska in socialna kohezija 2003 - Vzpostavitev sistema »Vse na enem mestu«, ki je v večji meri sofinanciran z evropskimi sredstvi. Podprlo je 29 vstopnih točk VEM v skupni vrednosti skoraj treh milijonov EUR, na razpisu pa je uspela tudi Razvojna agencija Savinja Žalec, kjer že deluje vstopna točka VEM. Razvojna agencija Savinja, GIZ Žalec, se že od leta 1998 ukvarja s podjetniškim svetovanjem. S pridobitvijo finančnih sredstev, ki jih v 90 % zagotavljata EU in ministrstvo, prijaviteljica pa le 10 %, se je RA Savinja tako vključila v vzpostavljeno mrežo registra-cijsko-informacijskih točk po sistemu »Vse na enem mestu«, na kratko VEM. VEM preko povezave s centralnim informacijskim sistemom ponuja storitve podjetnikom na lokalnem nivoju, kjer je možno v najkrajšem času in s čim manj preprekami in stroški odpreti s. p. Doslej je bilo to možno urediti samo na sedežu upravne enote. Kot je povedala direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, se z vzpostavitvijo vstopne točke VEM in usposobitvijo svetovalcev že kažejo prvi rezultati. Lažji dostop do storitev so že omogočili nekaterim uporabnikom, ki so bili doslej v slabšem položaju in soočeni s šte- vilnimi birokratskimi ovirami ter s tem povezanimi stroški. »Če razmišljate o lastni podjetniški dejavnosti, boste na vstopni točki VEM na sedežu Razvojne agencije Savinja Žalec dobili informacije in potrebna znanja za zagon svojega podjetja, če pa nameravate registrirati svojo dejavnost, imate na tem mestu zbrane tudi podporne storitve za registracijo katere koli dejavnosti oz. statusne oblike, informacije, navodila in nasvete za uspešen začetek poslovanja ter aktualne finančne in druge storitve za začetno obdobje poslovanje,« je povedala direktorica agencije Danica Jezovšek Korent. »Državni portal za poslovne subjekte e-VEM, ki je začel delovati julija letos, omogoča vzpostavljanje elektronske podpore postopkom registracije podjetij, spremljanje izvedbe postopkov, obvladovanje sprememb in izmenjavo podatkov med ustanovami javne uprave. Poseben poudarek uporabe storitev portala e-VEM je v tem, da bodočemu podjetniku ni več treba obiskovati posameznih ustanov (AJPES, DURS, ZPIZ, ZZZS ...), ampak lahko postopek registracije oz. vse spremembe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravi na enem mestu. Projekt ima torej številne pozitivne učinke za širšo ciljno skupino, skrbi pa nas nedorečenost dolgoročnega financiranja izvajanja storitve,« pravi Danica Jezovšek Korent. V Razvojni agenciji Savinja od aprila letos ponovno ponujajo tudi program vavčerskega svetovanja. Program za delujoča podjetja in potencialne podjetnike ponuja subvencioniranje svetovalnih storitev splošnih podjetniških svetovalcev in specialistov, ki so vpisani v Katalog podjetniških svetovalcev. Brezposelnim osebam pa nudi subvencioniranje svetovalnih storitev splošnih podjetniških svetovalcev in specialistov, ki so prav tako vpisani v Katalog podjetnikih svetovalcev in usposabljanj. Predstavitve projekta VEM, potrebne informacije in gradiva so bili poleg vstopne točke na sedežu agencije v Žalcu (Ul. heroja Staneta 3, telefon: 713 68 60) dosegljivi tudi na Upravni enoti Žalec in krajevnih uradih, 5. oktobra bo predstavitev tudi v krajevnem uradu UE v Taboru v času njihovih uradnih ur. K. R. Razpisuje tri delovna mesta: - KLJUČAVNIČAR - KLJUČAVNIČAR PREOBLIKOVALEC PLOČEVINE Zahtevani pogoji: - izobrazba najmanj IV. stopnje strojne smeri in - KOMERCIALIST Zahtevani pogoji: - izobrazba V. oziroma VI. stopnje ustrezne smeri - aktivno znanje angleškega jezika - dobro poznavanje programske opreme (Word, Excel ...) - vozniški izpit B-kategorije - komunikativnost Od izbranih kandidatov pričakujemo dinamičnost, iznajdljivost, motiviranost, komunikativnost in samostojnost. Kandidatom ponujamo delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom šest mesecev. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pričakujemo najkasneje do 6. 10. 2006 na naslov družbe: ZAGOŽEN, d. o. o., Cesta ob železnici 3, 3310 Žalec. • Informatile ze ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij • Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij • Poenostavitev postopkov po elektronskih poteh za potencialne in obstoječe podjetnike • Storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranah cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja Vse na Enem Mestu, na vstopni točki VEM, Spodnje Savinjske doline »Dnevi podjetništva Žalec 2006« Osrednji dogodek: - okrogla miza »Vem in e-VEM Vse na enem mestu za podjetnike - rezultati in izkušnje dosedanjega uvajanja ter načrti za prihodnost« 2.10.2006 oh 13.30 uri, v Glasbeni šoli Žalec Predstavitev projekta VEM in izvedba dveh okroglih miz: - UVEDBA EURA 3.10. ob 16.00 na sedežu ZZG Žalec - INOVACIJE V MALEM GOSPODARSTVU 11.10. 2006 ob 16.00 na sedežu ZZG Žalec. 9 --------------------------— Razvojna agencija Savinja REPUBLIKA SLOVENIJA ——I MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Ra S »Projekt je sofinanciran s pomočjo Phare«________ Razvojna agencija Savinja 03/713 68 60; ra.savinja@zalec.si http://www.ra-savinja.si/html/vem.html ljjyu42/ _S avi nis fze-. d n fiat? V Kulturno poletje se je izteklo V Kaplji vasi pri Preboldu se je sredi septembra izteklo še zadnje dejanje letošnjega Kulturnega poletja v Preboldu. Hkrati seje zaprla tudi kiparska razstava osmih avtorjev, ki je bila na ogled dobre tri tedne. D. N. d.o.o. Žalec TEHHO Cesta ob železnici 1 3310 ŽALEC Fon:03/713-30-50 Fax: 03/713-30-60 zaradi razširitve objavlja prosta delovna mesta: 1. PROIZVODNA DELA - obdelovalci kovin - operaterji na programskih CNC rezkalnih strojih, erozijah, brusilkah ...-varilci in operaterji na varilnih robotih - ključavničarji in orodjarji za samostojne projekte - posluževalci strojev za gumo Zaželene so delovne izkušnje in sposobnost samostojnega dela. 2. PRIUČENA DELA K sodelovanju vabimo mlade ljudi različne izobrazbe 5 stopnje z znanjem računalništva, ki so se pripravljeni priučiti za delo s kovino. 3. VODJA PROJEKTOV Zaželene so delovne izkušnje s 5., 6. ali 7. stopnjo izobrazbe, organizacijske sposobnosti, sposobnost dela z ljudmi, aktivno obvladovanje nemškega ali angleškega jezika in znanje računalništva. Prijave s kratkim opisom del, ki ste jih do sedaj opravljali, pošljite ali osebno prinesite v roku 8 dni po objavi razpisa. * zveza turističnih društev Ob svetovnem dnevu turizma turistična društva občine Žalec organizirajo TURISTIČNO TRŽNICO V sredo, 27. septembra, ob 17. uri na Mestnem trgu v Žalcu —----- Druga bučijada v Braslovčah POTEPUH NIK-SAI] SE NEKAJ MEST 27.11 r -5% m Vi & Mi ! POTEPUH klub PRIDRUŽITE SE NAM NA POTEPANJIH: C Koraka-Sardininija 27.10^1.1l;Rjm-Vatikan-Poni|>eji-Nea|>elj-Sorrefito;27.10.-31.18.; Pr-ovansa CanamjeJIzuma obala 27.iyi.10.Sai GimisnanoSiena-Elba^isa-Lucca 28,10,'30,10,; Jesen n BLATIH JEZERU s rigaste ohcetjo 28.10,29.10.; Martinovanje v MEĐIMURJU 11,11,, TURČIJA-7x POLPENZION+2 IZLETA (ANTALYA, PAMUKKALE)SLOVENSKO VOĐENJE 16.11-23.12.59.900 Sli LAST MINUTE PONUDBEiTUKUA, TUNZUA, EGOT, DUBAI, DOHIKANSKA REPUBLIKA, KUBA IZKORISTITE NAJUGODNEJŠE CENE: SLOVENIJA, KVARNER, DALMACIJA iPETRCANE-HOTEL PINIJA Zxpolpenzion 18.700 SIT; ROMANTIČNI VIKEND V BAŠK1-H0T& CORINTIA 1.20,800 SIT; MALI L0ŠINJ-H0TEL AURORA 3xplp 18,600 SIT WWW.F0TEPUH.S1 PLAČILO NA VEČ OBROKOV E-MAILPOTHHlHßSIOLNET WWW.POTEPUH.SI Utrinek z razstave Prizadevne članice Društva podeželskih žena Braslovče so v okviru občinskega praznika pripravile drugo bučijado, na kateri so sodelovale tudi članice sosednjih društev. Prireditev je bila v dvorani Zadružnega doma, zasnovale pa so jo v treh delih, in sicer sam Dtopdom skupina Češki rjavi premog oreh vreča 30 kg 1.750,00 SIT | 7,30 EUR Kurilna vrednost 17.6 MJ/kg z razstavo buč in aranžmajev ter izvedbo otroške delavnice Društva prijateljev mladine Braslovče in turističnega krožka na braslovški osnovni šoli. Na razstavi ni šlo za največje primerke, temveč predvsem za veliko raznolikost buč, od okrasnih, jedilnih in hranljivih, ki so najrazličnejših velikosti in oblik. Tudi za aranžmaje so bile podlaga buče, ki so jih razstavljavke uporabile na različne načine in jih kar se da zanimivo okrasile. Najlepše in najizvirnejše primerke so tudi nagradili. Prvo nagrado je prejelo domače društvo podeželskih žena, drugo društvo iz sosednje Občine Prebold, tretje ponovno domačini in četrto Kulturno društvo Letuš. Ob odprtju razstave sta govorili podžupanja Občine Braslovče Mateja Perger in predsednica Društva podeželskih žena Braslovče Dragica Rokovnik. Razstava je bila odprta do včeraj, obiskovalci pa so lahko poskusili dobrote iz buč, ki so jih pripravile članice Društva podeželskih žena Braslovče. T. Tavčar •TURISTIČNI KOTIČEK • Svetovni dan turizma Organizacija Združenih Narodov (OZN), katere članica je tudi Slovenija, je določila že številne svetovne dneve, ob katerih se še posebej spomnimo določene dejavnosti, določene skupine ljudi... Namen svetovnih dni, ki jih proglaša OZN, naj bi bil predvsem, da vladne in tudi nevladne organizacije (civilna družba) zlasti ob teh dne izvajajo aktivnosti, ki sovpadajo z izbrano temo svetovnega dne in tako osveščajo prebivalstvo, pa tudi institucije, ki so pooblaščene za urejanje vitalnih vprašanj človeštva. Septembra 1979 je Generalna skupščina WTO (v Tor-remolinosu, Španija) sprejela sklep, s katerim je proglasila 27. september za svetovni dan turizma. Zakaj 27. september? Ta datum označuje pomemben mejnik v organiziranosti mednarodnega turizma, saj je TIC# na ta dan leta 1970 generalna skupščina WTO prejela svoj statut. Sočasno ta datum sovpada tudi z zaključkom glavne turistične sezone na severni polobli in z začetkom glavne sezone na južni polobli. Svetovni dan turizma je posvečen vsako leto drugačni, turistično zanimivi tematiki. Teme določi generalna skupščina UNWTO. Tematika letošnjega svetovnega dne turizma je: TURIZEM BOGATI. Glavni namen svetovnega dneva turizma je povečati pomen turizma za mednarodno skupnost, za države, za njihove prebivalce in zavest o njegovih socialnih, kulturnih, političnih, ekonomskih in drugih funkcijah ter o tistih prvinah, na katerih temelji sodobni turizem. Te pa so gospodarski razvoj, okolje, prostor, kultura, spomeniki ... S.P. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net NOVO: UGODNA PONUDBA Kuhinja Dana polepša vaš dom •p ■■ *1 * * * , J è * * w ^ iLSGAR/INr Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31 info@garant.si, www.garant.si Senčita d.o.o. Cesia žalskega tabora 1 3310 Žalec SENČILA d, o.o. Iz našega programa Vam nudimo: * plise senčila * lamelne zavese * alu žaluzije * screen senčila * roloje * markize * projekcijska platna Informacije na telefon: 03/ 710 13 40, 041/ 686 150 e-mail: sencila.grize@siol.net SERVIS BELE TEHNIKE ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKE, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV »Nove ideje in ljudje za prepotrebne spremembe« Gvido Hribar (drugi z leve) Pod zgornjim sloganom se je na novinarski konferenci predstavil neodvisni kandidat za župana Občine Žalec Gvido Hribar, ki ga je predlagala SNS, podprla pa ga bosta tudi Aktivna Slovenija in Slovensko ekološko gibanje. Predstavniki vseh treh strank, Andrej Vengust (SNS), Primož Salezin (Aktivna Slovenija), Karel Lipič (SEG), so izrazili besede podpore tudi na novinarski konferenci. Gvido Hribar, po izobrazbi diplomirani upravni organizator, zadnjih 10 let zaposlen kot direktor v lastnem podjetju, zadnja dva mandata tudi občinski svetnik, kot morebitni župan Občine Žalec obljublja takojšnjo ukinitev plačevanja komunalnih taks in razbremenitev zasebnega sektorja, zagotovitev brezplačnih šolskih učbenikov za vse razrede osnovne šole in zavzemanje za ustanovitev gimnazije v Žalcu. Gvido Hribar v svojem programu obljublja tudi dodatne brezplačne programe izobraževanja za brezposelne in izgradnjo doma za starejše občanke in občane. Gvido Hribar se bo kot župan zavzemal za projektno delovanje s poudarkom na črpanju sredstev iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Prav tako pa se je v programu zavezal, da bo poskrbel za racionalizacijo poslovanja lokalne uprave, uprave vseh javnih zavodov in javnih podjetij. »Obljubim vam, da bomo na prvo mesto za časa mojega službovanja postavili človeka in vrednote, kot so pravičnost, poštenost, red, sposobnost, znanje ter odnos do sočloveka in okolja,« je ob svoji kandidaturi dejal Gvido Hribar in dodal, da bo odprt do različno mislečih in vedno dosegljiv za preprostega človeka in njegove težave. Gvido Hribar bo s svojo listo kandidiral tudi za občinskega svetnika. L. K. Kolesarjenje po mejah občine Skupinska slika udeležencev kolesarskega izleta po prihodu na cilj v Športnem centru Rega v Podlogu Pahorjevi kandidati za svetnike občinskega sveta Občine Žalec in za župana Simon Ograjenšek Na kandidacijski konferenci občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Polzela so potrdili 16 članic in članov, ki bodo kandidirali za občinske svetnike, kot kandidata za župana Občine Polzela pa so brez pripomb potrdili Simona Ograjenška, ki se je na konferenci predstavil s svojim programom. Občine Žalec so poleti, skupaj z nekaterimi drugimi člani Socialnih demokratov Kot svetnik in sedanji podžupan ugotavlja, da je lokalna cestna infrastruktura pred razsulom, zato bo posodabljanje in vzdrževanje cest prednostna naloga. Sam pravi, da ne obljublja, temveč v primeru izvolitve napoveduje aktivno sodelovanje pri izgradnji industrijske cone in razvoju podjetništva, ki bosta zmanjšala brezposelnost in povečala prihodke občinskega proračuna, izvajal bo že sprejete programe izgradnje kanalizacije, podpiral bo zakonsko subvencioniranje v kmetijstvu in gozdarstvu, predlagal bo spremembo organiziranosti občine v delu krajevnih odborov, zagotavljal pa bo primerne pogoje za vzgojo in izobraževanje, razvoj kulture, športa, požarne varnosti ter zdravstvene in socialne varnosti. T. Tavčar iz žalske občine, v dveh terminih kolesarili po mejah občine. 30. julija so se podali iz Žalca mimo Gotovelj, Podloga, Šempetra, Vrbja, Kasaz do Griž, kjer so v letnem gledališču Limberk zaključili svojo pot. V soboto, 9. septembra, so se izpred Hotela Žalec podali proti Podlogu pri Šempetru. Pot jih je iz Žalca vodila skozi Petrovče, Levec, Galicijo, Veliko Pi-rešico in Ponikvo do Podloga, kjer so imeli prijeten zaključek. Ob tej priložnosti je vodja volilnega štaba SD Ivo Lindič podal nekaj informacij o dosedanjih in prihodnjih aktivnostih, ki čakajo SD do volitev. K temu sta svoje dodala predsednik Območne in občinske organizacije SD Roman Virant in kandidat SD za župana Občine Žalec Marko Laznik, ki ga podpira tudi Stranka mladih. Namen obeh kolesarskih izletov je bil poleg rekreacije, medsebojnega spoznavanja in prijetnega druženja spoznati tudi infrastrukturo Občine Žalec. D. N. Poudarek na lokalni cestni infrastrukturi Vrtec na prednostni listi Slovenska demokratska stranka (SDS) kandidira za župana Občine Prebold 43-letnega Marjana Golavška iz Matk. Svoj program je predstavil na tiskovni konferenci v preboldskem hotelu, na kateri je sodeloval tudi podpredsednik stranke dr. Milan Zver, ki je pred tem obiskal vrtec in šolo. Marjan Golavšek je vsa leta aktiven v različnih društvih. Po šolanju v Mariboru se je zaposlil v Tekstilni tovarni Prebold, nato je prevzel domačo kmetijo, zadnja leta pa je v službi na ministrstvu za kmetijstvo, kjer je od začetka letošnjega leta vodja kabineta ministrice. Med drugim je tudi član sveta Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Kot občinski svetnik dobro pozna probleme v občini. V svojem volilnem programu je posebej izpostavil potrebo po gradnji novega vrtca, izgradnjo doma za starejše, ureditev krožišč na regionalni cesti v Latkovi vasi, Dolenji vasi in na odcepu za pokopališče v Preboldu ter nadaljevanje gradnje kanalizacije. V njegovem volilnem programu je tudi razvoj turizma, podjetništvu ugodno okolje in podpora sicer razvejani društveni dejavnosti, pa tudi zagotovitev ustreznega Marjan Golavšek nadzora v okolici vrtca in šole ter ustanovitev Univerze za III. življenjsko obdobje. Njegovo kandidaturo podpira tudi Nova Slovenija, ki pa bo imela (tako kot SDS) v občini svojo listo kandidatov za svetnike. K. R. DeSUS na Golavi Demokratična stranka upokojencev Slovenije - Občinski odbor Prebold se vsako leto zbere na tradicionalnem srečanju v Lovskem domu na Golavi. Tako je bilo tudi minulo soboto. Srečanja se je poleg članov preboldskega odbora udeležilo več gostov, med njimi tudi predsednik stranke DeSUS in minister za obrambo Karl Erjavec, poslanec stranke DeSUS v državnem zboru Ivan Jelen, župan Občine Prebold Vinko Debelak, načelnik UE Žalec Marjan Žohar, predsednik Območnega odbora De-SUS-a Ervin Janežič. Na tokratnem druženju je predsednik Občinskega odbora DeSUS-a Franc Kukovnik podal poročilo o delovanju odbora v minulem obdobju in program dela preboldske- ga odbora za volilno obdobje 2006-2010. Povedal je, da je bilo skupno z dvema svetnikoma v delovanje občinskega sveta in v razne odbore in komisije vključenih 24 njihovih članic in članov. V novem volilnem obdobju računajo na še večjo udeležbo svojih članov pri delovanju krajevne samouprave. Kot kandidata za župana pa njihova stranka podpira dosedanjega župana Vinka Debelaka, ki je upravičil njihovo zaupanje in dobro vodil občino. Letošnje srečanje je bilo tudi v znamenju jubileja, saj njihova stranka praznuje 15-letnico svojega delovanja in tvornega sodelovanja v samostojni Sloveniji. D. N. Predsednik Franc Kukovnik med izročanjem priznanja predsedniku DU Prebold Ivu Stepišniku Franc Sušnik: »Danes za jutri! Za občino Vransko!« Franc Sušnik Izvršni odbor občinskega odbora Slovenske demokratke stranke Vransko je pripravil kandidacijsko konferenco, na kateri se je za kandidata za župana predstavil Franc Sušnik. Poleg tega so predstavili tudi listo kandidatov za občinski svet. Franc Sušnik je kot kandidat Slovenske demokratske stranke za župana Občine Vransko zapisal, da se bo v svojem delovanju zavzemal za vsestranski in pospešen razvoj Občine Vransko, kot prednostne naloge pa je izpostavil dokončati začeto izgradnjo večnamenske športne dvorane, s tem bodo zagotovljeni optimalni pogoji za delovanja vrtca in šole, poskrb- ljeno pa bo tudi za vsestranski razvoj športa, kulturnih in rekreativnih dejavnosti, zagotoviti največji možni obseg sofinanciranja države, izboljšati prometno Pri Slovenski demokratski stranki (SDS) deluje ženski odbor, ki ga vodi evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj in ki si je pred letošnjimi lokalnimi volitvami prizadeval na liste kandidatov uvrstiti čim več žensk. Prvi rezultati teh prizadevanj so že vidni, je na tiskovni konferenci v Celju povedala dr. Romana Jordan Cizelj. V celjski regiji ima SDS eno kandidatko za županjo (Radeče), kar nekaj kandidatk za svetnice pa je na prvih mestih list. V sicer še neuradno celjsko regijo sodi tudi Občina Žalec, kjer sta v obeh volilnih enotah kandidatki na drugem varnost, nadaljevati z izgradnjo in prenovo cest in kanalizacije, dokončati že začeta obnovitvena dela na kulturnem domu, obnoviti mrliško vežo, polepšati podobo trga in vasi v občini, izdelati in sprejeti strategijo prostorskega razvoja Občine Vransko in s tem zagotoviti pogoje za razvoj poslovnih in gospodarskih dejavnosti. T. Tavčar Jožica Sovine (levo) in Bojana Koren mestu, in sicer sta to Jožica Sovine in Bojana Koren. Kako je v ostalih petih spodnjesavinj-skih občinah, ki so uvrščene v savinjsko-šaleško regijo, bo predstavljeno na posebni tiskovni konferenci. K. R. Prvi uspehi vidni Novo vozilo za braslovške gasilce Tekmovalo 450 mladih gasilcev 2 + 1 G ».AXIS FOTO Šlandrov trg 41. Žaloe 5Ü* obdržale pokal v trajni lasti. Latkove vasi. Pri članih je prav 14. pohod po obrobju KS Ponikva Planinska pohoda Planinska sekcija Ponikva pri Žalcu je izpeljala že 14. pohod po obrobju krajevne skupnosti. Pohod je letos potekal po severni strani KS Ponikva, udeležilo pa se ga je okoli 300 pohodnikov iz savinjske regije. Med njimi je bilo tudi 20 članov PD Kočevje iz Kostela pri Fari. Zadnjo nedeljo v avgustu so lahko pohodniki v sončnem vremenu uživali v lepotah razgibane ponikovske pokrajine in gostoljubnosti domačinov. Rekreacijski sprehod je letos trajal kar štiri ure. Pohodniki so si ogledali zanimivosti Ponikve. Ustavili so se ob razvalinah Škr-linovega gradu (nekoč grad Helfenberg), kjer so izvedeli, da segajo prvi znani podatki o Ponikvi v leto 1251. Pot so nadaljevali mimo ribnika Steska, skozi vasi Stebovnik in Podkraj na Goro in nato na cilj - na Ponikvo. Posebej veselo je bilo na naj višji točki Ponikve - na Gori (543 m), ki so jo domačini poimenovali kar Špica. Pohod so ob enolončnici in prijetnem druženju zaključili na Ponikvi. Dani Jelen Prehodni pokal Andražankam Prostovoljno gasilsko društvo Polzela je v začetku septembra pripravilo že deveto tradicionalno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Polzele v vaji z motorno brizgalno. Tekmovanja se je udeležilo 13 tekmovalnih enot iz prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec, Prebold in Zgornje Savinjske doline, tekmovanje je potekalo v moški in ženski konkurenci. V kategoriji gasilk - članic so prvo mesto tretjič zapored osvojile gasilke iz Andraža nad Polzelo in tako Med nastopom članic iz Andraža nad Polzelo Druga je bila enota Prostovoljnega gasilskega društva Pariž-lje-Topovlje, tretja pa ekipa iz tako zmagala enota iz Andraža nad Polzelo pred Rečico ob Savinji in Dobrovljami. T. T. Gasilska zveza Žalec, Komisija za tekmovanja in Gasilsko poveljstvo Občine Žalec so v Športnem centru Žalec pripravili tekmovanje mladine, ki se ga je udeležilo kar 450 pionirk, pionirjev, mladink in mladincev iz gasilskih poveljstev vseh petih občin Spodnje Savinjske doline. Pionirke in pionirji so tekmovali v vaji z vedrovko in štafeti z ovirami, mladinke in mladinci pa v vaji z ovirami in štafeti 400 m z ovirami. Pri pionirjih je zmagala desetina PGD Andraž nad Polzelo pred Gomilskim in Dobrišo vas-jo-Petrovčami, pri pionirkah stva Milan Šoštarič, predstavnik gasilcev iz nemškega mesta Rommerskirchen Mihael Bo-navetura, ki je z braslovškimi gasilci podpisal tudi listino o pobratenju, in ob koncu še župan Marko Balant, ki je ključe novega vozila predal poveljniku Danijelu Pantnerju, ta pa vozniku Ivanu Švajgerju. Sledilo je podeljevanje zahval donatorjem in botrom, podelili pa so tudi več gasilskih priznanj in odlikovanj Gasilske zveze Žalec. Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Franci Naraks je Marku Balantu podelil medaljo Gasilske zveze Slovenije, Ivanu Švajgerju gasilsko plamenico tretje stopnje in Milanu Šoštariču gasilsko plamenico druge stopnje. Novo vozilo je blagoslovil braslovški župnik Milan Gosak, slovesnost pa je s petjem popestril braslovški dekliški cerkveni pevski zbor. T. Tavčar desetina PGD Ojstriška vas-Tabor pred Andražem nad Polzelo in Šempetrom v Savinjski dolini, pri mladincih desetina PGD Gomilsko pred PGD Pa- rižlje-Topovlje in Andražem nad Polzelo, pri mladinkah pa desetina PGD Andraž nad Polzelo pred Gomilskim in Polzelo. T. Tavčar S tekmovanja mladink nesrečah hitri in učinkoviti. Ob stoletnici so izdali tudi knjigo. Ustvarjalcem knjige so podelili posebna društvena priznanja. Predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok in Sašo Urankar sta zaslužnim članom podelila tudi vrsto priznanj in plaket Gasilske zveze Žalec ter društvenih priznanj. Delo društva je pohvalil vranski župan Franc Sušnik, slavnostno sejo pa je s petjem obogatil sekstet svetega Mihaela z Vranskega. T. Tavčar organizirano pripraviti za pomoč pri tovrstnih nesrečah. Prekopa se je z vasema Čeplje in Stopnik odločila družno sodelovati in organizirano delovati. V okviru praznovanja praznikov občin Braslovče in Polzela so 16. septembra kljub slabemu vremenu izvedli dva tradicionalna planinska pohoda. Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče je pripravilo tradicionalni pohod od izvira do izvira. Braslovški planinci so se tokrat podali na pohod do izvira potoka Konjščica v taborski občini, blizu Zajčeve koče, ki teče skozi bras-lovško občino. Polzelsko planinsko društvo in planinska sekcija Društva upokojencev Polzela pa sta pripravila turistično-planinski pohod po mejah Občine Polzela. Zaradi slabega vremena je bila udeležba skromna, kljub temu pa se je obeh pohodov udeležilo približno sto planincev. T. Tavčar Novo vozilo, predsednik Jože Matko, poveljnik Danijel Pantner in voznik Ivan Švajger Braslovški gasilci so na svečani prireditvi prevzeli novo gasilsko vozilo, sredstva zanj je prispevala občina, del pa tudi donatorji, botri in krajani. O novi pridobitvi je govoril predsednik braslovških gasilcev Jože Matko. V govoru je poudaril, da je z novo tehniko in strokovno usposobljenostjo bolje poskrbljeno za požarno varnost. Z nakupom novega vozila Man GVC 16/25, ki je bil obenem tudi velik finančni zalogaj, saj je stal 45 milijonov tolarjev, bodo pri varovanju pred požari in drugimi nesrečami operativno še močnejši. Večji del denarja je zagotovila Občina Braslovče, ostalo pa so zbrali s pomočjo donatorjev, botrov, krajanov in z dobrodelnim koncertom. V nadaljevanju so zbranim spregovorili tudi predsednik Gasilske zveze Žalec Franci Skok, predsednik občinskega gasilskega povelj- Sto let gasilstva treh vasi Še istega leta so nabavili motorno brizgalno. Poveljevanje je bilo v slovenskem jeziku. Leta 1931 so zgradili gasilski Franci Skok in Sašo Urankar med podelitvijo priznanj CZ Žalec Prostovoljno gasilsko društvo Prekopa-Čeplje-Stop-nik je ob 100-letnici ustanovitve pripravilo svečano sejo. O visokem jubileju in o zgodovini društva je govoril predsednik Sašo Urankar. Poudaril je, da je bil vzrok za ustanovitev društva velik požar 8. septembra pred stotimi leti. Pod vodstvom Simona Oseta iz Stopnika so takrat sklenili ustanoviti gasilsko društvo in se strokovno in dom, kmalu nato so dobili prvo gasilsko vozilo. Društvo je bilo tudi po vojni za vse tri vasi nosilec vsega dobrega in naprednega. V zadnjem obdobju so preuredili gasilski dom, zamenjali dve gasilski vozili, pomagali pri obnovi cerkve svetega Martina v Šmartnem, vseskozi pa se usposabljali, da bi bili pri požarih in drugih Tehnika nakupovanja: -10% Med 15.9. in 15.10.2006 v prodajalnah SM Žalec, Market Polzela, SM Žana Žalec, SP Polzela, SM Levec, Hipermarket Celje, SP Prebold, Market Nazarje ali Center Mozirje vsak vaš nakup v vrednosti 10.000 SIT ali več nagradimo! Podarimo vam kupon za 10 % popust, ki ga lahko uveljavite ob nakupu v M Center tehnike in gradnje Žalec ali M Tehnika Mozirje. Kupon je unovčljiv do 31.10. 2006 * *Prt unovčitvi kupona je potrebno predtožitl račun, na podlogi katerega je bil kupon izdan Akcija je namenjena končnim potrošnikom in velja za običajne količine gospodinjskega nakupa. Akcija ne velja za pravne osebe in samostojne fwdjetnike. Popusti se ne seštevajo m ne veljajo za artikle, vključene v projekt Posebni Plkmi popusti. Kupon velja v prodajalni, navedeni na kuponu. 10 % popusta za nakupe nad 10.000 SIT _J^\_____\_____\_ H Tehnika KJ Center tehnike .iB in gradnje Mercator Starejši veliko naredili Citrarki Karmen in Neli Kos - Zidar sta popestrili srečanje starejših krajanov Tradicionalno srečanje treh društev S športnega srečanja treh društev v preboldskem Gaju Na Ponikvi je bilo v okviru praznika KS Ponikva tudi letos organizirano srečanje X krajanov, starih sedemdeset in več let. V sodelovanju s krajevnimi društvi oziroma organizacijami (Rdečim križem, Zvezo borcev, Društvom upokojencev in Društvom kmečkih žena) so ga pripravili v Slomškovem domu. Udeleženci srečanja so se najprej udeležili svete maše v farni cerkvi, nato pa so v Slomškovem domu prisluhnili prijetnemu kulturnemu programu, ki so ga obogatili harmonikarji DU Vrbje, Moški pevski zbor Ponikva in domači citrarki Karmen in Neli Kos - Zidar. Srečanja starejših krajanov se je udeležil tudi predsednik KS Ivan Jelen, ki več kot dvajset let sooblikuje podobo te krajevne skupnosti. D. N. Društvo upokojencev Prebold organizira vsako leto družabno in športno srečanje treh društev. V preboldskem Gaju, kjer ima društvo svojo brunarico in športno-rekreativne površine, so se tako tudi letos zbrali upokojenci - športniki iz treh občin, in sicer iz Šmartnega ob Paki, z Vranskega in iz Prebolda. Ekipe in posamezniki so se pomerili v šestih tekmovalnih disciplinah: balinanju, meta- nju krogov, metanju pikada, igranju šaha, ruskem kegljanju in streljanju z zračno puško. V skupnem seštevku je prvo mesto osvojilo DU Prebold, ki je zmagalo v vseh disciplinah, na drugo mesto so se uvrstili športniki iz Šmartnega ob Paki, za nekaj točk pa so za njimi zaostali tekmovalke in tekmovalci z Vranskega. Tako kot vedno tudi tokrat niso bili v ospredju rezultati, ampak predvsem druženje in ohranjanje prijateljskih vezi med vsemi tremi društvi. D. N. Šopek rož za najstarejše in zlatoporočence Predsednik KS Griže Ivi Krašovec in predsednica KO RK Griže Cvetka Grm med podelitvijo šopka zlatoporočencema Ivanki in Miru Petrovcu Televizor za Dom sv. Rafaela Direktorica Doma starejših Mojca Hrastnik in direktor Novema Ivan Podpečan po predaji televizorja V dvorani doma upokojencev v Grižah je minuli teden potekalo že 29. srečanje krajank in krajanov, starih 70 in več let. Teh je v KS Griže trenutno 310, vključno s tistimi, ki živijo v domovih za starejše. Srečanje je tudi tokrat potekalo v organizaciji KO Rdečega križa in Krajevne skupnosti Griže, udeležilo pa se ga je okrog 180 krajank in krajanov. Udeleženci tradicionalnega srečanja so najprej prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili učenci OŠ Griže, Olga Markovič z odlomkom iz monokomedije Čistilka Marija in Duo Gabi, ki je skrbel za prijetno vzdušje po uradnem delu srečanja. Program je vodila in povezovala V začetku septembra je Medobčinsko društvo invalidov Žalec v gostišču Rimljan v Šempetru pripravilo tradicionalno srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov. Udeležencem je prijetno dobrodošlico zaželel predsednik MDI Žalec Janez Meglič in v nadaljevanju podrobneje spregovoril o delovanju njihovega društva, o V Gasilski zvezi Žalec in Gasilski zvezi Prebold, ki delujeta na področju Spodnje Savinjske doline, je veliko gasilcev, ki se lahko pohvalijo s 50- in večletnim stažem delovanja v gasilskih vrstah, z gasilskim abrahamom. Manj pa je seveda tistih, ki so bili tudi aktivno vključeni v delovanje Gasilske zveze Žalec že pred 50 leti. Nekaj smo jih srečali na letošnjem dnevu gasilca na Vranskem in nastala je pričujoča fotografija (od leve proti desni neumorna in vitalna 83-letnica Valčka Gnus. Zbranim pa sta spregovorila predsednik KS Griže Ivi Krašovec in predsednica KO RK Cvetka Grm. Slednja sta podelila tudi šopke najstarejšima udeležencema srečanja 96-letni Ivanki Poteko in 87-letnemu aktivnostih in prizadevanjih, ki naj bi prispevale k prijaznejšemu in lažjemu življenju invalidov. Pohvalil je delo žalske občine, ki si prizadeva narediti mesto prijazno vsem svojim občanom, še posebno invalidom. Izrazil pa je tudi zadovoljstvo nad uspešno izpeljano akcijo za nakup posebnega vozička, ki se upravlja z glavo oziroma z usti, za nepokretnega Ivan Antloga z Ložnice pri Žalcu, Ludvik Piki z Vranskega, Rihard Kopušar iz Žalca, Franc Čretnik iz Liboj, Alojz Vidmajer iz Žalca, Franci Naraks iz Žalca, Jože Jager iz Prebolda, Jože Jerman iz Prebolda, Ivan Jager iz Letuša in Marko Cilenšek iz Žalca). Vsi omenjeni sodijo v generacijo gasilcev 1954/55 in vsi so še danes tako ali drugače aktivni v svojih gasilskih društvih; Franci Naraks tudi kot aktivni funkcionar v Gasilski zvezi Slovenije. D. N. Franciju Tratarju, dolgoletnemu kapelniku Godbe Za-bukovica. Šopek sta tokrat prejela tudi zakonska para, Ivanka in Miro Petrove ter Terezija in Franc Deželak, ki sta letos slavila 50-letnico skupnega življenja. D. Naraglav invalida Petra Planinška iz Petrovč. Udeležencem so na tokratnem srečanju spregovorili tudi predsednik Koordinacije delovnih invalidov celjskega območja in član predsedstva Zveze delovnih invalidov Slovenije Andžel-ko Bendelja, podžupan Občine Žalec Marijan Turičnik, podžupan Občine Vransko in predsednik Območne organizacije RK Žalec Vlado Rančigaj, predstavnik Občine Braslovče, župana občin Tabor in Polzela Vilko Jaz-binšek in Ljubo Žnidar. Vsi so poudarili, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj z njimi invalidi še bolj opozarjajo nase in na težave, s katerimi se srečujejo v svojem okolju pri premagovanju arhitektonskih in drugih ovir. To pa je tudi obveza za vodstva občin, da storijo več za boljše in lepše bivanje svojih občanov. Tudi tokratno srečanje je bilo v znamenju petja, glasbe in dobre volje, za kar so poskrbeli pevski kvintet Lastovka s Polzele, slepa glasbenica Petra Rom iz Liboj, glasbeni duo Fonzi Lesjak in Leon Perdan in čarodej Rado Ambrož iz Žalca. D. Naraglav Podjetje Novem z Ložnice pri Žalcu je stanovalcem Doma starejših na Vranskem podarilo televizor. V Domu sv. Rafaela so tovrstnih donacij zelo veseli. Tokratnega televizorja so se zlasti razveselili stanovalci drugega nadstropja, saj ga doslej niso imeli. Televizor jim je izročil in tudi priključil direktor podjetja Novem Car Interior Design Ivan Podpečan, kije dejal, da ni lepšega, kot narediti nekaj, kar ljudem pomaga oziroma koristi. V tem smislu je podjetje Novem zelo aktivno, saj se zaveda pomena dobrega sodelovanja z okoljem, v katerem ustvarja in iz katerega izhajajo njegovi zaposleni. Direktorica Doma sv. Rafaela, ki deluje pod okriljem župnijske Karitas Vransko, Mojca Hrastnik je k temu dodala: »Današnji dan je za vse nas iz- Od novembra leta 2002 je na Radiu Celje vsako nedeljo na sporedu oddaja o slovenski narodni-ljudski glasbi, ki jo je avtor in voditelj oddaje Jože Galič iz Šempetra poimenoval Pesem slovenske dežele. Pred kratkim je bila na sporedu že dvestota oddaja, ki so jo posneli v Kulturnem domu v Šeščah. Jože Galič se trudi v oddaji zajeti vse slovenske pokrajine, zamejstvo in celo izseljenstvo. Velik del posnetkov prihaja iz Galičevega osebnega arhiva, saj jemno lep in prijeten in bi bila vesela, če bi se kaj podobnega še večkrat zgodilo. Dom je šele dobro začel opravljati svoje poslanstvo in nam še marsikaj primanjkuje. Denarja za vse ob odprtju ni bilo, zato moramo postopoma dopolnjevati še vse tisto, kar nam manjka. To pa je različno pohištvo za spremljajoče prostore, to so razni me-dicinsko-tehnični pripomočki, je dober poznavalec te glasbene zvrsti in tudi poustvarjalec na tem področju, prirejevalec pesmi, instrumentalist in pevec. V oddaji gostujejo ljudski pevci in godci, ki predstavijo svoje delo, in priznani umetniki s pesmijo in besedo o slovenski ljudski glasbi. Dvestoto oddajo je Jože Galič pripravil skupaj z zvokovnim tehnikom Aljošo Bončinom in Brankom Ogrizkom, in sicer na terenu - neposredno z izvajalci in med ljubitelji slovenske ljudske glasbe v Šeščah pri pripomočki za fizioterapijo in delovno terapijo in še precej drugega. S tovrstnim dejanjem, kot je današnje, so donatorji lepemu številu oskrbovancev omogočili prijetnejše bivanje pri nas. V našem skupnem imenu iskrena hvala podjetju Novem in direktorju Ivanu Podpečanu. Veseli bomo, če bodo temu zgledu sledili tudi drugi.« D. Naraglav Preboldu, kjer je našel odlične gostitelje - skupino ljudskih pevcev z imenom Prijatelji 6 še iz Šešč. Jubilejno oddajo so posneli v Kulturnem domu v Šeščah. V programu je sodelovalo šest znanih glasbenih skupin (kvartet Grmada, Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, Darko Atelšek s harmonikarji, Habrovi fantje iz Luč, Prijatelji 6 še ...). Jubilejno torto so razrezali po koncertu na družabnem srečanju v dvorani gasilskega doma v Šeščah. D. Naraglav Tradicionalno srečanje težjih invalidov Generacija gasilcev s 50- in večletnim stažem Pesem slovenske dežele v živo Nastopajoči pred jubilejno torto • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCT Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4. tel.: 02/823 42 03 • MCT Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: gradbeni in instalacijski materiali, zeleni program, sanitarna keramika in ostalih tovrstnih izdelkov. S Center TFoDomDftsi StpacSmrja P®M§G®® Jesen bo dobro obrodila in va skrinjo napo % O popusta % o popusta od 100.000 SIT do 500.000 SIT nad 500.000 SIT Popusti veljajo glede na vrednost nakupa za vse programe tehnike, gradnje in pohištva. Ob priznanih popustih v celoti velja tudi bonitetni sistem Mercator Pika. 80 2 080j) Informacije za kupce na Mercatorjevi brezplačni telefonski številki. OBČINA ŽALEC Nedelja, 1. oktober, ob 9. uri zaključni turnir- praznovanje obletnice tenis kluba Trje 2000; igrišče pri POŠ Trje (Tenis klub Trje 2000, 041 783 107). Ponedeljek, 2. oktober, ob 20. uri gledališki abonma ponedeljek in izven: JEKLENE MAGNOLIJE, komična melodrama (MGL); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 3. oktober, ob 20. uri gledališki abonma torek in izven: JEKLENE MAGNOLIJE, komična melodrama (MGL); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 5. oktober, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del Žige Bedrača; razstava bo na ogled do 8. 11. 2006; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. oktober, od 8. do 12. ure kmečka tržnica s predavanjem o trgatvi, vinogradništvu in kletarjenju; središče Gotovelj (Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 7. oktober, od 8. do 12. ure bolšji sejem; tržnica v Žalcu (Marin, 571 75 50). Sobota, 7. oktober, ob 8.30 uri športno plezanje na Vranskem; odhod izpred avtobusne v Žalcu (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Sobota, 7. oktober, ob 10. uri Razpnimo jadra - zaključek akcije; ŠRC Šešče (ZKŠT Žalec, 712 12 67). Sobota, 7. oktober, ob 11. uri srečanje pri trti ob obrambnem stolpu v Žalcu, Ulica Savinjske čete (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 7. oktober, ob 17. uri opazovanje ptic in organiziran ogled ekološke učne poti; Ribnik Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34 in Občina Žalec, 713 64 56). Sobota, 7. oktober, ob 19. uri Cvetje hvaležno odklanjamo - komedija, dramska sekcija KD Liboje; Dom Svoboda Liboje (KD Svoboda Liboje, 040 308 953). Nedelja, 8. oktober, po 14. uri kostanjev piknik na Bukovici; (Planinsko društvo Žalec, 051 341 363). Nedelja, 8. oktober, ob 16. uri predstavitev PGD Kasaze; pred gasilnim domom Kasaze (Turistično športno društvo Liboje, 031 311 527). Ponedeljek, 9. oktober ob 19. uri Spominski večer - posvečen dr. Ljerki Godici; Krajevna knjižnica Petrovče (Uranjek, 570 72 80). Ponedeljek, 9. oktober, ob 20. uri koncert orkestra slovenske policije s solisti Alenko Godec, Matjažem Mrakom in Magdaleno Navodnik; dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice: 2.000,00 SIT v predprodaji in 2.500,00 SIT uro pred predstavo (TIC Žalec, Šlandrov trg 25). Sobota, 14. oktober, ob 7. uri pohod na Rakitovec; odhod izpred restavracije Nekropolis v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 14. oktober, ob 7. uri pohod: Črešnice - Stolpnik -Žička kartuzija; Galicija (Planinsko društvo Galicija, 572 84 02). Sobota, 14. oktober, ob 9. uri 26. pohod na Hom; (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). Nedelja, 15.oktober, od 10. ure dalje kostanjev piknik na Gori (Planinsko društvo Galicija, 572 80 38). Nedelja, 16. oktober, ob 19. uri Slikar v Martinovi vasi - igra Gledališče pod kozolcem; (vstopnine ni!) Hmeljarski dom Petrovče (Jana Naglič Jug, 570 76 08). Sreda, 18. oktober, ob 17. uri madinski abonma in izven: GLEDALIŠKA URA, (MGL in Kulturno društvo B-51); Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 19. oktober, ob 18. uri odprtje razstave fotografij Jožeta Suhadolnika; razstava bo na ogled do 8.11.2006; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 19. oktober, ob 20. uri narodno zabavni abonma in izven: ALPSKI KVINTET, svečani koncert ob 40 - letnici njihovega delovanja; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34 Sobota, 21. oktober, ob 7. uri Olševa skozi okno; odhod izpred avtobusne postaje v Žalcu (Planinsko društvo Zabukovica, 041 698 740). Sobota, 21. oktober, ob 9. uri konjeništvo za otroke; Grušovlje, kmetija Ušen (Športno društvo Avantura, 041 687 868). Petek, 27. oktober, ob 19. uri kožuhanje; Zadružni dom Ponikva (Turistično društvo Ponikva, 041 939 508). Četrtek, 21.oktober, ob lO.uri šolska karate liga; telovadnica UPI Žalec (Karate klub Žalec,051 428 421). Petek, 27. oktober, ob 20. uri glasbeni abonma in izven: NEISHA, koncert; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 28. oktober, ob 6. uri pohod: SPP- Po Pohorju, 2. del; odhod izpred POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 031 391 319). Sobota, 28. oktober, ob 7. uri pohod: SPP 1 - Podkraj - Javornik; odhod izpred pisarne PD Žalec (Planinsko društvo Žalec, 031 320 242). Sobota, 28. oktober, ob 8. uri pohod na Dobrovlje; odhod izpred restavracije Nekropolis v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 28. oktober, ob 16. uri Igrajmo se čarovnice (ustvarjalna delavnica za malčke do 5 let s starši); Gasilski dom v Levcu (Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981). Sobota, 28. oktober, ob 16. uri kostanjev piknik; Vaški dom, Mala Pirešica (Turistično društvo Petrovče, 031 330 482). Nedelja, 29. oktober, ob 16. uri Ples v maskah; Kulturni dom Liboje (Turistično športno društvo Liboje, 031 311 527). Torek, 31. oktober, od 16. ure dalje ustvarjalna delavnica za okrasitev zelenice in shod čarovnic za mladino in ostale; zelenica nasproti prodajnega centra Mercator v Levcu (TKD Levec, 547 31 51). OBČINA PREBOLD Petek, 29. september, MEDNARODNI TURNIR V KOŠARKI - ob 17. uri KK Nazarje : Celjski KK - ob 19. uri KK Prebold : BK Žabovresky Brno; športna dvorana Prebold; KK Prebold (Franc Škrabe, 041 783 376). Sobota, 30. september, DAN PREBOLDSKE KOŠARKE - od 9. do 14. ure XI. tradicionalni turnir generacij - ob 15. uri tekma za 3. mesto mednarodnega turnirja - ob 17. uri finale mednarodnega turnirja - memorialna tekma; športna dvorana Prebold; KK Prebold (Franc Škrabe, 041 783 376). Sobota, 7. oktober, ob 8. uri kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 7. oktober, izlet v neznano; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Nedelja, 8. oktober, ob 16. uri dobrodelni koncert »Zapojmo za Anin dom« (Modrijani, Irena Vrčkovnik, p. Janez Ferlež, Zaka pa ne, Trinitas in mnogi drugi); športna dvorana Prebold; Župnijski urad Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83). Petek, 20. oktober, ob 19.30 gledališki abonma: DPD Svoboda Prebold - Zadrega nad zadrego; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 21. oktober, ob 8.uri kmečka tržnica - kostanjeva tržnica; Parkirišče pred OŠ Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 21. oktober, ob 8. uri ribiško tekmovanje (zaključna tekma); mali ribnik Preserje; Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947). Sobota, 21. oktober, srečanje gasilk GZ Prebold in GZ Žalec; dvorana Prebold; GZ Prebold (Andreja Kumer, 031 640 432). Ponedeljek, 30. oktober, ob 16. uri komemoracija; osrednji spomenik NOB Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). OBČINA POLZELA Petek, 6. oktober, ob 17. uri 100. lunohod na Goro Oljko; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli (Rudi Divjak, 572 02 10). Sobota, 7. oktober, ob 8. uri pohod Črni vrh-Ribiška koča; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli; (Zoran Štok, 031 611 879). Sobota, 7. oktober, ob 17.45 17. kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž; ŠD Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 8. oktober, ob 8. uri 19. pohod po poteh Andraža; igrišče Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 14. oktober, ob 17.45 18. kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž; ŠD Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Sobota, 21. oktober, ob 7. uri pohod na Snežnik; (Slavko Jevšnik, 572 25 60). Sobota, 21. oktober, ob 8. uri 20. kostanjeva sobota na Gori Oljki; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli (Zoran Štok, 031 611 879). Sobota, 21. oktober, ob 17.45 19. kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž; ŠD Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). Nedelja, 22. oktober, ob 16. uri koncert MePZ Andraž; Dom krajanov Andraž (Dani Sitar, 041 204 760). Sobota, 28. oktober, ob 6. uri pohod na Slavnik - Primorska; odhod izpred občinske stavbe na Polzeli (Erna Drofenik, 572 01 20). Sobota, 28. oktober, ob 17.45 20. kolo medkrajevne lige malega nogometa - ANDRAŽ 2006; igrišče Andraž; ŠD Andraž (Anton Brunšek, 041 783 738). OBČINA BRASLOVČE Ponedeljek, 2. oktober ob 1 l.uri predstava Ljubljanskega lutkovnega gledališča z naslovom LUTKOVNI VARIATE v OŠ Braslovče; vstop prost tudi za zunanje obiskovalce; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Nedelja, 8. oktober Sv. Janez in Pavel; Planinsko društvo Dobrovlje (Franci Kumer, 041 771 134). Četrtek, 12. oktober ob 15. uri kostanjev piknik na igrišču OŠ Braslovče; (v primeru slabega vremena se piknik preloži na torek 17.10) DPM Braslovče (Blanka Nerad). Petek, 13. oktober ob 15.30 kostanjev piknik pri Kulturnem domu Letuš; DPM Letuš (Katja Dimeč). Nedelja, 15. oktober ob 10.30 otvoritev mostu v Grajski vasi; Turistično društvo Gomilsko. Četrtek, 19. oktober ob 17. uri vesela predstava »Pika na obisku« Zadružni dom Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Torek, 24. oktober ob 17. uri ustvarjalna delavnica na temo »NOČ ČAROVNIC«; DPM Braslovče (Blanka Nerad). Sreda. 25. oktober ob 17. uri odbojka za ženske v Domu krajanov Gomilsko; Turistično društvo Gomislksko (Božena Kosu). Četrtek, 26. oktober ob 19.30 predstavitev umetnice ga. Magde Posedel in otvoritev razstave njenih del; Dom krajanov Gomilsko; razstava bo na ogled do nedelje 29. oktobra; Turistično društvo Gomislksko (Božena Kosu). Petek, 27. oktober ob 16. uri otroške ustvarjalne delavnice; Dom krajanov Gomilsko; Turistično društvo Gomislksko (Božena Kosu). Sobota, 28. oktober med 9. in 12. uro kmečka tržnica na Gomilskem; Turistično društvo Gomislksko (Božena Kosu). Sobota, 28. oktober ob 19. uri podelitev nagrad za najlepše urejeno okolico v Domu krajanov Gomilsko; Turistično društvo Gomislksko (Božena Kosu). Sobota, 28. oktober ob 21. uri Rocktober - Rock žur; Kulturni dom Letuš; DPM Letuš (Katja Dimeč). Nedelja, 29. oktober Haloška planinska pot III; Planinsko društvo Dobrovlje (JožiMarovt, 041 570 151). OBČINA TABOR Sobota, 14. oktober, ob 20. uri LIČKANJE KORUZE; Dom krajanov Tabor; (Društvo žena in deklet, 031 762 324, Društvo podeželske mladine Tabor ter Turistično društvo Tabor). Sobota, 28. oktober, ob 19.30 110 LET ZBOROVSKEGA PETJA; Dom krajanov Tabor (Pevsko društvo Tabor, 705 70 90). Od realizma k abstrakciji V Savinovem salonu bo 28. septembra ob 19. uri odprtje razstave Denisa Senegačnika. Čeprav je slikar Denis Senegačnik pripadnik generacije, ki se je šele pričela dobro uveljavljati, je vendar že razvil več slogovnih različic. Tako poznamo dela, ki imajo značaj realizma, predvsem takšnega, kot se je razvil v dvajsetem stoletju. Mnogo njegovih slik pa je postavljenih na izhodišča abstrakcije, čeprav gre tudi tu za kombinacije z realizmom. Večji formati, ki jih je pripravil za razstavo, so nastali na osnovi njegovega opazovanja narave, in sicer so to površine, ki se nahajajo pod vodno gladino. V njih je našel barvitost, presevanje svetlobe in najrazličnejše oblike. Seveda gre tu še za njegovo impresioni- stično dojemanje narave, zaradi česar se realistična predstava umika, na njeno mesto pa stopa v ospredje predvsem čista likovna govorica. Zato pa so dosti bolj prepoznavna dela, ki so manjšega formata in na katerih prepoznamo Žalec, kakršen je bil v preteklosti. Slike so bile narejene prav za to razstavo, v njih pa najdemo linije, ki prav tako govorijo o avtorjevi nagnjenosti k abstraktnemu. Čeprav ne gre za obsežno predstavitev slikarjevega opusa, pa se vendar lahko seznanimo z različnostjo njegovega delovanja, z raziskovanjem likovnega polja in sestavljanjem različnih slogov; torej lastnostmi, ki določajo njegova dela kot sestavljena in hkrati enovita. Boris Gorupič Ivičina prva Lučka življenja V petek je v Savinovi hiši svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Lučka življenja predstavila Ivica Cvikl. Zbirka pesmi je njen knjižni prvenec, nikakor pa ne prva izkušnja pesnikovanja. Ivica Cvikl je že dolga leta poznana kot avtorica besedil za narodno-zabavne ansamble, besedilo s poročno tematiko pa je pripravila tudi za Heleno Blagne. Pred nekaj leti se je včlanila v Društvo pesnikov v Celju in od takrat je nastajalo tudi gradivo za knjižico. Ob predstavitvi v Savinovi hiši se je z njo pogovarjal pesnik Zoran Pevec, predsednik celjskega Literarnega društva, program pa sta z besedili njenih pesmi obogatili tudi pevka Mateja Jan ter Barbara Jelen, ki je pesmi iz Lučke življenja prebirala. L. K. Zanimivi glasbeni večeri Med nastopom skupine Aletheia. Godalni kvartet Ad cibotum V atriju Savinove hiše so bili v začetku meseca septembra zanimivi trije glasbeni večeri, ki jih je pripravil Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Posvečeni so bili prazniku Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec. V prvem večeru so z Glasbeno romanco v slikah z godalnim orkestrom Ad cibotum poslušalcem predstavili glasbo slovenskih klasičnih skladateljev, ki jo je dopolnjeval program novejših skladb tujih avtorjev. Glasbo sta spremljala ples in film, ki sta ga z združeno tehniko snemanja in fotografiranja ustvarila Jure Kravanja in Boris Gorupič. Drugi večer je bil v znamenju akustične glasbe. Uvodo- ma se je predstavila skupina Aletheia, ki je predstavila avtorske pesmi Danija Bedrača. Prireditev je bila nekakšen miniaturni »remake« nekdanjih tradicionalnih festivalov akustične glasbe, ki so se dogajali v Žalcu v letih 1979 do 1984 in njen sloves tedaj ponesli po vsej Jugoslaviji in tudi izven meja. Kot je uvodoma povedal kitarist skupine Dani Bedrač, ta večer ni samo v poklon temu zgodovinskemu spominu in nostalgiji, temveč zaradi dviga splošne, popularne in duhovne kulture spodbuda, da se tovrstno dogajanje oživi. Poleg skupine Aletheia sta nastopila še Veno Dolenc, pesnik, glasbenik, slikar, vodja nekdanjih skupin Sedmina, Duma Levantini in drugih, ki je predstavil lastne skladbe ob spremljavi skupine Alenthe-ia, in Klarisa Jovanovič, uveljavljena umetnica s področja ljudske glasbe, ki je ob tej priložnosti predstavila sefardske pesmi (pesmi španskih Ži- dov), spremljal pa jo je izraelski kitarist in skladatelj Dror Orgad. Pod naslovom Od Celja do Žalca je nastopil Savinjski trobilni kvintet. Savinjski trobilni kvintet je bil ustanovljen konec leta 1999 na pobudo nekaterih članov Godbe Liboje. Kvintet ima za seboj veliko samostojnih nastopov doma in v tujini. Danes predstavlja Savinjski trobilni kvintet skupino profesionalnih in amaterskih glasbenikov, kakršne v sloven- skem prostoru redko srečamo, omogoča pa izvajanje različnih glasbenih zvrsti, od swinga, rag tima, koračnic in klasične glasbe. Na včerajšnjem večeru so igrali priredbe slovenskih narodnih skladb in slovenskih zimzelenih popevk ter popularnih svetovnih uspešnic. Člani kvinteta so: Tomislav Rus (trobenta), Andrej Perger (trobenta), Bogdan Železnik (bariton), Mitja Sotenšek (tuba) in umetniški vodja Andrej Žgank (horn). T. Tavčar Štajerski Slovenci, kaj hočemo! Pogovor z Matijem Barlom -prvim filmskim Kekcem Matija Bari (v beli obleki) skupaj z režiserjem Cirilom Jagričem in gledališčniki DPD Svoboda Prebold V Medobčinski matični knjižnici Žalec je bila predstavitev knjige mag. Branka Go-ropevška z naslovom Štajerski Slovenci, kaj hočemo!, ki je izšla kot tretje delo v zbirki Zgodovinskega društva Celje. Knjigo je številnim obiskovalcem predstavil mag. Bojan Cvelfar, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Povedal je, da avtor v knjigi obravnava boj med slovenskima meščanskima blokoma po letu 1907, ko se je vnel enako hud boj za politično prvenstvo, kot je bil dotlej značilen za Kranjsko. Zaustaviti ga ni uspelo niti starim slogaškim politikom, ki so se povezali v konservativno Stranko zedinjenih Slovencev in ustanovili Spodnještajerski narodni svet, niti vedno hujšemu pritisku nemškega nacionalizma, ki je Ob prazniku Občine Žalec je bila od 13. do 16. septembra v dvorcu Novo Celje odprta zanimiva razstava Po poteh kulturne dediščine, ki jo je ob zaključku projekta Zeleno zlato - grenka roža pripravil krožek Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec. Uvodoma sta zbrane pozdravili članici krožka Metoda Uranjek in Marija Masnec. O s pomočjo nemških obrambnih organizacij načrtno gradil nemško mostišče od Šentilja do Maribora. Iz tega boja je kot popolna zmagovalka izšla katoliška Slovenska kmečka zveza z doktorjem Antonom Korošcem na čelu, ki je na de-želnozborskih volitvah 1909. leta osvojila vse možne slo- razstavi je govorila mentorica krožka, umetnostna zgodovinarka Tanja Čajevec in ob tej priložnosti predstavila knjižico Zeleno zlato - grenka roža. Dejala je, da so se v sklopu krožka Po poteh kulturne dediščine odločili predstaviti našo top kulturo - hmelj nekoliko drugače. O naši dediščini je znanega veliko, veliko je zmot in napačnih interpretacij. Veliko premalo posluša- venske mandate - razen enega. Vpliv Narodne stranke na čelu z doktorjem Vekoslavom Kukovcem je bil omejen na mesta in trge, pa še to v glavnem na celjskem območju. Tudi tradicionalno usmerjena Savinjska dolina je na državnozborskih volitvah 1911 volila predvsem katoliško. T. Tavčar mo tiste, ki so del te dediščine, in veliko preveč interprete. Zato so se odločili, da začnejo s tistim, kar poznajo, iz zornega kota človeške usode in življenja v dolini hmelja, ter predvsem s pomočjo knjižne predloge Grenka roža, v kateri med drugim izvemo vse o takratnih običajih, povezanih s hmeljem, predvsem z obiranjem in predelavo. Ob odprtju razstave so sodelovale obiralke iz Vrbja in Aktiv kmečkih žena s Ponikve. T. Tavčar V začetku letošnjega poletja se je na dvorišču graščine Prebold odigrala zadnja predstava Kekca, ki je lani in letos razveseljevala otroke in odrasle iz preboldske občine in drugih krajev Savinjske doline in Slovenije. V tem času je DPD Svoboda Prebold s svojo gledališko družino, ki jo vodi Martina Kumer, pripravila kar 31 predstav Vandotove zgodbe, ki jo je za gledališki oder priredil Tone Partljič, v Preboldu pa režiral Ciril Jagrič. Eno od zadnjih predstav si je ogledal tudi prvi filmski Kekec Matija Bari, ki je ta lik upodobil v filmu pred dobrimi 55 leti. »Zelo sem vesel in počaščen, da sem danes tukaj v Preboldu, na tem grajskem dvorišču, kjer stoji res lepa, zanimiva in prijetna scena, ki daje zgodbi o Kekcu zelo pristno okolje. Mislim, da bi se tega razveselil sam Josip Vandot, ki mi je kot pisatelj zelo pri srcu. Z Vandotom in njegovim tragičnim življenjem sem se ukvarjal tudi pozneje v življenju. Njegove poetične zgodbe o Kekcu in ostalih likih, ki so pred 2. svetovno vojno izhajale v glasilu Zvonček, so za nas Slovence neke vrste enačenje vrednot in značajev, ki jih je Vandot vtkal v te zgodbe. Te vrednote ponazarjajo Kekec, Tinkara, Rožle in drugi posebneži iz teh zgodb, od Ko-sobrina do Bedanca. Vse te like je Vandot uporabljal za negovanje in ohranjanje vrednot, kot so vedrina v življenju, svetel pogled na življenje, neustrašno lotevanje nalog, ki nam jih postavlja življenje, ob tem pa ostati pravičen, skromen, dober prijatelj in dober človek. Zelo sem vesel, da se je Partljič lotil te teme,« je uvodoma dejal Matija Bari. In kako se spominja vloge Kekca in snemanja? »Takrat sem bil komaj 11-letni fantič in se nisem niti povsem dobro zavedal, kaj pomeni igrati v filmu, s katerim sem bil sicer pozneje povezan skoraj vse svoje poklicno življenje. Svoje vloge nisem sprejemal z nikakršnimi posebnimi merili, vrednotami, ocenami ali s čim drugim. Zame je bila to preprosto zanimiva dogodivščina in si nisem belil glave. Vse dokler ni bila premiera filma, ko je bila zgodba sestavljena, skorajda nisem vedel, za kaj prav gre. Snemanje je trajalo mesece in mesece, tega si danes nihče ne more privoščiti z izjemo megalomanskih hol-lywoodskih ali indijskih pro- dukcij. Prav tako je danes drugače zaradi velikega napredka snemalne in avdiovizualne tehnike, ki daje povsem drugačne snemalne pogoje kot nekoč. Tega se enostavno ne da primerjati.« Matija Bari je vesel, daje dal otrokom in tudi odraslim z likom Kekca del sebe, hkrati pa pravi, da ima določeno miselno distanco do tega, da ga enačijo s Kekcem, ko pa je sedaj bolj podoben Bedancu. Zanj je to neke vrste psihični kriminal, saj se pri majhnem otroku podre vsa iluzija te zgodbe, če pokaže kdo na njega in reče: »Ta človek je bil Kekec.« To je popoln nesmisel, ki bi mi lahko predstavljal resen problem v življenju, če se tega ne bi zavedal pravočasno. Lahko bi bilo podobno, kot počnejo ljudje z živalmi. Imajo psa doma in se pogovarjajo z njim, kot da bi bil človek. S tem na nek način žival počlovečijo in jo oropajo njenega življenja. Pes mora ostati pes in ga popolnoma izmaličiš, če delaš z njim, kot bi bil le majhen otrok. Natančno tako je tudi s podobnimi fenomeni. Z nikomer na tem svetu se ne pogovarjam kot Kekec, ampak kot Matija Bari, ki je igral Kekca. Tega sem vesel in zato mi je danes še toliko prijetneje med vami.« D. N. vu» Opereta Radovana Gobca ponovno na odru Doma II. slovenskega tabora Žalec, Tlincesü v soboto, 30. septembra, ob 20. uri. Vstopnice po 3.000,00 v predprodaji v TIC-u Žalec in po 3.500,00 SIT uro pred predstavo pri blagajni Domu II. slov. tabora Žalec. Zeleno zlato - grenka roža Razstavo so pripravile Anica Šalamun, Metoda Uranjek, Helena Valant, Marija Masnec, v sredini s knjigo Zeleno zlato - grenka roža njihova mentorica Tanja Čajevec Izkupiček od dražbe slik za Savinov sklad Z razstave žalskih amaterjev V Savinovem likovnem salonu je bila do 25. septembra na ogled razstava del članov likovne sekcije Kul-turno-umetniškega društva Žalec pod imenom Motivi Žalca. Ob zaključku so pri- pravili dražbo razstavljenih slik, izkupiček pa namenili novoustanovljenemu Savi-novemu skladu. O razstavi je ob njenem odprtju govoril likovni kritik Boris Gorupič, o delu likov- Darilo umetnika ob dvojnem prazniku Mojster Kovačec med ustvarjanjem Kar nekaj časa je nastajala trojna lesena skulptura mojstra Vinka Kovačeca, ki naj bi jo na ogled postavili že ob slavnostni seji žalskega občinskega sveta 6. septembra. Danes pa so jo slovesno odkrili v vsej njeni lepoti. Gre za skulpturo v treh delih in predstavlja sožitje rastlin, živali in ljudi. Sožitje, ki se ga danes, v času hitrega razvoja sodobne informacijske tehnologije, pogosto ne zavedamo in ga zanemarjamo. Skulptura je tudi na simbolni ravni darilo Občini Žalec in Mestni skupnosti Žalec, občanom in meščanom pa v občudovanje in opomin na velikokrat zanemarjeno sožitje. L. K. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Tel : 03 712 12 50, faks: 03 712 12 62, E-pošta: zkst.zalec@siol.net, www.zkst-zalec.si POVABILO K SODELOVANJU Pričenja se sezona abonmajskih in drugih prireditev v Domu D. slovenskega tabora, razstave in prireditve v Savinovi hiši in v dvorcu Novo Celje Vedno več jih je in vedno večja je potreba po novih močeh. Tokrat vabimo k sodelovanju mlade: dijake in študente, ki radi delate z ljudmi in imate radi kulturo. Za nas je pomembno, da imate urejen status, saj boste delali preko študentske napotnice in da ste za delo lahko na razpolago v popoldanskem in večernem času zlasti med tednom, večkrat pa tudi ob sobotah in nedeljah. Vse, ki vas delo zanima, vabimo na pogovor, in sicer v sredo, 4. oktobra 2006, ob 16.15 v sejni sobi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Informacije na tel. 712 12 50 pri ge. Milojki Intihar. ne sekcije pa Jožica Ocvirk. Likovna sekcija pri Kultur-no-umetniškem društvo Žalec uspešno deluje peto leto, vodi jo Janko Melanšek, vanjo pa je vključenih 26 slikarjev amaterjev. Na ogled je postavljenih 24 slik v različnih tehnikah 19 članov sekcije. Tokrat razstavljajo Dane Klinc, Marta Vošnjak, Barbara Dimeč, Majda Smrkolj, Uroš Koceli, Janko Melanšek, Mihaela Omladič, Jelka Gorenjak, Breda Obe-ržan, Stella Muzlovič, Dušan Kovač, Viktor Lešnik, Milena Šelekar, Justin Smrkolj, Anica Lukner, Lidija Hriberšek, Ivan Žurej, Jožica Sovine in Franc Kadivnik. Razstavo je odprl žalski župan Lojze Posedel in je bila postavljena na ogled v počastitev praznika Občine Žalec. Kulturni program ob odprtju je oblikovala vokalno-instrumentalna skupina Dominik. T. T. JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA ŽALEC ima prostore na novi lokaciji HEROJA STANETA 3, ŽALEC Jubilejna Veronikina nagrada našemu rojaku Ervinu Fritzu Ervin Fritz Konec letošnjega avgusta je Mestna občina Celje desetič podelila Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko tekočega leta. Letos jo je prejel eden najimenitnejših slovenskih književnikov druge polovice 20. stoletja naš rojak Ervin Fritz za svojo novo zbirko Ogrlica iz rad. Nagrajena zbirka v izboru in spremni besedi Petra Kolška prinaša kronološki pregled celotne pesniške ustvarjalnosti. Letošnjo pomlad smo zbirko predstavljali v Medobčinski matični knjižnici Žalec, na kar ostaja živ spomin. Pozabi pa smo uspeli izmakniti obširnejše besedilo, ki smo ga objavili v drugi številki književne revije Vpogled. V njej je avtorja, njegovo razmišljanje o lastnem delu, o »poklicu« pesnika in o slovenskem pesništvu ter slovenski kulturi sploh predstavila profesorica slovenščine Marija Končina. O Ogrlici iz rad je pesnik tedaj izjavil: »S knjigo, za katere podobo je odgovoren Peter Kolšek, sem izredno zadovoljen. Princip izbiranja, ki je kronološki - iz vsake zbirke najznačilnejše pesmi - sicer za moje pesmi ni najbolj primeren, saj iz zbirke v zbirko pišem o istih petih ali šestih človeških tegobah, a kronološki princip je menda bolj pedagoški in je obveljal tudi tukaj. Peter Kolšek je izpolnil kronologijo po svojem literarnem okusu, vsekakor solidnem. Zelo pa se je - če smem soditi o svoji zadevi - izkazal s spremnim esejem. Ta esej je najboljše, kar je bilo doslej napisano o meni in tudi najboljše, kar je bilo v zadnjem času napisano o slovenskem slovstvu.« Tako se je o piscu spremne besede izrazil pesnik, s podelitvijo Veronikine nagrade pa so svoje priznanje pesniku in njegovi muzi, ki jo, kot pravi pesnik, »zanima svet, ne jaz« izrazili tokratni člani komisije, in sicer: dr. Matjaž Kmecl, Vida Curk in Ivo Stropnik. Svoj lonček sreče k prejetemu priznanju želimo priliti tudi bralci Utripa. Iskrene čestitke poetu. Drugo številko književne revije Vpogled, v kateri je izšel obširen intervju z Ervinom Fritzem, lahko kupite ali naročite v TIC Žalec, tel. (03) 710 04 34. Lidija Koceli Tudi letos gledališka abonmaja Prizor iz komedije Zadrega nad zadrego domačih gledališčnikov V Občini Prebold bosta v organizaciji DPD Svoboda Prebold in Občine Prebold tudi letos potekala dva gledališka abonmaja, abonma za odrasle in otroški abonma. Pri slednjem so na programu štiri igrice, v abonmaju za odrasle pa se bo od oktobra do marca zvrstilo pet gledaliških iger, večinoma komedij. S prvo predstavo bodo začeli domači gledališčniki DPD Svoboda Prebold, ki bodo 20. oktobra zaigrali komedijo Zadrega nad zadrego, ki so jo premierno predstavili že aprila letos. Sedemnajstega novembra bo v preboldski dvorani gostovala gledališka skupina Kulturnega društva Ljutomer, ki bo predstavilo komedijo Šoferji v politiki. Politično obarvana bo tudi komedija Boom Teatra, ki prihaja v Prebold 19. januarja 2007 s komedijo Izbrisani. Z gledališko igro Sosedov sin, ki je narejena po Jurčičevi literarni podlagi, bodo 16. februarja nastopili gledališčniki Kulturnega društva Šentvid. Kot zadnji pa se bodo 16. marca 2007 s komedijo Parlamentarci predstavili gledališčniki iz Pirnič. Sled- nji bodo s svojo igrico Leteča žaba 27. oktobra začeli otroški gledališki abonma. V njem bo poleg še dveh zanimivih igric tudi predstava Mini teatra z naslovom Trije prašički. Cena vstopnic, ki se bodo izdajale v prihodnjih dneh, je 3000 tolarjev. Dobiti pa jih bo mogoče v Knjižnici Prebold in Blagovnici Prebold. Tisti, ki ne bodo imeli abonmajske vstopnice, bodo vstopnice po nekoliko višji ceni lahko kupili tudi pol ure pred vsako predstavo. D. Naraglav V ZKŠT ŽALEC ODPIRA SVOJA VRATA PLESNA DELAVNICA PET PEDI Letošnje šolsko leto nadaljujemo s plesno delavnico Pet pedi z mentorico Bredo Stepan. Delavnica za »stare plesalce« bo odprla svoja vrata z uvodnim sestankom v dvorani Doma II. slovenskega tabora v sredo, 27. septembra 2006, ob 17. uri, za vse ostale pa do zapolnitve prostih mest teden dni kasneje, to je v sredo, 4. oktobra 2006, po spodaj navedenem razporedu. Vaje bodo potekale v treh starostnih skupinah in po naslednjem urniku: • PREDŠOLSKA SKUPINA (vpiše se lahko do 20 otrok, pogoj za vpis je dopolnjeno četrto leto starosti), cena delavnice je 2000 SIT na mesec, vaje bodo potekale med 16.00 in 17.00; • PRVA ŠOLSKA SKUPINA (vpiše se lahko do 20 otrok od 1. do vključno 3. razreda osnovne šole), cena delavnice je 2500 SIT na mesec, vaje pa bodo potekale med 17.15 in 18.30; DRUGA ŠOLSKA SKUPINA (vpiše se lahko 25 otrok od 4. do 9. razreda osnovne šole), cena delavnice je 3000 SIT na mesec, vaje pa bodo potekale med 18.30 in 20.00. -J±/. ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net 2. in 3. oktober ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Gledališka abonmaja PONEDELJEK in TOREK in izven JEKLENE MAGNOLIJE Komična melodrama, MGL Režiser Vinko Moderndorfer Igrajo: Bernarda Oman, Tanja Dimitrievska, Maja Boh, Jana Zupančič, Jožica Avbelj, Ljerka Belak -J_L/jL- ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC ..=--T.^r^s= Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si mmmmmmmm Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE S SOLISTI (Alenka Godec, Matjaž Mrak, Magdalena Navodnik) Dobrodelni koncert Rotary kluba Žalec Ponedeljek, 9. oktobra, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec, tel.: 03 710 04 34, in 2.500 SIT uro pred predstavo pri blagajni Doma II. slov. tabora Tisoč udeležencev na žalskem teku Utrinek s teka Prvi nastop in prva odličja karate kluba NESTOR Na posnetku (od leve zgoraj: Mark Malis, Kiti Smiljan, Tilen Smiljan, Matic Potočnik, Špela Korošec; spodaj trener Damir Vrbanič) Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Atletski klub Žalec sta minulo soboto organizirala že 7. tradicionalni tek po ulicah Žalca. Teka se je udeležilo več kot 1000 udeležencev. V prvem, rekreativnem delu, so se najprej v cici teku na 200 metrov pomerili otroci do 6. leta starosti. Za njimi so na mali žalski milji (550 m) tekli osnovnošolci od 7. do 10. leta, v teku na veliki žalski milji (1150 m) pa so svoje sposobnosti preizkusili osnovnošolci in drugi udeleženci vseh starostnih kategorij. Tekmovanje je štelo za državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v uličnem teku, v starejših kategorijah, od starosti nad 19 let, pa za štajersko-koroški pokal. Ob zaključku tekmovanj so podelili privlačne nagrade in unikatne medalje: rekreativni tekači so prejeli napitek in Hervisov kupon za 15-od- stotni popust, prvi trije v posameznih kategorijah državnega osnovnošolskega in srednješolskega prvenstva v uličnem teku pa so prejeli medalje ministrstva za šolstvo in šport in spominsko darilo. Zmagovalci: deklice letnik 96: Maruša Berlot (OŠ Gustava Šiliha Velenje); letnik 95: Nina Kranjc (OŠ Blanca); dečki letnik 96: Klemen Močnik (OŠ Kolezija Ljubljana); letnik 95: Primož Benko (OŠ Dom- žale), deklice letnik 94: Jasna Turnšek (I. OŠ Žalec); deklice letnik 93: Veronika Zupan (I. OŠ Žalec), deklice letnik 92: Sara Lavrič (OŠ Miroslava Vilharja Postojna); dečki letnik 94: Anže Zupan (OŠ Kamnik); letnik 93: Robert Živko (OŠ Hudinja); deklice letnik 90 in mlajše: Jerneja Smonkar (Gimnazija Velenje); deklice letnik 87 in mlajše: Ana Stropnik (I. Gimnazija Celje); dečki letnik 92: Vid Bajec (III. OŠ Celje); dečki letnik 90 in mlajši: Rok Jovan (Gimnazija Velenje); dečki letnik 87 in mlajši: Urh Poteko (I. Gimnazija Celje) itd. Zmagovalci štajerskega-koroškega pokala (5700 m): člani do 19 let: Matej Zupanc (AK Velenje); do 29 let: Tomaž Pliberšek (AD Velenje); do 39 let: Sebastjan Kurmanšek (AD Velenje); do 49 let: Ludvik Miklavžin (Vrhnika); do 59 let: Ivan Golob (AK Ormož); do 69 let: Veno Satler (AK Žalec); 70 in več let: Gusti Laznik (Maraton Nov); članice do 29 let: Anja Zlatečan (AD Kladi-var); do 39 let: Mojca Mijovič (ŠD Sonce ŠPC); do 49 let: Bernarda Ivančič (Policija AK O); do 59 let: Anka Pugelj (TD Lajše) itd. T. Tavčar V Športni dvorani Šenčur je v soboto, 16. septembra, potekal 7. tradicionalni mednarodni turnir, ki se ga je udeležilo 35 klubov iz štirih držav (Italije, Hrvaške, Srbije in Slovenije). Med seboj se je pomerilo 380 tekmovalcev in 55 ekip v 466 posameznih nastopih v katah in športnih borbah. Petčlanska ekipa je pod vodstvom trenerja Damirja Vrbaniča osvojila 4 odličja. Kiti Smiljan je med malčicami v katah dosegla 3. mesto, Špela Korošec v športnih borbah starejše deklice nad 45 kg 2. mesto in Mark Malis v kategoriji ml. dečki do 35 kg 1. mesto. Sledili so ekipni nastopi v športnih borbah mlajši kadeti. Ekipa v sestavi Matic Potočnik, Tilen Smiljan in Žan Luka Potočnik je osvojila 1. mesto. Ti rezultati so zelo dobra popotnica za prihajajočo sezono. D. V. Slavila Monika Zupanc Najboljši trije v spretnostnem jahanju (prva z desne Monika Zupanc) Pri Novem kloštru v Zalo-žah pri Polzeli je Malteška konjenica Polzela pripravila tekmovanje v spretnostni vožnji dvovpreg, ki je veljalo za točke voznika leta Konjeniške zveze Slovenije, in meddruštveno tekmovanje v spretnostnem jahanju ter galopsko dirko toplokrvnih in hladnokrvnih konj. Skupaj je nastopilo 34 tekmovalcev. Med domačimi tek- movalci je bila najuspešnejša članica Malteške konjenice s Polzele Monika Zupanc, ki je s konjem Lotta zmagala v spretnostnem jahanju. Največ uspeha so imeli tekmovalci Konjerejskega društva Celje, ki so slavili zmago v tekmi spretnostne vožnje dvovpreg in v galopski dirki hladnokrvnih konj. Zmaga v dirki toplokrvnih konj je pripadla Zadrečki konjenici. T. Tavčar Brez zmage Lokalni derbi v ženski rokometni ligi je bil v Žalcu. Pred 250 gledalci so slavile Celjanke. Začetek je dobro kazal za gostiteljice Žalčanke, ki so v četrti minuti povedle s 3 : 1, v nadaljevanju pa popustile, tako da so Celjanke v deseti minuti izenačile s 5 : 5. Sledila je dobra igra Žalčank, ki so s hitrimi in natančno merjenimi streli v 21. minuti prišle v vodstvo s 13 : 9. Nato je spet sledila slaba igra vodečih, tako da so Žalčanke ob polčasu na odmor odšle le z golom prednosti. V drugem delu so Žalčanke pri rezultatu 21: 20 v 40. minuti popustile, Celjanke pa z delnim izidom 0 : 5 prišle v vodstvo z 21:25. Kazalo je, da je srečanje že odločeno, ven- dar so se gostiteljice ponovno vrnile v igro in v 53. minuti izenačile na 28 : 28. Do konca srečanja so bile bolj zbrane Celjanke in zmagale, za kar ima veliko zaslug njihova vratarka Barbara Gorski s 16 obrambami. Še nekaj statistike: Celeia Žalec : Celjske Mesnine 31 : 32(16:15); Celeia Žalec: Piletič, Kadivnik 2 (Futač, Grčar, Bojovič 6, Repič, Čurko 1, Kobal 11 (2), Čerenjak 6, Piki, Toplak 1, Jeriček 4, Kočevar, Blobočnik; Celjske Mesnine: Golič, Filipovič, Zorkol, Vurunič, Koren, Šon, Novak 5, Skutnik 4, Potočnik 6, Majcen 1, Gorski, Kikanovič 4, Stsiapa-nova 9 (2), Jankovič 2; Sedemmetrovke: Celeia Žalec: 2:2, Celjske Mesnine 2 :2; Izključitve: Celeia Žalec 6 min., Celjske Mesnine 12 min. T. T. Šport na kratko Pretekli konec tedna je bila v Slovenji prvič tudi tekma za svetovni pokal v preskakovanju ovir. Med najboljšimi Slovenci je pristal Gotovljan Luka Založnik na sedmem mestu, Primož Rifelj, član Konjeniškega kluba Ganimed iz Žalca, pa je zasedel enajsto mesto. V Parizu je bilo prvo ekipno svetovno prvenstvo v judu. V slovenski ženski reprezentanci, ki je zasedla odlično peto mesto, so nastopile tudi tri članice kluba Sankaku iz Celja, sicer pa občanke Občine Žalec, Petra Nareks, Urška Žolnir in Lucija Polavder. Pričelo se je prvenstveno tekmovanje v I. ženski slovenski rokometni ligi. Rokometašice Celeia Žalec so v prvi tekmi na gostovanju na Ptuju proti ekipi Mercator Tenzor Ptuj izgubile z rezultatom 34:23. Športno društvo Andraž je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo 8. odprti turnir v malem nogometu. Nastopilo je 9 ekip, prvo mesto pa je osvojila ekipa kluba malega nogometa Frendi Polzela, ki je prejela tudi prehodni pokal. Zbral: T. T. §L ■ w Ljubitelji športa, vabljeni na »cilj« akcije! fozpnim • ■ m» rt*-franilo.! jadra Akcija bo potekala v soboto, 7. oktobra 2006, v Športnem centru Šešče od 10. ure dalje. Aktivnosti; razdeljevanje nagrad vsem udeležencem • žrebanje nagrad (Hervis 2 X kolo in druge nagrade) • družabno srečanje športnih društev • prvo državno prvenstvo v “boju med dvema ognjema” • test hoje na 2 km • otroške igrarije (trampolini, napihljiv poligon) • preizkusi se v jahanju • kako si natančen: košarka, pikado... Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9a. tel 712 12 50. www.zkst-zalec.si TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO, SPLOŠNO KONDICIJO IN PROTI OSTEOPOROZI VSAK PONEDELJEK OB 18. URI PRIČETEK 2. OKTOBRA V STARI TELOVADNICI OŠ POLZELA INF. NA TELEFON 041 775 559 (FIZIOTERAPEVT DAVID) obiščite nas **.«r*^»^* »» in videli boste bolje Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 p0n. - pet.: 8.-18. ure 3311 ŠEMPETER sobota: 8. - 12. ure Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA - četrtek, 28. septembra 2006 - četrtek, 12. oktobra 2006 - četrtek, 26. oktobra 2006 NAROČITE SE NA TEL.: 700 06 30 POSEBNO ZNIŽANJE SONČNIH OČAL od 10-50 %. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani kupci! Pred dnevi smo koledarsko zakorakali v jesen, v čas, ko nas narava obdari s svojimi darovi, ko listje dobiva najrazličnejše barve in krasi naše okolje. Z jesenjo prihajajo tudi hladni dnevi in čas, ko bo prijetno posedeti v toplih prostorih naših lokalov ali nakupovati v naših trgovinah. Ob tem pa naj vas spremlja naše geslo ZVESTOBA SE NAGRAJUJE in misel na Vranske poletne večere z našo osrednjo prireditvijo, ki je tudi letos vam in nam polepšala avgustovski večer in ponovno potrdila pravilno usmeritev našega kolektiva. Upamo, da vas je znova prepričala, da je vredno biti zvest našemu kolektivu, ki se bo tudi v prihodnje trudil, da nam bo lepo in prijetno. Tega večera pa se bodo še posebno spominjali vsi nagrajenci, ki bodo čez dobrih štirinajst dni odpotovali v Berlin. Sicer pa, sedaj je čas za ozimnico, za katero smo dobro poskrbeli tudi v naših trgovinah. Vabljeni k nakupom, ki naj vam bodo v veselje in zadovoljstvo. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ m ensHB Dve kolajni za Polavdrovo Pestra bera športnih tekmovanj upokojencev Lucija Polavder Judoistka Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogramov na svetovnem vojaškem prvenstvi v Vinkovcih na Hrvaškem osvojila srebrno kolajno. V ekipnem tekmovanju so Urška Žolnir, Raša Sraka in Lucija Polavder osvojile bronasto kolajno. Lucija je v finalu morala priznati premoč le kitajski tekmovalki. Tokrat je v posamični konkurenci ostala praznih rok Urška Žolnir, Raša Sraka pa je v svoji kategoriji osvojila naslov svetovne prvakinje. T. T. V času praznovanja praznika Občine Žalec in praznika Mestne skupnosti Žalec se je zvrstilo veliko raznih športnih prireditev tudi po posameznih upokojenskih društvih v občini. Zelo pestro je bilo v žalskem športnem centru, kjer so organizirali srečanje članov DU Žalec, balinanje v počastitev praznika MS Žalec, športne igre DU Žalec. Organizirane pa so bile tudi športne igre Zveze društev upokojencev Občine Žalec, organizator iger Podpora odbojki narašča Odbojkarice ženskega odbojkarskega kluba iz Šempetra so uspešno zaključile preteklo tekmovalno sezono. Vse registrirane članice kluba so tekmovale v šestih kategorijah, kar jih po množičnosti uvršča v sam vrh slovenske odbojke. Toda v sam vrh jih ne uvršča le množičnost, temveč tudi dosežki. V klubu so ponosni, da so z najmlajšo ekipo v kategoriji članic v 2. slovenski ligi med 12 ekipami zasedli 8. mesto. S to ekipo bodo nastopali tudi v prihodnji tekmovalni sezoni. Ekipa mladink je tekmovanje končala v % slovenskega finala. Kadetinje so zasedle 5. mesto, starejše deklice 7. mesto, mala odbojka pa 10. mesto. V klubu so posebej ponosni na delo z najmlajšimi, s katerimi že vrsto let dosegajo vrhunske rezultate. Ekipa naj-mlajših (starostna kategorija do 10 let) je v konkurenci več kot 100 ekip iz celotne Slovenije v finalni tekmi osvojila tretje mesto. Ekipo sta trenirala Marjan France in njegov pomočnik Gorazd Tajnik. V klubu so zadovoljni, da so tudi gospodarstveniki opazili njihovo delo z mladino in se odločili klub organizacijsko in finančno podpreti. S podjetjem ALIANSA, d. o. o., so podpisali štiriletno pogodbo o skupnem sodelovanju na področju razvoja Cilj je uvrstitev v 1. A košarkarsko ligo Kljub temu da se prvenstveno tekmovanje v 1. B slovenski košarkarski ligi začne šele 14. oktobra, so Hopsi s Polzele že začeli s pripravami na prvenstveno tekmovanje. Novi trener Hopsov Boštjan Kuhar je povedal, da se bodo pripravljali na Polzeli in v bližnji okolici. V pripravlja- njem obdobju bodo odigrali čim več prijateljskih tekem. Ekipa se je okrepila tudi s štirimi novimi igralci, in sicer s Petrom Jovanovičem, Gia-polom Zoretom, Danijelom Vujasinovičem in Boštjanom Štrausom. Cilj ekip je visok, uvrstitev v 1. A slovensko košarkarsko ligo. T. Tavčar Novi člani Hopsov (od leve proti desni: Boštjan Štraus, Danijel Vujasinovič, Giapolo Zore in Peter Jovanovič) ženske odbojke v naši regiji. Na področju ženske odbojke želijo, v sodelovanju z drugimi klubi v regiji, doseči enoten in kakovosten razvoj tovrstnega športa v Savinjski dolini. V klubu se zahvaljujejo posameznikom in organizacijam za dosedanjasodelovanja. Posebna zahvala gre Občini Žalec in ZKŠT Žalec. S. B. Na sliki (stojijo): pomočnik trenerja Gorazd Tajnik, trener Marjan France, Katja Križnik, Anastazija Žnidar, Nina Petranovič; sedijo z leve proti desni: Anja Oset, Katja Jambrovič, Alja Pogorevc, Sara Tajnik in Eva Lorger 5. kolesarski vzpon na Goro Oljko šinski razlike, se je podalo 86 kolesarjev v sedmih starostnih skupinah iz različnih krajev Slovenije. Absolutni zmagovalec je postal Erik Rosenste-in z Ljubnega ob Savinji, ki je progo prevozil v 21 minutah in 28 sekundah. Zmagovalci v posameznih kategorijah: do 18 let Žiga Knez (Celje); do 21 let Simon Pernovšek (Vel. Pireši-ca); do 31 let Erik Rosenstein (Ljubno ob Savinji); do 41 let Alen Cizej (Trbovlje); do 51 let Zlatko Ločnikar (Prebold), do 61 let Jože Rogelj (Ljubljana). Pri ženskah je zmagala Irena Verdnik (Žalec). T. Tavčar Športno društvo 2000 Lo- pravilo 5. kolesarski vzpon na čica ob Savinji je v okviru Goro Oljko. Na pot, dolgo 7,5 praznika Občine Polzela pri- kilometra in s 450 metri vi- Utrinek s kolesarskega vzpona je bilo DU Žalec. Tekmovanj, ki so potekala v dveh terminih, 7. in 15. septembra, se je udeležilo vseh deset društev upokojencev, vključenih v Zvezo DU Občine Žalec. V prvem delu se je tekmovalo v metanju krogov, pikadu in stre-ljanju z zračno puško. Pri metanju krogov je bilo pri ženskah najuspešnejše DU Žalec, pri moških pa DU Šempeter. Med posamezniki je bila v tej disciplini pri ženskah najboljša Milica Lesjak iz Vrbja, pri moških pa Rudi Klovar iz Šempetra. Pri pikadu je bila najuspešnejša ženska ekipa iz DU Šempeter, pri moških pa ekipa iz DU Kasaze-Liboje. Med posamezniki je bila Gotovljani kolesarili v Logarsko Za nami je čas poletnih počitnic. Aktivno so jih preživljali tudi Gotovljani, ki so v organizaciji ŠD Borut tako kot že vrsto let množično kolesarili v Logarsko dolino. Najprej so poskrbeli za zdravo rekreacijo, potem pa še za veselo druženje izven vsakodnevnih delovnih obveznosti. TŽM Pokal košarkarjem Polzele V počastitev občinskega praznika je bil v športni dvorani na Polzeli 16. 9. 2006 odigran že 7. košarkarski turnir naselij Občine Polzela. Na tekmovanju, ki ga je organiziralo športno-košarkarsko društvo KOŠ Polzela, so se za pokal pomerile tri ekipe, rezultati pa so naslednji: Založe : Polzela 35 : 63, Polzela : Ločica-Breg 50 : 44, Lo-čica-Breg : Založe 21 : 49. Končni vrstni red: 1. mesto Polzela, 2. mesto Založe, 3. mesto Ločica-Breg, SKD KOŠ Polzela Šempeter živi in diha z in za odbojko Na posnetku zmagovalna ekipa (stojijo od leve proti desni M. Mlakar, B. Pušnik, L. Ocvirk, G. Štor, D. Jevič; čepijo od leve proti desni: S. Pungartnik, D. Turnšek, I. Pungartnik, M. Slokar) Predsednik Zveze DU Občine Žalec med podelitvijo pokala najboljši posameznici v pikadu Herti France iz DU Šempeter najboljša ženska Herta France iz DU Šempeter, pri moških pa Rudi Klovar, prav tako iz DU Šempeter. V streljanju z zračno puško so pri ženskah slavile članice DU Vrbje, pri moških pa člani DU Ponikva. Med posamezniki je pri ženskah zmagala Marjana Kričej iz DU Šempeter, pri moških pa je tokrat lovorika najboljšega pripadala Leonu Perdanu iz DU Vrbje. D. N. Z novim šolskim letom vsako jesen zaživijo tudi različne dejavnosti. Tudi v Šempetru ni nič drugače. Nova sezona 2006/07 Odbojkarskemu klubu SIP Šempeter prinaša nove člane, nove tekme, nove uspehe, načrte ter velika pričakovanja. V šempetrskem odbojkarskem klubu so že začele trenirati vse selekcije. Da Šempeter resnično »živi« tudi z in za odbojko, nas prepriča podatek, da je v klubu aktivnih približno 100 odbojkarjev. Pohvalijo se lahko s člani, ki so stari od 17 do 33 let, mladinci imajo do 19 let, kadeti štejejo največ 17, starejši dečki so stari 15 let, 12- do 13-letniki se preizkušajo v mali odbojki, mini odbojko pa obiskujejo enajstletniki. Tadej Ferme, predsednik moškega odbojkarskega kluba SIP Šempeter, je lahko resnično ponosen na »svoje fante«. Lansko sezono so bili finalisti v mini odbojki, to pomeni, da so zasedli 4. mesto v Sloveniji. Z vsemi selekcijami so igrali v ligi A. Posebne načrte pa imajo za člane (tudi letos), ki tekmujejo v 2. slovenski ligi. T. Ferme nam je povedal, da so sestavili zelo »ambiciozno« ekipo. Najraje se pohvalijo z dvema reprezentantoma, ki sta lahko v ponos vsem nam in igrata v članski ekipi, to sta Domen Kos in Žiga Zupanc. Slednji je trenutno v Rusiji na svetovnem mladinskem prvenstvu. Domen Kos pa je član kadetske reprezentance. Bravo, fanta! Za tako dober podmladek skrbijo odlični trenerji z licencami, ki so tudi sami aktivni igralci. Mladince in člane trenira Boro Jovič, bivši član jugoslovanske reprezentance. Leta 1978 je bil najboljši igralec Evrope. Z ekipo iz Celja je bil tudi državni prvak. Nad kadeti bdi Zlatko Pulko, ki je kapetan članske ekipe, dolgoletni mladinski reprezentant in državni mladinski prvak. Malo odbojko trenira Goran Arsovič, ki je mladinski državni prvak, kot trener pa je s svojo ekipo zasedel 2. mesto na državnem prvenstvu. Sebastjan Cilenšek trenira mini odbojko in, kot je dejal T. Ferme, »je vedno v vrhu«. Ne moremo pa mimo Milana Pulka, dolgoletnega člana in trenerja kluba, lahko mu upravičeno rečemo »ata« kluba. Včasih se premalo zavedamo, kako pomembno je, da tudi šola živi in diha s krajem. Še posebej naklonjena je odbojkarjem gospa ravnateljica mag. Petra Stepišnik, saj »dovoli«, da treningi potekajo v šolski telovadnici. Na naše odbojkarje smo resnično lahko vsi zelo ponosni. Veseli smo za vse njihove uspehe. Obljubimo, da bomo držali pesti zanje še naprej, saj ponašajo ime Šempetra v svet. Valentina Toman Starejši naj ostajajo v bližini svojega domovanja Glede na to, da je bilo v preteklosti podanih nekaj informacij v zvezi s potrebo po izgradnji doma starejših v Žalcu, bi želel, da kot občan mesta Žalec in tako tudi ostali pridobimo nekatere dodatne informacije o izgradnji doma. Nedvomno drži, da splošni utrip določenega kraja, mesta, zaznamuje poleg mlajše tudi starejša populacija občanov. Zato je mesto Žalec, ki je v zadnjem obdobju doživelo določen pozitivni napredek na marsikaterem področju, dolžan, da poskrbi tudi za starejšo populacijo občanov. Razlog, da so se naši starejši občani odločali za domove starejših občanov v ostalih krajih (Laško, Šentjur, Rogaška S., Vojnik, Izlake in še druge oddaljene kraje) je v tem, da tovrstnih kapacitet in možnosti nastanitve nimamo Po treh letih oddiha smo letos zbrali dovolj prijav, da smo lahko organizirali PGŠ. Za šestdnevno letovanje je bilo potrebno odšteti 32.000 sit. Ker pa smo v lanskem letu sodelovali pri srečelovu, se je znesek zmanjšal - odvisno od tega, koliko dobitkov je priskrbelo posamezno društvo. PGŠ se je udeležilo pet društev iz GZ Žalec. Tako se je v Savudrijo odpeljalo 39 otrok in 6 mentorjev. V Savudrijo smo prispeli v ponedeljek. Seveda smo vsi nestrpno čakali kopanje v morju. Želja se nam je kmalu uresničila. Po večerji smo imeli spoznavni večer. Naslednje jutro je dežurni mentor že ob 7.30 “strašil” po hišicah. Ob 7.45 je bilo umivanje, ob 8.00 telovadba, ob 8.30 v domačem kraju. Mnoge občine pa so že v fazi načrtovanja teh kapacitet. Že zaradi potreb nastanitve, prehranjevanja, združevanja starejših občanov ... Res je, da smo v Žalcu pred časom pridobili lepe prostore novega VDC-ja za osebe s posebnimi potrebami, s čimer so vsi uporabniki zelo zadovoljni. Ni pa nam bilo takrat mogoče uresničiti želje (potrebe) po celodnevnem domskem varstvu. Zato se potrebe tovrstnega doma navezujejo tudi v tej smeri. Tudi bodoča strategija socialnega varstva se navezuje na ta koncept in tudi na to, da naj bi starejši občani bivali večinoma doma ali vsaj v bližini svojega domovanja, hkrati pa bi lahko obdržali stik s svojim domačim okoljem in občani. Zato bi v zvezi z zgoraj navedenim ocenjevanje hišic in ob 9.00 zajtrk. Po kratkem odmoru smo se napotili na kopanje. Na izbiro smo imeli dve plaži. Dopoldan smo obiskali eno plažo, popoldan pa drugo in tako ugodili različnim željam. Ob 12.30 smo imeli kosilo. Po nekaj dneh smo vsi jedli zelenjavno juho. Tudi z mize smo se navadili pospraviti. V največji vročini smo igrali golf, namizni tenis, metali obročke in igrali ostale družabne igre. Dokazali smo se tudi v izdelavi pričesk. Vsaj nekaj časa se bodo tega spominjali Pascal, mentor Denis in voznik avtobusa Franci. Ker smo se udeležili olimpijskih iger, smo naredili slovensko zastavo. V kategoriji nad 14 let smo osvojili dve medalji in nehvaležno četrto me- želel, da nas ustrezne službe v občini še dodatno informirajo, kako potekajo aktivnosti v zvezi z izgradnjo. Mislim, da bi se morala za to zanimati določena društva, kot so DU, organizacija DeSUS, nekatere invalidske organizacije oz. vsi tisti, ki jih združuje program starejše populacije s ciljem še prijaznejšega in ustreznejšega preživljanja kasnejše starosti. Gre za vprašanja, za kakšen tip socialnovarstvene ustanove glede na samo organizacijo in funkcijo nudenja uslug gre, ali se bo načrtoval ta objekt, kako bo s samo nastanitvijo, s prehrano, plačilom, nego in drugimi možnostmi. Zanima nas tudi, ali so v ta koncept vključene tudi osebe s posebnimi potrebami z namenskimi prostori. Na vsa ta vprašanja bi želeli dobiti odgovore vsi tisti sto. O podrobnostih je škoda izgubljati besed, smo bili pač na tujem ozemlju. Če napišem, da je 1. mesto osvojil domačin, povem vse. 2. mesto je osvojil Jernej Verdev, 3. mesto Jaka Jelen, 4. mesto pa Nejc Passero, V goste smo povabili temnopolto Jassin iz francoske skupine in tako uresničili željo Tei in Katji po skupnem fotografiranju. Ob večerih smo se pomerili v teku, odbojki in nogometu. Čeprav smo ekipo mentorjev sestavljali tri mentorice in trije mentorji, smo pri nogometu dokazali, da še nismo za v »staro šaro«. Po večerji smo imeli kino na prostem. Odpravili smo se tudi na izlet z ladjo. Popeljali smo do Umaga in do sečoveljskih solin. V petek je končno prišlo na občani, ki v svojem kraju načrtujejo bivanje in preživljanje kasnejše starosti v domu, teh pa ni malo... Nekoliko so mi znane aktivnosti o izgradnji doma, npr. termin 2009, nekatere priprave pa bi morale biti le nekoliko pospešene (od dokončne lokacije in drugih aktivnosti). Poudarjam, da navedeni članek nikakor ni namenjen predvolilnemu času katerih koli opcij, temveč želja in potreba vseh občanov Žalca, kot tudi vseh prebivalcev njene okolice, po pridobitvi tovrstnih nujnih kapacitet. Z nadaljnjim vsestranskim sodelovanjem občanov, tudi starejše populacije, ki bi lahko bivala v bližini domovanja, bo lahko dobil naš kraj še lepši in prijaznejši utrip. Rihard Kopušar, občan Žalca vrsto obmetavanje z vodnimi baloni. Mislim, da o veselju ni potrebno razpravljati. Ker pa nismo napolnili vseh balonov, smo si pozno zvečer naredili silvestrovanje, ampak brez petard. Na vseh tekmovanjih, ki smo jih izvedli v Savudriji, smo podelili pokale ali medalje, pa tudi tolažilnih nagrad v sladki obliki ni manjkalo. Dnevi so kar prehitro minevali in kmalu je prišla sobota, ko smo morali pospravili naše bivalne prostore. Na poti domov smo se ustavili še v Izoli, kjer smo se posladkali s sladoledom, potem pa hitro proti domu, saj so nekateri že nestrpno pričakovali objeme svojih staršev. V imenu vseh udeležencev poletne gasilske šole se še enkrat zahvaljujem vsem, ki ste nam to omogočili. Natalija Dernač MK GZ Žalec Poletna gasilska šola MK GZ Žalec ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO MASTNI in SUHI LASJE Pričeska je pomembnejši del naše zunanjosti. Z njo se trudimo prenesti na okolico svoje čustveno razpoloženje in ji dati tak ali drugačen smisel. Danes je seveda v prvi vrsti pomembno zdravje las in optimalna, neobremenjujoča nega. Da boste znali svoje lase pravilno negovati, morate najprej ugotoviti, kakšne lase imate. Poznamo suhe, normalne, mastne in mešane lase. Normalni, zdravi lasje so prožni, zlahka jih oblikujemo in tudi mokre brez težav češemo. So živahni, prožni in imajo lep lesk. Za mešane lase je značilno, da so dolgi, mastni pri korenini in imajo suhe konice, ker se maščoba ne porazdeli po celi dolžini. Konice ne dobijo dovolj maščobe, zato se pogosto cepijo. MASTNI LASJE Kako mastni so vaši lasje, je odvisno od količine maščobe na laseh, le-ta pa je odvisna od delovanja žlez lojnic. Lojnice so drobne kožne žleze, ki se odpirajo v lasne mešičke ali neposredno na kožno površino. Najštevilnejše so na lasišču, obrazu in zadnjiku, ni pa jih na dlaneh in podplatih. Žlez lojnic je 200.000 in povprečno v enem dnevu proizvedejo 50 g maščobe. Vendar pa je aktivnost lojnic odvisna od spola, starosti, menstrualnega cikla ter od nevrološkega in endokrinološkega statusa. Osnovna naloga lojnice je mazanje lasu z maščobo. Na koži se naredi tanka emulzijska zaščitna prevleka iz maščobe, vode in beljakovin s pH-jem med 4,5 in 6,5. Ta zaščitna prevleka je meja med zunanjostjo in notranjostjo in preprečuje razmnoževanje mikroorganizmov (bakterij, glivic ...) na površini kože. Prav tako onemogoča, da bi se koža razmočila, saj vodo odbija (deluje hidrofobno) in kožo ščiti pred čezmerno izsušitvijo. Ščiti pa nas tudi pred ultravijoličnimi žarki. Kljub temu, kako pomemben je maščobni film na površini kože, pa lahko prevelika količina izločene maščobe povzroča nevšečnosti. Tako so mastni lasje pramenasti, vlažni, lepijo se na glavo in pričeska hitro izgubi polnost. Ker pa je nemogoče preprečiti izločanje loja, je pri taki vrsti las zelo pomembno redno umivanje las, saj s tem odstranimo maščobo in snovi (prah iz okolice, bakterije ...), ki se nanjo vežejo. Pogosto umivanje las ne poveča izločanja maščob iz žlez lojnic, kakor večkrat zmotno mislimo. Šamponi, ki so primerni za to vrsto las, vsebujejo snovi, ki omogočijo odstranjevanje maščob, vendar pa pri tem ne poškodujejo lasu. SUHI LASJE Vzrok je pomanjkanje vlage. Ker zunanja plast lasu (kutikula) sčasoma postane preperela in porozna, srednja plast lasu (skorja) ne more zadržati vode. Te spremembe so običajnejše pri daljših kot krajših laseh, saj so daljši lasje bolj izpostavljeni preperevanju. Večkrat pa so suhi lasje posledica ponavljajočih barvanj las, še posebej, če si lase prej pobelimo. Suhi lasje so brez leska, radi se lomijo in cepijo, težko jih je oblikovati. Pogosto jih spremlja suh prhljaj. Takšni lasje potrebujejo posebno nego. Zelo dobro se obnesejo balzami, ki zaščitijo poškodovano zunanjo plast lastnega stebla in tako preprečijo nadaljnjo poškodbo ko-tikule. Najnovejši izdelki za nego suhih las vsebujejo velike molekule, ki so pozitivno nabite (proteini, dimetikon ...). Na površini lasu je namreč prisoten majhen negativni naboj, ki privlači pozitivno nabite molekule. Te se večinoma nabirajo na poškodovanih delih kutikule ter tako zapolnijo poškodbe in vrzeli v zunanji plasti. Posledično se lasje lažje oblikujejo in dobijo lesk. Nekateri izdelki pa vsebujejo tudi panthenol, ki je derivat pantotenske kisline (vitamin B5). Panthenol se vpije v sredico lasnega stebla, kjer nase veže vlago, prodre pa tudi do lasnega mešička, kjer ima enako funkcijo. Uporabljajte glavnike z velikimi in topimi zobci ali pa krtače, katerih konice so zaobljene in ne poškodujejo las in lasišča nasploh. Za lepoto svojih las lahko največ naredimo sami. Omejimo barvanje las in zmanjšajmo uporabo agresivnih kemičnih izdelkov. Uporabljajmo izdelke, ki naše lase zaščitijo in jim vrnejo vitalnost. Polona Strahovnik, mag. farm. Toplina srca Od “imeti” k “biti” Živimo v porabniški družbi, družbi blaginje, ko je človeku pomembneje “imeti” kot pa “biti”. Današnji človek je usmerjen v iskanje užitka. Na življenje gleda le z vidika “izkoristka”. Išče srečo in z njo smisel svojega življenja, vendar ne ve, v čem naj jo najde. Ko mu odgovarjamo, da je sreča lahko “v srcu”, se pravi v notranjem duševnem doživljanju, ne ve, kaj to sploh je. Ob prebiranju knjige A. Trstenjaka Biti človek, ki zelo jasno pokaže razliko med imeti in biti, sem se odločila to teorijo povezati z zgodbo o roki. V skupini za kakovostno starost Zimzelen je ena od glavnih usmeritev videti smisel življenja in sreče v vsakem trenutku življenja. Pogovorne teme pripravljajo tudi članice skupine in o roki je pripovedovala naša nekdanja članice skupine Zlatica A. Naj obogati tudi vas. ROKA Kdo bi si mislil, da bo iz plavuti neke pradavne ribe ali nekaj podobnega čez mnogo sto milijonov let nekoč nastal tak čudež, kot je človeška roka. Ženske in moške roke. Evolucija je zanesljivo imela svoje prste vmes. Kaj bi brez teh desetih prstov? Celo raj se je sesul zaradi roke. Adamova šapa je tista, ki je utrgala prepovedano jabolko, Eva pa je ročici držala križem nad figovim listom. Potem je bilo glede raja dolgo časa vse narobe. In je najbrž še sedaj. Roka pa je ostala roka. Klesala je kamnite pestnjake, brusila sulice, napenjala lok, zanetila prvi ogenj, posejala prvo žito, zamesila prvi kruh, vklesala prvo besedo, pokazala naprej, v napad, čez skrivnostno grozljivi ocean, puščavo, celo v nebo. Bogokletno. Ves čas pa je pestovala. Saj veste, roka, ki poganja zibko, je roka, ki vrti ves svet. Dimenzija. Navznoter in Navzven. Od srca do roba vesolja, praga niča. Najnatančnejši in hkrati najmočnejši stroj, orodje. Več kot stroj, roka. Lahko šiva srčno zaklopko ali drobi grobe skale. Ubija in ruši ali gradi in bdi nad prav vsakim življenjem. Neverjetno je, kakšen niz sijajnih reči je ustvarila roka. Čudovito pa je, da njeni izdelki, njeni podaljški, ustvarjajo stvari, ki jih roka sama nikoli ne bi mogla in zmogla. Na koncu, če sploh kje, bodo stroji izdelali roko, ki je boljša od roke. V nekaterih pogledih so jo že zdavnaj. Roka bo odveč, ko bo prav vse urejala misel. Ko bodo ljudje misel brez telesa, brez posode. Misel, ki bo samozadostna, nedefinirano definiran organizem, brez teže in oblike, ki bo lahko pričaral prav vse. Ljubezen, če bo obstajala, sovraštvo, ki se mu zanesljivo ne bodo odrekli, saj je tako udobno, tako zanesljivo poganja kamor koli. Virtualen svet, ki bo resničen in samozadosten, morda srečen in nesrečen, če bodo eno in drugo še potrebovali. Mogoče bo tisto življenje, tisti svet imel celo misel o roki. Kar tako za zabavo, za igračo, ker je moderno, ker je in ker je retro. Drage dame, bi si res žele- le tak svet? Brez roke, ki te ne more pobožati, brez roke, ki ne more stisniti drugo roko. Planet brez ženske in moške roke, ki se srečata kot dve neznanki, se spoznavata, raziskujeta, potem pa umirita v spoznanju, da sta eno, en par rok. Koliko rok je na svetu? Dvanajst milijard. Koliko jih je bilo in koliko jih še bo! Vsaka je drugačna. Roka pianista, računalničarja, zidarja, mornarja, kmetice, šivilje v tovarni za šestdeset tisočakov na mesec, izmuzljiva roka politika, roka boksarja. Roka nad vsemi in vsemi, roka, ki te blagoslovi, ki te položi v zemljo. Simbol. Drage moje dame, srečamo se s tisoči rok. So pa tudi roke za zmeraj. Ena je tista, ko se odraslega prsta prvič oprime ročica deteta. Prstki komaj ovijejo mezinec. Prvi stik dveh rok. Misel skozi dotik. Dober dan, široko stopam v areno življenja. Za zmeraj je tudi roka, ki drži roko umirajočega. Slovo skozi dotik. Ko stik popusti, ko je odbil še zadnji utrip, roka zapre mrtve oči. KAJ JE POMEMBNEJE: »IMETI« ALI »BITI«? Bolj ko je človek nasičen z dobrinami in užitki, bolj je lačen in neutešen. Pojavil se je porabniški vzorec sreče: ljudje v stopnjevani porabniški ihti. Vzorec sreče je čim več porabiti, to pomeni čim več uživati (si privoščiti). V tem se porabniško usmerjeni človek osrečuje, v tem lovi košček za koščkom svojo življenjsko srečo. Čim več imeti enači s čim več sreče. Ljudje iščejo svoj smisel v količini svojega dela in v moči imetja, namesto v kakovosti lastne eksistence in neposrednega osrečujočega doživetja svojega smisla. Srečo lahko doživljam samo v sebi, v svojem obstoju, v svoji “biti”, ne pa v zunanjem imetju, pa naj si ga še tako lastim kot svoje. Pomembno je razločevati med doživetjem “srečen biti” v sebi in med “srečo imeti” od zunaj. Loterija jasno pove, da gre pri zadetku za “imeti srečo” in zato loto tudi imenujemo srečelov. Biti srečen pa pomeni zmožnost sreče v sebi doživljati ne glede na zunanjo usodo. Naša eksistenca ni naše imetje. Ne, to sem jaz sam, to je moja bit sama; le v njej lahko doživljam tudi smisel in srečo svojega življenja. Iskati smisel in srečo življenja zunaj, v “nekaj imeti”, je odtujitev od samega sebe, lastne eksistence in njenega smisla. Samo »nekaj biti« daje smisel in srečo mojemu življenju. A. Trstenjak navaja, da je moderni človek tako zajet v ihto hitrosti, da stalno živi onkraj samega sebe. In vendar je sreča samo v srcu ali pa je ni. »Tako s pospešeno hitrostjo hlastamo za “srečnimi” trenutki” in “srečnimi izidi”, da sploh nimamo časa prisluhniti tem trenutkom sreče«. V vseh življenjskih obdobjih je potrebno videti smisel svojega bivanja. S svojo preteklostjo nismo zaznamovani za vse življenje, marveč lahko spremenimo sebe in svoje življenje. Glavni človekov cilj je imeti smisel. Zavedati se vrednosti življenja in živeti življenje z zavestjo o njegovi enkratnosti, neponovljivosti vsakega trenutka. mag. Irena Potočnik, dipl. soc. de Prvošolčki na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Skupinska slika ob zaključku Prvi teden novega šolskega leta so prvošolčki OŠ Žalec in podružničnih šol Ponikva in Gotovlje obiskali Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Ogledali so si obiranje hmelja, sušenje storžkov in pakiranje v vreče. Sprehodili so se tudi do mikropivovarne, kjer so jim pokazali, kako nastane pivo in kaj vse potrebujemo za proizvodnjo piva. Vsak prvo- šolček je dobil vejico hmelja - da ga bodo znali narisati, ko se bodo vrnili v šolo. Novopečene učence pa je najbolj navdušil rahel dež, ki se je vsul z neba ob njihovem odhodu z inštituta. Rumene rutice so si zavezali čez glavo in sprehod nazaj v šolo je bil nadvse zabaven. Misli prvošolčkov, ki so jih zapisale njihove učiteljice: ANA: V roke smo lahko vzeli kobuljke hmelja in v njih videli rumeni prah. MATEVŽ: Traktor je na prikolici pripeljal hmelj, vrvice s hmeljem sta delavca pripenjala na neke obešalnike. Hmelju rečemu tudi zeleno zlato. ALJAŽ: Traktorist je s prikolice vsul hmelj na vrvicah. Videl sem kocke - vreče s hmeljem. ŽIGA: Gospod nam je pokazal, kako in iz česa delajo pivo. TILEN: Gospod nam je pokazal stroj, ki dela kocke - vreče hmelja. Pivo dajo v sodčke in v hladilnik. IVA: Lahko smo vzeli delček hmeljeve rastline ali hmeljeve kobuljke. LANA: Hmelj uporabljajo tudi v zdravilstvu. Hmeljev čaj imamo, da laže zaspimo. ANJA: Hmelj ima svoj vonj. Meni je dišal, nekaterim pa je smrdelo. BČB Dobro obiskane poletne delavnice Skupinska slika ob zaključku Društvo prijateljev mladine Braslovče je letos prvič organiziralo brezplačne poletne delavnice v Braslovčah. Te so potekale ob torkih in četrtkih v popoldanskem času. Predsednica Društva prijateljev mladine Braslovče Blanka Nerat je povedala, da so skupaj z otroki preživljali prosti čas ob ustvarjanju v likovnih delavnicah, športnih igrah in igrah tako na prostem kot v prostorih društva. Odziv otrok je bil presenetljivo velik, saj se je delavnic v povprečju udeležilo po 20 otrok. Skupna druženja so zaključili dan pred začetkom šolskega leta na veseličnem prostoru z velikim rajanjem, kjer so otroke pogostili, zveste obiskovalce poletnih delavnic pa obdarili. T. Tavčar izstopajo prvošolčki z rumenimi ruticami. Rumene rutice pa jim niso le v okras, pač pa so opozorilo voznikom. Le tisti, ki delamo s prvošolčki, vemo, kako nebogljeni so še v prometu, kako nepredvidljivi in potrebni posebne pozornosti. V šoli veliko časa posvečamo vzgoji o prometu in v konkretnih prometnih položajih. Na šolo vsako leto povabimo policista, ki prvošolčke vadi ravnanja v prometu in doda temu resnično pomembnost. Seveda s tem nadaljujejo učiteljice skozi vse leto. Cilj nas vseh je, da so naši šolarji varni na naših prometnih poteh. Nada Jelen, POŠ TRJE Potrditev uspešnega dela z mladimi V PGD Ojstriška vas-Ta-bor so pri delu z mladimi zelo uspešni. V Športnem centru Žalec sta potekali tekmovanji gasilske mladine GZ Žalec in gasilske mladine savinjsko-ša-leške regije, na katerih je nastopila tudi pionirska desetina omenjenega društva. Pionirke, ki delujejo pod mentorskim vodstvom Anžeta Weichardta, so na dopoldanskem tekmovanju gasilske mladine Žalec osvojile prvo mesto, na 3. tekmovanju gasilske mladine savinjsko-šaleške regije pa Zahvala županu Občine Prebold drugo mesto. pokaloma, ki jih bosta spodbu- Domov so se vrnile z dvema jala k nadaljnjemu delu. D. N. Pionirska desetina PGD Ojstriška vas-Tabor po osvojenem pokalu za prvo mesto Varno v novo šolsko leto Policist med prvošolčki na POŠ Trje Krepko smo že zakorakali v se je povečal promet, v katerem novo šolsko leto. Na naših cestah je tudi veliko otrok. Med njimi Preboldska osnovna šola nudi učencem veliko možnosti za kakovostno preživljanje prostega časa. Že nekaj let aktivno delajo planinci in taborniki, pozimi in poleti lahko učenci teden dni preživijo s prijatelji na počitniškem taboru v Marija Reki. Vsako leto se kar nekaj učencev odpravi v kolonijo na Debeli Rtič, letos jih je bilo kar trideset. Izvajalci in uporabniki aktivnosti smo zelo veseli velike finančne podpore, ki je naš župan, Vinko Debelak, otrokom nikoli ne odreče. Denarno podpre tudi šole v naravi, ki jih je med šolskim letom kar nekaj, zato se jih lahko udeležijo vsi učenci. Zaradi posluha našega župa- na bodo lahko učenci kmalu uživali tudi v novi knjižnici. Držal je tudi obljubo, ki jo je dal na okrogli mizi Mladi in prosti čas na naši šoli, da bodo lahko otroci med poletnimi počitnicami brezplačno in brezskrbno uživali na preboldskem bazenu. Kolektiv in učenci Osnovne šole Prebold Srečanje članov društva Sožitje Žalec Poletne aktivnosti za osnovnošolce Na že tradicionalnem pikniku smo se pred počitnicami pri gostišču Pevec v Ločici pri Polzeli zbrali člani Sožitja Žalec. Preverjeno prijazni in gostoljubni domačini so nam odstopili prostor in ponudili pomoč pri izvedbi. Glavna pri žaru sta bila gospa in gospod Praznik, ki sta poskrbela, da so se prijetne vonjave širile daleč naokrog. Za glasbo so poskr- beli člani ansambla Račke duo plus. Pri petju in plesu smo jim z veseljem pomagali tudi mi. Po obilnem kosilu smo se udeležili zabavnih iger. Seveda smo bili veseli tudi srečelova in drobnih nagrad. Plesali smo, se igrali in pogovarjali, izmenjavali izkušnje ter skrbi, ki jih naši otroci, poleg sončkov in pikapolonic, prinašajo s seboj. Zelo veseli smo bili tudi obiska ravnateljice, gospe Veligovšek, ter učiteljic II. osnovne šole Žalec. Za izkazano pozornost se jim zahvaljujemo in jih tudi v prihodnje vabimo v svojo družbo. Blanka Nerad Telefon: 03/712 12 80 V okviru programa Preventiva je Center za socialno delo Žalec v sodelovanju z občinami Žalec, Polzela, Prebold, Braslovče, Vransko in Tabor letos organiziral poletne aktivnosti za osnovnošolce. Delavnice so potekale na osnovnih šolah v Šempetru, Petrovčah, Grižah, Braslovčah, na Polzeli in v Taboru. Organizatorji so pester program za ustvarjalno in inovativno preživljanje prostega časa razdelili na posamezne dni. Ponedeljek bil namenjen ustvarjanju v likovnih delav- Udeleženci delavnice v Šempetru nicah (poslikava stekla, keramike, oblikovanje das mase, izdelava ulitkov iz kera mase ...), torek je bil v znamenju športnih iger in tekmovanj, sreda je bila namenjena izdelovanju nakita iz perlic, usnja, izdelovanju lutk, četrtek rekreaciji, pohodom na bližnji hrib in raznim družabnim igram, v petek pa so se podali na bazen Pingo. Osnovnošolci so bili zelo navdušeni nad tovrstno popestritvijo v času počitnic, zato si jih želijo tudi v prihodnje. D. N. C3- center iz Gotovelj pri Žalcu VPISUJE NOVE ČLANE v programe: - SINTETIZATOR - KLAVIR - ELEKTRIČNA KITARA - BOBNI - POPULARNO PETJE - PLESNA ŠOLA *Shov dance* - LIKOVNE DELAVNICE - GLASBENI VRTEC Informacije na tel.: 040 506 636 ŠIZ NAMI TUĐITI! VABLJENI OTROCI IN ODRASLI! Matjaž Lesjak, dr. med. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Tel.: 041 / 736 252 • Akupunktura, psihoterapevtsko svetovanje, sprostitev, • OBERON 4021 (CE 0086): računalniško vodeni pregledi zdravstvenega stanja, • »SOLA ZAVEDANJA«: ne spreminjaj sveta, ampak sebe. Od novembra 2006 do pomladi 2007. Vpis do konca oktobra. Info.: 041 736 252 in http://users.volja.net/lesjakm1/index.html. Pri devetdesetih zlata poroka Zlatoporočenca pred šrango Zbiratelj zmag in medalj V zaselku Lovce v Andražu nad Polzelo je bilo minulo soboto kljub dežju slovesno in radostno. Rafko in Silva Zabukovnik sta praznovala zlato poroko, zlatoporoče-nec pa je prav na dan slavja dopolnil 90 let. Ob tem dvojnem praznovanju so se zbrali skoraj vsi vaščani, ki so ženinu in nevesti postavili šrango. Slavljenci so se nato odpravili v andraško cerkev, kjer je domači župnik Janez Furman opravil obred zlate poroke s sveto mašo. Njuno življenje je zaznamovalo predvsem delo na kmetiji. Ljubezen do zemlje jima je bila položena v zibelko in ostala V Zabukovci je v začetku poletja praznovala svoj 90. rojstni dan Marija Župevc. Ob njenem jubileju smo jo obiskali skupaj s predsednikom KS Griže Ivijem Krašovcem in predstavnico KO RK Griže Bredo Izgoršek. Vsa nasmejana nas je pričakala v družbi sina, hčere, snahe ... in veselo nazdravila z nami. Marija se je rodila v vasi Črešnjice pri Cerkljah ob Krki. Bila je najmlajša od sedmih otrok in tako je tudi najbolj občutila izgubo matere, ki je umrla leta 1923. Prva svetovna vojna ji je že prej vzela očeta. Otroci so ostali sami in na ramenih sorodnikov. Ko so odrasli, so se razkropili na vse strani. Marija je odšla po osnovni šoli v Zagreb, kjer je bila služkinja pri zdravniški družini. Od tu jo je živa vse do danes. Z ljubeznijo sta darovala življenje tudi svojim petim otrokom, Petru, El-čki, Zdravku, Stanki in Hedviki, in jim nudila varen in topel dom. Vsi so se izšolali, pridno pomagali pri delu doma, si ustvarili družine in domovanja, očetu Rafku in mami Silvi pa podarili devet vnukov. Na kmetiji je zagospodaril sin Peter, oče in mama pa sta se preselila v novo hišo, kjer sedaj preživljata jesen življenja. Rafko ima še eno ljubezen, to je gasilstvo. Je ustanovni član Gasilskega društva Andraž, vseskozi aktiven član, gasilci pa so tudi vsi njegovi otroci. Domači gasilci so ob tej pri- življenjska pot vodila na delo v Avstrijo, kjer se je poročila z Antonom iz Velikega Gabra pri Senovem, ki je bil prav tako na delu v Avstriji. V Za-bukovico sta prišla leta 1943 sredi vojne vihre in tu tudi ostala. Mož je delal kot rudar ložnosti zlatoporočencema pripravili curkomet. Praznovanje je bilo seveda priložnost za obujanje spominov. Spominov o tem, kako sta obdelovala hmelj, vinograd, sadovnjak in polje, kako so ob zimskih večerih nastajale mesne dobrote, kako je dišal kruh iz domače peči, kako so ob nedeljah in praznikih hodili v cerkev, kako radi so skupaj peli ... in ugotovili so, da mnogo tega počnejo še danes. Otroci in vnuki namreč radi hodijo domov in takrat je v hiši vedno veselo. Ob zlatem jubileju je bilo slavljencema izrečenih mnogo lepih želja. T. Tavčar v Rudniku Zabukovica in leta 1975 umrl. V zakonu so se jima rodili trije otroci hčeri Metka in Erika ter sin Anton. Marija danes živi skupaj s sinom in njegovo družino. Pogosto je deležna obiskov hčera in članov njihovih družin. Njeno jesen življenja bogatijo štiri vnukinje in vnuk ter pravnukinja in pet pravnukov. Marija je še vedno zelo vitalna ženska, izjemno bistrega duha in spomina. Zelo rada hodi na sprehode, bere časopise in knjige, kdaj pogleda kakšen zanimiv film ali nadaljevanko, prav tako rada pa ima dnevnoinformativne oddaje, tako da je vedno na tekočem, kaj se dogaja doma in po svetu. Naj bo še dolgo tako, Marija. D. Naraglav Športna sekcija DU Za-bukovica-Griže je bila letos najuspešnejša v moški konkurenci v tekmovanjih Zveze društev upokojencev Občine Žalec. K temu uspehu je veliko prispeval Ivan Novak, ki je v zadnjih treh letih na upokojenskih tekmovanjih osvojil že 65 medalj. Ivan Novak je invalidski upokojenec od leta 2002. Od tega leta dalje je tudi član DU Zabukovica-Griže. Pred časom je bil član Strelske družine Nade Cilenšek Griže, zato so ga hitro vključili v svojo športno sekcijo. Začeli so se treningi in tekmovanja. Kot pravi Ivan, mu od začetka ni šlo tako, kot bi želel, zato si je kupil novo Malo je moških, ki dosežejo devetdeset in več let. Še manj je takšnih, ki pri devetdesetih ne jemljejo nobenih zdravil in ne hodijo k zdravniku in ki so tako vitalni kot Vinko Mencinger iz Šempetra. Ob njegovem visokem jubileju smo ga obiskali skupaj s predstavnikoma krajevne skupnosti in Rdečega križa. Vinko Mencinger je bil rojen v Večeslavcih v Prekmur- Amalija Špitaler, ki jo vsi poznajo kot pridno in dobrodušno ženičko, ki je po upokojitvi honorarno opravljala delo kot snažilka na preboldskem bazenu, v preboldskem hotelu, na Petrolovi črpalki in še kje, je praznovala devetdeseti rojstni dan. Ob njenem jubileju smo jo obiskali skupaj s predstavniki DU Prebold, predsednikom Ivom Stepišnikom, Milico Jaklič in Angelo Pišek. Marija živi v tako imenovanem upokojenskem bloku, v katerem se nahajajo tudi društveni prostori DU Prebold. V družbi z njo so bili ob našem obisku tudi sinova Jože in Rajko s svojima partnericama. Vsi skupaj smo z njo nazdravili in ji zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja. Amalija Špitaler se je rodila v Zrečah kot peti otrok v družini z desetimi otroki. Imela puško, kroge in pikado. Z resnim delom in rednimi treningi so prišli tudi rezultati in danes se lahko pohvali z bogato bero prvih mest in že omenjenimi osvojenimi medaljami. Ivan ju, v družini s štirimi otroki, ki so morali zelo zgodaj zapustiti družinsko gnezdo. Kar trije med njimi, sestra Gizela, brat Štefan in Vincenc, so se rodili na isti datum, in sicer 18. avgusta. Njihova mladost je bila zelo težka. Z izjemo naj starejše Anice očeta skorajda niso poznali; umrl je leta 1918. Mama se je ponovno poročila, Vinko pa je moral že pri devetih letih oditi služit v Apače je dva brata in sedem sester. Po osnovni šoli se je zaposlila v tovarni v Zrečah, od koder jo je pot vodila v Tekstilno tovarno Prebold, kjer je dočakala upokojitev. Svojega moža Jožeta Špitalerja je spoznala kmalu po prihodu v Prebold. V zakonu so se jima rodili trije sinovi: Jože, Marjan in Rajko. Amalijin mož je leta 1963 umrl. Ostala je sama z otroki Novak je tudi član Medobčinskega društva invalidov Žalec, od lanske pomladi pa tudi član DVI Celje. V obeh organizacijah je aktiven na športnem področju in dosega podobne rezultate. Šport mu je v veselje in zabavo, predvsem pa bogati njegovo življenje, kot rad poudari. D. N. pri Mariboru, kjer je skrbel za živino in hodil v šolo. Služil je pri slabih gospodarjih, saj je bil večkrat lačen kot sit in zato močno podhranjen. Pri štirinajstih letih je odšel na delo v Avstrijo, na veliko kmetijo, kjer so imeli tudi mesarijo. Tam se mu je godilo mnogo bolje. Leta 1929 se je vrnil domov in odšel k vojakom. Drugo svetovno vojno je preživel v delovnem taborišču v Nemčiji, v Nürnbergu. Domov se je vrnil leta 1946, leta 1948 pa je prišel v Šempeter, kjer je spoznal svojo poznejšo življenjsko sopotnico Ivanko iz Krškega. V zakonu sta se jima rodili hčerki Danica in Cveta, ki očetu tudi danes skupaj s tremi vnuki in petimi pravnuki lepšata in bogatita jesen življenja. Od leta 2002 je vdovec, zato je še toliko bolj vesel njihove družbe. Čeprav je v pokoju, ne zna mirovati. Prav rad kaj skuha, na primer govejo juho, za katero je pravi mojster. Sicer pa zelo zagnano skrbi za okolico hiše, vrt, pozimi pa za kurjavo, kidanje snega ... D. Naraglav in poleg dela v tovarni, veliko delala na kmetih ali kot snažilka, da je lahko preživljala družino. Amalija je bila pridna kot čebela in morda jo je prav delo naredilo močno in neuklonljivo, tako da lahko danes z veseljem preživlja jesen življenja in z radostjo pogleda na svoje štiri vnuke oziroma vnukinje in tri pravnuke. D. Naraglav ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si Tel: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net Četrtek, 19. oktobra, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec KVINTET Svečani koncert ob 40-letnici. Za narodno-zabavni abonma IN IZVEN Vstopnice po 2.000 SIT v predprodaji v TIC-u Žalec in po 2.500 SIT uro pred koncertom pri blagajni dvorane. Skupinska slika jubilantke s sinovoma in ostalimi prisotnimi _ ’V Devetdeset pomladi Marije Zupevc Marija ob sinu in hčeri ter gostih Ivan pred svojimi medaljami Vitalen devetdesetletnik Vinko (v sredini) ob svojih hčerah in z gostoma iz KS in RK Devetdeseti jubilej Amalije Špitaler Izgradnja Aninega doma / S-U Gospodarsko poslopje danes Župnija sv. Pavla v Preboldu, ki jo že leto dni vodi župnik Damjan Ratajc, se pod njegovim vodstvom loteva zahtevnega projekta, in sicer obnove starega gospodarskega poslopja župnije oziroma izgradnje Aninega doma, ki naj bi stala okrog 50 milijonov tolarjev. Projekt naj bi postopoma uresničili v petih letih. Letos bodo obnovili celotno ostrešje in zamenjali opeko, kar bo stalo približno 8 milijonov tolarjev. Obnovljeni prostori v gospodarskem poslopju, ki je bilo zgrajeno leta 1927 na pogorišču prejšnjega poslopja, bodo namenjeni vsem generacijam. »V njem bodo imeli svoje mesto otroci, mladi, odrasli in starejši. Naša skupna želja je, da bi otrokom in mladim pomagali na poti skozi življenje, saj se zavedamo, da je mladina naša prihodnost. Ob tem ne pozabljamo na odrasle in starejše ljudi. Tudi oni potrebujejo čas, ko se za trenutek ustavijo, si odpočijejo in se srečajo, za to pa potrebujejo tudi primerne prostore. Naša želja je, da bomo z dejavnostmi, ki se bodo odvijale v tem obnovljenem in prenovljenem prostoru, prispevali k duhovnemu, kulturnemu in moralnemu napredku našega kraja,« pravi župnik Damjan Ratajc. Po idejnem načrtu bodo v pritličju obnovljenega in prenovljenega nekdanjega gospodarskega poslopja, ki se odslej imenuje Anin dom (po sv. Ani, 90 let dr. Pavla Parina Gospodarsko poslopje danes Mesec september je v Medobčinski matični knjižnici Žalec že leta posvečen znamenitim rojakom. Letos, ko bodo odprli domoznanski oddelek, pa se je jim bo, kot pravijo sami, izpolnila dolgoletna želja. Med uglednimi rojaki je tudi dr. Pavel Parin, rojen v Novem Kloštru pred 90 leti. Na slovesnosti, posvečeni njegovemu delu, so zbranim njegovo osebnost predstavile žalske knjižničarke: besedilo je pripravila Anka Krčmar, odlomke iz njegovih v slovenščino prevedenih del pa sta brali Andreja Hi-tinski in Jolanda Železnik. Paul Parin je zanimiv človek. Preden so ga pred petnajstimi leti povabili v knjižnico kot pisatelja in rojaka, živečega v Švici, je imel za sabo že razgibano ustvarjalno življenje. Po poklicu je zdravnik. S svojo ženo Goldy in še štirimi zdravniki je kot prostovoljec delal v partizanski bolnišnici v Črni gori in Srbiji. Pred leti je o tem napisal knjigo Vojna je in mi gremo tja. Kasneje je bil med ustanovitelji etnoopsiholo-gije, svoja študijska raziskovanja med afriškimi plemeni pa je strnil v knjigi Belci preveč razmišljajo. Prijatelj knjižnice je postal s svojim prvim literarnim delom Zanesljiva znamenja spreminjanja - leta v Sloveniji, ki je izšla v prevodu leta 1989 pri Mladinski knjigi. Zaradi te knjige, polne znamenitih orisov časa in ljudi Savinjske doline, ga je takratna ravnateljica knjižnice Anka Krčmar povabila na obisk. Tako se je začelo dolgoletno prijateljevanje knjižnice z zanimivim rojakom. Kar nekajkrat je bil na obisku, knjižnico je izbral tudi za gostitelja, ko je s švicarskimi prijatelji in prijatelji iz Slovenije usmerjal prve pogovore podpori samostojni Sloveniji. Dogodek, posvečen rojaku, pisatelju, mirovniku, psihoanalitiku in prijatelju, ki je 20. septembra praznoval 90 let, so v soboto počastili tudi na njegovem rojstnem domu, v graščini Novi Klošter, katerega obnovo je za svoje življenjsko poslanstvo izbral občudovalec Parinovega dela Traugott Bi-dermann. Na večeru so poleg Tria Alatiča sodelovali tamburaši s Polzele. T. Tavčar drugotni zavetnici župnijske cerkve), soba za Karitas, dve veroučni učilnici, sanitarije, zimska kapela, zakristija in družabni prostor. V zgornjem nadstropju bo dvorana za 60 ljudi z možnostjo uporabe še drugega prostora za 120 ljudi. Tu bodo tudi klubski prostor, kjer se bo mladina srečevala in udejstvovala v raznih športnih in drugih aktivnostih, soba za pogovore in delo po skupinah, skavtska soba in dve stanovanji. Nad dvorano pa bo tudi možnost za ureditev skupnih ležišč. Denar za izgradnjo doma namerava župnijski svet z župnikom Damjanom Ratajcem zbrati s pomočjo darov, sponzorjev in donacij. V zvezi z izgradnjo Aninega doma že nekaj mesecev potekajo razne aktivnosti zbiranja sredstev. V ta namen so med drugim organizirali dobrodelni koncert New Swing Quarteta. Konec junija oziramo v začetku julija je potekala likovna kolonija z naslovom Likovno poletje v Preboldu. Na njej so slikarji iz vse Slovenije ustvarjali lepote Prebolda in njegove okolice. Ustvarjena dela so bila razstavljena in dana v odkup v Gar-nem šport hotelu v Preboldu. Ves izkupiček od prodnih del je namenjen izgradnji Aninega doma. D. Naraglav Kruh z bregov Slogan, ki si ga je za prepoznavnost izmislil Emil Po-cajt iz Grč nad jamo Pekel, še kako drži. Emilova domačija je pritisnjena v hrib in prepredena z vrsto kamnitimi stenami in terasami. Terase, na katerih rastejo sadno drevje, povrtnine in še kaj, pričajo, da je bilo za to potrebno veliko truda, vztrajnosti in odločnosti, nič manj pa tudi za izgradnjo hiše, ki ne služi samo za bivanje. Gospodar Emil Pocajt je v velikem prostoru v spodnjem delu hiše postavil krušno peč, iz katere vsak torek in petek dopoldan opojno diši po svežem kruhu, hrustljavih žemljicah, prestah, rogljičkih ... Emil nas je povabil na ogled njegove peči, izdelavo kruha in pokušino njegovih pekovskih dobrot. Zalotili smo ga pri tehtanju testa in oblikovanju hlebčkov iz bele in koruzne moke. Kar lepo število zla-to-rumenih hlebčkov je našlo svoj prostor na posebej za to narejenih premakljivih policah. V takšnem ritmu je delal tudi naprej, dokler ni iz peči vzel zadnjega hlebca, dokler ni bilo porabljeno vse testo in Župniji sv. Pavel Prebold in Marija Reka vljudno vabita na dobrodelni koncert »Zapojmo za Anin dom« v nedeljo, 8. oktobra 2006, ob 16.00, v športno dvorano Prebold. Nastopili bodo: Modrijani, Irena Vrčkovnik, pater Janez Ferlež, Mateja Jan, Zaka pa ne, Trinitas, Orkester frajtonarjev Roberta Goličnika, Anja Ropotar, Dominik, A je to in Majda Petan, program pa bo povezovala Andreja Petrovič. Na koncertu boste uživali ob dobri glasbi in petju, z nakupom vstopnice pa boste prispevali k obnovi nekdanjega gospodarskega župnijskega poslopja, zdaj imenovanega Anin dom, ki bo pod svojo streho združeval različne generacije in dejavnosti, ki bodo prispevale k duhovnemu, kulturnemu in moralnemu napredku kraja. Ze 20 let neumornega ustvarjanja Krožek ročnih del Jelka deluje kot sekcija pri DU Griže-Zabukovica že dvajset let; zadnjih nekaj let zelo uspešno pod vodstvom Zinke Okorn. V okviru krožka deluje tudi pevski zbor, ki ga vodi Valčka Gnus. Kako pojejo in kako se veselijo, so pokazale tudi ob jubilejnem praznovanju 20-letnice svojega delovanja in na 20. razstavi svojih izdelkov v dvorani društva upokojencev v Grižah. Prireditev, ki je bila prepredena z bogastvom kulturnega zaklada, s pesmijo, glasbo in lepo besedo, so popestrili harmonikarski orkester Dejana Mastnaka, etno skupina Veseli upokojenci iz Laškega in Boštjan Pinter. K slovesnemu vzdušju so svoje dodali še župan Občine Žalec Lojze dano v modele za peko. Čas med najinim pogovorom je izkoristil za nalaganje drv v peč, ki bo potem, ko se bo ustvarila žerjavica, znova pripravljena še za eno peko kruha. Peč je dokaj velika in jo krasijo zelo stara železna vrata. Emil je vrata dobil od lastnika, še preden je sploh vedel, da bo imel kdaj krušno peč. Njegovo delo ima status dopolnilne dejavnosti na kmetiji, kar mu je tudi omogočilo uresničiti nekdanje sanje po samostojnem pekovskem poklicu. Emil Pocajt se je za peka izučil leta 1972 v Ljubnem ob Savinji pri peku Francu Pečniku. Štiri leta je delal v njegovi pekarni, nato pa odšel k vojakom. Po vrnitvi iz JLA se je za enajst let odpovedal svojemu poklicu. Bil je namreč voznik avtobusa pri Izletniku Celje. Leta 1989 se je zaposlil v pekarni Savinjski kruhek na Polzeli, kjer je delal vse do predlani. Že dobro leto je sam svoj gospodar in pri tem svojem delu resnično uživa. Emil Pocajt je nekoliko drugačen pek od ostalih, ki pečejo ponoči. V njegovi peči se kruh peče v dopoldanskem času, popoldan pa je namenjen prodaji. Peče štiri vrste kruha: koruznega, polbelega, rženega in polnozrnatega, poleg tega pa tudi žemlje, orehove rogljičke, preste in še kaj. D. Naraglav Jemanje kruha iz peči Posedel, predsednik KS Griže Ivi Krašovec in predstavnice in predstavniki iz podobnih društvenih sredin od blizu in daleč, s katerimi krožek ročnih del sodeluje. Jelke so se s priznanji in zahvalami ter klekljanimi darili zahvalile svojim dolgoletnim članicam, ki v krožku sodelujejo že 20 let. To so Albina Podkoritnik, Frida Mirti, Malčka Zazijal in Silva Virant. Priznanje sta prejeli tudi Valčka Gnus za večletno vodenje petja v krožku in Zinka Okorn za vodenje krožka zadnjih osmih let. Spominskega darila so bili deležni še Karli Kolar, KS Griže, župan Lojze Posedel, Jože Hribar, Dejan in Bojan Mastnak in drugi, ki so kakor koli pomagali Jelkam in ki z njimi sodelujejo. D. N. V SPOMIN dr. Ljerki Godici Gomilsko, 13. avgust 2006 - presenetljivo lepo popoldne je bilo. Zbrani smo bili na pokopališču in naše srečanje je pomenilo slovo - slovo od dr. Ljerke Godici. Bili so tu prijatelji, nekdanji sodelavci, krajani Petrovč, nekdanji učenci. Dr. Ljerka Godici je nekoč dejala, da ji je bilo usojeno, da je postala učiteljica, saj so bili učitelji tudi stari oče, oče in mama. Mama je trideset let poučevala v Petrovčah in živela v »hišici v cvetju« na robu Petrovč, kamor seje dr. Godicljeva vedno vračala in tam tudi živela. Njeno življenje je bilo življenje učiteljice in znanstvenice. Iz biologije je diplomirala na ljubljanski univerzi 1956. leta. S prvo službo na Akademiji znanosti v Ljubljani ni bila zadovoljna: »V sobi sva bila samo mikroskop in jaz - pa alge. Jaz pa sem želela nekomu nekaj povedati.« In tako je začela poučevati najprej na osnovni šoli v Rogaški Slatini, nato na učiteljišču v Celju. Ko so jo povabili na Pedagoško fakulteto v Maribor, je bil to zanjo velik izziv; morala je opraviti magisterij in doktorat, daje lahko postala redni profesor na kasnejši Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Za doktorat je izbrala stepsko floro v Jugoslaviji. Prekrižarila je na stotine kilometrov med Mariborom in Tiso, predvsem po Vojvodini, kjer seje začelo njeno sodelovanje z madžarskimi in avstrijskimi botaniki. Postala je podpredsednica mednarodne organizacije za botanična raziskovanja panonskega prostora Clusius Gesellschaft in članica mednarodne organizacije Forum pannonicum. Sodelovala je z mednarodno organizacijo za varstvo narave v Londonu in z botaničnim društvom Velike Britanije. Vabili so jo na številne konference v tujini (predavala je tudi v Cambridgeu) in tudi sama je pripravljala srečanja botanikov ter pisala strokovne članke v naši in tuji literaturi. Kako dejavna je bila, bo pokazala šele bibliografija njenih del. Z njeno pomočjo so tuji botaniki - avstrijski, madžarski in britanski - spoznavali lepoto in bogastvo Slovenije. Kljub raziskovanju step so bile njena velika ljubezen gore. Rekla je, da ji dajejo moč. Najprej je prehodila domače planine, kasneje so jo zamikale švicarske Alpe in Dolomiti. Prekrižarila je norveško in češko in še marsikatero hribovje. »Čim več videti je bil moj cilj.« Na svojih potovanjih je veliko fotografirala in nastali so številni filmi in diapozitivi. Nikoli ni prebolela, daje mnogo materiala uničila voda, kije ob poplavi v Petrovčah dobesedno zalila njeno hišo. Za svoje delo je prejela častno medaljo mednarodne organizacije Clusius - za njen dvajsetletni prispevek k raziskavi panonske botanike. Dr. Ljerka Godici je svoje življenje posvetila botaniki, zato jo je Botanično društvo Slovenije leta 2004 razglasilo za svojo častno članico. Bila je izjemna znanstvenica in učiteljica in njen napotek vsem učiteljem velja še danes: »Nikoli ne smeš podcenjevati učencev. Nikoli ne smeš delati razlik med njimi. Krivice si ljudje, zlasti otroci, najbolj zapomnijo.« In še njeno sporočilo: »Kar sem delala, sem delala z velikim veseljem. Tudi mladini svetujem, naj delajo tisto, kar jih najbolj veseli, čeprav bodo zaslužili nekaj tolarjev manj.« »Hišica v cvetju« ob robu Petrovč je zdaj prazna. Ostale so rože okrog nje, kijih je prinašala s svojih potovanj, in spomini nanjo. M. U. Življenje z rokometom in za rokomet Niko Markovič v pogovoru z ženo na svojem vrtu Niko Markovič iz Žalca je z rokometom povezan večino svojega življenja, tako rekoč od mladih nog. Bil je uspešen in perspektiven rokometaš, danes pa je priznan rokometni strokovnjak in trener. Zadnja tri leta svoje znanje in izkušnje s pridom izkorišča kot selektor in trener rokometne reprezentanca Kuvajta. Pod njegovim vodstvom je ta reprezentanca dosegla izvrstne uspehe. Med drugim je postala prvak Azije in prvak zahodne Azije, kar je zanje skoraj tako pomembno, kot bi osvojili naslov svetovnih prvakov. »Zanje je najpomembnejše, da so boljši od sosedov, če so prvi v Aziji, pa je to še toliko večji uspeh,« pravi Niko Markovič, ki sicer prihaja domov, kadar le lahko. Ob mizici sredi lepega vrta, ki ga krasijo različne grmovnice in ribnik z zlatimi ribicami, in pravkar pečenem zavitku, ki je ena od specialitet njegove žene, smo odstirali tančice njegovega športnega življenja. Poseben poudarek smo dali njegovemu sedanjemu delu v Kuvajtu, življenju v tem arabskem svetu in tudi morebitnim izzivom na rokometnem področju. Niko Markovič je rokomet vzljubil že v rosnih letih svojega življenja. Njegova igralska pot je bila uspešna, a žal se je mnogo prehitro končala zaradi težje poškodbe kolena. Pri 22 letih se je moral odreči nadaljnjemu aktivnemu igranju in rokometni igralski karieri, ki mu je bila pisana na kožo. Niko je bil pred poškodbo zelo uspešen igralec v I. ekipi Celja, ki je bila takrat najboljša ekipa v Sloveniji in edina ekipa iz Slovenije, ki je igrala v takratni jugoslovanski ligi. Eno sezono je igral tudi v RK Trbovlje, ko je bil klub predstavnik Slovenije v jugoslovanski ligi. Bil je tudi mladinski reprezentant Slovenije in Jugoslavije in tako na najboljši poti, da postane tudi član državnih reprezentanc. Poškodba kolena je preprečila uresničitev njegovih želja, a ga Rekli so... Mirko Škoflek, župnik v Šempetru v govoru ob 750-letnici Župnije Šempeter na osrednji slovesnosti: »Danes naš spomin išče daleč v preteklost korenine naših dedov in babic, naših prednikov. Žal, tako daleč nazaj ne gre, kajti danes imamo v mislih tisti rod, ki je pred 750 leti živel v teh krajih, tisti rod Slovencev, ki so s svojo hkrati popeljala po poti trenerja in rokometnega strokovnjaka, ki si je ustvaril velik ugled doma in v tujini. »V trenerske vode sem zašel kmalu po končanem študiju na Fakulteti za šport, tako da po poškodbi nisem bil dolgo odsoten z rokometnih igrišč. Treniral sem razne klube po Sloveniji, od Celja, Slovenj Gradca, Litije ... do Trebnjega. Med drugim sem bil 10 let tudi trener mladinske reprezentance Slovenije, s katero smo postali tudi prvaki Jugoslavije. Ta naslov smo osvojili tudi z mladinsko ekipo Celja. Postali smo namreč klubski mladinski prvaki Jugoslavije. Veliko let sem kot trener sodeloval z raznimi rokometnimi klubi v Avstriji, kjer sem bil zadnjih pet let tudi selektor članske rokometne reprezentance Avstrije. Po vrnitvi iz Avstrije sem bil leto in pol selektor naše, slovenske reprezentance, sedaj pa sem že več kot tri leta selektor v Kuvajtu.« Niko Markovič je v tem arabskem svetu in še posebno v Kuvajtu izredno cenjen in spoštovan rokometni strokovnjak, saj je njihove rokometaše popeljal na rokometni Olimp Azije. »Zanimivo pri tem je, da tamkajšnji rokometaši, kljub bogastvu države, niso profesionalci. To postanejo le v času priprav na tekmovanje in na samem tekmovanju. Moje delo je dokaj pestro in zanimivo, dolgčasa ne poznam, kadar pa me začne dajati domotožje in če imam čas, sedem v letalo in se odpeljem domov. Sicer pa mi obveznosti v Kuvajtu ne manjka. Poleg tega, da sem selektor reprezentance, sem tudi glavni trener za vse selekcije kuvajtskega rokometa. V tej vlogi sem pred vsakim pomembnejšim tekmovanjem. Najpomembnejša so azijska tekmovanja, v času tekmovanj da država igralcem prosto dva meseca. V tem času postanejo nekakšni profesionalci in se vsakodnevno pripravljajo na prvenstvo. Ko je tekmovanje mimo, je običajno dovolj časa tudi za druge aktivnosti v odločitvijo, da sprejmejo krščanstvo in postanejo kristjani, odločilno pripomogli, da je tudi to ozemlje začelo dobivati podobo kulturnega, podobo človeškega. Morda se nam zdi tudi samo po sebi umevno, da so se tako odločili, vendar je bila to odločitev, ki je skrivala v sebi veliko herojstvo. Spremeniti način življenja, otresti se praznoverja in sprejeti vero v Boga za svoje življenjsko vodilo, je bilo veliko dejanje, ki pa se ni končalo s to odločitvijo. Moramo celo mojem poklicnem delu. Vodim razne seminarje, koordiniram delo pri ostalih selekcijah, delam individualno s kakšnimi igralci in tako uspešno zapolnjujem svoj čas. Lotil sem se tudi pisanja strokovne knjige o rokometu, ki bo izšla prihodnje leto. Knjiga obravnava metodiko in teorijo treningov z nekaterimi mojimi primeri. Z vsem, kar počnem, in z doseženimi rezultati sem si ustvaril zaupanje in spoštovanje med njimi in temu primerno me tudi nagrajujejo in mi pogosto omogočijo odhod domov. Po pogodbi imam 45 dni dopusta, toda kadar koli se obrnem na predsednika rokometne zveze, mi mimo te pogodbe omogoči dva- ali tritedenski dopust. Arabci so poseben narod, težko sprejmejo tujca, dosti časa te nekako opazujejo, ko te sprejmejo, si pa njihov. Še posebno, ko opazijo določeno znanje, tvoje sposobnosti in končne rezultate, te znajo ceniti in te za to tudi primerno nagraditi. Življenje v tem arabskem svetu je zelo drugačno od evropskega. Na srečo sem človek, ki se zelo hitro prilagodi določenim situacijam. To marsikomu povzroča velike težave in veliko trenerjev iz Evrope to zelo dobro ve. Vsak, ki podaljša pogodbo za naslednje leto, si šteje to za velik uspeh. Tam so zelo brezkompromisni. Njih zanima le rezultat, ne glede na to, kakšni so pogoji dela, igralci. Res, da te dobro plačajo, ampak hočejo skoraj čez noč tudi rezultat. Prav zato moraš znati vse hitro prilagoditi, uskladiti, izbrati tiste naj-bistvenejše poteze, ki omogočajo rezultat. Mislim, da mi je to dobro uspelo, čeprav so tam povsem drugačni pogoji, kot sem jih bil vajen v Evropi. V Kuvajtu je denarja na pretek, kljub temu so vsi igralci amaterji. Zaenkrat sem podaljšal pogodbo le še za eno leto, saj me vedno bolj vleče domov. To je le popolnoma drug svet in tudi zato mi ustreza, da lahko sklepam enoletne pogodbe,« pravi Niko. V nadaljevanju pogovora nam Niko Markovič približa utrip življenja v Kuvajtu, ki je bil in je glavna arabska država po prihodku na prebivalca. »Kuvajtčani živijo zelo dobro. Država skrbi zanje bolje kot katera druga država. Ne poznam države, ki bi tako skrbela za svoje ljudi, pa naj bo to na področju šolstva, zdravstva, ustvarjanja družine, skrbi za njihova stanovanja in vsega ostalega. Vsaka nova družina dobi od države kar nekaj denarja, vsaj za izgradnjo tri četrtine hiše. Kuvajtski državljani ne delajo prav veliko, saj imajo reči, da ta njihova odločitev sega v čas, da nam budi zavest, da smo s to njihovo odločitvijo tudi Slovenci postali del krščanskega sveta... Spoštovani dragi prijatelji, prisrčno pozdravljeni pri našem skupnem veselju. Skupnem zato, ker smo se pred kratkim odločili, da bomo v naši skupnosti - krajevni in župnijski - imeli skupni praznik - 29. junij. Da bomo sodelovali, da bomo skupno ustvarjali in krasili ta delček slovenske domovine...« T. T. za to drugo delovno silo. Pravih Kuvajtčanov z uradnim državljanstvom je le 700.000, dvakrat toliko prebivalcev pa je v bistvu tuja delovna sila, ki skrbi za vsa potrebna dela. Vsako gospodinjstvo ima 4, 5 in tudi več tujih delavcev za kuhanje, pospravljanje, urejanje vrta, prevoze ... skratka živijo res razkošno. Vsekakor pa je Kuvajt zelo mirna in moderna država. Tu se nenehno gradi in ustvarja novo bogastvo. Kuvajt je poleg Saudske Arabije tudi najbolj islamska država. V tej državni ne dobiš alkoholnih pijač, svinjskega mesa, veliko žensk je zakritih, kljub temu pa se vedno bolj čuti vpliv zahoda in še zlasti Amerike. Zelo radi se primerjajo z njo. Če pogledaš na cesto, ti zastaja dih ob pogledu na vsemogoče najdražje avtomobile na svetu. Takšnega voznega parka, kot ga premore Kuvajt, ni nikjer v OPECU,« pravi Niko Markovič in dodaja, da kljub bogastvu države, spoštovanju in ugledu, ki ga uživa kot rokometni strokovnjak, tam za stalno nikoli ne bi živel. »Kuvajtčani so zelo pošteni glede pogodb, za tvoje uspehe te znajo vsestransko nagraditi. Že marsikaj sem doživel kot trener, tu pa je res vse tako, kot je treba. Seveda pa tega ni, če ni rezultatov, če niso zadovoljni s tvojim V prejšnji številki Utripa Savinjske doline smo že objavili prvi del zapisa o domoznanstvu, ki se je zamislil nad usodo vede. Domoznanstvo je bilo nekoč celo predmet v šoli, zadnje čase pa ga pripisujejo zgolj knjižnji-cam. Te rešujejo domoznansko čast s tem, da zbirajo, obdelujejo, hranijo in posredujejo knjižno in neknjižno gradivo svojega območja. Takšno srečo imamo od včeraj tudi v Spodnji Savinjski dolini, saj je bil odprt domoznanski oddelek Medobčinske matične knjižnjice Žalec, ki bo poskrbel tudi za to, da veda domoznanstvo vsaj na območju SSD, ki ga pokriva, oživi in se približa občanom. Za začetek pa drugi del prispevka pod gornjim naslovom, iz katerega izvemo, da je bil prvi domoznanec J. V. Valvasor. V bibliotekarstvu domoznanstvo označuje posebno dejavnost zbiranja, obdelovanja in hranjenja knjižničnega gradiva, ki je kakorkoli povezano z območjem, ki ga knjižnica pokriva (Goropev-šek, 2000). Sem uvrščamo knjige, serijske publikacije, zbornike, raziskovalne naloge, kataloge, rokopisno gradivo, drobni tisk, slikovni material, glasbene in govorne posnetke, zapise na drugih medijih in drugo. Če se spomnimo J. V. Valvasorja kot največjega domoznanca naše dežele in Slave vojvodine Kranjske kot našega temeljnega domoznanskega dela, potem v sodobnem času njegovo poslanstvo nadaljuje knjižničar, ki dopolnjuje in ureja domoznansko zbirko. Način zbiranja je namreč odvisen od njegove razgledanosti in spretnosti. Vemo, da si je Valvasor deželo ogledal po dolgem in počez, se pogovarjal z ljudmi, si zapisoval in prinašal vse mogoče. Knjižničarju so za takšno »val- delom. Predsednik rokometne zveze mi je dejal: »Kako igrate na svetovnem prvenstvu, ni pomembno, ampak s sosedi mi ne izgubljaj.« Kar dvakrat zaporedoma smo postali prvaki Azije in tudi prvaki na igrah zahodne Azije, zato je razumljivo, da je njihovo zadovoljstvo še toliko večje. Z njimi sem bil tudi na svetovnem prvenstvu v Tunisu, vendar bi lahko rekel, da z B-eki-po, saj je bilo zanje pomembneje sodelovati kot doseči kakšen odmevnejši uspeh. Na naslednjem svetovnem prvenstvu naj bi bilo drugače, saj bomo tam nastopili z najboljšimi igralci. Decembra imamo namreč azijske igre, ki se bodo tako rekoč navezovale na svetovno prvenstvo in bodo vsi igralci, ki bodo sodelovali na azijskih igrah, tudi v ekipi za svetovno prvenstvo. Za to sem že dobil podporo pri glavnem šejku in ostalih, ki odločajo o tem.« Ob zaključku pogovora je spregovoril tudi o željah in načrtih v tem športu in morebitni ponovni vključitvi v trenerske vode v domovini. »Na trenerskem področju sem že kar nekaj naredil in dosegel. Kljub temu sem prepričan, da še ne vsega, kar si želim. Še vedno imam motive. Ko bom začutil, da tega ni več v meni, se bom pač umaknil. Trenutno načrtov ne manjka. Obstajajo razne vasorsko« delo potrebni ljudje iz okolja, za katerega zbira gradivo. Na tem mestu smem reči, da ste mu potrebni vi, ki najbrž hranite stare knjige, razglednice, rokopise, fotografije, turistične prospekte, plakate, glasila ali pa poznate poti, ki vodijo do vsega tistega, kar priča o preteklosti in ohranja sedanjost. Prek domoznanske zbirke je knjižnica najbolj povezana s svojim lokalnim okoljem. Medobčinska matična knjižnica v Žalcu je vsa leta zbirala in hranila takšno gradivo. Čeprav je zaradi pomanjkanja prostora razpršeno na različnih lokacijah v knjižnici, nas vznemirljivo spreleti, ko pomislimo na Vrečarjevo Savinjsko dolino, na zapuščino pesnice Mete Rainer, njene rokopise, osebno korespondenco, na zapuščino skladatelja Rista Savina, na posnetke njegovega ustvarjanja, namenjene študiju, na dela naših likovnih umetnikov. Najbrž ne bo nihče očital, da omenjam le ta, v našem okolju in širše tako prepoznavna imena, če povem, da bodo prav vsi našli svoje mesto v novo urejenih prostorih domoznanskega oddelka, katerega svečano variante tako v Aziji, Kuvajtu kot tudi doma. Čas bo pokazal, kako bo. Brez zadržkov lahko rečem, da sem ponosen na dosedanjo prehojeno pot na področju športa in da bi se še enkrat podal v to, če bi lahko ponovno izbiral. Seveda pa tudi ta pot še ni končana. Nisem se še povsem izpel, energije in idej je še veliko in nekaj od tega še hočem uresničiti. V Sloveniji se rokomet lepo razvija in prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Upam, da tudi v Žalcu, kjer že vrsto let uspešno delajo. Želim si, da bi tudi potem, ko bom enkrat v pokoju, imel možnost v Žalcu pogledati kakšno dobro rokometno tekmo. Če bom imel možnost, pa bom prav rad pomagal,« je še dejal Niko Markovič ob zaključku našega pogovora. Niko je verjetno že v Kuvajtu ali pa morda spet doma. Odvisno od obveznosti v Kuvajtu ali od želje, da vsaj za kakšen teden spet uživa domačo hrano, da je med svojimi domačimi, med znanci in prijatelji v svojem Žalcu. Pravijo, če si pogosto v tujini, znaš domače in domovino še bolj ceniti. Žal pa je tudi druga resnica, da je marsikdo bolj cenjen v tujini kot v lastni domovini. To pa bi morda lahko trdili tudi za Nika Markoviča. D. Naraglav odprtje se obeta 26. septembra letos. Šele s pridobitvijo novih prostorov bo možno razgrniti vso paleto gradiv, ki smo jih v knjižnici nabrali doslej. Verjamemo, da bo zbirka, kakršna je, pokazala utrip okolja, v katerem knjižnica deluje. K skrbi za njeno zorenje in uporabnost pa boste povabljeni prav vsi, saj vemo, da boste z zanimanjem opozarjali na vse, kar bi s kakršnokoli sledjo sodilo v spomin domoznanske zbirke knjižnice. Navsezadnje pa ne morem mimo tega, da ne bi kot v prvem razredu uporabila neke besede v stavku. Globalizacije namreč. Je neizbežna. V pogovoru in tudi sicer. Povezuje svet v eno samo sosesko, v kateri bomo postali nevidni, če ne bomo s kakšno malenkostjo prepoznavni. Prav domoznanstvo naj si vzame čas, da najde to malenkost, ki bo dovolj velika, da nas obleče v ljudi s svojim domom, svojim imenom in morda s svojo knjižnico, ko smo ravno pri stroki. Vabim vas, da nas poiščete, kot bomo tudi mi poiskali vas. Irena Štusej, Medobčinska matična OBMOČNO ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE -OBMOČNI ODBOR ŽALEC, OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO SPODNJE SAVINJSKE DOLINE, VETERANSKO DRUŠTVO »SEVER« - ODBOR ŽALEC vabijo na TRADICIONALNO PROSLAVO IN SREČANJE v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko - oktobra 1941, ki bo na Čreti v soboto, 7. oktobra 2006, ob 11. uri. Proslava bo ob vsakem vremenu! Vljudno vabljeni! Domoznanstvo - šolski predmet ali kaj? (2. del) AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL Mercator center Žalec -1. nadstropje Celjska 7, Žalec Tel.: 03/13 35 00 Delovni čas: poncdeljek-petek 9.00-19.00, sobota 9.00-13.00 OBIŠČITE TUDI TRGOVINI CHAMPION V PLANETU TUŠ IN NA STANETOVI 20 V CELJU! www. cha m p io n. si Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v junijski številki Utripa: CHAMPION-OBLAČILA-OBUTEV-DODATKI-ZA-ŠPORTNIKE-VSEH-GENERACIJ. Izžrebani nagrajenci: 1. Martina Šuperger, Liboje 83, Petrovče, 2. Karel Žugelj, Prvomajska 11, Duplek, 3. Renato Safran, Kasaze 111, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagrade v trgovini CHAMPION (Mercator center, Celjska 7, Žalec -1. nadstropje). Nagrade za pravilne rešitve križanke, objavljene v tej številki, podeljuje blagovna znamka CHAMPION, ki jo v Sloveniji zastopa podjetje Ilirija M trade, d. o. o., in sicer 3-krat darilni bon Champion v vrednosti 5.000 SIT. Rešitve križanke, samo gesla, pošljite izključno na dopisnicah na Uredništvo Utripa do 13. oktobra 2006. Pozneje prispelih dopisnic ne bomo upoštevali. Evropski dan opazovanja ptic tudi na ribniku Vrbje Siliranje koruze Letuš 6 a, Šmartno ob Paki Tel.: 03/89 15 146 Faks: 03/89 15 147 GSM: 041/ 051 628 528 ♦ LESENO STAVBNO POHIŠTVO PO NAROČILU ZASTOPNIK IN MONfj^ICpN^IP, I* pWiN AJ.y-S liVfttA) POHIŠTV Izobraževanja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji V obdobju zimskega izobraževanja 2006/2007 za kmete organiziramo izobraževanja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Pogoj za registracijo določenih dopolnilnih dejavnosti je tudi ustrezna izobrazba. To si lahko pridobite z opravljenim ustreznim 30-urnim tečajem. Tako v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje izvajamo tečaje za peko kruha, potic, peciva in izdelave testenin na tradicionalni način, predelavo mesa, predelavo sadja in tečaj za nosilce turističnih kmetij. Tečaji bodo organizirani glede na prijave. Vabimo vse zainteresirane, da se predhodno prijavite osebno ali na telefon (03 710 1784 ali 051 440 118). Vedno več kmetij išče svoje možnosti tudi v opravljanju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Te dejavnosti ponujajo ob predelavi svojih pridelkov, boljši izkoriščenosti objektov in strojev na kmetiji ter večji izkoriščenosti delovne sile možnosti za pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji. Torej vabimo vse, ki se resneje ukvarjate z zgoraj omenjenimi dejavnostmi in izdelke tudi tržite in vidite svojo perspektivo v registraciji dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, da se nam pridružite. Pri opazovanju ptic Slovenija tudi letos sodeluje pri organizaciji evropskega dneva opazovanja ptic. Obsežno akcijo koordinira svetovna zveza za zaščito ptic BirdLife International. Evropski dan opazovanja ptic je evropski dogodek, katerega namen je seznaniti ljudi s pticami, njihovo ogroženostjo in načini varstva. Letošnji je že sedmi zapovrstjo. V soboto in nedeljo, 7. in 8. oktobra, bo na tisoče ljudi svojo pozornost namenilo pticam. Organizirane aktivnosti bodo potekale v državah po vsej Evropi. Aktivnosti bodo pripravili partnerji zveze BirdLife International, ki jo v Sloveniji zastopa Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS. Med posebna območja, kjer bodo na ta dan opazovali ptice, je tudi ribnik Vrbje pri Žalcu. Aktivnosti povezane s tem bodo vodili Primož Sed-minek, Janez Senegačnik in Miha Kronovšek, zborno mesto za vse zainteresirane pa je na avtobusni postaji v Žalcu, v soboto, 7. oktobra, ob 9.00. Letos bomo posebno pozornost namenili mednarodno pomembnim območjem za ptice (Important Bird Areas - IBA). Obiskali bomo območja, ki so še posebej pomembna za ohranitev ptic. Jeseni lahko v teh predelih opazujemo številne ptice, ki se pri nas ustavljajo na svoji selitvi. Nekatere zapuščajo Evropo in so namenjene v Afriko, medtem pa k nam prihajajo prvi gostje s severa, ki bodo zimo preživeli pri nas. Veliko vrst ptic se v tem času združuje v jate. Mednarodno pomembna območja za ptice so hkrati tudi del evropskega omrežja posebnih varstvenih območij NATURA 2000. L. K. Nekateri že silirajo koruzo, zato ni odveč, da vas spomnimo, da nimate vsi enakih hibridov in tudi na enaki zemlji ne rastejo. Zato je potrebno koruzo opazovati in pravi čas silirati. Če želimo energetsko krmo, počakajmo, da koruza preide v voščeno zrelost, oziroma opazujte mlečno črto, ki se mora spustiti do polovice zrna. Pogoji za dobro silažo: • voščena zrelost zrnja, • ličje deloma rumeno, • listi pod storžem suhi, • pojav mlečne črte, • dovolj sladkorjev v krmi, • odlično tlačenje sdirne mase, • zrakotesno zapiranje silosa. NE SILIRAJMO PREHITRO! Najprimernejši čas za siliranje celotne koruze je ob tem položaju mlečne črte. Koliko naj bo suhe snovi v koruzni rastlini v času siliranja: • v celi rastlini 30-35 %, • v storžu 49-55 %, • v zrnju 60-65 %. Zrnje je v voščeni zrelosti. Vsak dan naredi koruza od mlečne do voščene zrelosti 300 kg ŠE/ha. Drugače povedano: koruza ima v zgodnji mlečni zrelosti (20 % SS) za proizvodnjo mleka 5,89 MJ NEL (neto energije laktacije) in za pitanje 9,91 MJ ME (metabolne energije), ko pa ima koruza 35 % SS in je mlečna črta na polovici zrnja (voščena zrelost), ima 6,38 MJ NEL za proizvodnjo mleka in 10,61 M J ME za proizvodnjo mesa. Dokler lahko koruzo pečemo, še ni primerna za siliranje, zato naj še raste in se »debeli«. mag. Tatjana PEVEC, univ. dipl. inž. agr., specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — -, SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC » DAN KORUZE - vabilo Vabimo vas na ogled regijskega poskusa z 19 različnimi hibridi koruze, primernimi za siliranje. V poskus so vključeni hibridi različnih semenarskih hiš in zastopnikov (KWS, Semenarna, Semevit, Syngenta, KŽK Kranj in Pioneer). Datum: petek, 29. 9. 2006, ob 13. uri. Lokacija: ŠUC Janko, Močle 2, Šmarje. Vabimo vas, da se nam pridružite in ugotovite, kateri hibrid je najprimernejši za vaše območje! Prikaz različnih hibridov koruze se bo priznal kot praktični del izobraževanja za program SKOP, zato s seboj prinesite KMG MID številko vašega gospodarstva. MALI OGLAS KUPIM - NAJAMEN MANJŠE STANOVANJE ali CENEJŠO HIŠO v Celju z okolico ali v Savinjski dolini. Tel: 051 60 5694. Na Bregu pri Polzeli PRODAMO HIŠO za 42 mio SIT. Hql, d. o. o., Parižlje 15,041 649 234. ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE posreduje za vsa starostna obdobja na področju celotne Slovenije in ima temu primerno že tudi mnogo članstva. Informacije: 031 505 495,572 63 19. (lo/dnc prikolice, sekalniki, ccpilci... «i Fj AKCIJA! Lindap + OGREVANJE s sekanci, koruza, zito, peleti, itd.. KOMPLETNU STREHO i ■ vse za stene in strehe - trapez pločevina, ^ žlebovi, pribor, okna. Braslovče 03-700 05 00 www.lindap.si Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15, ‘Z? 03 705 03 20, 041 649 234. Hkrati obveščam vse, ki se ukvarjate s predelavo živil rastlinskega izvora, da bo 16. oktobra, ob 10. uri na KG zavodu Celje predavanje v okviru obveznega izobraževanja za higienski program »HACCP izobraževanje za odgovorne osebe«. T. P. Utrinek »Iztrebiti moramo lakoto, ne človeških bitij.« Fidel Castro Telefon: 03/712 12 80 24 UR Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. DELOVNI CAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 IÄWJAIECM «1.4 .«. Šalara 32/a, 6000 KOPER, PE GOTOVLJE - maloprodaja, Gotovlje 71/a, 3310 ŽALEC, Tel.: 03/710 05 44, faks: 03/710 05 45 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, v soboto od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki prosto. PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA GORIVA (26 kw), cena: 195.500 SIT / 815,81 € BIDE TENAX »DOLOMITE« cena: 8.660 SIT / 36,14 € ŠKOLJKA TENAX »DOLOMITE« cena 9.730 SIT / 40,60 € RADIATOR mod. 22, 600 x 1000 cena 18.800 SIT / 78,45 € ZIDNA PLINSKA PEČ s prisilnim vlekom (24 kw) cena: 133.000 SIT / 555,00 € LASER TUŠ KABINA 80 polkrožna (kristalno steklo) cena: 67.400 SIT / 281,26 € že vračunan 20 % DDV. Cene v evrih so obračunane po tečaju menjave 1 € = 239,64 SIT EN. BATERIJA ZA UMIVALNIK cena 7.300 SIT / 30,46 € www.jaka-i.si #• JAKA &/ ±o.o. SB Podjetniško naselje Kočevje 6 smrnSImSeB rfilnllUU ELEKTROTEHNIČNA TRGOVINA ELEKTRO KRAŠOVEC, Šlandrov trg 20a, 3310 Žalec, Tel.: 03/710 28 26, Faks: 03/571 57 17 NEOMEJENA ponudba ELEKTRO materiala in SVETIL. Za izvajalce elektro del nudimo ugodne pogoje plačil in popuste. Za vsa svetila Vam nudimo 10 % popusta. VEČ IZDELKOV NA: Ć5 Avto SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * katalizatorji STANOVANJSKA ZADRUGA ATRIJ, z. o. o. Lava 7, p. p. 1045 3001 Celje tel.: 03 426 31 22, 031 342 118 in 03 426 3120, 031 360 072 e-naslov: sz-atrij@siol.net LAŠKO - Rečica, stanovanjska hiša tlorisne velikosti 115 m2, P + 1, obnovljena 2002, z okrasnim vrtom velikosti parcele 1400 m2, dobro dostopna, na lepi razgledni lokaciji, ca. 1,5 km od zdravilišča, šola, vrtec, trgovina v bližini, prodajna cena 37 mio SIT, 154.400 EUR, koda PH212; CELJE - prodamo 2 S stanovanje v starejši hiši, z leti večkrat obnovljeno, velikosti 62 m2, etažno plinsko ogrevanje, I. nadstropje, vpisano kot EL v zemljiško knjigo, cena 9 mio SIT, 37.500 EUR, koda PS191; LETUŠ - prodamo dve gradbeni parceli vebkosti 937 m2 in 900 m2, raven teren, dobra dostopnost, infrastruktura v bližini ali na parceli, cena 8,4 mio SIT, 35.100 EUR, in 8,1 mio SIT, 33.800 EUR, koda PZ166 in PZ167; ZAVRŠE - pri Grobeinem prodamo vikend, kletna plošča, parcela 2400 m2, nedaleč stran od glavne ceste Šentjur-Rogaška, cena 5,5 mio SIT, 22.950 EUR, koda PV131. Več o pestri ponudbi nepremičnin na naši spletni strani www. sz-atrij.si TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD TeL: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net d.o.o PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 1611 Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Lucija Kolar; tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 350 tolarjev - EUR 1,46. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ostal je le spomin, le spomin na vse dni, ki večjih ni. Hvala ti za lepe dni... ZAHVALA V 90. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, ate, dedi in pradedi OTO RAČNIK iz Šempetra, Rimska c. 85 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pozornost in pomoč v najtežjih trenutkih, za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala župniku gospodu Škofleku za opravljen obred in sv. mašo, pogrebni službi Ropotar, pevcem, trobentaču, podjetju Elektro Celje - enoti Šempeter ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ponos, spomin na tvojo pridnost, inovativnost... odraža na domačem se dvorišču in drugje, zaman oko te naše solzno išče in sluh naš več ne zazna korakov tvojih trdnih, živali in gozdovi pa tvoje pripadnosti naravi. ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, _ dedija in prijatelja mnogih FRANCA RAMŠAKA, po domače Paragojnikovega Franceta, iz Dobrovelj 23 (17. 7.1941-28. 8. 2006) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in cerkev sv. Urbana ter nam na kakršen koli način pomagali in stali ob strani takrat in sedaj. Posebej hvala gospodu župniku za opravljen obred, gasilcem, lovcem, rogistom, pevcem, govornikom, praporščakom in pogrebni službi Morana. Žalujoči: žena Majda, sin Vojko z družino in hči Magda Vprašali smo rože na gredicah, kjer doma si bila ti, pa so glavice sklonile in so rekle, da te ni... (narodna) v SPOMIN MARIJI - MICI REMŠE Tako dolgo te ni več med nami! 15. septembra je preteklo osem let, kar si nas zapustila. Ostajaš vedno v naših srcih. Hvala vsem, ki se te spominjajo, prižigajo sveče in položijo cvet na tvoj grob. Vsi tvoji Prebold, september 2006 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mamice, mame in prababice ANE CILENŠEK iz Prebolda (22. 7. 1933-8. 6. 2006) se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše, predvsem pa za podporo in tolažilne besede, ki ste nam jih nudili v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ji poklonili svoj spomin in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Nikoli več ne bo, kot je bilo, a spomin nate je neskončno dragocen, je večen in nikdar ne more umreti. Mož Rudi in otroci Rudi, Boris in Anja z družinami Spočij si žuljave dlani, za vse se enkrat HVALA TI! Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, sina in brata MARTINA GOLAVŠKA iz Hraniš 10 (17.12. 1951-2. 9. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala za sveče, darovane sv. maše, za izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala celotnemu kolektivu CM Celje - asfaltni bazi Velika Pirešica in vsem njegovim sodelavcem, ki so z nami delili žalost in bolečino. Zahvala velja tudi osebju Bolnišnice Topolšica, duhovnikom za lepo opravljen cerkveni obred, redovnicam za številno udeležbo na pogrebu, cerkvenim pevcem, govornicama gospe Ivanki in gospe Marini, Srečku za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti njegovi najdražji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in sestre TEREZIJE GOJZNIKAR iz Pongraca (24. 9. 1938-21. 8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, za svete maše, darovane prispevke za potrebe cerkve in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem kvarteta IDILA, govorniku in gasilcem PGD Griže ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame TEREZIJE KUKEC (9.4.1922-30. 8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in za izrečena sožalja ter denarno pomoč. Hvala osebju Doma oskrbovancev Polzela, govorniku Tonetu Mlinariču, gospodu župniku patru Jožeku za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčeri in sinova z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, moža in dedija MARJANA KOZMUSA, učitelja harmonike v pokoju iz Žalca Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, zaposlenim v glasbeni šoli, sosedom, znancem, sostanovalcem in vsem ostalim, ki ste se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje in sveče. Hvala tudi Andreji, Davidu, Sonji, Erianu, Katji in Nastji za glasbeni program, govornikoma gospodu Janezu Megliču in gospodu Stanetu Podbregarju in pogrebni službi Ropotar. Posebna zahvala velja ravnateljici Glasbene šole Risto Savin prof. Tanji Cehner za izdamo podporo in neprecenljivo pomoč, kot tudi vsem zaposlenim v glasbeni šoli ter gospodu Dušanu Pungartniku za nesebično opravljeno delo pri vodenju protokola. Žalujoči: žena Zlata, sin Gorazd z ženo Mojco in hčerjo Evo - Nino ter ostalo sorodstvo Ivan Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Obl 613 269 GSM: 061 768 906 StaroOaška ut. 12, Šempeter Delovni čas: od 00. do 26. ure Usoda se kruto s teboj je igrala, saj polno ti čašo grenčice je dala. A vendar pogumno si čašo sprejel, grenkobo, gorje - vse za dobro si vzel. S trpljenjem razvijal si srčno dobroto, ki vsem nam si jo dal za doto. Bremena usode te niso zlomila, pod zadnjim bremenom pa si omahnil. Bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je le še gomila. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata in brata IVANA ZAGORIČNIKA iz Podloga 26 pri Šempetru (31.12.1929-4. 9. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v teh zadnjih dneh v veliko pomoč in oporo. Iskrena hvala osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, gospodu Zvonetu Štormanu za vsakršno pomoč v teh težkih dneh, hvala vsem bratom in sestram, še posebej sestri Lojzki, vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu Mirku Škofleku, patru Ivanu Arzenšku in cerkvenim pevcem za lepo odpeto sv. mašo. Lepa zahvala moškemu zboru Savinjski zvon za odpete žalostinke, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilne besede. Še posebej lepa zahvala vsem, ki ste našega dragega ata Ivana spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči, veš ti in vemo vsi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina in večna bolečina, ki vsak dan bolj boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in pradedka JOŽETA VINDERJA iz Velike Pirešice (7. 2.1929-28. 8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala dežurni zdravstveni službi Žalec, interni intenzivi Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku Viktorju za lepo opravljen obred, gospodu Žagarju za poslovilne besede, Mestni skupnosti Žalec, Društvu upokojencev Galicija, Društvu invalidov, Rdečemu križu in pogrebni službi Ropotar. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat hvala. Vsi njegovi Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le tako daleč je... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega DRAGA ŠMITA iz Topovelj (31. 10. 1954-27. 8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrazili sožalje. Posebej hvala intenzivnemu internističnemu oddelku Splošne bolnišnice Maribor, sodelavcem Biva Hiše, kolektivu OŠ Braslovče, kolektivu TV Celje, pogrebnemu podjetju Ropotar, pogrebcem in sovaščanom ter gospodu župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči: njegovi najdražji Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, neusmiljena te tiha noč je vzela, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in deda VIKTORJA BELOGLAVCA iz Založ pri Polzeli (2.11.1937-24.8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo sosedom Turnškovim in Ožirjevim za vso pomoč, gospodu dekanu Kovačecu za opravljen obred, nekdanjim sodelavcem Garanta s Polzele, gasilcem, gospe Dorici za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Morana. Hvala tudi dr. Hrovatovi in vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali in nam stali ob strani. Žena Mihaela, sin Tomaž s Petro, hči Romana z družino in sestra Marija Roka je vse življenje nit in iglo ljubila, leta in leta njegovo življenje krojila. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica JOŽETA ARISTOVNIKA iz Petrovč (28. 1.1926-19. 8. 2006) ki mu je smrt pretrgala nit življenja, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala petrovškemu župniku gospodu Ivanu Arzenšku, pevcem moškega pevskega zbora iz Petrovč, govorniku gospodu Banku, gospodu trobentaču, gospodu Kisovarju, praporščaku ZDIŠ in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi dr. Djuriču in patronažni sestri Idi. Žalujoči: žena Mimica in sin Joži ter ostalo sorodstvo Oj, saj ni smrti, smrti ni! Le tišina je pregloboka... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža, očeta, dedija in pradedija JOŽETA KOPUŠARJA iz Kasaz 93 se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakor koli pomagali, nas tolažili, darovali in ga skupaj z nami položili k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Pogrešali ga bomo. Žalujoči: žena Anica ter hčere Tanja, Jelka in Maja z družinami Že osem let dom naš je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. V SPOMIN STANKU TRATNIKU iz Šempetra (18. 4.1931-8. 9. 1998) Vsem, ki obiščete njegov prezgodnji grob, prižigate sveče, iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Zaman oziramo se tja, na hišni prag, kjer tvoje dobrote deležen je bil čisto vsak. Zdaj lučka tam na grobu ti gori, spomin nate in na tvoje pridne roke še živi... ZAHVALA V 68. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustila draga žena, mamica, stara mama in sestra STANKA VENGUST iz Studenc Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Posebna hvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, dr. Marku Zupanu, pogrebni službi Ropotar, ga. Ivanki za govor, Kristjanu za odigrano žalostinko, pevcem s Ponikve, patru Viktorju za opravljen obred in sv. mašo, sosedi ga. Faniki za molitve, Javnemu komunalnemu podjetju Žalec, OŠ Petrovče, POŠ Trje in Petki Žalec ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Toni, hčere Pavlika, Stanka in Olga z družinami Za teboj ostala je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina, bolečino da se skriti, tudi solzo zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija FRANCA PLESCA iz Dolenje vasi 88 pri Preboldu (15.7. 1930-6. 9. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za njihovo dobro željo, da bi dobro okreval po nesrečnem padcu. Zahvaljujemo se bolnišničnemu osebju travmatologije za njihovo prizadevanje. Prisrčna hvala gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen obred, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: žena Hermina ter sinova Tomaž in Andrej z družinama Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. ZAHVALA Ob slovesu VERE ZAGOŽEN iz Matk (1. 11. 1922-8. 8. 2006) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so darovali cvetje, sveče, za svete maše in ji izkazali spoštovanje ob njenem slovesu. Hvala pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku Damjanu Ratajcu, pevcem za odpete pesmi, gospodu Bojanu Pustineku za poslovilne besede in vsem, ki so bili udeleženi pri pogrebnem obredu. Žalujoči: vsi njeni Za tabo ostala je praznina, v naših srcih neizmerna bolečina. Bolečino da se skriti, tudi solzo zatajiti, le tebe nam nihče ne more več vrniti. V SPOMIN TILNU KLOKOČOVNIKU iz Arje vasi (16. 5. 1994-26. 8. 2001) 26. avgusta je minilo pet let, odkar utihnil je njegov glas, njegova dobra volja in dobrota, ki je bila božji dar, ter lučka upanja sleherni dan. Ati Miha POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovče TEL 03 700 06 40 Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo do 13. oktobra 2006, oziroma do zapolnitve strani, v uredništvu, Aškerčeva 9a (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Dragi dedi, moja dlan zaman te išče, prazno ostalo je najino igrišče. Moj srček je premajhen, da bi razumel, zakaj ta svet mi dedija je vzel. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, ati, dedi, brat in stric FRANC ŽELEZNIK z Vranskega (11.12.1942-19. 7. 2006) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, darove za cerkvene potrebe in dom upokojencev na Vranskem. Posebna zahvala mami pokojnega Antoniji, sestri Danici in Marici, bratoma Tonetu in Lipetu z družinami ter družini Ribar, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično stali ob strani. Zahvala dr. Centrih - Četina in dr. Zalokar - Rode za pomoč v času njegove bolezni, gospe Martini Felicijan in gospodu župniku, gospodu Bojanu Pustineku za izrečene besede slovesa, harmonikarjem za ganljivo odigrano pesem, pevcem, praporščakom, gospodu za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar. Vsakemu posamezniku še enkrat hvala. Ohranimo ga v lepem spominu in naj čas, ki smo ga preživeli skupaj z njim, ostane kot darilo življenja. Žalujoči: žena Alojzija, sin Frenk, hči Judita, vnukinji Sabrina in Blažka ter ostalo sorodstvo Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe že peto leto ni med nami. V SPOMIN 12. septembra je minilo pet let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in stari oče ANTON HRUSTEL iz Studenc (27. 9. 1936-12. 9. 2001) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižigate sveče in ohranjate lep spomin nanj. Žena, hči in sinova z družinami Spet cveto trave in žita valovijo v vetru. Med njimi so kot lepi spomini posejani cvetovi maka... ZAHVALA Zapustila nas je naša spoštovana občanka ROZALIJA - ŽALIKA JELEN iz Prebolda (27. 8. 1913-24. 7. 2006) K večnemu počitku smo jo položili na pokopališču v Preboldu. Iskrena hvala vsem, ki kdaj postojite ob njenem grobu in jo boste skupaj z nami ohranili v trajnem in lepem spominu. Občina Prebold V SPOMIN Minilo je pet let žalosti in praznine brez našega ata, tasta, starega ata, pradedka in brata FLORJANA LESJAKA iz Žalca So dnevi in trenutki, polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo -da ne mine. v SPOMIN Minila so štiri leta žalosti in praznine brez naše drage mame, tašče, stare mame in prababice MARIJE LESJAK iz Žalca Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu Vsi njuni. Tiho si zaspala mi, zato v srcih nas zelo boli. Praznina globoka bo ostala, saj vemo, imela si nas srčno rada. ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage sestre, tete in botre IVANKE KELHAR iz Žalca se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za tople besede ter pevcem S. okteta in pogrebcem. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sestra Anica, brat Adi z ženo Cvetko ter nečakinji Ida in Simona z družinama ZAHVALA Na pragu 80. rojstnega dne se je dne 10. avgusta 2006 od nas za vedno poslovila MIRA UDRIH iz Žalca (1926-2006) Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter poklonili cvetje in sveče. Za njo žalujemo: hči Nuša z družino, sestre Anica, Irena in Tonika z družinami Izčrpala svoje si moči, zaprla svoje trudne si oči. ZAHVALA Ob nedavni izgubi drage mame, sestre, stare mame MATILDE KOROŠEC iz Levca (9. 2.1915-18. 8. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem za darovane sveče in cvetje ter za vsa izrečena sožalja. Iskrena hvala govorniku Antonu Javorniku, Vandrovčkom za zapete žalostinke, patru Vančiju Arzenšku za lep cerkveni obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Zlatko z ženo Cecilijo, vnuk Boris z ženo Tanjo ter vnukinja Renata Le slab mesec po spustu zelo veliko kapitalnih rib (krapov, amurjev, klenov ter roparic: somov, ščuk, smučev) v ribnike Preserje so le-te začele prijemati. Srečni ribiči se lahko ponašajo z ulovi velikih in težkih ščuk (5,8 in 10 kg), smučev (3, 5 in 8 kg) in somov, ki so bili težki od 10 do 20 kg. Najtežjega je ulovil gospodar ribiške družine Drago Vrečar. Njegov som je tehtal kar 24,5 kg. Bogati ulovi se nam obetajo tudi v prihodnje, saj so v ribniku še večje ribe, med njimi nekaj somov, dolgih do 2 m in težkih do 50 kg, ki so jih opazili ribiči in sprehajalci. Marjan Goršek Za praznika sejma Tako v občini Braslovče kot v občini Polzela so ob občinskem prazniku minulo soboto pripravili tradicionalna sejma. Z njima se v praznovanje vključijo tudi domače kmetije in drugi izdelovalci domačih dobrot. Na Polzeli je tradicionalni sejem Dobrote s kmetij v sodelovanju z Občino in drugimi društvi pripravilo Turistično društvo. Na parkirišču pred občinsko stavbo so pripravili veliko gobarsko razstavo, tretjo petelinjado in podelitev priznanj za urejeno okolje. V Braslovčah pa je bil tradicionalni trški sejem, kije bil podoben pol-zelskemu. Vreme je bilo prijazno do organizatorjev, sejmarjev in obiskovalcev. T. Tavčar Polzelani in Braslovčani kolesarili Somi, ščuke in smuči v ribniku Preserje Soma, vložena v ribnik Utrinek s kolesarjenja Promenadni koncerti v Žalcu čast prazniku mesta ter občine septembra organizirala promenade koncerte, na katerih so nastopile glasbene in plesne skupine iz občine. Prvi dve leti so jih izvajali v mestnem parku, lani pa so se odločili za promenado po mestu. Tudi letos je bilo ob nedeljah dopoldne ta mesec zelo živahno. Koncerte so izvajale vse tri godbe, in sicer Godba Liboje, Vaška godba iz Hramš in Godba Zabuko-vica. T. Tavčar Novo lokostrelsko strelišče Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu, ki deluje že več kot leto dni in ima v svojih vrstah 50 članov, je minulo nedeljo pridobil svoj vadbeni prostor, novo lokostrelsko strelišče na opuščeni komunalni deponiji na Ložnici pri Žalcu. Odprtja in prve lokostrelske tekme se je udeležilo veliko ljubiteljev tega športa, med gosti pa so bili predsednica Lokostrelske zveze Slovenije Ivana Rose, ki je v govoru poudarila, da je v Sloveniji 32 lokostrelskih klubov, od tega kar dva v žalski občini. Novo Tekma za materinski dom Na nogometnem igrišču v Športnem centru Žalec je bila v četrtek popoldne dobrodelna nogometna tekma med župani in županskimi kandidati ter državnimi nogometnimi prvakinjami Krke iz Novega mesta. Zmagala so dekleta z rezultatom 8 : 6. Srečanje je bilo zanimivo, v ekipi županov in županskih kandidatov pa smo videli med drugimi kandidate za župane občin Ljubljana Zorana Jankoviča, Maribor Stojana Auerja, Domžale Petra Verbiča, pa koprskega župana Borisa Popoviča, šo-štanjskega Milana Kopušarja, župana iz Šmartnega ob Paki Alojza Podgorška, polzel-skega župana Ljuba Žnidarja in kot organizatorja dobro- Med prvimi je puščico nameril predsednik LK Ložnica pri Žalcu Darko Simončič strelišče je varno in ureje- tekmi so se pomerili člani LK no, tako da zadovoljuje vsem Žalec in LK Ložnica pri Žal- mednarodnim normam za cu, več prvih mest pa so osvo-najvišja tekmovanja. Na prvi jili gostje. T. Tavčar delne tekme žalskega župana Lojzeta Posedela, ki pa si je v sredini prvega dela srečanja poškodoval koleno in tekme tako ni mogel odigrati do konca. Pred srečanjem je bila krajša slovesnost, na kateri je župan Posedel dejal, da so že pred to tekmo za materinski dom v Žalcu, ki ga bodo od- prli prihodnji mesec, zbrali 50 kvadratnih metrov oblog, televizor, hladilnik, pralni stroj, pohištvo za spalnico in grafiko Rudija Španzla, ki bo krasila materinski dom. Župan jo je izročil žalskemu župniku patru Viktorju Arhu, ki se je ob tem zahvalil vsem donatorjem. T. Tavčar Zupan Lojze Posedel izroča grafiko Rudija Španzla patru Viktorju Arhu Turistično društvo Polzela in Zveza športnih društev Občine Braslovče pripravita vsako leto ob prazniku občin Polzela in Braslovče rekreativno kolesarjenje po krajevnih cestah obeh občin. Tokratnega kolesarjenja se je v nedeljo dopoldne udeležilo več kot 160 kolesarjev, kar je največ doslej. Progo, dolgo 28 kilometrov, so prevozili v dobrih dveh urah in pol. Na kmetiji Turnšek v Založah so jim pripravili piknik. Start letošnjega kolesarjenja je bil na parkirnem prostoru pred občinsko zgradbo na Polzeli, kjer so udeležence pozdravila župana Žnidar in Balant ter predsednica TD Polzela Alenka Žnidar. T. T. MLADINSKI SVET OBČINE ŽALEC vabi na JAVNO SOOČENJE KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE ŽALEC, ki bo V DVORANI GLASBENE ŠOLE RISTO SAVIN V SOBOTO, 14. OKTOBRA 2006, OB 18.URI Informacije na telefonu 040 606 272 (PRIMOŽ) S konjema, vozom in psom po Evropi Potovanja so vedno zanimiva in privlačna. Potujemo lahko na veliko načinov. Od tistih klasičnih z avionom, avtomobilom, vlakom, ladjo do nekoliko nenavadnih oziroma redkejših. S potovalnim vozom in konji sta se podala po Evropi tudi Sergio in Pre-etie Emobli iz Švice. Na pot sta se podala spomladi letos, domov v Švico pa se bosta vrnila prihodnje leto. V letu dni nameravata prepotovati večino Evrope. V Slovenijo sta iz Švice pripotovala skozi Francijo, Špa- Sergio in Preetie med potovanjem skozi Savinjsko dolino nijo in Italijo, od nas pa ju pot vodi mimo Madžarske, Slovaške, Češke, Poljske, skandinavskih dežel in nazaj do njunega domačega kraja Ennetmossa v Švici. Njuno potovanje spremlja tudi pes Codi. Sergio je po rodu Švicar, njegova partnerka Preetie pa ima svoje družinske korenine v Indiji. Kot sta povedala, sta se na tovrstno potovanje podala, da bi temeljiteje spoznala staro celino Evropo ter življenjski in kulturni utrip prebivalcev posameznih držav. Za Slovenijo sta dejala, daje čudovita dežela in da se bosta vanjo še vrnila. D. Naraglav