3 nć. 107. številka. Izdanje za soboto S. septembra 1896 (v Trstu, v soboto zjutraj dne 5 septembra 1896.) Tečaj XXI. „EDINOBT" izhaja po trikrat na teden ▼ ioatih i»-danjih ob torkih, A^tirtlclli in RobotAh. Zjutranje izdanjo ii-haj« ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. on večer. — Obojno isdanje dlanu; t.a Jeden meaeo . f. i.—, izvan Avirtrije {. 1.50 ta tri meaeo, . „ 3,— , , t 4,50 za pol leta . . . 6.— » » » u vse leto . . „ 12.— » „ .1».— Naročnino Je plačevati naprej na naroAbs hrez priložene naročnine se oprava ne ozlra. Posamične storilke se dobivajo v pio-dajalnicah tobaka v lrntn po S nvć. izven Trata po 4 uvi. EDINOST Oglasi «h račune po tarifu v petitu; zt naslovu % debelimi Črkami se plačuje prostor, kolikor obnega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvalo, domaČi o^lr.si itd. se računajo po pogodbi. A^si dopisi naj se pošiljajo uredništvu /r ulica Caserma St. 13. Vsako pumo mora biti frankovano, ker nefrankovana se na sprenmajo. Rokopisi ne vračajo. Mnročnino, rek>mn»oijo .in oglase sprejema Hpt nvniitvo ulica Molino pic-eolo hftt. 8, U. nadat. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama cije to proate poštnine. ko. , > edtmotU Je mio«". Nekoliko misli. (Dopli.) Narod mora imeti idejalov. — Za kakim ide-jalom teži mali slovenski narod ? Za idejalom enakopravnosti jezika z druzimi narodi! Je li ta idejal težko ali lahko dosegljiv ? Na to se ne smemo ozirati. Če slovenski narod doseže ta idejal, pride v nevarnost pogube, ako si ne bo znal hitro iz-brati druzega; ako ne doseže tega idejala, bo pa vedno zadnji med narodi ter bati se je, da bi se potopil v druge narode. Da se mu ne bo treba bati pogina vsled uresničenja svojega idejala, izbere si mali slovenski narod drug idejal, kojega mu ne bo moći nikoli doseči, a približeval se mu bode vedno. Ta idejal bodi človeška popolnosti Človek ne doseže nikoli popolnosti, a narod, koji teži za idejalom popolnosti, Četudi majhen, bo močen, ker bo kreposten, značajen! Naj takemu narodu preti Se tako močna sovražnikova sila, zmaga, ker je značajen! Značajen narod stal bo kakor živa skala, ki se ne gane, če tudi še tako močni valovi butajo vanjo. Značajen človek je blag, trden značaj je skupina vseh lepih čednosti, vseh dobrih lastnosti, koje si je človek spopolnil po lastnem prepričanju. Lastnega prepričanja pa ne more nihče odvzeti. Logično je torej, da značajen človek ne omahujejni na desno ni na levo, temveč svesti si, kaj je prav in kaj ni prav, rajše umrje, nego bi nasprotoval lastnemu prepričanju. Da si pa človek ustvari lastno prepričanje, mora biti dobro obveščen v dotični stvari. Nevednež, naj bo še tako blag, sodil bo kakor mu stvar razjasnijo drugi — recimo učenjaki. A recimo, da so le ti slučajno brezsrčni ali nepošteni. Ali brezsrčen učenjak pomaga ubogemu trpinu ? Se-Ii bo potezal za pravico nepošteni učenjak? Dreznačajen veleuče-njak bo sebičen, izrabljal bode nevedno ljudstvo v lastno korist; nič mari, naj ljudstvo umira gladu, nič mari, nfO narodi ginevajo, nič mari, naj se vera, podlaga občnega blagostanja, trga rodovom iz srca! Po takem moramo vprašati: ali koristi samo veda občnemu blagostanju? Ne. Poglejmo pa nevedneža blagega srca. Kako rad pribiti v pomoč človeški bedi, kako rad bi pomagal človečanstvu; a hudobni svet zlorablja njegove dobrote. Kolikokrat je prevarjen, prekanjen, vsled česar postaja vedno manj zaupljiv do ljudstva, svet mu postaja zopern; v starosti govori: Ko bi bil še enkrat mlad, ne bi hotel biti več tako neumen, kakor sem bil. Po lastni dobroti prišel sem v ta ali oni kritični položaj. Ali je smeti zahtevati, da bi tako prekanjen mlad človek da-si sicer blaga duša, pomagal ubogemu trpinu, ko stopi v zrelostno dobo, v starost; da bi bil človekoljuben, pravicoljuben itd.? In naj tak Človek postane tudi bogatin, ki bi mogel pomagati narodu, težko da bi pomagal, ko se spomni, kako je on sam zastonj iskal pomoči v potrebi ? Ali bode človekoljuben, ko se bode spominjal kako trdosrčno se je ravnalo žnjim v njega mlađih letih ? Ali bode pravičen, ko se bode spominjel neštevil-nih krivic, ki so se godile njemu ? Ali tak človek ostane zvest Bogu, narodu in cesarju, ko se bode spominjal, kako je v stiskah klical h Bogu, pa ni bil uslišan ? Če misli, da se mu krivica godi, ko mora plačevati davek? Če ga je lastni rojak pre-varil ? Ali bo ženska narodna, ako jo je narodnjak preval il, zapeljal, zapustil ? Ali bode mladenič zvest, naroden, ali bo zagovarjal prava ženske, ako ga je moida sicer pobožna, učena domačinka, zamotala v take zanjke, iz kojih ne vidi rešitve ? Na vsa ta vprašanja moramo odgovoriti z: ne t Prvotno blag človek ne bode se kazal blagega v dejanjih. Zakaj ? Zato ker gaje upognila ali pokvarila vihra življenja, ker ni imel lastne razsodnosti, lastnega prepričanja. Kako povsem drugače pa vidi vse to oni, koji je prišel do samostojnega razsodka na jedni strani po skrbni materini vzgoji, na drugi pa po vedi! Prav soditi zna le oni, ki ima združena srce in glavo. Zato pa rečemo lahko, da le v učenjakih dobrega srca je tudi blagih značajev. A kdo ustvarja učenjake, kdo pa značaje ? Učenjake PODLISTEK. Zakaj ga ni bilo? Spisal Dobrivec. Poglajen je izpustil dekle in čakal, da utemelji svojo trditev. Nekdo iz družbe ga je prehitel: .Vemo, da si poznavalec svoje stroke in znan portretist, ki se sme nadejati najlepše bodočnosti, ali--Andrej! — spoznati vsako zaljubljenko--hm, hm — brez praprotnega semena ali še boljega leka — ni možno". Poglajen je že nestrpno mencal na svojem sedežu; rad bi jo bil zasolil vsem nasprotnikom, pa se je oglasil Dolnič: — Ne samo slikar, tudi dušeslovec, prorok in učenik prihodnjih časov bi moral biti ter več in bolje videti nego Routgen z X-žarki. Srce, žensko srce s svojimi tajnostimi se ne zrcali v očeh. Mlademu slikarju je bilo to preveč. „Staviva!" — Kolikor hočeš! — »Dobro; jutri zvečer te prepričam, ali pa ti mene. Naših umetniških večerov se udeležujejo dame iz raznih, nam znanih krogov. Tam se s primernim posredovanjem obrneva do te ali one, in brez hrupa do-ženeva stavo". — Velja, torej jutri. — „Za koliko ?M — Večerjo za vso družbo ; naša Berti pa dobi od vsakega takšno napojnino kakor samo v najboljših časih. Jaz ali ti. Priče! „Vsi, vsi!" Pol ure pozneje je bila tema tudi v posebni sobici. Dolnič in Poglajen sta stala sama na ulioi ter nekoliko težko vzdržujč ravnovesje svojih teles otepala dogorevajoči smotki. — Kam pa sedaj? — prašal je Dolnič malomarno. BiZum Ochsen" — na pivo." 2. Ko je Poglajen švedral v svoje stanovanje, se mu je zdelo, da so tla pod njim nekam mehka. Opravičeval je sam pri sebi svoje noge ter se jezil nad slučajem, da je morala prav nocoj odjenjati trdnost zemeljske krogle. Cel6 zvezde niso mirovale . . . Niti sleči se ni utegnil popolnoma, pa se je zvalil kakor klada na postelj in zadremal pozabivši skrbi in težave, pozabivši cel6 stavo. V bližnjih stolpih so naznanjali udarci še več nego samo začetek novega dne. Na pol dovršene slike, modeli, razno orodje, kipi, posnetki, načrti, dd, cel6 starinska peč — tako se je zdelo Andreja, prej ko je zadremal — ustvarja šola, značaje ustvarja — dom 1 Mati je oni činitelj, koji ustvarja značaje! Cesar pa nima mati sama , tudi sinu ne more dati. Ako hočemo, da bodo možki značajni, ustvarjajmo si značajno ženstvo ! Ženstvo pa v obče ne more biti značajno, dokler ni enakopravno. Moštvo se trese pred enakopravnostjo ženstva, trese se torej pred popolnostjo Človeško. Ako hoče mali slovenski narod dosefii enakopravnost jezika, težiti mora po enakopravnosti ženstva. Ako mali slovenski narod noče imeti odpadnikov, renegatov, skrbi naj torej za značajno, to je, popolno ženstvo. Popolnost človeška sestoji v druženji srca in glave; torej ženska, ako hoče biti popolna, mora družiti srce in glavo; še le takrat se bo zavedala vzvišene svoje naloge. Le zaveden človek si more po lastnem prepričanju utrditi vse kreposti, vse Čednosti, vse dobre lastnosti, to je, si more utrditi blag značaj. Torej le zavedna ženska bo krepostna iz lastnega prepričanja. Le zavedna ženska bo narodna iz lastnega prepričanja. Le zavedna ženska bo iz lastnega prepričanja udana Bogu in cesarju. O čemer je človek prepričan sam, ta dokazuje isto drugemu ter govori prav iz srca. Kar pa prihaja iz srca, to sega v srce. Ko bo torej mati sama prešinjena duhom naukov svete vere, možno jej bo ucepiti v kri in v meso otrokovo ta duh in vsa prekanje-nost sovražnikov vere ne bode zamogla iztrgati v poznejših letih človeku vernosti iz srca! Komur bode mati živo dokazovala, da v veri je človeko-Ijubje, je pravicoljubje, je enakopravnost, je svoboda, je občno blagostanje, je vsa omika, ali tak človek pade v skušnjavo, ko mu po naključju pride brezversk list v roke, ali ko zaide v zapeljivi svet? Ali ne,bo marveč, prešinjen duhom verskih naukov, uverjen, da v katoliški cerkvi je enakopravnost, človekoljubje, svoboda P Ali se ta človek uda naukom kriviga socijalizma, ali zavrže vero ? Ne! Tak človek poreče takoj, da pošten učeni socijalist se mora ujemati z nauki vere. Ali bo tak človek veroval, da bi pošten socijalist hotel deliti vse to so je vrtelo v veselem „kolu" okrog njegove postelje. V splošnem vrtincu se je onesvestil ..... Naslednji dan ni šel slušat predavanj o baroku in renesanci. Bolela ga je glava, in ves svet se mu je zdel nekam neroden. Imel pa je Poglajen popoludne učno uro v rodbini barona Tannenwalda, ki je rad podpiral mlade umetnike. Tu je poučeval svojo rumenolaso Elzo in njeno sestro Štefanijo v slikanju na platno. Prijazni plemič', so ga, kar je spoznaval dan za dnem, zel6 spoštovali, in Poglajen je rad učil mladi baronesi. To opravilo mu je bilo še posebna slast potem, ko se mu je zdelo, da čita v Elzinih očeh nekaj, kar je več kakor samo spoštovanje do svojega mojstra. Deklica je bila ž njim posebno zaupna. O neki priložnosti mu je pripovedovala ljubezenske spletke in zvezo svojih prijateljic, znanih dam, ki so se udeleževale umetniških večerov. Poglajen je srečno uporabil slučajno odsotnost mlajše baronese in razkril Elzi svoje srce. Ničesar mu ni odgovorila, samo stisnila je njegovo roko in dovolila, da jo je poljubil na rožna usta. Vrnivša Štefanija jima je skvarila najslajše tre-uotke — — (Pride še.) ■v1*' premoženje, da bi hotel jftnati t\ kar si je a trudom in v potu svojega obraza prihranil kdo drugi, ter dati onemu, koji tiči v revščini vtled lenobe, ali onemu, koji je po nemarnosti zapravil premoženje ? ! Ali pa bode na drugi strani blag in zaveden človek nasproten opravičenim zahtevam socijalnega gibanja Je zato, ker je mnogo tacili, ki grdo zlorabljajo to gibanje ? Ne, ampak ravnal se bode po naukih cerkve v zmislu enakopravnosti, človekoljubja, svobode, omike. „Ako hočeš biti popoln, pojdi tja, prodaj vse, kar imaš in daj ubogim" je rekel Kristus. Pameten in pošten socijalist niti ne zahteva toliko. (Zvršetek pride.) Politićke vesti. V TRSTU, dne 4. septembra 1896. Volitve volilnih mož na Koroškem se za slovensko stranko ugodno vršijo. V podjunski dolini zmaguje sijajno po vsej črti. Tudi v ziljski dolini dobro stoji in bo zmaga gotova. Renegat dr. A buja bode torej v svojem domaČem kraju vržen ob tla, kajti poženejo ga njegovi lastni rojaki. Nemški konservativci upajo zmagati v la-bodski in melski dolini; v celovškem in beljaškem volilnem okraju pa po večini kons. nemški zavezniki premalo delajo, zatorej tudi ne bode mogoče zmagati. Slovenci ao povsod pridno pri delu. ,T a-gespošti" se javlja iz Celovca, da se delajo tam poskusi, doseči v kuriji veleposestnikov kompromis mej liberalno in klerikalno stranko. Doslej so veleposestniki volili vedno samo nemškoliberalce v deželni zbor. „SI. Narod-. Zaupniki dalmatinske stranke prava se snidejo, kakor poročajo iz Zadra, dne 9. t. m. v Spljetu, da se pogovore o svojih težnjah. Pri tej priliki se bo obravnaval tudi predlog, katerega je pred leti stavil posl. Biankini v dalmatinskem de-želne.n zboru in v katerem zahteva zjedinjenja z materinsko deželo Hrvatsko Poročevalec iz Zadra pripomnja, da se vsprejme ta predlog s precejšnjo večino glasov. Z dalmatinsko narodno stranko se pravaši pri ti priliki ne bodo spuščali v nikak pogovor, ker menijo, da sedaj še ni godna za take misli, in hočejo torej pričeli vse delo na lastno roko. Nasproti hrvatskim pravašem hoče stranka ohraniti nevtralno stališče, ker vedo, da na ta način najbrže dosežejo svoj namen. Poslanska zbornica ogerska. Finančni minister je govoril o pogajanjih za obnovljenje pogodbe. O kvoti da se nadaljujejo pogajanja med deputacijama. Ogerska in avstrijska vlada še nisti razpravljali o tem in ogerska vlada ni dala nikakih obljub. Pač pa sti se dogovorili avstrijska in ogerska vlada o carinski in trgovinski zvezi. Glede banke so se vršila pogajanja med obema vladama za podaljšanje privilegija in sti se vladi sporazumeli. 112 milijonov državnih not umakniti obe vladi iz prometa in sicer v razmerju 70: 30 ter jih nadomestiti s 60 milijoni v notah po 5 gl. in 32 milijoni v srebrnih komadih po 5 kron. Določeno je, da se uvede plačevanje v gotovem denarju. Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Sreča je bila od nekdaj jako muhasta in svojeglava in včasih tudi ekscentrična dama. Včasih obišče kar hratu siromaka, ki se niti v sanjah ni nadejal temu j kje drugje pa kar naenkrat zapusti svojega dolgoletnega ljubljenca — obrne hrbet ljudem, o katerih bi bil človek sodil, da so nerazdružno spojeni žnjo. Doslednosti ne pozna ona; nelogični, divji skoki so nje element. Do našega ministerskega predsednika grofa Badenija je obrnila dama sreča svoje smehljajoče lice, ko je vzel v roke krmilo avstrijske države. Vse se je čudilo sreči grofa Badenija. Kar izpod rok mu je šlo vse, česar se je lotil. Rešil je, kakor da je parlamentarna mašina namazana z oljem, preosnovo davkov in volilno preosuovo: vprašanji, ob katerima so se zastonj trudili dosedanji državniki. Ves parlament, vse stranke — izvzemši nekoje male, neznatne frakcije — kakor da so mehko testo v rokah gosp. ministerskega predsednika. Grof Badeni je bil srečen človek, srečen minister, in bati se mu je bilo, da skoro pride v prijetno, a vendar nezdravo in nevarno položenje, da bode imel pred seboj parlament brez vsakoršne opozicije. Tako mu je šla na roko — sreča. Ali sreča je muhasta dama. Obnajvažneji nalogi, kojojebilo izvršiti grofu Badeniju, o pogodbi, obrnila seje nekako v stran in delo ni hotelo prav izpod rok. Oficijozna glasila so sicer vsaki dan prijavljala oficijozno pobarvana poročila o vspešnem napredovanju pogajanj ; sleherni dan smo čuli blagovestje, da je vse gladko in v redu, le ta ali ona stvar da je ostala še nerešena, a da ni dvombe na ugodni rešitvi. Tako so barvali oficijozi in nekoliko časa smo res verovali tem poročilom, mislč si, da je grof Badeni srečen državnik. Potem so pa prišli prigovori, replike in duplike se strani obojestranskih depu-tacij o kočljivem vprašanju v obsežju vse pogodbe — o kvoti, o razmerju, v kojem naj bi bodočih 10 let prispevali obe polovici države za ukupne potrebe. In ti spisi so bili dokaj ostri in pikri in so kazali na razdraženost na obeh straneh. Ma-djari so se krčevito držali menenja, da njim je vendarle najbolje, ako Avstrijci pokrivajo zanje ukupne srtoske, Avstrijcem pa je jelo svitati v glavi, da to je pravo za pravo velika neumnost, da oni plačujejo za druge. Tako so se prepirali sem in tja: ob razmerju 70:30 se je razbila sreča grofa Badenija. Kmalu so jela namigovati njegova glasila o možnosti, da se zajedno leto ustvari le provizorij, to je: sporazumljenje o obnovljenju pogodbe se ni doseglo. Oficijozna gla-sila so 'sicer utemeljevala provizorij s tem, da razni taktiški razlogi silijo, da se dotični načrti ne predlože parlamentoma že v tem jesenskem zasedanji. No, kdor ima oči, da vidi, ušesa, da shši, in razum, da opazuje, je vedel, da je to le prazen izgovor, ki naj bi pokril nago in neprijetno dejstvo, da so se p o g a j a n j a r a z b i 1 a. In res zatrjajo najnovejša poročila, da obnovljenje pogodbe ne pride v razpravo državnega zbora v tem zasedanju. Zvesta dosedanja tovarišica grofa Badenija, sreča, mu je obrnila hrbet ob vprašanju pogodbe z Ogersko. Predloge o obnovljenju pogodbe pridejo torej pred parlament še-le drugo leto. Pred koji parlamenti1 Saj nam je ravnokar šinila misel v glavo, da prihodnjo spomlad pridejo nove volitve in nova zbornica. In nova tbornica bode malo drugače sestavljena nego sedanja. Ne mislimo tu samo na onih 72 poslancev, koje pošlje v parlament nova kurija, ampak povdariti treba, da parola o bodočih volitvah — sosebno v nemškem taboru — ne bode obsezala samo politiških in narodnih akcentov, ampak bode zvenel iz iste klic: varstvo gospodarskih koristi te države proti nenasitosti M a d j a r o v. Ali bodo poslanci, izvoljeni v znamenju tega bojnega klica, mehkeji, nego so sedanji? Gotovo ne. O tem že cel6 ni govora, da bi novi parlament pritrdil razmerju 70:30. To razmerje znači veliko krivico in za našo polovico breme, ki se ne da opravičiti na noben način. In naj avstrijske narode še tako razdružujejo politiški in narodni nazori, a ob tem vprašanju soglašajo vsi: da mora biti eukrat kraj tej krivici. Soglasje narodov pa bode sililo tudi poslance do ukupnegain zložnega odpora. Nemški liberalci bi že res dali z obema rokama, kar-koli zahtevajo Ogri; in tudi Poljaki bi privolili konečno. Ali tu je mala kljuka, na kojo se obesi vsa dobra volja žido-liberalcev : vprašanje, v kolikem številu se ti poslednji povrnejo v parlamentPNetreba da bi bil človek poseben prorok, ako hoče zatrditi, da pride ta mogočna klika oslabljena, d e c i m i r a n a, v novi parlament, nasprotniki dosedanjega razmerja pa ne le ojačeni po številu, ampak tudi moralno podkrepljeni po soglasni volji njih volilcev. Ministerstva Badenijevega čakajo torej hudi in viharni časi za bodoče čase. Srečni časi, ko je ves parlament. — v zmislu daue obljube — on vodil na vrvici, ko ga je spremljala nenavadna sreča, da je vsako zapreko, če že ne premagal, pa se jej vsaj izognil, ti časi se menda ne povrnejo več v novi parlament, a najmanje se je nadejati temu — o obnovljenju pogodbe z Ogersko. Avstrija in Rusija Tudi oficijozna ,Pol. Correspondenz" je prijavila posebno izjavo o sestanku obeh vladarjev na Dunaju, došlo jej iz Pe-terburga. Ta izjava je tem znameniteja, ker menijo, da jo je nadaliuil pokojui knez Lobatiov. V tej izjavi je čitati: „V tukajšnjih (peterburških) merodajnih krogih so jako zadovoljni z izidom carjevega obiska na Dunaju. Toliko car Nikolaj, kolikor njegov minister za vnanje stvari sta prejela na Dunaju najugodneje u tise na vse strani. Neposrednji učinek dunajskega sestanka je v tem, da je isti izdatno otoplil osebne o d-nošaje med carjem Nikolajem II. in cesarjem Franom J o s i p o m, ter sta se po istem približala drug drugemu knez Lobanov in avstro-ogerski minister za vnanje stvari, grof Goluchovski, in je došlo tudi do ožjega poznavanja obojestranskih nazorov in namenov, kakor je možno le po neposrednjem občevanju io izjavljanju svojih misli. Že to je dobiček v politiškem pogledu, kojega vrednost ne more prezreti nikdo. V stvarnem pogledu je možno sklepati iz migljejev omenjenih krogov, da se je glede vztočnih zahtev pokazala razveseljiva sličnost v nazorih obeh d r ž a v n i k o v in da je opravičena nada, da bosti peterburška in dunajska vlada jeduako postopali v bližnji bodočnosti vzlic vsem morebitnim dogodkom in sukanju na Vztoku. Dunajski sestanek smatrati je torej kakor dogodek v prilog evropskemu miru ter je trditi, da je vspeh istega povsem zadovoljiv'. Sleherni prijatelj miru mora le želeti, da bi bilo tako. Katoliški shod v Solnogradu in židoli-beralci. Omenili smo že v poslednjem izdanju, da je prisrčni pozdrav namestnika grofa Thuna na katoliškem shodu v Solnogradu provzročil pravo paniko, splošni strah. Nemški liberalci vedo dobro, da brez dobrohotne podpore državnega aparata ne morejo živeti, kajti brez veljave so brez vladne pomoči: kakor ničla, ako ne stoji enojka pred njo. Ker pa je zatrdilo glavno glasilo nemških liberalcev, da kaj takega, kakor je gori omenjeni pozdrav, še se ni dogodilo, potrudila se je praška „Politika", da nekoliko osveži spomin stare dunajske Židinje, „N. Fr. Presse" — spomin na dobo pred 15 leti, ko je v istem Solnogradu zboroval nemški „Schulverein" in ga je pozdravil tedanji namestnik tirolski, ki je bil, kakor Se danes, zajedno načelnik politične uprave v Solnogradu. Tedaj je bilo seveda vse ? redu in ista „N. Fr. Presse" je zabeležila oni pozdrav pravim triumfom, in še posebno pavdarjala, da so vsi člani centralnega odbora o-menjene družbe kar leteli k namestniku, da mu čestitajo t Sedaj pa, ko je namestnik pozdravil najbrže še odličnejo, toda ne nemškoliberalno družbo, sedaj je seveda postopanje vlade — pristransko. Seveda, seveda: na korist Židovsko-liberalne stranke je tudi najbolj kričeča pristranost le lepa Čednost; drugače pa je — pristranost, kakoršne ne bi smelo biti na strani vlade. Ti nemški liberalci imajo svoj poseben slovar o dolžnostih vlade z ozirom na dolžno nepristranost. — Nervozni so postali; vsaka malenkost jih vznemirja; nervoznost je bolestno stanje in v nemškoliberalni stranki je ta bolezen menda akutna. Položaj v Carjemgradu. „Bureau Reuter* javlja iz turške prestolnice, da so se odposlaniki evropskih držav včeraj zopet posvetovali gledd korakov, koje je storiti v očigled uporom v Turčiji, kojih turska vlada ne inore vdušiti. Čuje se, daje bilo sklenjeno na tej konferenci, da je treba ob obrežjih Turčije izdatno pomnožiti število vojnih ladij evropskih držav, ki imajo že sedaj po kojo vojno ladijo v turških vodah. O namerah revolucijonarcev v Carjemgradu pišejo od tam: Sedaj še-le je jasno, kaj so pravo za pravo nameravali uporni Armenci. Jasno je, da bi bila revolucija zares strašna, ako bi bili Armenci mogli izvršiti svoje načrte popolnoma. Kajti osvojitev otomanske banke in pa metanje bomb (koje so metali morda tudi Turki, Uredil.) ni bilo nego mali del revolucijanarskega načrta Armencev. Očevidno je, da so Armenci hoteli izkoristiti obupni položaj turške države, ki ima preobilne preglavice s Kreto. Vojaštvo, ki je na razpolaganje, odposlala je vlada na Kreto, da bi udušilo upor, in pa v Malo Azijo, kjer tudi vre. Armenci so torej znali, da vlada ne more vporabiti pioti njim vso orga-nizovaue vojske. Znali so pa tudi, da je država v skrajno slabem finančnem položaju. Zatorej, — tako sodijo v politiških krogih carigrajskih, — hoteli so „hujskači* dotirati stvari do skrajnosti in zatorej so izzivali vojake in policiste. (?) In Armenci se niso prestrašili niti potem, ko so Turki pričeli reagovati in pobijali Armence, kjerkoli so našli koga. A Armenci hoteli so upraviti turško j vlado v zadrego tudi s tem, da so svojimi izgredi obustavili vso trgovino. Poleg tega pa je tudi dokazano, da so mohamsdanci pobijali io klali Armence pred očmi turških vojakov in policistov. Zares lepi odnošaji! Menelik in Italija. Iz Rima javljajo, da so došle iz Abesinije tjekaj jako vznemirjujoče vesti. Menelik da ima pod orožjem večino vojske, koja se je borila proti Italijanom. Nadalje trdi, da 01-ganizuje topništvo, kajti topove so mu ostavili, kakor znano, Italijani sami, k> so bili tepeni v bitki pri Aba Garimi. Nadalje poroSa dotičui poročevalec talijanski vlaili, da vežbajo Menelikove topničarje — francoski častniki (?). Iz vseh teh malo tolažljiviU vesti sklepajo vojaški krogi italijanski, da se Menelik pripravlja na nadaljevanje boja z Italijani. Različne vesti* Njeg. cesarska visokost nadvojvoda Viktor Ludovik brat našega cesarja došel je dne 30. min. m. v Opatijo. Visokemu gostu poklonil se je od atrani politiške oblasti gosp. c. kr. okrajni glavar Fabiani, od strani občine pa župan dr. Štanger. Visoki gost ostane v Opatiji uekoliko tednov. Osebna veet. Viši poštni ravnatelj tržaški, Karol P o k o r n y, vrnil se je sć svojega dopusta v Trst ter prevzel vodstvo poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Naii seljaki iz Istre. Omeni vsi, da se je občnega zbora pol. društva .Edinost' udeležilo tudi seljakov iz raznih krajev Istre, pravi .Naša Sloga": „Zborovalce je posebno veselilo, da je došlo več najboljih in najzavednejih kmetov-gospo-darjev iz vasij Lovrečiče in Materade (občina Umag), koji so bili uprav srečni, da so se mogli pogovoriti z našo gospodo o svojih željah in nadlogah — in to v svojem materinem jeziku. Milo je bilo poslušati te čestite in poštene može, kako modro in trezno so razlagali narodne stiske in potrebe.' Res je bilo tako. Videlo se jim je na obrazu tem siromakom prisrčno veselje, prsa so se jim kar dvigala o nenavadnem prizoru, ko je odlična družba, v navzočnosti več stotin ljudij, govorila do njih v milih glasovih materinih, ko je videla, da je ljudij na svetu, ki se brigajo za njih dušni in telesni blagor. Temu niso navajeni siromaki. Dosedanja navada v njih je bila ta, da je lepo oblečeni laški „gospod" prihajal k njim le — kakor gospodar, kojemu se mora klanjati — suženj, sčavo. A kdo bi se brigal za gmotne ali cel6 duševne koristi — sužnja ? I Kdo ne bi verjel po takem, da se je tem siromakom na zborovanju jelo dvigati pogaženo in potlačeno moralno čutstvo ? In te utise so ponesli seboj med svoje rojake-trpine, ponesli so seboj blagovestje: Še nismo izgubljeni, saj skrbe za uasblagi in učeni možje! In po vsakem takem poročilu se mora dvigati moralna moč našega ljudstva sploh. Kakor slovensko glasilo moramo še povdariti posebnim veseljem, da sta bila na občnem zboru tudi naša okolica in sloveuski del Istre — zlasti pa Pomjanščma — lepo zastopana po kmetih-gospodarjih. Do vseh vas, ki ste čuli lepih naukov, ki ste čuli kako se naši voditelji morajo liki levi boriti se zlobnostjo zlobnih ljudij, ki ste se mogli uveriti, kje so vam pravi prijatelji in kje sovražui hinavci; do vseh vas, ki ste čuli iz ust naših narodnih voditeljev zvoke ljubezni do svojega naroda in do svoje domovine, obračamo se iskreno prošnjo, da bi kakor pravi apostoli poštene stvari širili dobljene nauke med vsem narod oui. V politiškem okraju voioskem se bistri. Razne politiške volitve iz zadnje dobe so sicer že dokazale, da se narod tam lepo razvija v duhu narodne zavsti in da ima tam naša stvar krepko trdnjavo. Vendar pa naši rodoljubi niso hoteli držati križem rok, dobro vedoei, da še le potem je podlaga trdna za domovinsko stvar, ako je tudi uprava občin v zavednih in energičnih narodnih rokah. V zmislu tega uverjenja pripravljali so rodoljubi ljudstvo tu ti na občinske volitve v Jelša-uah, koje uprava je bila dolgo vrsto let dijametralno nasprotna narodnim načelom. In to svoje nasprotje ta občina ni kazala samo v svojem okvirju, v delokrogu občiuske uprave, ampak povsodi, ob vsaki priliki, posebno pa še prigodom politiških volitev, da-si je vedela v naprej, da ne zmore in da se postavi v nasprotje z mišljenjem ostalega okraja. Občina jelšanska je vsikdar motila s-glasje v okraju in je dosledno demonstrovala proti vsakemu krepkemu pojavu narodnega življenja; ta občina je bila svojim postopanjem vsikdar na uslugo našim nasprotnikom, ker je vzbujala vsaj videz, kakor da ima italijanski živelj Istre koje moralno pravo do okraja voloskega. In res je italijanska stranka vsikdar, kadar-koli so jelšanski veljaki in njih malobrojni prijatelji vrgli koje polente narodni stranki pod noge, zapisala dotični dogodek na svoj račun. To stanje je bilo mučno in neznosno, ko je bila jedna občina tako rekoč poosebljeno zanikanje mišljenja vsega okraja. Kakor rečeno: okraj je bilo faktično naš, zanesljivo naš, ali na videz je bi! tako, kakor da se narodna stranka mora težko boriti za jjsvojo pozicijo v tem okraje. A prav to je mnogo škodovalo z ozirom na ugled narodne stvari. Zato je bila sveta dolžnost tamošnjim rodoljubom, da store jedenkrat konec temu stanju, da napnč vse sile v ta namen, da pride tudi občina jelšanska v zanesljive narodne roke. In delali so energično, previdno in v zavesti svojega cilja ; delali so in dosegli sijajno svoj cilj. Občinske volitve v Jelšanah so se pričele t ponedeljek dne 30. avgusta, a završile so se v sredo Be sijajno zmago narodne stran k e. Zmagala je v tretjem razredu — tu je bila nevarnost največa — in zmagala je v drugem razredu 122 proti 10 glasom, v prvem pa s polovico večin*. Po tej zmagi, po tej osvojitvi občine jelšan-ske nadejamo se, da se prične novo razdobje ua-rodnega razvoja in svežega politiškega življenja v okraju voioskem : razdobje soglasja, razdobje zložnega dela za prava naroda, razdobje najenergič-nejega zavračanja italijanskih spletk iu spletkarjev. Notri do korenine treba udušiti tudi videz, kakor da bi imela domovinsko pravo v tej občini koja druga narodnost izven hrvatsko-sloveuske. Proti vsakemu poskusu falzifikovanja narodnostnih odno-šajev v politiškem okraju voioskem mora se vzdigniti ves okraj v soglasni protest. Na lepem vspehu gre zasluga rodoljubom re-čenega okraja. Hvala jim na dokazu, da vse dosežemo, ako smo složni med seboj! Rodoljubi v okraju voioskem so nam vzgled, kako treba delati za narodno stvar. V politiškem boju ne vidiš tam duhovnikov, uradnikov, trgovcev, ampak Je — rodoljube. Rodoljubna misel jih spaja v jedno falango, zato so močni. In v tej močni falangi je močna zaščita — vsem. Dobro je tako za vero in za narodnost; dobro se počutita duhovnik in posvetnjak. Tam se sicer ne povdarjajo toliko ni verska načela na jedni, ni zahteve baje prosvitljenega XIX. veka na drugi strani — zato pa se tam intenzivneje dela za obojestranske koristi. Zmaga v Jelšanah je plod tega zložnega dela : je zmaga slovanskega bratoljubja in soglasja med stanovi! Zato hočemo i mi vsikdar in povsodi posvečali vse svoje skromne sile za strpljivost, za slogo med nami! Slava rodoljubom okraja voloskega posvetnega in duhovskega stanu, slava zavednim volilcem jelšanskim! 0 zaroki italijanskega prestolonaslednika. Cesar F r a n J o s i p je krzojavil nastopno čestitko : „Zagotovilom svojega najživejega in naj-prisrčnejega sočutstvovanja na srečnem dogodku, o kojem ste mi Visokost sporočili dobrotno, prosim zajedno, da bi Vaša Visokost blagoizvolili biti tolmačem pri piiucesi Jeleni mojega sočutstvovanja in mojih najiskrenejih voščil za srečo mlade dvojice*. — Carica Marija F e d e v r ovna je brzojavila: „Živo se udeležujem na Vašem rodbinskem veselju. Čestitam Vam iz vsega srca na zaroki naše ljube hčere Jelene z ljubljenim princem in jima želim največo srećo". — Kralj U m b e r t o je brzojavil: .Moj sin mi je prijavil dobro vest in jaz hitim, da Vam sporočim svoje zadoščenje in svoja voščila za srečo najinih otrok". — Kraljica Viktorija je brzojavila: w Velikim zadoščenjem sem vsprejela po Vaši Visokosti piijavljeno mi veselo vest ter Vas prosim, da vsprejmete moja voščila*. — Sultan je brzoja-vil: „Velikim zadoščeujem sera vsprejel brzojavko, s kojo mi je Vaša Visokost prijavila zaroko princese Jelene, Vaše visoke ličere, s kraljevičem italijanskim. Pošiljaje Vaši Visokosti o tej priliki svoje čestitke, želim, da bi ta dogodek značil razdobje sreče za visoka zaročenca*. — Nemški cesarje brzojavil: .Udeleževaje se na Vašem veselju, hitim, da izrazim svoje prisrčne čestitke o priliki zaroke Vaše hčere z mojim ljubljenim sorodnikom. Italijanski prestolonaslednik se je vrnil v Italijo. Iz Bara poročajo, da se je italijanski kraljevič včeraj (3.) ukrcal na svojo jahto ter se odpeljal v Italijo. Ljudstvo je navdušeno pozdravljalo bodočega zeta kneza Črnogorskega. Princ je brzojavnim potom prijavil svoji zaročnici, da ostavlja Čruogoro. — Knez Nikola priredil je dnč 2. t. m. sijajen obed, na katerem je bilo povabljenih 500 oseb. Ta obed bil je tako rekoč v čast in polivalo prvakom črnogorskim, ki su nastojali, da je ljudstvo vsprejelo visokega ženina iz Italije toliko prisrčno. Temu banketu predsedoval je prestolonaslednik črnogorski Danilo. — Princ Viktor Emanuel podaril je pred svojim odhodom 2000 frankov za siromake na Ceti nju. Jutri torej slavilo bode naše „Delal. podp. društvo" svojo običajno obletnico razvitja društvene zastave. Slavnost bode cerkvena in posvetna. Zjutraj ob 8. uri bode sv. maša v cerkvi pri sv. Antonu novem, pri koji bode pel pevski zbor .Slov. pevskega društva*; popoludne pa bode veselica v vrtu .Mondo nuovo. Mi smo že povdarjali razloge, iz katerih je dolžnost našemu občinstvu, da se udeleži te lepe slavnosti naših delavcev. Nadejamo se, da nas je razumelo naše občinstvo in da stori — svojo dolžnost. 0 koncertni veselici, ki se bode vršila dne 8. septembra v Vipavi, nam poročajo, da se bode ista ob ugodnem vremenu vršila na čitalničnem dvorišču, ob neugodnem pa v društvenih prostorih. Udeležba obeta biti ogromna. Kuvert na banketu bode stal 1 gld. 25 nč. Program koncerta, katerega priredi .Vipavska čitalnica" dne 8. septembra t. 1. v društvenih prostorih: a) Emeršič: .Hej novaki', koračnica, godba, b) Nedved: „Nazaj v planinski raj", zbor. c) Ziehrer: „Avstrija v glasovih", valček, godba. d) Forster: .Ljubica', zbor. e) Parma: „Spomin na Kranj", četvorka, godba, f) Hubad: „Slovenske narodne pesmi", zbor. g) pl. Zaje: „U boj", koračnica, godba, h) Pahor: .Slovenske narodne pesmi", zbor. i) Ipavic: „Pozdravljam te gorenjska stran", zbor. j) Mascagui: Intermezzoiz „Ca-valleria rusticana", godba, k) Pahor: .Pozdrav vrlim Postojnčankam", polka frani;, godba. 1) Ples. Šuvalova zadela je k&p. Iz Varšave došlo je včeraj brzojavno poročilo, da je generalnega gu-bemerja ruske Poljske, Šuvalova, zadela kap. 0-trpnela mu je leva stran trupla. — Torej sedaj niti ni misliti na to, da bi Šuvalov nadomestil pokojnega kancelarja Lobanova. Telovadi Mtyo „Tržaški Mol" vabi na VELIKI IZLET po morju ki bode v torek dne 8. septembra 1896 na paroplovu ALĐANIA Odplov iz Trsta ob 3, pop. od Riva della SanitA. Povratek iz Devina ob 10. v neči Na paroplovu in v Devinu svirala bode godba. Vsi gosti dobro došli! RAZPORED: 1. Vsprejem izletnikov; 2. Ogledavanje staroknež-nega mesta Devina ; 3. Veselica s telovadbo, petjem, godbo in PLESOM na prostornem vrtu gostilne gospoda Plesa; 4. Umeteljni ognji. cena za vožnjo po morju in ustop na veselico: za odrasle 80 nč., za ueodrasle 40 iič., Cena za ustop na veselico brez vožnje po morju 20. nč. O smrti kneza Lobanova trde nekateri tržaški listi, da ni bila naravna. .Patrie" smatra smrt Lobanova jako tajinstveno ter izraža sumnjo, „da je knez Lobanov pal kakor žrtva tajne zarote trojne zveze". .Alije — vprašuje omenjeni list — knez Lobanov žrtva jednega tistih tajinstvenih atentatov, ki oživljajo spomine na druge žalostne dogodjaje ? AH je smeti v tem tragičnem dogodku alutiti čin tiste skrivne sile, ki je izkopala grob ruskemu generalu Skobe-ljevu ? Kdo bi se drznil odgovoriti na to ?" -Mi menimo, da so vse take sumnje le plod malo prebujne domišljije in radi verjamemo oficijoznemu glasilu ruske vlade „Nordu", ki se trudi, da bi razpršilo vse take sumnje izrecnim zatrdilom, da občo politiko Rusije, notranjo in vnanjo, vodi in nadahnjuje samo le njegovo Veličanstvo, car samodržec, in da torej smrt še tako odličnega ministra ne more ni malo plemeniti onega, kar je odvisno samo od vladarjeve vo^je. Radi nepredvidjenih tehniških zaprek nismo mogli danes priložiti priloge s poročilom o občnem zboru političnega društva .Edinost". Iski *eno obžalujemo to nepričakovano zamudo, naznanjamo da omenjeno poročilo priložimo izdanju za prihodnji torek (zjutranje izdanje). „Brivec" je o2lvel! Prejeli smo in objavljamo: Ne čudite se, ve prepirljive slovenske stranke, povratku „Brivčevemu* med Slovence! Čul je vik in krik iz naših strastnih bojev in strankarskega klanja. Predramili so ga iz spanja obupni boji na Tržaškem in v Istri, osobni prepir strankarskih prenapetnežev na Goriškem; nečuvena otrpnelost središča Slovenije na Kranjskem; hohtajč-nestrpnoat pangermanov do slovenskih manjših v zeleni Štajerski in Koroški ter opravičen boj delavskega proletarijata na Slovenskem. Obupen klic Spinčic'ev .Morituri vos salutant" pretresel je netrohljive kosti spečega „B r i v c a" — zemlja se je odprla in bruhnila iz sebe pomlajenim duhom nasičenega b o r i 1 c a, ki si je takoj poiskal svoje zarujavelo orodje, daje brusi in sicer tako hudo nabrusi, da bode rezalo na vse strani, brez prizanesljivosti. — Ni brivca brez salona, ne bode „Brivca" brez lepih ilustracij ! A da ne zastane sapa zopet probujenemu borilcu za narodna in človeška prava in da ne pobere v drugo i njega nevarna denarna sušica, za katero mrj6 slovenski šaljivi listi, obrača se do vseh slojev slovenskega naroda, da mu pomagajo v življenju. .Brivec" bode izhajal trikrat v mesecu in bode stal za vse leto le b o r i h 5 kron. Prva številka izide meseca oktobra t. 1. Pisma, naročnino i. dr. vsprejema bivši voditelj slov. šole v Trstu in upravnik lista, M. Kamu š č i č, bivajoči pri sv. Ivauu št. 165, Šaljivi Slovenci in Slovenke, sezite brzo po peresu — ostali pa v žep I — Na delo! lavno cepljenje kfizlc. Letošnje jeseni vršilo se bode v Trstu javno cepljenje kSzic naslednje dni in v naslednjem redu: V novem poslopju za cepljenje v ulici Palladio (na vogalu ulice Pe-trarca) od 1. t. m. do 1. oktobra sleherni dan, isvzemši nedelje in praznike, od pol 5 do pot 6 pop. — Za I. okraj v ljudski šoli v ulici Lazza-retto vecchio dne 9. in 16. t. m. od pol 5 do pol 6 ure pop. (Ob isti uri vrši se cepljenje tudi v drugih, tu označenih okrajih). — Za II. okraj v ljudski in meščanski šoli v starem mestu dne 9. in 16. t. m. — Za III. okraj v ljudski in meščanski šoli v novem mestu dne 9. in 16. — Za IV. okraj v ljudski šoli v ulici Giotto dne 9. in 16. — Za V. okraj v ljudski šoli na Barrieri dnć 9. iu 16. — Za VI. okraj v ljudski šoli v novi Reni dne 9. in 16. — Za VII. okraj v ambulanti okrajnega zdravnika (Dr. Marcovicb). dne 9. in 16. — Za VIII. okraj v ljudski šoli v Skednju dne 19. in 26. in v ljudski šoli v ulici Ferriera dne 9. in 16. ter v ljudski šoli na Katinari dne 19. Za IX. okraj v ljudski soli v ulici Giulia (Kandler) dne 9. in dne 19. v ljudski šoli na Videli. — Za X. o-kraj v ljudski šoli v ulici Belvedere dne 12., dne 9. v ljudski šoli v Barkovljah in dne 12. v ljudski šoli v Rojanu. — Za XI. okraj v ljudski šoli na Opčinah dne 14., dne 16. v ljudski šoli v Trebčah in dne 19. v ljudski šoli v Bazovici — Za XII. okraj dne 14. v ljudski šoli na Prošeku iu dne 16. v ljudski šoli v sv. Križu. — Na ambulanci okrajnega zdravnika pri sv. Ani vršilo se bode cepljenje od 8. do 9. predp. in od 1. do 2. popoludne. Mestni magistrat poživlja posebnim oklicom prebivalstvo tržaško, da uporabi priliko in da cepiti kozice otrokom, ter priporoča, da si dado cepiti kozice v novič tudi oni odrasli, koji so si dali staviti koze že pred 5 leti ali še prej. Tedenska statistika tržaška. V tednu od 23. do 29. min. m. rodilo se je v tržaški občini 79 zakonskih otrok (39 možkih in 40 ženskih) ter 23 nezakonskih (11 možkih, 12 ženskih). Razven teh bili so 4 mortvorojeni. — V isti d6bi umrlo je 74 oseb (42 možkih, 32 ženskih). V razmerju na število prebivalstva, računano na 161.886 ljudij, nevštevši vojaštva, pride 23'76 mrličev na vsakih 1000 duš, ako računamo povprečno umrljivost na leto na podlagi števila umrlih prejšnjega tedna. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 6 slučajev ćšpic, 1 si. škrlatice, 1 si. device, 1 si. legarja, 13 si. jetike, 12 si, vnetja sopnih organov, l si. kapi itd. Triaiko porotno sodišče letos ne bode imelo III. zasedanja, kajti isto odpade, ker ni obtožencev, kojih bi bilo staviti pred poroto. Za citraie. Prejeli smo in objavljamo: Dovoljujem si Vam poročati, da sem znašel nove citre. Citre so v mestu in na deželi enako priljubljene in še celo narodna pesen jih slavi, ko pravi: Ti hentane citre, kak lepo pojo! itd. —, pa bi bile še bolj, da bi ne imele toliko tehničnih težkoč, kojih pa moje citre takorekoč ne poznajo, ker zadostuje lahen pritisk na tasto, da struna zapoje. Na mojih citrah je spredaj popolna klavijatura, kakor na glasoviiju ; kdor zna na ta instrument, igra lahko takoj tudi na moje citre. Za klavijaturo je pa 12 tipk za akorde. Ako pritisnemo na jedno teh tipk, zapoje takoj 12 strun v lepem akordu. S temi 12 tipkami izvabi se lahko instrumentu vseh 36 akordov. Ker so taste na klavijaturi, kakor tudi one za akorde numerirane, lahko bo na moje citre vsakdo takoj igral in sicer z desno roko melodijo, z levo pa potrebne akorde. Ako menite, da bi moja iznajdba Vase bralce zanimala, rad Vam dovolim, da jo obelodanite. Špan Anton, učitelj. Drzna tatvina v Inomottu. Predminolo noč uti-hotapili so se tatovi pomočjo ponarejenih ključev v prodajalnico zlatarja Tomaža Leitnerja v Inomostu. Pokradli ao zlatnine, vredne prško deset tisoč goldinarjev. Zlatih zapon in zapestnic, na kojih je urezana beseda .Innsbruck", se pa tatovi niso dotaknili, kajti ti predmeti bi jih gotovo izdali, ako bi skušali prodati jih. Sodnljsko. Predvčerajšnjem bil je „srečen dan" za obtožence, ki so stali pred tukajšnjim sodiščem. Obtoženi bili so trije, in vsi trije bili so rešeni obtožbe. Prvi obtoženec bil je trgovski pomočnik Anton Kolman, vodja prodajalnice jestvin v ulici S. Giacomo in monte. Lastnik te prodajalnice je oče Antona Kolmana. .Dobre dušeu ovadile so tega poslovodjo, da je sleparil pri vagi, ker je na plošči tehnice prčvrstil neko stvar, ki je tehtala 35 gramov. To je bilo, glasom ovadbe, seveda na škodo kupovalcev jestvin. Svedoki pa niso mogli gotovostjo potrditi tega in zatorej je sodičše obtoženca rešilo obtožbe. — Baš tako je bilo s trgovcem Josipom Mareschijem, italijanskim podanikom. Le-ta ima svojo prodajalnico jestvin v ulici Stadion. Dolžili ho ga, da je imel na tehnici pričvršćen komad mila in da je na ta način oškodoval kupce za 8 gramov. Tudi glede tega obtoženca se sodišče ni moglo gotovostjo osvedočiti o njegovi morebitni krivnji, zatorej ga je rešilo obtožbe. — Tretji obtoženec bil je voznik Angel C ep palo, italijanski podanik. Le-ta je bil ob-dolžen javnega nasilstva, storjenega nevarnim pretenjem. Cepalo je služil pri svojem svaku Karlu Lojku v okraju Voioskem. Prepiral se je večkrat sć svakom in se grozil, da mu zapali hlev in hišo, pobije konja in da ga v obče pripravi ob nič. Na razpravi je obtoženec tajil vse te grožnje, njegov Bvak ni hotel pričati, drugi svedoki pa so izjavili, da se Lojko ni čisto nič bal groženj svojega svaka. Vsled tega je sodišče rešilo tudi Ceppala obtožbe. Koledar. Danes (5.): Lavrencij J., škof; Vik-torin, škof. - - Jutri (6.): XV. pobinkoštna nedelja. Hermogen, mučenec. — V ponedeljek (7.) : Zoran (Albin), škof; Regina, devica, mučenica. — Mlaj. — Solnce izide ob B. uri 32., zatoni ob 6. uri 29 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 19 stop., ob 2 pop. 23 stop. C. Najnovejie vesti. Trst 4. Državnega pravdnika namestnik Štefan V i d n 1 i c h je imenovan državnim pravdni-kom v Gorici, sodni pristav Henrik P e d e rz o 1 li pa namestnikom drž. pravdnika v Trstu. Komarno (v Galiciji) 4. Včeraj je bil splošni počitek. Njeg. Veličanstvo cesar je delal ves dan. Danes so bile zopet velike vaje. Prebivalstvo je povsod prisrčno pozdravljalo cesarja. DraŽdane 4. Včeraj je dospel tu sem nemški cesar. — Carigrad 4. Ljudstvo se je pomirilo. Prodajalnice so otvorili zopet, izvzemši armenske. Armence so spravili na neko ladijo, a ne ve se' še kam odpluje ista. Turške oblasti se trudijo, da bi Armence nižjih slojev spravile v njih domovino. Tudi trgovci in zasebniki odpuščajo armenske posle. Beda je velika. Pariz 3. Kralj grški pride najbrž v Pariz in se snide s predsednikom republike. TvgoTliiak« brzojavke ln veatl. Bttrtlmpalta Pftenio* /.a jesen rt.8ti -6.87 Pi*t>>«. *a ■pomlad ls»« 7.18 do 7 20 —Oven 7.» jesen —6'30 K* ?a jesen 5.98 —6.— Korura sa, sepl.-okt. 3.71—3.73 P&onirK iu,vn od 7^ kil. f. 7 05 — 7*15 od 79 kilo. 7.15—7.20.. od kil. f. 7.20—7.25 od 81. kil. f. 7'30 7-35 , od HM kil. for. --Jo&meii -- proso 2'25— 5 50. Pšenica : Zmerne ponudbe, povpraševanje omejeno. Prodala 10.000 mof. Bt. Cene mlačno 5 nč. ceneje. Rž 5 novfi. ceneje. Vreme: lepo. PrfcfT*. NoraUniruni sladkor for. 12.05, oktober* december 12.25 Bil no mlačno. Pruga. C« litri fuga. I nori, postavijo« ▼ Trat a carino vred odno&iljatev precej f, 85*50 35.75 ConcaRie 37.25—37.50 0»tvorni 89 50 V glavah (sodih) 3976—.— Havr«. K n.vu Sun to« good avornKe za september 82.50 m januvar 59.50. Hamburg. nauimt ifood »vernice *•» reptember 51.75 ta december 49.50. za marc 1897. f. 59 50. Danalvha bora« 4. leptšmbra lflOS. danes včeraj Driavni dolg v papirju .... 101.70 101.70 „ „ v srebru .... lOI BO 10180 Avstrijska renta v zlatu . . . 12335 123.30 . v kronah . . . 101.25 101.25 Kreditno akcije ....... 874,— 375 — London 101.st........ 119 60 119.60 Napoleoni......... 9,52'/, 9.52 HO mark .......11,73 11.73 100 Juli. . . 44.30 44-80 ZELEZNISKI VOZNI RED. a) Dvtevna šalesnlo*. (Postaja pri bv. Andreja Od dni 1. junija 1896. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, v Beljak. 8.35 „ v Herpelje, Rovinj, Pulj. 4 40 popol. v Herpelje, Divačo in Pulj. 7.80 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pulj Divačo, na Dunaj, v Beljak.) Lokalni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj t Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ v Borit. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Pulj a, Rovinja. 11.15 „ iz HerpeB, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Ljubljane, Dunaja. 9.45 n brzovlak iz Pnlja, Ko vin j a, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.'?9 popol. iz Borita. 9.35 .pouol. iz Divačo. ANTON ZlG0J~ Mnc v Trstu, ulica Stadion št. 1 (v Hfi g. F. Žitka) se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave. *___I* Zdravljenje krvi Čaj „T I s o Če r n I cvet" (Milleliorl). Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, peče v želodcu, kakor proti Rlabomu probavljanju in hemoroidnm. Jeden omot za ozdravljanje, stoji