£(o—o—>-o—»-{O—0—0—o—o—ejtt
i—i pnpnf in
cega meseca, j J^ IJIJJ l|J JJ J, V JLUk
List za, šolo in d. o m. I. leto.	V Celji, 25. septembra 1880.	18. list.
Razkladi učenja za eno- dvo- in trirazrednice.
Dalje in konec.
Mislim, da bi se dal, jemaje srednjo primero, določiti čas, na kterega se večerna svekako zanašati moremo.
Eavno na ta način bi se dalo tudi določiti, ob kterih letnih časih, a tudi na kteri stopnji otroci bolj redno, kdaj pa zelo neredno v šolo prihajajo. Takšna preiskava bila bi nam potem kažipot, koliko gradiva smemo za celi obrok podučevanja zanesljivo določiti, a kazal bi nam pa tudi, na kteri čas oziroma na ktero stopnjo nam je več ali manj tvarine porazdeliti. A to bi veljalo, jaz to nalašč povdarjam, le tako dolgo, dokler postava osemletno obiskovanje šole zahteva; ako bi se pa, kar bi bilo občni omiki na kvar, postavni obrok na šest šolskih let znižal, potem je druga, — ne vem, če bi nam potem srednja primera kazala 4 zanesljiva popolna šolska leta. Da pa glavno razverstitev tvarine na celi obrok, na razne stopnje, oziroma oddelke in šolska leta še sigurnejše doženemo, treba nam je, da početkom preudarimo, koliko učnih ur hočemo oberniti za teden dni, za celi mesec, za celo leto na pasamezne stroke jezikoslovja in realij in koliko od tega časa zopet spada na posredno in neposredno podučevanje in na ponavljanje. Kak je pač nerodno, ako ima učitelj v svojem podrobnem načertu n. pr. po šest ali še več berilnih spisov na teden namenjenih. Kedaj jih bo obravnaval, ker more čitati le po dve ali tri ure na teden in dve uri komaj zadostujete, da se en berilni spis dobro predela ? Eden ali dva berilna spisa zadostujeta na teden; tedaj na leto k večemu kakih 40—50. Še bolj napačno pa je, če si prirediš več tvarine iz realij kakor je oziroma na odmenjeni čas obdelovati zamoreš. Lahko se ti zgodi, da, ko si v sredi šolskega leta, še morda tretjine priredjene tvarine preučil nisi. Le premišljuj hude nasledke takšnih dogodkov! — Da ponavljanja predmetov prizirati ne smemo, mi pač ni treba posebno povdarjati; omeniti mi je le, da nekteri tirjajo celo, naj se v ta namen porabi tretjina časa, kteri je predmetom odmenjen; jaz pa mislim, da četertiua zadostuje.
Hude ovire delalo nam bo do sedaj še ne rešeno vprašanje o drugem deželnem jeziku. Pri razverstitvi tvarine za učni jezik, a tudi pri uravnavi razkladov ozirati se moramo še na drugi deželni jezik, kajti vjema se le-ta vendarle nekako z materinščino, v koji nam je podučevati; mar ni materinščina
Velja za celo leto 3 gold. za pol letal gold. 50 kr.
podlaga ptujščini ? Istina je, da se v naših šolah skoraj brez izjemka tudi drugi deželni jezik, to je nemščina goji; a istina je tudi, da v naših veljavnih učnih načertih ne najdemo za drugi deželni jezik nobenega časa odmerjenega. Gotovo je, da se podučevanje, kakor v drugih predmetih, tudi pri ptujem jeziku le po terdno določenem vodilu in po določni osnovi veršiti more, ako hočemo tudi tu kakšno korist imeti; a ravno tu nam še po vsem manjka gotovega vodila, da bi se stvar ugodno rešila. Jaz na to le vprašam: Kdaj vendar neki podučujejo učitelji v drugem jeziku, in za koliko časa? Kako neki podučujejo o le-tem predmetu, po kakšnih vodilih in v kakšnem obsegu? Tovarši, bojim se, to vprašanje na dalje zasledovati, ter to čudno vganko rešiti, kakor ji gre. — Obljubil sem, da bom o tej stvari več spregovoril, pa nam je prišla iz gotovega vira vest, da se pri letošnji deželni konferenci o drugem deželnem jeziku razpravljalo ne bo; zategadelj popustim stvar za danes, saj bi imela za zdaj le neprimeren stan. A kar se danes ne zgodi, zgoditi se zna pozneje, to vprašanje se bo prej ali slej rešiti moralo. Menim pa — zna-biti se tudi motim — da ne bo mogoče, niti natančnih osnov sploh, niti razkladov stalno dogotoviti, preden se negotovosti zastran podučevanja v drugem jeziku ne odstranijo. Dobro bi bilo, ako bi se stvar prej ko mogoče v učiteljskih društvih temeljito razpravljati začela; dotični nasveti pa naj bi se potem deželnemu šolskemu svetovalstvu v blagovoljni pretres predlagali. Znabiti bi se po takem dalo, davno jako zaželjeno, učiteljem in šoli ugodno porazumljenje o tej velevažni stvari uresničiti.
Oziraje se po sredstvih, ktera bi utegnila naše delo pospeševati, omeniti mi je sperva lastne skušnje. Opazke, ki smo je v preteklem telsu časa nabirali, nam bodo kazale pri odmerjevanji snovi mejo, kako daleč nam je moč priti, kazale nam bodo tudi pot, po kteri se oviram najleže zogibljemo i. t. d. Tovarši, koji ste ves čas vašega delovanja v šoli razvoj nove šole popolnoma opazovali, ne prikrivajte vaših skušenj, — vun ž njimi v lasten prid in v prid šole. — Omenil sem že, da se je pri nekterih okrajnih konferencah naše delo itak napotilo. Vaši nasveti se bodo morali tedaj lepo zbirati, naj se nahajajo kjer že koli; porabiti se bo dalo ž njih marsikaj odlične in tehtne tvarine. Nujte, da jih spravite na beli dan!
Neprecenljivo sredstvo pa nam bodo novo na svitlo prišle čitanke. Kdor je po vsem pozna, vedel je bo ceniti. Naj mi bo dovoljeno, da priobčim tu določbe, ki so se zastran uporabe novih čitank pri letošnji okrajni konferenci v Št. Jurji sprejele. Zdijo se mi jako važne in stvari primerno uravnane. Glase se:
Začetnica je namenjena za dve leti, ter ima za pervi oddelek enorazrednic (razdeljenih) in za pervi razred trirazrednic dovolj gradiva. (Na nerazdeljene enorazrednice se ne oziramo, ker jih v naših okrajih ni.) Sicer se začetnica tudi v tretjem šolskem letu na enorazrednicah rabi; vendar pride na njo še manj ur kakor na trirazrednicah. To hočem s številkami dokazati.
Po postavi traja sicer šolsko leto 46 tednov; a če odbijemo počitnice o božiču, veliki noči i. t. d. lehko povprek računimo 40 učnih tednov na leto.
Cel6 na dan ali teden natanko se itak ne da naprej za celo leto preraČuniti, ker ne vemo, kake nevgodne razmere — bolezni, huda zima i. t. d. nas znajo še zadeti. Tedaj menim 40 tednov bo povprek dovolj.
Če računimo šolsko leto po 40 tednov tedaj spada v enorazrednicah na začetnico in sicer na pervo šolsko leto po 8 ur na teden in na drugo in tretje šolsko leto po 5 ur na teden skupaj 720 ur, v trirazrednicah pa v pervem in drugem šolskem letu po 12 ur na teden, skupaj 960 ur. Tedaj se vkljub trem šolskim letom začetnica na enorazrednicah za celih 240 ur manj podučeva kakor na trirazrednicah.
Na enorazrednicah tedaj v spodnji skupini ni treba druge si. čitanke.
A drugače je ta reč na dvorazrednicah, Tukaj pride na učni jezik v pervem razredu v treh letih po 12 ur na teden 1440 ur. Za toliko časa pa začetnica gradiva nima; a vendar v pervem razredu ne moremo imeti dveh slovenskih čitank. Po mojem mnenji pa jih tudi ni treba. Jaz mislim namreč tako : Dvorazrednice so po tergih in v obertnijskih krajih. Tukaj pa ljudstvo tirja, da se nemščina pred četertim š. letom v šole vpelje. Saj bi tudi ne ugajalo šolskemu napredku, ko bi se še le v drugem razredu mogel učitelj truditi z elementi namškega čitanja. Zatorej naj se v 3. šolskem letu vpelje perva nemška slovnica, in pomagano je. S tem pa nikakor ne terdim, da v tretjem šolskem letu začetnico odložimo, ampak nekaj ur — koliko — naj določi krajna učiteljska konferenca v porazumljenji s krajnim šolskim svetom — se naj v ta poduk porabi.
Drugo berilo ima dovolj gradiva za dve — tudi za tri leta — ter 1. je čitanka v enorazrednicah v višji skupini, v pervem oddelku t. j. za 4. 5. in 6. š. 1. po 5 ur na teden, kar znaša skupej ur 600; 2. v dvorazrednicah za pervi oddelek drugega razreda tri leta po 12 ur na teden t. j. 1440 ur; 3. v trirazrednicah v drugem razredu, t. j. za 3. 4. leto po 10 ur na teden t. j. skupaj 800 ur.
Zopet je na videz naj več časa za ta oddel v dvorazrednici. Pa le pomislimo, koliko je v dvorazrednici posrednega poduka, med tem ko se v tri-razrednici z malimi izjemami neposrednje podučuje.
O tretjem berilu, ktero je menda namenjeno za 7. in 8. š. leto se ni razpravljalo, to je naravno, ker še ni zagledalo belega dne. Pač škoda! kajti' ravno te važne knjige bilo bi nam pri našem delovanji naj bolj potreba, saj bi nam pri sestavljanji natančne osnove za višje stopnje kot temelj služila. Posrečilo se mi je, rokopis za to knjigo pregledovati, in reči moram, da nisem hitro izverstnejšega dela v rokah imel, nego je to. Posebno je uravnava realistične snovi izverstno izpeljana, kajti pripuščala nam bo predmete in stroke skerčeno, a tudi obširnejše obravnavati, da bo veselje. Čestitati si smemo k temu dobitku. Da bi ga le že vporabiti mogli!
Smo si po takem naj poprej natančni red v podučevanji stvarili, smo tedaj ozirno veljavo in pa sklad pozameznih predmetov in strok po vsem opazovali ter terdo določili njihov obseg, njihovo vzajemno razmerje in njihovo vravnavo oziraje se na zmožnosti učeče se dece, smo na podlagi
18*
teh priprav porazdelili tvarino na celi osemletni (?) obrok, na vsako stopnjo, na vsak oddelek, na vsak letnik ter preskerbeli vsakemu predmetu in stroku v ravno tej razmeri neobhodno potrebni čas : potem še le nam bo mogoče sestaviti si razklad učenja, ki nam kaže red, po ktere m se učni načert, obsegajoč vse posamezne nadrobno predelane predmete in stroke, dan za dnevom v tednu izpeljava. Kaže nam le ta razklad, koliko ur je vsakemu predmetu, vsakemu stroku za teden dni, ali pa za dan določenih, in kako se predmeti in stroki, pa tudi kako se posredno in neposredno podučevanje o njih vsak dan, oziroma med tednom verste. Tak razklad se oziroma na to, da se predmeti in stroki, kteri duševne moči zelo v delež jemljejo in bolj živahen razum zahtevajo, poraz-dele na dopoldanske ure med tem ko se predmeti, ki le tehnično ročnost zahtevajo, le popoldne priučevajo ; — ozira se nato, da se mlajši učenci o istem predmetu ne podučevajo za enkrat tako dolgo kakor starejši, in da se isti predmet ne preučeva na dan zaporedoma dve uri ali še več; — ozira se na to, da se posredni in neposredni nauk vredita tako, da ne moti oddelek, ki se neposredno podučuje, druzega, ki se tiho vadi, in narobe, ter da posredni uk neposrednemu zmiraj v naravnem razmerju sledi, in da se v vseh oddelkih, ako le mogoče, isti predmet posredno in neposredno preučuje, sploh : ozira se na to, da vsled vsakdanjega podučevanja ne t e r p e preveč niti duševne niti telesne moči, pa tudi nauk sam ne. Posebne ovire pri sostavljanji razkladov včinijo oni predmeti, koji se samo neposredno preučevati dajo. Tu si more učitelj s tem pomagati, da dva ali tudi tri letnike v istem predmetu na enkrat podučeva ter po takem potrebni čas po eni strani množi, pa drugi pa kerči. Ta se da doseči pri k a z a 1 n e m poduku, pri kojem se pervi letnik da združiti z drugim, da, še tudi s tretjim, — pri čitanji, ako se dva združita in mehanično citati vadita, — pri računstvu na pamet, ako učitelj enemu oddelku nalogo da, med tem ko drugi oddelek nalogo reši, kojo mu je učitelj maloprej neposredno stavil — pri petju, ako se učenci več oddelkov k skupnemu petju združijo, i. t. d.
Vse naše delo razpada tedaj v dva poglavitna dela. Pervi obsega red v podučeva nji, imenujte ga »podrobni učni načert" (Lehrgang, Speciallehrplan), drugi pa razklade učenja (Lectionsplan, Stundenplanj. Drugi del se da — naj ugibljemo kakor hočemo — le na podlagi pervega sestavljati; brez pervega si drugega misliti ne moremo, ako nam je za popolnoma nredjeno podučevanje mar. Obadva sta jako težavno delo ; vendar se da sestava drugega dela olajšati, ako se je pervi del temeljito in do g o-t o v e g a uravnaval. Ako pa pervi del pomanjkliv ostane, hiral nam bo tudi drugi; to vam bo šibka palica, na kojo se nam zanesti ne bo. — Rekel sem že, da se to velevažno delo le po skupnem delu temeljito doveršiti da; naj se ga tedaj vsak poprime ! In ako že druzega ne doseže, soznani se saj vendar se stvarjo, koja mu ima naj imenitnejše sredstvo pri njegovem težavnem delovanju biti; kajti učitelj, ki je primoran na podlagi uredeb podučevati, ki je
le poveršno pozna, ki ne ve, na kterih podlagah so sestavljene in kam prav za prav nameravajo, je za šolo zgubljen človek. Daj mu še tako izverstuo izdelane razklade v roke, — ostal ti bo na pol pota, ali ti pa zagazi v čudne zmešnjave na preveliko kvar njemu izročene šolske mladine.
J. Bobisut.
Učne slike iz zgodovine.
(Spisuje Tone Brezovnik.)
V. Stari Slovani.
Obravnava.
Učitelj pripoveduje:„Učili....... 600 p. Kr." O čem smo se učili v
zadnji uri? Kteri nžrodi so zapored dervili skoz naše dežele? Od kod so prišli? Kteri so bili najbolj divji? Kedaj so bili tu? Kako se je zval njih kralj? Kteri narod je prišel proti koncu preseljevanja narodov v naše kraje? Slovani. Kedaj ? Kako dolgo smo že toraj mi Slovenci tu ? O čem smo sedaj govorili ?
1.) Prihod Slovanov. *)
Povej, kar smo o tem slišali! Proti koncu preseljevanja narodov, okolo 1. 600 p. Kr., prišli so v naše kraje Slovani. — Ti. ti, vsi skupaj!
Učitelj pripoveduje:. Kje pa je.........med sabo." Kje je bila
perva domovina naših slovenskih preJdedov? Na kteri strani je to? Kaj so pozneje storili? So li še v Evropi vsi skupaj ostali? Ne, razdelili so se na več delov. Na ktere? Čehe, Poljake, Ruse, Hervate, Serbe, Slovake, Bolgare, in Slovence. — Kje so se naselili? Nekteri na severu, nekteri pa na jugu. Kteri na severu? Kteri na jugu? Kje pa je največji del Slovanov ostal? Na vzhodni strani. Kako se zove oni del? Rusi. Kako se zovemo vsi skupaj ? Slovani. Povej mi toraj vsa slovenska plemena! Kaj smo toraj mi Slovenci? Del (pleme, veja) velicega slovenskega naroda, (Učitelj lehko to učencem na drevesu predoči: Slovani — deblo; slovanska plemena — veje). — Govorimo li še vsi Slovani popolnoma enako? Kako da ne? Smo predaleč narazen. Vsako pleme je začelo nekako drugače zavijati in razločili smo se tako, da se sedaj na pervi mah komaj razumemo. Kje pa se lehko prepričamo, da, če so ljudje nekaj narazen, že drugače govore? Pri vaseh, okrajih, deželah. N. pr. pri Št. Jurji in Žavcu govore (zavijajo) drugače kot pri Vojniku. Vendar ker smo tu blizo skupaj, razlika ni tolika, razumemo se lehko. Pa slovanska plemena so sto in tisoč milj narazen, tako da ni čuda, če vsako nekoliko drugače govori ;**) toda bratje, rojaki smo si med sabo ; vsi govovimo slovansko. — Kteri so toraj naši bratje ali rojaki? Hervati, Serbi i.t.d. Kteri so nam najbližji?
*) Osnutek (dispozicija) piše se sproti na šolsko tablo.	Pisatelj.
■**) Pove se učencem lebko, kako tudi Nemci v raznih deželah zelti različno govore, a k sreči imajo skupen književni jezik.	Pisatelj.
Hervati in Serbi. S kterimi se bomo toraj najložje porazumeli? S Hervati in Serbi. (Dasi je že vsak otrok slišal Hervate ali Serbe govoriti, vendar jim učitelj še lehko kaj hervatskega ali serbskega čita, da razvidijo, kako mala razlika je med obema narečjema). Ktere še tudi lehko razumemo? Slovake (piskrovezci!). — O čem smo sedaj govorili?
2.)	Njih prejšnja domovina.
3.)	„ plemena,
4.)	„ jezik.
Povej, kar smo o vsakem teh slišali! — Ti vse skupaj!
Njih prejšnja domovina je b i 1 a A z i j a. V Evropo p r i -šedši razdeli so se na več plemen, kojih vsako sije svoje posebno ime pridobilo. Čehi, Poljaki in Slovaki so ostali na severu; Slovenci,Hervati, Serbi in Bolgari na jugu; največji del Slovanov, Rusi, pa na vzhodu. Vsi govorimo en slovanski jezik ter smo si bratje, rojaki med sabo.
Učitelj pripoveduje:, Ko smo.......dim vhajal." Kake postave so bili stari Slovani ? Kake oči so imeli ? Kake lasi ? Kakšno lastnost so še imeli ? Bili so močni in pogumni. Zakaj ne ? Kaj so še lehko preterpeli ? Kje so prebivali ? Po hišah. Kam so si jih stavili ? Kakšne so bile ? Prav priproste. Iz česa narete ? Kakšna okna so imele ? Zakaj niso imeli steklenih šip ? Kakšna je bila streha ? Kje je dim ven vhajal ? Kaj smo sedaj zvedeli ?
5.)	Njih lastnosti.
6.)	, prebivališča.
Povej, kar smo zvedeli o njih lastnostih! O njih prebivališčih ! Oboje skupaj !
Stari Slovani so bili lepe močne postave, plavih ali temni h o č i in ravno takih lasi. Gladinmraz so lehko preterpeli, ne tako vročine. Prebivali so v priprostih, lesenih s slamo, vejami ali deskami kritih hišah, ktere so si postavili, kamor se je komu ljubilo.
Učitelj pripoveduje:. Stari Slovani.....marali." Soli stari
Slovani nosili tako obleko kot sedanji ? Ne, nego nosili so nekake kožuhe ali dolge prepasane halje. Kdo še sedaj pase nosi ? Ženske (Pri nas v Ternovljah). To je torej že stara slovanska navada. Iz česa so imeli navadno hlače ? Iz živalskih kož. Še li sedaj nosimo hlače iz živalskih kož ? Da, nekteri možje še imajo to lepo staroslovansko navado. Imenujte mi koga, ki nosi ,irhaste" hlače ? K ... h, V ... k.: dr. — Iz čegavih kož so si Slovani te hlače delali ? Divjih in domačih živali. Ktere divje živali so tedaj živele pri nas ? — Kake domače živali so že imeli ? Vole,konje, ovce, koze. — Kako so divje živali dobili ? — Kakšno pokrivalo za glavo so imeli ? Klobuke ali kape iz kož, volne, platna ali dlak. So pa li mnogo marali za obleko ? Kako da ne ? Ker se mraza niso nič bali. Sedaj smo se učili ?
7.) Njih obleka. Povej, kar smo se o tem učili!
Oblečeni so bili v kožuhe ali pa v volnene ali platnene halje, ktere so si zlepim pasomprepasali. Hlače so imeli navadno iz kož domačih ali divjih živali narete. Pokrivalo bilo jim jekožnato, volnatoali platneno. — Vsi skupaj!
Učitelj pripoveduje : »Najljubše........sedati." Ktero je
bilo Keltom in Iberom najljubše delo ? Ktero pa Slovan. r Kaj pravi slavni nemški učenjak Herder o starih Slovanih? Kako so druga ljudstva živela? So li naši očaki tudi okolo blodili ter se od ropa in lova živili ? Ktero živino so redili ? Ktero žito so sejali ? Ktero sadje so imeli ? So li tako z lehka kaj vsejali kot sedaj mi? Ne, oni so si še le pred zemljišče pridobiti morali? Kakšno je bilo tedaj pri nas ? Kako so tekli potoki ? Kaj je bilo pogostoma ? Povodenj. Kedaj posebno ? Kaj so morali Slovani še le storiti, da so si zemljišče obvarovali? Kake lastnosti so torej že tudi stari Slovani bili? Bili so jako delavni. — O čem smo se sedaj učili ?
8.) Njih kmetovanje. Povej, kar smo o njem slišali!
Pečali so se stariSlovani posebno z živinorejo, po 1-jedeljstvom, čebelorejo in ribarstvom. Da so si pa potrebnega polja dobili, so z veliko marljivostjo močvirja izuševali, gozde podirali in struge uravnali. Sadili so divje črešnje in lesnike, sejali pa rež, ječmen, proso.
Učitelj pripoveduje: »Razen......opravilo." So se li samo
s kmetijo pečali ? — Kaj so izdelavali ? Navadno za dom potrebne reči. (V nekteri zadrugi so bili sami kovači, v drugi sami mizarji i. t. d.) So pa li samo za dom potrebne reči izdelovali ? Ne, naredili so jih čez potrebo ter jih prodajali med sabo in drugim sosednim narodom; oni so se pečali toraj s t e r g o v i n o. Ker pa so jim po Evropi živeče živali bile nevarne in jim pri kmetiji škodo delale, hodili so jih stari Slovani tudi streljat. Ktere živali pa so živele tedaj pri nas ? S čim so jih streljali ? Zakaj ne s puško ? Čemu so jim vstreljene živali bile ? O čem smo se pogovarjali ?
9. Obertnija, tergovina, lov. Povej, kar smo o teh slišali!
Izdelovali pa so tudi razne reči za dom in prodaj o ter hodili na lov.
Učitelj pripoveduje: »Ženske........vvojsko." Kaj so delali možje ? Kaj ženske ? Kakšne navade so imeli otroci ? Kakšni so torej bili ? Česa se niso učili ? Čemu ne ? Ker še odrasli sami niso znali. Kaj pak so se vendar učili ? Kdo jih je to učil ? Čemu so to potrebovali ? Kedaj so smeli iti na lov ? Kedaj v vojsko ? O čem smo se sedaj učili ?
10.) Ženski opravki.
11.) Izreja otrok. Povej, kar smo se o vsakem teh učili!
Med tem ko so moški skerbeli za zunanje gospodarstvo, skerbele so ženske za znotranje t. j. delale so oblek o, kuhale, za otroke skerbele i. t. d. Otroci so se razno uterjevali in urili, da so postali močni, delavni in pogumni.	Dalje prih.
Druga zbirka
Anton M. Slomšekovih izrekov o poduku in odgoji.
(Nabral Tone Brezovnik.)
Dalje.
22.
Kdor se svojega starega in imenitnega slovenskega jezika sramuje, je podoben trapu, ki lepo pošteno oblačilo iz sebe izterga, ki mu ga je dober oče dal, se po tuje obleče in misli, da bo lepši (Drob. 1849 str. 6).
23.
Slovenski jezik le tisti malo obrajta, ki sveta ne pozna. (Drob. 1849 str. 6.)
24.
Beseda materna je vseh dobrot največja dobrota, jasno ogledalo vsacega ljudstva, mila dojka vsacega nauka in izobraženja narodnega. Dokler beseda materna slovi, se n&rod časti in oživlja; kakor beseda materna umira, peša tudi n&roda slava in moč. Kdor ljubi torej svoj n&rod, njemu so dragi tudi matere mili glasovi; oni so živci življenja družnega. — Prijatelji! ne pozabimo, da smo Slovenci, (Drob. 1862 str. 56.)
25.
Stariši! Le za trojno suknjo otrokom skerbite: za poštenost, delavnost in pobožnost; vse drugo jim bo naverženo. (Drob. 1845 str. 185.)
26.
So otroci v pravi starosti, okoli sedmega leta, dajte jih v šolo, ali vsaj h kerščanskemu nauku jih skerbno pošiljajte. Od sedmega do štirinajstega leta otroci niso za delo, ampak za nauk. Ne bodi vam šola predraga — ne predaleč; brez šole v sedanjih časih človek slabo izhaja.
Starišf, ki otroke namesti v šolo le na pašo pustijo, za živino več ko za otroke skerbijo, niso vredni, da živijo. Kaj pomaga, kadar se živinče lepo redi, otroci pa poživinijo. (Drob, 1846 str. 181.)
27.
Ni nevarnejše reči za otroke, kakor navadna paša, za ktero neumni starši najrajše svoje otroke imajo. Nedolžna jagneta gredo na pašo in kedar paši odrastejo, so dereči volkovi. (Drob. 1848 str. 218.)
28.
So neumni stariši, ki svojo deco zato v šolo dajajo, da bi se nemščine naučili, ter mislijo, da je dobra šola taka, v kteri se deca nemškovati prav debelo učijo, če ravno poleg nemškovanja Boga, očeta in matere svoje pozabijo.
Tako gola nemškutarija v šoli je morija žlahtnega serca in pa blagega slovenskega duha. Iz takih nemškutarskih šol prirastejo mladi bahači, pa stari berači, perteni kmetiški gospodje, pa slabi orači in gospodarji za jok. (Drob. 1861 str. 284.)
29.
Oh, veliko se najde nehvaležnih Slovencev, ki rajši Nemško imajo in se svojega maternega jezika cel6 sramujejo, in ne pomislijo, da je pregrešno se svojega jezika sramovati, ga zatajiti in celo pozabiti. (Drob. 1849 str. 6)
30.
Šola, v kteri učijo le samo pisati in brati, računiti in pa nemškovati, čednega zaderžanja pa ne, je vredna blata; šola, v kteri se otrok zravno šte-viljenja tudi kerščanstva in poleg pisanja tudi poštenega djanja uči, taka šola je zlata. Veliko posvetnega znati, slabo se pa zaderžati, je konja ritansko osedlati; hitro te bo v blato vergel. (Drob. 1856 str. 222.)
31.
Kdor svoj materni jezik zaverže, ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škode si dela. (Drob. 1849 str. 7.)	Dalje prih.
Tretja štajarska deželna učiteljska konferenca.
Dne 13. in 14. tega meseca se je vršila v Gradci v risanski sobani deželne realke tretja deželna učiteljska konferenca. V predkonferenci dne 12. septembra ob 4 popoldne volila sta se dva zapisnikarja, udje konferenčnega odbora in odseki, kterim je naloga bila, da se o konferenčnih vprašanjih poprej posvetujejo. Za zapisnikarja se izvolita gg. Viktor Konschegg in Tomaž Romih; v konferenčni odbor se volijo iz slovenskega Štajarja gg. Martin Jakše, Blaže Kropej, Jakob Lopan in Janko Robič.
Pri slovesnem otvorjenji konference dne 13. septembra ob 8y2 uri dopoldne so bili kot gostje navzoči gg. deželni predsednik baron Mvrbach, deželni šolski nadzornik za srednje šole Zindler in ravnatelj deželne realke Ilwof. Predsednik konference, g. deželni šolski nadzornik Božek, omenja važnost razpravljanj tretje deželne učiteljske konference in spodbuja navzoče, da pou svetijo vse svoje moči rešitvi naloge, ktera je konferenci stavljena. Na koncu svojega pozdrava zakliče „Bog ohrani, Bog obvari nam cesarja, dajalca novih šolskih postav", na kar vsi navzoči prvo kitico cesarske pesmi zapojo. Za svojega namestnika imenuje predsednik g. Dr. Lukas-a, ravnatelja na možkem učiteljišči v Gradci.
G. baron Myrbach pozdravi navzoče v imenu g. deželnega namestnika, njim želeč, da bi njihovo delo obilo vspeha imelo in mnogo sadu obrodilo na korist narodni šoli ter učeči se mladini.
Gospod Haim predlaga, naj grejo trije udje konference k Nj. vzvišenosti, k gospodu deželnemu namestniku Kubeck-u, ter pri njem izrazijo udanost
učiteljstva do Njihovega Veličanstva, preuzvišenega cesarja. Zato se izvolijo gg. K. Glanzer, F. Haim in B. Kropej. Te gospode je sprejel 13. septembra ob 11. uri dopoldne g. deželni namestnik jako serčno, povpraševal jih je, kako delo konference napreduje, ter obljubil, da bode ta izraz udanosti takoj Njihovemu Veličanstvu, presvitlemu cesarju objavil. Na to objavljenje je prišel iz cesarske pisarne odgovor, da so blagovolili Njihovo Veličanstvo to našo udanost na znanje vzeti. Ta odgovor smo dobili dopoldne 14. septembra ter smo ga hvaležno in prešeren o pozdravili.
Prvi dan dopoldne razpravljali ste se vprašanji: „Zakaj ima ostati poklic učitelju vsakako središče njegovega delovanja?" in „Kako naj šola pri zatiranji zla kretinizma sodeluje?" O prvem vprašanji govoril je g. K. Proll. Izveršil je svojo nalogo v občno zadovoljnost in pohvalo. Po razgovoru o tem vprašanji se sprejmejo sledeči poročevalčevi predlogi:
1.	Učitelj je vsakako primoran, da mu je poklic središče njegovega delovanja.
2.	Učitelj je k temu primoran iz vzornega (idealnega), nravstvenega (moralnega) ter praktičnega stališča, ker
a)	je naloga učiteljeva lepa in vzvišena;
b)	prevzame učitelj se svojim poklicem svete dolžnosti do otrok, ki jih podučuje, do njihovih staršev, do občine in deržave ter do svojega stanu in svojih součiteljev;
c)	je vsakemu učitelju osobno na korist, če svoj poklic vestno izveršuje, tako oziroma na njegovo duševno daljno izobraževanje, kakor tudi oziroma na njegovo gmotno stanje.
3.	Središče svojega poklica naj učitelj ne išče samo znotraj svoje šolske sobe, temveč tudi v širjih krogih kot narodni učitelj, učitelj naroda.
Gospod predsednik izrazi svoje veselje nad tem, da je poročevalec svojo nalogo tako dobro razumel in obljubi, njegov spis deželnemu šolskemu svetu in ministerstvu za nauk in bogočastje predložiti.	Konec sledi.
Dopisi.
Iz Ptuja. (Konec.) O razkladu učne tvarine iz zemljepisa, zgodovine in prirodopisa poroča g. Kobič. Njegova razverstitev se sprejme, kakor tudi raz-verstitev iz prirodoslovja, o kateri je poročal g. Šijanec. K prirodoslovju nasvetuje g. Romih sledeči predlog: Pripravnikom naj se ponudi priložnost delati v fizikalnem in kemičnem laboratoriji, da bodo zamogli, kadar stopijo v javno delovanje, poskuse v šoli sami izverševati. K realijam sploh nasvetuje g. Romih sledeče predloge: a) Realistična tvarina se podučuje v narodni šoli v materinščini, b) Ako hoče učitelj realistično tvarino v maternem jeziku po-dučevati, znati mora vse znanstvene in tehnične izraze; da si pridobi to znanje, treba je, da se realistične tvarine sam v maternem jeziku uči. Ker pa je naloga Mariborskega učiteljskega učiteljišča, vzgojevati učitelje za slov. del
Štajarja, je torej treba, da se realistična tvarina v slovenskem jeziku podučuje. c) Da se doseže enakost v znanstvenih in tehničnih izrazih, naj se upotrebuje »Znanstvena Terminologija", ki jo je spisal Cigale in ktero je izdala Slov. Matica v Ljubljani. Vsi predlogi se sprejmejo.
Za tem se je zborovanje ob 1/tl uri za dve uri odložilo. Med tem smo si ogledali razstavo učnih pripomočkov in dela, ki so jih učenci med letom spisavali in narisali.
Nalogo »Učiteljev poklic" razpravljala sta učitelj Kelc v slovenskem in nadučitelj Rauschl v nemškem jeziku. Oba govora sprejeli so navzoči jako pohvalno.
O nalogi »Risanje zemljevidov v narodni šoli" poroča stalni poduČitelj Grohmann. Njegov nasvet, kakor tudi nasveti, ki so jih pri tej nalogi pripo-ročevali gg. Arnhart, Robič in Košar, se sprejmejo.
O nalogi »Ali se naj v šolska naznanila tudi jemljejo mnenja o šolskem obiskovanji" govori nadučitelj Vinko Kocmut. On se izrazi proti temu. Njegovi predlogi, kakor tudi obrazec za šolska naznanila se sprejmejo.
Ker je že bilo jako pozno, se ni govorilo o »Natančnem dolečenji § 38 šolskega učnega reda ter so le še poročevali bukvarniški odbori. V stalne odbore so se volili: Za Ptuj: Ferk, V. Kocmut, Možina, Robič, Romih in Wobič. Za Ormuž: Kosi, Košar, Rauschl in Strenkl. Za Rogatec: Orač, Skrabl in Wesiak.
Kelc stavi sledeči samostalni predlog: Pripravniki na Mariborskem pripravništvu naj se uče slovenskih šolskih pesni; ravno tako se naj telo vaja v slovenskem jeziku podučuje, ker pri izstopu iz pripravništva nobeden ne zna, kako bi ta ali ovi predmet podučeval. Se sprejme.
Arnhart predlaga, da se naj le neopravičeni poldnevi v izkaze šolskih zamud zapisujejo. Se sprejme.
Vinko Kocmut priporoča učiteljem, naj »Popotniku" napeve za šolske pesni pošiljajo, katere se v berilih nahajajo.
Konečno se g. predsednik v lepi slovenščini zahvali poročevalcem, zapisnikarjema in vsem, ki so se razgovarjanja vdeleževali; obema učiteljskima društvoma, kteri ste v svojih zborovanjih današnja vprašanja obravnavali in tako pripomogli, da se je obširni dnevni red v primerno kratkem času izveršil.
Poslancem v deželno učiteljsko konferenco pa priporoča, da še naj nadalje premišljavajo vprašanja, da bodo dostojno zastopali tukajšno učiteljstvo. Navžoči so z burnimi živio klici te prijazne besede sprejeli.
Ko se je še g. Rauschl g. predsedniku zahvalil, sklene ta konferenco ob 6. uri zvečer.	—h.
Iz Sevnice. 15. julija je bila za okraje Kozje-Sevnica-Brežice uradna učiteljska konferenca. Udeležilo se je je 42, tedaj razun jednega vsi učitelji omenjenih okrajev. Izmed gostov je bil navzoč g. Blaže Kropej, nadučitelj na Zidanem mostu, in gpdč. Hermina Smole, učiteljica na Studencu na Kranjskem.
Predsednik c. kr. šolski nadzornik g. M. Nerath otvori sejo ob V210 uri s prijaznim pozdravom in imenuje za svojega namestnika nadučitelja g. T.
Dernjača iz Sevnice. Za zapisnikarja sta bila izvoljena nadučiteljica Placida Volavšek in učitelj P. Skubec.
Predsednik poroča potem z zadovoljnostjo o stanji šol v tekočem šolskem letu v teh okrajih. V pedagogično-didaktičnem obziru se je na bolje obernilo ter se je g. nadzornik prepričal, da šole tukaj v podučevalnem kakor tudi odgojevalnem obziru napredujejo. Malo število šol je, v katerih je napredek v tem obziru še neznaten, a upajmo, da v prihodnje tega ne bode treba več omenjati. Predsednik naglasa glavno pravilo šole: „Podučuj in ob jednem vzgojuj!" Predvsem je potreba se z učnim gradivom prav dobro seznaniti ter se pri poduku dobre metode posluževati. Skrb za nadaljevalno izobraževanje naj bode vsakemu učitelju sveta dolžnost. — Ko še g. predsednik učiteljem več uradnih ukazov in razglasov naznani, se je pričela razprava o prvi točki: .Zakaj mora biti predvsem učiteljski poklic središče učiteljevega delovanja"? Poročevalec g. Jamšek je poudarjal važnost učiteljskega stanu, kar že vsi merodajni stanovi v državi sprevidajo. Smoter ljudske šole je tako velik, da v dosego tega potrebuje celega moža. Učitelj naj se vestno pripravlja na vsako šolsko uro in naj opusti vsaki postranski posel, ki bi ga v izvrševanji učiteljskih dolžnosti oviral. V učiteljišča naj se sprejemajo le taki gojenci, kateri imajo poklic, čut in zmožnost za ta stan in so tudi trdnega zdravja. Z geslom: „Vse za blagor mladeži!" končal je svoj govor.
O drugi točki dnevnega reda: .0 razdelitvi učnega gradiva za 1—3 raz-rednice z ozirom na nove slovenske čitanke govoril je g. Kunstič iz Sevnice. On nasvetuje, naj se tvarina vsacega predmeta razdeli na dva koncentrična kroga (turnusa) ter jedna polovica prvo, druga pa drugo leto predela. O tem predmetu govorili so še gg. Boštjančič, Voglar, Jamšek in Boheim, kateri so želeli, da se v zadnjih šolskih letih posebno ozira na berila kmetijske vsebine. Koncem se je sklenilo: 1. Začetnica je čitanka prvoletnikom od strani 1—40, ostala tvarina pa se razdeli v toliko koncentričnih krogov, kolikor oddelkov oziroma letnikov šteje razred. 2. Pri razdelitvi se naj na letne čase ozir jemlje. Za risanje zemljevidov je za referenta od predsednika bil poklican g. Matko. On omenja važnost risanja zemljevidov od strani učencev, ker služi ob jednem tudi za nazorni nauk- pri zemljepisnem -poduku. Te prav živahne debate udeležili so se posebno g. Schulmann gpdč. Gross, nadučitelj g. Dernjač, Mešiček in Skubec. Povdarjalo se je, da se z risanjem zemljevidov zemljepisni pojmovi ložje razvijajo, ter je zbor izrekel zeljo, naj se za prihodnjo konferenco .risanje zemljevidov v ljudskih šolah kot učni poskus" na dnevni red postavi. Po volitvah v knjižnični odbor i. t. d. se predsednik navzočim zahvaljuje za vstrajnost in neomejeno pazljivost in izrazi željo, da bi se učiteljstvo tudi še zanaprej udeleževalo razpravljanja vseh vprašanj, ki zadevajo njihovo nadaljevalno izobraževanje, kajti odkar so izšle nove šolske postave, nam učiteljem prilike ne manjka, se za se in za svoj stan vedno in vedno izobraževati. V hvaležen spomin za šolske postave zadoni iz vseh gerl krepki trikratni „Živio!" na slavo presvitlemu vladarju.	j. Kunstič.
Rajhenburg. Sklep šolskega leta in blagoslov lje nje šolske zastave. Sklep šolskega leta dne 31. avgusta je bil tukaj prav slovesen. Med pokanjem možnarjev oglasi se ob 7. uri veliki zvon, in dve veliki zastavi zavihrate iz zalega, po učencih ovenčanega šolskega poslopja, pred kterim se je začela zbirati praznično oblečena šolska mladina. Ob osmi uri je bila slovesna sv. maša, pri kteri je šolska mladina posebno navdušeno popevala. Po sv. maši se blagoslovi prekrasna nova šolska zastava iz belega svilnatega damasta z dvema ličnima podobama: sv. Alojzija in angelja varha. Po dokončanem blagoslovu razloži č. g. župnik navzočim v ginljivih besedah pomen omenjenih dveh slik na novem šolskem praporu. G. nadučitelj izroči potem zastavo odličnima učencema, da jo neseta v šolo, kamor se vsi ginjeni podamo z godbo na čelu, kjer so se učencem .šolska naznanila", pisanke in risanke razdelile. Po prečitanji najmarljivejših učencev iz .zlatih bukvic", odpustila se je mladina domu. Po naročilu se zberejo učenci popoldne ob dveh zopet pred šolo okoli svoje zastave. Naenkrat poči strel za strelom, godci nastopijo in krepko zasvirajo, otroci se naglo za svojim zastavnikom v pare uverste, in začela se je pomikati dolga rajda po tergu ven na Kuharjev travnik na Gorici. Male telovadce s puškami (palicami) v rokah bilo je kaj lepo videti, kako so v taktu po vojaško koračili.
Če ravno je bila otava za spravljanje, vendar se je mnogo ljudstva sešlo. Izmed gospode udeležili so se šolske veselice vsi trije gospodje duhovniki, g. župan, vdova c. kr. finančnega svetovalca gospa Globočnikova se svojo rodbino, oskerbnik graščinski g. Schmid, g. Sitar kot zastopnik blanške občine, več odličnih teržank in teržanov i. t. d Navzoče gospodične in dekleta prevzele so radovoljno postrežbo malih, delile so jim obilno kruha, pečenk in vina. Da je mladina z igrami, petjem deklamovanjem in telovadbo čas dobro porabila, mi ni treba omenjati. Okoli pete ure, ko je začel dež malo rosljati, se je srečna mladež razpustila. Oni pa, ki so se k pogernjeni mizi pod kozolcem s posebnimi doneski sami povabili — bilo jih je kakih 30 — zasedli so pripravljena mesta v letnem salonu. Obče priljubljena sopruga Kacjanova, katere pa zarad obilnih domačih opravil žalibog k veselici bilo ni, je se svojimi spretnimi pomagalkami (med temi dve verli Ljubljančanki) vse prav okusno priredila, da smo bili res iznenadjeni. Jedi, pijača in postrežba, vse? je bilo izverstno.
Pervo zdravico napije nadučitelj g. Jamšek presvitlemu cesarju Francu Jožefu I., kterega 50. rojstni dan je bil povod, da se je krasna šolska bandera, ktera stane na Dunaji 75 gld., s prostovoljnimi doneski pripravila. Za tem je nazdravljal g. Sitar g. Kacjanu kot županu, načelniku in začetniku blage misli. Dalje napije g. župnik preblagi hiši Lenčkovi, ktera je bila vsikdar do-brotnica šol, in ktera je tudi k danešnji veselici veliko pripomogla. Dalje se je napivalo g. župniku, učiteljstvu, gg. katehetoma, blagim teržankam in ter-žanom i. t. d. in konečno se še g. šolski vodja vsem milim prijateljem šole in šolske mladine v imenu te prav toplo zahvaljuje : 1. za obilne doneske za šolsko zastavo, .ktera nas naj vsikdar tudi na 18. dan avgusta 1880 prav
živo spominja" ; 2. za bogate darove, kteri so nepozabljivo veselje otrokom pripravili; 3. za živahno udeležitev te »male južine" »pri kteri vidim se veseliti same prostovoljne goste višje in nižje, duhovne in svetne, stare in mlade obojega spola. Vse to pa se je doseglo in doseči dalo le se združenimi močmi. Kes lep sad vzajemnosti".
Ko se je še nekaj mičnih pesmic zapelo in nekaj prahu pod kozolcem v naglem vertenji premešalo, podali smo se že pozno na večer vsak na svoj kraj.
Slovstvo.
(Dvajset pedagogičnih pogovorov v poljubni raz-verstitvi) imenuje se knjižica, ki jo je spisal dunajski učitelj Jos. Ciperle, tiskal in založil pa R. Milic v Ljubljani. Knjižica obsega 65 str. v 8° in velja broširana v Ljubljani 20 kr.
(»Nekaj o načertu za prirodoslovje na srednji stopnji (3., 4., 5. šolsko leto) ljudske šole. Spisal L. Lavtar, c. kr, profesor v Mariboru. Ponatis iz »Učit. Tov." 1. 1880. Natisnil in založil R. Milic v Ljubljani"), glasi se knjižica, ki na 53 str, v 8° praktično razjasnjuje pot, kteri naj hodijo učitelji, da pridejo tudi v tej stroki (fiziki) do zaželjenega cilja, da zadoste postavnim tirjatvam. S to knjižico sta nam g. prof. Lavtar, in g. založnik gotovo prav zel<5 ustregla in želeti bi le bilo, da bi te drobne knjižice ne manjkalo v rokah nobenega slovenskega učitelja. Dobi se broširana brez poštnine za 30 kr. pri g. M. Močni k-u, učitelju na I. mestni šoli v Ljubljani.
(Službovnik nemško slovenski za cesarsko in kraljevsko vojsko po vprašanjih in odgovorih. Tretji del. Peštvo in lovska četa. Tako se glasi naslov knjižice, ktero je izdal znani slovenski vojaški pisatelj g. stotnik Andrej K o m e 1 pl. Sočebran. Knjižica velja 25 kr. in obsega 56 strani. Dobi se pri g. pisatelju in v tiskarni družbe sv. Mohora. — Učiteljem - vojakom je knjiga dobro došla.
(V založbi g. J. Krajca v Novem mestu) je prišla na svitlo knjiga »Tisoč in ena noč", pravljice iz jutrovih dežel, I. zvezek, priredil za slovensko ljudstvo L. Haderlap. Te pripovedke bodo izhajale po dvakrat na mesec v snopičih po 20 kr. Tudi je že na svitlem II. zvezek »Jozafat" Spisi Krištof. Schmida. Poslovenil P. Florentin Hrovat. Cena 30 kr.
Novice in druge stvari.
(Za novo šolo pri sv. Lovrenci na polji) so presvitli cesar 200, graška dež. hranilnica pa 400 gold. darovali.
(Skušnje za učiteljsko sposobnost) se v Ljubljani začenjajo 18. oktobra, čas za oglašenje je do 11. okt. pri ravnateljstvu c. kr. spraševalne komisije.
(Za šolo ugodnih otrok) je Ljubljana pretečeno šolsko leto imela 1749 dečkov in 1350 deklic, skupaj toraj 3099. V javne ljudske šole je hodilo 1884 otrok (1062 dečkov in 882 deklic), 358 jih je hodilo v privatne, 227 pa v vnanje šole, tedaj je hodilo v ljudske šole 2469 otrok, 10 so jih doma po-dučevali, 19 jih je bilo v zavodih za predšolsko dobo, 380 jih je hodilo v višje šole, 32 pa ni nikamor hodilo v šolo.
(Koroški deželni zbor) je prošnjo učiteljev celovških in belaških za povišanje učiteljske plače, z ozirom na to, da ljudsko šolstvo deželo itak 390.000 gld. stane, zavergel. Vendar je naročil deželnemu odboru, o ustanovljenji višjih plačilnih razredov ali o dovoljenji stanovanjske doklade v prihodnjem zasedanji poročati, oziroma zakon predlagati.
(Solnograški deželni zbor) je za nadaljnih 10 let dovolil, da smejo učitelji ob enem biti tudi cerkovniki.
(Na Moravskem) je bilo 1879 1. 32 osemrazrednih in 7 trirazrednih meščanskih šol; 1212 enorazrednih, 438 dvorazrednih, 151 trirazrednih, 68 štirirazrednih, 10 petrazrednih in 2 sedemrazredni ljudski šoli. Število vseh za šolo ugodnih otrok je bilo 329.208. Učiteljev bilo je 3225 in sicer 2349 s sposobnostno, 651 z zrelostno skušnjo in 225 brez skušnje. Učiteljic je bilo 286. Moških učiteljišč ima dežela 4, ženskih pa 2 javni in 1 privatno s pravico javnosti. Stalo je ljudsko šolstvo deželo 1,016.479 gld.
(Kratek pregled stanja šolstva na Štajarskem od I. 1877—1879.) (Dalje.) Ljudskih šol na Štajarskem je bilo 1877 1. 759, 1878 1. 764 in 1879 1. 768. Med temi je bilo 731 javnih, 31 privatnih in 6 fabriških šol. Da-si so še šolska poslopja tu in tam slaba, se vendar število nedovoljnih in pomanjkljivih skerčuje. Zraven 142 nedovoljnih in pomanjkljivih šolskih poslopij ima Šta-jarska dežela 121 prav dobrih, 365 dobrih in 100 dovoljnih. Vkljub slabega denarstvenega stanja se je vendar v zadnjih dveh letih mnogo šolskih poslopij na novo postavilo ali vsaj popra\ilo. S hvaležnostjo se moramo tu spominjati na vsikdar darežljivo roko našega presvitlega cesarja in pa na štajarsko deželno hranilnico, koja sta stavljenje šolskih poslopij vsikdar velikodušno podpirala.
Kar se učiteljskega osobja tiče, je na javnih ljudskih šolah s 1430 razredi in 37 paralelnimi oddelki koncem šol. leta 1879 delovalo : 341 nadu- . čiteljev, 475 učiteljev, 212 podučiteljev, 172 pomožnih učiteljev, 5 nadučiteljic, 37 učiteljic, 180 podučiteljic in 10 pomožnih učiteljic. Ako toraj primerjamo število učiteljskega osobja s številom šolskih razredov, najdemo, da je 1. 1879 manjkalo le še 35 učiteljev, med tem ko je konci šolskega leta 1878 še 80 učiteljev primanjkovalo. (Dalje pride.)
(Na c. kr. realni gimnaziji v Serajevu) je bilo minulo šolsko leto 79 učencev. Iz Hervatske jih je bilo 6, iz Ogerskega 3, iz Češkega 1, drugi pa iz Bosnije in Hercegovine; 56 jih je bilo iz Serajeva samega. Po veri je bilo 28 učencev rimsko-katoliških, 18 gerško-katoliških, 12 mohamedanskih, 18 iz-ralitskih in 3 protestanti. Napredek je bil pri 19 učencih nepovoljen. Izmed prostih predmetov je 77 učencev obiskovalo telovadbo, vseh 79 pa petje. Učni jezik je bil deželni jezik, nemški jezik se je kot obligaten predmet po 3 ure
na teden podučeval. Šolnine je bilo treba po 4 g 1. na tečaj plačati. Učne knjige so dobili vsi učenci brezplačno.
(Pri uradni deželni konferenci za Spodnjo Avstrijo) se je več predlogov za zboljšanje gmotnega stanja učiteljev sprejelo. Sprejelo se je, da se pri odmerjenju petletne doklade tudi na službena leta kot def. podučitelj gleda, da se vsem učiteljem da prosto stanovanje ali denarna odškodnina in da se petletna doklada od 50 gl. zvikša na 100 gl. Sprejel se je tudi predlog, da se ona učitelje preveč obtežujoča administrativna šolska pisarija skerči. Predlog, naj se postavno določi, da se mora učiteljica, kakor hitro se omoži, službi odpovedati, se je po daljši razpravi zavergel.
Spremembe pri učiteljstvu.
Na s p. Štajarskem. Vmeščeni so gg. Paul Leitgeb za nadučitelja v Loče (Konjice); Jakob Vodlak za učitelja na Sladkogoro (Šmarje) in J. Flis za učitelja v Šmarje pri Jelšah. G. Ivan Kaukler podučitelj v Št. Lenartu je imenovan za začasnega podučitelja na učiteljišči v Mariboru in gdč. Amalija Haas, za začasno učiteljico na učiteljišči v Gradci. G. Valte Preložnik, ko-perski učiteljski kandidat iz Spitaliča pri Konjicah pride kot zač. učitelj v Braslovče; g. J. Dernjač iz Bizelskega pride za podučitelja v Podčetertek. Starostne doklade so prijeli gg. J. Zdolšek, Fr. Čeplak in J. Vračko.
PozorZ
Popotnik se priporočuje za potnino vsem p. n. naročnikom, kteri še niso odrajtali naročnine za drugo polovico leta. Zdaj se oglasi še pri vseh — pri mudnih nekaj pozneje — prihodnjič pa le tam, kjer bo potnino dobil.
Obravništvo.
Služba učiteljice ženskih ročnih del
za ljudski šoli Šentjur pod Tabrom in Gomilsko z letno plačo 112 gold. se razpisuje.
Prošnje se pošiljajo krajnemu šolskemu svetu Šentjur, pošta Vransko v 4 tednih.
Okrajni šolski svet Vranski, dne 5. septembra 1880.
Predsednik:
__________1. r.
Siavn. slovenskemu učiteljstvu
naznanjam, da sem pripravljen ako se bode v večji meri pri meni naročevalo, poleg svojih pisank (znižana cena je zdaj I gld. 15 kr.) tudi slovenske Mu-silove pisanke (cena od I gld. 80 kr. do I gld. 90 kr.) v zalogi imeti. _ ^Krškem, 20. septembra 1880._Iv. Lapajne.
Založnik M. Žolgar, urednik J. Lopan, tiskar Jan. Eakuš v Celji.