polifični o$led. Jugoslavija. Zadaja seja koastituante ,.•*! praV^ e bi a i>. t m 'ko S nateT^ir«-!UvŁ, da MLreio poslanei, u so bili hU. več listinah, obdržati samo ea maadat, je predsednik skupščine dr. Ribar odgodil konstituanto cez praznit8. Prihodnjo sejo bo šele sklicala nova vlada in bo to sejo otvoril regent sam s prestolaim govorom. — ;V 8asu, ko je bila večina poslancev ria božičaib pofiitnicab, so se pogajali razni političai klubi zastran sesiave uove vlade Najmočaejši straaki v konštitu anii: radikali in demokrati so si že bili čisto edini zaslran posameznib ministrstev, pa so se v zadnjem tre&utku sprli zastraa vprašapja: katera stranka li ali demokrati? Vsaka od teh dveh struj je zahtevala la ministrski stolček zase in baš ob tem vprašaaju so se razbiia že skoro zaključena pogajaaja za sestavo nove vlade. Pogajanja so sedaj prekiajeaa, Paši6 — taleremu je bil poveril regent nalogo, da sestavi novo vlado, je vrnil ta maadat regeatu. Demokrate je fcedaj strah, da bi prišel radikalec Stojan Protič, ki ]e najbolj nakloajea slm^easki samoupravi, za katero so bori Jugoslovaaski klub, na površje ia bi zado - bil on glavao besedo pri sestavi nove vlade. — Ker so razne visokostoječe bolgarske osebaosti netile in širile prevratno gibaaje po srbskih obmejaih okrajib, jo naša država prekinila vsakoršni promet z Bolgarijo. 11 a l i j a. Zadnje dai je podvzela Italija resn9 korake, da izpolni mirovno pogodbo z Jugoslavijo in prežene z Reke d'Aanunzija. Italijaaski general Caviglia je dobil od vlade nalog, da d'Aaaunzija najprej resao pozove, naj se pokori zahtevi domovine. Ker se pa d'Aanunzijo ni hotel pokoriti temu pozivu, je Caviglia obkolil Reko na suhem in tudi na moriu, da prisili tega samodržca k predaji mesta . JKakor hitro pa je zaznal d'Annunzijo, da bo Reka obkoljena, je proglasil 21. t. m. v svojem kvarnerskem kraljestvu vojno stanje. Na ta d'Aaauazijev pro- glas je nasfopfl geaeral Čaviglia nasilaim potom na- .;.o™ «• a„„,,„,;;,, ;r, ?Q ,^ .rHwom hnh, irr anhc.c,» in prara d'Annunziju in je po srditem boju iz suhega in morja 28. t. m. zasedel Reko. Italijaasfea poročila že ziidjo povedati, da je bilo v teh bojih 400 mrtvih in 100 raajenih. Med ranjenci je bojda sam d'Aanun zijo. Kakor hHro pa je zazaala d'Aaauaziju naklonjena sodrga v Trstu, Milaau, Turinu in po celi JuIijbki BeneCiji, da je začela italijanska vlada napram Roki z resnimi koraki, so se vršile demoastraoije po ravaokar omenjeiiih krajih. Prišlo je do ve6 krvavo smrtnih s"spadov in radi teh nemirov d'Aanunzije vih pristaSev je proglašeao vojno stanje v Trstu ter to celi Juli.;ski Benefiiji. — Volitve v Jcraiih, katere je Ilalija pridobila v svetovni vojni, bodo 27. t. m. Madžarska. V Budimpešti so te dai kon čiJi sodno razpravo proti svoječasaim Kuaovim-ko munističnim poverjenikom. Od teh vladaih razbojnikov so obsodili 3 na vešala, 6 pa na dosmrtno prisilr.a delo N e m*5 i j a. Od prevrata do danes je izročila rbmfiija enteuti 41.000 topov. Rusi ja. Po vseh ruskih mdustnjskih mestih50 izbruhnile stavke. Najbolj obfiiiti ruska boljSeviška vlada gtrajk rudarjev. ProtiboljSeviško gibaaje po rnsJcih mestih je že tako napredovalo, da so se zatfoli holjfteviški vladarji bati za obstoj boljševiške vlada Porofiila pravijo, da se je giavna boljSeviSka vlaila »z sfrahu pred prekucijo preselila iz Moskve v Fetrograd.