-f • j mmmm ■ \ . V ". H I §§gg¡ ¡lili ¡lililí •^M^pfggg ........................ffiiííWxí ||¡¡||P§; lililí ■i lililí ■MvMWís ífl'í? SpJiiiSŠ lililí:; III ■sil lili!!!!!3 WBm ŠTEV. 21 Koper, petek LETO L 23. maja 1952 POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN V nedeljo bo Jugoslavija slavila iestdesetletnico voditelja naših narodov in njihovega državnega poglavarja, maršala Tita. To je življenjski jubilej moža, čigar ime pomeni posebno razdobje, zgodovine jugoslovanskih narodov in treba je reči: največje obdobje njihove zgodovine, ki obsega njih veliki osvobodilni boj in začetek njihovega novega življenja, zasnovanega na tezah in načelih socializma. Ime Tito je tako globoko povezano s tem razdobjem in njegovimi burnimi ter zamotanimi procesi. r'" čin i td;, ki piše o tem možu, težko loči zgodovino od njegove, bio- vestno formulacijo in jamstvo, da bodo izpolnjeni in uresničeni. Ta vloga in naloga, ki. jo je kot vodja Partije in vse osvobodilne borbe prevzel in izvrševal maršal Tito zaradi svoji' kompleksnosti, ljudskosti in globoke, človečnosti, kakor tudi zaradi svoje dalekosežnosti, znatno presega vlogo in naloge zgodovinskih osebnosti, ob katerih sem skušal z objektivnim pogledom izmeriti veličino naše osvo-bodilne borbe in njene osrednje, o.' leb-nosti. Z zmago osvobodilne borbe je. delo Partije in maršala Tita doživelo dokončno potrditev. Vodstvo držav P® ¡1 . . ■, i. rV.wK-'. wp'j. ;/ v: - c «ŽS - ' - V gozdu nad Vrlmico 22. junija 1942 — Tito diktira povelje za premik graf i je in njegovo biografijo od zgodovine. Zgodovinski procesi so ju strnili v eno, kar je nemara prvi in odločilni znak resnične zgodovinske osebnosti. Naša osvobodilna borba je od vsega početka vsebovala ne samo osnovno voljo pregnati okupatorja z naše zemlje, temveč likratu izvesti popolno preureditev sožitja in življenja naših narodov, se pravi, vsebovala je stremljenje, ki je obsegalo misel na docela novo državno ureditev in, kar je še več, na popolni preustroj družbenega reda. skratka državno in socialno revolucijo. Žive in odporne zametke te preosnove so osvobodilni boji naših narodov ostvarjali, iri sicer ne. samo s sklepi vrhovnih in vodilnih forumov, temveč z realnim pr.itezanjem in uvajanjem ljudstva v nove oblike javnega življenja in samoupravljanja. Lahko je trdili, da se je novo živijenie v osvobodilnih bojih ustvarjalo od tal in z vrha in .da so naši narodi po osvoboditvi stopili v revolucionarni proces ne le pripravljeni, marveč opremljeni z izkustvom in znanjem. Ves ta ogromni in dalekosežni proces je snovala in vodila Komunistična partija Jugoslavije, ki ji je stal na čelu maršal Tito. Uspeval je, ker je bil v skladu z najglobljim pravnim in političnim čutom ljudskih množic, njihovih demokratičnih teženj, kakor je uspevala osvobodilna borba. ker je bila v skladu s prvobitno svobodoljubnostjo naših narodov. Iz teh razlogov je vse to zamotano do-godevanje v času in bojih druge svetovne vojne ner/i-družno zraslo z našo Komunistično partijo in z imenom marš nI« Tita. Vsi. po osvoboditvi in izpolnitvi stremeči vzgoni naših ljudstev so našli v tem imenu svojo za- je prešlo v ljudske roke. izvršena je bila sprememba vladavine, proglašena federativna republika, stari državni aparat je. bil uničen. Organizirala se je nova ljudska oblast. S tem so bili ustvarjeni pogoji za dokončno izvedbo socialne revolucije. To delo je bilo pričeto z nacionalizacijo proizvodnih sredstev ter z agrarno reformo in se je likratu z obnavljanjem naših dežel in vsega našega gospodarstva razvijalo v smeri k najvišjemu cilju tega razdobja, k organizaciji petletnega gospodarskega načrta, ki naj bi našo zaostalo deželo dvignil na sorazmerno visoko raven industrijske zmogljivosti. Naposled je bil ta načrt sklenjen in pričet. Zakipelo ie ogromno delo po vseh naših republikah, pritegnilo velikansko število delovnih sil, ki so načrt realizirale z zanosno delovno napetostjo. Toda ravno ob začetkih tega napona je naše narode, presenetil nov. nevaren sunek: obtožna pis ma CK VKPfb ) zoper naše partijsko in državno vodstvo in kominformovska akcija zoper Jugoslavijo. Izven namena, ki ga v tem članku zasledujem, hi bilo razpravljati o podrobnostih tega iz trte izvitega vsiljenega nam in nezaslišano krivičnega spora. Toda opozoriti moramo na nevarnost tega napada, ki je. v glavnem obtoževal naše vodstvo, da je izdalo socializem in zabredlo v nacionalistični partikularizem. Te obtožbe so bile nevarfie zlasti, v deželi, v kateri sta bila ugled Sovjetske zveze, in vera vanjo tako globoko zakoreninjeni, in to ravno po zaslugi Komunistične partije. Poleg tega je v tistem času socialistična zavest v jugoslovanskih množicah izredno dozorela in očitek izdajstva nasproti socializmu nikakor ni bil neznatnega pomena, nasprotno. In vendar je ostal izpad konminforma brez uspeha, ki ga jeni oskva pričakovala. Razen redkih kombinatorjev in zmeden cev so se jugoslovanski narodi strnjeno postavili na stran svojega vodstva in priznali njegove upravičene ugovore zoper vse. očitke. Maršal Tito je izbojeval novo zmago, ki spričo svojih posle.tlic ni manj pomembna kot zmaga v osvobodilni vojni in v domači revoluciji. V tej veliki odločitvi se je moral maršal Tito odločiti ali za tvegano, svojo in neodvisno pot ali pa prepu-e st it i novo Jugoslavijo z vsemi žrtvami in pridobitvami osvobodilne, borbe na milost in nemilost Sovjetski zvezi ter njenemu izkoriščanju, ki ga danes tako tragično doživljajo obrobne države sovjetskega bloka od Poljske do Bolgarije. Toda če bi se bil hotel odločiti za drugo možnost, za kapitulacijo, bi bil moral poleg domovine zatajiti svoj socialistični nazor, nazor svoje Partije, ki mu je govoril, da so pota raznih narodov do socializma različna in da ima vsak narod pravico in nalogo iskati svojo pot sam, ne pa se slepo podrejati avtoriteti, ki je v svoji namišljeni nezmotljivosti že zdavnaj prenehala misliti in snovati socialistično. Njegova odločitev je resnično socialistična. ker je patriotična in globoko človeško Ta kriza je naložila maršalu Titu novo zgodovinsko nalogo, ki pa je organsko in logično nadaljevanje njegove znamenite, vloge v naši osvobodilni vojni. Kakor hitro se je našemu svetu razkrila resnica o Sovjetski zvezi, o odpadu njenih oblastnikov od socializma, je bilo potrebno to resnico tudi izreči, objasniti. In ne samo to, treba je bilo revidirati sovjetski nauk in ga primerjati z resničnim socializmom. In dalje, potrebno je bilo z vso doslednostjo ubrati na osnovi čiste socialistične doktrine svojo pot, pot naših narodov v socializem. Ne. da bi bil to želel, je. maršalova odločitev zahtevala vse te kon-s.ekvence in mu naložila vlogo prvega in osrednjega nasprotnika Icomin-formnega ali. uniformnega sovjetskega diktata, prvega realizatorja avtonomnega iskanja poti za ostvaritev socializma v eni državi in v eni družini narodov, vlogo najbolj neodvisnega iskanja novih demokratičnih oblik socialistične revolucije. In vse to je mogla zgodovina naložiti samo njemu. Samo tak. kakršen je izšel iz narodnoosvobodilne borbe, samo z legendarnim imenom, ožarjen z junaško epopejo naših narodov, samo tak je lahko vzbudil in nehote priklical pohlep in silovitost vlastodržcev Sovjetske zveze, samo tak se jim je. oprt na tako ljudstvo, mogel zoperstaviti in v svoji domovini zmagati. Zato sem trdil, da je med njegovo zmaso v osvobodilni vojni in zmaso proti kominformu organska in logična zveza. Toda maršal Tito v tem spopadu ni zmagal samo v svoji domovini m za svojo domovino. Je to naše vprašanje, a je tudi vprašanje vsega sveta, vsega človeštva, hi si bo Jirej ah slej moralo v socializmu iskali poti v bodočnost in v življenje višjih oblik. Pogosto se v tej zvezi spominjam besed, ki jih je pokojni Georgij Di-mitrov izrekel tovarišu Djilasu prj svojem zadnjem prehodu čez nase ozemlje, ki je padlo že v začetno fazo kominformovskega spora. Stisnil mu je. v železniškem vozu roko in mu s poudarkom dejal: »Držite se! Držite se!« v tem poudarjenem pozivu nedvomno tiči zavest o važnosti in pomembnosti konflikta, i" sicer ne samo za Jugoslavijo. Takrat se. je te važnosti kot eden izmeti redkih zavedal ta stari revolucionar, danes se je zaveda že širok krog socialističnih delavcev in politično pro-svetljenih ljudi. Pojem ,litoizem' se z miselnostjo, ki mu je osnova, pojavlja vsepovsod na svetu, po vseh kontinentih in med vsemi narodi. Zaradi njega vzbuja naše sodobno politično in družbeno snovanja tako vsesplošno zanimanje po vsem svetu. Ljudstva in prosvetljeni ljudje žele spoznati našo stvarnost in se ob nji učiti, kako ubirati individualno pol do skupnega smotrn vseh progresivnih sil. človeštva. Tudi to je za zmeraj zvezano z imenom maršala Tita in je znamenje njegove zgodovinske vloge, in njegovega formata. Tako piše med drugim pod istim naslovom Jos!p Vidmar v šesti številki štirinajstdnevnika »Naši razgledi«. 21. maja 19'12 je prvo partizansko l&talo — predvojno dvesedežno letalo tipa »Potez« — vrglo bombe ns ustaške kolone, ki so skupno z Nemci prodiral proibi Kozari. Franjt Kluz i.n Budi Cajevac sla prva pole- Franjo Kluz, prvi partizanski letalec (ela iz vasi Knežica izpod Kozart z letalom, ki ga je pilot Franjo Kluz odpeljal z letališča takratnega usta-škega letalstva. Rudi Cajevaic je bil pozneje pri izvrševanju vojaške dolžnosti inad Banjaluko zadet, letalo .saimo pa je bilo 12. julija 1942 uničeno na tleh od sovražnih lovcev. Pilot Franjo Kluz se je rešil odšel kasneje v Severno Afriko na izpopolnjevanje, odkoder se je vrnil v Italijo in kot pilot našega I letališkega polka nadaljeval bor.be prof,i fašistom v Dalmaciji, doklei ni 15. /septembra 1944 v bližini Sto-na padel pri napadu na nemške in uistaške položaje. Do leta 1943 je ugled naše NOB v svetu zelo narastel in zavezniške države so morale priznati partizanske odrede, kakor celotno NOV kot redino armado. Zato je marša Tito po II. zasedanju AVNOJ-a u-kazal, naj se osnuje na osvoboje- nem ozemlju 1. letalska baza v L, i vinu. Tam so se zbrali skoraj vsi letalci, ki so bi.i po raznih enotal" NOV iN POJ. Naš Vrhovni šUib se je obrnil na zaveznike, naj omogočijo formiranje naših laistmih letalskih enot. P< mnogih nerazumevanjih od Strani Sovjetske zveze i.n zapadmih zavez ni kov sta bili ustanovljeni dve e-skadri'i, prva 18. avgusta, drugi 28. decembra 1944 v Severni Afriki pozneje pa 11. lovska in 42. jurišna divizija. 2e 15. januarja 1945 je prva skupina pilotov lovcev končala tečaj v "državi in odšla v svoje operativne enote. Diuga skupina letalcev je bi'a poslana v Sovjetsko zvezo, ki pa se do konca vojne ni vrnila. Naše vojno letalstvo se je razvijalo pod zelo težkimi .pogoji, ki jut temu pa je doprineslo dragocen prispevek,k naši zmagi nad fašističnimi okupatorji. Takoj po osvoboditvi je pristopilo v naše letalstvo fitoli.ine in stotine mladincev, prekaljeni še iiz čaisa NOB, ki so prinesli noveviga poleta za razvoj našega vojnega letalstva. Ustanovljene so bi'!e nove šole pod vodstvorr ljudi, predelnih letalstvu in Partiji, ki obvladajo znanje letalske tehnike in znajo voditi letalske enote v minu in vojni, tako da sloar danes naiše vojno letalstvo na zdravi osnovi. Se hitreje pa se je začeic naše letalstvo razvijati, ko je Stopila naša letalska industrija na poi* nsodvisnoisti. Naši konstruktorji de'avci v letalskih tovarnah in tehniki so dali našemu vojnemu letalstvu že več novih konstrukcij šolskih, trenažnlh in vojnih letal, ki jih že izdelujejo v serijah. Za vzgojo letalskega' kadra pa ¿ma velike zasluge Letalska zveza Jugoslavije, ki je v svojih pilotskih šolah izšolala že mnogo pilotov, kakor tudi padalcev, kar je velik prispevek našemu vojnemu letalstvu za krepitev obrambne moči naše socialistične domovine. Letalski kader se dopolnjuje tudi i? naših učilišč, v katora vstopajo naši inaijiboljši mladinci iz srednjih šol in industrije, da po temsljiterr in bogatem poulku vziraistejo v dobi šolanja v nove in zavedne borce zb socializem, v pilote-oiicirje Titovega letalstva. S. V. ' Teefeois sini ei^Ena V nedeljo, na rojstni dan maršala Tita, bodo odkrili spominsko ploščo na celici mariborske kaznilnice, v kateri je bil zaprt tovariš Tito od 7. maja 1931 do 4. novembra 1933 zaradi revolucionarnega dela. * Slovenska izseljenska matica je v stalnem stiku z izseljenskimi organizacijami in posamezniki po vsem svetu. Tako je lani obiskalo Jugoslavijo okoli 400 slovenskih izseljencev iz Amerike in nad 100 izseljencev iz Francije. Ko so se vrnili v svojo novo domovino, se je zaniman je za Jugoslavijo še povečalo in sedaj prihajajo nove prijave in pisma, v katerih izseljenci napovedujejo svoj prihod. Pričakovali je. tla bo letos obiskalo Jugoslavijo nad 1500 slovenskih iz-Ijencev. Po novih ukrepih zvezne vlade bodo prejeli delovni ljudje letns nad 15 milijard dinarjev pomoči. Gospodarski svet je namreč odobril 40 do 60 odstotkov popusta zn letni oddih delovnih ljudi v turistični sezoni, oziroma izven nje. Razen tetra je Gospodarski sve! vlade FLRJ odobril pomoč trgovski mreži zn znižan je cen nekaterih industrijskih potrošnih predmetov, dalje bo ostal v večjih mestih še. vanrej v veljavi dosedanji način preskrboranja s kurivom po nižjih cenah (omogočeno bo tudi nakupovanje kuriva na šest obrokov), obenem pa bodo potrošniki letos dobili kredit zn nnkup dražjih predmetov. kol radijskih aparatov, koles. blaga itd. na obroke. * Študentje zagrebške univerze &o sprejeli od Mednarodne vseučilišču o pomoči V dar Za svoje bolne tovariše 400 trramov strenlomicina. Ta pomor je del pomoči, ki jo je ta mednarodna organizacijii že večkrat dala ju-irosle-"""skim študentom v zdravilih in učilih. * Lelos od 1. do 8. junija bo po vsej FLRJ Teden matere, irt otroka. V tem tednu bo dan poseben poudarek družini, ne samo materi in otroku. Posebno skrb bomo letos posvetili ugotavljanju in reševanju vseh vprašanj, tako vzgojnih, socialnih in družbenih, ki zadevajo družino, v kateri živi in se vzgaja naše bodoče pokolenje. V kratkem bo odšlo po sporazumu med našo vlado in mednarodno organizacijo dela t» uk in na delo v več evropskih tovarn 253 naših strokovnih delavcev in 117 mlajših delavcev — učencev. Naša vlada je sklenila tudi več sporazumov z upravo tehnične pomoči OZN, tako da bo poslanih na specializacijo v inozemstvo še 130 naših inženirjev, zdravnikov in drugih specialistov. Po sporazumu med jugoslovansko cono STO in Avstrijo ter Zahodno Nemčijo bo jugoslovanska cona izvažala v obe državi povrtnino, ribje konserve, marmor in še nekatere druge. surovine, uvažala pa bo industrij-7 ske izdelke. Blagovna izmenjava z obema državama bo znašala 105 milijonov dinarjev. ijt V Jugoslavijo je prispela prva skupina 50 britanskih turistov, ki bodo na jadranski obali jjrebili svoj letni dopust. Jutri se bo odpeljala iz Londona v Jugoslavijo še ena skujiina. * Štirinajst otokov Brionov nikoli ni imelo pitne votle iz lastnih vrelcev. V starih časih so si ljudje pomagali s kapnico v vodnjakih, v novejšem času pa so dobivali, vodo iz istrskega vodovoda po ceveh, jioloženih na morskem dnu od Fažane do Velikega Briona. Najnovejša geološka raziskovanja so odkrila na Brionih talno vodo, kar je za Brione zelo važno, zlasti i' turističnem oziru. * Tudi letos bodo tržaški otroci prebili počitnice, v Sloveniji. Podporno društvo je v ta namen že pričelo popisovat", otroke slovenske in italijanske narodnosti. Na počitnice v Slovenijo bodo šli bolni in slabo razviti otroci siromašnih slovenskih in italijanskih staršev. V .7 H Ob zaključku volilne kampanje v Trstu ti HISSS in kominfopmisfi mi yfspost-ujejo V preteklem tednu je bilo v Trstu na stotine volilnih zborovanj 11 političnih strank in skupin, ki so predložile kandidatne liste za volitve, ki bodo to nedeljo. Najaktivnejšo volilno propagando vodijo danes fa šisti MSI. Skoraj vsak dan pride na njihova zborovanja eden ali celo po dva govornika iz Italije. Njihova zborovanja so tudi najbolj obiskana in so dosedaj zabeležila največje število prisotnih. Govorniki MSI, ki pridejo iz Italije, so sami bivši Mussolinijcvi diplomati ali visoki fašistični funkcionarji, ki so danes voditelji MSI. Vsi njihovi govori so prepojeni s starim fašističnim duhom in rasnim sovraštvom proti Jugoslovanom. V govorih odkrito poveličujejo italijansko fašistično osva-jalno vojno v Rusiji, Afriki in na Balkanu. Dolžijo krščansko demokracijo in vse druge italijanske stranke. da so krive, ker je fašistična Italija izgubila vojno, ker so v trenutku, ko je bil položaj na frontah najtežji, zabodle nož v hrbet Italiji. S temi besedami hočejo reči, da bi lahko vsi Italijani nadaljevali borbo na strani Nemcev do zadnje ure. Sami priznavajo, da se v Trstu najbolje počutijo. Zadnji Mussolinijev veleposlanik v Berlinu Anfuso je dejal, da sc v Italiji počutijo kol v tujini, v Trstu pa kot doma. Ta nevarnost novega fašizma zelo skrbi tržaško delovno ljudstvo in predvsem tržaške Slovence. Delavci „ GRD DBi moiifo na'volilnih nsenojno sc sprašujejo, kako je mogoče danes dovoliti fašističnim zločincem, da svobodno govorijo po tržaških trgih. Takšno sramoto bi morale zagedbcnc oblasti prepovedati. Poleg tega pa obsojajo politiko kominformisliilncga vodstva, ki prikriva svojim pristašem resnično nevarnost fašizma in s tem direklno pomaga fašizmu pri svojemu utrjevanju. V zadnjih tednih pa je opazili, da je moral biti sklenjen med fašisti in vidalijevim vodstvom tajni sporazum, da nc bodo drug drugega motili in napadali. Tako jc MSI preteklo soboto, ko jc govoril na trgu Unita italijanski kominformistični prvak Pajetta, dal ukaz svojim škva-dram, naj ne motijo kominforiuistič-nega zborovanja. Tudi kominformisti niso šc motili nobenega fašističnega zborovanja. Med tem pa so eni kot drugi organizirali skupne napade na volilna zborovanja Slovansko-italijan-ske ljudske fronte. Krščanska demokracija doživlja s svojimi volilnimi zborovanji iz dneva v dan večje neuspehe. Vsi.dosedanji ministri in ministrski podtaj-niki, ki so jih poslali iz Rima, da bi Tržačanom obljubljali deveto deželo, niso imeli na zborovanjih več kot po 1500 ljudi. To število ne predstavlja nič, če pomislimo, da imajo demokristjani v svojih rokah vso civilno upravo v Trstu in vse javne ustanove. Poleg tega pa imajo še fašističnega - škofa Santina, ki stalno grozi vernikom, da jih bo kaznovala Zavzeli so prvi okop »trdnjave in rova, iz katere se Italija laže bori za svoje pravice« (De Gasperi) »Govorim v imenu velikega človeka...« je grmel 8000 fašističnim fanatikom pred nekaj dnevi na Velikem trgu v Trstu bivši Mussolinijev poslanik v Berlinu Filippo Anfuso. Po omenjenih besedah, ki so izzvale pri navzočih fašistih histerično vz kli-kanje Mussolinijevega imena, je fašistični demagog umolknil za skoraj dve minuti, kol da bi liolel s tem počastiti ime tistega, ki je povzročil toliko gorja. Nato je nadaljeval: »... ki je umrl za Trstu. Poslušalci so naravnost pobesneli ob tej neumnosti. Tako izgledajo zborovanja novega fašističnega gibanja MSI (Movimen-to Sociale Italiano) v Trstu in Italiji v sedanji volilni kampanji. Neredko se zgodi, da se nekaj fanatikov ob poveličevanju fašistične preteklosti ter ob besedah šovinističnega besa onesvesti. Zborovanja spremljajo pojavi, ki so značilni za leta po prvi svetovni vojni, ko je fašizem v Italiji prihajal na oblast. Skvadre mladih ljudi, ki so večkrat oblečeni v rumene srajce z veliko črko M na prsih, obračunavajo z nasprotniki, strumno organizirane in vodene. Korakanje, petje, fašističnih pesmi, skan-diranje šovinističnih gesel, zastave, demagogija in fraze o madre patriji . .. tako kot nekdaj. Novi fašizem v Trstu in Itidiji bohotno raste v šovinističnem ozračju, ki ga načrtno ustvarja De Gasperi-jeva vlada s svojimi imperialističnimi zahtevami po jugoslovanskem ozemlju. Isti Anfuso je rekel v Trstu, da italijanska mladina zlogu je po cele dneve sveta imena: Trst, Ptdj, Reka, Dalmacija. Rekel jc, da MSI zanje uspehe z imenom Trsta. Danes je v Italiji fašizem na pohodu. To nevarnost so podčrtali skoraj vsi tuji dopisniki. Presenetljiv pa je'molk italijanskega tiska, kot tudi vladnih krogov, ki bi to dejstvo radi zakrili. Šele v zadnjem času. ko so fašistične škvadre v Reggio Calabria napadle volilno zborovanje samega De Gasperija, je vladni tisk začel pisati o tako imenovanem »zakonu« za obrambo demokracije, ki ga pripravlja vlada, ne da bi bolj konkretno označil »totalitarizem«, proti kateremu je zakon naperjen. Vprašanje pa je, ali ima De Gasperi res namen zatreti fašistično nevarnost. Nekateri opazovalci menijo, da hoče De Gasperi v sedanjem trenutku volilne kampanje prikazati svojo stranko in svojo vlado kot bra-nitelja demokracije. Mnoge so stvari, ki govore v prilog tega mnenja. V prvi vrsti je treba pogledali vzroke fašističnega gibanja v Italiji in po-litično-socialne razloge, v katerih se to razvija. Italijanska buržuazija potrebuje gibanje, ki je udarno in ki ustreza njenim reakcionarnim težnjam. Do včeraj je zadostovala de-molcristjanska stranka, ki pa po mnenju italijanske, buržuazije in veleposestnikov ne ustreza več. Potrebno jim je ekstreniistično desničarsko gibanje, ki bo lahko s škvadrami in nasiljem znalo krotiti kmete, ki zahtevajo zemljo, delavce, ki se bore za vsakdanji kruh, ter milijone brezposelnih, ki jih bode v oči razkošje domače buržoazije. Tudi Vatikan je že večkrat poka- božja roka, čc nc bodo glasovali za krščansko demokracijo. Toda vse to jc bilo doslej zaman. V nedeljo je bil .v Trstu italijanski minister za finance" Vanoni, ki jc imel, kakor piše italijanski ire-dcnlistični tisk, strokovno konferenco o italijanski davčni reformi. Toda njegov obisk jc bil zgolj propagand-no-volilncga značaja. Vanoni je v Trstu obljubil, da bo italijanska vlada nakazala posebni znesek 5 milijonov lir za delavke tobačne tovarne, ki so izgubile delovne dneve ob množičnih zastrupitvah v tovarni meseca januarja. Ta denar bodo delavkam razdelili še pred koncem tedna. Volilni manever te Vanonijeve miloščine je očividcu. Vsaka podpora ubogim tobačnim delavkam, ki nc zaslužijo niti'12.000 lir mesečno, jc dobrodošla. Toda ta podpora italijanske vlade; ki sc norčuje iz potreb in revščine tržaških tobačnih delavk, je prišla prav nekaj dni pred volitvami, da bi prisilili tobačne delavke, da glasujejo za krščansko demokracijo, čc se hočejo zahvaliti de Gasperijevi vladi. Monarhisti, tisti, ki so se povezali s fašisti MSI. so imeli za svojega glavnega govornika znanega fašističnega hierarha in desno roko Musso-Iinija, velikega vojnega invalida Karla Lccroix. Ta gospod jc vseli 25 let Mussolinijevega gospodovanja sedel na desni strani duceja. kjer sc je tluce pojavil. Kot predsednik italijanskih vojnih invalidov, je takoj ob začetku fašizma prešel na stran Mus-solinija in mu jo bil zvest do zadnje ure. V govoru, ki ga jc ta fašistični zločinec imel na trgu Unita v Trstu, je samo poveličeval zmage italijanske fašistične vojske in monarhije. Kakor vsi njemu enaki, jc zahteval Istro, Reko in Dalmacijo. Več uspešnih volilnih zborovanj so imclj v preteklem tednu tržaški independentisli. V začetku so se zelo redko pojavljali na tržaških trgih, sedaj pa so imeli žc vrsto uspešnih PULJSKA ZASTAVA IN SPREMSTVO .V Rimu je umrl Antonio de Ber-i'ii, znani iredenitisiličnii politik, ki je.svoječasno piskal v Pulju rca ene izmed prvih piščali. ItsGlijalnsko časopisje je poudarjalo njegove za-niuge za »i t al i jamstvo» Istre. Zadnje ČEise je bil na položaju državnega svetnika v Rimu. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Trst. - Časniki pravijo>, da mu. je bila kiKita zavita z zastavo — Pulja za krsto pa je korakai zastopnik predsednika* italijanske republike zal svoje nezadovoljstvo s »preveč zmernima voilstvom demokristjanske stranke. Znano je koketiranje vodje Katoliške akcije Gedde s skrajno desnico, znane so izjave zloglasnega jezuitskega govornika padre Lambar-dija, ki. je preko vatikanskega radia zahteval, naj pride do enotnega nastopa med demokristjani in skrajno dcsnico. " ' Ali misli De Gasperi ras stopiti na prste fašizmu v trenutku, ko imata italijanska buržoazija in Vatikan, ki ga držita pokoncu, velike nade v novo fašistično gibanje, v trenutku, ko potrebuje s strani Angloamerikancev koncesij v Trstu, da bi odvrnil pozornost volilcev od težkih domačih vprašanj? V odgovor naj bodo besede, ki jih je De Gasperi pred nekaj dnevi izrekel v Potenzi: »Priznavamo vrednost moči, volje in čustev mladine; vemo, da je v nacionalni skupnosti prostora tudi za predstražo, polno poguma in drznosti. Ne z'i'l'ku-jemo tistega, kar je bilo konstruktivnega m dobrega v fašističnem gibanju ter jasno sodimo ljudi preteklosti,« Mislimo, da ni potrebno komentirati teh. besed, s katerimi je. De Gasperi priznal »državljanstvo« italijanskega novega fašizma. Mnogi dobri poznavalci Italiji so prepričani, da ho prišlo do povezave med- klerikalci in fašisti proti italijanskemu proletariatu. Novi. zakon Za r-obrambo demokracije«, ki ga pripravlja vlada, smatrajo kot orodje, ki bo pripravilo ogrodje bodoče fašistične države. Iz krogov demokrščan- volilnih zborovanj, na katerih jc bilo Vedno po več tisoč ljudi. Tudi njihova zborovanja so bila v zadnjih dneh cilj fašističnega in kominformi-stičnega besa in motenja. Toda odločnost meščanov jc preprečila vse pro-vokacijc. . Tržaški kominformislj so skoraj vso svojo volilno propagando v preteklem tednu osredotočili na volilno zborovanje na trgu Unita, kjer jc govoril italijanski kominformistični prvak Giancarlo Pajetta. Skoraj ves teden so s svojimi aktivisti organizirali po terenu in .v tovarnah ljudi, ki bi morali predstavljali ves tržaški proletarial na Pajettincm zborovanju. Zborovanje pa je pokazalo, da so kominformisti s svojo prntidelavsko politiko in s svojim podpiranjem italijanskega fašizma in iredentizma izgubili zaupanje največjega dela tržaškega delavstva. Vsi tisti, ki -so prišli na zborovanje, so doživeli veliko razočaranje od Togliatlijevega posebnega odposlanca- Tisti delavci, ki šc vedno sledijo V.idaliju. so pričakovali, da bo Pajetta zanikal svoje stališče in stališče njegove partije do tržaškega vprašanja. ki zahteva, da se Trst priključi Italiji. Vidalijeva propaganda v Trstu pravi, da to ni res in da so oni, kot tudi kominformisti v Italiji za Svobodno tržaško ozemlje. Toda Pajetta je liole ali nehote razkrinkal Vidalija samega, in je v svojem govoru napadel De Gasperija, da je prodal .cono B Tilu, da v Londonu ni dosegel nič, da. predstavlja londonska konferenca korak nazaj k rešitvi tržaškega vprašanja itd. S tem jc samo potrdil, da kominformislično vodstvo podpira italijanske imperialistične zahteve po Trstu. Zato ni bilo na zborovanju nobenega navdušenja. Na zborovanjih, kjer je govoril Vidah, se jc pral pred očitki tržaških delavcev, da sodeluje" s fašisti. Vidali je skušal na vsak način zanikati svojo povezavo z MSI, kar pa mu "ni uspelo, ker delavci vidijo, kako se MSI in kominformisti »spoštujejo« in so; ne motijo na volilnih'zborovanjih. Nalogo za »pomiritev« delavcev, da v ¡Trstu ni nevarnosti fašizma, jc Vidali poveril svojemu zvestemu kom-panjonu Radichu, ki ga tržaški delavci poznajo kot italijanskega šovinista, zaradi česar je. bil izključen iz KP že 19-17. leta. Radicli je na volilnem zborovanju na trgu Vcnezia dejal, da danes ni nevarnosti fašizma nc v Trstu in nc v Italiji. Doslej najbolj obiskana fašistična zborqvanja in odkrile fašistične grožnje so za kominformistično vodstvo samo »bajke« o fašizmu! sko stranke je prišlo na dan. ila je novi zakon nastal na pritisk Vatikana, ki zahteva nbolj sigurnih« postojank, ki si jih mora ustvarili Dn Gasperi, če hoče še naprej uživati brezpogojno podporo katoliške cerkve. Drugače bi le-ta dala podporo koncentraciji skrajne, desnice, to je fašistom, monarhofašistom in desnemu krilu demokristjanov. ter hi prepustila De Gasperija njegovi usodi. Torej ostrino novega zakona ne bodo občutili fašisti, temveč kmetje, ki se borijo za zemljo in delavci severne Italije, ko se bodo borili j)roti odpustom ter proti zapretju tovarn s strani industrijcev. Veselje. s katerim so- pozdravili novi zakon najbolj reakcionarni krogi v Italiji, je. dovolj zgovoren dokaz za to. Nemajhno odgovornost za tako sta-nje pa ima kominformistično vodstvo. Italijanski kominformistični voditelji po eni strani zmanjšujejo nevarnost fašizma, po drugi strani pa kažejo do njega celo simpatijo, v kolikor dela ta neprijetnosti sedanji vladi in v kolikor je novi fašizem nasproten atlantskemu paktu. V južni Italiji so kominformisti. v mnogih krajih sestavili s fašisti skupne liste, za sedanje volitve. V zadnjem času po 20. marcu so pri raznih šovinističnih manifestacijah v zvezi z zahtevami italijanskega imperializma pf> jugoslovanski zemlji nastopali skupaj s fašisti. Če bo v Italiji zavladal fašizem, bo zgodovinska krivda tudi komi nformi stične ga vodstva, ki slepo služi ciljem kremeljske politike, medtem ko se pri pravi ja smrtni sovražnik italijanskega ljudstva, da mu zopet zagospoduje. ■ JUGOSLOVANSKA VLADA VRNILA ITALIJANSKO NOTO ZARADI ŽALJIVIH IZRAZOV, KI NISO V SKLADU Z MEDNARODNIMI OBIČAJI Zunanje ministrstvo FLIiJ jc v torek vrnilo italijanskemu poslaništvu v Beogradu odgovor italijanske vlade-n;t milo, ki jo je jugoslovansko zunanje ministrstvo izročilo italijanskemu poslaniku v Beogradu 11. aprila v zvezi z vohunskim procesom v Kopru. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je odklonilo sprejem italijanske note zaradi žaljivih izrazov, ki niso običajni med državami, ki vzdržujejo normalne diplomatske odnose. TEDEN Ml PO SVETU V prihodnjih dneh bodo imeli "zunanji ministri ZDA, Velike Bri-' tanije in Francije di n konferenci. Drugi konferenci, ki naj bi bila po nekaterih vesteh v Bonnu, po drugih pa v Parizu, naj bi prisostvoval tudi zapudno-nemški kancler Adenauer. Proučiti nameravajo vsa mednarodno vprašanja skupnega in-' terasa, zlasti pa vprašanja, ki se •tičejo Severne Afrike in Daljnjega ' vzhoda. Pričakujejo, da bodo splošni dogovorz Nemčijo podpisani v po- tako bežali, da so jih mogli zaustaviti le bataljoni kara-binjerjev pri — Benetkah . . , 0201090510050806081005080408000610100100020201110603050604110503060511060411051007091103060505030508100805111109030410060408010002020202020006040908061007060507030000071106050810010007050009041009080909050907050005060403060606021104000705030903 rT 1 ID O V A Ä E>" T  1?. vseh krajev Slovenskega Primor-j;, so v začetku lega tedna odšle štafete s pozdravi tovarišu Titu ob njegovi 60-letniei. Samo v litrskem okrožju se je udeležilo štafete nad 5.000 fizkulturnikov. Glavne štafete iz koprskega okraja so šle iz Ospa, Bor-šla, Šv. Petra in Sv. Aniona, štafeta iz bujskega okraja pa je šla ol) obalnih mestih ter se pri Sečovljah pridružila štafeti koprskega okraja, ki je odšla ob obalnih mestih v Koper. Po vseh vaseli in mestih so se zbrale velike množice ljudi, ki so prod odhodom štafet priredile kratka zborovanja, na katerih so še enkrat prebrali pozdravna pismu. Takšni mitingi so bili v Piranu. Izoli, Škofijah in Kopru, kjer so se v ponedeljek združile štafete iz vseh krajev. Na častni tribuni v Kopru so bili med drugimi tudi komandant Vojaške uprave JLA polkovnik Sla-matovie, predsednik okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram. šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu Jože Zcniljak ter predstavniki množičnih organizacij in JLA. Oh prihodu štafet je bil kratek miting, na katerem so govorili tovariš Julij Beltram, komandant koprskega gnr-nizona JLA podpolkovnik Obradovič ter zastopnik Zveze borcev Mano Abram. Govorniki so poudarili velike zasluge maršala Tita za naše narode in izročile nosilcem štafetne palice, v katerih so pozdravi Istrskega ljudstva maršalu Titu. Štafete so v torek zjutraj nadaljevale pot proti Rižani. kjer so izročili štafetne palice štafetnikom iz sežanskega okraja. Z vzkliki Tito-Armija je prebivalstvo Nove Gorice in Solkana spreje- lo graniČarsko štafeto, ki je nosila pozdrave maršalu Titu z najzapad-nejših meja. Na Trgu Jožeta Srebr-niča je bil velik miting, na katerem sta govorila komisar KNOJ iz Zalega hriba major Dragomir Hadžič in sekretar MK KI'S Nova Gorica Ludvik Gabrijeleie. Prebivalstvo je med navdušenim odobravanjem izglasovalo pozdravno resolucijo, ki so jo poslali po graničnrski štafeti maršalu Titu in v kateri mu zagotavlja svojo vdanost in pripravljenost branili skupaj z JLA naše meje, našo neodvisnost in svobodo. Štafeti iz Kopra in Bovca, ki sta se združili v Razdrtem, sla prispeli v torek v Postojno. Na Titovem trgu je pozdravila nosilce šlafetnih palic velika množica ljudstva. V imenu prebivalstva je sporočil prisrčne pozdrave in Pesti tke tovarišu Titu predsednik OLO Danilo Petrinja. v imenu enot JLA pa podpolkovnik Bizjak. Vse štafete so prispele v torek popoldne v Ljubljano, kjer jih je na Kongresnem trgu pričakovala 30.000 «lava množica. Vseh štafet je bilo 20. Glavno štafelno palico je izročila tovarišu Mihi Marinku dolgoletna državna prvakinja v telovadbi \ "bi Gerbee. Štafetne palice so izročili tovarišu Marinku tudi člani tržaške štafete, katere nosilec je izročil pozdrave maršalu Titu v imenu demokratičnega prebivalstva Trsta. Štafete so pritekle tudi iz Kopra, s Slovenske Koroške, iz Tolmina, iz Bele krajine, Prekmurja in od drugod. Predsednik vlade LR Slovenije tovariš Miha Marinko je ob sprejemu šlafetnih palic, dejal, da ima maršal Tilo neizmerne zasluge pri organiza- POZDRAV LJUDSTVA ISTRSKEGA OKROŽJA Tovariš Tilo! Ljudstvo Istrskega okrožja l aru po svoji mladini pošilja najtoplejše čestitke ob Vaši 60-letnici v upanju, da boste obhajali ta praznik še mnogo let v srečo na-rodov Jugoslavije in v Vašo osebno srečo. Današnji praznik je za nas se zlasti pomemben spričo pobesnele fašistične gonje, ki divja v Trstu in spričo Vašega tako odločnega ukrepa v odgovor na londonsko mešetarjenje, saj ta ukrep pomeni nadaljnji koral; k uresničitvi naših pravičnih zahtev. Želja našega demokratičnega ljudstva slovenske, italijanski• in hrvatske narodnosti je, da bi V tej čestitki, ki Vam jo ponese naša mladina, začutili vso ljubezen. ki jo Istrsko ljudstvo goji do Vas. in našo neomajno voljo, živeli, delati in če treba tudi borili se v skupnosti z vsemi jugoslovanskimi narodi. Na mnoga letu. tovariš Tilo! Ljudstvo Istrskega okrožja. ciji Ljudske armade in za to, da je bila dosežena enolnost jugoslovanskih narodov, čeprav so vse reakcionarne sile hotele domovino podrediti tuj-cfein. Po slavnosli so štafete odšle v Grosuplje. odkoder so nadaljevale pot proti Novemu nieslu in Somborju. kjer so sprejeli štafetne palice fiz-kullurniki LR Hrvatske. Okrajna mladinska konferenca v Kopru V koprskem pristanišču KOPER V ponedeljek dne 19. maja dopoldne je prispel v Koper pevski zbor Centralnega doma JLA iz Beogra-,da. Zbor, ki šteje 00' pevcev in 4-0 pevk, je eden najboljših v Jugoslaviji in je žel tudi v inozemstvu številna priznanja. Na našerr področju se bo zadržal teden dni in priredil več koncertov po raznih krajih koprskega in bujskega ekraja. * V torek dne 20. maja zjutraj je no šla žena svojega, moža Valerija Juriševiča iz Kopra obešenega P- kojni Juriševič je v ponedeljek odšel neznano kam. 2 en a je šla tu večer spat. v torek zjutraj pa ga je našla visečega v neki zapuščeni sobi. Domnevajo, da je vzrok samomora družinsko nesoglasje. 1 9 V torek zjutraj je Nazarij Paro-vet iz Kopra prižgal plinski kuhalnik, v istem trenutku pa je eksplodirala plinska steklenka Parovel je dobil lažje opekline tr< obrazu in rokah. Eksplozija je povzročila v stanovanju za okrog (¡0.000 din škode. PIRAN V ponedeljek dne'19. maja se je smrtno ponesrečil delavec piranske ladjedelnice Tulio Zaje iz Portoroža. Padel je s tovornega avtomobila, ki je bil natoverjen s hlodi. Pri p dcu se je zvalil . nanj hlod, ki mu je zmečkal glavo in i<- bil Zaje na mastni mrtev. V nedeljo je bila v prostorih ljudskega gledališča okrajna mladinska konferenca, ki se je je udeležilo 47 zastopnikov mladinskih ■aktivov koprskega okraja, predstavnikov nad 4.600 članov Ljudske mladine. Delegati so se razgovar-jali o delu v preteklem letu in.o bodočih nalogah. Izvolili so tudi nov 45-članski okrajni odbor. Na konferenci so sprejeli več važnih sklepov. Med drugim bodo letos pritegnili večje število mladincev in mladink v telesno-vzgoj- DEKANI ' : Pretekli teden je bila v Dcknalh prva občinska konferenca AFZ odborov iz vasi Sv. Anton, Dekantl, Osp, Škofije in' Tinjan. Sestanek je vodila najstarejša članica AF2 iz Dekanov Ivana Piciga. Po razpravljanju o zadnjih političnih dogodkih so članice izvolile nov odbor na čelu z Milico Hrovalinovo iz Škofij. Na sestanku so žene razpravljale o važnih vzgojnih in socialnih vprašanjih ' M, G. BORŠT {r Zadružni dom v Borštu je v glavnem urejen in bo mnogo pomenil pri nadaljnjem gospodarskem in kulturno prosvetnem razvoju Borala in sosednjih vasi. Zlasti bo prnšla prav dvorana agilnemu prosvetnemu društvu, ki se pridno pri-pravLja za 'razne prireditve. Mladinci iz Boršta, Laborja in Glema se 6edaj pod vodstvom Vlatiimirja Prinčiča pridno učijo teorijo glasbe, julija pa bedo imeli že prve vaje z inštrumenti. Dramaleka družina pripravlja Finžgarjevo igro »Razvalina življenja«. V tej igri bo igrala vlogo Mice nad 50-letna Ru-žina Bržan, ki se je zelo vztrajno lotila dela in lahko služi mnogim za vzgled. SV. ANTON V soboto smo imeli množični sestanek, na katerem smo obravnavali zadnje dogodke v zvezi s Trstom lil ostro obsodili krivične sklepe londonske konference. Ko smo obravnavali sovražno delovanje fašističnega škofa Santina, smo soglasno sklenili, da se mora naš župnik Avguštin Zlobec odpovedati vseli vezi s Santinom. Izvolili smo delegacijo, ki mu bo tu sklep sporočila. V. T. no društvo »Partizan« in organizir rdli tedenske seminarje za telesne in ideološko vzgojo članov v obliki taborenj. Mladinske akcije na Vrhniki v juliju in avgustu se bodo mladinci udeležili v dveh izmenah. Tam bo tudi seminar za mladinske voditelje telesno-vzgoj-nega društva »Partizan«. Mladina bo "nadalje organizirala več prireditev ob državnih praznikih in več izletov >za ustvaritev čim tesnejših stikov z mladino po drugih krajih Slovenije. »FJERA« NA BAREDIH V nedeljo je bil na Baredih velik praznik ali »Ijera«, kakor to imenujejo domačini. Kakor običajno se je ta praznik začel z rajanjem mladine. Tudi najmlajši, pionirji, niso zaostajali za njimi. Nastopili so z Igrico »Vedež«, ki so se jo naučili v prav kratkem času, in še s sedmimi drugimi prizori. Posebno je treba pohvaliti Lukca — Jul.jana Guriča, ki se je v svojo vlogo zelo vživel, pa tudi drugi so se potrudili. Pri tej prireditvi je treba omenili slab odnos mladincev, ki so podcenjevali trud pionirjev in 5 nepotrebnim hrupom motili izvaja- TTlIl ■ ltltfllllllt11llltltflllll91IIfIlMffItlllllllMt))1llllI111TllliIIIIlll»lIII4ll})IStlllllllltllllll«tltllllIllllllllltttt)1l 1 » JIIU1 llllif II Illlllllllirt UlIllIlllllMIlllTtKtl WïFïïiï WrJ ■ _3Í ''Ar-"""T"' C. STr" ' ' - -- -—---J Uspela zborovanja Slovansko italijanske ljudske fronte nje. B. J. V preteklem tednu je priredila Slovansko-italijanska ljudska fronto vrsto volilnih zborovanj v tržaškem predmestju in po okoliških slovenskih vaseh. Najzanimivejše zborovanje je bila v nedeljo v Lonjeru, na katerem sta govorila lov. Branko Babič predsednik Glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje in Eucjenio Lau-renti, član CK KP STO. Na volilnem zborovanju se je zbrala velika množica poslušalcev, ki so prišli tudi iz Katinare, Podlonjera in nekateri tudi iz S. Ivana. Tov. Branko Babič je odločno odgovoril na klevetniško in lažnivo kc-minformistično propagando, češ da se Slovansko-italijanska ljudska fronta veže s četniki in ustaši. Dejal je, da se je vse slovensko prebivalstvo' Trsta in Slovenskega Primerja borilo v partizanskih vrstah proti okupatorju. S tem ljudstvom se je povezala Ljudska fronta. Babič je poudaril, da so De Gaspe-riju v Lizboni obljubili ves Trst Obljubili so mu, da bodo italijanske čete vkorakale v Trst in da bodo italijanski karabinerji ponovno pretepali tržaško demokratično prebivalstvo in zlasti Slovence. Odločno stališče tržaškega demokratičnega prebivalstva in zlasti jugoslovanskih narodov in jugoslovanske vlade pa je preprečilo nove italijansko suženjstvo. Na komin-formistične očitke, da titovci prodajajo tržaško slovensko okolico Jugoslaviji, mesto Trst pa Italiji je tov. Babič odgovoril: «Mi odgovarjamo z besedami maršala Tita. ki je prav v teh dneh ponovno odločno izjavil, da se tržaško vprašanje lahko reši samo v okviru mirovne pogodbe. Seveda hoče Jugoslavija določena jamstva, da ne bo Tržaško ozemlje dva dni potem, ko bo ustanovljeno padlo italijanskemu imperializmu v roke. Ta jamstva pa so v interesu tržaškega prebivalstva. Mi pravimo, da ima Jugoslavija prav ko brani cono B. To je jamstvo, da je Italija ne bo nikoli več videla. To pa je tudi pomoč naši borbi, da ne bo prišla Italija nikoli več v Trst,« Tov. Laurenti je poudaril, da je zasluga kominformističnega vodstva, če fašizem v Trstu lahko danes dviga glavo. Na volilnem zborovanju Slovan-ilko-italijanske ljudske fronte na Opčinah pri Tnstu je dr. Jože De-kleva, nosilec liste Ljudske fronte govoril pred množico zborovalcev. Razkrinkal je kominformistično vodstvo, ki pod parolo imenovanja guvernerja skriva svojo iredenti-stično politiko, ¡kar so: dokazala dosedaj vsa njihova volivna zborovanja, Tudi v zadnjih dneh so komin-formistične skvadre skušale na nekaterih volilnih', zborovanj Slo-vansko-italijanske ljudske fronlle s Ob portoroški obali silo razbiti zborovanja. V tem svojem raab i jaškom poslu so dobili pomoč fašističnih skvader, ki so se jim pridružile v napadih predvsem na slovenske govornike. Tudi na podeželju je bilo v zadnjem tednu na desetine krajevnih volivnih zborovanj. Zanimivo je bilo nedeljsko volilno zborovanje Liste slovenske skupnosti za repen-taborsko občino, na Poklonu pri Repenlabru. Na zborovanju so se zbrali skoraj vsi občani in mnog: tržaških izletnikov. Govorila sta dr. Frane Tončič in lov. Stanko Bole. Tudi v miljski občini je imelo lista Ljudske zveze za neodvisnost več 'uspešnih volilnih zborovanj. Pred anglo-aimerištoim vojaškim sodiščem za določevanje narokov sta se dne 19. t m., zagovarjala Luigi Cannella in Sori Piero, oba iz Barija (Italija), obtožena, da sta ■hotela z čolnom zbežati iz Tiuta \ cono B. Na razpravi s-ta izjavila da sta bila v Bariju lačna in brezposelna in da sta hitela v cono B da bi tam lahko živela. Prvo gostovanje SNG iz Trsta v Devinu Ko so se pojavili prvi lepaki ki so .napovedovali gostovanje Sloi-venskega narodnega gledališča iz Trs:la v Devinu, je to močno raz- < veselilo Devince in nestrpno so pričakovali prihod gostov". Mislimo, da si bolj hvaležne naloge' na-' še tržaško gledališče ni moglo zadati. Človek, ki je opazoval, to nestrpno pričakovanje preprostega ljudsitva, ki še vedno zvesto vštra-ja na braniku naše narodne meje je moral dobiti vtis, da je ljud-stio silo kinematografskih limonad in plehkih jazzov in da pri-rodno čutii potrebo po pravi kulturi in prosveti. Kot prvo predstavo je v soboto 17. t. m. gledališče podalo Brani-iskva Nušiča veseloigro »Gospa ministrica«. Predstava je bila na prostem. Kljub temu, da je bilo pričakovati vsak čas dežja, je •ljudstvo do zadnjega kotička napolnilo gledališki prostor (veliko kmečko dvorišče). Navdušenje cbčinstiva se je stopnjevalo cd dejanja do dejanja. Imeli smo občutek, da so si igralci takoj v začetku osvojili občinstvo in bo moral tudi najstrožji kritik priznati, da so bili igralci posebno ta večer umetniško na višku. Ob koncu zadnjega' dejanja je veljalo najbolj navdušeno ploskanje tov Gabrijelčičevi, ki je navdušila občinstvo in o njej se je tudi drugi dan s posebnim priznanjem govorilo. . ' | Eno uro pred pričeitkom gledališke predstave' so imeli kominfor-misli na trgu v Deviinu svoje »zbo-rc-vsajsK. Kot 'govornik je nastopil tucli '>k.ulturnik«:' Biidovec. Medtem ko je on govoril praznim zidovom so pošteni DevlLkcii željni prave kulture, šli i udi fer elitno in s prezirom mimo njfega čez trg k prireditvi Slovenskega narodnega gledališča. V nedeljo zvečer je naše Tržaško gledališče uprieorik) v Devinu svojo drugo predstavo in sicer Schu-rekovo komedij) »Pesem s ceste« Obisk je bil še večji kot prejšnji dan in tudi tokrat je občinstvo med katerimi smo razen vseh de-v fes k Mi Slovencev opazili tudi Se-sljančane, Stivančane' in Medvejce z. navdušenim ploskanjem nagradili požrtvovalne slovenske umetnike. Da se je moglo to. pre,potrebno gostovanje v Devinu sploh vršiti gre posebna zahvala tudi gospodu Josipu Legiši, ki je dal na razpolago svoje zaokroženo kmetijsko dvorišče. D. H. rojstnega tovariša Titi & ..................................................................................................................................................................... poskusi iso ostali brez ;r.peha. Otrokov oče je ni en reč versko blazen in je že lani svojo ženo, ki je poslala Marčelino v izsvod, izgnal iz hiše. Vrni,'.'i se je smela šele tedaj, ko se je Marcelina vrnila. Lani decembra sta cbistei'a Rafaela Kcdriča učitelj osnovne šole Bjije Rejc in tajnik KLO Slavko Furlan. Ko sta ga skušala prepričati o nujnosti, da se Marčelina vrne v šolo, je izjavil, da je raje pripravljen plačati kakršnokoli kazen, če pa bi mu jo prisilno vzeli, jo pa raje ubije. Tudi pri drugem obisku je vztrajal pri svojih trditvah. Zadeva male Marceline pa ni in ne more biti samo stvar njenega očeta, ampak je rešitev ite zadeve naša skupna dolžnost. Zato se ¡je pove:rjen'ištviu za gluhe Slovenskega Primorja odločilo, da vso zadevo preda javnemu tožilstvu, kajti vsi dosedanji poskusi prepričevanja so bili zaman. Vsi, ki jim je pri srcu prihcdnjasit naših otrok in vsi, „ki žele, da ne bodo njihovi otroci živeli v mračnjaštvu in nazadnijašt-vu, bodo ito dejanje nedvomno pozdravili. RUDI Rojstni dan tovariša Tita bomo prr.is&avili s slavnostnimi akademijami. po vseh večjih središčih. Na predvečer borno zakurili kresove in rajali okrog tabornih ognjev. V Lipi na Krasu bo ita dan odkritje spomenika padlim borcem, mladina iz vse občine pa bo imela strelsko tekmovanje iu športne prireditve. Tudi v znanem partizanskem kraju Cepovcimi pripravljajo slovesno proslavo, in partizanske manevre. Tu ise bo zbrala mladina iz Lokev in Lckcveev in tekmovala v raznih športnih panogah. Večje proslave pripravljajo tudi v Kanalu, lvojskem v Brdih, Ajdovščini in Vipavi. Na sestankih ;n 'konferencah so frofi.icv.ci le dni razpravljali tudi na katerih gričih bodo kurili kresove in taborne ognje, da bodo vidni daleč čez mejo. Prva skupina goriške mladine je ite dni odšla na Tolminsko, da pomaga prebivalstvu pri obnovi porušenih domov. Prav tako je odšla skupina 30 mladincev med katerimi jih je največ iz Vrtojbe, na gradnjo ceste Vrhnika — Logatec. Visa ta delovna pripravljenost goriške mladine je izraz njene velike ljubezni do tovariša Tita J. P. Marcelina se mora vrniti v šolo Dvanajstletna Marcelina Ko.drič šiz KLO Brje je že cd rojstva gluhonema. Naša oblast ji je omogočila študij v Zavodu za gluhoneme v Portorožu, kjer se je pokazala kot izelo dobra učenka in prejela prvo nagrado učiteljskega zbora. Toda že po prvem letu šolanja še jé Marčelinin oče Rafael nenadoma premislil in obdržal Marčelino doma. Kot vzrok je navedel, da v šoli ne poučujejo verciuka. Seveda je rav.naiteljstvvo šole takoj obvestilo merodajne krajevne .in o-krajne forume, iti pa so viso stvar vzeli preveč na lahko, češ da je pač vseeno ali se učenka vrne v zavod, ali ne. S tem so napravili nedvomno veüko napako, saj je borba proti misticizmu in nazadnjaštvu stvar vsega ¡našega ljudstva in starši nimajo pravice, da bi preprečili svojim otrokom osnovno izobrazbo. Poverjeništvo za gluhe Slovenskega Primerja in svet za kulturo in presveto goriškega okraja sta skušalla prepričati očeta, vendar vsi Vsem vojnim invalidskim upravičencem Istrskega okrožja Vse osebne in rodbinske invalide, ki prejemajo svoje invalidske '. prejemke iz blagajne tukajšnje invalidske uprave opozarjamo na naslednje: 1. Ker je v letošnjem letu odpadlo ' iz tehničnih razlogov predlaganje letnih priglasitev,, naj vsi invalidski upravičenci, ki so davčni 2avezanci v katerikoli obliki (kmetje, obrtniki, prosti , poklici in slič-no), predlože do 15. junija 1952 davčno potrdilo za leto 1952, iz katerega mora biti točno razvidna davčna osnova in davek. 2. Invalidski upravičenci, ki so člani kmečkih delovnih zadrug morajo predložiti potrdilo o dohodku njihove družinske skupnosti v ' letu 3951 in potrdilo o davčnem predpisu na ohižnice. 3. Delavci, nameščenci, uslužbenci in upokojenci, ki smatrajo, da imajo pravico do polne invalidnine, morajo predložiti potrdilo o višini mesečne plače oziroma pokojnine, 4. Osebni vojni invalidi od I. dc IV. skupine (od 100% do 80%) nesposobnosti so predložitve zahteva-nih potrdil- oproščeni, razen v primerih, če imajo otroke izpod 14 let starosti,' ža katere prejemajo preživnino. V Item primeru morajo omenjena potrdila predložiti tudi oni.' 5. Vsi invalidski upravičenci (osebni in rodbinski), ki imajo otroke nad 14 let sitarosti, ki pa se še redno šolajo ali otroke, ki so •učenci v gospodarskih podjetjih, morajo za te otreke predložiti potrdila o rednem šolanju oziroma učenju združeno s potrdilom, da . taki otroci nimajo štipendij, lastnih sredstev za preživljanje in da niso nikjer v popolni brezplačni oskrbi. Za učence v gospodarstvu je potrebno potrdilo o njihovih plačah. Vsem tistim invalidskim upravičencem. ki bi do omenjenega roka ne predložili zahitevanih potrdil, se bo od L VIL 1952 dalje izplačevala polovična invalidnina, dokler temu pozivu ne zadoste. Ker "je še vedno precej invalidskih upravičencev iz NOV, iz bivše avstroegriske in italijanske vojske, .ki se še vedno niso prijavili za prevedbo na tukajšnje predpise in še vedno, prejemajo samo začasno odmerjeno invalidnino, opozarjamo vse take upravičence, da se prijavijo takoj, ker se jim bo sicer morala invalidnina ustaviti oziroma jo bodo prejemali še vedno v dosedanjih zneskih. Dan veselja in radosti najmlajših Kdo ni vesel, ko vidi zopet vso pokrajino v cvetju? Vsako živo bilje se rariuje toplih žarov pomladnega sonca in vsega, kar prinaša prebujajoče se življenje. In naši najmlajši? Njim še posebej tros pomlad z razprostrtimi rokami vse svojo lepoto. Z:;to jo pričakujejo in sprejemajo z vriskom, smehom in pesmijo. Postojna je letos prav lepo proslavila »Dan pomladi«. Ze na „vse zgodaj je bilo po mestu živahne vrvenje. Pionirji so hiteli na zbirališče pred šolo, kjer so jih pričakovali godbeniki JLA in jim igrali vesele koračnice. Skupaj so krenili skakanje čez vrvi in zapreke, gradnje šotorov, »partizanske boje« in še mnogo drugih stvari? Vsepovsod radasilini, razigrani obrazi pionirjev in med njimi prav tako radostni obrazi starejših ljudi in godbenikov, ki. so se .pomešali zdaj med to zdaj med ono gručo. Po izdatni malici so godbeniki JLA zaigrali Titovo kolo, pionirji pa so zaplesali. Ker je bil dan sončen in toped, so imele članice AFZ precej posla, da so malim in velikim razigrancem gasile žejo s hladnim čajem in malmov.cem. Po kosilu iso določili dve uri, ki so jih lahko pionirji izkoristili po svoj: želji. Vzgojitelji so imeli sedaj dovolj materiala za opazovanje. Nekateri pionirji so se v skupinah u-mirili in si pripovedovali pravljice in dogodke iz partizanskega življenja, pcisaimeani dečki so odšli na oglcjd ptičjih gnezd, deklice pa nabirati šmarnice in drugo cvetje Tudi taki niso bili redki, ki jih je Mm sepa ooveie zim v Ajdovščini in V Ajdovščini in Cejovanu sta bila plemenska sejma goveje živine. Glavni kupec je bilo državno posestvo. Kočevje, ki je prevzelo v Ajdovščini polovieo, v Oepovanir pa tretjino prignane živine. 22. maja bo v Ajdovščini ponovno sejem plemenske živine. To pot bodo prignali tudi plemenske bikce. Najboljši živinorejski centri, ki vodijo rodovnike, so v okolici Ajdovščine, predvsem Vipavski križ.. Lokovec in Cepovan. Lepe perspektive imata1 'budi Le-vpa in Kal nad Kcoslom, ki sta v zadnjem času precej napredovala v selekciji iživina in uvajanju ,rodovn,iko.v. Zadnji statistični popis živine je pokazal, da se je v zadnjem letu . dvignil stale ž živine za 2,88%, ali za 706 glav, ter je številčno že dosegel predvojno stanje. Sedaj se goriški živinorejci bore za boljšo kakovost in čistekrvnost svojih »sivk«. Večje uspehe bi imeli, zlasti pri pobijanju 'jalovosti, če bi bolj izkoriščali pašo in .uredili za hlevsko živino tekališča. Treba je namreč upoštevati, da hlevska živina potrebuje sonca in zraka. ČERNIČE Občinski fronlini odbor se redno sestaja in je pod vodstvom tajnika Antena Lebana- dosegel že lepe u-s-pehe. .Tako so med drugim ustanovili' občinski pevski zbor in organizirali gospodinjsko-prikrojeval-ni tečaj ter razstavo ob zaključku tečaja. po mestnih .ulicah. Vsa okna in balkioni so ina mah oživeli; ljudje sc se radostno ozirali .za pojočo mladino in marsikdo se jim je nehote pridružil. Zagrabilo jih je veselo razpoloženje otrok, ki so izlet v pionirski gozd že ves mesec nestrpno pričakovali, «■ In v pionirskem gozdu? Kdo bi mogel popisati vse tiste prizore veselja in brez-krbnoati, igre z žogo zanimalo življenje mravelj, čebelic in metuljev. Sredi največje »zaposlenosti« pa je v zraku votlo zag.r-melo. To je bilo znamenje za odhod. Postrežni-ce so hitro razdelile med otroke še preostale beir.lbo.ne, nato pa se je nad 250 zagorelih obrazov ločilo od pionirskega gozda. Bil je lep in nepozaben dan. K. M. POSTOJNA , V Postojni je nmrl tovariš Zoro Vali č'. Bil jc eden prvih Postojn-čanov, ki so se vključili v NOV in ie tudi za posledicami zavratne bolezni iz teh časov umrl. — Družini naše iskreno sožaljc! Preteklo nedeljo je bil na igrišču Elektrogospodarske šole v Cerknem -občinski mladinski festival. Na svečani otvoritvi so bi'i zbrani mladinci Elekt.Togospcda.nSke šole, pionirji in pionirke nižje gimnazije in učenci vseh osnovnih šol občine Nastopilo je okrog 350 tekmovalcev Na programu so bile naslednje točke: prosile vaje pionirjev in pionirk, proste vaje mladine, nastop mladinskega iin pionirskega pevskega zbora, tekmovanje v vseh. panogah lahkoatletiike in nogometna tekma. V posameznih panogah so se najbolj odlikovali Z^komjšek, Paripo-vič, Podobnik, Miška, Kranjc in Ristič (vsi EGS); nastopali pa so tudi pionirji, med katerimi se je zlasti odlikoval Močnik. Za- lahko-atlelskimi tekmami so nastopali s prostimi vajami učenci osnovnih šol Ce-ik-no, Novalki, Bukovo, Bukov vrh, Poče,' Jagršče, Otalež, Kladje in Reka, nato pa pionirji in pionirke nižje gimnazije in končno gojenci EGS. Prizadevnost učiteljstva je h;la izlasti vidna pri vajah pionirjev gimnazije, posebej pa je treba pohvaliti nastop gojencev EGS, ki so pod vodstvom to-v. Petko.vška nastopili brezhibno in želi obilo priznanja. Po prostih vajah so nastopili pevski zbor EGS, gimnazijski pevski zbor in zbor osnovne -šole Novaki. Nogometna tekma med A in B moštvom EGS se je končala z zmago A moštva s 6 :3. Pohvaliti je treba tudi -radioamaterski krožek LT EGS, ki -je poskrbel za dobro ozvočenje igrišča- in so bili tako gledalci kakor tekmovalci zelo zadovoljni Sektorski mladinski -festival v Cerknem je služil kot odlična priprava za okrajni mladinski festival v Tolminu, potrebna bo le še vteeja prizadevnost .Učiteljstva o-snovnih šol za večjo skladnost pri izvajanju prostih vaj njihovih pionirjev. -4, B. mmimm Y Dobrovem so se pogovorili o bodočem delu občinskega odbora Dobrovo je središče Goriških Brd: S priključitvijo Medane, Neb-la, Kozane, Kcžbane, Vipolž, Pola. Cerovega in Višnjevika šteje nova občina okrog 5.000 prebivalcev. Po številu prebivalstva imajo te vasi v občinskem odboru tudi svoje zastopnike, tako da ni nobena prikrajšana. Tako ima Neblo pet zastopnikov, najmanjša vas Dol-Cerovo pa enega. Te dni se je sestal občinski cdbor k svojemu pnvemu zasedanju. Po otvoritvenih besedah predsednika Jeka Kcdrmaca so razpravljali, kako bi čim bolje upravljali svojo občino. Bivši predsednik KLO iz Medane Štefan Juretič, ki je strokovnjak za gradbena vprašanja, je predlagal, da bi bilo tre V, ti nujno začeti s popravilom občinskih cest, in misliti na javno razsvetljavo. Šaljivo je pripomnil, »'da je ta večkrat prepuščena luni, kadar ni oblačno« Sklenili so, da bodo investirali pol milijona din .za popravilo cest in 200.000 din za javno razsvetljavo Sprejeli so tudi proračun za mesec maj in sicer v znesku 437.000 din. Ker je v občini glavna gospodarska panoga kmetijstvo in je pretežni del zemljiške posesti v zadružnem sektorju, so odborniki sklenili da bodo skrb za kmetijstvo poverili odborniku Mirku 'Domenicu, ki je po vseh Brdih znan kmetijski strokovnjak. Hkrati so obravnavali tudi z^iiratnije koloradskega hrošča in raznih škodljivcev. S,klenih so da bodo vsi odborniki pomagali pri tem delu in nadzorovali, če se vsi predpisi pri zatiranju škodljivcev vestno- izpolnjujejo. Malomarni kmetovalci bodo kaznovani po zakonu. Na predlog okrajnega veterinarja Alojzija Ko-glota so sklenil; poostriti ukrepe za preprečevanje živinskih kužnih bolezni. J. P. V Tolminu bodo ustanovili muzejsko društvo V Tolminu že nekaj časa deluje pripravljalni cdbor muzejskega društva, ki bo končno letos le sklicali občni z,b-ir, na katerem bodt ustanovi H d miši vo. .Odbor je h-.nii dosegel nekaj lepih uspehov. Med di.ugi-m (so v Vrsmem, rojs-ne-m kraju Simona Gregorčiča, uredili spominsko sobo in jo opremili z redkimi pesnikovimi zapuščinami in predmeti iz njegove dobe, Na pokopališču pri Sv. Lovireinc-u so uredili tudi pesnikov grob ter organizirali v Vršnem uirpelo Gregorčičevo slavja s pestrim kulturnim sporedom Med pomembne uspehe tega cdbo-ra jo treba prišteti tudi odkritje spominske plošče našemu znanemu zgodovinarju Simonu Rutsirju v njegovem rojstnem kraju in ureditev miuze\ja nEi.-.oduocavobcdilne borbe za Tolmir.ilko v Tolminu. Keir je bilo potrebno za muzej neircdtioosvobadil.ns borbe poiskati še precej materiala, bo odbor muzeja dokončno uredil do proslave 60-lcitnice rojV.va marša'a Tita in ga ta dan izročil svojemu namenu. Med italijansko okiioanjo so fašisti porušili v .Kabs/ridu lep Vo-laričev spomenik. Da bi'se oddolžili temu zeslužnemu m-r.iiu Tolminske, bodo že le,t os postavili na starem postavku bronast doprsni kip kii ga izdeluje kipar Kalin. Odkritje -tega spomenika bo združeno z veliko kulturno prireditvijo. Prav tako pripravljajo odkritje spominske plošče narodnemu heroju Stanetu Žagarju na Zagi ter spomenik padlima borcema Morettiju ■Bnrau in Rejcu v Tolminu. Skupaj z okrajnim ctoTrcim Zveze borcev pripravljajo odkritje G spo--minskih plošč in zgraditev central, nega spomenika na Kuku. -an Primerna kasen Profesorski zbor učiteljišča v Tolminu je izključil za slalno iz vseh učiteljišč, in brez pravice polaganja privatnih izpitov dijakinjo III. letnika Metodo Rustjo zaradi pošiljanja neresničnih vesti v tujino. V pismu, ki so ga odkrili, je poročala v tujino ° ".eJt°nl teror'stičnem stanju na učiteljišču, o »političnem in ideološkem pritisku« na dijake, da so dvakrat tc-tlenil'. n--:-:!..., D„l1}redavanja itd. Da je vse to nesramna laž, ni treba dijake učiteljišča še posebej prepričevati. Rustja jc pošiljala lažnive ve-sti v Injino Ic zato, ker ji ni prijala enotnost dijakov in njihova napredna stremljenja pri vzgoji zavednega in poštenega državljana naše socialistične domovine. Dijaki so kazen z odobravanjem sprejeli in sklenili, tla tudi v prihodnje ne bo mesta v njihovih vrstah za ljudi, ki so sovražno razpoloženi do naše socialistične skupnosti. TOLMIN '' 15. maja so gostovali v Tolminu pevci umetniškega ansambla Central, nega doma JLA iz Beograda. Koncerta se jc udeležilo mnogo ljudi, ki so s ploskanjem nagradili uspele točke. Takih koncertov si v Tolminu želimo čim več. B. R. BOVEC Pagazdovalna skupina za bovško obči.no letos kr.r dobro dela. Pogozdili so med drugim kraj, kjer ima slap Beka svojo strugo. Sadili so predvsem topole. Delavci, med katerimi so tudi ženske, so posadili več tisoč sadik. J. R. ZAGA Pletarsko podjetje na Zagi deluje že več let. Svoje izdelke iz vrbo-vih šib prodajajo na domačem trgu posamezne pa izvažajo tudi v Avstrijo. Najbolj primeren čas za rezanje š.b je pomladi, ko se vrbovo šibje lupi in takrat jih narežejo za vse lito. -T-udl letos je bilo na Produ pod žago vse polno ljudi, ki so rezai'1 šibe in jih prodajah pletar-ikemu podjetju. J. R, ■ i CEZSOCA KDZ v Ce-zsoči se pripravlj i na" planšarsko sezono. Delavci in zidarji so pričeli z graditvijo nove staje na planini in sicer v Sla-tinku, kakor ji pravijo. Z graditvijo nove staje za govejo živino so začeli že lani. letos pa de-lo nadaljujejo, R, J. •m n a n n m» trti □ a h □ s B is R a a boasrawne nncnarjuoaninri HQanwBarnncitincniDDUBti laOBunoar nnnuAddbbbBB &Btia»Bfl» tiouncaai! nana iinwra.m» nRauccoinnan &BBBSBBB haaDQCBBDEIDO pinswjraBs BBOQ rnnrnnBafl yassässügüssgiissssä Tita vežejo is Slovenci krvne vezi. Mati nnu je bila Slovenka — Marija Javenšek, hči «kan: ta iz Poel-■srede, ¡sosednje vasi Titove-g a rojstnega kraja Kuimrovec, Svoja o.lro-ška leta je mladi Josip Broz preživel večji idel pri svojem starem o-četu Martinu v Podsredi v Sloveniji. »To je bil čokat mož«, opisuje Tilo svojega starega očeta, «živahen in zimsraj dovtiipan. Imsl me je rad in me 'klicat Jožck. Tudi ja,2 sem njega imel rad in prav «tako rad sem skrbel za živino in nosil vedo za gospodinjstvo. Njegova vas je bila med gozdovi na o.rmih bregovih nad reko. Igral sum so- v gozdu, si rezljal pištčali .In delal biče za konje, kattere sem oskrboval. To je bilo delo, ki sem ga imet najraje in kolikor daleč nazaj se spominjam, sem imel največ veselja s konji že itakrat, ko sem jim z glavo segel komaj do trebuha . . .« Leta vcseOlja iso kmalu minila in mladi Jožek ise je moral posloviti pri starem očetu, se vrniti v Kum-rovec, kjer jc začel hoditi v lv.-va-lsko šolo. Ko se je po končani šoli mladi Broz izučil kovinarst.va, se je pa nekaj Utoli spet vrnil v svoj rojstni kraj in cd tam se je odpravil na pot. za zaslužkom v Slovenijo. Pol ga je vodila v Ljubljano in dalje v Trii;. Ker ni imel denarja, jc potoval peš in je za dolgo pot 70 milj po zasneženih hribih rabil tri dni. Da bi bila njegova nesreča še večja, ss je nekoč zbudil v hlevu in videl, da je krava, ki je iskale sol, skoraj popolnoma požrla nje-' govo obk&o. Dela tudi v Trstu ni našel in je šel spat peš nazaj v Ivu-mrotvoc. Se ne dvajsetleten je bil Tito spet v Sloveniji, kjer je našel delo . kot kovinar v tovarni »Titan« v Kamniku. Med svetovno vojno se je boril na fronti v Karpatih, kjer se je prvič srečal z Rusi. Ko se je po vojni vrnil domov, je delal kot kovinar v Bjelovaru, v ladjedelnici v Kraljeviči, v Beogradu in Zagrebu. Bil je komunisti, borec za pravice tproiletariala, zaradi česar ga je policija stalno zasledovala, ga dala večkrat zapreti .in ko je bil no procesu v Zagrebu 1. 1928 spet obsojen na pet let ječe, je del kazni prestajal v kaznilnici v Mariboru kjer je ostal od 7. moja 1931 do 4 novembra 1933. Razen Josipa Bro-za je prišlo takrat iz raznih zaporov še 9 drugih obsojenih komuni-' stov, ki so bili najprej v samotni) ' celicah, potem pa so bili preme ' ščeni v skupni, zapor. Med drugimi sta bi'a v tem skupnem zapora takrat še zelo mlada študenta Boris Kidrič in Rodoljub Colakovič. Obse j. asi so v zaporih izdelovali papirnate vrečice. 'Ko je bil po prestani kazni Josip Broz spel izpuščen na svobodo, se je popolnoma posvetil ilegalnemu " delu za krepitev Komunistične partije Jugoslavije. V svojem politič-na.n dolu se kmalu sreča z vodilnimi slovenskimi komunisti m vsa leta .poslej do j z,bruha d juge svetovne vojne ga srečujemo v Sloveniji. V poletju' 1934 je Tito preživel tri meseoe v Ljubljani, kjer je stanoval na raznih krajih, mod drugim tudi v pritličnem stanovanji v hiši št. 13 v Aškerčevi ulici ir i .'''-■'O:'.-:' V- & ifšfr&s pri Ziherlovih v Tidinovi ulici št 8. V času svojega bivanja v Ljubljani je imel Tito mu -go političnih posvetovanj s slovenskimi komunisti. Udeležil se je pokrajinske partijske konference v Goričanah. Poleti -1934 je na Ježah pri Savi imel sestanek is Kardeljem, Kidričem ir Suištenšičeim. Na seistaniku je Tito razlagal pomen enotne fronte in način, kako naj bi začeM delati in organizirati čimprej enotno fronte hiši svoje »tetke«, kakor je Tito imenoval isestro svoje matere se Tito raizgovarja z Leskrokom n Snišleršičem o delu partijske organizacije v Sloveniji. Po sestanku pozno v noči so ,sc visi trije odpravili peš.proti RajhenJburgu. V pomladi 1938 spet srečamo Tita-pri Sv. Petru pod Svetimi gorami, blisu njegovega rojstnega kraja Kumrovca. Tu je bila partijska konferenca, ki so se je udeležili de- Rojstna hiša maršala Tita delavskega gibanja v Sloveniji ter poudsirjal pomen legalnega in ilegalnega tiska .za njeno utrjevanje Oktobra ialega leta je Tito spet v Ljubljani. Teme Siušteršič nam j ohranil ispomkirake zapiske na srečanje z njim. V pritlični dvoriščni stavbi Zagarjeve hiše na Resljevi cesti št. 14 se je Tito sestal s Kardeljem. Ivanom Mačkom, Tonetom Suštersičem iin z nekaterimi drugimi slovenskimi komunisti. Na sestanku iso obravnavali sklepe, ki so jih bili isprejeli na IV. pokrajinski partijski konferenci. Odslej so s Titovim imenom v zvezi številni kraji v Sloveniji in imena naših starih partijskih borcev. Franc Leskošek nam je ohranil zanimivo pripovedovanje o svojih srečanjih is Titom v Sloveniji cd katerih spada pivo v jesen 1935 ko ga je obiskal na njegovem domu v Ciiglairjev.i ulici at.41 v Mostah pri Ljuibjjani, kamor je Tita napotil Kardelj, in na drugo srečanje .lata 1936. Iz let 1934, 1935 in 193G so nano oh. vonj s ni Z3.pii3 ki Ane Ziherlove o njenih srečanjih s Titom v Ljubljani. V letih 1934 do 1940 so kraji okoli delavskih središč kot so Ljubljana ColjC;. \Trbo.vije itd. postali torišči partijskega dela, številnih sestankov. posvetovanj in konferenc katerih se je pogosto udeleževal-tudi Tito. Zgodaj spomladi 1936 je bil Tito na partijski konferenci pri Sv Petr.-u pod Svetimi gorami (sedaj Bistrica ob Sntli). Konference se jo udeležilo tudi nekaj delegatov iz Slovenije in delegati iz drugih delov idržave. Naslednje leto (1937) — prav tako v zgodnji pomladi se pri Sv. Patru pod Svetimi gorami sestanetn Tito in Leskošek. V .pozni jeseni istega leta in prav tam, v m mm> iiiVsfc-v; As Aé fflllliliiiSii^ Kumrovec, rojstni l;raj maršala Tita legati iz Slovenije in iz drugih pokrajin države. Se v poletju istega leta je bila partijska konferenca nad Si. Pavlom v Savinjski dolini in poanej^ še ena nad St. Lenartom nad Trbovljami. Obeh konferenc se je udeležil tudi Tito. Leto poznr-je — 1939 — je bilo izmed vseh do,takratnih posvetovanj in konferenc najvažnejše- veliko partijsko posvetovanje za vso državo v hiši Mihe Novaka pod Šmarno goro Tudi tega posvetovanja se je udeležit Tito. Naslednje leto (1940) je bila večja partijska konferenca v Judejževi domačiji na Voglah nad Vinjeni pri Lazah, nato v Leskovem pri Krškem in istega lota partijsko posvetovanje na Lisci. Pri vseh imenovanih posvetovanjih je bil navzoč t ud: Tito. ilz tega pregleda Titovih posvetovanj v Sloveniji pred drugo svetovno vojno vidimo zgodovinski pomen Titovih obiskov v Sloveniji ki ne pomenijo samo srečanja £ Slovenci, ampak graditev močne ' KP Jugoslavije, leta plodnega ii težavnega dela ter zbiranja množic v enotno protifašistično fronto Vsa številna Titova potovanja v Slovenijo in njegova bivanja mec nami so .zaradi ¡legalnosti ostat? "prikrita in nase delovno ljudstvo takrat o njem ni moglo vedeti. Cin pa je v. minuli vojni pod njegovim geslom: »Smrt fašizmu :— svobode narodu!« borbeni odpor proti okupatorjem vzvalovil jugoslovanske narode, je ime Tito poslalo simbol junaškega upora in vere v zmago narodov Jugoslavjie. Dne 26. maja .1945 je Tito obiskal Slovenijo prvič v svobodi in je tedaj govoril vsem Slovencem: »Slovenija je osvobojena. To je vaše delo. to je delo vseh vas najboljših sinov Slovenije in sinov vseh narodov Jugoslavije . . .« Ljubljano je obiskal mož, ki je začel, organiziral 'in 'UuVpešnoi vodil našo nardonoosvobodilno borbo do zmage. Prvi Titov obisk po vojni v Sloveniji je bil prepričljiv dokaz kako" ga ljubi in spoštuje ves slovenski narod. Dne 28. maja 1945 je bil Tito pc vojni prvič na Gorenjskem in na Bledu. Naslednje dni je obiskal Notranjsko in Primorsko, 31. maja je doživel navdušen sprejem v Celju in Marilbciru. V Mariboru se j< Tito ustavil prod kaznilnico, v_ kateri je prestajal rabijo v lotih 193J do 1933. Poslej srečujemo Tita vsako let: j v Sloveniji, kjer obiskuje naša ve- j ¡lika gradbišča, tovarne, rudniket i kjer ise pogovarja z delavci, spreje- j ma delegacije, o.benem pa mu j' i Slovenija postala priljubljeni kra. j oddiha. i I Z naglimi koraki se približuje | čas dop-uistov in počitnic. Prav ta-| ko kot lani bodo ljudje iskali oddl-1 ha v prosti iprirodii, v gozdovih, na | planinah in ob jezerih, morda ot 1 morju. Kaj hočemo, človek, ka-te-| >rega je civilizacija precej oddaljila I od prirolde, vse bolj čuti potrebo 1 da vsaj v proatom času, ko ni ve-i stan na službo, na mesto, na faibr.i-1 ko in učilnico, preživi nekaj dtni \ | naravi!. 1 Taborništvo, ki letos slavi svojo | petdeseto obletnico obstoja, je na i današnji stopnji civilizacije in teih-1 «ike še najbolj primeren, rekli bi | res idealen način, kako se približali ti priredi in v njej preživeti, tudi 1 več tednav. Toda ne samo to. Ta-| bornišIvo je univerzalen način | vmgoje, samcivzgoje, utrjevanja ii | sprcatisitive ter je primerno za vse g starostne dobe. = Taborništvo je razširjano po vserr | svetu. Samo v mednarodni skavt-| ski organizaciji je včlanjenih pre-1 ko pet milijonov ljudi, največ 1 mladine. Cc pa prištejemo še više | taborniške skupine, ki jih go.je na-| predne, levičarsko usmerjene poli-| tične stranke, se to število močno § poveča. Se nekaj ši-.civ.' k. Loasko 1 loto je bil sedmi tradicionalni g skavtski Jamboree v Avstriji v Bad | Isohlu. Vseh tabornikov je bi 19 i 12.844. Najstarejši med r.jjimi so | bili stari preko 70 let. Nad taborili šcehi je vihralo nad petdeset zastav | različnih narodov. Samo prvi dan je | obiskalo tabor 30.000 gostov, kar | dckaziuje, kako ogromno zanimanje 1 je vzbudilo skav.teko ¡taborenje, od-| nosno njihovo zborovanje. V Slovanskem P.rimorju, kot smo | že pisali, pred osvoboditvijo mlso g ipotanali taibcrniišilivva. Taborništvo g teži po plemenitem, dostojnem, rao-| ralno in fizično vzgojenem človeku, i Fašizem, kcit (skrajna in nsijbolj i banditiska oblika huržoazne dikitatu-I re, prav gotovo ni mogel imeti noji benega ¡interesa, da bi propagiral g. organizacije s plemenitiimi vzgojni-§ mi cilji. Po vojni smo v Jugcislavijj g ma podlagi starih izkušenj pričeli g uvojati taboriništvo in to organiiza-| cije, ki niso ttatborniške, predvsem 1 pionirska, planinska itd. Seveda pa i so ti taboiri izgledali ibo'lj kot neke g športne ustanove. Da bi se vsa za-g dava utemeljila na preizkušenih g taborniških načelih in nadalje-g vala poplemeniitena s pridobitvami = na5e ljudske in socialislične revo-I lucije, se je ustanovilo Združenje | tabornikov Slovenije, g V Slovenskem Primbrju smo naj-| prej dobili organizacijo v Postojni ¡j Po lanskoletinem uspehu pionirske-g .ga taborenja, iki .so ga vodili po-§ stojnski taborniki v Predvc.ru na g Gorenjskem je biil priliv v organi-g zacijo pre.cej močan, tako da nismo moglii v celoti zadostiti vsem težnjam mladih ljudi.. Zadostili bi če bi imeli dclbre, disciplinirane in dzvožbalne vodnike ter seveda primerne prosteire in ročne delavnice. V organizacijo so se vključili tudi .nekateri istarejši mladinci in vse je kazalo, da bo uprava prešla v ■roke mlajših lj.udi, tja kamor pravzaprav spada, dočim bi starejši taborniki in praktiki v taborniškem gibanju delovali predvsem kot inštruktorji. Seveda pa postojnska mladina še ni pokazala tiste volje delali v organizaciji, kot je to primer v ostalih predelih Slovenije in Hrvatske (na Hrvatskem sodelujejo tudi mladi oficirji in podofiicirji) ter seveda v cstalih deželah. To sc prav,i, da lokalno pri nas gibanje še ni postalo v resnici last mladih 'ljudi. S tem nikakor nočem reči da se mladi ljudje ne zanimajo zanje, pribitii pa hočem, da še niso preboleli ležernosti, ki v njih razkraja polet in ambicijo, vse izvršne funkcije pa raje prepuščajo starejšim tovarišem To velja tudi za dnuige organizacije, kjer se mladina vključuje kot podmladek. Gaba- Pri postavljanju šotora inje se širi sedaj v ostale predele ■Primorske. V Pcistoj.nl pa še je -zgodilo še nekaj. Dočim so mnogi mladinci in starejši tovariši pokarali zonimanje za novo gibanje, pa so nekateri starejši mladinci pričeli' Š PROFESOR NEGOVSKI OBUJA KLINIČNO MRTVE i Prcnisecini/k Sovjetske akademije zna-= nest i poroča, da je profesor Negov-[ sioi obudi,i ic življenju klinično mrtve. \ To se mu je namreč pesrečilo ipri ose-| bali, pri katerih je klinično naštopi-I la smet pred 5—6 minutami, z vbriz-! g a njem krvi v vene in arterije, Ne-| govski je prejel državno nagrado 100 ! tisoč rubljev. ; NOŽ, KI REZE S SUPERSONSKO | HITROSTJO ! Nož je iznajdba Američana Ful-: lana. Rezilo noža je pritrjeno na I koleiEiu. Kolo se vrti s hitrostjo i 65.000 obratov v minuti, rezilo pa ! .s Mtircistjo 365 metrov v sekundi, i Nož torej reže s superso.nsko hitrostjo in razreze podloženi pred-me|t z aračino sitrujo na izredno tanke 'lističe. Te kovinske lističe lahko pre-iuoujemo le z mikroskopom, ki jih poveča. 25,000 krat, Stroj dolnje liho in so ga preskusiti na mnogih snoveh. Brezhibno je režal ami-janlt. piutavino, kosti, sljudo, kovine, les in plastične mase. Ni pa pokazal uspeha pri kavčuku, NOV DENAR V LIBIJI Libija bo dobila nov denar. Do sodaj so bile; v novi državi Libiji tri vrste denarja. V T.ripoliltaniji se je vršii denarni promet z liro, v Cirenaikii z egiptovskim funtom in v Fazanu z alžirskim frankom. Vse te vaüute bo nadomestil libij-äki iunit, ki bo enakovreden, angleškemu funtu. Libija spada namreč v področje funt šterllnga. SLAVNI PES V službi Seo 11 and Yarda, policijskega centra v Londonu, je pes, ki je na Angleškem tako popularen kakor filmske ilive. Združuje vse odlike, potrebne za to stroko. Zlasti ima bajen duh. Umna žival je odkrila že sto izredno zapletenih kriminalnih primerov. Spuščajo' ga ,na ■ delo, ko odrečejo vsa druga sredstva. Pripisujejo mu lastnost da ugane pri človeku,iz izraza njegovega lica in vedenja obremenjeno vest. Odkril je zločince, ki niso sploh bili osumljeni. Umetne obisti »Wesiiinghouse Electric« sporoča da so iznašli aparat, ki lahko* nadomesti o.bisti, ki ne delujejo več. NOVA UPORABA RADIJA Doktorja Loyal Davis im Stanton GoMstehi sta poročala v združenju ameriških kirurgov o uspešnih po-iskusih uporabe radija pri operacijah rakastega čira v mozigu. Na operirano mesto sta vložila žcla-tiinaisiio goibo uapojemo z radioaktivno -materijo. Gobo puščala na tem .mestu toliko časa. da izginejo vse rakaste celice. P.ri živalih sta že dosegla odlične uspehe. spremljiati raasvijanje taborniške e no-te aparva z nezaupanjem. pruaiej< .pa s smešenjem in ironijo, češ d;, je to vse skupaj otročarija za otroke, da »odraslim in resnim ljudem h katerim se prištevajo, takšno i-.grač/kanje nikakor ne pristoja. Resnica v dobro pa moramo povedati da to smešenje in ironiziranje nikakor une predstavlja množičnega pojava, niti ni posebno nevarno •vendar ,pa je .pri nekaterih mladik •ljudeh z>adelo živo in pustilo orno sled. Zanimivo je nadalje to, da se v diEtkiuiBijo po teh vprašanjih n. •spuščajo, verjetno tudi ne berejc, tozz.devinih .publikacij, ves njihov ironizen-i izvira vsekakor sumo i: •površja njihovih dognooj, iz ostankov malomeščanskega 1 i : ;iirs : va •Dejstvo je, da vsak ne more bit: tabornik, ni';i ne planinec, prav tako vsi ljudje ne bodo goj.li n pometa, ne nv.rejo biti drsoiio.i na ledu.in iiaskak-ovalci na M. ..! Ev -•rest. Od lanskih počitnic d.) danes jc vse gibanje v Postojni napravilo k korak inaprej. Vodi. ki s:i jih ior-mirali v redu Kraških viharnikov ■zazniminjejo nekaj prtk / i izletov in dobrih sestank -v. Izve dii • akcije ob priliki elemenicrn>'i n. • sreč in ;podahno. Vem dar ju- r. . -.i »..•• ganizaciija še precej daleč od brc taborniške orgč.iuizooiio, C'.- i lotili dela .s pionirji in pri njih dosegli nekaj prav zodovolj. v ..i u spehov, pa naše delv> z ti:i i, :ni i stEirej.šimi mladoletniki in c.stalo mladino nikakor ni zadov::!/ivo 'Prov za prav bomo to vprašanje rešili taikirat, ko bo m'.adina oočuti-la, da je taborništvo i.jaoa h.-: ii bo vnašala v organizacijo polet izdravje,, ambicijo, to se pravi vse pnvine mladosti. Mislim, da bode vodi takrat zaživeli, če se bodr-vanje vključevati ljudje približno ■istih starosti, is lili interesov, ki p: se bodo čutili tesno povezani s celotnim rodom. Mnogo je pomanjkljivosti ker nimamo ročne delavnice :.ker še .nismo dobro 'materialno o-skrbljeni ker nam manjka vodnikov. Prsmaló smo družabni, prema-; lo je v inas prešarnc-sti in preveč se utnujam-o ob vsaki težavi. Od letošnjega taborentja si rad o-be.ta zelo veliko. Predvsem pri utrjevanju lastnih vrst. Red priredi 'samostojno taborenje, vendar v sklopu mladinskih in pionirskih letovanj, ki jih bo organiziral svet za prosveto in kulturo pri IOOLO Postojna. Da reši nekatera vprašanja predvsem p-i denarno vi; .-o :: jc pripravi joJi.ni cdbor za tabor Iiklica! roditeljski sestanek, na katerega j. povabil še nekatere zastopnike množičnih organizi.oij. prav take nekatere iz učiteljskih vrst iz gimnazije iun osnovne šole. Z z:, čudenjem pa sprejemamo dejstvo, da jr bilo zastopanih vise premalo roditeljev. Sestanek je. bil v prvi vrst/ nomanjen njim, ne pa mladini, ki je napolnila dvorano. Prav tako jc bil obisk od strani učečih iz gimnazije zelo slab. Sploh se učeči kader, razic-n nekaterih izjem zelo malo zanima za vprašanja vzgoje izven šolskih klopi in pri tem ne misliir ozko — samo na taborui tvo. Ob tej priliki poudarjam, da različni SKUD, K UD, Pionirska organi-zaciija, IDruštvo prijateljev mladine tabornišitvo i.n še ku.-r.i o. : -.v i ; '-' i 11 orgr.a.:eaci.je za samoza-di.jvoljevotnije nek",'ernikrv. u!' športne, temveč predv.-cm kulturno-prosvetni i.n vzgojne, v katerih b prosvetni delavci lahko s pridorr žrlvovati kakšno prosto urico. Glavno vipi'ašanje, ki mora zanimati tako prireditelje letovanj kot starše, je gmotna preskrba. Država nik;k\-.r ne more v svoji režiji o-skrbeti toliko in toliko letovanj in taborjenj, ker itak daje staršem, k so v delev/nem procesu mesečnr 3.000.—- diin v gotovini in bonih Kdor bo hotel letos pošto,t i mladin v kolonije, dnevna letovanja in ta- da je 1,700.— din preveč za tritedensko taborenje in zato odklanjajo sodelovanje. Verjetno, d:i duma otrok ne poje toliko, toda izkušnje so pokaizale, da na taborih In kolo-nijah otroci in odrasli pojedo sko-n še cinkrat toliko. Seveda verjamemo. da bo enkrat marsikomu lesko d".',i 1.700,- dinarjev. Tabo,mina se lahko plača v obrokih. Taboril iilka enota v Postojni se je in se še obrača na različne ustanove ii sirdikr.'lne podružnice za pomoč, deloma da se materialno oskrhi, deloma, da tako prispeva delež i: teh darovanih sredstev tistim, k' so najpotrebnejši. Tako je predsednik SKUD v Postojni! tov. Pepi Garzarolli obljubil, da bo posredoval pri upravi SKUD. da priredi eno dr: mrko predstavo za taborni fend. To je že precejšnja pomoč. Taborniški rod v Pr i.tojni bo leto: razpel svoje šotore ob Savi Bohinj. g Guy de Mamporsant * IV KOPRS EM y RADIU »S|)odoliilo hi se, da enkral spregovorimo v našem tedniku tudi o iiii-i rudijski postaji, o ltiidiu Ju-toslovnnske cone Trstu, ki ¡e nedvomno največja in najpomembnejša kulturna ustanova v našem okrožju,« jc nekdo dejal na našem zadnjem re-dak< ijskem sestanku. »Najlepša pri-lo/nost. da popravimo naš -greh, j'-sedaj ol> trel j i obletnici ustanovitve Radia,« je dodal. I »ko sem se znašel v pisarni direktorja radia, ki mi j<- prijazno od-¡;ovarjal na moja vprašanja. nO naši tretji obletnici se skoraj m- -p!.- "a govoriti,« jr skromno pri-'omnil. »V treh letih smo i/ kr>.:niiili začetkov v ne lahkih poli priborili pravi.....lo obstoja. pvidol^jli smo si krog poslušalcev. V -' -lunji borbi sovražniki, ki ne t'dijo - klevetami in zlonamerno-1- •li trudimo, d.i bi pravilno int Mm lomaüli in svelovnib ito--odkib poslušalec v Jugoslovanski oni. v Trstu, v delu lt¡ili¡t- in ob .'¡i-' i d n i jugoslovanski nuji. S svojimi '■o.n:iiiiii močmi podpiramo borbo -.-•!.ratii-nih -iI \ na-': m o••ino.'-jii •:• ¡iri/adevaiije za uapre meravama postaviti tudi v tehničnem pogie-du vzoren tabor. Vse šotore bomo dvig.nili, v njih postavili pograda in police. Manjka nam zato i;s, manjkajo nam krajenki. Taborniška enota je vse loto pozivati svoje člane, naj v oibroklh odja.aču-jejo tabornino. Odziv je bil slab Predlagala je najrazličnejše skrije, s katerimi bi zt-služili nvkaj denarja. Tudi v tem primeru ni -bil: potrebnega ,'dziva. £'ie ¡ioo.li sm > š-. roditeljski:; se-, or.ok, no, odziv jt bil spat slab. Ne verjamemo, da starša ne bi radi poslali svojih o-Irok na počitnioe, da jim ni vse. :i , če se bo njegov otrok pctikal v največji vročini in prahu po mestu Zn to se toliko bolj čudimo, da pri vprašenju letošnjih letovanj ne ..... delujejo. Sklicano bo še več podub- •ec po t' Preddvoru pri Km ki m. d R - >i:.v'jico in Bledom. P." i ojnčnri n ,m:-.:i;k-i no čn p'.:iji, smo ir,Vrati tak kr- i. se b'do lahko 1 Iji naknpr.li. Na taboru natelovrdil, labko b) go.vl nojro.olične-jšlh rblikoh, izv lahko vmto lepih iz' '' v ta Julijske A'po. Bled je s:mo nut oddaljen. No. kije bodo boni ilzvcdli nek; j prost, akcij v gozd .vi'i. v "ik v i Ker d mili vo-bo vsak vršil be 5 mi-ia ta-iljnio pn bo razveseljeval srca taborečih tabom' ogenj. Ob njem se bo razvijala resna beseda., igra in veselo petje. Da damo kar največji poudarek naši povezanosti z ljudsko revolucijo to tabor r. sil im,- »Tab -r Pari iz:: n-ike zvEtsdo«. V upanju, da nam bo potetije dol j nn '.¡ i ronca, v upanju ela bodo naši .dijek; imeli pozitivne šolske uspeho in v upanju, da pre-b: ■ ' i m nrkr.tr.ro ti zave se pripravljamo na naš tabor. Rudi I loe i m [11 ali, • I. Želeli pa U 1. bolj I > »e/Mrmjal oeraini.« r. je de i slovenji radij-1 teden v no predvajala radij-ki ■ i \ :tilinaj-lib n id iljev iiijih, | in po Finžgarjevem delu d nI...dnini soneenic. Mi-lim. da bi ,•> lulilo, da bi bilo omenj n m tisku, zla«'i če upoštevamo, niiširno piše o vsaki dramski upii-iorihi v Kopni. Kot smo lahko upo-lr\i,' ¡/ pisem, ki jih prejemamo, so prske.ilci radijski roman ugodil t • nrejeli.« Zvedel sem, da dobi vodstvo naše :-■"!i' l.e postaje okrug tisoe pisem na :n "■'•(• iz vseh krajev, koder sc sliši ii.n gla-'. številna pi-ma prihajajo iz Severne Italije, tn pa tam katero celo iz Južne Italije. Rndio ie v zadniem letu postavil •i , noge kvalitetni komorni zbor. ki i:- v zadnjem času nn-topul večkrat tudi pri kulturnih prireditvah izven radia. Tovariš direktor mi je v pogovoru omenil tudi spremembe v programih !>o prvem juniju. Programi bodo z ■irotn na poletni čas lažji, govorne '■ ilra-nad Slovenci, ki so narodno nezavedni in ki materin-■eine r.e pn-tujejo tako, kot bi jo morali. Ker je članek predlog, ga \ eebiti ne moremo objaviti. Želimo pa, danes /11 naše razmere ¡11 kraje, /amislijo v-i bralci Slovenskega J utirana. T, •■'/.ir i l;i .cm tori'iu. ! pod i Hajko: minil prizor, I leti r 1'or- ISÉ^JÍNÍ-: 1 Í ,Í¡JV-"■ - ep, l" pi-e to\'an-111 i ji• r s/i fiu doživel pre 1 i lokal slii/)i starejši gosi pri blagajni nekaj na-blagiijniearko si' pomenih! slovenščini. Potem stopi /•' scii 10. .Mi .^e znvedata. du si a tti'.h riilin sokrivu, du so mini 11a mi-rovtii konferenci prizadejali tako krivico in nam krivirnn oilvzel: nase slovenske Lraje Ill ee ilanes ta dan lie govorimo slovenski. lepo slovenski. jeli grcli V Mi ce re< se nc mil-ki so nam sloveHM-ina italijanieino mi.iij vre-Mi ni ini-'a mlaenost ¡i| innnjsiAli se reremo otre.-ti miselnosti, ju vcepili fašisti, d;i je . primeri z leo jezik? M*} iSS£¡mÍUu¡¡wm Ka nuiiš k i Ii ist riei Imitu. kjer mu natakar odgovarja i n ri.iui vpnišanju tudi v sloven-- ini. Možakar seile in rziiine r ro-/.-(' časopis, lilagiijničarha in natakar pa pričneta vnet pumenek o rsem mogočem r italijanščini. C,ust nekaj raía posluša, natu pa rsaltegii posebej vpraša, če sta po rodu Slovencu. I\ o obii odgovorita pritrdilno. ju povpraša, zakaj govorita med seboj po italijansko. ••"Taka umna jr luže govorili,« pravita. »I ¡tlita,« ju zavrne gost. lil." bi vidra in vsi ustali Slovnici bolj spoštovali slovensko besedo, ne bi 11 cIti član komisije <)/.\. ki je mu-j potovala sLtizi miši' l.raje, dn so ti kroji ituli itui sk i. \ teb stvareh kriva, prav sedaj na zahodu zemljo trgovati in z 11 j svoje neplačane račune?! t veljavijajmo materinščino vsoti! Ne dovoljujmo, da bi ril| n.i sestankih in sejali sam poskll-.ijo slov ensko poravnati > /)T' •kri. italijan-kem ali hrva-kei ¡»a čeprav bomo morali pol ure dlje zaradi tega! 1110. naj hodijo v-i olrt-škili ,-taršev v slovenske ni znamenje ozkosrcnosl niipelo-ti. kot nekateri mi.-liio: to ¡e znamenje kulturne 'ii |i >liti,--i • dozorclii.-ti. Zakaj ne bi po "" til-nah ¡n trgovinah, pa tudi na cc-t-in drugotl povprašali :';i \-:-ii.o najprej \ slovenskem jeziku? Suj idolžno-I naših nameščencev, d.i razumejo oba jezika. \ jedru v-eli leb vprašanj je narotlni ponos, je ljubezen do tega. kar nam je dala mati, ie -poštovnnje jezil.'. liti tam Zabtevaj-sloven- de! To in pre- i I 1 ~ le kar j- i na K -• iino Zid iru jo.'íejvi tova-clioali K'iko- m 1 želja, da :. na visokih ooinaato na-s težavo in ije.-ii duii ni V ozodju hlova so iz ur,mil,jonja držali zolo starega belega tk. nja, ki ga je g--.;; dinja hotela hraniti elo njegove 11 an» vrne s m nt i, ker ga je bila soma cdgojila in vedno negovala te.r ker so j 1 na njega vezali spomini. Izidor Dltvril. ptitnajsiletnl hlapec, ki so ga na kratko klkali Z :iir, je skrbel za titja invalida, dajal mu je pcszimi njegovo merico cvsa in krmo. pok- i pa je štirikrat dnevno hodiJ v grič. kje r je bil konj privezan, ter ga premeščal, da bi im:-l dovolj sveže trave. Zlval, skoraj hrrm'j, je le s težav 1 premikala svoje •težke, v ko,enih debele in nt-d kopiti zatekle noge. Njegove zel i dolge tropalnica ;-i dajale nj ; -vim očem žalosten izgled. Ko ga je Zidor gnal na pašo, jo maral vleči za vrv. ker .ie žival h :dila počasi, in f;m:. ključen in zasr-pljen. jb je preklinjal, besen, ker je moral skrbati za lo staro Dom.-ié-i ljudje, ko so op-... " hlai jcv koja. so brili norce iz t ga. g->vr.rili 1 1 n o konju, da bi še bolj razjezili fanta! loa. r: * i s: . hali z njim ::.l ■ :ii v v:. ;i :■ > Zidor. Fart je b .'nel, čutil j >. ko': i rasa- v 1 bi se koriu nr eleval. Bi! je t:> :ihljar de nogah, ve i umazan, z rdečimi, gostimi in ježn.ilmi la:-mi. Izgledal jc br ba-t. govoril jecljajo, k ' d:i se v nje:; vi mračni poči mogla 1. r. -liti n bena misel. Ze doi;;i časa s:> je čudi!, da s,-, držati Kokoja in je ves ogorčen zarodi izgube, ki so jo imeli s to nepotrebne» živaljj. O.; trenutka, ko le-'.a ni več íkla'.a, sc- mu j-zdelo n- .-.vn: "t nezaslišano, da razsipajo za to hrom--. klj".;se ' ves, ki je bil tako drag. C sto je ce-i.i. navzlic ukazom gc-podanja Luke. odtegoval hrano konju in mir d¡(jal som • p dovično mero ovsa, sena in s'.elje. In v njegevi zmešani otročji pom.ti je pričela r; ti roržnja. potuhnjena i 1 pohleipna mržnja divjega in ne-uomiljene-ga kmečkega člrjveka. , Ki j- prišlo poletje, je moral 'ti z-'pet priveze va' žival v grič. Bilo je daleč od hiše. Hlapec, vsako jutre» bolj divji, j • odhajal s svojim težkim 1: «rakom prek-» žila. Ljudje, ki so delali na polju, so v šali kričali za njim: »O.i. Zi-.l r, pozdravi mi prav lepo K koja!« Odgovarjal ni ničesor. toda odrezal si je spotoma v n-.e-ji šibo in je pustil starega konja, da se ip:-se, čim gaje bil privezal na drugo nv... >. Potem ga jo m ošini! po nogah, ko se mu je bil kradoma približal. Žival je poskušala bežati, rítala je, da bi se izejgnila udarcem, in se je vrtela na koncu vrvi. kot da bi bila zaprta v kak: ni jahališču. Lo far.talin je besno udrihal pi njej, jo zasledoval brez oddiha, z zobmi stisnjenimi od jeze. Ntito je pičasi odhaja', ne da b; se ozrl, medtern ko ga J e konj s svojim starčevskim okem gledal, kako se cdda'juj -. Pod težkim sope njem so se mu njegova nvrša-va rebra dvigala, ker je bit moral tekati. Soastil je svo-j 1 koščeno In belo glavo nad travo šele tedaj, ko je videl. da je v daljini izginila modra kamižota malega kmeta. Ker so bile noči tople, so pustili Kokof-a, da .ie spat kar p -i milim neb m. tam ru :jj za :: -1 r.i. cb !.uo urniku. Samo Zidar ga je r.bij'*oval. Fante s • je zabaval s tem. da jc v njega metal kamenje. Sil de! jo drsat korakov cd njega :io breg. os.al je tam kake pol ure in je cd čr.ja do čas-j vrgel osi*.- kamen v kl.it.u-. ki jo stalo pak- '. i, oriv ::: -. » pred ¿v-iim sovraini/crcn in ki «a ji narrrcatann g'eda!n ter si ni u-pal > p-vi, dokler ne bi on o'icl. Tod:i v glavi hlapca je vrtala vedno ista misel; .¡Ce-mu hrani'i tega konja, ki nič vrč n-.- ek-la?« /.del 1 mu je, da je ta nesrečna mriia odjedala diugim hrane, da je ljudem k radia irn-tje in di j i:-i nji n-: 7'\ -u <'■ T-delal, kradla. Tedaj j- fant i- začel vi: kcg:i dne- bolj in bolj zože-)"- ' l)n •" •-•'• ':'■■ >■ k' ir-.t ji je bil nam ".e.l, s tem. da J • »•>' e. k, na a '' ; ■ m je b..o pritrjena vrv. p: maknii h konju. Z val je stradala, mršavela in slabela. Prešibka, da bi pretrgnla vez, je stegovala glavo proti visoki in svetli travi, ki je bila tak» blizu, in katere vonj je prihajal de* nje, a ona se je ni mogla ni'i dotakniti. m V 'Azžž^ A 'ir:. M\ \ v® .if* jMM Í&&Í1 Itfi/sr ' m t» •!\i !. V, 1 V Ve, -I; je" st epa I ipn Ha st I: J. Uvi 1-. te 1111 h ' ' "t'.aí1. Kr;: -»"t tie slišiš skoraj ¡111 soil Italijan- y zapustili predniki. • vseeno p.-issl,. da bi užival v svoji masče-1 nemirna, g;, je gledala. Z r. knmi v žepu i nj''. Delal se je ce-lo, kak v da bi j > hotel ugani. Toda zabil je količek zopet v isto luknjo -n i-e cd •I, vzhičen nel svojo novo i.:n;ijdb:>. Konj, ko ga jc videl odhajat:, je zarezgctal. da bi ga priklical. A hlapce sc je p ;nal v dir, i.e ivši ga samega v dolinici, l;n : uajman.i-- ; r; .-.■ -e. ki hi jo lahko dosegel svojimi čeljustmi. Ker • .1 je mueil.i lakota, je p-.-kuš-.l d. seči sočno zelenje, ki se ga je do i kal v. vrhom svojih nozdrvi. Spustil s- je na kolera, iztecral je vrat In svoje velike slinasta (Nadaljevanje na 1!. strani) Prod |>rvu svetovno vojno, ko so liil; naši kraji še pod Avstrijo, ni tliilo na Goriškem nobenega učiteljišča razen v Gorivi. Pa še tega so nekaj let pred vojno prenesli iz Kopra. Bile pa so v več krajih kot n. pr. v 'Tolminu, Cerknem pripravnice, ki so mladino usposobile za vstop na učiteljišče. Ker je bila Gorica med prvo svetovno vojno v bojni liniji, je bilo učiteljišče ukinjeno. Bili pa so v Ljubljani in Trstu tečaji, ki so omogočili nekaterim dijakom učiteljske "izpite. Po končani vojni so Italijani .ustanovili v Gorici učiteljišče, slovensko pa so izrinili z namenom, da bi ■Gorici polagoma zabrisali slovenski pečal in jo italijanizirali, 1010. leta pa so ustanovili učiteljišče v Tolminu. Do Geutilejeve reforme leta 1923 je imelo bolj avstrijski značaj. Se 7.111 • raj je pripravnica pripravljala •otroke Za učiteljišče. Po letu 1023 pa iiostane učiteljišče sedemletno. vendar imajo prvi štirje razredi le pripravljalni značaj, pedagoški predmeti -o začnejo le v petem letniku. Ta reforma pa je z jasnim fašističnim ciljem potisnila tudi realne predmete bolj v ozadje, v prvo vrsto pa posla-■vila umetnostne predmete (pelje, telovadbo. risanje itd.). Čez dobri dve leti pa so nižje štiri letnike preimenovali v nižjo gimnazijo. S tem pa je ■začelo učiteljišče hirati in čez nekaj let to je 1023. leta. je popolnoma .propadlo. Okrog 1935 ali 1936 je bilo ponovno ustanovljeno in se je obdržalo. do druge svetovne vojne. Pri tem je treba pripomnili, da je učiteljišče -aL dan bolj izgubljalo slovenski obraz. Takoj po drugi svetovni vojni, že tel a 1915 je bilo ustanovljeno spet, "ker je ljudska oblast uvidela, da je •to zelo važno v kulturnem in političnem ozira, saj je Tolmin po novih krivičnih mejah, ki so nam odtrgali 'Gorico, edino večje mesto ob skrajni suiindni meji. Zato je. obstoj učiteljišča in njegovo delovanje, čeprav ■daleč od kulturnega, političnega in -inspodarskega središča naše republike, zelo pomemben. Sploh pa si ne bi mogli zamisliti Tolmina brez višje •organizirano šole. Marsikateri dober in marljiv učiteljiščnik, ki danes ol>-. i-k nje tolminsko učiteljišče, ne bi -prišel do učiteljskega poklica, če ne bi bilo učiteljišča v Tolminu. Saj so l>o večini sinovi in hčere naših delavcev in bolj siromašnih kmetov. Zrasli so v vaseh Tolminskega in sosednih krajev. Živijo z ljudstvom in -vedo Za njegove težnje, poznajo nje-«iivi1 želje in holenje. Vsi dijaki se svoje vzvišene naloge v polni meri zavedajo. Oni vedo. da jih naše vasi željno pričakujejo, kajti povsod so še velike vrzeli v killlurno-političnem življenju. In Ju. sredi teb vasi so potrebni trdni, politično izoblikovani in zadostno razgledani ler revolucionarni uč ilelji. Tolminski ueiteljiščniki so skromni. kol je skromna tolminska deželica. a vendar so delavni in ukazelj-ni. Saj je na šoli in v internatu življenje zelo živahno in razgibano. Posebno zadnji dve leti. ko so osnovali svoje M k lil), se je njihovo delo zelo dvignilo. In dobri uspehi niso iz-,-istali. Vsi so vključeni v društvo in vsak dela po svojih močeh in spodobnosti. Društveno življenje jih razvnema in jim daje novih pobud in misli. Praktično društveno delo jih -usposablja za dobre organizatorje in jim odpira ler nakazuje tisto podrobno delo, ki je nujno polrebno pri (judskoprosvetnem delu na vasi. Seveda so tu razne težave. ker se v vseli OBISK V KOPRSKEM RADIU (Nadaljevanje s G.-7. strani) delo. bodo prva slovenska poročilu že ob petih trideset, nato pa kol do-.-edaj še ob sedmih. Večerne slovenske vesti bodo od prvega junija dalje nh 19.1.1». zadnje večerne pa ob 23.30. Tudi druge slovenske oddaje bodo proslavljene nu čas. ki je bolj primeren za poletje. Ob 14.15 bo vsak dan slovensko predavanje, kulturne ali poljudno znanstvene vsebine, ali pa predavanje, ki bo informiralo poslušalce o dogodkih doma in po svetu. Radijski roman bo po prvem juniju ob 18.30. Uvedli bodo med drugim tudi oddajo, o našemi slovenskem morju. Sicer pa bodo naši bralci lahko videli vse le spremembe iz pro ■ gramov, ki jih objavlja naš list. vejah MKUD ne morejo vsi udejstvo-vati. saj je vseh dijakov okrog 300. Poleg lega je malo težje sodelovanje dijakov, ki živijo izven internata. Polog MKUD deluje zelo dobro tudi mladinska organizacija. Tudi ona se zaveda svoje naloge. Torišče njenega dela je predvsem v moralni, ideološki, politični in palriotični vzgoji mladih učileljiščnikov. Mladinska ljudska univerza prireja vsak leden po ono ali dve predavanji. Diskusiji- po predavanjih so živahne in se. dotikajo vseli važnih današnjih problemov. Skoraj 90 odstotkov vseh dijakov živi v lovariško povezanem kolektivu dijaškega doma »Petra Skalarja«. V internatu večkral pripravijo prosvetne večere z resnim in zabav- Nu šoli obstaja tudi ženski pevski zbor, ki šteje okoli 110 pevk. Pred dvomi leti je zasedel na-republiškem tekmovanju prvo mesto. Tudi letos se pripravlja na koncert ob mladinskem festivalu, V Tolminu sploh ni proslave ali svečanosti, na kateri ne bi sodelovali ueiteljiščniki s petjem. Poleg tega ustanavljajo tudi razredne mešane zbore, ki tudi lahko samostojno nastopajo. ¡Ne smemo pa prezreti tudi dela, ki ga dijaki opravljajo v šahovski, športni in folklorni sekciji. Kot šabisti so pokazali že velike uspehe. V slnuiltankali. ki so jih odigrali proti njim člani šahovskega kluba v Tolminu in v raznih dvobojih, niso nikoli izgubili. Stalno '-trenirajo odbojko, nogomet ¡n košarko ter ob prilikah odigrajo tudi tekmovalne igre. Lepe uspehe so dosegli pri mastnih in okrajnih smučarskih tekmah. Tudi v atletiki so dobri, saj so na tekmovanju 1. maja osvojili skoraj vsa prva mesta. Okrog 70 jih sodeluje pri folklori. Z narodnimi plesi so že večkrat nastopili. ■Se mnogo bi lahko pisal, posebno če bi analiziral podrobne uspehe v ioli, kj so kar zadovoljivi. Seveda je §5© s© opogumili Prvi povojni maturanti (1919) skupno s svojimi prvimi nasledniki in profesorji tlim programom. Njihov skromen, a vendar agilon orkester, dopolnjuje prosrame in skrbi za plesno zabavo. V letošnjem letu jo Izvršni odbor I.PS dal pobudo, da so organizira Ijudsko-prosvetni in dramalski tečaj na zavodu. Predvsem je to namenjeno višjim letnikom. Pod strokovnim vodstvom so se lo Lil i dela »Prebrisana norica«, druga skupina pa z vad-nieo (osnovno šolo) pripravlja otroško igro »Mačeha in pastorka«. Za tretji in četrti letnik pa so še posebej tedenska predavanja o Ijudsko-prosvctnoin delu na terenu. Premieri obeh iger sta predvideni za okrajni mladinski festival, ki bo 24. in 25.maja v Tolminu. Sploh pa je zadnja dva meseca vse delo usmerjeno v priprave za ta festival. včasih kaka konferenca porazna, ali lo še ne da realne slike znanja in učenju. Veliko delajo tolminski ueiteljiščniki ali prava pedagoška roka bi lahko iz njih več napravila. Lahko bi kaj več delali na literarnem področju. Taka množica inteligence bi lahko sodelovala pri raznih literarnih revijah. Lahko bi s pomočjo profesorjev in kulturnih delavcev v Tolminu in okolici ustanovili in izdajali svoj list, ki bi se pozneje razširil po vsej Primorski. Če bi samo ena desetina dijakov prijela za lo delo, bi lahko imeli uspeh. Prepričan sem, da bo za začetek priskočila na pomoč's finančnimi sredstvi Ljudska prosve-ta. Lepo bi bilo. Če bi program dela v prihodnjem šolskem letu predvideval ludi lo. Branko Rot. Želja, ki smo jo pred mesecema zapisali pri ocenjevanju rokopisnega iisla koprskih petošolcev, se je uresničila: pred nami jo tiskana številka dijaškega glasila Naša misel (leto L. št. 7., C", strani 16, cena 20 din). Ta podaja sliko literarnega prizadevanja vseh koprskih višješoleev. Kako vesel mora biti vsak Slovenec njihove odkrile izpovedi! Ce je kdo v to mladino v zadnjih letih podvomil, če jo jo obtožil počasnosti in nedelavnosti, naj prisluhne besedam. s katerimi so se predstavili javnosti, in spoznal bo svojo zmoto: »Kdo smo mi. ki prvič stopamo s tem skromnim listom pred naše ljudi? Ali nismo sinovi teli slovenskih kmetov, trdih kot kraška skala, ki so ohranili narodno zavest skozi 1.100 let ? Ali ne nosimo v sebi njihove volje in muči? Saj so naši očetje in bratje podili in pobijali fašiste, kadar so prišli izzivat in poitalijun-čevat naše ljudstvo. Naši starši so nam povedali, kako je bilo takrat, ko so fašisti bežali iz Kort in Marc-zig: lakrat je bila trda naša pot. A kaj bi o tem govorili, ko se se dobro spominjamo, kako je bilo pred desetimi leti.« In potem previdno pa tudi preudarno zapišejo stavek, ki se ob njem domisliš na>e literarne zgodovine, vseh tistih drobnih poskusov, v katerih .so rasli in iskali izraza slovenski umetniki: '»Morda bo kdo od ias, ki se prvič oslašamo v tem dija-kem listu, nekoč ponesel v svet pravo besedo o slovenski Istri, da ne bo več znana samo po lepih motivih, belih skalah in dobrem vinu, ampak ludi po močnih, značajnih ljudeh.« V ti številki sodeluje 11 dijakov. Pesmi so prispevali: Muc (E. Marti-nucci). Berto Pribae in Zvest Apol-lonio, Prozo pa: Tilka Sašek. Marija Sosie, Danilo Vodopivec. Valerija Cupin in Marcel Stefančič. V splošnem je ireba reči, da je proza boljša, kot so pesmi, čeprav kažejo vsi prvenci, da je v avtorjih veliko liričnega občutja — le da to ni dobilo ustrezajoče oblike. Najboljšo pesem (Ljubim...) je zložil Berto Pribae, ki je tudi odgovorni urednik glasila. Med prozaisti se uveljavlja Tilka Saškova s črtico Mimi, ki ji je vzela snov iz narodnoosvobodilnega boja in v kateri je krepko, doživeto orisala mlado aktivistko. Druge objavljene stvari še niso popolnoma dozorele in ne preraščajo okvira šolske naloge, zato bi bile polrebno ostre pile. Nikakor pa ne bi smeli natisnili spisa »Tako sem si zapomnil«, ker ni zrasel na domačem zelniku. Kitenje s pavovim perjem se vedno maščuje . . . Med ocenami in, zapiski, ki tvorijo zadnji del te številke, nas preseneti dvoje sestavkov: Zdravko Valoveč se je krepko razpisal ob Inšpektorju Po dolgih letih skoraj popolnega kulturnega molka je letu 1945 prosvetno društvo zaoralo nove brazde v naši prosveti. V vztrajnih starejših čianih, ki jim je danes kulturno-prosvetno delo ne le zabava, temveč ludi potreba, je našla dramatika veliko oporo in znova je bila organizirana inična dramska skupina, ki je žela s svojim gostovanjem po Slovenskem Primorju lepo uspehe. Tovariš Just Buda je začel zbirati izgubljene knjige in je organiziral knjižnico. Z neumornim delom in z vztrajno voljo je dosegel, da je bila knjižnica kmalu odprta in slovenska knjiga je zopet našla pot med naše ljudstvo; Organizirali smo moški in mešani pevski zbor, ki je bogat na glasovnem materialu. Osnovali smo razne krožke in tečaje, prirejali smo kulturne večere, važne obletnice - pn smo praznovali s svečanimi akademijami. Lahko rečemo, da sta bili leli 1945 in 1946 nekaka nova «zlata doba» kulturnega dviga v Ajdovščini. Elan, s katerim se je delo začelo, je iz dneva v dan raste! in sodelavcev je bilo vedno več. Če k temu še prištejemo zavest ljudi, da žive v novi Jugoslaviji, ki podpira kulturni razvoj, nam bo jasno, da do drugačnih oblik dela niti ni moglo priti in da je naše ljudstvo s lem dalo duška svoji borbenosti in volji do dela v novih porajajočih so oblikah državne ureditve. Danes pa je precej drugače. Vse navdušenje do kulturnega dela, ki ga je bilo opazovati zlasti pri mladih sodelavcih, je splahnelo in videti je, kakor bi naj kulturno delo bilo monopol starejših ljudi. Ne rečem, da nj izjem, so ludi tu. Toda to so le redki mladi ljudje, ki imajo do kulturno prosvetnega dela veselje in vso požrtvovalnost, ki je prav tu potrebna v največji meri. SKUD Ajdovščina si je na ustanovnem občnem zboru lela 1951 zadal kol prvo nalogo oživeti kulturno prosvetno dejavnost in jo razširili na vse panoge kulturnega dela. Dobra volja odbora in sodelovanje z množičnimi organizacijami so dali že nekaj uspehov, vendar li še niso zadovoljivi, kajti veliko število ljudi, ki bi mogli sodelovati, stoji še ob strani in se ne more odločiti za sodelovanje. Veliki uspehi Ljudske univerze, ki so bili v tem, da je. nudila predavanja terenu, so danes manjši, kajti pojavile so se predvsem zapreke v prevozih predavateljev na teren. Drusi faktor, ki zmanjšuje uspehe. Ljudske univerze, pa je v tem, da ljudstvo predavanj ne posluša polnoštevilno, čeprav so ta zanimiva. Dramska skupina je najmočnejši društveni odsek. Odigrala je lepo število iger, mnogokrat gostovala in povsod žela lepa priznanja. Prav pri tem delu bi se moral poznati dotok mladih igralcev. Tega pa ni in le redki so, ki se odpovedo ugodju in hodijo večer za večerom nu vaje. V okviru dramske skupine se je osnoval tudi lutkovni oder, ki je že z dvema igricama razveselil naše male. Sedaj pa pripravlja novo igrico »Rešilno pismo«, ki jo bodo predvajali ob priliki pokrajinskega festivala v Ajdovščini. Kakor pri ostalih vejah, manjka tudi tukaj sodelavcev in leži vsa teža dela na dveh osebah, ki sta poleg tega vključeni še v druge panoge dela. Organizirati folklorno skupino, orkester, godbo, pevske zbore in razne krožke je osnovno nač'elo SKUD, le da b; bilo dovolj sodelavcev. Mogoče bo kdo od bralcev dejal, da nima smisla organizirati kulturno prosvetno delo in ga razpredati v tako širino, ker nimamo prostorov, kjer naj bi se zbirali, vadili in izvajali svoje prireditve. Res je, da so nam prostori za naše delo v Ajdovščini zelo pičlo odmerjeni. Z dobro voljo in s pomočjo sindikaluih organizacij pa bomo preboleli tudi to in si ustvarili osnovne pogoje za naše delo. Prav je, da se zahvalimo za podporo vsem tistim sindikalnim podružnicam in podjetjem iz Ajdovščine, ki so pripomogli do tega, da si ie naše društvo pripravilo dvorano, v kateri bomo mogli uspešno delovati in kjer bodo imeli tudi gledalci več od naših prireditev. Pozdraviti pa moramo tudi prizadevanja MLO, da bo le premaknil z mrtve točke gradnjo kulturnega doma, ki je za okolico in Ajdovščino ne samo potreben, temveč je tudi osnovni pogoj zu kulturni dvig našega ljudstva. Hinko Ciglič. na obisku, Ivan Pertot pa je posrečeno obdelal izdajo Slovenskih pravljic pri Lipi. Dodana poročila o pevskem zboru, pismo tov. Titu in športno novice (Raul Šiškovič) dokazujejo, da se dijaki vsestransko izživljajo ¡n povsod uveljavljajo. Med tekstom jc nekaj ilustracij, ki se žal izgube zaradi prenalrpanosti posameznih strani. Več prostora vsaki stvari! Pa ludi več skrbi za lepo slovensko besedo in jasno misel! Nerodnosti,- kol so tele, ne sme biti več-V prihodnji številki: spodtaknili se, veselejc, sneg šumi pod smučkami; borimo se proli vsem tistim, ki bi radi še enkrat nazaj lo, kar so naši narodi s krvjo odkupili itd. Dijaško glasilo naj bo na ozemlju, ki je še vedno pod močnim vplivom italijanščine, tudi s te plati kar se da izčiščeno, da bo tako za zgled, kako se jo mogoče vsega tujega v kratkem otresti, če je v srcu želja in v glavi razum. Splošna primerjava z rokopisnim listom kaže velik napredek. Pa tudi piimcjjanja s podobnimi sodobnimi glasili se koprskim dijakom ni treba bati. Iz dela ne govori sumo mlada volja; lo je zares izpoved nove misli, ki preveva istrsko mladino. In zato pogumno naprej! Še to: izhajanje lista jc omogočil delovni kolektiv tiskarne Jadran, ki je s prostovoljnim delom zmanjšal tiskarske stroške toliko, da jih mladinska organizacija zmore. Posebna zalivala gre strojnemu stavcu Fr. Cankarju, mcterju-mladlneu D. Morganu in P. Skerjancu, strojniku B. Go-rupu in knjigovezu P. Vidmarju. NOVE KNJIGE Cankarjeve založbe Od Cankarjeve založbe v Ljubljani smo prejeli naslednje knjige: Ivan Cankar: Izbrana dela III. del (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952, v počastitev štiristoletniee slovenske knjige. Knjigo je uredil in napisal opombe Boris Merhar. Opre-ma: šola profesorja Jožeta Plečnika. Naklada 10.000 izvodov. Str, ,5,83). V tretjem delu Cankarjevih izbranih dol je natisnjen Cankarjev najobsežnejši tekst roman »Na klancu«, !.povesi »Hiša Marije Pomočnice« in žbir-' ka črtic in krajših novel »Mimo življenja«. Vsa la proza je izbrana iz del, ki so nastala od spomladi 1902 do poletja 1901. Jack London: Dolina meseca (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952. Prevedel Vladimir Levstik. Oprema akad. slikar prof. Slavko Pengov. Str. 374). Prva izdaja slovenskega prevoda lega priljubljenega romana jo izšla že leta 1931 in je vzbudila pri nas veliko zanimanje. Edgar Snow: lideča zvezda nad Kitajsko (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952. Prevedel dr. Ivan Črnagoj. Oprema ing. Tone Biteno. Naklada 2000 izvodov. Str. 385). Ed-gar Snow je eden najvidnejših naprednih ameriških časnikarjev. Knjiga »Rdeča zvezda nad Kitajsko«, v kateri slikovito prikazuje nedavno revolucionarno borbo tega največjega naroda na svetu, je po vsem svetu zbudila ogromno pozornost. John Reed: Deset dni, ki so pretresli svet (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1951. Prevedel Stane Mohorič. Oprema ing. arch. Marko Župančič. Naklada 2000 izvodov. Str. 284). Za to knjigo je napisal V. L Lenin konec 1919. leta: »Knjigo Johna Rceda .Deset dni, ki so pretresli svet' sem bral z največjim zanimanjem in pozornostjo, ki ves čas ni popustila. Brez pridržka jo priporočam delavcem sveta. To je knjiga, ki bi zanjo želel, da bi bila objavljena v milijonih izvodov in prevedena v vse jezike ...« Heinrich Mami: Podložnih (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952. Prevedel Janko Moder. Opremila ing. ureh. Jakica Accetto. Naklada 3000 izvodov. Str. 389). V tem svojem najboljšem delu je pisatelj Heinrich Mann, brat Thomasa Manna, ostro analiziral in ludi obsodil razpadajočo meščansko družbo. Knjiga je pisana živahno, realistično, s satiro in humorjem. Pisatelj utegne biti marsikateremu slovenskemu bralcu znan po romanih »Velika stvar« in »Pro-« fesor Nesnaga«, ki sta pred vojno izšla v slovenskem prevodu. S v napredn Živinoreja je najvažnejša gospodarska panoga na Tolminskem, kar dokazujejo številni travniki, senožeti in nižinski ter višinski pašniki. Kljun temu pa so posvečali tolminski kmetje tej panogi doslej premalo pozornosti. Tudi na Tolminskem je Lila živinoreja med minulo vojno močno prizadela iti trajalo je več let, da se je. lahko dvignila na tisto višino, ki jo je zavzemala pred vojno. Vendar pa se morajo Tolminci zavedati, tla to še ni dovolj in priznali, tla ie bilo opazili doslej za napredek živinoreje popolno brezbrižnost. Res je., da kmetje kol posamezniki ne bi mogli doseči vidnejših uspehov, oziroma vidnejšega napredka, imeli so in imajo pa vse možnoiti, da dosežejo to s pomočjo zadružnih organizacij, seveda le pod pogojem, če so v upravnih odborih teh najsposobnej- vzroke še tudi drugod. Donosi travnikov in senožeti so iz leta v leto manjši, premalo pozornosti posvečajo selvi krmskih rastlin, še manj pa skrbijo za številne nižinsko 111 višinske pašnike. Živinorejski odseki naj bi zato zainteresirali kmete, da bi sejali več krmskih rastlin na račun drugih nerentabilnih posevkov in pričeli misliti na načrtnejše gnojenje travnikov, predvsem pa senožeti po gorah z umetnim gnojilom. Ko se. ho-tlo Tolminci oprijeli tega in bodo še zboljšali svoje planinske pašnik", bodo lahko govorili o zvišanju števila svoje živine. V največji uicri pa jc minula vojna prizadela planšarstvo. Staje, ki so nudile našim hrabrim borcem zavetišče. so bile porušene in pašniki zanemarjeni. Z njihovo obnovo in čiščenjem so pričeli Tolminci že takoj po • osvoboditvi, svoj višek pa je do- Soč ocria pasa pospešilj(> razvoj živinoreje ši in socializmu predani ljudje. Okrajni gospodarski in politični forumi že nekaj časa kažejo Tohnin-ccm pravo pot k nadaljnjemu dvigu živinoreje. Tam, kjer jih podpirajo osnovne partijske, in množične organizacije, so tudi že vidni uspehi, zato naj veljajo lo" vrstico šc/ bolj slednjim kot pa samim živinorejcem. ' 'KAKO POSPEŠITI RAZVOJ ŽIVINOREJE NA TOLMINSKEM -■Kdo danes skrbi za dvig živinoreje n« , Tolminskem ? Nedvomno so to kmečke delovno zadruge, državna posestva in. živinorejski odseki splošnih kmetijskih zadrug, vendar pa so te dosegle do danes razmeroma prav malo uspehov in so se v glavnem omejevale le na rejo plemenskih bikov. Zalo jc popolnoma umestna težnja okrajnih političnih in gospodarskih forumov, da bi živinorejski odseki listih splošnih kmetijskih zadrug. ki imajo trdne gospodarske temelje in se. razvijajo v pozitivnem smislu zadružništva, pričeli glede živinoreje z načrtnejšim in uspešnejšim delom. Zlasti jc potrebno, da si preskrbijo dobre plemcnjakc. uvedejo rodovniško knjigo in s tem tudi scickcijo živine, ki jc bila tloslej domala v vseh predelih Tolminske precej zanemarjena; da prevzamejo v svojo upravo vse planine na svojem področju, kakor tudi vse dosedanje »divje« mlekarske zadruge. Vse liste splošne kmetijske zadruge, ki nimajo najboljših pogojev za uspešni razvoj, bi kazalo preusmeriti v živinorejske zadruge .splošnega lipa: ne bi pa bilo napačno take ustanovili tudi v krajih, kjer sploh ni zadrug, seveda če so za to dani pogoji". Te živinorejske zadruge naj bi sestavljalo do ISO živinorejcev enega ali pa; tudi več sosednji]) okrajev, bavile pa naj bi se predvsem .z islo .dejavnostjo kot omenjeni živinorejski odseki, obenem pa naj bj imele razne uslužnoslnc obrate, kot trgovine, gosiilne in podobno. Čisti izkupiček teh obratov bi šel za pospeševanje živinoreje in vzdrževanje potrebnih strokovnjakov. Tolminci so v zadnjem času že pričeli reševati to vprašanje in ena prvih takih zadrug je vznikla v Ljubili ju. Vrsla splošnih kmetijskih zadrug (Srpenic.a, Čezsoča , in drugod) pa jo imela po večini uspešne občne zbore, na katerih «o zadružniki sklenili, vključili v zadrugo, »divje« mlekarne in planine in v bodoče bolj ostro ločili zadružnike od nezodruž-nikov. Za razvoj živinoreje pa so ti ukrepi zaenkrat še premalo učinka-viti,., KJE SO VZROKI. DA ŽIVINOREJ A NA 'TOLMINSKEM NI -NA VIŠJI STOPNJI Da razvoj živinoreje na Tolminskem ni hitrejši, jc treba poiskati seglo lo tlelo takoj po priključitvi v jeseni 1917. in pomladi 1918. leta. Na žalost pa je v naslednjih letih ponovno znatno popustilo, tako da danes planine in staje še daleč niso v takšnem stanju, v kakršnem bi morale bili. Najnaprednejši so bili v tem oziru Srpeničani, ki so si na svoji planini Božc.i uredili stare in zgradili nove staje, ki lahko sprejmejo 150 glav goveje živine, zgradili vodovotl. modem mlekarski obrat in napajališče. Poleg tisočev proslo\ oljnih delovnih ur, ki so jih opravili pri teh delili Srpeničani in Trnovci ob Soči. jc prispevala za le najmo- Nehaj nerazveseljivih pomladanskih ugotovitev Zastoj vode na njivah škoduje posevkom Vsak napreden človek (ni potrebno, da 'je kmetovalec!) dahko ugotovi1, kakšno škodo dela voda, ki zaostane dlje časa po njivah. Gre predvsem za ozimne posevke pšenice, posebno na bomite¡¡ranih področjih (bivše koprske soline, Ankaran, dolina reke Mirne in Dragonje itd,). V poletnih mesecih je čas, rja očistimo odvodne kanale (scoline), ki .dušijo razvoj rastlin in uničujejo posevke. Pregosti jjosevki — nizki hektarski donos Ze večkrat smo omenili, da delajo naši kmetje zelo veliko napako, ko se jejo in sadijo pre gosto. Pregosti posevki ovirajo razvoj rast linam, ker ne more prodreti zrak do vsake posamezne bilke! Rastlina brez izraka in svetlobe hira in postaja iz dneva v dan slabotnejša'. Pregosli posevki nam ne bodo dali nikdar velikega in kakovostnega' pridelka Travniki iri deteljišča so zanemarjena Ugotavljamo, da se iz leta v leto ipo naših travnikih,- in deteljiščih (detelja in lucerna) vedno bolj širi nadležen plevel. Plevelne rastline črpajo kulturnim'rastlinam vlago in hranilne .snovi. Tam, kjer. se bohotno razvija plevel, pomeni, da ni ugodnih pogojev za razvoj kulturnih rastlin. Po zaplovoljenih njivah lucernc in detelje opažamo vse večje goli. Namesto dragocenih krmilnih rastlin rase tam plevel', od katerega nimamo nobene koristi. Travnike., -in deteljišča . moramo, negovati. Ze v zimskem . ča-su,, jih moramo pobrana t i in pognojiti z zrelim .hlevskim gnojem ali vsaj s.' is.uperfosiaiom. Dobro gnojilo ža krmilne rastline je spojnica razredčena z vodo. ilernejše planšarske staje na Tolminskem in morda v Sloveniji' sploh še Iri čeliiiiie milijona dinarjev naša ljudska 'oblast. Dalje so zgradili nove in moderne staje za 111 glav goveje živine na Malajurju, za katere jc prispevala naša ljudska oblast okrog 1,800.000 dinarjev, na planini Prcdtlolini nad Čczsočo in na Ponikvah; razna manjša tlela pa so izvršili skoraj po vseh ostalih planinah, vendar pa je potrebno še dokaj naporov, preden bodo vse planine na Tolminskem v zadovoljivem stanju. I o lanski planšarski sezoni smo lahko ugotovili veliko malomarnost pri čiščenju pašnikov, v gnojnem gospodarstvu (ponekod leži gnoj po 15 let na kupu. namesto tla bi z njim gnojili pašnike) in nečistočo v mlekarskih obratih. V ta namen so splošne kmetijske zadruge ustanovile tako imenovane, planšarske odbore, ki bodo skušali le napake odpravili, da se bo lahko paslo po planinah iz leta v leto več živine, s čimer bodo kmetje prihranili več krnic za zimo. Se nekaj besed o kakovosti živine na Tolminskem, kjer velja krava, ki tla letno okrog 1600 litrov mleka, še 7-1 dokaj kakovostno. Če pa pomislimo. tla znaša v visoko razvitih ži-vuflirejskih državah mlečnost tudi do 1000 litrov na leto, jc gornja številka za Tolminsko še kaj nizka. Vzroki za In nizko mlečnost so naslednji: do letos so močno zanemarjali selekci-in, dalje slaba kakovost plcinenja-kov in pa bangova bolezen, ki so jo zanesli v le kraje Italijani. Do za-liranja slednje so pokazali Tolminci zelo slab odnos, nnsprovno, izigravali so napore ljudske oblasti, ki jc bolela to bolezen zatrdi, tako tla Stic lani okuženo področje celo povečalo. Danes večkrat tarnajo na Tolminskem, češ da so nekateri industrijski izdelki predragi nasproti kmcikim pridelkom. Deloma to drži glede na sedanjo raven živinoreje in držalo bo vse dotlej, dokler jc ne bodo dvignili na dostojno višino s i.omočjo svojih splošnih kmetijskih in živinorejskih zadrug. MLEKARSTVO IN MLEKARNE Oh koncu preteklega leta jc bilo na Tolminskem okrog 60 tako imenovanih »divjih« mlekarskih zadrug, ki so se jih kmetje, dokler jc le šlo. trdovratno oprijemali in sc upirali njihovi likvidaciji. Res jc, tla so bile le mlekarne nekoč napredne zadružne organizacije, danes pa so s svojimi zastarelimi in liehigieničnimi obrali že preživele svoje poslanstvo. Vse te ni|ckarnc so žc nekaj mesecev, natrpane s svojimi, ne preveč kakovostnimi izdelki, ki še na našem domačem trgu težko gredo v denar. To jc nedvomno najtežje vprašanje v,\ tolminske krnele in ob njem uvi-tlevajo polagoma, da je edina rešitev vključitev teh mlekarn v splošne kmetijske oziroma živinorejske zadruge kot posebni odseki, kjer imujn več možnosti razvoja. Ne bi škodilo poleg obstoječega obrata v Tolminu zgraditi še dva večja moderna mlekarska obrata v Kobaridu in Bovcu, ki bi sc prav tako ukvarjala z izdelavo žlahlne.jšega sira, ki bi našel odjemalec tudi na inozemskem trgu. Dušan Trebše Kmetovalci! Uničujte koloradskega hrošča, največjega škndlj'vn. naših ■ krompirjevih nasadov! Nezrelo sadje ne sme na trg! Se ha eno Veliko napako moramo opozoriti''nase kmete in odjemalce. 'Ne obirajte in ne odkupujte nezrelega 'sadja. Nezrelo sadje nima tiste hranilne vrednosti, ki jih ima zrelo sadje in vrhu lega je škodljivo zdravju. Pravilno je. da vsak stremi, da pride čimprej do pridelkov in da te odda po najvišjih cenah. Z druge strani pa moramo vendar računati z odjemalci; delovnim ljudstvom, ki gara, da preskrbi- družini za drag denar nekaj sadja ali zelenjave. Varati te ljudi je ne'lji-.:dsko — ne socialno deilol *■ Ur •' SLOVENSKI NARODNI • PREGOVORI »Gnoj ..je duša .kmetijstvu.« , »L a"' ni m a oč i.« ■4 j'al i.'* . . »Cčprav mačka spi, je itre.ba pokrili .lonec.« Gnojišč jc pri nas zelo malo. posebno racionalno zgrajenih. Marsikateri kmet se izgovarja, tla jc gnojišče drago in tla sc ga ne izplača gradili. Po mojem mnenju jc kriva le kulturna in strokovna zaostalost krnela in slaba gospodarska politika bivših režimov, ki niso skrbeli za gospodarski napredek kmeta. Kmet jc zašel v gospodarsko stisko in nihče niti ni hotel pomagali. Stroški za graditev gnojišč niso tako visoki, tla sc ne hi v nekaj letih izplačali. IN i pot rebno, tla je gnojišče 'grajeno samo iz cementa. Pri grad-i.ji gnojnih in gnojničnili jam lalik,> uporabimo tudi drugi, cencjši matc-liai (kamenje, stara opeka, za tlakovanje ilovica itd.). Če sc kmet žc ( t)loči, tla ho gratlil gnojišče enostavno ali z gnojnično jamo — mora le-lo ustrezali osnovnim zahtevam pravilnega shranjevanja gnoja. Ako gnojišče tem zahtevam ne ustreza, jc bolje, tla ga sploh lic gradimo. GNOJIŠČE IN GNOJ Razlikujemo dvoje vrst gnojišč: enostavna gnojišča, obzidana z navadnim ali cementnim zidom ler tlakovana z cementom ali ilovico - brez gnojnične jame, ler gnojišča z odgovarjajočo gnojnično jamo. Glede prvega načina, ki ga ne morem preveč priporočati, jc potrebno omenili, tla mora bili gnojišče dovolj prostorno, dobro obzidano in obsenčeno. Nekoliko več liočcm spregovoriti o gnojiščih z gnojnično jamo. Glavni tlel gnojišča jc površina, na kateri dnevno odlagamo hlevski gnoj iu druge odpadke. Površina mora odgovarjati Številu živine, ki jo redimo. in bodočim perspektivam razvoja živinoreje. Gnojišče mora biti na vsak način ncprcmočljivo. Za tlakovanje lahko uporabimo, kakor sem žc omenil, cement ali ilovico. Potrebno površino gnojišča lahko približno izračunamo, če vzamemo na vsakih 100 kg žive teže 1 kvadratni meter površine gnojišča. Gnojnič-na jama naj ho po možnosti čim večja. Nikakor pa nc sme bili manjša od dveh kubičnih metrov na vsakih 1 5' glav odrasle goveje živine. Tla gnojišča morajo bili nagnjena za dva odstotka proti odvodnemu kanalu. -Gnojišče, z gnojnično jamo mora bili v bližini hleva, tako da lahko odteka iz hleva gnojnica v gnojnično jam ti» Na vsak način pa morata bili tis: gnojišča in jama zgrajena tako, da iz nje ne odteka dragocena snov gnoja in lo jc gnojnica. Če v tem pogledu zgrešimo, nc bomo imeli koristi otl gnojišča. Gnoj ne sme biti nikdar razmetan po gnojišču brez vsakršnega načrta-Najbolje je, da začnemo odlagati gnoj; v enem kolu gnojišča, dokler nc dosežemo najvci. dva metra višine. Gnoj odlagamo v oblik! četvcrokolnika. Kip jc prvi čelvcrokolnik končan, pričnemo lahko z drugim itd. Ko pričemtr-gnoj odvažati, jc razumljivo, da bomo pričeli s prvo naslago, ker bo ta gnoj najprikladnejši za uporabo. Količina in kakovost gnoja sla odvisni predvsem otl vrste živali, otl spola, načina vzgoje (hlevska vzgoja, ali če živino ženemo več mesecev skozi loto na pašo), otl načina prehrani--slelje, zrelosti gnoja itd. Kol žc omenjeno, lahko uporabimo pri gradnji gnojišč različen material. Cc nameravamo zgradili gnojišče in gnojniCno jamo po vseh pravilih napredne lehnike, bomo uporabili za 4 glave goveje živine naslednjo količino materiala: S m" gramoza. 2 mJ debelega peska, I m3 drobnega peska in 13 ■[ cementa. Če bi uporabili pri tem delu lc plačane delavce brez pomoči graditelja, računajo, da bi potreboval zidar za tako gnojišče za I glav*-živine otl 15 do 18 dni. Dr. Juriševič Obveščamo naše naročnike in bralce, tla bomo odslej objavljali n:r '). strani vsakih štirinajst dni nasvete za naše kmetovalce in sestavke s področja kmetijstva. V prihodnji številki bo pa 9. stran posvečeni v cel o I i našim mladim bralcem, tako tla bodi> tudi oni našli vsakih štirinajst dni dovolj čtiva. Tudi stric Miha se bf>" odslej redno oglašal vsakih štirinajst dni. Uredništvo. Me pozabimo na zatiranje češnjeve muhe Žlahtne so istrske češnje in komaj smo čakali, da dozorijo. Prve so bile na trgu žc pred časom, kasnejše sorte pa še dozorevajo na češnjevih drevesih, ki nam nudijo prav prijetno sliko. Ob tej priložnosti pa moramo opozoriti na škodljivca, ki redno napada češnjeve plodove in jc zelo škodljiv, nc samo zato, ker zaleže črviče v sad, temveč tudi zato, ker postanejo češnje mehke in neprijetnega okusa ter zalo neprimerne za prodajo. To jc češnjeva muha (Rha- .silno majhna ličinka, ki se preriji-do koščicc. Ko so češnje zrele, so dorastlc v njih tudi ličinke. Prevrtajo se na prosto in odpadejo, pa tudi prelezejo po deblu v zemljo, kjer se zarijejo do 3 cm globoko in zabubijo. Iz teh bub izleti v maju prihodnjega leta češnjeva muha, sc spari in odlaga jajčeca na mlade plodove češnje. To veliko škodljivko zatiramo v glavnem s tem, tla uničimo bubc. Ct' rastejo češnje na obdelani zemlji, jr- aolctis cerasi), ki jo'imenujemo kot ličinko »črv«. Če napadeno češnjo razpolovimo, najdemo pri koščiei v neki nagniti kaši belkasto 4 do .1 milimetrov veliko ličinko češnjeve muhe. Cc položimo take plodove v hladno vodo, izlezejo ličinko iz plodov. ki pa kljub temu niso ližitni. Dorasla muha nc meri nad pol centimetra, nje trup je črn, tu in tam rumenkasto pikčast. Tudi glava jc rumena, krilci sta prozorni z nepravilnimi črnimi lisami. Dorasla čc>njcva muha se pojavi žc v maju in poletava ob toplih urah. Jajčeca odlaga na zoreč«- plodovo. S podaljšanim .leglom predre .plod...blizu peclja iu odloži vanj drobijo jajčece: ker sc majhna ranica takoj stisne in zaraste, okužbe niti ne zapa- zimo. V nekaj dneh ¡zleze iz jajčec« najbolje, da zemljo po obiranju pod drevesi globoko prekopljemo in spravimo bubc v globino, otl koder ne morejo muhe na površje. Tudi jc dobro, če prekopano zemljo povaljamo ¡di vsaj potolčcmo z lopato. Pri prekopavanju so nam lahko dobre pomočnice kokoši. Za zatiranje škodljivkc rabimo tudi melaso z arzenikom ali svinčenim arzeniatom, ki ju stavimo v posodice in te obesimo na več mestih po vejah češnje. Sladkoba inclasc, ki služi kol vaba, privabi muho, ki pogine, čim jo pokusi, Izborno sredstvo proli češnjevi muhi jc tudi DDT škropivo. Dvakrat moramo škropiti z 1-odstot-nim DDT škropivom, in sicer v polovici maja in drugič kakih deset dni pozneje. m "iitS/*3 F J? A w iaE» »Da, lo je. res,« je rekel Dobbs. »in če ne greste prostovoljno, boste nekaj doživeli, in sicer nekaj hudega.« Indijanec je stal neodločno. Niti na mar mu ni prišlo, da bi prosil ali jima prigovarjal. Rekla sla. naj gre svojo pot, in s tem se je moral zadovoljiti. Ni pa bilo povsem jasno, ali je razumel, da jima je na poli, aH je doumel, da imata pravico izbirati si sopotnike, kakršnih si sama želita. Stal jc tam in ni rekel nič. Dobbs in Barbcr sta orlšla. Toda Indijanec jima je sledil kakor naslovljen pes, ki se ne more ločili od svojega gospodarja. Vdanost ali zvestoba ali kak drug podoben občutek ga niso vodili. Bil je skoz in skoz trezen materialist. Vedel je, da gresta na petrolejska polja: vedel je, da bosta zmeraj dobila kaj jesti; in vedel je naposled, da ne bo nikoli poginil od lakote, če se jima pridruži. Če bi potoval sam, bi nikjer ne dobil niti drobtinice, komaj kaj od svojih rojakov, ki jih je bilo na ducate na vsakem petrolejskem polju, tigrov se je res bal. Na petrolejska polja je hotel na vsak način, da bi povprašal po delu; ni si pa upal iti sam ali pa s kakim Indijancem. Strahote grmičevja in džungle je bolje poznal kakor belci. Ko sla pol ure hodila, se jc Barbcr okrcnil in rekel: »Zopet se rjavi hudič plazi za nama.« Dobbs jc pobral nekaj kamnov in jel Indijanca njimi obmetavati. Toda Indijance se jc kamnom spretno umikal in jc še bolj zaostal, da bi ga ne zadeli, če bi Dobbs ali Barbcr od časa do časa pobrala kamen in ga zalučala v Indijanca. »Tega se ne bova znebila,« je rekel Barbcr. »Nobena reč ne zaleže.« »Ubili bi ga bilo treba kakor bolno mačko,« je rekel Dobbs jezno; znova je pobral kamen in ga vrgel proti Indijancu. Res, ko sla prispela na naslednje petrolejsko polje, jc že štorkljal Indijanec z njima v kuhinjo, kjettje tudi on dobil porcijo jedi. Nadzorniku se je čudno raztegnil obraz, ko je zagledal, kako se plazi Indijanec za obema. Dobbs in Barber sla povedala nadzorniku, kako ju Indijanec neprestano zasleduje, a nadzornik je samo zmignil z rameni. Ni prav vedel, kaj naj napravi z obema, ki potujeta z Indijancem po petrolejskib poljih. Tu med ljudmi je hodil Indijanec zmeraj z obema, da bi ga lahko pošteno pretepla. Toda lega tu nista mogla. Nadzornik bi takoj vso trojico spodil s polja, če bi se začeli pretepati. Toda da bi prenočila zunaj v grmičevju, je bilo poslednje, kar sta si Dobbs in Barber želela. Prav lako se jima je zgodilo tudi naslednji dan, Indijanec je zvesto štorkljal za njima, ostajajoč za lučaj zadaj; nasproti vsemu, kar sta mu izrekla, je bil lako lop, da nista vedela, kaj naj z njim napravita. Držal se ju je kakor klošč. Naposled pa sta so vendarle odločila. Tu na pelrolejskili poljih tako ni bilo dobiti dela in tako sta sklenila, vrnili se po najkrajši poti v mesio. Bila je to edina možnost, da se iznebita Indijanca. Indijanec j? bil zopet v sredi, pod njim je bil Barber, nad njim Dobbs. Tako se jc čutil najbolj na varnem. Vsi trije so se s pasovi privezali na vejo; tako so preprečili, da bi v spanju ne padli navzdol. Bila je dolga noč, ki so jo često prekinjali prividi in težke sanje. Naposled se je zdanilo. Pri svetli sončni svetlobi se je videlo vse prav naravno, groza iu divje nočne predočbe so izginile. Celo tla so se videla mnogo vabljivejša kakor ponoči. Samo trideset korakov dalje jc ležal travnik, ki se je prijazno svetlikal skozi drevje. ' . Trojica je sedla in vsak jc za zajtrk pokadil cigareto. Indijancc 36 izvlekel iz torbe nekaj suhih lortil in dal vsakemu po eno. Medtem ko jc trojica sedela in kadila iu žvečila ter vsaj za iiekaj časa molčala, so zopol zaslišali ligrove stopinje. Vse tri je hkrati prevzel strah. Te stopinje so natančno poznali, kakor so poznali hojo svojih sorodnikov. Čez deset let bi jih še natanko tako prepoznali kakor danes; kajti vsesale so so v vsako vlakno njihovega telesa in se lam naselile. Tiger pri svetlem dnevu. Zakaj ne? Toda v taki bližini ljudi? To je bilo vendar nenavadno. Dobbs se je obrnil v smer, od koder je ponoči slišal stopinje in od koder jih jc tudi sedaj slišal. Oprezoval je skozi drevje, pogledal na travnik -— in lam je bil tiger. Sedaj ga jc mogla vsa trojica natanko videti. Tiger Se jc pasel in bit z dolgo vrvjo privezan na parobek, da bi ne pobegnil. Bil je nedolžen liger, ki je bil vesel, če 11111 ni nihče kaj sloril in mu privoščil pašo. Bil je osel. Indijance ni niti zinil. Natanko je vedel, da je ponoči slišal tigra, 111 tigre jc poznal. Dobbs in Barber sta se spogledala. Nili besedice nista rekla, a v lice sta bila rdeča. Polom sla se smejala, da bi se skoraj razletela. Naposled je rekel Dobbs: »Čujle, za nekaj vas .prosim, ne pripovedujte tega nikomur. Sicer se ne bomo smeli nikjer več prikazati.« 3 Vas, ki so o njej Indijanci prejšnji večer govorili, je bila oddaljena komaj dvajset minut. Že to, da je bil tu privezan osel, ki se je pasel, jc dovolj pričalo, da vas ne more biti daleč. Vendar pa se človek na tako reč ne sme popolnoma zanesti, kajti osel bi bil prav lahko tudi lastnina drvarja ali pa kakega oglarja. V vasi so dobili nekaj jedil, fižol, Inrlile in čaj iz limoninih lističev. Pozno popoldne so prispeli na prvo petrolejsko polje. Dobbs je lakoj stopil k nadzorniku, a nobeno mesto ni bilo prazno. »Hočete jesti?« je vprašal nadzornik. »Da,« je rekel Dobbs. »Tudi prenočili bi radi tu, če se da.« »Bomo že tudi za to našli kak prostorček,« je rekel nadzornik ¡11 zopet odšel v svojo barako, prej pa je še pomignil proti kuhinji. Indijanec se je držal obeh kakor klošč. Nista se ga mogla otresti. Ko so torej prispeli h kuhinji, si jih je kitajski kuhinjski nadzornik ogledal in nato odločil, da bodo jedli v kuhinji. Če bi bila Dobbs in Barbcr sama, bi jedla v jedilnici za belopolte delavce. Zaradi Indijanca pa to ne gre, kajli ti imajo laslno kuhinjo. »Moža se morava iznebiti.« je rekel Dobbs med prežvekovanjem. »Saj vendar ne moreva potovati z njim po vseh pelrolejskili poljih. Tako ne gre več dalje.« »Jutri ga bova spodila domov,« je odvrnil Barbcr, ki si ni hotel pokvarili teka s tem, da bi sedaj koval načrte. Pozneje sta šla Dobbs ¡11 Barber k delavcem, da bi slišala, kakšno je življenje tu in na okoliških pelrolejskili poljih. »Nič posebnega,« je rekel neki hved dolgin. »Sami mrtvi vrelci. V štirih vrelcih je slana voda. v dveh pesek in v osmih sama ilovica. Povsod jih zasipajo. Ne hodila dalje. Le daleč dol na jugu vrtajo nove. Toda od tu ne moreta tja. Tja prideta čez Panuko ali Ebano; lo pa je že v drugem okolišu.« Spali so v nekem skladišču na starih vrečah, kjer so bili varni pred osli, in so nadoknadili spanje, ki so ga v pretekli noči zaradi tigrov zamudili. Zjutraj so dobili .še tečen zajtrk, nato so odkorakali dalje. »Takole, preden greva še na drugo petrolejsko polje, kjer dobiva mogoče delo ali pa vsaj kosilo, morava Indijanca ubiti,« je rekel Dobbs. ko sla bila pol ure oddaljena od polrolejskega polja. »Čujle,« je nagovoril Dobbs Indijanca, »sedaj greva sama dalje, Ne potrebujeva vas več.« Indijancc ju jc plašno pogledal iu rekel: »Toda tigri, senjor!« »S ligri pa morale kar sami opravili,'« se je vmešal Barber. »Midva vas ne marava s sabo.« Pta/grad/ssa Saraž^smka 12 3 'i 5 6 7 R 9 ID 11 Vodoravno : 1. sredstvo za sporočanje, mesto v Grčiji; 2. kraj na Tolminskem; 3. forum v NOB, pisalna potrebščina; 4. izraz bolečine, nota, reka v Afriki; S. veznik, vrtna rastlina, osebni zaimek; 6. trgovati na drobno; 7. znak za kemično prvino, kos perila, vzklik; 8. otok na Jadranu, nedoločni zaimek, predplačilo; 9. vrsta živali, drag kamen; 10. vas v goriškem okraju; 11. kolonialna dežela v Afriki, žensko ime. Navpično : 1. čebelarske potrebščine, kemična prvina; 2, laboratorijska priprava; 3. panoga v lahki atletiki, punčka; 4. svojilni z S-iiuck, šarm, pripadnik slovanskega naroda, 5. ruska reka, zli duh, pod-rednl veznik; 6. mesto v Abesiniji; 7. ploskovna mera, ime svetovno znanega šahista (narobe), diftong: 8. vr- sta izdelka, števnik (v otroški izgo-varjavi), del voza; 9. priimek angleškega državnika, poziv (tujka); 10. plaža: 11. znano taborišče v Južni Italiji, mesto, v katerem je bil sklenjen sporazum 50:50. REŠITEV KRIŽANKE IZ 20. ŠTEVILKE 1. Manitoiba, 9. izoliran, 10. lote- rist, 11. ora, 12, ser, 13. vi, 14. at 16. LO, 17. uren, 19. Notozero, 20. amen, 21. j.v, 23. aj, 24, do, 25. ito 27. mig, 28. Lakadivi, 31.' Agesila j. 32. Salamina. Navpično: 1. Milovan Djilas, 2 Azori, 3. nota, 4. ile, 5. tir, 6. oris. 7. Base.l, 8. antropologija. 14. aroma, 15. Tezej, 17. lita, 18. Nen, 22. vlaga. 24. d.ivam, 26. okel, 27. mili 29. asa, 30. dim. V kinematografih Istrskega okrožja predvajajo te dni slovenski umetniški film Šole in mladinske organizacije, organizirajte množične obiske! JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA SPORED NAJVAŽNEJŠIH ODDAJ od 24. do 30. maja 1952 ' SOBOTA, 24. maja: 18.15 Politični pregled — 18.30 Jaki: Venček slovenskih narodnih — 21.45 Slavnostni konccrt — 22.00 Od sobote do sobote. - NEDELJA, 23. maja: 8.30 Za naše kmetovalce — 9.00 Mladinska oddaja: Po poti Titovih štafet — 13,15 Glasba po željah — 16.30 Vesela nedelja v besedi in melodiji — 17.30 Pevski zbori po gornjem Krasu. — PONEDELJEK. 26. maja: 14.00 Iz del Johana. Josefa in Ribarila Straussa — 11.35 Slovenske narodne poje vokalni kvintet »Niko Štritof« — 18.00 Glasbena revija, vmes jezikovni pogovori — 19.00 Uganite, kaj igramo — 21.00 Ljubljansko elodališče v letošnji sezoni. — TOREK, 27. maja: 11.35 Slovenske narodne — 18.00 Znani rcvijski orkestri — 19.00 Sergej Prokofjev: Koncert v D-duru op. 19 za violino in orkester — 20.00 Vineenzo Belli-ni »Norma«, opera v dveh dejanjih. — SREDA, 28. maja: 11.15 Mladinska oddaja: S poli Titovih štafet — 14.00 Glasba iz filmov, operel in baletov — 18.30 Pesmi našega juga izvaja na harmoniko Jože — 21.00 Poje komorni zbor RTCT p. v. Mirana Hasla. — ČETRTEK, 29. maja: 14.00 Igrajo popularni orkestri — 17.45 Iz naše narodne revolucije — 18.00 Od Save do Drine v narodni pesmi. — PETEK. 30. maja: 11.15 Šolska ura: Mati narava — 14.35 Slovenske narodne — 18.00 Rimski Korsakov: Španski capriecio — 18.15 Zdravje in dom — 18,25 Mirko Polič: Odlomki iz opere »Deseti brat« — 19.00 Literarni obzornik. Maskirana kombinacija Beli: Kgl, De5, Tel, Te4, Se5, a5 \b4, d.4, f2, g2, h2. Črni: Kg8, Dd8, Te7, Te6, Sc8, a6 fo5, c6, f6, g7, h7. Zadnja poteza črnega je bila f7— f6. Orni je pač račnal, da bo z njo dobil figuro, kajti trdnjava na e4 ni br.anjena. Beli, ki je komaj čakal na to potezo, ima sedaj lepo 'možnost, da izvede takozvano ma-skirano' (zakrito) kombinacijo, v kateri bo osvojil kmeta in dobi' odločilno prednost. 1. Se5—-17! (Napad na dsmo in na trdnjavo. Cmi ne sme vzeti ko-Inja ker sledi po 1, . . . K : f7, 2 'Dh5 + , Ke7 (2. ... g6, 3. Dh7 + •itid.), 3. T : e64-, K : e6, 4. Tel-f 'Kid6, 5. Deo-K Kd7, 6. Dio-K Kd6 7, Ds6 mat). 1. . , . D:d8, 2. Te4:e6, De8 : e6 3. Sf7—108. Kombinacija je končana. Črni bo ¡¡zgubil kmeta na c6 in prosti beli kmet na d liniji bo» odločil partijo. Objame in oglasi AVTOPODJETJE »ADRIA« V KOPRU začne 23, maja z rednim dvakrat tedenskim prevozom ko-madinega trgovskega blaga iz Portoroža v Ljubljano . in nazaj. Odhod kamiona vsak torek in petelk iz Portoroža ob 8. uri zjutraj, oz cib 10.30 iz Kop£a in prihod v Ljubljano ob 17.30. Odhod iz Ljubljane vsako sredo in sabcito ob 9. uri prihod v Koper ob 15.30, oz. v Portorož ob 17.30. — Tarifa zelo ugodna, s BARNIK »BUDVA« je cd 15, maja uvedel še dve vožnji na progi Kapeli—Trsi', in sicer z odhodom iz Kopra ob 8. in 12. uri in z odhodom iz Ttfsla ob 9.30 in 14.30. r * KOORDINACIJSKI ODBOR 1. MAJ obvešča interesente, da morajo prijaviti terjatve v nepreklicnem roku •do 27. maja t. 1. Po izteku tega roka se račiuni odncono reklamacije ne bedo upoštevale1. « APPOLONIA CORRADINI roj. Ar-genti (rojena 22. III, 1904) proglašam za neveljavno svojo osebno izkaznico, izdano cd MLO Koper ki sem jo izgubila 5, t. m. na poti iz Kopra do Campo Maržo. * VOJKOVA KOČA na Nanosu je od L maja dalje stalno odprta in oskrbovana. Večje skupine naprošamo, da najavijo svoj obisk vsaj 8 dni prej in si tako zagotovijo prenočišče in oskubo. Planinsko društvo Postojna Ali bi rade šivale za svoje otroke pa ne znate ukrojiti? .Ko se menja letni , čas - ob novi sezoni kot — —----~ —- pravimo - se zgrnejo ll]*" na vsako -mater poleg vsakdanjih še nove, se-.zonske skrbi. Posebno nagli skok zime v poletje nas. spravlja kaj xad v zadrego. Ko še nosimo zimske obleke odlagamo ali pozabimo, da bi že takrat morale pregledati, katera oblačila iz prejšnjega leta bodo otroci lahko nosili še letos Zopet smo pozabile, da -11 j ti naši ljubi otroci ta- 12' ko hitro rastejo in se zanašamo, da jim bo še to ali ono od lanskega leta prav. Ko jim pa pomerimo stare obleke, se vsako leto znova začudimo: ali je mogoče, da so postala vsa krilca prekratka in životki preozki? Pozabile smo, da so hlačke zlizane in ki jih ilui110 opere in zlika. Velikost pdikazanega kroja (št. 2.) je mišljena za petletno dokliico. Trikotni naprsni del z zanko okoli vratu jc primernejši za sončenje. Za igro jc pnpravnejši v pravokotni obliki (lit X 16 cm) z naramnicami, ki jih prekrižamo na hrbtu in pripnemo na hlačke. Kroj prav lahko zmanjšamo aH zvečamo. Za hlačke rabimo 60 cm blaga. Izrez ob nogi naj se dobro prilega. St. 3. Predpaisniiček za dve letnega dečka, iz 65 cm blaga. ce, prirejene po krojni poli »Naše žene«. Vzemite polo belega papirja, z ravnilom narišite okvir v velikosti danih mer. vrišite kroj od točke do točke, izrežite ga in položite na blago. Dodajte za šive. (St. 1.:) Pred-pasniček za 3 letno deklico u-poraibife lahko tudi kot krilce. Z letno bluziico, ali v vročini brez nje bo malo dekletce v nijem prav ljubko. Ukrojimo in seš.ijemo ga hitro in z malo truda iz 1 metra blaga. da ne bodo več dolgo zdržale. Skratka, prestrašimo se že v mislih računa pri šivilji, ki bi naj vse to predelala, povečala in na novo sešila Precej lažje je materi, ki zna sama šivati. »Sešila bi že, če bi mi kdo ureza!« slišimo tolikokrat. Naša generacija mater, ki ima sedaj majhne otroke, se je priučila šivanja — v kolikor ga obvlada — brez posebnega šolanja. Ko je dorašča-la pred njo generacija naših mater je spadalo šivanje k splošni izobrazbi mladih deklet. Čeprav je bila ta izobrazba precej enostranska, se šivanja prav gotovo niso u-čile v svojo škodo. Kako se bodo izkazale naše hčerke, bomo šele videli. Šolska vzgoja, ki ročno delo zanemarja, nr.m glede tega ne vliva velikega upanja. Sreča je. da se žene same znajdejo, če jih prilike k temu prisilijo in če niso prav posebno nerodne. Zato ne icaže obupovati zaradi vzgoje naših hčera. Začetek je vedno težak. Ce ne šivate sami ali če zašijete samo, če "vsim kdo ureže, vam svetujem, da se opogumite in poizkusite s krojenjem po danih predlogih. Prvi način, ki je pripraven le za enostavne kroje, je razviden iz priložene ski- Za vroče poletne mesece so igralne hlačke zdravo in prijetno oblačilo, ki je praktično tudi za mater Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik Milko Stolfa. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper Santorijeva ulica 26, tel. 170, poštni predal 2. - Številka tekočega računa pri Istrski banki v Kopni 00-009-171. Zbf\ñVNIŠKI KOTIČEK Za zboljšanje higienskih razmer v primorskih akrajih V znamenju reorganizacije hi-liicnske službe je postala Nova Gorica sedež okrožnega higienskega zavoda, ki ga vodi dr. Marušic. V okviru zavoda so ustanovili laboratorij za bakteriološke in serološke preiskave, ki sc je namestil v bivši Rafutovi vili. Kakor v vsej Sloveniji bodo higienske postaje na Primorskem (v Idriji, Ilirski Bistrici. Postojni, Sežani in Tolminu) dobile svoje laboratorije za male kemične analize. To leto se zdravstveni delavci ter sanitarni tehniki še posebej bavijo z vprašanjem zdrave pitne vode, ki jc osnovni pogoj higienske ureditve domov in naselij. Slaba, okužena pitna voda jc nevaren vir težkih nalezljivih bolezni, da omenimo samo tifus. Zato so predvideli sistematski pregled vseh vodnjakov, studencev in kapnic v primorskih okrajih. Vsa pitna voda bo bakteriološko pregledana v laboratorijih. Z zdravo pitno vodo jc oskrbljen tolminski okraj, ki premore 51 vodovodov. Izmed ostalih virov pitne vode prevladujejo studenci. Največ skrbi pa povzroča higienskim delavcem zanemarjeno in nezadostno vodno omrežje na ilirsko-bistriškem področju, ki nosi posledice dolgoletne italijanske okupacije. Koliko hribovskih vasi in naselij v Brkinih jc dolga desetletja dobivalo pitno vodo iz primitivno zgrajenih, slabo zavarovanih kapnic. Enako slabo so bila preskrbljena z vodo zapadna Brda, za katera smo pričeli graditi vodovod pri Plavali ob Soči. Filtrirana voda bo speljana iz doline Soče po ceveh na vrli strmega brega, v glavni rezervoar pri Vrhov-Iju, od koder bo speljan vodovod po niže ležečih Brdili. Pomožni vodnjaki nad ICojskim in v Žalen bregu pri Medani so že skoraj zgrajeni, polagali so začeli tudi cevi. Prav tako so delno zgrajene vodovodne napravi ob Soči. Čc nc bo večjih zastojev zaradi tehničnih ncprilik, bo življenjsko važno vprašanje pitne vode v Brdih kmalu rešeno. L, K. Drugi način, uporaben.za one, ki ne znajo same krojiti, zahteva nekoliko več spretnosti in vaje. To ji povzemanje krojev iz krojnih pol ki jih prinašajo modni listi. Sloven ski ženski list »Naša žena« prinaša krojne pole štirikrat letno. Pole; krojev ženskih plaščev, kostimov oblek in perila za odrasle in otroke boste našle na krojnih polal »Naše žene«, predloge za ročna dela vseh vrst, kroje za igračke, navodila, kako krojimo, kako večamo ali manjšamo kroje in druge praktične nasvete za žene, ki šivajo same. Pri upravi lahko naročite tudi že izgotovljane kroje. Modele z nje prinaša »Naša žena« v vsaki številki. S. 0-» 41 11.tr 1 itatammt« (Nadaljevanje s 6.-7. strani) ustne. Zaman. Ves božji dan se je stara žival izčrpavala v b-ezkorist-nil", in strašnih nario;'.i. Glad jo je trupli, ki je bil še g', inivitejšl zaradi vse i člene '.ime, ki sc jc- raz-tn - a' i v M- naokoli. H1 ipe.c v, prit a.-. '1 več tega dne. Potep/.; «e je po ;,v./.a„vih in s. o' z:i ptičjimi gr--i\ Prišel je pa zopet prihodnjega dne. Koko: ves izčrpan, je bil legel. Ko je o-pazil ian-ta,.se je dvignil, v pričakovanju, da ga bo ta premestil na drug jDrostor. Toda fant se ni niti dotaknil bata, ki je ležal v travi. Pristopil je, si ogledal žival, ji treščil v nos grudo zemlje, ki se je razbila na beli dlaki, in je žvižgaje odšel. Konj je ostal pokonci, dokler ga je še lahko videl; ker je pa dobro čutil, da bodo vsi njegovi poskusi da bi prišel do trave, ostali brez-koristni, se je zopet ulegel na bok in zaprl oči. Naslednjega dne Zidora ni bilo Ko se dan kasneje približal Ko-koju, ki je ležal iztegnjen, je opazil da je ta mrtev. Tedaj je obstal pred njim, si ga ogledoval, zadovoljen s svojim delom in pa obenem začuden, da se je tako hitro končalo. Dotaknil se ga je s .stopalom, privzdignil eno njegovih nog, je naglo spustil, se nanjo usedel in je tako obsedel, z očmi uprtimi v travo, brez vsake misli. Vrnil se je domov, vendar ni hotel nič povedati o nezgodi, kajti hotel je še izkoristiti za pohajanje čas, ki ga je navadno rabil, ko je odhajal h konju, da bi mu menjal prostor za ppašo. Sel je pogledat naslednjega dne Krokarji so vzleteli, ko se je približal. Nešteto miuh se je sprehajalo po truplu in brenčalo vseokoli. Ko je prišel domov, je povedal, kaj se je zgodilo. Nihče se ni posebno čudil, kajti žival je bila že tako stara. Gospodar je dejal dvema slugama: »Vzemita lopate in napravita jamo tam, kjer leži.« In hlapca sta zagreola konja prav lam, kjer je umrl od lakote. In trava je pognala gosta, zelena in krepka, hranjena.od mrtvega telesa. ZA DOBRO VOLJO VSELEJ NI MOGOČE »Meni na primer zelo ugaja, če nosi moški, ki ima črne lase, črno obleko, tisti, ki ima rjave, rjavo . . .« »To je že vse lepo; toda kakšne naj nosi tisti, ki je plešast?« * Ženin je prav na poročni dan zaspal. Ko je ves zasopljen pritekel na postajo, je zvedel, da je vlak s katerim je hotel k nevesti, že odpeljal. Ves razburjen je skočil na pošto in poslal tole brzojavko: »Vlak ušel, ne poroči se, dokler ne pridem!« * Prodajalka: »In tule je prav lepo voščilo za god: Edini, ki sem jo kdaj ljubil . . .« Kupec: »Dobro, dajte mi jih deset!« Uspele konjske dirke v Postojni Klub za konjski šport »Heroj Vojko« v Postojni je tudi letos priredil tradicionalne konjske dirke ina rakitniškem letališču pri Postojni. Jahači so pod vodstvom svojega inštruktorja kapetana JL/ Budimira Maiksimoviča nastopili v dveh skupinah, V prvi skupini so bili postojnski mladinci, ki so tekmovali v volteževanju, manežken-jahanju in v preskakovanju za- veliko smelost, popraviti pa morajo držo in upravljanje s konjerr pri samem skoku čez oviro. Zmagala je kobila Vesna z jahačos« Dinkom Borjančičem, pred Vidom (jahač Bruno Ba-zjak) in Dunavorr (jahač Kristl Hlad). V drugi skupini so tekmovali volteževanju. Zmagal je Anton Milavec pred Ivanom Tomšičem in Alojzom Stefančičem. Vsi so vztraj- iprek, v drugi pa novinci, mlnjš' mladinci, pionirji in dve mladinki ki so se pomerili v volteževanju Med mladinci je zmagal v volteževanju Bruno Slivar pred Dušanom Garzaroliijem in Alešom Ko deleto-m. Manežko jahanje so opazovali številni gledalci z veliko pozornostjo in zanimanjem. Vs' jahrči so pokazali precejšen napredek v jahanju, drži in obv'ada-nju konja. Ocenjevalna komisija )je določila naslednji vrstni red: 1. Bruno Slivar, 2. Aleš Kodele 3. Franko Blazina in 4. Dušan Gar-izarolli. Nrjvečji uspeh so dosegli jahač1 pri preskakovanju zaprek. Se pree enim letom je to prvino komjskegr športa obvladal deloma le en mladinec, pri tej prireditvi pa jil-je skakalo že sedem. Pokazali s ni jahači, zlasti pionir Ivan Tomšič, ki najbolj redno poseča vaje V drugem delu tekmovanja so s; pomerili kasači Postojne, Prestran-ka in Lipice, V prvi vožnji eno-vpreg (2000 m) je zmagala kobil» Džonlcn (vozač Karel Bnb.šek, lastnik Zivinopromet, P res tram ek), dnugi vožnji (2000 m) je zmagal konj Slavjan (voariik Jože Može lastnik MLO Postojna), v tretji vožnji (2000 m) pa konj Lisec (vo-lZač in lastnik Ivan Lenček, Postojna). Dirke so vodili člana mm-ave kluba. Vreme j° bilo lepo in tudi tekmovalni prostor je bil dobro urejen. Čeprav so razpoloženi tekmovalci ¡11 konji pripomogli k propa-eandl tega lepega in koristnega športa, je vendar potrebno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti. Naj omenim samo, da ni bilo zvočnika in zvonca, potrebno bi bilo organiziraiti avtobusni promet za prevoz potnikov iz Postojne in nazaj, pa tudi preskrba z jedačo in pijačo bi bila zelo dobrodošla. Zvečer je bila v hotelu »Javor -nik« razdelitev nagrad zmagovalcem. Nagrade sta darovali podjetji »Nanos« in »Lipica«. -jor Uspela telovadna akademija v Idriji Telovadno društvo »Partizan« v Idriji jc priredilo 10. in II. maja telovadno akademijo, ki je obsegala L1 točk ter je napravila v primeri z lanskim letom velik korak naprej. Tokrat jc nastopila samo mladina, ki je pokazala, da jc s sistematičnim delom v telovadnici zelo napredovala. Pohvaliti moramo predvsem mladinke. ki so pokazale na dvovišinski bradlji, posebno pa še v parterni telovadb; tudi vrhunske telovadne cíclenle. Skoda je samo, da vaditelji niso svojim točkam dali tudi zadostne slikovitosti z uporabo dekoralcr-skili in svetlobnih elementov in enotnosti krojev. Telovadno društvo v Idriji si je za letošnje leto zastavilo zelo obširen program, ki ga dosledno izvaja, zato smo prepričani, da nas bo razveselilo še z marsikatero prireditvijo. L. S. Na tekmovanju naših najboljših strelcev v Zagrebu je bilo doseženih 5 novih rekordov. V streljanju z domačo vojaško puško iz stoječega položaja jc Nikola Skorič dosegel 153 točk, kar jc za 1 krog boljše od dosedanjega rekorda. V streljanju z isto puško iz klečečega položaja je dosegel Petrovič 174 krogov, kar je za II krogov boljše od državnega rekorda. Odličen rezultat je dosegel naš prvak Stevo Prauhart v streljanju s švicarsko vojaško puško — 521 krogov, kar je za 7 krogov boljše od njegovega dosedanjega rekorda, ki ga je postavil leta 1918 na svetovnem prvenstvu v Buenos Airesu. Tudi njegova rezultata iz stoječega položaja — 169 krogov in klečečega položaja — 177 krogov sta boljša od državnega rekorda. Medtem so vojaki počivali od trudapolne poti in ubijali prijatelje oglejskega gospostva-; To so bili telički, ki so jih dobili deloma v hlevih Dvora, deloma pa v tolminskih hlevih; obljubili so jih plačati z dukati, a so pozabili na obljubo. Dalje pujski, ki se še niso opitali in so imeli mehko meso, katerega se je držala mast in slanina; spečeni na ognju so se kar topili v -ustih. Kokoši in petelini, ki so še pred dnevom ponosno korakali po dvorišču, so šli isto pot. Pri tem pa niso bili všteti sir, jajca, gnjati, kosi govedine, zelje iti kruh, ki so ga pekle tri dni v veliki peči v Dvoru vse dekle, ki so bile na smrt trudne, ker so morale venomer streči objestnim galjotom. Med vsemi pijačami je najmanj tekla voda, zakaj v dvorski kleti so izvohali sode vina, ki so jih zvalili na prosto in točili pijačo v velike posode, v katere so pomakali svoje rilce, zalivali svinjino in se napajali ko živina. Bilo je belo vino, ki so ga grofovi pritovorili iz Gorice, in je šlo po žilah ko ogenj; bilo je rdeče furlansko vino, ki je gasilo žejo. Ko so se nažrli in nalukali, nabruhali in nasuirčali, se jim je zaželelo druge zabave. Ulovili so starca, mu silili mesa in ga zalivali z vinom, da je skoraj umrl. Oče, čigar mlado hčerko so mu pred očmi oskrunili, je zbežal v cerkev sv. Urlia in pričel zvoniti plat zvona. Glas brona je klical ljudi, ki so mislili, da gori; prihiteli so in našli očeta, ki se je ruval z dvema vojakoma, dokler mu eden izmed nji.i ni porinil sulice v prsi. »V imenu usmiljenja božjega, niste prav storili,« je dejal gospod Anton, ki je stopil med nje. »Ali hočeš tudi ti pokusiti jeklo?« ga je vprašal vojak. »Na najcenejši način boš zapustil ta svet. Poskusi!« Tedaj je vstala od Bele vode, od cerkvice svetega Urha, čudna ženska postava; brodar je šel za njo z obvezano glavo, ki so mu jo prejšnji večer načeli vojaki za plačilo, da jih je prepeljal. »Po vsi sili je hotela sem,« je pojasnil. »Prepeljati sem jo moral. Ali ni Agata iz Modrejc?« Bila je Agata. Videla je sijaj požara nad Tolminom in krvave jezdece. Vso noč je begala po polju in iskala prehoda čez reko. Proti poldnevu je našla brod in brodarja, ki ji je odsvetoval v Tolmin, ona naga; vsaj zagrni se!« pa je silila v vodo. Oči so ji blazno gorele, lase je imela razmršene, krilo na kolenih raztrgano, prsi razgaljene. Ko so jo vojaki zagledali, so se zakrohotali. Ljudje so odstopili, nekateri so dejali: »Norica je!« — a drugi: »Čarovnica!« Duhovni gospod je obrnil glavo proč in s pogledom ošinil ljudi: »Čarovnica tako kakor jaz in vsi. Nevedna je.« Nato je dejal Agati: »Po kaj si prišla? Glej, kakšna hodiš okoli. Pojdi domov!« »Kje so krvavi možje na konjih? Vso noč jih iščem. Sinoči sem jiii videla, kako so vsi v ognju drveli v temo.« »Pojdi domov!« je ponovil duhovni gospod. »Ali ne vidiš, da si Ona pa ga ni poslušala. »Kaj mi hočeš?« je dejala. »Možje so mi vzeli Florjana in mojega brata. Kje je Ljnbota? Krvavi možje na konjih so mi ga odnesli. Tja, tja . . . daleč . . . Kje je Toniš? Toniš, moj Toni»! Jaz sem Devica Marija, zato jih iščem, da jim povem: Sinka Jezusa sem zibala, on je prelil kri za vse ljudi in ni treba, da jo oni znova prelivajo.« Vojaki niso razumeli besed, v pijanosti in sitosti so se krohotali in režali starkini zmedenosti in njeni goloti; gospod pa se je tresel od svete togote in od usmiljenja nad to bedo. »Pohujšanje delaš, Agata, ki si bila vselej pametna ženska. Povej, kdo je bil tvoj mož in sin? Premisli, preden govoriš!« »Moj mož je bil Florjan, moj sin je bil Toniš...« je dejala po premolkti. »Kako imoreŠ hiti potem Devica Marija, ki je rodila sina Jezusa? 17 v : ■ Poglej se, vrni se domov, ali pa v katero hišo, da te spodobno ogrnejo.tr Agata je s pogledom begala po vojakih in po okrog stoječih ljudeh. Zagledala jc mrtvega moža na tleh. Kakor da gleda novo čudo, so se ji široko razprle oči. Razprostrla je roke in planila proti mrliču. Pocenila je in ga močila s solzami, ki so ji tekle čez lica; kri umorjenega je krvavila njene grudi. »Florjan, Toniš!« je jokala. »Zakaj so te? Glej, jaz sem tvoja mati, Devica Marija, ki so mi prebodli srce sedemkrat in sedemkrat navzkriž in povrtali s sulicami v njem, da jih je škropila kri, in so vsi krvavi. Jokala sem, a se jim nisem smilila, kot se oni niso usmilili tebe, ki si ves krvav, in se niso usmilili mene, ki sem vsa rdeča od krvi. Glej, vidim lojtre, ki so postavljene do Boga, pojva po njih! Tam gori ni biričev ne grofov ne galjotov; čisto polje se razprostira med hladnimi gozdovi, po zlatem soncu pa se sprehajajo nevoljniki z roko v roki in se smejejo, kot se na zemlji niso smejali. Vidim Florjana, le Toniša ne; kje je Toniš? Vidim vse sosede in so podobni plemičem. Bog pa dela in kuje in ga vprašaj: ,Kaj delaš?' In bo odgovoril: ,Kujem sulice, meče, teze, žeblje, verige, razbeljena železa in drogove za bodoče čase.' -— ,In kdo jih bo rabil?' —• ,Bojevniki.' — ,In zoper koga?' — ,Zoper grofe in biriče, galjote, gastalde, pisače, vazale, samostrelce in suličarje.' Tega dne ne bova učakala, moj dragi, pojdiva po nebeških lojtreah v pisano polje, zakaj tu bodo še gospodarili mogočni gospodarji. Njihova ura se še ni iztekla. Čemu se obotavljaš?« Ljudi je bilo ob teh besedah groza in so se razšli. Vojaki pa «o vprašali gospoda Antona: »Kaj čveka ta ženska? Če govori proti pa-trijarhu ali proti nam, jo nasadimo na kol vranam za kosilo.« Gospod Anton je dejal: »Mrliča uči, kod je najbližja pot v nebesa in ga prosi, naj jo vzame s seboj.« »Nas naj poprosi; mi ji pomagamo,« so se krohotali vojaki. Gospod Anton pa je odšel proti Beli vodi in se spotoma trkal na prsi misleč na besede blaznice: »Velike besede, resnične besede, preresuične besede! Bog mi odpusti; bolj sem šibek kot blazna ženska!« Teden pozneje je jahal iz Čedada v Tolmin čemeren gospod z dvema spremljevalcema in neprenehoma vpraševal, če bo pot še dolga, ko «e je izmed dreves na ovinku prikazal sivi Kozlov rob. »Tam ?« je vprašal čemernež. »Tam.« mu je odgovoril njegov pribočnik, gastaldo Feliks. »Želim obilo sreče!« »Če bo Henrikova volja.« je vzdihnil čemernež. Bil je novi patrijarliov» kapetan Branco de Grassi, ki je bil poslan na svoje novo službeno mesto v Tolmin. Tako je zatonilo leto tisočtristošesto. Anica je ozdravela. Deklici sta spoznali Tonišcvo dobroto in se ga nista več bali. Na dom sta pozabili; kdaj pa kdaj Sla le ob spominu na mater potočili kako solzo. An ica se je razcvitalu in s svetlimi oemi pogledovala Toniša, kakor da ga nečesa prosi. Urška je vsa tiha hodila po koči, venomer kaj pospravljala, postiljala ali pometala. Pri tem se ji je zdelo, dn ji roka ob dotiku vsakega predmeta boža Toniša. Sestri sta bili kot Marija in Marta iz svetega pisma. Ena je Tonišu napolnjevala kočo, a druga dušo. Bilo jc jutro, ko .je v polnem žaru vzhajalo sonce in sijalo med drevje, tedaj jo Izbor stal v bregu in čudč se gledal na ravnico. Ker ga je slepila svetloba, je z roko zustrloči, da bi bolje videl. Ali jc res, ali ga vara pogled? Dve deklici, ena drobna in majhna, a druga zastavna, kot da njeni, boki kličejo po rojstvu otroka. Izborit se je izvil: iz prsi «meh in udaril med debla. Bil je smeh človeka, ki so mu še vedno hoče življenja. ;t» ., o Če je že Izbor občutil radost ob pogledu un dekleti, jc; bila Toniševa radost, ki je z njima živel, dvojna. Dajala mu je moč, da je delal iti skrbel za tri, ko t je prej delal in skrbel le zase. In ni ga več težila samota in zapuseéñost v Urah, ko je počival od dnevnega dela. In občutek in nemir človeka, ki je prej sam spal na dišečem senu, na listju ali na trdem vejevju, zdaj pa je v koči slišal dihanje dveh deklet. --------■ ,. i:•■■■ j:.-.— ^-V.-■ .'..V ; -rji