MONTANISTIKA KAZALO SEDIMENTNE KAMNINE 4 METAMORFNE KAMNINE 16 MAGMATSKE KAMNINE 19 Živjo! Pred vami je vodnik, ki vas bo popeljal v skrivnostni svet kamnin Montanistike. Nekaj zanimivosti razkrivajo že pogovori fosilov in mineralov, ki se skrivajo v kamninah, bolj radovedni pa lahko več informacij najdete v info krogih. Tiskani vodnik je nadgrajen z obogateno resničnostjo (AR). Poiščite znak ob likih fosilov in mineralov ter se prepustite drugačnemu pogledu na stavbo. SEDIMENTNE Smo rudistne školjke in prihajamo iz Kazelj KAMNINE na Krasu. Lepo pozdravljeni! Ste opa- zili, kako so z nami okrasili Stavba Montanistika je bila po na- vhodni portal stavbe Monta- črtih arhitekta Franceta Tomažiča nistika? Kot da bi bil obdan zasnovana leta 1937. Kladivi nad z vencem cvetja. vhodom nakazujeta pomen besede montanistika, ki izhaja iz latinskega poimenovanja za goro ( mons). Montanistika je namreč veda o rudah in rudarstvu, razvija pa znanja o priVeč o nas vam bodo povedali dobivanju mineralov iz zemeljske moji sorodniki v stavbi. Zdaj pa skorje. Danes ima v tej stavbi sedež le vstopite vanjo, opazujte raz-Oddelek za geologijo Naravoslovno-lične vrste naravnega kamna in prisluhnite »okamnelim spomi- tehniške fakultete. nom« njenih prebivalcev. 4 Dobodošli! Imenujem se Lithiotis problematica, vse podolgovate bele proge na stenah vhodnega stopnišča Litiotidne školjke so izumrla skupina školjk, pa so moje sestre litiotide. ki so po obliki spominjale na današnjega Bi verjeli, da smo školjke? leščurja. Živele so zgolj v srednjem delu starejše jure pred okoli 190–180 milijoni let. Večji del školjke je bil zasidran v morsko dno. Najlažje prepoznamo dolge, tanke, ne-ravne vzdolžne preseke rodov Lithiotis in Cochlearites, pojavljajo pa se tudi njihovi kratki prečni preseki in krajši preseki drugih rodov (pogosta je Opisoma). Podpeški apnenec so lomili že stari Rimljani v 2. stoletju. Kamnite bloke so tovorili po Ljubljanici in jih uporabljali za gradnjo Emone. Še danes jih lahko vidimo v ostankih rimskega zidu. Po zatonu rimske države je zanimanje za Jaz sem pa Cochlearites. Te kamen iz Podpeči usahnilo. Kamnoseške lepe sive kamnite plošče delavnice so se tam znova pojavile šele so narejene iz podpeškega konec 18. in v 19. stoletju. Po rušilnem apnenca, ki so ga rezali v kamnolomu v Podpeči na juž- ljubljanskem potresu leta 1895 so ognem robu Ljubljanskega barja. romno podpeškega apnenca uporabili za izdelavo apna, potrebnega za obnovo mesta. 5 Sem Lithioperna in rada bi vam povedala, da veliko mojih sestric krasi tudi Pri geotehniških raziskavah ob pritlično avlo Nebotičnika, zunanje gradnji Nebotičnika med letoma stopnišče in notranje arkadno dvo-1930 in 1932 je sodeloval Karel rišče ljubljanske mestne hiše, notra-Hinterlechner (1874–1932), ute- njost stavbe slovenskega parlamenta meljitelj slovenske geološke šole in in vodnjak v parku Zvezda. eden od prvih treh rednih profesorjev Univerze v Ljubljani. Spominski napis je v vhodni avli Nebotičnika. Najlepši spomenik pa nam je Jože Plečnik (1872–1957), najpomembnej-postavil arhitekt Jože Plečnik v ši slovenski arhitekt, je bil velik ljubitelj Narodni in univerzitetni knjižnici. Tam so naše prijateljice še po- podpeškega apnenca. Uporabil ga je tudi sebej zaslužne za monumentalni pri gradnji stavbe ustavnega sodišča, za videz notranjega stebriščnega fasado in notranjost stavbe Zavarovalnice stopnišča in velike osrednje avle. Triglav na Miklošičevi, arkade na tržnici, zunanje stopnišče uršulinske cerkve, fasado gimnazije na Šubičevi ulici, Marijin steber na Levstikovem trgu, spomenik Simonu Gregorčiču pri Križankah in stebre stadi-ona za Bežigradom. Eden od Plečnikovih učencev je bil tudi France Tomažič, arhitekt stavbe Montanistika. 6 Povedala vam bom zgodbo o našem prihodu iz morja v Podpeč. Oooo, Dvig slovenskega ozemlja se je zgodil najbolj se spomnim alpidske oroge-med alpidsko orogenezo, najmlajšim neze, zelo nemirnih milijonov let, ko gorotvornim procesom, ki je trajal od smo se neprestano bale potresov. jure do pliocena, poteka pa še danes. V Ko smo odmrle, smo obležale Ob tresenju se je ozemlje prelamlja-v apnenčevem mulju, na ka- tem času se je dvignila celotna alpsko-lo in dvigovalo. Tako smo se znašle terega so se nalagale nove in -himalajska gorska veriga. Pri nas se je v Dinarskem gorstvu. nove plasti. Naše lepe lupine ozemlje najbolj dvignilo v zadnjih nekaj iz aragonita so tudi povsem 10 milijonih letih z vrhuncem v miocenu prekristalile v večje kristale pred okrog 10 milijoni let. kalcita. »Strjevanje« sedimenta v kamnino imenujemo litifikacija. Je del procesa diageneze, ki zajema vse spremembe sedimentnih zrn od odložitve do trdne kamnine. Če so sedimentna zrna sestavlje-na iz kalcijevega karbonata (mineralov kalcita in aragonita), z litifikacijo nastane kamnina apnenec, ena najpogostejših kamnin Slovenije. V proces diageneze sodijo tudi poznejše spremembe v kamnini, npr. nastanek rjavkastih nazobčanih stilolitnih šivov. Nastanejo ob močnem stiskanju apnencev, ko se ti pod pritiskom raztapljajo, ostanek neto-pnih primesi (npr. mineralov glin, pirita in različ- nih oksidov) pa tvori svetle šive. 7 Jaz se pa še dobro spo- minjam svoje mladosti, ko smo živele v idilični topli laguni, prepolni raznolikega življenja. Litiotidne školjke so živele v tropskih, plitvih lagunah na robovih oceana Tetida. Okolje, ki ga imenujemo Dinarska (včasih tudi Jadran-ska) karbonatna platforma, je bilo podobno današnjim Bahamom. Gre za obsežno plitvo-morsko, skoraj ravno ploščo, ki z dokaj strmimi pregibi prehaja v obdajajoče jo globlje morje. Litiotidne školjke so tako poseljevale široko razprostranjene plitvomorske trate in včasih tvorile tudi manjše grebene. Danes apnence z litiotidami najdemo povsod po Dinaridih od Trnovskega gozda preko osrednje Slovenije pa vse do Črne gore. 8 Psssst, nekaj vam moram pri- šepniti, da me litiotide ne slišijo. Litiotide so poseljevale le del lagune, One so se vedno držale bolj zase, zato jih v kamnolomu najdemo le v ne-povsod drugod pa je bila naša kaj plasteh. V drugih delih lagune je bilo fosilna druščina veliko bolj pestra. življenje očitno bolj pestro, saj so v osta-lih plasteh kamnoma številni fosilni pol- ži, srčaste školjke, ramenonožci, morske spužve in luknjičarke. Zanimivi so tudi onkoidi, do nekaj centimetrov velika kepasta zrna z nepravilno oblikvanimi koncentričnimi ovoji. Onkoidi nastanejo, ko neko sedimetno zrno ali lupinico obraščajo sluzasti ovoji modrozelenih cepljivk, na katere se lepi Jaz sem Gervilleioperna in sem droben apnenčast mulj. Ker se nastaja-litiotidna školjka z najlepšim joči onkoidi neprestano kotalijo, dobijo srčastim presekom. Vabim vas v z novimi in novimi ovoji lepo sferično avlo, kjer vam bodo svojo zgodbo obliko. povedali moji mlajši sorodniki. 9 Rudistne školjke, ki jim lahko rečemo tudi Spoznali smo se že pri vhodnih kar rudisti, so bile značilne prebivalke pli-vratih in čas je, da vam pred- stavim svojo širšo družino. Smo tvih morij v kredi. Najbolj raznolike, naj-rudistne školjke, ki zaradi svoje lepše ornamentirane in največje vrste so iz oblike spominjamo na rogove. časa mlajše krede, približno med 100 in 65 milijoni let pred sedanjostjo. Rudistne školjke imajo eno lupino večjo in razpotegnjeno v obliko roga, druga lupina pa je manjša in rabi le kot pokrovček. Izumrle so konec me-zozoika hkrati z dinozavri in amoniti v času množičnega izumiranja, ki mu je botroval padec asteroida na območje današnjega Tudi rudistne školjke so, tako kot litiotide, polotoka Jukatan v Mehiškem zalivu. živele v plitvomorskem okolju Dinarske karbonatne platforme. Najdemo jih v plasteh kredne starosti, ki so razgaljene predvsem v priobalnih delih današnjega Dinar-skega gorstva. Pri nas so značilne predvsem Tudi me prihajamo iz za Kras, od koder je večina različkov rudist-enakoih mezozojskih nega apnenca, ki jih vidimo v stavbi Monta-plitvin kot litiotidne ško- nistika. Proti jugu se rudistni apnenci po-ljke, le da smo Primorke, javljajo vzdolž celotnega Jadrana in gradijo pa še precej mlajše smo. tudi mnogo otokov. Stenske kamnite plošče avle in stopnišč na Montanistiki so z otoka Brač. 10 Pozdravljeni, prihajam z Brača in sem prava Arhitektonski kamen, s katerim so obložene stene (k)rasotica. Povedala vam Montanistike, je znan pod imenom rasotica. Krasi-bom, kako smo me živele jo ga spekter rjavih barv in številne lepo ohranjene v svojih časih. Alora, jaz pa prihajam s svetlo okraste rudistne školjke. Te so v apnencu Krasa in povedala vam lahko ohranjene v položaju, iz katerega je razvidno, bom, kako pisan je bil ta da je bila večja lupina pritrjena na morsko dno ali lepi košček sveta v naših vanj vsidrana. Rudistne školjke so večinoma živele časih. v skupinah, kjer so druga drugo podpirale, oziroma so mlajši osebki živeli pritrjeni na starejše. Če Veliko različkov rudistnega apnen-je v taki skupini osebkov le nekaj, jo imenujemo ca, ki jih najdemo na Montanistiki, šopek, če jih je več, je to grozd, če pa jih je zelo ve-je s Krasa. Razlikujejo se predvsem liko, skupini rečemo trata. Fosili so lepo ohranjeni, po barvi in pretrtosti rudistnih kar nakazuje, da je bilo okolje nastanka mirno, naj- školjk. Ta spekter je posledica zelo verjetneje mirna laguna, v kateri so živeli še polži, različnih okolij znotraj plitvega mahovnjaki, hidrozoji, luknjičarke, krinoidi in tudi morja, kjer so nastajali. Temni raz-posamezne korale. lički z lepo ohranjenimi fosili so nastajali v zatišnih delih platforme, torej v lagunah. Svetlejši pa so značilni pred- vsem za robne, bolj izpostavljene dele, na katerih so na obsežnih rudistnih tratah uspevale robust-nejše rudistne školjke. Čeprav so bile bolj odporne, pa so bile pre- cej zdrobljene, pogosto v pov- sem neprepoznaven drobir. 11 Sem iz Avberja in sem kljub starosti zelo lepo oh- ranjena, pa še črna barva Temne apnence z zelo lepo ohranjeni-mi pristoji. mi rudisti so lomili pri vaseh Avber in Kazlje. Nastajali so v zaprtih lagunah ali na njihovih robovih. Mirna lagun-ska sedimentacija je omogočila, da so se fosili lepo ohranili. Poleg tega se je v sedimentu ohranilo tudi veliko organ-Ciao, sem kaprinida iz Repenta- bra, zamejka. Eni boste rekli, da ske snovi, ki je drobno razpršena med me je malo dosti, ma jaz že vem, sedimentnimi zrni. Prav ta primes zakaj moramo mi z mejnih obmo-daje kazeljskim apnencem (pa tudi čij imeti trdo kožo. braški rasotici) značilno temno barvo. Na Montanistiki so iz kazeljskega apnenca narejene stenske plošče okoli vratarske lože, temne talne plošče v avli, stranske obloge stopnic ter bloki na prevojih stopnic, v ograjnih stebrih na stopnicah, v podstavku rudarskega kipa v prvem nadstropju in pod klopmi. 12 Repenski apnenec so kopali pri Repentabru, na slovenski strani meje pa v kamnolomih Doline pri Ja, pri nas v Koprivi je bilo svoj čas še huje. Bolj malo je Vrhovljah, Povir, Lisično, Vitez in Polževo. Danes sta ak-ostalo od teh rudistnih školjk, tivna le še prva dva. Ta apnenec je svetlo siv. Sestavljen jaz, polž nerineja, pa sem jo je iz svetlejših robustnih rudistnih školjk in vmesnega kar dobro odnesel. temnejšega rudistnega drobirja. Nastajal je na robnem delu platforme v neposredni bližini obsežnih rudistnih trat, ki so krasile pregibe platforme v nekoliko globlja morja. Ker so bila ta območja podvržena močnemu va-lovanju in nevihtam, je večina rudistnih školjk zdroblje-nih, ohranile pa so se le bolj robustne in odporne lupine Koprivski apnenec je poimenovan po vasi Kopriva, kjer so rudistov, ki pripadajo družini kaprinid. ga lomili v starem kamnolomu, ki je danes naravna vrednota Na Montanistiki so iz repenskega apnenca narejene državnega pomena. Pridobivali so ga še pri Gabrovici in Plis-vhodne stopnice v avlo. kovici. Danes so ti kamnolomi večinoma opuščeni, kopljejo ga le v kamnolomih Kopriva in Doline, kjer bočno prehaja v repenski apnenec. V koprivskem apnencu so, drugače kot pri repenskem, zdrobljene prav vse rudistne lupine, kar kaže na sedimentacijsko okolje s še višjo energijo. Med rudist-nim drobirjem lahko opazimo lepo ohranjene fosilne polže nerineje, ki so bili dobro prilagojeni na življenje v takšnem razburkanem okolju. Zaradi večje zdrobljenosti školjk je ta apnenec bolj homogen in po videzu nekoliko temnejši. Na Montanistiki so iz njega narejene svetle plošče v tleh avle in stopnice, ki vodijo v višja nadstropja. 13 Ah, kjer so živeli rudisti drugih apnencev, je bilo še v redu, v naših koncih je pa znalo biti Najbolj zdrobljene rudistne ško- tako sakramensko hudo, da ljke so v svetlo sivem lipiškem sem še danes vsa raztresena. apnencu, ki je nastajal v najbolj razburkanem okolju. Školjke so pogosto razdrobljene v milime- trska zrna, tako da je apnenec videti povsem enobarven. Na Montanistiki je iz tega kamna narejena spominska plošča na steni v avli. Še danes ga intenzivno pridobivajo v kamnolomih pri Lipici, kjer ga imenujejo »enotni« oziroma »unito« apnenec. Nekatere plasti v istem kamnolomu pa kljub vsemu vsebujejo lepo ohranjene rudistne školjke, tovrstni apnenec pa imenujejo »rožasti« oziroma »fiorito«. 14 Repenski apnenec je eden najbolj znanih in cenjenih kraških arhi-tektonskih kamnov, saj je zaradi njegove masivnosti iz njega možno pridobiti tudi zelo veliko kose. Odporen je tudi proti zmrzali, zato so ga na Krasu tradicionalno uporabljali za zunanje dele stavb (portale, okenske okvirje). Kot okrasni kamen ga vidimo tudi drugod po Sloveniji. V Ljubljani so iz njega narejeni tlak Zgodovinskega atrija mestne Vam moramo povedat hiše, pa tudi podstavek spomenika Sidro v parku Zvezda, opazujemo še, da imamo veliko pa ga lahko še na vhodnih stopnicah v Bambergovo hišo na Miklošiče- žlahte tudi drugje po vi ulici. Iz njemu sorodnega koprivskega apnenca so narejene svetle Ljubljani. fasadne plošče in tlak v tretjem nadstropju stavbe slovenskega parlamenta. V Ljubljani se pogosto pojavljata tudi oba različka lipiškega apnenca. Najdemo ju med drugim v glavnem atriju Rotovža (ljubljanske mestne hiše), v zgornjih nadstropjih in v prehodu Nebotičnika, v stavbi parlamenta, na stopnicah in v podstavkih spomenikov pred Univerzo in ob Vegovi ulici. Spodnji del fasade frančiškanske cerkve na Prešernovem trgu je obdan z rožastim lipiškim apnencem, v stebričkih ob Zoisovi cesti in v okvirju spomenika Srečku Kosovelu pa je enotni lipiški apnenec. Iz kazeljskega apnenca so notranje stranske stopnice in tlaki podestov v stavbi parlamenta, stebri v kavarni Nebotičnika, bili pa so tudi portali v veži nedavno porušene stavbe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. V prehodu pod Nebotičnikom najdemo tudi rasotico z Brača. 15 METAMORFNE KAMNINE Metamorfne kamnine nastanejo s spre-membo ali, učeno rečeno, metamorfozo magmatskih, sedimentnih ali starejših metamorfnih kamnin. Glede na teksturo metamorfne kamnine delimo na masiv-ne, ki so sestavljene iz mineralnih zrn Ali lahko lepo prosim pridem podobnih velikosti in ne kažejo usmer-tudi jaz do besede ... da spet jenosti, ter skrilave, kjer so mineralna ne zakuham! Sem mineral zrna podolgovata in zaradi usmerjenih kalcit in s svojimi mineralnimi tlakov med metamorfozo razporejena bratci gradim čudovito meta-pravokotno na smer največjega tlaka. morfno kamnino marmor. Posledično se take kamnine koljejo vzdolž usmerjenih mineralov v tanke plošče oziroma skril. Metamorfoza poteka pri povišanih tlakih in temperaturah ter ob prisotnosti teko- čin in plinov globoko v Zemljini notran-In povem vam, školjke nad josti. Do nje prihaja na stikih tektonskih mano res ne vedo, kaj so plošč, kjer ena plošča tone pod drugo hudi časi. Uhhh, raje se ne (subdukcija) ali zaradi vtiskanja magme spomnim, kako vroče in na-v trdno Zemljino skorjo. Pri procesu porno je bilo. metamorfoze se spremenita mineralna sestava in tekstura kamnine, kemična sestava pa ostane nespremenjena. 16 Verjetno veste, da je kamnina, ki jo gradim s svojimi bratci, v sve-Marmor je svetla običajno masivna tu kamnitega modnega okrasja metamorfna kamnina. Gradijo jo pre-prava zvezda. Pa kdo še ni slišal težno mineralna zrna kalcita in včasih za marmor? tudi dolomita, ki so lahko različno veliki, od mikroskopskih velikosti, ki jih s prostim očesom ne vidimo, do velikosti nekaj milimetrov. Kadar je marmor »čist«, je lahko povsem bele barve, če pa vsebuje druge nekarbo-natne minerale, je obarvan sivo do črno, rožnato, rumenkasto idr. Ime marmor na trgu okrasnega Priznati pa moram, da vam žal ne kamna velikokrat napačno ozna-morem povedati takih zgodbic o čuje tudi kamnine, ki to niso. Iz- svojem življenju, kakršne pripovedu-raz pogosto uporabljajo za poli- jejo moji prijatelji iz apnencev. Zara-rane okrasne kamnine ne glede di vseh teh pritiskov in vročine se ne na njihove značilnosti (npr. za spomnim svojega rojstnega kraja. hotaveljski apnenec). Po mineralni sestavi je marmor enak karbonatnim kamninam (apnencem in/ali dolomitom), iz katerih je tudi nastal. Te kamnine med seboj zelo preprosto razločujemo po tem, da v marmorju nikoli niso ohranjeni fosili, ki jih pogosto vidimo v apnencih (in tudi v dolomitih). 17 Kamnino, v kateri bivam, imajo v svetu arhitekture in umetnosti zelo radi. Zato je moje sorodstvo razseljeno po vsem svetu. Svetovno najbolj znani ka- mnolomi marmorja so v Car- rari v italijanski pokrajini Toskana. Iz carrarskega mar- morja so narejeni številni sve- tovno znani spomeniki, kot je Michelangelov kip Davida v Firencah, Panteon v Rimu idr. V Ljubljani so iz tega marmor- ja izklesane figure Robbovega vodnjaka. V Sloveniji so nahajališča marmorja le na Pohorju, kjer so ga lomili in uporabljali že Rimljani. Na Montanistiki marmor opazujemo na tleh v avli. Najverjetneje prihaja iz Makedonije, od koder je tudi tisti, iz katerega je narejena fasada Cankarjevega doma. 18 Sem mineral plagioklaz. S MAGMATSKE prijatelji bi vam radi razložili še svojo življenjsko zgodbo, KAMNINE ki smo jo naslovili »Iz globoč- nin«. Magmatske kamnine nastane- jo s kristalizacijo iz magme, ki ji Kristalizacija in nastanek magmatskih rečemo tudi lava, če se izlije na kamnin sta posledici ohlajanja magme. površje. Glede na to, kje so nastale, Ta lahko poteka počasi, ponavadi globoko jih delimo na globočnine, nastale pod Zemljinim površjem, pri čemer imajo iz magme globoko pod Zemljinim minerali dovolj časa, da lepo kristalizirajo. površjem, in predornine, nastale Nastane kamnina s približno enako veliki-iz magme plitvo pod Zemljinim mi in lepo oblikovanimi mineralnimi zrni površjem ali iz lave na površju. (zrnata struktura). To je značilno za globočnine. Če pa se magma in predvsem lava zaradi hitrega padca temperature ohladita hitro, mineralna zrna kristalijo le delno, Mi smo imeli srečo, da smo se preostala talina pa se strdi v t. i. osnovo tako lepo oblikovali. Če nas (porfirska struktura). To je značilno za opazujete pod svetlobo, se naše predornine. kristalne ploskve lepo svetijo. 19 Sem mineral piroksen. Prav ponosen sem na Čizlakit je zelene barve, saj ga sestavlja-kamino, ki jo s prijatelji jo večinoma minerali pirokseni (svetlo Čizlakit je zelo cenjen slovenski ar-gradimo. Ime ji je čizlakit zeleni), amfiboli (temno zeleni) in alkal-hitektonski kamen. Zaradi omejenih in je nekaj zelo posebnega. ni glinenci (beli), vsebuje pa tudi kre-zalog je kamnolom danes zaprt, primen. Matično kamnino pogosto sekajo dobivanje pa je namenjeno zgolj za svetle (aplitne in pegmatitne) žile. Ka-restavratorstvo. Na Montanistiki je mnina je poimenovana po vasici Cezlak iz čizlakita izdelan lijak v čitalnici. V na Pohorju, ki je eno od le petih nahaja-Ljubljani pa ga lahko vidimo še pod lišč v Evropi. okni na pročelju stavbe parlamenta, v njej pa na glavnem stopnišču. Iz njega je tudi pročelje Mestne galerije. Čizlakit je globočnina, kar pomeni, da je nastal globoko v Zemljini notranjosti, iz katere se je kamnina kasneje dvignila Ja, iz globin smo prišli, kot območje Pohorja in okolice, kjer ka-iz strašnih globin. Ali mnino danes najdemo. To območje je vas zanima, kako? bilo dvignjeno zelo hitro, zato se v Sloveniji le tukaj pojavljajo magmatske in metamorfne kamnine, ki so značilne za globlje dele skorje. Ker je čizlakit mlada kamnina, stara le okoli 20 milijonov let, se je glavni dvig verjetno zgodil v zad-njem višku alpidske orogeneze pred približno 10 milijoni let. 20 Sem mineral kremen in hvaležen sem, da so me v čizlakitu ostali sprejeli v svojo temnejšo družbo Že na prvi pogled, npr. po barvi, so mag-in da nam je tako uspelo vsaj malo matske kamnine med seboj različne. zgladiti večne spore med svetlimi in Kakšna magmatska kamnina bo kristali-temnimi minerali. Če ne razumete, o čem govorim, si oglejte še zadnje tri la iz taline (magme ali lave), je odvisno kamnine. predvsem od izvora in sestave taline v Zemljinem plašču in skorji. Iz talin različ- ne sestave kristalijo različni minerali. Če je talina vsebovala več silicija in kisika, so kamnine svetlejše, če pa je vsebovala več magnezija in železa, so temnejše. Ne-kateri minerali so bolj značilni za svetle magmatske kamnine (npr. kremen), drugi pa bolj za temne (npr. piroksen). Tudi jaz prihajam s Pohorja in sem del kamnine z imenom granodiorit. V moji kamnini se radi družimo s kremenom, zato si vedno dobro-došel. Več o naši druščini pa je napisano na naslednji strani. 21 Granodiorit je magmatska kamnina, globoč- Pa sem si res našel od- nina. Sestavljajo ga večinoma svetli minerali lično družbo. Minerali, ki sestavljamo to kamnino, (kremen, glinenci) pa tudi temni, kot sta rogo-se zelo dobro razumemo. vača in biotit, zaradi česar je sivkastega videza. Po sestavi in tudi po imenu je soroden bolj znanemu granitu, le da med minerali glinenci prevladujejo plagioklazi. Granodiorit pogosto sekajo svetle aplitne in pegmatitne žile. Tudi te so po sestavi podobne granitu. Aplit tvori-jo zelo majhni, pegmatit pa zelo veliki kristali, Naše lepo Pohorje je pa res za videt. Pa gajstne sosede tudi včasih tudi poldragi in dragi minerali. imamo, o njih ste verjetno že kaj slišali … V Sloveniji granodiorit pri- dobivajo pod Pohorjem v enem od največjih delujočih kamnolomov pri nas, v Cezla- ku pri Oplotnici. V neposre- dni bližini je tudi kamnolom malo starejšega in bolj butič- nega čizlakita. 22 Če se pravi najdemo skupaj, smo zelo močni in trdni. Tudi zato nas radi povabijo k sodelovanju tako za zahtevnejša dela na cesti kot tudi za Iz pohorskega granodiorita, ki so ga včasih ime-okrasje. novali tudi pohorski tonalit ali pohorski granit, iz-delujejo talne kocke in robnike ter tudi stenske in talne plošče. Zaradi svojega videza in obstojnosti je v Sloveniji najpogosteje uporabljan naravni kamen za zunanje površine. V Ljubljani so skoraj vse površine Trga republike iz pohorskega granodiorita. Fasade stavbe Maximarketa in obeh bližnjih stolpnic so obložene s ploščami, trg pa je tlakovan s kockami. Z njim so tlakovani tudi Prešernov in Mestni trg ter več ulic. Fontana na ploščadi Ajdov- ščina je iz dveh monolitnih blokov, največjih, kar so jih pridobili v pohorskem kamnolomu. Skupna ocenjena teža fontane je več kot 200 ton, zato so jo morali v Ljubljano pripeljati s tankovsko prikolico. Pred kratkim so se nam med obnovo notranjosti Monta- nistike pridružili tudi moji sorodniki v tujerodnih vrstah kamnin iz daljnih dežel. Pojdi- te jih pogledat v dvigalo. 23 Čizlakit je res podoben moji kamnini, a so minerali v njem vsi pomešani. Ne vem, kako lahko sploh shajajo skupaj! Pri meni je tako kot pri gra-nodioritu vse bolj urejeno. Pa da se izognemo zmedi, Gabro je magmatska kamnina, globoč- čeprav nas imenujejo tudi nina, ki je po sestavi zelo podobna čiz- »črni granit«, nismo z njim lakitu. Navadno je temno siva do črna nič v sorodu. Baje pa nas (minerali pirokseni in amfiboli), lahko tako lažje prodajo, tako da krasimo številne stavbe. zelenkasta (mineral rogovača) in z beli-mi lisami (minerali plagioklazi). Kristalila je globoko pod Zemljinim površjem iz magme, bogate z magnezijem in želeZa kamnino gabro se na tržišču pogosto zom. Če gabro primerjamo s čizlakitom, uporabljata imeni »Africa nero«, ker jo pri-prvi ne vsebuje minerala kremena , ki je dobivajo tudi v Afriki in ker je črne barve, značilen predvsem za svetle magmatske ali pa »črni granit«, ki pa je zaradi povsem kamnine. Torej sta kristalila iz taline z drugačne mineralne sestave granita zelo nekoliko različno sestavo. napačno. Gabro na vhodu v dvigalo Montanistike je prav gotovo od daleč. V stavbi je iz gabra narejen tudi vhodni prag stavbe. Za slednjega pa vemo, da prihaja iz Jablani-ce v Bosni in Hercegovini, od koder je tudi spodnji del Prešernovega spomenika pri Tromostovju. 24 Ja pa ja, granit pa tak! Da ne bo pomote, mi nismo nikoli tako temni. Granit je magmatska kamnina, globočnina, nastala globoko pod Zemljinim površjem. Je najpogostejša kamnina celinske Zemljine skorje. Na pogled je kamnina svetla, bela ali rožnato obarvana. Kristalila je iz magme, ki je bila bogata s silicijem in kisikom. Svetlo barvo ji dajejo kremen in minerali alkalnih glinencev, plagioklazov in svetlih sljud. Granit v dvigalu je belkaste barve in verjetno prihaja iz Bra-zilije. Skupaj z gabrom bi ga na Montanistiki lahko imenovali kar geološka tujerodna vrsta. Tudi granit lahko v Ljubljani vidite ob ogledu Prešernovega spomenika. Iz njega je svetlejši zgornji del. 25 Naslov: MONTANISTIKA Avtorji in mentorji projekta Vsebine: Petra Žvab Rožič, Matevž Novak (idejna zasnova), Boštjan Rožič Grafično oblikovanje: Nace Pušnik Grafično oblikovanje in prelom: Erazem Simon Paravinja, Nina Šalomon, Urška Kos v okviru predmeta Načrtovanje pisav, študijska smer Grafične in interaktivne komunikacije, študijsko leto 2018/2019 Jezikovni pregled: Zarika Snoj Verbovšek Elektronska izdaja Ljubljana, januar 2024 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 105219331 ISBN 978-961-94145-9-0 (PDF) Ta projekt Evropske noči raziskovalcev je inanciran s strani Evropske komisije,Marie Skłodows-ka-Curie Actions. Projekt je prejel sredstva okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, št. pogodbe 954337. Izvedba tega projekta je inancirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.