Gospodarski rezultati, ki smo jih dosegli v devetih mesecih 1978
vevce, okt., nov. — Rezui-lati poslovanja v obdobju janu-ar'—september 1978 prikazujejo Pričakovani boljši rezultat kot je °il v polletju letošnjega leta, Slede na I. trimesečje pa je ob- * v
Najpomembnejši razlogi za izboljšanje poslovanja so:
. — Proizvodnja in prodaja sta Se narasli. Kolikor bo proizvodna tudi v zadnjem trimesečju rasla z istim tempom, bomo konec ;eta lahko beležili preko 62 tisoč ton papirja.
— Tudi V. PS — TOZD Grabni papir — je v zadnjih treh Mesecih dosegel pozitiven finančni rezultat. Količina papirja se j(i v septembru prvič povzpela Oa 3.000 ton neto.
Cisti dohodek bi bil lahko še Večji, vendar ga znižuje preko 15 jnilijonov neplačane realizacije, n se nanaša v glavnem na izvozne terjatve. Za osebne do-n°dke smo iz čistega dohodka — not je že znano — izločili letos ^a 47,3 odstotka več sredstev kot seveda se temu primerno 2r>ižuje znesek za sklade. Izdatke Za osebne dohodke prekomerno pPremenjuje tudi preveliko Steblo nadur. Tudi sistem nagrajevala bo potrebno revidirati in ®.a bolj uskladiti z dejanskimi ponovnimi rezultati,
v Ostanek za sklade — 22.778 din vedno ne zadošča za pokritje JPorazumskih obveznosti za zdru-^vanie sredstev, niti ne za for-obranje želenega sklada skup-n.e Porabe in ne omogoča finan-nranja vseh potreb po sindikalni ]sti. iz teh sredstev bomo pokrili omaj obveznosti, za katere smo 6 v tem letu zadolžili.
, Kljub povečanju čistega do-n°dka nismo dosegli nobenih aredstev poslovnega sklada, iz katerega bi lahko odplačevali ?Puitete za investicijske kredite.
tem devetmesečnem obdobju smo celoten prihodek dosegli z S® ”/o, dohodek s 73,5 0/i> in čisti Pohodek z 68 %> (zaželeno bi bi-0	e/o!). S še boljšim delom v
sdnjih treh mesecih letošnjega eta lahko dosežemo še večji fi-Pančni rezultat in presežemo zadavljeni plan za leto 1978. Na ta bpčin bi lahko izboljšali finančno ,.anie in gotovo se splača potrudi Kljub temu pa problem od-j ačila anuitet ter formiranja žetega sklada skupne porabe še ®dno ne bi bil v celoti rečen.
čuten napredek (saj smo v prvih treh mesecih poslovali še z izgubo).
Doseženi finančni rezultati v devetmesečju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta:
V TOZD TEHNIČNI PAPIR je bila proizvodnja na papirnih strojih sicer nižja od lanskega četrtletja za 4,5 odstotka, planirano pa je presegla za ca. 9 odstotkov. Vzroki za manjšo proizvodnjo glede na isto obdobje lani so že poznani, saj smo jih navedli že ob polletju. Naj večji delež proizvodnje zavzemajo: univerzalni tiskarski papirji, kulerji, tapetni papirji, bankpost in ciklostil.
Na premaznem stroju je proizvodnja porasla od lani za 3,6 odstotka, glede na plan pa za 12,7 odstotka. Kvaliteta osnovnih papirjev za premaz se je izboljšala, zmanjšali so se zastoji in izmet na premaznem stroju, kar vse je pripomoglo k dobrim poslovnim rezultatom na PRS.
V	devetih mesecih letošnjega leta je bilo proizvedenih 11.906 ton klasičnih papirjev in 12.395 ton premazanih papirjev.
V	brusilnici je bilo proizvedeno 2.776 ton lesovine, kar je 7,5 odstotka pod planom.
V	obratu energetika je bilo pro-
izvedeno 32.686 MWh električne energije, od tega 7.235 MWh hidre in 25.451 MWh termoelektrične energije. Poleg proizvedene je bilo nabavljeno še 14.648 MWh električne energije, saj smo jo skupno porabili 47.334 MWh, pri čemer je bil delež domače proizvodnje 69,1 odstotka. Proizvodnja pare je bila 290.125 ton.
TOZD Tehnični papir je dosegel skupno realizacijo 389,083.095
din, kar je 9,9 odstotka nad planiranim. Povprečne prodajne cene, ki so se nekoliko dvignile in s tem tudi pripomogle k boljšemu finančnemu rezultatu, so za klasične papirje 13,85 din in za premazane papirje 19,69 din.
V TOZD GRAFIČNI PAPIR je proizvodnja glede na lanskoletno obdobje silno napredovala, saj je bila lanska 9-mesečna količina presežena za 54 odstotkov, kljub temu pa glede na planirano zaostaja za ca. 7 odstotkov.
Ogromen korak naprej je bil storjen na področju zastojev, saj so se znižali kar za polovico, s tem pa je izkoriščenost stroja celo nekoliko presegla planirano raven. Tudi izmet kaže tendenco upadanja, vendar žal sanacijskega načrta 25 odstotkov še nismo dosegli.
Glede strukture proizvodnega programa je treba pripomniti, da je bilo občutno premalo izdelanih premazanih papirjev, ki so veliko bolj donosni od klasičnih vrst papirjev. Skupna proizvodnja je bila neto 22.227 ton, od tega 15.304 ton klasičnih in 6.923 ton premazanih papirjev.
Dosežena realizacija v obdobju januar—september je 346,120.060 din, kar je glede na lansko ob-
dobje za 92,3 odstotka več, letošnji plan pa lovimo še s ca. 6 odstotki. Prodajne cene so v povprečju pri klasičnih papirjih s V. PS 14,50 din in za premazane papirje s V. PS 16,20 din.
Za TOZD VETA je tretje četrtletje letošnjega leta doslej najuspešnejše, tako da je zaostanek za lanskoletno realizacijo v istem obdobju zmanjšan. Najuspešnejši je bil mesec september, v katerem je bilo prodanih 209.789 rolic tapet, tj. za 3 odstotke več od lanskega najboljšega meseca — avgusta.
V tem obdobju je bilo izdelanih 3.358.140 rolic tapet, kar je 6 5 odstotka nad planom. Od tega je šlo za vzorčne rolice 3.593 rolic tapet, torej je bila blagovna proizvodnja 1,354.547 rolic in sicer 1,327.272 rolic prve kvalitete in 30.868 rolic II. kvalitete. Lepila je bilo izdelanega 92.360 zavitkov, kar je kar 53,9 odstotka nad planiranim. Skupna realizacija je bila 65,765.077 din, tj. 13,5 odstotka nad planom (v lanskem letu za 1 odstotek pod planom). Povprečne prodajne cene rolic so 44,23 din, lepila pa 21,58 din za zavitek.
Vsem članom kolektivov Papirnice Količevo in Papirnice Vevče, bralcem »Našega dela« za praznik republike 29. november iskrene čestitke.
Uredništvo
(Nadaljevanje na 2. strani)
Od ustanovitve nove Jugoslavije do danes
VEVČE, OKT., NOV. — Tridesetletno obdobje in pol nas že loči od ustanovitve današnje Jugoslavije. Bilo je izpolnjeno z živahno, borbeno in ustvarjalno dejavnostjo na vseh področjih družbenega življenja v naši domovini, z velikimi dosežki v materialnem razvoju. Povzpela sta se družbeni standard in kulturna raven. Okrepilo in poglabljalo se je samoupravljanje in boj za mir v svetu.
Ta polet in razvoj je s polno močjo zajel zlasti vse delovne ljudi in jih privedel v zavestno organizirano družbeno akcijo, skozi katero se oblikuje lik delovnega človeka. Ta je našel svoje težnje in hotenja v obravnavanju revolucionarnih idealov. V tem ohranjanju in ustvarjanju je delovni človek dokazal in še dokazuje odnos do samoupravne socialistične graditve.
Prav zato praznik republike ni več le običajen praznik. Je praznik ustvarjanja za vsakogar, ki napredno misli in deluje. Ker se spominjamo rojstva republike, 29. novembra, naj nikoli ne pozabljamo na zgodovinsko vlogo in na revolucionarni duh takratne in današnje generacije delovnih ljudi. Pred nami naj svetlo stoje naše naloge v nadaljnjem delu in boju za izgradnjo samoupravnega socializma, za izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. Kar je delavski razred pridobil v neenakem, vseljudskem boju proti okupatorju, naj nam ostaja sveto in nepogrešljivo. V današnjem času še obstajajo problemi. Reševanje teh je na-
loga, ki je postavljena prav pred delovne ljudi, ki želijo nenehno obdržati kontinuiteto revolucionarnih sprememb in prizadevanj zanje.
Za dosego tega so bili potrebni veliki napori, ki jih žal ovrednotimo le ob takih prilikah kot je praznovanje dneva republike. Vsi tolikšni napori zadnjega časa so naperjeni proti vsem tistim, ki jim ni po volji takšna pot, ki jo hodimo že petintrideset let. Še poizkušajo reakcionarne sile, posebno v tujini, otežkočiti ali celo razsuti napredni razvoj. Za takšna prizadevanja najde naš delovni človek natančno opredelitev in nanje jasno odgovarja. Po vseh teh letih jalovih prizadevanj bo tem silam pač postalo jasno, da so njihova prizadevanja zaman in da smo pripravljeni dogovarjati se le s tistimi, ki dopuščalo možnost enakopravnega dialoga. Pritiskov nas ni strah. Vajeni smo jih bili in znamo se jih znebiti. Niso zastonj poti našega predsednika, ki je spravil na noge ves tretji svet in našel vsem podtalnim silam ustrezen odgovor. Uresničevanje ustavnih načel, delegatskega sistema, politike stabilizacije in napredka so ideali delovnega človeka, ki te ideale združuje v svojih družbenopolitičnih organizacijah vseh socialističnih sil.
V znaku vsega tega tudi letos delovni ljudje stopamo k praznovanju dneva republike delovno, hkrati pa slovesno in ponosno na dosežene rezultate in lepe načrte.
S. R.
v 000 din
I,—IX. 1978	I,—IX. 1977
L Celotni prihodek	830.870	608.218
2- Porabljena sredstva	619.094	477.870
Dohodek	211.776	130.347
L Cisti dohodek	134.960	82.460
Del čistega dohodka za OD	105.596	71.677
”• Ostanek za sklade	22.778	8.107
Embalažni mizar, preddelavec Rafael Jakoš, pripravlja les za izdelavo
palet
Papirnica Vevče
GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU SEPTEMBRU 1978
September 1978		I.-IX. 1978	Plan 1978 Indeks doseganja plai 0 mesečno	IX. 78	0 I.-IX. 19		
Klasični papirji ton	3.764	3.024	2.633	143,0	114,9
Premazani papirji	1.939	2.146	2.507	77,3	85,6
PAPIR SKUPAJ:	5.703	5.170	5.140	111,0	100,6
Lesovina	361	308	333	108,4	92,5
Tapete rolic	178.316	150.904	141.670	125,9	106,5
El. energija MWh	3.367	3.632	3.632	92,7	100,0
IZKORIŠČEN JE ZMOGLJIVOSTI PAPIRNIH TER PREMAZNEGA
STROJA
	September 1978	0 I.-IX. 1978	0 1. 1977
II. PS	93,6	86,0	91,1
III. PS	92,2	90,1	87,8
IV. PS	95,0	94,0	89,6
Skupaj:	93,6	89,2	88,6
Premazni stroj	65,3	69,5	64,9
V. PS	84,7	80,4	65,6
Izmet II.—IV. PS "/o	14,4	13,3	13,0
Izmet na PRS ”/i>	20,9	20,4	21,3
Izmet na V. PS °/o	22,9	28,6	31,5
Proizvodnja papirja napreduje iz meseca v mesec, tako da vsak mesec beležimo nov rekord. Tako je bilo tudi v mesecu septembru. Na višino proizvodnje je vplivala rekordna proizvodnja V. PS — dosežena je bila neto količina 3000 ton. Iz gornjih podatkov je razvidno, da je V. PS glede na pretekla obdobja izredno znižal zastoje in izmet.
Proizvodni program je v stari proizvodnji kot običajno vseboval pretežno kul er je, tapete ter bankpost papirje, na V. PS pa so 75 °/o vseh proizvedenih količin vsebovali univerzalni tiskarski papirji, ostalo pa premazani papirji. Proizvodnja papirja na PRS je bila sicer nekaj nad planirano, vendar pa je glede na pretekle mesece nekoliko zaostajala. Vzrok temu so bili visoki zastoji ter povečana zaloga nedovršene proizvodnje.
Tudi proizvodnja lesovine je bila nadpovprečna z ozirom na potrebe v osnovni proizvodnji.
Prav tako je tudi proizvodnja tapet dosegla solidno raven glede na ugodno sezonsko prodajno obdobje.
Delegati poročajo
V mesecu oktobru smo imeli I. redni sestanek IO raziskovalne skupnosti. Obravnavali smo aneks in s tem v zvezi naloge in obveznosti naše raziskovalne skupnosti v naslednjih dveh letih in sicer:
—	evidentirane bodo možnosti in potrebe gospodarstva naše občine in vključevanje v raziskovalne naloge
—	pregledali bomo uspešnost (oz. neuspešnost) inovatorstva v naši občini.
Obe zgornji nalogi bosta izvedeni anketno z obiskom članov IO po delovnih organizacijah.
— Še naprej bomo sodelovali pri ustanavljanju mestne koordinacije za raziskavo in po ustanovitvi aktivno delovali
—	stekle bodo priprave za izdelavo programa za naslednje srednjeročno obdobje 81—85.
Sicer pa aneks za obdobje 79 do 80, obravnava naslednje naloge:
—■ ugotavljanje in opredeljevanje potreb po raziskovalni dejavnosti oziroma raziskovalnih
rezultatih na svojem območju in v medobčinskih razmerjih ter povezovanje in usklajevanje teh potreb, raziskovalnih programov in raziskovalnih kapacitet TOZD in OZD med seboj in s skupnim raziskovalnim programom v RSS in PRS;
—	vnašanje raziskovalne dejavnosti v širša razvojna prizadevanj a občine ter uveljavljanje znanstvenega pristopa v oblikovanju in uresničevanju razvojne strategije občine;
—	populariziranje in stimuliranje množične izumiteljske in organizirane raziskovalne dejavnosti, ter vseh oblik uveljavljanja nujnih dosežkov, zlasti v šolah, TOZD in družbenopolitičnih skupnostih.
Prispevna stopnja je glede na zgoraj naveden program 1,40 in se bo med letom lahko ukinila, kolikor bodo potrebna sredstva zbrane predčasno.
Delegat raziskovalne skupnosti: Stane Jalovec
V Italiji se oblikuje papirni monopol
V italijanski papirni industriji je prišlo do oblikovanja proizvodnega monopola. Nekdanji založnik Fabri je skupno s svojim partnerjem ustanovil konzorcij Fabocarti, ki v 13 obratih (med njimi je 8 papirnic Burgo skupine) zaposluje 7.000 delavcev. Delež konzorcija pri domači papirni proizvodnji je 25-odstotni oz. 92 odstotkov proizvodnje papirja v kulturne namene (časopisi in revije). Z nakupom je pridobil še 51 odstotkov državnih podjetij panoge. Od državne Efin družbe (IRI skupina) je pridobil namreč Carti-ere Italiane Riunite in Carti-ere Riunite Donzelle Meridio-nali. Na obe družbi, ki zaposlujeta v svojih desetih obra-
tih 4.500 oseb, odpade približno 11 odstotkov italijanske proizvodnje papirja in lepenke. Z združitvijo obeh družb, kateri bo v kratkem priključena še družba Ati, koncentrira Fabocart prek 36 odstotkov italijanske proizvodnje papirja in lepenke ter približno 60 odstotkov surovinske preskrbe. Lani sta imeli obe državni papirnici približno 30 mlrd. lir deficita, Burgo koncern (27. mlrd. lir deficita) pa pričakuje letos aktivizacijo poslov. Obe podjetji sta za sanacijo prejeli s strani svojih holdingov 24 mlrd. lir.
Vir:
Neue Zurcher Zeitung 231,
6. 10. 1978
Gospodarski rezultati, ki smo jih dosegli v devetih mesecih 1978
(Nadaljevanje s 1, strani)
Upamo lahko, da bodo planske naloge do konca leta v celoti izpolnjene. To nam bo delno onemogočala konkurenca, ki že nastopa z novimi vzorci, medtem ko je naša kolekcija stara. Tudi nekateri dobro idoči valji so v tako slabem stanju, da jih ne bo mogoče nadalje uporabljati za tisk. Zmanjšanje prodaje gre pripisati tudi pomanjkanju grobo-vlaknatega papirja, katerega udeležba je bila v celotni prodaji planirana z 8 odstotki, v devetih mesecih tega leta pa je udeležba tega papirja le 5,46-odstotna.
Za poživitev dejavnosti s staro kolekcijo bo oddelek prodaje tapet letos sodeloval še na dveh sejmih in sicer na beograjskem sejmu notranje opreme in pohištva ter na jadranskem sejmu v Budvi z namenom, da bi aktivirali tudi črnogorsko tržišče, ki do sedaj ne predstavlja znatnejšega deleža v skupni porabi, je pa sicer zelo zanimivo in ga konku-
renčna podjetja zelo intenzivno obdelujejo.
PRODAJA je bila uspešna, do katere povečanja je prišlo zlasti zaradi uspešnejšega izkoriščanja kapacitete V. PS; na tem še vedno obstojajo neizkoriščene rezerve, ki bodo omogočile še večjo proizvodnjo in prodajo. Prihodek od prodaje na domačem tržišču je povečan zaradi večjih količin, saj je bilo v devetih mesecih letošnjega leta plasiranih 3.000 ton papirjev na domačem trgu več kot v istem obdobju lani. Poleg tega od polletja dalje veljajo na domačem trgu nove cene za 12 artiklov. Cene teh artiklov so se povišale za ca. 7 odstotkov. Od novih artiklov se na trgu posebno uveljavlja revijski papir — premazani, ki uspešno nadomešča dosedanji uvoz.
Že od začetka letošnjega leta ie po naših izdelkih na domačem trgu povečano povpraševanje, tako da so naročila zasedala do dvomesečno kapaciteto proizvodnje. To nam daje možnost, da z operativnim programiranjem us-
pešneje izkoriščamo kapacitete in se lažje prilagajamo proizvodnim možnostim.
V devetih mesecih letošnjega leta smo IZVOZILI 7,740.394 kg papirja in 35.382 rolic tapet v skupni vrednosti 4,823.141,60 ameriških dolarjev.
Ves izvoz je bil realiziran na področju s konvertibilnim načinom plačevanja, medtem ko na klirinško območje nismo izvažali zaradi nizkega tečaja dolarja. Na svetovnem trgu je trenutno naj-večje povpraševanje po kulerjih in premazanih papirjih. Ker se surovine stalno dražijo, si kupci želijo nabaviti čimveč papirja v najkrajšem možnem času po najugodnejši ceni. V letošnjem letu je opazna zelo močna konkurenca Spancev, Brazilcev in Avstralcev po zelo ugodnih cenah, ki so znatno nižje od naših. Zato v nekaterih kvalitetah kot so strojno premazani in ofsetni papirji nimamo večjega uspeha pri prodaji, ker je po mnenju kupcev
cena previsoka, po drugi strani pa je kvaliteta nezadovoljiva, predvsem še pri strojno premazanih papirjih.
Na prodajo papirja ima precej vpliva tudi napeta politična situacija in seveda tudi naš pogostokrat mačehovski odnos do kupcev predvsem v pogledu držanja rokov. V devetmesečnem obdobju smo izvozili 7,740.394 kg papirjev oz. za 4,823.141,60 ameriških dolarjev v 31 držav in 35.382 rolic tapet oz. za 90.463,76 ameriških dolarjev.
UVOZ je v tretjem četrtletju že občutil spremembe zaradi novih uvoznih določil in nove carinske tarife. Spremenjeni odlok o regulaciji uvoza pomeni dodatni omejitveni ukrep, ki nam onemogoča uvoz nekaterih materialov (npr. metalnih sit).
Spremembe v carinskih stopnjah surovin, ki so sedaj nižje, se zaradi spremenjenih deviznih tečajev praktično ne kažejo.
Povečanje celuloznih cen, napovedano za IV. kvartal, je imelo za posledico, da smo spreme-
nili dinamiko nabav celuloze *z uvoza, da bi kar najbolj izkori' stili prihranek z nabavo cenejših partij. Pričakujemo, da bo z ureditvijo skladiščnih površin ta prihranek večji od stroškov, ki jih bo prinesla potencirana nabava.
Zaradi okostenelosti sistema delitve uvoznih pravic bomo morali dodeljene uvozne možnost* izkoristiti v celoti, da bomo tako obdržali ugodno startno osnovo za prihodnje leto. Iz istih razlogov bo potrebno zagotoviti material iz uvoza za prva dva meseca v novem letu, ko se šele formirajo uvozna pravila po verjetno spremenjenih predpisih. Skupaj smo uvozili za 8,794.952,64 ameriških dolarjev blaga.
V 9 mesecih letošnjega leta je bilo preko NABAVE nabavljen** 4.ICO ton celuloze manj kot v enakem obdobju lani. Manjša nabava je bila zaradi znižanja zalog celuloze, zlasti listavcev. Potrošnja celuloze je bila za 3.400 ton večja in znaša 3.383 ton na mesec, lansko leto pa 3.600 ton n3 mesec. Zaradi manjše potrošnjo je bilo nujno potrebno zmanjšat* dobavo celuloze — predvsem listavcev od obeh naših dobaviteljev, tj. Videm in Sremska Mitroviča. Oskrba proizvodnje z osnovnimi surovinami je potekal3 normalno. Nabavna služba )e imela težave pri nabavi celuloznega lesa in hlodovine, kajti te surovine celulozno-papirna industrija prejema iz leto v let° manj. Tudi trenutno nimamo potrebnih zalog teh surovin. Težave pri nabavi so tudi pr* kurilnem olju, hidrirnem apnu, tračnem železu in nekaterih kemikalijah ter materialih za vzdrževanje. Od januarja do oktobra letos so se dvignile cene embalaži, tinopalu, hidrirnemu apnu, polivinil vrečam, lesovini in škrobu.
Poraba lesovine nasproti iglavcem je 53,4 odstotka proti 46,6 odstotka. Iz uvoza smo dobavil* 50 odstotkov celuloze, iz Sremske Mitroviče 13 odstokov, Vidma 36 odstotkov in iz Medvod 1 odstotek.
V. B.
Spet se bomo srečali
z upokojenci
VEVČE, OKT., NOV. — »29 november ni samo praznik rc-pubpke, ampak je tudi naš praznik. Prvega spoštujem in sem nanj ponosen, drugega se pa veselim,« tako mi je lansko leto povedal starejši možakar ob srečanju upokojencev.
Tudi letos bo delovna organizacija povabila vse upokojence Papirnice Vevče na tradicionalno letno srečanje ob dnevu republike. Dobili se bomo kakšen dan pred praznikom, najverjetneje že 23. novembra. Na letošnjo prireditev bo povabljeno kar 330 upokojencev, kolikor jih trenutno je. Radi pridejo naokoli, sai se vsi dobijo le ta dan in obudijo spomine na mlada leta prebita na delu v tovarni, ne glede na to. kje so delali ali v proizvodnji, za delovno ali pisalno mizo, pri transportu ali v skladišču. Vsi so se poznali med seboj, saj je bila tovarna manjša in medsebojni odnosi prijetnejši.
Ce bo kdo hotel, se bo lahko sprehodil med stroji ali Pa obiskal nekdanje delovno mesto, ali pa bo samo posedel P1'* prigrizku ob kozarcu dobrega. Vsekakor pa ne bo manjkalo obujanja spominov in spraševanja po zdravju.
S. R
Posadka žage pripravlja hlode za žaganje tehničnega lesa. Pravijo pa, da je dobre hlodovine vedno manj
Nabavna služba je proizvodnjo dobro oskrbela s surovinami
Novo v samoupravljanju - aktivnost delegacij
VEVČE, OKT., NOV. — Pričele s° se priprave na volitve konferenc SZDL. Ta postopek bo tra-lal celo leto z začetkom:
—	evidentiranje možnih delegatov za vse organe SZDL (od vaške do regijske)
—	kandidiranje
—	volitve
i . — potrjevanje delegatov v vdš-le organe.
Na konferenci delegacij za
zbor združenega dela v
Papirnici Vevče je bilo obravnavano gradivo že za 3., 4. in 5. se-zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Po-‘ie med drugim tudi:
— Osnutek družbenega dogovo-I ra o osnovah in merilih zahtevnosti dela in določanja osebnih , Prejemkov voljenih delegatov in \ funkcionarjev.
1	— K predlogu odloka o obliko-
vanju stanarin v letu 1978 na območju ljubljanskih občin so naši delegati dali pripombo, da je po-) u-ebno poostriti nadzor nad sub-i yencioniranj em uporabnikov dru-i rženih stanovanj. Bolj natančno
>	N treba raziskati vse vire dohod-i «°v posameznih uporabnikov ne
Sarno tiste iz rednega delovnega - Razmerja. Do takih stanovanj naj bili upravičeni le tisti z niž-3lm standardom. Tako pa imajo i Nekateri subvencionirana druž-
>	bena stanovanja, poleg njih pa aytomobile, barvne televizorje,
, viltapide, jahte itd., kar vse sodi višji standard. Problematično j Jp tudi vnrašanje izkoriščanja Podnajemnikov v takih stanova-, uh. Delegata na 3. seji zbora, i ier je bila ta problematika ob-, ravnavana, sta bila Kodič Zlatko T- TOZD Grafični papir in Ma-. caruga Ostoja iz DSSS. i 7- Osnutek podrobnega urbanističnega načrta zr širše mestno Področje občine; tu je konferenca zahtevala pojasnilo, kakšna bo Ureditev novih industrijskih con v zvezi z izgradnjo novih stano-i Vanjskih sosesk. Sedanje stanje i "7 razkorak med »spalnimi sose-:	skami« in razpoložljivimi delov-
i Uirnj mesti ter s tem povezana jetika dnevna migracija izven obeskih meja, ni zadovoljivo.
, Bilo je postavljeno tudi vprašanje, kakšna je trenutna situa-cfia s Fužinami — ali bomo trajali na počasni izgradnji kompletnega naselja in ali je skoda zaradi zavlačevanja že Torda prevelika?
■ Stanovanjsko gospodarstvo v občini.
K predloženemu osnutku statuta stanovanjske samoupravne skupnosti so delegati dali nasledki predlog: »V zboru uporabni-k?v je treba statutarno zagotovi'1 udeležbo predstavnika etažah lastnikov.«
Pri programu dela odbora za ružbeno pomoč so naši delegati Predlagali, da 11. naloga — skrb 2a nadzor nad solidarnostnimi stanovanji, dobi na veljavi. Z Ustreznimi akcijami izpričana
skrb bo namreč utrdila med občani precej omajano zaupanje v tovrstno solidarnost.
—• Nedovoljene gradnje.
V	ustreznih službah bi dejansko morali skrajšati čas in pota za pridobitev gradbene dokumentacije. Konkretno izboljšavo stanja bi morali široko publicirati med občani.
— Obravnava barakarskih naselij.
Poostriti bi morali nadzor s strani občinskih in komunalnih inšpekcij. Delegati smatrajo, da KS še niso ustrezno pripravljene.
— Odlok o pogrebnih svečanostih.
Za predlagan 4. člen — nagrobni govor — so delegati menili, da družbene skupnosti sedaj še niso primerno organizirane — posebno v novih, gosto naseljenih soseskah. Obstoja velika nevarnost, da bi se takšen nagovor spremenil v neprimerno, šablonsko zadevo, ki ne bi bila v skladu z namenom predlagatelja.
V	zvezi z 12. členom — mesto pričetka pogrebnih svečanosti — je potrebno stremeti za tem, da se na pokopališčih v primernih območjih uredijo mrliške vežice.
Na 4. seji zbora sta zastopala naša stališča delegata Franc Jo-zelj — TOZD Blagovni premet in Boris Cučulovič — TOZD Družbeni standard. 5. seje sta se udeležila Alojz Omahen — TOZD Grafični papir in Liuibo Zabukovec — TOZD Tehnični papir.
Delegati mnenje konference prenesejo na seje zbora ZD in tam zastopajo naša stališča. Ker ima VII. konferenca delegatov za zbor združenega dela V skupščini občine 2 delegatski mesti, izvolijo člani konference za vsako sejo skupščine vedno 2 delegata, ki od predsednika konference dobita POVERILNICI za vstop na sejo. Predsedniki delegacij po TOZD prejmejo gradivo, ki jim ga pošilja občinska skupščina, in ga v svoji delegaciji obravnavajo. Predloge in mnenja prenesejo na konferenco delegacij in izoblikovana mnenja delegatov konference potem izvoli ena delegata preneseta na skupščino zbora združenega dela. Informacije iz skupščine pa imajo potem povratno pot preko delegatov na skupščini do konference in v delegatsko bazo.
Občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca SZDL sta pristopila k teoretičnim in praktičnim oblikam usposobljanja delegatov za skupščino DPS in SIS. Teoretični del je enotno dogovorjen v okviru republike. Za izvedbo posameznih tem so bili usposobljeni predavatelji, ki izhajajo iz vrst aktivnih družbenopolitičnih delavcev v občini. Za normalno delo delegatov in delegacij bo treba posvetiti veliko pozornost praktičnim oblikam dela in informiranja delegatov. Na podlagi programa smo se na konfe-
renci OOS dogovorili skupaj s strokovnimi službami o načinu organiziranja usposobljanja delegatov v naši delovni organizaciji.
Na sestanku o informiranju je bilo sklenjeno, da se mora preko internega informatorja obveščati delavce o stvareh, o katerih se govori in za katere se ljudje zanimajo. V zgoščeni obliki naj bi posredovali v informatorju tudi gradivo, ki služi organom upravljanja. Odgovoriti bi morali tudi na vsa zastavljena vprašanja. Informacije pa so dolžni dati vsi tisti, ki so na izvoru informacij (strokovnjaki v tehnološkem procesu in družbenopolitični delavci v DSSS). Zaželena je tudi konstruktivna kritika. Gradivo se zbira v oddelku za informiranje ter se od tu v primerni obliki pošilja naprej.
V Našem delu, ki obvešča, vzgaja in je obenem kronika, bi morali dopisniki poročati o športnem, organizacij skem, družbenopolitičnem dogajanju, o službenih potovanjih, tehnologiji, delegati bi morali poročati o svojem delu itd. Vse oblike obveščanja bi bilo potrebno še poživiti.
Sprejeta sta bila dva nova samoupravna sporazuma in sicer:
Zakon o združenem delu pa določa, da ima delovna organizacija poleg navedenih samoupravnih aktov tudi statut. Statut delovne organizacije vsebuje zlasti določbe, ki so pomembne za organiziranje, za delo in poslovanje DO. za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev ter druge določbe v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi in zakonom.
Statut delovne organizacije sprejmejo delavci temeljnih organizacij na predlog delavskega sveta delovne organizacije. Po določbi 463. člena zakona o združenem delu sprejmejo delavci statut DO z referendumom. Statut je sprejet, če je za njegov sprejem glasovala večina vseh delavcev v vsaki TOZD. Pri tem je treba pripomniti, da zakon o združenem delu ne daje pravice odločanja o sprejemu statuta DO delavcem delovne skupnosti skupnih služb. Za razpis referenduma je pristojen delavski svet delovne organizacije, referendum pa izvedejo volilne komisije v temeljnih organizacijah, ki so bile izvoljene v letošnjem fabruarju za izvedbo volitev delegacij v skupščino občine. Mandatna doba ceh volilnih komisij je štiri leta in republiški zakon o referendumu jih pooblašča, da v tem času izvedejo tudi vse referendume, ki bodo razpisani v TOZD ali delovni organizaciji.
V skladu z navedenimi zakonskimi določbami je delavski svet »Papirnice Vevče« na svoji 6. redni seji 30. oktobra razpisal, referendum za sprejem statuta delovne organizacije. Določil pa, da bo ta referendum istega dne kot referendum za sprejem usklajenega samoupravnega sporazuma SOZD »Slovenija papir«. Obenem je delavski svet razpisal še referendum za manjšo spremembo samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Gre za spremembo 106. in 107. člena tega sporazuma, v katerih je določeno, da se razdelitev sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije med čemel j ne organizacije opravi po nji-
SS o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje in SS o ustanovitvi medobčinske skupnosti za zaposlovanje.
Začel se je postopek ustanavljanja enot občinskih izobraževalnih skupnosti, ki naj bi bile ustanovljene v vseh osnovnih šolah in bi bile sestavljene iz zbora uporabnikov in iz zbora izvajalcev. Vključevale bi tudi delavce iz delovnih organizacij, da se bo gradivo tako širše obravnavalo; menjavo dela je treba približati delovnim ljudem, to je uresničevanje sklepov 8. kongresa ZK. S temi enotami izobraževalnih skupnosti bo ojačana povezanost šole z okoljem, konferenca delegacij bo bolj zaživela, to vse pa je pomembno za izobraževalno dejavnost in za naš družbeni razvoj.
Odločali se bomo o sprejetju dopolnil — aneksov k samoupravnim sporazumom o temeljih plana družbenih dejavnosti za leto 1979. Samoupravne interesne skupnosti odigravajo v našem življenju življenjsko vlogo, zato moramo k razpravi dopolnil k samoupravnim sporazumom pristopiti konstruktivno in jih na zborih delavcev v začetku decembra sprejeti.
hovem stanju na dan 31. 12. 1977 in da dokončno delitev izvrši po sprejetju zaključnega računa za leto 1977 posebna komisija. Ker še ni bila izvršena delitev sredstev, pravic in obveznosti in je bil že sredi leta sprejet sklep, da se to preloži na 1. 1. 1979, ko se bo začelo finančno poslovanje in obračunavanje dohodka po temeljnih organizacijah, je komisija za izvajanje zakona o združenem delu na svoji seji 26. oktobra predlagala, da se 106. in 107. člen sporazuma spremenita tako, da se leto 1977 v obeh členih spremeni v 1978. Delitev sredstev, pravic in obveznosti se bo torej opravila po stanju na dan 31. 12. 1978, dokončno delitev pa bo izvršila komisija po sprejetju zaključnega računa za letošnje leto, to se pravi po 1. marcu 1979.
Oglejmo si še, kaj vsebuje predlagani statut delovne organizacije, ki je bil v javni razpravi od začetka novembra. Predvsem je treba poudariti, da statut DO temelji na samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo in ne sme biti z njim v nasprotju. To določa 612. člen zakona o združenem delu. Zato smo pri sestavljanju osnutka statuta upoštevali določbe zakona o združenem delu, drugih zakonov in določbe samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo »Papirnico Vevče«, katerega smo sprejeli z referendumom 22. februarja letos.
Predlagani statut obsega najprej t. i. statusne določbe. To so določbe o firmi delovne organizacije, ki bo v bodoče »Papirnica Vevče« in bo vsebovala označbo odgovornosti »n. sol. o.«, kar pomeni nedeljeno solidarno odgovornost TOZD za obveznosti delovne organizacije. Ta oblika odgovornosti je že določena s samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD. Med statusne določbe spadajo tudi določbe o dejavnostih delovne organizacije — to so glavne dejavnosti vseh petih temeljnih organizacij, določbe o tem, kdo zastopa in predstavlja delovno organizacijo in določbe o
Teče tudi razprava o »zakonu o svobodni menjavi dela« in javna razprava o družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območj u ljubljanskih občin.
V krajevnih skupnostih bo treba oblikovati odbore za varstvo okolja (zrak, pitna voda, zdravje ...). KS naj bi imele tudi koordinacije za odnose z verskimi skupnostmi.
V. B.
Končno le drsališče
V Zalogu jc bila 8. novembra otvoritev drsališča z mednarodno hokejsko tekmo med Vzhodno Nemčijo in Jugoslavijo. Ta objekt je prvi, ki je dograjen iz sredstev, ki jih dajemo v »skupnost družbenega standarda«. Drsališče je izredno pomembno za šport in rekreacijo, za veliko število delavcev, ki žive v tem delu občine in bližnji okolici, za samo KS Zalog in celo za Ljubljano, saj bo razbremenilo prenatrpano drsališče hale Tivoli.
V. B.
organizacije
štampiljki, zaščitnem znaku m blagovni znamki DO.
V naslednjem poglavju statuta so določbe o načelih notranje organizacije TOZD in DSSS ter o sistemu povezav med temeljnimi organizacijami v zvezi s pridobivanjem skupnega prihodka.
Najobsežnejše je poglavje o samoupravljanju, ki vsebuje določbe o obsegu in načinih odločanja delavcev na nivoju delovne organizacije. Tu so določbe o referendumu, če ga razpiše delavski svet DO in o zborih delavcev. Nato so določbe o delavskem svetu, o njegovih sejah in načinu sprejemanja sklepov, določbe o izvršilnih organih in določbe o individualnem poslovodnem organu (direktorju DO). V tem poglavju so še določbe o odboru samoupravne delavske kontrole DO in o njegovih nalogah, določbe o postopku, po katerem se sprejemajo in izvršujejo sklepi pri uresničevanju pravic delavcev in določbe o tem, katere samoupravne splošne akte je še treba sprejeti v delovni organizaciji. Pri sprejemanju samoupravnih splošnih aktov na nivoju delovne organizacije velja načelo, da se vsa razmerja urejajo v obliki samoupravnih sporazumov, ki jih sprejemajo delavski sveti temeljnih organizacij, kolikor zakon ne določa, da jih sprejemajo delavci z referendumom (npr. o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka). V tem poglavju je posebej urejeno, kako komisija DO za družbeni standard odloča o dodeljevanju stanovanj in o odobritvi stanovanjskih kreditov iz sredstev skupne porabe, ki jih temeljne organizacije združujejo v skupen sklad delovne organizacije, kakor tudi o drugih posamičnih pravicah delavcev iz teh združenih sredstev. Prav tako je posebej urejeno, kako komisija DO za kadrovska vprašanja in izobraževanje odloča o vprašanjih izobraževanja in štipendiranja. Določeno je tudi, da komisija za usklajevanje vrednotenja dela in delitve čistega dohodka in osebnega dohodka predhodno uskladi predloge posameznih temeljnih organizacij za spremembe vrednotenj del oziroma nalog.
Končno so v statutu še določbe o notranji arbitraži, ki bo lahko reševala spore med temeljnimi organizacijami, o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in o družbenopolitičnih organizacijah, ki se medsebojno povezujejo v delovni organizaciji.
J. M.
na izmed nalog II. pomočnika pri vzdolžnem rezalnem stroju je tU(li tehtanje zvitkov. Na sliki Osman Beko pri delu. (Foto: C.
Zupančič)
Sprejeli bomo statut delovne
VEVČE, OKTOBER, NOVEMBER — V prvi polovici letošnjega leta smo opravili ponovno konstituiranje delovne organizacije »Papirnice Vevče« po določbah zakona o združenem delu. Sprejeli smo samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo in izvolili delavski svet delovne organizacije. Sprejeli smo tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb.
Na kongresu ZSS v Mariboru je bil tovariš Zajšek
VEVČE, OKT., NOV. — Znano nam je, da je OOS Papirnice Vevče na 9. kongresu ZSS v Mariboru kot delegat zastopal tov. Jože Zajšek. Po prihodu s kongresa smo ga povabili v uredništvo našega glasila, da bi članom kolektiva povedal nekaj o svojih vtisih s kongresa in o vsebini. Vabilu se je rad odzval. Na naša vprašanja je odgovoril:
9. kongres zveze sindikatov Slovenije
Tovariš Zajšek, s kakšnimi občutki ste odhajali na kongres?
Občutek je bil pravzaprav dvojen. Prvič sem bil radoveden, kaj bom novega slišal o delu sindikatov, drugič pa sem bil v pričakovanju, da bom dobil direktna in nedirektna navodila in smernice za delo v osnovnih organizacijah.
Še preden pa se bova naprej pogovarjala, bi se rad zahvalil članom vevškega sindikata za zaupanje, ki so ga izkazali s tem, da so me izbrali preko konference za delegata.
S kakšnimi vtisi ste prišli v Maribor?
Mesto mi je sicer poznano kot lepo slovensko mesto. Vendar me je s svojo lepoto tokrat še bolj prijetno presenetilo. Zlasti je bil čist in lepo okrašen kraj dogajanja. Nad vse slavnostna je bila unionska dvorana, kjer se je kongres odvijal.
Kakšne so bile glavne oblike dela kongresa?
Poslušali in sprejeli smo poročilo o delu slovenske sindikalne organizacije med 8. in 9. kongresom. Deilo je potekalo v petih kongresnih komisijah. Sprejeli smo sklepe o nalogah ZSS, o razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, o političnem sistemu samoupravljanja ter po Razpravi potrdili statut ZSS po plenarni seji. Za predsednika republiškega sveta ZSS je bil ponovno izbran tovariš Vinko Hafner, za podpredsednika pa tovariš Milan Potrč.
Kaj vam je konkretnega ostalo v spominu?
Prejeli smo statut Zveze sindikatov Slovenije, ki jasneje opre-
deljuje delovanje in vlogo sindikatov. Predvideva organiziranje posebnih svetov v občinskih in tudi republiških svetih zveze sindikatov in stalna delovna telesa za proučevanje najpomembnejših vprašanj, ki zadevajo družbenoekonomski položaj delavcev. Sveti se bodo oblikovali v svete za razvojno politiko in planiranje, za razvoj samoupravljanja,
Jože Zajšek, delegat na 9. kongresu ZSS
za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, za interese delavcev v krajevni skupnosti, za zdravstveno varstvo delavcev, za socialno politiko, za stanovanjska in komunalna vprašanja, za življenjske in delovne pogoje ter za izobraževanje in kulturo.
Kako se vam zdi, da je bil kongres pripravljen?
Kolikor mi moja laična sposobnost dopušča, sem imel o tem najboljše vtise. Kongres je bil delovni dogovor slovenskih sindikatov. Razpravljalo je 249 udeležencev, v glavnem po komisijah. Iz predloženih kongresnih dokumentov je povsem jasno, kakšno poslanstvo imajo sindikati.
Kai lahko izluščite iz sklepov kongresa?
Za sindikate je zdaj odločilnega pomena, kako bomo znali kongresne sklepe uresničiti. Do izraza je prišla zahteva, da bi bili sindikati ob svojem delu čim bolj konkretni pri uresničevanju življenjskih interesov delavcev in to od najenostavnejših vprašanj kot je na primer urejanje prehrane delavcev, topli obroki in rekreacija, pa do najzahtevnejših, kot so vprašanja samoupravljanja in gospodarjenja. Temelj temu pa
je ustvariti take razmere, v katerih bo delavec gospodar rezultatov svojega dela in celotne družbene reprodukcije.
Kaj mislite o nalogah članov sindikata po kongresu?
Nalog je sedaj mnogo. Prvenstvena pa je krepitev samostojnosti in učinkovitosti osnovnih organizacij sindikata v temeljnih organizacijah združenega dela. Temu morajo biti podrejene vse oblike organiziranosti sindikatov. Razširiti bo treba zavzetost sindikatov tudi v krajevnih skupnostih, skupščinah občine in v vseh samoupravnih interesnih skupnostih.
Tovariš Zajšek, zanima me, če ste v kateri izmed razprav tudi sodelovali?
Bolj kot z razpravo sem sodeloval z vprašanjem. Zanimalo me je. kako je reševati položaj delavke, žene, matere in vzgojiteljice, posebej delavke Papirnice Vevče, ki je že 20 ali več let zaposlena pri delu po normi. Te delavke organizirano uveljavljajo svoje pravice preko delegatov do gospodarjenja in rezultatov svojega dela. Smatramo pa, da so po dolgoletnem delu dovolj izčrpane. Zdi se mi, da se sindikati le težko odločajo pri reševanju vprašanj o ljudeh, ki so svojo fizično moč izrabili za delo v proizvodnji delovne organizacije. Smatram, da tu sindikati kot tudi kadrovske službe premalo store. Kaj torej nuditi delavki po več letih dela in zmanjšani sposobnosti za delo. Gre tudi za papirno industrijo.
Mnenja smo bili, da je treba temu odpomoči s premestitvijo na lažje delovno mesto in nikakor pozabiti na nespremenjene osebne dohodke. Sindikat tu lahko stori mnogo. Treba je zajamčiti enak osebni dohodek, ki ga je imela žena takrat, ko je lahko še s polno močjo opravljala svoje delovne naloge. Zlasti je to treba storiti tam, kjer tempo dela diktira stroj. To pa pri nas ni slučaj.
Kot predsednik konference OOS Papirnice Vevče boste gotovo poskrbeli za sprejem odločitev kongresa v svojem kolektivu?
Z vsebino kongresnih dokumentov, priporočili kongresa in njegovih odločitev bo treba člane kolektiva še posebej seznaniti. Dnevni tisk je veliko pisal o kongresu, vendar se mi zdi, da bo pogovor o tem nujen na sestankih, še več kot pogovor pa upoštevanje smernic, ki jih je 9. kongres ZSS nakazal.
Zapisal: S. R.
Komemoracije na dan mrtvih, 1. novembra, se je tudi letos udeležilo veliko število občanov. Na sliki: polaganje vencev
Člani ZZB iz Krškega ob obisku Urha
Krški aktiv ZB na obisku
VEVČE, OKT., NOV., — V so- kjer je stari borec in spomeni-
boto 14. oktobra 78 so člani Zveze borcev tovarne celuloze in papirja »D j uro Salaj« iz Krškega obiskali Papirnico Vevče. Srečanja med člani ZB Vevč in Krškega so postala že tradicionalna.
Ob 9. uri omenjenega dne se je posebni avtobus ustavil na ploščadi pred spomenikom padlih papimičarjev — borcev iz NOV ali umrlih v koncentracijskih taboriščih. Vevčani, predstavniki aktiva ZB, so sotovariše pričakali in prijateljsko sprejeli. Med pozdravnimi besedami je tovariš Stane Melj o razložil nastanek in pomen spomenika iz elementov papirniških strojev, ki predstavlja verno upodobitev vevških pa-pirničarjev v boju za svoje pravice v vsej starejši in novejši zgodovini tovarne in kraja.
Predstavnik O ZB iz Krškega je papirničarje, katerih imena so vklesana na plošči spomenika, počastil s položitvijo venca, nakar so gostom razložili program obiska. Najprej so si ogledali nekatere obrate tovarne. Zanimali so jih v glavnem novejši stroji in vrste izdelkov, ki se bistveno razlikujejo od onih v Krškem. Posebno zanimiv zanje je bil tudi obrat izdelave tapet.
Po ogledu tovarne je avtobus zapeljal celotno skupino na Urha,
čar tovariš Stane Keber vsem go-stom in domačim članom ZB, ki so goste spremljali, rad postregel s podatki o zgodovini Urha in j k11 razložil, zakaj in kako je ravno tu nastala med vojno belogardi' stična postojanka, kako ie ta mučilnica delovala, kdo so bile žrtve, ki jih je fašistični stroj uničil, kako so tik po vojni iskali grobove neštetih žrtev, ki so jih belogardisti po mučenju pokopali po bližnjih gozdovih in grobove skrbno zakrili z rastlinjem s tem zabrisali vsako sled za njimi. V članih ZB iz Krškega je imel tovariš Keber zveste poslušalce, tako pred spomenikom, kot v cerkvi, ki je sedaj dostojno urejen muzej. Ko so si vse ogledali, so kaj hitro našli nasprotja med svojo idejnostjo in tedanjim vodstvom sovražnikov slovenske-: ga ljudstva in tistimi, ki so delovali v njihovem okrilju, ali pa y svoji zaslepljenosti niso vedeli: kaj počenjajo.
Z globokimi vtisi iz tega, slovenskemu ljudstvu in delovnim ljudem svetega kraja, so se poslovili od spomenika, lipe in muzeja, člani vevške organizacij® ZB pa so jih nato povabili na prijetno srečanje.
S. R
Obisk muzeja v urhovski cerkvi
Spomeničar, tovariš Stane Keber, je vedel obiskovalcem povedat' marsikaj zanimivega
Seminar o vodenju sestankov
VEVČE, OKTOBER, NOVEMBER — Na Vevčah so na pobudo sindikata priredili dva seminarja o vodenju sestankov. Pobudo je dal sindikat zato, ker ob formiranju TOZD in formiranju komisij delegatov v družbenopolitičnih skupnostih nastajajo številni novi organi upravljanja in je jasno, da metode vodenja sestankov, zapis-nikovanja, sklepanja, kakršne so bile v preteklosti, za nove razmere niso več primerne.
Če upoštevamo, da je na Vevčah nastalo 5 TOZD in DSSS, da so izvolili organe v družbenopolitične skupnosti ter da se je tudi delo družbenopolitičnih organizacij v tovarni reorganiziralo po TOZD, je nastalo 96 takih organov samoupravnega in družbenega upravljanja. Mnogi predsedniki komisij, odborov, so ob tem prvič prevzemali dolžnosti vodenja sestankov samoupravnih organov. Okrog dokumentiranja sklepov teh organov pa je tudi nastal marsikateri nesporazum.
Seminar, ki je bil prirejen, ni imel namena teoretično razglabljati o vodenju sestankov, pač pa obravnavati s proučevanjem tehnike vodenja sestankov razrešitev problema sistematičnosti in konstruktivnosti sklepanja samoupravnih organov v novo nastalih razmerah.
Kaj je bilo na seminarju predvsem poudarjenega?
1.	Namen vsakega sestanka
je rešiti problem zaradi neke nastale spremembe. Ob tem pa so izpostavljene še dodatne koristi in sicer: skupina, ki se sestane, se o problemu in o vseh njegovih okoliščinah temeljiteje informira. Ob vsaki razpravi pa se izmenjajo izkušnje, seveda, če je sestanek konstruktiven, namenjen razreševanju tovarniškega problema.
Vsak sestanek je preizkus demokracije, kajti tam, kjer razprava ni sproščena, kjer ni svobodnega vzdušja, kjer se vsak ne počuti soustvarjalec, kjer v razpravi ni privilegijev, ni samoupravni sestanek, ampak je v večji ali manjši meri le nasilje nad ljudmi. Ni odveč pripomniti, da marsikateri sestanek mine ob raznih pritiskih brez argumentov, kar ne pomeni samo, da je bil sestanek neuspešen, ampak tudi Pomeni direkten napad na samoupravni sistem kot najbolj neposrednega nosilca resničnih demokratičnih odnosov.
V resnici se na pravilno vodenih sestankih rojevajo nove ideje in vzbuja vse večje zanimanje ljudi za družbene probleme.
Res pa je, da se razprava, taka Pri kateri se res vsak počuti kot soustvarjalec, lahko razvije ob največ 30 udeležencih, medtem ko je na zborih delavcev možno doseči uspešen in konstruktiven zaključek le, če jim komisije za Posamezno področje dela predložijo jasne in nedvoumne svoje sklepe in temu primemo strokovno gradivo. Sicer pa gre na masovnih sestankih za to, da se sprejme ali odbije predlog razrešitve nekih večjih dolgoročnejših vprašanj.
2.	Česa se mora zavedati vsak, ki se udeleži sestanka?
Če je udeleženec povabljen na sestanek, mora dobiti vabilo, iz katerega je razvidno, o čem bo tekla razprava. O bolj zahtevnih Problemih pa mora dobiti v roko Podatke v tolikšnem obsegu, da je vsak udeleženec glede informiranosti v enakem položaju. Toda udeleženec se mora na sestanek Pripraviti, pozanimati se mora v čim večji meri glede problema, vsekakor pa prebrati strokovno gradivo.
Vsakdo mora vedeti, predno se udeleži katerega koli sestanka, da Po svojih nazorih, načinu mišljenja in tudi karakternih potezah nismo vsi enaki. Strpnost in razumevanje drugih mora vzeti v zakup predno stopi v sejno sobo.
Predno gre na sestanek, se mora tudi zavedati, da bo z drugimi družno skušal reševati tovarniški Problem in ne zasebne zadeve. x° Pomeni, da mora vedeti, kaj
je žaljivo in kaj ne. Ni primerno, če brez potrebe vrtaš v delo drugih, kajti na svoje delo je vsak tako ali drugače ponosen. Nihče ne želi, da se kar počez ocenjuje delo delavca brez argumentov oz. da se da vedeti, da je manj sposoben. Nihče ne želi, da se mu krati pravica do uveljavljanja, kajti to je izraz zapostavljanja. Nobene potrebe ni, da ob razpravi omalovažujemo tisto, kar imajo udeleženci radi ali da celo smešimo napake, osebne ali kake druge. Dostojen in umirjen udeleženec sestanka ob razpravi nikoli ne bo posegel po besedah, ki bi utegnile soudeležence žaliti.
Domislice na račun drugih, ki se jim pri gostilniškem omizju vsi smejemo, ne sodijo na sestanek, kjer se obravnavajo delovni, tovarniški problemi.
3.	Vedenje in delo vodje sestanka
Vse, kar velja za posameznega udeleženca, še bolj velja za vodjo sestanka. Pri tem mislimo na predsednika oz. na tistega — kakorkoli se že imenuje — ki vodi razpravo. Vodja sestanka v prvi vrsti odloči, kdaj in zakaj bo sestanek in se mora zato v prvi vrsti vprašati, ali je sploh potreben. Potreben pa je takrat, kadar zna oprede'iti probleme in iz tega določiti dnevni red ter ga sporočiti v razumljivi obliki soudeležencem. Vodja sestanka je tista oseba, ki mora udeležencem zagotoviti, da bodo imeli na razpolago ustrezno gradivo oz. dovolj podatkov, iz katerih bo razvidno, kaj je o perečem problemu že znanega. Zagotoviti mora, da bo gradivo tako, da bo razumljivo vsakemu udeležencu, ne glede na lo, če je večini problem popolnoma znan. Paziti mora, da so ustrezno informirani tudi tisti, ki z napovedano problematiko doslej niso imeli stika. Vodja sestanka mora torej poznati gradivo in dajati tudi uvodna pojasnila o tem, predvsem zato. da se izogne dolgoveznemu uvodu v strokovnem gradivu. Končno si mora tudi zamisliti, kako bo vodil razpravo, kako bo zbiral predloge. Njegovo glavno in najpomembnejše delo pa je sumiranje vseh predlogov v skupen skiep. Sklep mora biti formiran na samem sestanku in predstavlja razrešitev problema v celoti ali delno v okviru pristojnosti in zmožnosti. Ni nujno, da je vsak sklep dokončna rešitev problema, včasih je konstruktiven in pravilen sklep tudi tak, pri katerem se ugotovi, da je problem take narave, da ga komisija v sestavu, kakršnem se je sestala, ne more razrešiti in ga
predlaga v razrešitev nekemu drugemu organu. Sklep mora torej vsebovati tisto, kar je najboljše mogoče povzeti iz razprave. Sklep je pravzaprav razsodba, sporočena drugim samoupravljavcem, a ni samo sodba o problemu, ampak tudi osnova za presojo bralcev o modrosti in daljnovidnosti udeležencev.
Vodja sestanka mora biti zato bolj uravnovešen in stabilen v svojem vedenju od drugih. Njegova osnovna naloga je, da spelje sestanek do uspešnega konca, kar je bolj pomembno kot pa sledenje svojim čustvenim odnosom do predmeta, o katerem se razpravlja ali do osebe, ki razpravlja. Vodja sestanka je krmar, ki g.a napačno postavljena beseda ali čustvena prizadetost udeležencev ne sme iztiriti iz prizadevanja, da doseže uspešen razplet razprave. Res je, da ima skoraj vsak vodja sestanka neko karakterno potezo bolj poudarjeno — lahko
je vzkipljiv, lahko je preobčutljiv — vendar je s samodisciplino možno te posebnosti brzdati. Sposobnost brzdanja se da prav tako priučiti z vajo, treningom, kot katera koli druga lastnost.
4.	Kritika
Se daleč ni res, da na sestankih zaradi obzirnosti ne bi smeli podajati kritičnih mnenj ali kritiziranja tega ali onega. Pomembno pa je, kako kritiko izjavljamo. Nobenega dobronamernega udeleženca v razpravi ni, ki bi v svojih izjavah ne skušal prispevati nekaj pozitivnega. Tudi tedaj, ko nekdo nekai trdi, o čemer vsi vemo, da nima prav, se da ugotoviti vsaj to, da trdi z nekim dobrim namenom. Ko takega diskutanta kritiziramo, dajmo, poudarimo najprej vsaj njegov dober namen in vse tisto, kar je povedal po našem mišljenju pozitivnega, šele nato povejmo s čim se ne strinjamo in ni odveč, če na koncu še pritrdimo, da ne želimo omalovaževati njegovega prispevka in njega kot osebnosti, pač pa izražamo le svoje mišljenje. Seveda pa je osnovni predpogoj ob kritiki, da navajamo argumente in dokazila in ne trdimo nekaj pavšalnega. Če že nekdo trdi nekaj brez navedbe argumenta ali dokazov, še ni rečeno, da moramo tudi mi kritizirati brez argumentov in dokazil. Kritika, ki je izrečena brez navedbe argumentov in dokazil, ni konstruktivna kritika. Kritika brez argumentov je slej ko prej natolcevanje, ki ima bolj ali manj jasen namen diskreditirati druge.
Vodja sestanka, katerega dolžnost je usmerjati razpravo, je stalno v položaju, da mora s kritičnimi pripombami preusmerjati razpravo h končnemu cilju, s čimer več ali manj kritizira. Njegov argument, s katerim izvaja kritiko, je skoraj praviloma izražanje bojazni, da zapuščamo predmet dnevnega reda. Če pa vodja sestanka opazi, da nekdo
Dovolj spreten je treba biti pri ročni menjavi papirnega zvitka. To dobro uspeva posadki II. PS
kritizira pavšalno in počez z zlim namenom, pa mora posredovati energično, kajti taka zloraba razprave pomeni zloraba samoupravljanja in demokratičnih odnosov in tudi nikoli ni mogoče priti do ustreznega sklepa. Posebno pozornost pa je potrebno posvetiti tistim, ki permanentno zlorabljajo razprave in usmerjajo razpravo z demagoškimi in skonstruiranimi argumenti in tako spel j a-vajo vodo na svoj mlin. Takih ljudi v resnici ni veliko, so pa sposobni zastrupiti ozračje in pritegniti v svoj krog vrsto konstruktivnih ljudi. Kadar ugotavljamo nezdrave razmere v nekem kolektivu, bomo več ali manj naleteli na nekaj takšnih posameznikov. Kadar ugotavljamo, da samoupravljanje ni na ustreznem nivoju, so prav gotovo prisotni ljudje, ki jim je za samoupravljanje malo mar in jim je zbiranje ljudi na sestankih le najbolj prikladno sredstvo za uveljavljanje svojih interesov. Vsi ti ljudje imajo nekaj skupnega — kritizirajo pavšalno z nejasnimi skonstruiranimi argumenti, zlorabljajo osebnostne napake drugih in skušajo d;skreditirati tiste, ki so jim na poti za dosego svojega osebnega cilja.
5.	Zapisnik
V vsaki večji ali manjši delovni enoti je prisotna neprestana težava, kdo bo pisal zapisnike, kdaj bo zapisnik napisan, kdaj bo objavljen in koliko ustreza poteku sestanka.
Od zapisnika pričakujemo mnogo preveč in se nikakor nočemo sprijazniti z nekaterimi stalno prisotnimi dejstvi:
—■ Sestanke sklicujemo zato, da bomo v prostem govoru izmenjali med seboj poglede na nek problem, govorimo o strokovnem žargonu, slikovito, z navajanjem primerov, s predhodnimi opravičili koliko smo s snovjo seznanjeni, z raznimi trditvami, da ne želimo nikogar prizadeti. Običajno navajamo v razpravi dogodke, ki so sicer vzročno vezani na problem, ki ga razrešujemo, čeprav za samo razrešitev niso zelo pomembni.
— Govorni jezik se bistveno razlikuje od pravopisja. V govoru uporabljamo fraze, nianse v mišljenju, ki se težko ali sploh ne morejo izraziti v pismeni obliki.
—■ Malo je diskutantov, ki bi bili na razpravo vnaprej pripravljeni, ki bi znali ob koncu svoje razprave podati zgoščen povzetek, uporaben za vstavljanje v zapisnik.
— Želimo si in praviloma tudi je prisotna zapisnikarica, ki sicer svoj posel zna, nima pa ustreznega strokovnega vpogleda v predmet razprave, hočemo pa, da povzema našo neurejeno razpravo.
— Želimo in običajno tudi je tako, da zapisnikarica zna stenografijo. Toda še tako dober stenograf ne more v redu zapisati preskakujočih misli, spremembo ritma v govoru, ne more biti na preži hkrati, kaj bo kdo rekel in kaj od tega je samo govorna fraza, kaj pa je za razpravo bistvenega.
— Zapisnikar stenograf se po sestanku muči, da iz stenograma neurejenih besed izvleče smisel razprave, katere strokovno sploh ni mogel slediti. Zato so možne smiselne pomote, možno je pa tudi namerno preobračanje smisla izjav.
Vprašati se moramo, ali ima zapisovanje izjav smisel, ali ima za razrešitev problema kakšen pomen. Prav gotovo ne. Vodja sestanka je pozvan in odgovoren, da sumira predloge in jih postopoma med razpravo združuje v enoten sklep, ki je veljaven in edino pomemben tako za razrešitev problema, kot za sporočilo vsem zainteresiranim. Vsak vodja sestanka je prav lahko tudi zapisnikar in lahko sestavi, če pravilno dela, zapisnik v eni sa-
mi uri, kajti vodja sestanka mora voditi evidenco prisotnih in odsotnih udeležencev, mora poznati in zbrati strokovno gradivo, potrebno za sestanek in mora prav na sestanku spričo vseh udeležencev formulirati tekst sklepa. Če k temu še pripiše, kdo je razpravljal, tj. prispeval k razrešitvi problema in kdo je dal strokovna pojasnila o problemu, so na razpolago vsi podatki, potrebni za zapisnik. Ostaja samo še tehnično vprašanje, kako spraviti ta tekst v stroj episniško obliko, komu se zapisnik pošilja in v kolikih izvodih. Zapisnik naj torej vsebuje le:
—	datum sestanka,
—	ime organa, ki se je sestal,
—	navedba imen udeležencev,
—	imena odsotnih,
—	dnevni red,
—1 naslove strokovnega gradiva in ime poročevalca,
—	imena razpravljavcev,
—	sklepi,
—	strokovno gradivo — priloženo!
Vsakršno drugačno sestavljanje zapisnika je v naših razmerah preobremenjevanje ljudi in zapravljanje denarja in časa. Seveda so tudi pri teh izjeme, vendar pa sta ob takih izjemah vsebina in postopek običajno predpisana. Npr. zasedanje disciplinske komisije, razni inšpekcijski, prevzemni zapisniki. Toda tudi v teh primerih velja, da gre v zapisnik samo tisto, kar pojasnjuje problem oz. sklep.
Ob tem ni odveč omeniti, da je zapisnik zbora delavcev nekoliko drugačen, ker tudi zbor delavcev ni pravi diskusijski sestanek, ker je na teh zborih trajanje sestanka časovno tako omejeno, da je nemogoče, da bi prišli vsi do besede. Praviloma na teh sestankih vodja prav tako povzema razpravo, kolikor jo je ter jo sumira v sklepe. Pritožbe, vprašanja, pripombe posameznikov pa mora uspešen vodja sestanka zapisati (v zapisnik), povedati prizadetemu, kdaj in kje se bo to reševalo in kako bo prizadeti o tem obveščen. V praksi je bilo doslej mnogo zborov delavcev nedorečenih, nezaključenih ali vsaj končanih z nezadovoljstvom udeležencev prav zato, ker smo takšnemu masovnemu sestanku pripisovali enake možnosti, kot onemu, kjer je dovolj časa za temeljito razpravo.
6.	Delo po končanem sestanku
Ko je sestanek končan in je bil celo že oddan zapisnik, delo vodje sestanka še ni končano. Odločiti oz. povedati mora, kdo bo sklepe realiziral, preverjati, če se je izvajanje res začelo in je v teku in nikoli ni odveč, če se vodja ali pa kar vsi udeleženci vsak pri sebi vpraša, kako uspešen je bil sestanek in kaj bi bilo storiti v prihodnje, da bi bil sestanek uspešnejši.
Udeleženci obeh seminarjev so prišli do zaključka, da je poznavanje takih vedenjskih pravil in postopkov pri izvajanju sestankov neobhodno za kvaliteto samoupravnih sklepov in ne pomaga prizadevno delo na delovnem mestu, če med seboj preko samoupravnih organov sproti smotrno ne usklajujemo delovnih problemov, ki v proizvodnji dnevno nastajajo in če človeške probleme obravnavamo s pogledom na ozke osebne interese mimo skupnih delovnih interesov.
T. N.
Dopisujte v svoj časopis!
Strokovna ekskurzija TOZD »Grafični papir« v Sladkogorsko tovarno kartona in papirja
VEVČE, OKTOBER — »Sladkogorska« je bila ustanovljena 1873 in sicer je v začetku proizvajala belo lesovino in lepenko. Po I. svetovni vojni, leta 1922, je bil zgrajen I. papirni stroj, parni kotli za pogon tega stroja in za sušenje papirja. Pričela se je torej proizvodnja papirjev su-perior, Srene in papirjev za embalažo. Ta stroj še vedno obratuje.
V	letih 1927—1928 so Sladko-gorčani zgradili tretjo vodno turbino in postavili žičnico med Sladkim vrhom in Šentiljem, dolgo 6,2 km, za prevoz surovin in proizvodov med železniško postajo in tovarno. Ta žičnica je do leta 1948 bila edino pomembno transportno sredstvo tovarne.
1934—1935 so zgradili drugi parni stroj s pripravo snovi za predelavo surovega strešnega kartona. Na njem so proizvajali tudi natron papir, surovo strešno lepenko pa izdelujejo še danes. Takrat je štela tovarna ca. 200 delavcev.
V	povojnem obdobju se je bilo treba odločiti med možnostjo opustitve proizvodnje, ker je bila potrebna velika rekonstrukcija, ali pa se spopasti s težavami posodabljanja obstoječih naprav in izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti. Kolektiv se je odločil, da bo v tem nerazvitem področju tik ob avstrijski meji tovarno obdržal, odločili so se torej za napredek in za delo.
1945—1946—1948 se je pričela obnova posameznih strojev; opustili so proizvodnjo rjave lepenke zaradi pomanjkanja bele lesovine v državi. Dogradili so priključek za okrajno cesto in s tem se je tovarni odprlo okno v svet za tovorni promet. Postavljen je bil 35 kW dajnovod in dva transformatorja v tovarni — to je bila prva priključitev tovarne na energetsko omrežje.
Od leta 1948 do 1957 je bilo zgrajeno skladišče surovin, remontne delavnice, prenovljena priprava krp in papirnih odpadkov, preurejen notranji transport in bili so zgrajeni posebni stranski objekti (lesočistilnica in pa-rilnica lesa, povečanje transformatorjev, izgradnja holandske dvorane z novimi holandci, klej-sko kuhinjo in mešalnimi kadmi).
Obenem s širjenjem in obnavljanjem ter uvedbo delavskega samoupravljanja 1. 1952 je raslo tudi naselje Sladki vrh — zgrajeni so bili trije stanovanjski bloki in kulturni dom s kinodvorano.
Nova kalorična centrala z visokotlačnim kotlom večje kapacitete in parna turbina sta bili zgrajeni 1. 1957.
1961. leta se je začela povsem nova proizvodnja na novem —
III.	papirnem stroju Yankee in sicer toaletni papirji in s tem močno razširjene možnosti razvoja v novi veji — proizvodnji higienskih krep papirjev.
Obenem je potekala izgradnja novih mostov, stanovanj in rekonstrukcija ceste z asfaltiranjem do Šentilja.
Prva faza rekonstrukcije tovarne v širšem okviru razvoja je trajala od 1967. do 1970. leta. V teh letih se je Sladkogorska obogatila za mnoge nove objekte:
—	nov stroj za konfekcio-nira-nje toaletnega papirja,
—	izdelava rolic — prva »cesta« (trak),
•—■ priprava snovi s petimi tehnološkimi tokovi,
—	nov transformator večje moči in prehod na visokonapetostni razvod,
—	nov parni kotel kapacitete 25 ton na uro in visokega pritiska 67 atm za proizvodnjo pregrete pare temp. 500° C.
Leta 1969 je bil zgrajen nov —
IV.	PS —- papirni avtomat Yankee s hitrostjo 750 m/min. za proizvodnjo tankih toaletnih serviet in tissue papirjev.
— Nova vodočistilnica kapacitete 600 m3/uro,
—	nova parna turbina za proizvodnjo 4,6 MW električne energije,
—	razširitev konfekcije I s postavitvijo še ene ceste za izdelavo rolic, začetek proizvodnje v konfekciji II. z dvema servietni-ma avtomatoma ter začetek proizvodnje v konfekciji III s tremi stroji za izdelavo »paketičev« (toaletni papir),
—	zgraditev skladišča gotovih izdelkov z nakladalno rampo.
Prvi avtomat za izdelavo žepnih robčkov je bil postavljen 1971. leta, istočasno je bila tudi asfaltirana ploščad v skladišču surovin.
Leta 1972 so se Sladkogorčani lotili II. faze rekonstrukcije — rekonstrukcija papirnih strojev PS I, PS II in PS III, s čimer se je proizvodnja na vsakem stroju povečala za 20 odstokov, izboljšala pa se je tudi kvaliteta,
—	postavljen je bil drugi avtomat za izdelavo žepnih robčkov,
—	začela se je gradnja objektov za V. papirni stroj in konfekcijo II; rekonstrukcija priprave snovi z izgradnjo dveh novih tehnoloških tokov,
—	zgraditev nasipov za transportne poti ob Muri in ob industrijskem kanalu,
—	uvedena so bila nova konsignacijska skladišča po Jugoslaviji,
—	gradnja stanovanjskega bloka v naselju.
Z novimi kapacitetami se je povečalo število zaposlenih preko tisoč, kar je najpomembnejši prispevek za razvoj okoliša Sladkogorske.
—	1973, 1974 — zgrajen V. PS za izdelavo tankih papirjev in s tem povečanje proizvodnje letno od 32.000 ton na 50.000 ton,
—	postavitev novega parnega kotla na mazut,
—	povečanje proizvodnje konfekcijskih izdelkov iz 11.000 ton na 25 000 ton,
—	povečanje prodaje na domačem trgu za 50 odstotkov in v izvozu za 100 odstotkov,
—- zmanjšanje porabe vlaken za tono papirja, kakor tudi zmanjšanje porabe električne energije in vode ter tako cenejše proizvajanje,
—	izboljšanje izobrazbene strukture delavcev z izrednim in rednim šolanjem v poklicnih šolah in tečajih.
1976 in 1977 je sledila III. faza rekonstrukcij e:
— VI. papirni stroj ER-WE-PA za izdelavo tissue papirjev 13 do 30 g/m2 s 1200 m/min in 5,170 m delovne širine,
—	nov parni kotel na mazut,
—	100-procentna razširitev konfekcijskih proizvodov,
■— zgraditev visoko regalnega skladišča,
—	nove mehanične delavnice,
—• manjše rekonstrukcije starih strojev,
—	zgraditev bazena,
—	zgraditev vodovoda,
—	razvoj krajevne skupnosti, zgraditev osnovne šole in otroškega vrtca iz referendovskega programa, razvoj blokovske gradnje (200 stanovanj), odpiranje individualnih gradenj ...
Letos so se že priključili na plinovodno omrežje in s tem so pridobili na hitrosti strojev, pri
V.	PS iz 1200 m/min. na 1500 metrov/min.
Po letu 1980 sledi IV. faza rekonstrukcije, ki ne pomeni nove investicije, pač pa zamenjavo
programa na I. in II. PS ter razširitev palete higienskih proizvodov.
V	letošnjem letu so se tudi samoupravno organizirali; priključili sta se jim delovni organizaciji Ceršak in Prevalje, ki sta sedaj TOZD v sklopu DO Sladkogorska, ki šteje sedaj skupaj 2.200 zaposlenih. Samoupravno so organizirani v 6 temeljnih organizacij in delovno skupnost skupnih služb. V razgovoru s predsednikom centralnega delavskega sveta, predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata in vodjem izobraževanja smo izvedeli, da imajo ooleg centralnega še 7 DS po TOZD in v DSSS. Pri centralnem delavskem svetu, ki šteje 25 članov, imajo odbor za gospodarske zadeve in odbor za splošne zadeve. Potrebe oz. predlogi pridejo iz TOZD na te odbore DS, kjer se vsa vprašanja skuono rešujejo (delitev dohodka in OD, kadrovska vprašanja, proizvodni problemi, itd ...).
Imajo tudi 7 osnovnih organizacij sindikata, združenih v konferenco OOS.
V	vsakem TOZD delujejo družbenopolitične organizacije — ZK, OOS, mipdma, ki je tudi združena v KSZMS.
Glede na kvalifikacijsko strukturo je največ nekvalificirane delovne sile v TOZD KONFEKCIJA, ki er niti vsi osnovne šole nimajo. Zato so organizirali tečaje za interno kvalifikacijo, izdelali skupaj v Šolskem centru tiska in papirja program in tako si je 52 papirničarjev pridobilo poklic v šoli za odrasle. To se je pokazalo kot zelo koristno.
V	dislociranem oddelku Tehniške srednje papirne šole se izobražuje 29 kandidatov ob delu.
Sladkogorska je bila tudi pobudnik za šolo višje papirniške tehnologije v Mariboru, kjer je trenutno 7 kandidatov iz Sladkega vrha (od tega štirje že tik pred diplomo) in 4 kandidati iz Radeč.
Za šolanje nudijo štipendije predvsem seveda mladini. Preciznega načrta izobraževanja nimajo; upoštevajo potrebe po TOZD in potem izdelajo plan za 5 let.
Izrazite fluktuacije v DO ni, ker so delavci v glavnem iz območja tovarne. Priliv kadrov je enostranski, odliv pa manjši.
Sistem delitve dohodka in osebnega dohodka vključno s stimulativnim delom je podoben kakor pri nas; vse obvezuje doseganje plana.
Delavce iz TOZD Grafični papir je predvsem zanimalo, kakšne so razlike v osebnem dohodku strojevodij na različnih strojih. V Sladkogorski se osebni dohodek strojevodij razlikuje glede na zahtevnost stroja tudi do 2500,00 din (OD strojevodij se trenutno giblje od 6.000,00 do 8.000,00 din).
Na stroju za izdelovanje surove strešne lepenke je prav gotovo delo mnogo lažje in manj zahtevno kot na novem ER-WE-PA papirnem stroju, to je tudi za laika več kot očitno, medtem ko pri nas nikakor ne moremo trditi, da bi bilo delo strojevodje na II. ali III. PS kaj lažje od dela strojevodje na V. PS. Vsi vemo, da se na teh starejših strojih izdelujejo specifični papirji v manjših količinah, ki zahtevajo veliko menjav, veliko je sprememb grama-tur in sploh je npr. sam naš II. PS dvakrat večji od njihovega naj novejšega stroja, kjer praktično ni nobenih sprememb grama-tur in ne vrst papirja. Verjetno se mora strojevodja na naših starejših strojih včasih bolj truditi, da doseže želj eno kvaliteto, kot na novem stroju, kjer si lahko več pomaga z avtomatizacij o.
Trenutno se osebni dohodek v Sladkogorski giblje od naj nižjega 2.500,00 do naj višjega 14.000,00 din.
Prvo polletje tega leta so zaključili pozitivno, vendar gospodarskega načrta niso dosegli. Plan letne realizacije je ca. 70 milijard. Veliko izvažajo na zahodno tržišče, vendar s takšnimi cenami niso več konkurenčni, ker so za to tržišče predragi. Njihove izdelke
za izvoz podražujejo prevozne stimulacije skoraj za 30 odstotkov.
O njihovem vzdrževanju, ki je samostojen TOZD, so nam povedali, da za vsak stroj skrbi določena ekipa vzdrževalcev, ki praktično živi s tistim strojem. Ker so vezani na doseganje plana proizvodnje na tem stroju, ni nobenih problemov s popravili, saj se v maksimalni meri potrudijo, da okvaro čim prej odpravijo. Od tega je odvisna tudi zajetnost »kuverte« ob koncu meseca. Ponoči je za celo tovarno dežuren en ključavničar in en električar, ki je obenem tudi stikaličar. Za majhne okvare jim to popolnoma zadostuje, če pa pride na kakem stroju do težje okvare, je dolžnost dežurnega vzdrževalca, da gre poklicat vodjo tiste ekipe vzdrževalcev, ki pripada dotičnemu stroju. Vodja potem pokliče ostale člane svoje ekipe in tako je kompletna ekipa v dobrih petnajstih minutah v tovarni ob stroju. To je pri njih seveda možno, ker vsi »živijo v neposredni bližini tovarne.
V Sladkogorski še vedno 2 obrata konfekcije, kjer so zaposlene v glavnem same ženske, delata na 4 izmene, ostali obrati konfekcije pa imajo dvoizmenski turnus. Otroško varstvo imajo urejeno, malo slabše pa je poskrbljeno za prehrano med delovnim časom. Do sedaj so malico nabavljali pri privatniku in so jo dovažali v tovarno, sedaj pa dograjujejo lastno kuhinjo v tovarni, ki pa bo zadoščala le za pripravo malic medtem ko njena kapaciteta kuhanja kosil ne bo dopuščala.
Sicer pa je kolektiv Sladkogorske prijeten kolektiv; pri njih smo se kar dolgo zadržali — od 9. do 13. ure, veliko smo videli in slišali in prav gotovo smo svojemu znanju dodali še delček novih spoznanj.
V. B.
v
Čestitamo tovarišu Markoviču
VEVČE, OKTOBER, NOVEMBER — Študij ob delu je dokaj zahtevno delo, ki ga zmorejo le ljudje s trdno voljo in zvrhano mero prizadevnosti. Eden od teh je tovariš Dušan Markovič, ki sedaj opravlja delovne naloge obratnega elektrikarja.
Tov. Markovič je junija 1968 napravil elektrokovinarsko šolo v Ljubljani in si pridobil poklic elektromehanika za šibki tok. Potem, ko je tri leta delal pri podjetju za avtomatizacijo prometa, je odšel na odsluženje vojaškega roka in se 2. 3. 1972 zaposlil v Papirnici Vevče ter novembra 1974 uspešno napravil tečaj za obratnega elektrikarja.
Želja po še večjem strokovnem znanju ga je gnala, da se je vpisal v tehniško šolo za elektro stroko, smeri šibki tok. Kljub temu da je za študij porabil le minimalni študijski dopust, ki ga določajo pogodbe o plačilu stroškov za dopolnilno izobraževanje, je študij dokončal pred predvidenim rokom, tj. 22. 9. 1978.
Ob novem poklicu tov. Dušanu Markoviču iskreno čestitamo, obenem pa želimo, da bo služil za zgled ostalim študirajočim (vpisanim) ob delu.
S. R.
Delavci II. in III. PS pravijo, da je njihova jedilnica pretesna. Predlagajo tudi vgraditev prezračevalne naprave. Morda bi bilo dobro o tem razmisliti. (Foto: C. Zupančič)
Strokovni ekskurziji je sledil tudi neuradni del v prijetnem Lovskem domu na Sladkem vrhu
Spomenik padlim za svobodo na Urhu, delo kiparjev Zdenka Kalina, Karla Putriha in arhitekta Borisa Kobeta
Detajl spomenika na Urhu
Delo foto-sekcije na Vevčah
Decembra 1977 je v okviru Ljudske tehnike — Papirnica Vevče začela delovati tudi foto-sekcija, ki je dobila svoje prostore pod dvorano Kulturnega doma na Vevčah. Zaenkrat v njej deluje 9 članov, ki se zbirajo vsaj 1-krat tedensko in pregledajo rezultate svojega deta. Do sedaj so organizirali 2 razstavi: prvo samostojno, v maju 1978 v preddverju Kulturnega doma in drugo v
oktobru 1978 v Jelovškov! galeriji na Kodeljevem v sodelovanju s KUD Vide Pregare. Posamezni člani pa razstavljajo svoje fotografije tudi na večjih tovrstnih prireditvah po Sloveniji.
V prihodnje bodo še razširili svojo dejavnost v smislu sodelovanja s časopisi in revijami in tako bodo sedaj tudi v Našem delu urejevali stalno rubriko »Fotografija me-
seca«, priložnostno pa bodo prispevali tudi dokumentarne posnetke kot prilogo k člankom.
Naj povemo še to, da se avtorski honorarji stekajo v skupno blagajno in niso last posameznikov, ki so fotografije prispevali.
Hitro na platno! (Foto: Marko Beličič)
„Ljubljana 2000"
VEVČE, OKT., NOV. — Pričela se je akcija za pripravo izhodišč »LJUBLJANA 2000«. Ta planski dokument je bil sprejet že pred dvema letoma, a je že malo zastarel — preozek in ga je treba v določenih delih spremeniti. Ljubljana bo takrat povezovala tudi sosednje kraje — Litijo, Grosuplje, Kranj, Škofjo Loko itd. Predsednik mestne skupščine tov. Rožič je zasnovo za ta dokument že sestavil. Priprava dokumentov »Ljubljana 2000« bo zajela celotni prostor vseh ljubljanskih občin in občin, ki so močno povezane z Ljubljano. Z. vsako sosednjo občino bo potrebno napraviti poseben družbeni dogovor, v katerem bo dogovorjeno, katere elemente posamezne panoge gospodarstva ali drugega družbenega socialnega razvoja bomo planirali skupno, zato da bodo prostorska, ekonomska in socialna razmerja v tem prostoru čim enakomernejša. Naloga »Ljubljana 2000« bo obsegala naslednje med seboj povezane obvezne dokumente: dolgoročne družbene plane občin in mesta Ljubil ane, dolgoročne družbene plane občine ter mesta Ljubljane za področje socialnega in ekonomskega razvoja, dolgoročne družbene dogovore za območje medobčinskega sodelovanja in neposredno družbenoekonomsko povezanost z občinami ljubljanske regije in s sosednjimi občinami ter urbanistične oziroma prostorske načrte občin in mesta Ljubljane.
V mestu Ljubljana že poznamo temeljne družbenoekonomske usmeritve in naloge, ki organsko rešujejo iz sedanje prakse in usmeritve v celotnem združenem delu. Če v grobem ponovimo, so te naloge naslednje:
— utrjevanje in vsestranski napredek položaja delavcev v združenem delu, zlasti pa pospeševanje procesa združevanja dela in sredstev, izpolnjevanje družbenoekonomskih odnosov in pro-
V spomin
VEVČE, NOVEMBER 1978
Sodelavce v obratu brusil-nice lesa in vse člane kolektiva je 13. 11. 1978 pretresla žalostna vest, da je dan poprej tragično preminil tovariš Stane Zajc — izmenski vodja.
Pokojni je bil rojen 23. 10. 1924 v Vevčah. Osnovno šolo je obiskoval v Polju in kot zelo dober dijak končal tedanjo meščansko šolo. Potem je opravljal dolžnosti v kontrolni službi in se v Papirnici Vevče zaposlil 1. 3. 1951 kot brusilec lesa. Z njegovo osnovno izobrazbo in prizadevnostjo pri delu je že 1. 4. 1963 postal vodja izmene pri proizvodnji lesovine.
Vest, da ga ni več med nami, je marsikateremu sodelavcu sklonila glavo ob zamisli, da moramo spoštovati življenje sočloveka tudi takrat, kadar so naša. čustva razburkana. On je bil žrtev takih čustev,
Pokojni Stane Zajc je zapustil ženo in troje otrok, zapustil pa je tudi d-lovne tovariše, ki so ga spoštovali tako pri delu kot v privatnem življenju. Bil je večkratni član samoupravn-h oreanov in dober strokovni delavec.
Ko je premoč smrti prekiui-’a njegovo življenje, izreka kolektiv Papirnice Vevče iskreno sožalje vsem sorodnikom, posebno pa ženi in otrokom. Ohranil ga bo v lepem sporni nu.
česa svobodne menjave dela, nadaljevanje samoupravne preobrazbe trgovine in bančništva za večjo povezanost z materialno proizvodnjo v smislu dohodkovne povezave ter izpopolnjevanje sistema samoupravnega planiranja in na tej podlagi povečana rast dohodka;
—	stabilnejši gospodarski razvoj na podlagi kvalitenih dejavnikov v gospodarjenju in zlasti povečanje produktivnosti dela ob skladnejših odnosih v obsegu in strukturi proizvodnje in porabe;
—• spremembe v strukturi proizvodnje in vlaganja sredstev v smeri dogovorjenih prednostnih panog —• zlasti na področju strojegradnje, elektroindustrije, kmetij sko-živilskega kompleksa, kemične in farmacevtske industrije ter prometa, pa tudi modernizacije tiste industrije, ki ima ugodne dohodkovne povezave oz. ima velik dohodek in še posebej take industrije, ki er je moč izkoristiti komparativne prednosti velike prisotnosti delovne inteligence v L j ubljani;
—	krepitev akumulativne in reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela ter s pravilno delitvijo osebnih dohodkov spodbujati vlaganje v delovna sredstva, povečanje reproduktiv-nosti dela in uspešnosti gospodarjenja z združenimi sredstvi ter tako prispevati k počasnejši rasti sredstev za splošno, osebno in skupno porabo;
—	programiranj e vzgoje in izobraževanja, ki bo ustrezalo dolgoročnim kadrovskim in skupnim interesom družbenega razvoja Ljubljane kot tudi za potrebe družbenega razvoja in širšem ljubljanskem prostoru;
—	nadaljnje uspešno vključevanje v mednarodno menjavo in izboljšanje uvozno-izvozne bilance združenega dela s tem, da se bistveno povečajo izvoz blaga in vse vrste delovnih storitev z ustreznejšo regionalno usmeritvijo ter za zmanjšanje uvozne odvisnosti;
—	nenehno naraščanje življenjske ravni delavcev in občanov Ljubljane ob krepitvi družbenega standarda, seveda v okvirih realnih materialnih možnosti;
—	potrebne so dolgoročne rešitve in ukrepi za izboljšanje človekovega življenjskega in delovnega okolja kot sestavnega elementa družbenoekonomskega razvoja;
—	vsebina dolgoročnega, prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja Ljubljane mora biti v skladu s potrebami hitrejšega družbenega razvoja ljubljanske regije, zlasti industrije, na podlagi združevanja dela in sredstev, izpolnjevanje in dograjevanje družbenega sistema informiranja, ki naj prispeva k usposabljanju delavcev za upravljanje z družbenimi sredstvi in za sodelovanje v procesu političnega odločanja ter družbenega planiranja.
Odločno je treba vztrajati, da ima vsak TOZD svoj srednjeročni plan in dolgoročno razvojno usmeritev in to tako, ki bo na podlagi povezovanja de1 a in sredstev ter tržnih zakonitosti, ki so samoupravno obvladovane, vodila k nenehni rasti dohodka. Svoj razvojni program morajo imeti tudi vse krajevne skupnosti, v keterih naj se organizirano povezujejo skupni interesi, ki omogočajo široko delovanje občanov v vseh oblikah združevanja.
Iz vseh navedenih obveznosti lahko zaključimo, da sta dokumenta »Ljubljana 2000« in srednjeročni plan za razdobje od leta 1981 do leta 1985 po svojem obsegu in kompleksnem značaju doslej največji družbeni aktivnosti Ljubljane. Načrtovanje razvoja v socialistični družbi je družbenopolitični boj za razvitejše socialistične samoupravne odnose med ljudmi.
Iz FI — V. B.
	r' r* \			
	
	m	* V, ‘ ifSl
	
	
1	'm	
Odsev kamiona v vodi je lep samo za fotografa (sredi aktobra 1978)
Upravičeno negodovanje šoferjev in skladiščnikov
VEVČE, OKT., NOV. — Ob re-
galnem skladišču pri V. papirnem stroju naložijo vsak dan preko IGO ton papirja, bodisi da je papir pripravljen v formatih in zložen na palete ali pa gre iz tovarne v zvitkih. Vse od stroja, preko dodelave in skladišča poteka delo kolikor toliko nemoteno in v redu.
Težave pa se začno pri nakladanju na kamione, zlasti ob deževnem vremenu na vzhodni rampi skladišča. Tu se nabere tudi do 4.0 cm globoko jezero deževnice, v katerega vozniki tovornjakov pomikajo svoj kamion s prikolico. Ko šofer pristane v mlaki, postane problem, kako priti iz kabine. Najmanj kar je, bi moral imeti gumijaste škornje.
Zato ni čudno, da premnogoka-teri robanti, češ da ne bo nakladal v takih okoliščinah. Pomagajo si tako, da mečejo pod noge prazne palete in druge podstavke, ki jih potem, ko voda odteče, ne pobirajo, okoli rampe pa nastaja preveč navlake. Večino pritožb morajo požreti skladiščniki, ki so tu zelo malo krivi. Na mnogih zborih delavcev in drugih sestankih strokovnih ali samoupravnih organov je problem na dnevnem redu, vendar do sedaj brez uspeha. Južna stran ob rampi je sicer asfaltirana. Tam težav pri nakladanju ne bi bilo, vendar je celuloza skladiščena tako, da kamioni ne morejo do rampe. Vzhodna stran pa je ob dežju tako zmehčana, da je polna
vode. Tudi krožne poti so dokaj založene, ali pa so del kakega gradbišča.
Ker urgence na sestankih ne zaležejo, so skladiščni delavci naprosili urednika »Našega dela« naj bi se stvar vendar objavila, češ morda bo le zadnje kaj koristilo in bodo prostor asfaltirali ali vsaj jamo zasuli s primernim gramozom.
Vsekakor pa smo mnenja, da tak nakladalni prostor res ne dela časti tovarni, saj papir nakladajo delovne organizacije od blizu in daleč. Še slabša slika pa bo v zimskem času, ko bo vode in brozge še več.
Brez muh pa tudi niso varnostni in požarno-v arnostni predpisi,	S. R.
Promet, energijo in razvoj njene porabe
Prometni kaos na slovenskiii cestah, predvsem pa v Ljubljani se stopnjuje.
Ko sedimo v svojih konjičkih in se meter po meter bližamo našim ciljem verjetno razmišljamo, kam vedi razvoj avtomobilizma in kaj nas čaka v prihodnosti.
V reviji »Power Engineering št. 2/78« zasledimo sestavek v katerem švedski strokovnjak M. Gre-nan predlaga radikalni koncept rešitve podobnih težav kot jih imamo pri nas, na Švedskem:
Avtomobili naj bi bili pod kontrolo, da bi se izognili njihovemu nezadržanemu širjenju, kakor je to slučaj pri rakastih obolenjih. Kot prvi korak navaja predlog odvzem vseh avtomobilov iz zasebnih rok ali iz drugih zasebnih virov, s čimer bi dosegli popolno javno kontrolo na tem področju. V mestnih središčih bi bili za javni promet na razpolago avtobusi in taksiji, vožnja s privatnimi avtomobili pa bi bila prepovedana.
Komercialna motorna vozila bi bila rezervirana za potovanja na srednje razdalje, vendar z omejeno hitrostjo, ki je vozila v nobenem primeru ne bi smela prekoračiti (to je že primer pri lahkih motornih kolesih). Taka vozila bi posojala posebne organizacije, pod pogoji, ki bi zagotavljali pokrivanje dejanskih stroškov. V določenih obdobjih bi prišla tudi na tem področju morda v poštev racionalizacija.
Rezultat teh ukrepov bi bil, da bi se število avtomobilov zmanj šalo za 30 do 40 odstotkov na-pram današnjemu stanju (1. jan.
1976 je bilo na Švedskem registriranih 2,8 mio avtomobilov).
Poraba tekočih goriv bi se zmanjšala za okrog 0,1 do 0,2 t na prebivalca na leto, kljub povečani porabi za avtobusne in zračne transporte.
Končno je predloženo, da naj bi se trainost potrošniških dobrin povečala.
V zvezi z navedenimi predlogi je bilo največ razmišljanja o naslednjih dveh vprašanjih:
—	ali bi ti ukrepi povzročili hudo brezposelnost in
—	ali bi ti ukrepi povzročili ustvarjanje gigantske birokracije.
Kar zadeva prvo vprašanje, so ugotovili, da ni pričakovati brezposelnosti, pač pa bi prišlo do bistvenih premikov na zaposlova-nih področjih: manj zaposlenih bi bilo npr. pri proizvodnji avtomobilov, zato pa več pri vzdrževanju le-teh. Zaposlenost je na vsak način pomemben dejavnik, vendar pa se nebi smela nobena družba strinjati z nezaželjeno proizvodnjo samo zaradi vzdrževanja zaposlenosti.
Odgovor na drugo vprašanje se je glasil, da bi sedanjo obsežno privatno birokracijo pač morala zamenjati javna birokracija.
Članek ob koncu ugotavlja, da je težko oceniti dramatične posledice (ali hude nevšečnosti), ki bi jih ti predlogi imeli za vsakodnevno življenje na Švedskem in da se zdi v primerjavi s tem prihranek na energiji skromen.
Članek nam še pove, da so taka in podobna razmišljanja dvo in večnamenska. Drugi pomembni
vzrok za tak predlog je brez dvoma prihranek na energiji. Povpraševanje po energiji je v svetu vse večje.
Iz sestavka »World energy de-mand 2020« iz svetovne konference o energetiki se lahko seznanimo z naslednjim:
Do leta 2020 bodo potrebe po energiji narasle trikratno do štirikratno. Da bi ohranili gospodarsko rast zadnjih desetletij, bo treba bistveno izboljšati energijsko učinkovitost. Med leti 1985 in 1995 bo prišlo do pomanjkanja nafte in ustreznega racioni-ranja za prednostne porabe.
Po letu 2000 bo zato tudi bistveno narasla poraba elektrike v prometu. Sredi prihodnjega desetletja bo močno naraslo povpraševanje po premogu, do leta 2020 pričakujejo štirikratno do šestkratno sedanjo porabo. Delež elektrike bo narasel v koriščeni energiji od sedanjih 8 odstotkov na 20 odstotkov leta 2020.
Obnovljeni viri energije dajejo sedaj 15 odstotkov primarne energije, delež naj bi se ne zmanjšal, kar pa zahteva štirikratno povečanje izkoriščanja vodnega potenciala in uspešen razvoj izkoriščanja sončne energije (leta 2020 toliko, kot je sedaj vse električne energije).
Zamislimo se!
In kako je s štednjo in še posebej energetsko štednjo v naših domovih in ne nazadnje v naši tovarni?
Več o tem v eni prihodnjih številk našega glasila.
Dipl. ing. Danilo Skerbinek
Zapis o taborjenju tabornikov odreda Pugled v vasi Podzemelj pri Metliki od 3. do 15. avgusta
VEVČE, OKTOBER — Kljub mnogim pripravij alnim težavam pri organizaciji že tretjega rednega taborjenja, ki jih je pripisovati predvsem neizkušenosti, pa tudi neodgovornosti posameznih tabornikov — smo le korajžno odpotovali.
Letošnji taborni prostor je bil izredno primeren za izražanje vseh taborniških aktivnosti, katerih ni nikoli zmotilo vreme. Letos stvari nikakor nismo prepustili naključjem — zatQ tudi mnenje udeležencev, da se drugo leto zanesljivo spet vidimo, seveda še v večjem številu.
Tudi letos smo dajali poudarek obisku staršev — beležili smo kar devet obiskov in mnenje enega od njih v celoti objavljamo:
»Sina Matjaža smo obiskali dne 13. VIII. 1978 v taboru Podzemelj. V času obiska, kakor tudi nasploh v času priprave odnosno Predpriprave smo dobili vtis, da je vodstvo taborjenja vložilo veliko dela in truda v samo organizacijo, kakor tudi na področju vzgoje mladih tabornikov. Tabor nasploh daje vtis dobre or-
ganizacije in tovarištva med taborniki. Prepričan sem, da sodelovanje v organizaciji, še posebno pa v času taborjenja, pri pionirjih in mladincih krepi njihovo zavest za kolektivno življenje, tovarištvo in prijateljstvo.« (Ivan Brezovnik)
Želimo, da bi svet staršev, ki ga tvorijo vsi starši tabornikov in pa prijatelji taborništva, zaživel.
Naj tudi omenim, da smo uspešno
J. realizirali zastavljeni splošni program (obisk delovnega kolektiva rudnika premoga Kanižarica, rojstne hiše Otona Zupančiča, gasilskega muzeja in muzeja NOB v Metliki, imeli prisrčen razgovor s predsednikom OO ZZB Metlika);
2.	izvedli specifični taborniški program (gozdna šola, preverjanje znanja in osvajanje veščin, tek skozi ovire za medvedke in čebelice, kurjenje ognjev, intervju z vaščani itd.);
3.	dosegli sproščenost otrok (taborni ognji — kar osem po številu, pet nočnih pohodov, osem iz-
letov; največ otroškega »živ-ža-va« je bilo na kuharskem tečaju, da ne govorimo o večerih ob zatonu sonca, »sladko-morskem« vzdušju reke Kolpe in pa prevelikem obsegu skečev, pesmic in drugih »štosov«;
4.	organizacijsko sposobnost smo najbolj dokazali z zadovoljstvom vseh taborečih v odlični kuhinji s šestimi obroki pri »DOBRI VILI«.
Kaj pa kritične stvari?
—	predvsem bi moral biti jasen termin taborjenja že nekako pozimi
—	delo naj ne bi slonelo na požrtvovalnosti enega ali treh, temveč se mora delati v okviru celotnega kolektiva
—	zadane naloge je treba uresničevati z delom, ne pa z medsebojnimi prepiri in osebnimi obračunavanji.
Kot pravijo starši Matjaža, Srečka, Mihe, Uroša itd.:
»Vsem staršem bi priporočali, naj pošiljajo svoje otroke v tako prijetno in zdravo okolje.«
Ivo Kovačevič
Oj, že prišel je med nas stari, dobri, dedek Mraz!
Dedek Mraz bo držal besedo
VEVČE, OKT., NOV. — Ko je
Isnsko leto dedek Mraz odhajal z Vevč, je obljubil, če se prav spominjamo, da bo letos spet Prišel.
Ker je bil sprejema vesel in '-er so mu otroci staršev, ki so ZaPosleni v Papirnici Vevče cb-1 j ubili, da bodo upoštevali njego-Va priporočila, že nabira darila z&nje. Za 567 otrok od drugega uo desetega leta je dal v poseb-n° bisago kar 10 starih milijo-P°v dinarjev za Vevčane. To bo fszdelil na omejene število otrok Jo bo vsak sprejel darilo v približni vrednosti 17 starih tisočakov. Kakšna pa bodo ta darila, Pa ni dalo zvedeti. Dedek Mraz skrivnost skrbno varuje za se-“e in tudi sindikalni organizaciji ,®§a ne izda, čeprav ravno smrkat najbolje skrbi za sprejem Qedka Mraza.
No, otroci, kar počakajmo, da pridejo tisti mrzli zadnji dnevi v decembru pa se boste lahko pred dedkom izkazali, koliko ste bili Pridni to leto! *
*z dedkove sprejemne pisarne
Literarni kotiček
VIJORE ZASTAVE
Vijore zastave slobode majko, Suje se šapet u lišču, u šumi stabala stoletnih u šumi gde palo je krvi mnogo, tamo gde glasovi klikču i tamo vodu traie i krvi daju,
i krvi daju za slobodu.
P,.uku stisnutih majko krvavim poljem gaziše, osta trava ervena a rosa plače ka suncu ide, zavija borce, pušku sokriva i hiljade zvezdica majko nestade sputanje horde.
Polja nam naša majko ervenu boju dobiše ne raste pšenica naša niču nam krstače nove, redžaju se sv e jedna do druge i glasno klikče orao visinom »Ne daj se radniče«.
Cujem šaptanje majko, radnička klasa govori,
»Mnogi od nas su pali, i krvi naše poteklo je mnogo u borbi našoj, borbi za
slobodu,
I	__________
za braču sestre majke i ocene, za naše kuče i naše tvornice, za svaki komad zemlje ovc, napred bračo radnička klasa
vodi.
vodi vas ka slobodi, gradimo pruge i mostove nove kuče i tvornice, napred radnička klasa vodi«, vijore zastave naše.
Fehim
SVOBODA
Minil je dan, minil je mesec, leto, več let.
Bila so to leta herojev, ki padli za svobodo so našo.
A niso vsi padli.
Tu je še on, tu si še ti in tu sem jaz.
Gradimo nov svet,
Titov svet naše svobode, lepše prihodnosti svet.
LENA
Rešitev uganke »Iz dveh besed ena«:
Vodoravno: 1. kelih — To-per — helikopter, 2, Ariel — conte — orientalec, 3. Litao — pomaz — lipomatoza, 4. aneks — Verdi — Andreevski, 5. nosek — Vital — novelistka, 6. Debar —• cekin — debrecinka, 7. etika — Ngami — enigma-tika, 8. Ra vic —i cinek — Crik-venica.
Navpično: KALANDER — REZALNIK — HOLANDEC
Pravilno so rešili in bili izžrebani:
10,—• Kokalj Bogomir 10,— Kamnar Nada 10,— Jožel j Franc 30,— Zidar Cenke 60,'—■ Strgar Zora
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
SEPTEMBER 1978
Prišli :
Lampič Tomislav — strugar III Zgonc Franc — obratni laborant Doblekar Vinko — vodja prečnega rezalnega stroja V. PS Milovič Mihajlo — vodja prečnega rezalnega stroja V. PS Jelenko Bogo — paznik pap. stroja Smrekar Marko — pomožni tiskar Markovič Žarko — pospravljalec izmeta
Vasič Miroslav — pospravljalec izmeta
Markovič Dragica — snažilka Ljubijankič Enver — razkladalec surovin
Arapovič Mile — dovažalec Grubor Stevo — dovažalec Habič Franc — progar Debeljak Zoran — obratni laborant Glavan Mitja — voznik viličarja Lapajne Milena — pripravnik Cuzak Jože — pomočnik vodje tiskarskega stroja Jager Marija — pripravnik Vrbinc Mirko — paznik pap. stroja Nikolič Julijana — prebiralka — števka
Skrbinek Janez — vnašalec Bajrektarevič Husein — pomožni delavec
Bainovič Radoš — pom. zavijača papirja
Kocjančič Andrej — elektrikar III' Žagar Zvonko — pom. vodje zav. stroja formatov Ajkič Fatima — snažilka
Odšli:
Jančar Franc — I. pomočnik pap. stroja
Paunovič Ljubomir — pospravljalec izmeta
Ilič Petar — pospravljalec izmeta Šljivar Mujaga — vnašalec Vujakovič Ljubisav — razkladalec surovin
Ledič Josip — pospravljalec izmeta Tančic Radomir — paznik pap. stroja
Krašovec Vinko — pomoč, strojevodje za prem. naprave Obradovič Miloš — I. pom. preč. rezalnega stroja
Lorbek Vanja — I. pom. dodel. stroja
Marinovič Jelica — snažilka Žabjek Karolina — prebiralka - števka papirja
Zunič Zahdija — zavijač prem. papirja
Snoj Maja — pomoč, kuharja II — prenehanje del. raz. za d. č.
Lavrenčič Primož — garderober — prenehanje del. razmerja za dol. č.
Hribar Matjaž — vodja kopališča — prenehanje del. razmerja za dol. č. Razdevšek Bojan — vodja kopališča
—	prenehanje del. raz. za dol. čas Kocjančič Sašo — vodja kopališča —
prenehanje del. raz. za dol. čas Podobnik Ivan — garderober — prenehanje del. raz. za dol. čas Trilar Alojz — blagajnik — prenehanje del. raz. za dol. čas Vidergar Feliks — garderober — prenehanje del. raz. za dol. čas Vidovič Stjepan — blagajnik — prenehanje del. raz. za dol. čas Kolenc Rado — upravnik poč. doma
—	prenehanje del. raz. za dol. čas Kovačič Marija — kuharica — prenehanje del. raz. za dol. čas
Biček Marija — natakarica — prenehanje del. raz. za dol. čas Globočnik Zofija — pomoč, kuharice
—	prenehanje del. raz. za dol. čas
Lušina Alojzija — pomoč, kuharice — prenehanje del. raz. za dol. čas
Rodili so se:
Kosojevič Nedeljku sin Savo Bašič Ismetu hči Jasminka Todosijevič Ranku sin Dalibor Nuhanovič Nuriju sin Asmir Gojkovič Milenku sin Robert Jašaragič Safetu sin Amel Vidic Tatjani sin Tomaž Jovanovič Cedomiru hči Ljubica
ČESTITAMO
Poročili so se:
Stajčič Dragan z Mišič Rusko Stojčevič Zdravko s Suvajac Bran-kico
Jovanovič Cedomir z Vujkovič Boro Savkovič Žarko z Rogodič Dragomilo Ljubijankič Ekrem s Cerimovič Hasedo
Porič Safet z Durič Hamido Majic Andrija s Kopačevič Maro
ČESTITAMO
OKTOBER 1978 Prišli:
Kunaver Dušan — paznik pap. stroja Keršmanc Janez — paznik pap. stroja Fazlič Izet — II. pom. vodje prečnega rezal, stroja Džaferovič Šefika — prebiralka — števka papirja Kržič Franc — strugar II Milenkovič Života — vnašalec Kočar Aleksander — pomočnik vodje zav. stroja formatov
Jodanovič Asma — prebiralka — števka papirja
Majic Mara — dovažalka papirja Pandža Brana — zaznamovalka bal
Odšli:
Kapitan Juraj — pomočnik mlinarja Hasič Ismet — pripravljalec papirne mase
Porčič Mirsad — II. pomočnik dodel. stroja
Habič Branko — pomožni delavec v kov. del.
Tahirovič Zahid — voznik viličarja Delibegovič Vida — prebiralka — števka papirja
Šubelj Darko — pomočnik vodje tiskarskega stroja
Kerič Senad — pospravljalec izmeta
POPRAVEK
V prejšnji številki je pod rubriko »Poročili so se« nastala neljuba napaka.
Tov. Stane Antončič se je poročil z Matjažič Mileno.
-OBSEDELO-
Glasilo delovnih kolektivov Zdru-ežnih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, Ljubljana ,uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Nagradna križanka
Rešeno slikovno križanko za 29. november pošljite na uredništvo do 10. 12. 1978. Tokrat bodo nagrade malo večje in sicer: 3-krat po 50.— din, 2-krat po 100.— din in ena nagrada 200.— din.