340. štev. V Ljubljani, petek dne 6. decembra 1912. Leto L Posamezna številka 6 vinarjev. „1)AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesfcčno K 1‘20, z dostavljanjem na d o in K 1*50; 8 pošto celoletno K 20‘—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: ::: Telefon Številka 118. ::: T* ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• • M Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: s:i Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: Telefon številka 118. ::: Balkanska vojna. Ali — ali... Vlada je postavila parlament pred težko odločitev — ali sprejeti vladne vojaške predloge — ali pa zbogom vsaj za nekaj časa. Poslanci se zavedajo tega važnega trenotka — dobro vedo, kake važnosti je v teli časih parlament — zato bi ga radi rešili — vedo pa tudi, da je njih dolžnost varovati koristi svojih volilcev in da ne smejo vsega dovoliti, kar vlada zahteva. Zato so celo Nemci obstali in se postavili proti vladi. Dasi se jim zdi, da je vse to naperjeno proti Jugoslovanom in bi gotovo vsak predlog proti Jugoslovanom z veseljem sprejeli — vendar niso brez premisleka šli z vlado. Vlada zahteva preveč. To se je menda tudi spoznalo, zato se je k predlogu pridružila novela, ki predlog nekoliko oblažuje. — Vprašanje je, koliko se bo dalo sploh doseči — vlada namreč stoji na tem, da izvede zakon — brez parlamenta. Zakoni, ki jih obsega vladna predloga, so pravi železni zakoni, ki stavijo celo državo za slučaj mobilizacije pod vojaško oblast. Vlada dobro ve, zakaj to zahteva. Dasi v slučaju vojne itak povsod zavladajo posebne razmere — smatra Avstrija za potrebno, zavarovati se za vsak slučaj v najvišji meri. Vojaška dolžnost do 50. leta za vsakega avstrijskega državljana — to je mnogo zahtevano. Sicer zakon določa primerno odškodnino vendar to daleč presega dosedanje državljanske dolžnosti. Iz vsega se vidi, da absolutizem v Avstriji še davno ni premagan. Ta absolutizem se kaže v grožnjah proti parlamentu, ki predstavlja ljudsko voljo. Proti volji parlamenta se hoče urediti vse priprave za pravo vojaško diktaturo. Posamezne določbe glede vojnih sodišč itd. so naravnost srednjeveške. Olasovi javnosti zahtevajo, da se predloga temeljito izpremeni. Vlada pa kaže jasno, da temeljitih izprememb ne bo dovolila — pač pa nekatere izpremembe, ki so bolj postranskega pomena. Avstrijski parlament stoji pred odločitvijo: ali — ali . . . Bolj in bolj čutimo, da je ustava v Avstriji le na papirju — in morebiti pridejo še hujši časi. Nič veselega ne moremo pričako-vati. Sreča avstrijskih narodov bo — ako se reši mir. Pregled vojnih dogodkov na Balkanu. Premirje, ki je nastalo pri Čataldži, sedaj obljublja, da mu bo na Balkanu sledil kmalu mir. Zato podajamo tu pregled bojnih dogodkov po vrsti, kakor so se vršili dan za dnem.'Ta dva meseca vojnih dogodkov na Balkanu bodeta stala z zlatimi Črkami zapisana v zgodovini slovanstva. Ta pregled je pravi slavospev slovanskega orožja. Dan za dnem se vrste zmage, kakor verzi v jugoslovanski narodni pesmi. Iz stoletnega trpljenja In robstva je nastala najkras-nejša epopeja zmage. Meseca oktober in november leta 1912. se bodeta svetila v svetovni zgodovini kot čas največjih zmag evropske kulture nad azijatskhn barbarstvom. Ta dva meseca sta preobrnila zastarele evropske nazore in sta dvignila iz trdih razvalin staro balkansko — slovansko slavo. Dogodki teh dveh mesecev bodo dokaz, kaka sila leži v narodni samozavesti. O »Balkanski zvezi« smo že pisali. Nastala je v februarju leta 1912. Italijansko-turŠka vojna in albanska vstaja sta pospešili dogodke. Koncem septembra se je začelo gibanje na Balkanu. Pretila je vojna in evropski diplomati so jo skušali preprečiti. Toda balkanske države so bolj in bolj vztrajale pri svojih zahtevah. Kocka je padla in vojna se je začela. Cela vojna se lahko deli na tri dele. Od prvih začetkov — črnogorsko-turški boji do 18. oktobra, ko stopijo druge tri balkanske države na bojišče. — Drugi del je čas največjih zmag od 18. oktobra do bitke pri Lile Burgas dne 1. novembra. — Tretji del od bitke pri Lile Burgas do premirja na Čataldži. 29. septembra: splošna mobilizacija v Bolgariji, Srbiji in na Grškem. I. oktobra: mobilizacija črnogorske in turške armade. 4. oktobra: Essad-paša zasede s 3000 možmi Skader. 5. oktobra: prva črnogorska brigada prestopi pri Neser-tera turško mejo. 7. oktobra: Turške železnice ustavijo osobni in tovorni promet — začne se prevoz čet m municije. 8. oktobra: Črnogorski poslanik Plamenac izroči porti pismo, v katerem Črna gora Turčiji napoveduje vojno — in odide iz Carigrada. Turški poslanik v Cetinju dobi potne liste in odpotuje. 9. oktobra: Črnogorci začno boje pri Podgorici. Princ Peter sproži prvi top. Črnogorske čete začno prodirati proti Tuzi in Beranatn. 10. oktobra: Boji pri Beranah. Posadka v Dečiču se vda s topovi in orožjem. — Velesile podajo v Carigradu skupno noto, da bi vojno preprečile. Turčija mobilizira svoje ladjevje. II. oktobra: Boj pri Tuzi. 12. oktobra: Črnogorci napadejo Rogamo — in obkolijo Tuzi. — Prvi streli pri Vrani. — Turčija pošlje 120 anatolskih bataljonov v Evropo. Albanci prosijo za orožje. 13. oktobra: general Vukotič vzame Bjelo-polje. Pri Tuzi. in Berani se boj nadaljuje. Grška armada 130.000 je pripravljena. 14. oktobra: General Vukotič vzame Gu-sinje, poveljnik v Tuzi se pogaja. 15. oktobra: Turški poslaniki v Sofiji, Bel-gradu in v Atenah so odpoklicani. Iuzi se vda brezpogojno z 2300 vjetnikov, 5 topov, o mitraljez in 7000 oušk pade Črnogorcem v roko. — Hum se vda Črnogorcem. — Glavno poveli-stvo se preloži iz Podgorice v Milesi. — Srbska armada se koncentrira pri Vranji. 16. oktobra: Praske na srbsko-turški meji. — Južna črnogorska divizija zadene na hud odpor Turkov pri Tarabošu. — Berane padejo. — Črnogorci dobe zopet bogat plen. 17. oktobra: Srbski in bolgarski poslanik v Carigradu dobita svoje potne listine. Oba od-dasta porti pisanje, v katerem se naooveduje Turško-bolgarsko premirje. BULOAH TURCIN črtaldzf* Tur čin: Dovolj sva prelivala kri; sedaj skleniva premirje. Bolgar: Za pošten mir sem vedno pripravljen dati roko. Turški angel miru: Pridite, pridite naši verniki iz Azije. Preden bo premirje poteklo vas bo v Evropi kot listja in trave — potem naučimo Balkance, kaj se pravi: mir. Turčiji vojna. Porta izda takoj ukaz, da turške čete napadejo srbsko In bolgarsko mejo. Turki poskusijo nov napad na Bjelopolje. Turki napadejo Črnogorce pri Plavi in osvoje višave okolj Velike. Daljši turški poskusi se ponesrečijo. Vojna izbruhne na celi črti. Vogna. 4. decembra 1912. Premirje na bojišču je torej vendar že^ood-plsauo in sicer med Bolgarsko, Srbijo in Črno-goro na eni in Turčijo na drugi strani. Grška ni hotela podpisati premirja in bo nadaljevala vojno s Turčijo. S premirjem je končana prva perioda te krvave zgodovinske vojne. Rezultati, katere so dosegli balkanski zavezniki, posebno pa Srbi in Bolgari 'so presenetili in zadivili ves svet. Vojaška hrabrost, strategija, vise kar tvori vsebino te junaške epopeje, vse to Je potencirano v oni veliki Ideji, ki je navduševala balkanske zaveznike in jim potisnila orožje v roke. V treh tednih je bilo strto turško cesarstvo, uničena turška vojska. Valovi bolgarske poplave so že začeli butati ob carigrajska vrata, na zanadu so Srbi popolnoma poplavili turško ozemlje, Grki zavzeli Solun. Črnogorci pa namerili svojo silo na zadnji otočiček — Skader. V tem usode-polnein trenotku je Turčija milo zaječala in zaprosila mir. Obrnila se je na velevlasti in jih prosila za posredovanje, a brez uspeha. Hočeš nočeš se je morala ponižati in prositi za mir direktno one male državice, katere je pred vojno tako silno zasmehovala. Pričela so se pogajanja glede premirja. Turčija jih jc hotela zavlačevati, a Srbi, Bolgari in Grki so ji zagrozili. da spravijo vse svoje čete pred Cataldžo in udarijo naravnost v Carigrad. Turki so se te grožnje ustrašili in mirno podpisali premirje. Pogoji premirja (glej »Dan«, včerajšnja telefonska poročila) kažejo že sami na sebi silno slabo pozicijo Turčije. Drinopolje in Skader ne dobita nikakega živeža, kar priča, da je njiju položaj nevzdržljiv in da jih Turčija sama ne misli dolgo vzdržati. Silno važna je ona točka premirja, ki pravi, da se bo bolgarska armada pred Cataldžo preskrbovala z živežem po železniški progi proti Drinopolju, to se pravi, da je drlnopoljski kolodvor v bolgarskih rokah. Najvažnejša je seveda točka, da se prično definitivna pogajanja za mir v Londonu dne 13. decembra. To znači, da bo premirje brezpogojno trajalo do 13. t. m., a nadaljni njegov tok je odvisen od tega, če bo mir sklenjen ali ne. Toda nedvomno so glavne točke za definitivni mir že določene. Zanimivo je, da je za mesto pogajanja določen ravno London. To je mesto, od koder so prihajale dosedaj za balkanske zaveznike najugodnejše izjave. Od tu je po prvih balkanskih zmagah prišlo tudi geslo, da se toliko naglasovani status quo ne more več vz žati, ampak da bo treba evropsko karto znat spremeniti. Ministrski predsednik ngle Asquith je energično dvigni! svoj glas pr temu, da bi se rešitev posameznih balkansk-problemov izvršila pred koncem balkansko vojne in pred likvidacijo celega problema. V najnovejšem času je Anglija'tudi v mjkritičnej-šem trenotku zastavila ves svoj upliv v to, da prepreči momentano nevarnost evropske vojne. Treba je posebno poudarjati, da je As-ouith v svojem govoru naglašaf. da je trdno prepričan, da se ne bo našel nihče v Evropi, ki bi skušal ogroževati sijajne uspehe balkanskega, orožja. Gotovo je, da bodo Angleži, Francozi in Rusi tudi še v naprej diplomatsko podpirali balkansko zvezo. Sedaj se bo torej v Londonu vršila likvi-. dacija celega balkanskega problema in tu bodo imeli diplomati priliko, da pokažejo zahteve svojih držav. Le ena okolščina je, ki bi zamogla zmanjšati vpliv balkanske zveze in to je, da je napravila Grška extra-toure, ona Grška, ki se ima zahvaliti le Bolgarom, posebno pa Srbom, da je dosegla sploh kake uspehe na bojišču. Zdi se. da se bo konečno vendar spametovala. Da bi prišlo do kakih večjih snonadov med Grki in LISTEK M ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Nevarnost je precejšnja, da je ne najdem,« se je zasmejal Tribulet z bridkim smehom. »Zakaj, norec?« »Zato, ker ste vi tu, madam. In kjer je Diana Poatješka, tam je zaman iskati njo, ki ste 3o omenili. Krepost!« »Zmerom nesramnejši postaja!« je zarenčal neki plemenitaš. »Pustite ga!« je dejala zaničljivo Diana Poatješka, skrivaje za usmevom srd, ki ga je bil dvoumni odgovor Tribuletov zasadil v njeno srce. Norec je bil že odšel, poslušaje vse, kar so govorili okrog njega, in misleč sam pri sebi, da govore vsi brez dvoma samo o Žileti. Smukal se je okrog vseh skupin in izkupil mar-sikak sunek s komolcem, za katerega se je zahvalili točno s kako pikro besedo. Zdajci je zapazil Monklarja, ki je stal bled in s prekrižanimi rokami v dolbini nekega okna. »Tale bo vedel resnico!« je dejal sam zase s tesnobnim srcem. Približal se je in ga pozdravil: »Vaš preponižni sluga, gospod veliki pro-fos!« Monklar ga je pomeril z mračnim pogledom in se pogreznil spet v svojo sanjarijo, ne da bi mu odgovoril. Tribulet se je postavil Doleg njega, prekrižal roke kakor on in napravil prežalosten obraz, tako da je več gospodov, ki so videli ta prizor, izbruhnilo grohot. »Aha!« je dejal Tribulet, »saj sem vedel!... Ali ste opazili, gospod veliki profos, da vzbuja človek s* svojo žalostjo med bližnjimi vedno samo veselost?« »Za norca so to pametne besede,« je naposled blagovolil izpregovoriti gospod De Monklar. »Moja norost,« je odgovoril Tribulet, »je jako na mestu poleg vaše modrosti. Midva, gospod De Monklar, drživa vsak za en konec verige tega dvora; prvi obroč je pri Tribuletu, to je. pri pleskavici in pri smehu, ki zveni zlovešče, ker skriva solze; zadnji obroč pa je pri Monklarju, to je, pri vešalih — tam, kjer meče bolest smejočo krinko od sebe.« Veliki profos jc pomeril norca z začudenim pogledom. »Zakaj mi govorite vse to?« ga je vprašal z zamolklim glasom. »Zakaj me vi ne tikate kakor po navadi? Ne upate si odgovoriti gospod... No, pa vam povem jaz! Vi, ki vam ni mogoče prikriti ničesar, veste, da trpim! In moja bolest se vam zdi vredna spoštovanja, zato, ker trpite tudi vi!« »Vi trpite! In nikoli doslej nisem tako dobro razumel vašega trpljenja!... Ah, gotovo vas vznemirja ponoči prikazen mlade, očaru-joče, blesteče krasne žene, ki jo je umorila bol srca!... In mirni sen vam noti plavolasa glavica izgubljenega otroka, otroka, ki vam je živ umrl že pred davnimi leti... Vse je polilo strahu pred vami, gospod veliki pro-ios... a jaz — jaz čutim do vas usmiljenje!« »Dovolj tega!« je zarohnel Monklar. »Česa hočete od mene ..« »Povedati yam hočem, da imam tudi jaz otroka, jaz, ki nisem imel žene, da bi jo ljubil; vsa vdanost moje duše, vse, kar je bilo v mojem srcu ljubezni, se je osredotočevalo okrog ene same glave!... Povejte, gospod veliki profos, ali vi ne čutite usmiljenja z mojim trpljenjem, kakor ga čutim jaz do vas?...« Čuden je bil ta prizor! Dvorni norec je smel govoriti svobodno take besede mrklemu človeku — vehkemu pro-fosu Monklarju ... In Monklar se ni čutil ponižanega. Preveč je bil preplakal v svojem življenju, da bi se spoteknil nad tako majhnim povodom. »Kaj pa bi radi?« je vprašal s čudno gor-koto. »Vedel bi rad, ali je kralj tisti, ki je dal ugrabiti mojo hčer!« »Kralj ni bil tisti!« je rekel Monklar resnobno. Tribulet se je zamislil. Dvignil je glavo. »Ne vprašam vas, kdo je bil potem! ... V tem svojem razpoloženju bi mi bili že povedali, če bi vedeli.« »Da!« je rekel Monklar. Tribulet se je naklonil... »Z Bogom, gospod De Monklar!...« XXXVIII. Mongomeri. Tribulet se je prerinil skozi množico dvorjanov, zapustil dvorano, hitel v svojo sobo in slekel norčevsko obleko. Ta izprememba njegove zunanjosti je bila gotova v par minutah. Opasal si je ledja s pasom, ki ga je imel že priprp.vljonega; bil je poln zlata. Nato si je ogrnil rame s plaščem, prepri- čal se. da tiči bodalo prav rahlo v nožnici, in odšel v stražnico. Tam je našel Mongomerija.. »Pojdiva iz Luvra« mu is rekel z največjo naturnostjo, »da se porazgovoriva bolj svobodno.« Tribulet je bil jetnik v Luvru. Mongomeri sam je bil sporočil vsem stražam stroga povelja, ki jih ie bil dal kralj v tem pogledu. Toda očividno je bil norec zdaj zopet v milosti; o tem se je bil prepričal gardni kapitan na lastne oči. Zato ni vstala v njegovi glavi nikaka sumnja, ko je slišal Tribuletovo željo. Prijel ga je prijateljsko pod pazduho, m tako sta stopila skozi vrata. Dlica je bila temna. Par ubogih zlodjev je čakalo, kakor vedno, kadar je bila v Luvru veselica, izhoda dam v čipkastih oblekah in gospodov v dvornem lišpu, da zaslužijo pest drobiža, s tem, da pokličejo kočijo gospe markize ali gospoda maršala ... Takrat kakor dandanašnji so reveži izkušali živeti od drobtin, padajočih z bogataševe mize. Mongomeri je s pretečo gesto odpodil te postopače, ki so delali napotje na ulici. »Tako! Zdaj se lahko pomeniva brez skrbj, dragi gospod Flerial,« je dejal nato. »Pojdiva dalje!« Je odgovoril Tribulet in začel delati dolge korake. In kmalu nato je dodal; »Tisto, kar bi radi, mi pa le začnite razlagati ...« »Pa mi obljubite, da omenite kralju?« »Najkasneje jutri zjutraj.« »Saj sem vedno pravil, da ste poštenjak, i gospod Flerial.. , _ iTurki na suhem in na morju, na to ni niti misliti. Edina posledica bo, da se turška mornarica ne bo mogla svobodno gibati, obenem pa bo tudi popolnoma preprečen prevoz turških čet iz Azije# Kaj pa mednarodna kriza? Gotovo je, da se približuje svoji akutnosti. Vojna je ustavljena, a še ni končana. Ce bodo države, ki so interesi-rane na Balkanu, čakale na definitivni mir, je vprašanje. Ni izključeno, da bodo demonstrirale s svojimi vojnimi silami. Likvidacija, ki se ima izvršiti v Londonu, je prevelika in za to je nesporno, da bo prišlo še do zelo težkih kriz. Stališče Grške pri premirju je zelo zanimivo. Dvoje je mogoče: Ali Grška nima dovoli smisla za balkansko zvezo, ali pa je bilo določeno že v naprej, da ona ne pristopi k premirju, pač pa se udeleži pogajanj v Londonu glede definitivnega miru. Najbrže bo to mnenje pravilno. Poudarjati je namreč treba, da je grška vojska v tej vojni sicer igrala zelo neznatno vlogo, dočim je grška mornarica dosegla velikanske uspehe. Turek je Azijat in kot tak silno premeten. Treba ga je torej držati vedno v šahu in že v naprej preprečiti kake zahrbtne namene. Grško brodovje bo sedaj, ko se prlčno pogajanja v Londonu, nekak čuvaj r«a Balkanu, ki bo Imel gledati na to, da Turki ne bodo prevažali svojih čet iz Afrike In Male Azije. To je za balkansko zvezo velikega pomena. Na ta način bo morala Turčija biti tudi v Londonu zelo ponižna in pozobati to. kar bo dobila od balkanskih zaveznikov. PODROBNOSTI O PREMIRJU. Sofija, 4. decembra. Premirje je sklenjeno na isti podlagi, kakor je predlagal predsednik bolgarskega sobranja Danev. Zdi se. da Turčija ni hotela pristati na kapitulacijo Drino-polja. Drinopolje dobi po pogodbi hrano šele po preteku desetih dni po premirju! Bolgari upajo, da jim do tega časa mesto že pade v roke. Nasprotno pa je dovoljeno preskrbovanje bolgarske armade od strani črnega morja. Pogajanja za definitivni mir v Londonu se prično dne 13. decembra, torej deset dni po zaključku premirja, to je na dan, ko se mora začeti Drinopolje preskrbovati s hrano, ako se ne vda že poprej. Važno je, da se v premirju ne govori o blokadi Dardanel, katero izvršuje Grška s svojo mornarico in da Grška ni podpisala premirja, kar znači, da se blokada nadaljuje. Ti pogoji, ki so silno težki, značijo, da je Turčija zelo re-signirana in pripravljena skleniti tudi definitivni mir. če se pogabnia zt definitivni mir razbijejo, se mora vojna napovedati 48 poprej. LIKVIDACIJA EVROPSKE TURČIJE. Pariz, 4. decembra. Po vesteh, ki pa se uradno še ne potrjujelo, se bo evropska Turčija razdelila na sledeči način: Grška dobi Epir; Srbija dobi Staro Srbijo in Sandžak Novipazar; Bolgarska Tracijo, dočim Drinopolje ostane v turških rokah. Macedonija postane avtonomna * glavnim mestom Solunom. Istotako postane avtonomna tudi Albanija. Obe *i dve državi prideta pod suvereniteto balkanske zveze, h kateri pristopi tudi Turčija. Balkanski diplomati ne verujejo, da bi Drinopolje ostalo Turkom. BOJI OKOLU SK A OR A. Rjeka, 4. decembra. Po poročilu generala Martinoviča so Turki poskusili izpad na linijo Kirika-Vraka. Pričela se je Strašna kanonada; v akcijo so stopile tudi strojne puške. Črnogorci so odbili turški naskok in zavzeli neko zelo važno pozicijo pod Široko goro, kamor so takoj postavili svoje topove. Turške izgube so zelo velike. V SOLUNU. Solun, 4. decembra. Srbski prestolonaslednik ^Jeksander, ki je dospel snoči semkaj, ostane tukaj dva dni. Judje se še niso pomirili. Včeraj se je zglasila pri bolgarskih princih Borisu in Cirilu posebna židovska deputacija, ki se je pritožila proti postopanju proti Zidom v Ravali in Štipu. Govori se, da se hočejo Zidi prilizniti Bolgarom, ker smatrajo Bolgare kot trgovce manj nevarne kot Grke. GENERAL ZlVKOVIČ ZBOLEL. Belgrad, 4. decembra. General Živkovič, ki Je zasedel Sandžak In prodrl potem do Leša na Jadransko morte, le sedaj zbolel !n se odšel zdravit v Belgrad, kamor je dosnel tudi šef ge- Plačilo. Historična epizoda. Bolgarski spisal Ivan V a z o v. — Prevela Božena Cesar. (Konec.) »Skrivaj sem ga VMila v samostanu, Bog ml odpusti, naredila sem greh.« Iliča je snela ta del obleke s stene, misleč, da je hlapčev. Ko se je pa hajduk preoblekel, ije opazila strme, da je meniški habit! »To j,e končno vseeno, ogreiem se nekoliko,« je dejal mladenič, zavivši se v suho, volneno kuto. Skupaj sta šla dalje. Hajduk je molče vžival kruh, trepetal je mraza in hudo šepal. Bil je mladenič pri dvaindvajsetih letih, suh in visokorastel. Da bi ga v tešenju lakote ne vznemirjala, ga ni žena izpraševala, kdo je in odkod, vendar premagala jo je slednjič radovednost, in vprašala ga je, od kod prihaja? Povedal ji je, da ne prihaja Iz gora, temveč bolj iz nižin. V oni noči je bil odrezan v VezJec-kih vinogradih od svojcev. Odondot se je potikal naokrog in se pritihotapil v velikem strahu in med mnogo nevarnostmi do tukaj. Dva dni in dve noči ni zavžil ničesar, izmučen kakor je bil vsled dolge hoje, s krvavečimi nogami, mrzličen. Sedaj pa se bo podal v hribe, da najde tam svoje tovariše, ali da se uskrije. »Sinko, saj ne moreš več hoditi,« je izpre-govorila žena — »daj meni puško, lažje ti bo.« In z levico mu je snela raz ramen puško, na desnici pa Je nosila otroka. neralnega štaba prve armade, Bojovič, istotako bolan. BOLGARSKE IN GRŠKE ČETE IZKRCANE V ZALIVU XEROS. Carigrad, 4. decembra. Včeraj so se izkrcale bolgarske in grške čete, ki so prišle na 40 ladijah, spremljanih od grških vojnih ladij, v zalivu Xeros in pričele bombardiranje Bulaira in Galipola. Potniki, ki so prišli iz Dardanel, pripovedujejo, da so Culi močno kanonado od Xerosa in Galipola. AFERA PROCI1AZKA. Belgrad. 4. decembra. Konzula Edel in Prochazka sta odpotovala danes iz Skoplja v Prizren. DNEVNI PREGLED. Vse cenjene dopisnike našega lista prosimo, da pošiljajo vse dopise pisane S črnilom in ne s svinčnikom, da se pri stavljenju ne delajo s tem ovire In težkoče. Dr. J. E. Krek je glavni člankar »Domoljuba«. Vsi vemo, da je ta mož zelo nadarjen in veleizobražen, da ima veliko smisla za socialna vprašanja ter igra v S. J.. S. poleg dr. Šušteršiča glavno ulogo. Govori se, da je faktičen vodja S. L. S. dr. J. E. Krek, da pa je njen zunanji reprezentant dr. J. Šušteršič. Med njima vlada tudi trajna napetost, in če bi ne bil dr. Krek duhovnik, bi dr. Šušteršič nikdar ne igral današnje uloge. Dr. Krek je mož, ki zna popularno in lumorno goviriti ter zna najti vedno kak nov »šlager«, s katerim se prikupi ljudstvu S. L. S. Tako piše tudi v »Domoljubu« ter vsak svoj članek podpiše, da ostane njegovo ime vedno sveže v spominu. V zadnji številki je napisal članek »Dva klerikalca«, v katerem govori o Amerikancu fratru Duttonu, ki je šel na polineški otok učit in zdravit go-bovce ter je tam nedavno umrl. Dalje govori o Francozu del Epčeju, duhovniku, ki je pred 200 leti iznašel metodo pouka za gluhoneme. Dr. Ev. Krek hoče reči torej: »Glejte, Slovenci, taki so klerikalci! Žrtvujejo svoje življenje za gobavce v Avstraliji ter uče celo gluhoneme omike! Mi smo klerikalci, kakor ta dva plemenita moža! Mi smo dobrotniki člove-veštva, — liberalci pa — škodljivci!« Neizobražen kmet se bo morda usedel na take limanice, drugače pa nihče. Dr. Krek je filozof, se-meniški profesor, deželni in državni poslanec, vodja S. L. S., zato je žalostno, da tak veljak slepi naše ljudstvo na tako grd način. »Dva klerikalca« piše dr. Krek, da sta bila Dutton in Epče, mi pa pravimo, da sta bila kulturonosca. Duhovnika sta bila, morda zelo pobožna, a — klerikalca nista bila. Kajti tudi dr. Krek dobro ve. da je klerikalec Je tisti, ki hoče doseči cerkvi in kjerusu posvetno oblast ter največji vpliv na državne ustave in deželne uprave. Imenovana dobrotnika človeštva pa za tem nista sklenila, nista politikovala in nista agitirala, nego sta živela le za gobavce in gluhoneme. Zato nista bila klerikalca, in dr. Krek njun spomin prav grdo žali! Grda zloraba je, da dr. Krek. ki je pameten mož, agitira za politična in reakcionarna načela S. L. S. z imenoma dveh tujcev, ki ju spoštuje tudi vsak anarhist. Takisto je neukusno govoriti o »čudodelni moči katoliške vere« zaradi delovanja teh dveh mož, ker vera gobavcev ni ozdravila in vera gluhonemcev ni omikala, nego jim je vsaj malo pomagala le veda, kultura, ki je mednarodna in medverska. Znan pisatelj. V zadnji štev. »Domoljuba« priobčuje uredništvo pismo »znanega pisatelja« proti spisom v »Domačem prijatelju« Vydove tovarne. Ta »pisatelj« pa ni ie »znan«, nego tudi bojazljiv, ker hujska, laže in podtika skrit za anonimnost. »Znani« ta pisatelj govori »o neverjetni gnilobi in umazanosti« spisov v »Domačem prijatelju«. To svoje očitanje dokazuje s tem, da so ondi povesti z za-konolomstvom, samomorom, umori ninjanče: vanjem in pretepi. Strašno, kaj? — »Znani« pisatelj naj najprej pove svoje ime. da preiščemo njegove spise, ali so res brez vseh teh motivov! Pregleda nal tudi spise župnikov in kaplanov, ki pišejo za slovenske časopise, ter naj dožene, ali ne pišejo vsi tudi o vseh navedenih neverjetnih »gnilobah in umazanostih«! Gre vendar le za način in namen, ne pa t—iTHiirnriBii--ijnsmsiMmammmTn—na-iv. iiiriwrT-m- r- fr "lir »Stopi, stopi! Napni svoje moči, dečko.« »Kam pa greva sedaj, mati?« »Čemu vprašaš: kam? Domov, k meni!« »Kaj res?! Mati, zahvaljujem se ti, dobra si, mati!« in do solza ginjeni mladenič se je sklonil in poljubil velo roko, ki je nosila otroka. »Ljudje se ne bodo zlepa skopali iz strahu, še živo me znajo sežgati, če se razve,« je dejala kmetica — »toda kako te morem pustiti takega tukaj, če ne moreš teči. Čerkezi te^ ujamejo — bog jih kaznuj — tudi v vasi so. Čemu je bilo vsega tega treba, otroci? Kaj se vam zdi tako malo uničiti to revno deželo! Pomorili so vas kot mlado kuretino. — Toda ti nimaš nobene moči več, da bi plezal navzgor.« In vrgla je puško z leve roke v desno in ga prijela z levo pod pazduho. Vedno globlje sta prihajala v hrastovem gozdu. Med drevjem se je nebo na vzhodu vedno bolj zorilo, petelinje petje v Čelopjeku se je čulo vedno bolj razločno. Zvezde na nebu so bledele. Ze se je danilo in bila sta — navadne hoje — še za pol ure oddaljena od vasi — toda tako kakor je hodil hajduk, bi ne 'dosegla vasi še v dveh urah. Kmetica je bila v velikih skrbeh, najrajše bi ga bila nesla. Postal je in se ozrl naokoli. »Dani se že, strinja,« se je oglasil. »To je slabo, ne dospeva o pravem času,« je šepetala žena. Zopet sta šla še nekaj časa. Od nekod so že čuli človeški glasovi. Zena je obstala. »Tako ne bo šlo. dečko, kal drugega se BKh za motive, ki so končno v vsej svetovni literaturi večno isti. Človeštva ni mogoče izpreme-niti, da je vedno bolj k slabemu, kakor k dobremu nagnjeno! Grešili so Adam, Kajn, Lot, David, Salomon, Magdalena, Judež, grešili so apostoli, papeži, kralji in cesarji, menihi in nune. ker vsi so bili otroci Adamovi! Ni ga življenja brez greha, in že Krist je dejal: »Kdor je brez greha, naj dvigne kamen!« To vse ve »znani pisatelj«, a vendarle toli neumno hujska. Poznamo namen in se ne jezimo. Dr. Mahnič je že poizkušal ubiti naše najboljše pesnike in pisatelje, a dosegel ni prav ničesar. Danes pa živimo že v XX. veku, in celo Kitajski zid se je že podrl. Žalostno ie pri vsem tem Ie dejstvo, da se onečašča prislov »pisatelj« od hinavcev, ki nimajo S' književnostjo nobenega stika. Klerikalci, kje je draginiska doklada za učiteljstvo? Meseca februvarja že je deželni zbor kranjski dovolil učiteljstvu draginjsko doklado,,, a do danes deželni odbor tega denarja še ni nakazal v izplačilo, dasiravno teče že 10. mesec nestrpnega čakanja. Učiteljstvo z dežele poprašuje učiteljstvo v mestu, če je kdo že prejel draginjsko doklado in nasprotno, a nihče še ni videl ficka od deželne blagajne! Zakaj ne? — Odgovor: Denarja ni! S 1. ja-nuvarjem mislijo klerikalci pri dež. odboru to draginjsko doklado šele izplačati! In zakaj ni denarja? Zato, ker ga ti politični sleparji zapravljajo za razna falitna oodjetja; potem ni čudo. da ga za lačno učiteljstvo nimajo! Sleparji katoliški imajo zdaj na Kranjskem politično moč in oblast, počasi pa bo neumni in nerazsodni kranjski kmet učitelj in obrtnik že spoznal, kdo so ti črni ljudje. Kakor sleparijo z vero, z bogom in hudičem, tako sleparijo z — deželnim denarjem! Slovensko učiteljstvo proti slovenskim trgovcem. Med štajerskim slovenskim učiteljstvom se najdejo tudi gotovi ljudje, ki so res čudnih nazorov, kakor n. pr. v Framu. Vpraša se tamkajšnjo učiteljstvo, iz kakega vzroka da sploh agitira le za nemške trgovce, ali celo zahtevajo od svojih učencev, da morajo šolske potrebščine itd. le pri teh nakupiti, čeravno imajo tamkaj vendar tudi dobrega slovenskega trgovca, ki ima te potrebščine še celo iz slovenskih rok. Res žalostno tako postopanje in upamo zato, da se te razmere v kratkem predrugačijo, kar je posebno želeti od vseh, ki imajo celo Ciril Metodovo podružnico pod seboj. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru naznanja, da isto v letošnjem predpu-stu sploh ne priredi Velikega plesa, kakor se je pomotoma v listih objavilo. Slomškova slavnost v Mariboru. V nedeljo dne 15. t. m. priredi Slovenska čitalnica v Mariboru s prijaznim sodelovanjem vseh narodnih društev, veliko Slomškovo slavnost v veliki dvorani Narodnega doma. Ta slavnost bo nekaj impozantnega, kar kaže tudi vzpored. ki je zelo obširen: kot prva točka sporeda se igra velika godbena overtura z dvojnim orkestrom pod vodstvom gosp.- prof. Berana. Kot druga točka se uprizori krasna igra 'Betlehemski pastirji«. Nato je kot tretja točka slavnostni govor, predsednika čitalnice in krasna živa slika »Slomška«. Nadalje se še n nebeških carstev, veliki in strašni kralj Arabije in Mauretanije, po rodu in po slavi venčani kralj Jeruzalema, in osvojitelj in vladar nad grobom boga Never- nikov, te zaklinjamo s Svojo najsvetejšo besedo, cesar rimski in tebe, kralj poljski, kakor tudi vse tvoje podanike, da začnemo s tem vojno s tvojo zemljico. Mi vladamo nad trinaj-sterimi kralji in nad 1,300.000 vojakov pehote in jezdecev, o kakršni moči sc tebi še nikdar niti sanjalo ni. in s to silo pohodimo tvojo zemljico, pokončamo jo z ognjem in mečem. Predvsem ti zaukazujemo, da nas počakaš na Dunaju. da ti tam vzamemo glavo. Ravno to ukazujemo tudi tebi, mali kraljiček Poljski. Uničimo te in spravimo z zemeljskega površja vse božje stvari, ki so Djauri. Velike in majhne bomo vrgli v najstrašnejše trpljenje in najsra-motnejšo smrt. Vzeli bomo tvojo malo zemljico in pomorili bomo vse njene prebivalce. Tebe in kraljička Poljskega pustimo dotlej pri življenju, da sc bosta lahko prepričala, da smo svojo besedo držali. Po tem se ravnajte! Izdano v štiridesetem letu naše starosti in v dvajsetem šestem letu našega vladanja. Tudi bajka, toda — kratka. Bivši francoski konzul v Cetinju, monsieur F. pripoveduje ljubko prigodbo, ki jo je doživel v Crni gori, na tamošnjem dvoru. Ta prigodbica ima to prednost, da je resnična. Znano je. da pri črnogorskem dvoru gospodujejo patriarhalne šege in navade. Kraljica n. pr. je vzgajala svoje otroke vedno le sama. Vsak večer je sedela z njimi skupaj in jim pripovedovala krasne bajke o Črnih gorah, tako enostavne in tako nežne, kakor so bajke La Fontainejeve. Včasi pa je zopet mati pozvala otroke, naj ji oni sami povedo kako bajko. Kaj sladkega pa je bilo re-vanš za najbolj veselo in najbolj zanimivo bajko. Nekega večera se j& zdel princ Danilo nekako posebno zamišljen. »Pripoveduj nam kako pravljico,« ga je vzpodbudila mati, da bi ga spravila na druge misli. — »Ne, to danes ne gre«, je odvrnil princ, »sem preveč žalosten«. — »Le pripoveduj, želim to,« je silila mati. — »Toda samo kratko«, je odnehaval princ. — — »No. dobro, torej kratko.« — »Pa bom dobil potem od tebe poljubček?« — »Dobil ga boš.« — »Torej,« je začel praviti mali princ, »bila je nekoč ena sčvreška vaza in jaz sem jo pred nekaj trenotki razbil.« — * Pravljica« je bila pripovedovana v tako ljubkem jokajočem tonu. da ni bilo mogoče jeziti se na »avtorja«, kljub temu. da je bila vaza dar francoske republike. Toda mamica je obljubila Danilu poljubček, in kaj naj tu napravi? Dano besedo je treba izpolniti in mamica jo je tudi izpolnila; malemu princu pa so se posušile solze. Tobak najboljše sredstvo proti koleri. V francoski »Gazetti des hospitaux« zatrjuje profesor Wenck, da je najboljše perventivno sredstvo proti koleri — tobak. To so tudi že davno trdili mnogi strastni kadilci, toda nihče jim ni verjel. Kakor se je sedaj dokazalo, so imeli prav. Profesor VVenck je konstatiral. da se ni prijela pri poslednji kolerični epidemiji v Hamburgu kolera niti enega delavca v tobačnih tovarnah, kljub temu, da so mnogi stanovali v hišah in v okrajih mesta, kjer je kolera najbolj razsajala. Voda, ki se je rabila v tobačnih tovarnah v Hamburgu kot pitna, je bila res pravo torišče kolerične kulture. In vendar niso našli niti v eni smodki koleričnega bacila. Profesor VVenck le dokaza!, da tobakov dim uduši najkasneje v petih minutah vse kolerične mikrobe, ki se zbirajo v ustih. Najbolj virulentni mikrobi oseb, katere je zgrabila kolera, poginejo, ako so bili 25 do 30 sekund v dotiku s tobakovim dimom. Nekai o parfumu. Čemu se ti ljudje polju-bujejo? Čemu se ti ljudje parfumirajo? čemu se ženske parfumirajo? Na vsa ta vprašanja je samo odgovor: Ker vse to draži živce. Med erotiko in čutom vonja je jako ozka zveza, ki je bila znana že v starih časih. Ljudski pojmi pogosto simpatizirajo z vonjem raznih posameznih večjih osebnostij. Pravi se, da se je o tem vprašanju izrazil Francoz Gallopin kratko: »La femme, qua est ressenti, est ainče. (Ljubimo ženo, katere vonj nam ugaja).« Ženske hočejo predvsem opozoriti s parfumom može, na vsak način hoče moža obrniti na odobravanje lišpa. Ženske hočejo na vsak način — seveda parfumirarie — obrniti pozornost na svoj parfumiran del obličja, na svoj nos. Ženska hoče na vsak način, da bi prijetno dišala — torej ima parfumiranje fiziologičen temelj, že v starem veku priznan. Že v starem veku je bilo parfu-miranje na zelo visoki stopinji, kar spričuje ena izmed Horacijevih »Od«. Horac je namreč zahteval za stekleničico, napolnjeno z levandulo-vo dišavo sodček najimenitnejšega vina iz pro-slulih kleti bratov Sulpicijev. To je dober dokaz, da so že stari Rimljani veliko vpoštevali dišave. Takrat se je vonj levandule plačal sa- mo z zlatim denarjem. V starem veku so rabili mežje veliko več parfumov nego ženske. Parfum je pomenil nekaj spominskega. To dokazuje, da je bila navada in šega o parfumiranju zelo razširjena. Pri Judih so smeli samo duhovniki delati parfume. Do današnjega dne se je ohranil Mojzesov recept za sveto olje, kije obstal iz mire, kalmusa, kasjia in oljčnega olja. Trije kralji so prinesli Jezusu v dar dišave daljnega Vzhoda: kadilo in miro; kajenje v cerkvah s kadilom je ostanek davnih časov, ko je bilo dišeče kadilo nekaj svetega. Pri gostijah starih Grkov in Rimljanov se je zažigalo dišeče olje, o čemur pričajo raznovrstne svetiljke in priprave za sežiganje olja. Grki so si mazali ro-samezne dele telesa z raznim dišečim oljem: obraz s palmovim oljem, roke z balzamom mcn-te, lase z »esenco« majarona, brado in vrat s timijanom. Največ se je rabila parfumerija za časa Nerona. Neron je dal na dan smrti svoje svoje žene Popeje zažgati toliko dišečih kadil, kolikor so jih tisto leto prinesli iz cele Arabije. Arabija je slovela v starem veku s svojimi parfumi, ki so bili glavni predmet njene trgovine. V času Karolingov v srednjem veku, v času re-foimacije se parfumerija ni posebno obnesla. Šele francoski kralji so povrnili nosu njegovo pravico, da bi vohal prijeten vonj. Tedaj se je začela v parfumeriji ona rafiniranost, ki se je ohranila do današnjega časa. Francozi so bili — in so še — kralji v pripravljanju dišav. Napoleon je parfume sovražil, toda večina velikih mož je imela parfume žen v veliki priljubljenosti. Lu-dovik XV. je moral biti neprestano v atmosferi dišečih parfumov. Riclielien je rad rabil mošu-sovo dišavo. Nekoč je bil na obisku pri vojvodinji brunšviški. Ko je odšel, je morala vojvodinja nekaj tednov zračiti sobo, v kateri je stanoval, predno je izginil iz nje duh po mošusu. Flaubert je dajal svoji Salambo parfumirane na-ušnice in Judita se je namazala z najdražjimi dišavami, predno je šla k Holofernu. Znana je nenavadna rafiniranost v rabi parfumov zgodovinske žene Kleopatre. Nekateri njeni recepti so še do danes ohranjeni. Rimljanke so se kopale v jasminovih kopeljih, žene križarjev-vitezov so ljubile ambro, katero so prinesli njih možje iz Orijenta. Dvor Ludovika XV. se je po pravici imenoval »La cour parfumeč. Madain Pom-padour je izdala letno pol milijona frankov za parfume. Francoska revolucija je zatrla rabo parfumov, ki je šele v današnjem času stopila na trdna tla. Ljubljana. — Grabenskl nadučitelj Jeglič. Jaz sem reven delavec in imam otroke na šoli na Grabnu. Zaslužek je majhen, draginja velika in komaj zaslužim za najpotrebnejše stvari. Vedno pa so bili otroci nad mano: ata, daj krajcar za zvezek, ata, daj krajcar za pero itd. Saj ste še dosti pridni in revni tudi, pa prosite v šoli. Vedel sem, da imajo šole od mesta nek denar, da nakupijo za revne otroke zvezkov i. dr. In prav je tako! Šole so za vse otroke, za revne in bogate, in če reveži ne morejo kupiti vsega svojim otrokom za šolo, kakor bi tudi radi, naj jim pa mesto pomaga. In pomagalo je mesto, k- !;or sem preje zvedel v tako obilni meri, da bi dobili lahko vsi revni otroci vse zastonj. Pa na Grabnu ni bilo tako! Dobili niso skoraj nič, ali prav malo revni otroci. Kam pa gre denar, sem si mislil že tedaj, pa človek ne misli takoj na kaj slabega. Slišal sem pa te dni nekaj o gra-benskem vodji Jegliču. O nekem denarju se govori, ki ga je menda Jeglič prejel, pa zanj ni kupil zvezkov in peres za otroke, predložil pa je račun, kakor da je vse to kupil in razdelil med^ otroke. Ne vem, če je vse to res, rečem pa, če je res, potem je to največla liimoarija in je tak Človek vreden, da se ga takoj obesi. Grdo je, če udere tat v blagajno bogatega trgovca ali bankirja, še stokrat grše pa je, če učitelj, ki mu zaupamo vzgojo najdražjega, kar imamo — otrok, pa gre in okrade rr*?p otroka za tisto bore zvezke in peresa in svinčnike. Ako berač ali delavec ukrade žemljo, ker je lačen, ga takoj zapro. Če pa nadučitelj poneveri denar, namenjen za revne otroke, je pa prost in še naprej vodi šolo. Ali je to pravica? — Ne vem sicer, če je vse res, kar se govori o grabenskem nadučitelju Jegliču in zato Vas prosim g. urednik, da sprejmete te vrste v »Dan«, ker je to edini slovenski list, ki prinaša vse krivice, ki se gode m se ne boji nobene zamere. Prosim Vas, po-veite nam g. urednik, ali je vse to res, kar ss sliši o grabenskem nadučitelju Jegliču ali ne. in če je res. Kaj nameravajo z njim storiti. Hvaležen Vam bom jaz, ki pridno berem vaš list, In z mano gotovo tudi marsikak bralec »Dneva«. — Opomba uredništva: Kolikor je nam znano, da se preneHe ':ez Isker in se skrije v velikem balanu Stare pianine. Vojaki, spodbujeni in pijani včerajšnje zmage, so pričakovali povelja, kar razjaše Džambalas konja in se jame posvetovati z najuglednejšimi Baši-Bozuki o načinu napada. Bil je štiridesetleten mož, temne polti, visok, črnobradat, oblečen v spreminjajoče se čerkeško oblačilo, oborožen od nog do glave. Njegove ropaželjne, divje oči so se bliskale pod visoko čerkeško čepico. V tem trenotku zagrmi iz one pastirske koče strel in mnogoglasni jek gora ponavlja pok. »Hajduki! Komite!« so zagnali krik. Vseh oči so bile obrnjene na kočo, toda opazilo se je ob njenem vhodu le majhen oblaček 'dima, ki ga je odnašal lahnj jutranji piš med drevje. Za trenotek traja strmenje, potem pa ustreli cela tolpa, da odmeva tisočkratno v gozdu. Toda nenadoma se dvigne skozi dim velik krik: »Džambalas! Džambalas ustreljen!« Džambalas je res ležal na tleh. Padel je, kroglja mu je predrla vrat. Iz ust mu je vrela kri. Kroglja, ki je priletela iz koče, ga je zadela. Ta vest je bliskovito navdala vojake s strahom, cela četa se je razkropila. In sleherni se le skril, kjei še je fflpgeL EoyeDttiJtt);m trupla so brzo odnesli na varno. Konjenica je tudi takoj izginila. Toda iz gozda ni bilo več novega strela. Čez nekaj časa — ko se Je dalo iz naokoli vladajoče tišine in globokega molka sklepati, da so morali hajduki odriniti v hrib — se je dogovorilo krdelce Čerkezov, da udre v gozd in ga preišče. Le pod nekim hrastom so našli truplo nekega hajduka. Tridesetleten mož je bil, s črno brado, rano na nogi je imel prevezano s cunjami. Čerkezi so se prepričali, da so zbežali hajduki v gore. Ko je padel Botev, se je skril del njegovih četašev — štirideset mož — pod vodstvom na nogi ranjenega, junaškega Pere v gorovju. Celo noč so blodili po grmovju, in slednjič utrujeni, sestradani, napol speči med hojo, prispeli v čelopješki gozd, kjer se jih je lotil trden spanec, da so pospali. ne da bi opazili, da so jim Tur-čini na sledu. čerkeška kroglja je slučajno usmrtila Pero. Druge žrtve se ni našlo. Toda, ko so Čerkezi udrli v ono pastirsko kočo, so našli še enega mrliča. »Pop! Vstaš! Hajduk! Komita!« so kričali začudeno Čerkezi. Obrit mladenič je ležal pred njimd s pie&tre-JJejiflglam , /.V 'V' V' v Bil je v meniški obleki, pod preparano kuto se je videla okrvavljena obleka hajduka. Iz rane, okajene od smodnika, se je dalo sklepati, da je storil mladenič samomor, potem ko je ustrelil Džambalasa. Proti njih navadi niso odrezali Baši-Bozuki to pot hajduku glavo, da bi jo potem nosili nataknjeno na kol okoli kot znamenje zmage. Smrt poveljnika ni bila zanje nobena zmaga. Zadovoljili so se le s tem, da so zažgaU kočo, v kateri so pustili mrtvo junakovo truplo. Mogočen dim se Je valil še zvečer iz razvalin, ko je pomorilo dvoje turških oddelkov trinajst hajdukov, ko so prišli Iz gora, rda se prepeljejo čez Isker. • * ♦ Iliča je že (lavno umrla. Toda napol mrtvo dete je ostalo pri življenju, rdanes je zdrav in krepek mož in se piše general P . . Kadar mu je umrla stara mamica pripovedovala to povest iz hajduškega junaškega življenja, je vedno še pristavila, da ni verjela, da bi bilo njegovo čudežno ozdravljenje posledica malomarne molitvice onega togotnega meniha, temveč videla je v njem tembolj plačilo za dobro delo, ki ga sicer ni mogla Izvršiti, ki ga je pa hotela iz dna srca hajduku, ki se je boril (za) in umrl za narodne svetinje: Za krst častni i slobodu zlatnu sv.ole drage domovine. vodi mestni šolski svet preiskavo o tem. Akd se izkaže kot dejstvo, gotovo ne uide Jeglič zasluženi kazni. Pazno bomo zasledovali ves razvoj te afere in bomo pazili, da se ne bo skušalo od katerekoli strani vso zadevo pomečkati. Vsakega krivca zadeni kazen, pa naj si bo delavec ali bogataš ali pa tudi Slomškarski bog Janko Nep. Jeglič. Kakega mešetarjenja ne bomo dopustili! — —Iz gostilniških krogov. Znano je, da je ljubljanska gostilniška zadruga ena največjih in najmočnejših korporacij v Ljubljani in na Kranjskem sploh. Njena naloga je. da zastopa in ščiti koristi svojih zadružnikov in obenem tudi sodeluje pri spolnjevanju državnih in obrtnih zakonov, glasom katerili je upoštevati tudi veljavo gostilničarske obrti in skrbeti, da se ista po nepotrebnem ne razširja, odnosno, da se ne dela nje članom nepotrebna in uničujoča konkurenca. Mora se lojalno priznati, da je imenovana zadruga začetkoma in nekaj let vsaj deloma res vršila svojo dolžnost in smo tudi večkrat slišali od njene strani, da mestni magistrat premalo upošteva njene, po zakonu zajamčene ji pravice, vsled česar je morala tudi večkrat nastopiti in se posluževati višjih inštanc, katere so navadno vselej odločile v prilog zadrugi, žalibog, da so se sedaj pokazali pri ljubljanski gostiničarski zadrugi veliki nedostatki, kateri nam silijo pero v roko. Ne vemo sicer, na kateri strani je krivda, opravičeno pa mislimo, da je vedno večjih nepravilnosti in krivic, katere se godijo članom, krivo edinole predsedstvo, to je zadružni odbor. Zadnja leta je zadruga še zavzemala v obrtnem in državnem zakonu navedeno stališče, da se ne sme podeljevati novih koncesij za nove prostore in če je mestni magistrat izjemoma kaj takega dovolil, se je zadruga pritožila, in to tudj, čeprav ni bila popolnoma opravičena, že zategadelj ne, ker se morajo pri podelitvi upoštevati tudi lokalne potrebe, od strani mestnega magistrata. Zgodilo se je pred dvema letoma, da so bili gostilničarju odpovedani lokali in ker ni mogel tako hitro dobiti drugih, kupil si je hišo v novo sezidanem delu mesta (s približno 25. do 30. hišami), ker je bila faktično tudi popolnoma opravičena lokalna potreba, kar je mestni magistrat tudi uva-ževal in ;venos koncesije tudi dovolil, akorav-no je.odbor gostilničarske zadruge soglasno sklenil, da se ne sme dovoliti prenos lastne koncesije v lastno hišo, češ, da n! tud? lokalne potrebe. Pred par meseci pa je prosil sosed v omenjeni ulici za kavarniško in krčmarsko koncesijo, katero prošnjo je gostilničarska zadruga, stoječ na prejšnjem stališču, da tu ni namreč lokalne potrebe — (če je že tam gostilna, seveda ni več lokalne potrebe) — odklonila In je tudi mestni magistrat z istih vzrokov imenovano prošnjo odklonil. Prosilec na še ni obupal in je, videč, da ne more dobiti svoje koncesije, dobi! sebi enakega prijatelja gospoda B. (čujte in strmite, govori se, da ie gospod B. tudi odbornik gostilničarske zadruge!), kateri mu je odstopil popolno gostilniško koncesijo, ki jo je imel doslej sam v najemu. Izgovorjeno, storjeno. Napravila se je prošnja — za prenos — katera je dospela tudi k gostilničarski zadrugi, o kateri hoče uradna tajnost že danes trditi, da je odbor gostilničarske zadruge na nrinoročilo odbornika B. prošnio za prenarp^Hev koncesije. odnosno za podelitev v isto ulico, iste lokale in Isti osebi, kakor je pred 2. inesecoma odklonil, sedaj — priporočal — ali boMe povedano, da je sklep svoje zadnje seje poteotal. Za danes opustimo vsak komentar k utemeljevanju imenovane prošnje, ker upamo, da bo imel občinski zastop več konsekvence kakor odbor gostilničarske zadruge ter da bode r^'1 imenovano prošnjo, kakor to zakon predpisuje. O na-ziranju predsedstva gostilničarske zadruge prihodnjič. za danes le beležimo, da ie nredsednik radi bolezni v družini začasno odložil oredsed-ništvo in mogoče da so zategadelj toliko vplivali obiski in prošnje od gotovih strani na gospode odbornike, da so sklene svoie ^"^nje seje — poteptali — in priporočali koncesijo za lokale in ulico, kjer so stali na stališču pred dvema letoma, ko ni bilo tam nobene gostilne, da — ni — lokalne potrebe, in zdaj pa, ko — ježe dve leti gostilna, pa je v njih glavah nastala potreba?? in sicer po modrosti teh bistrih glavic samo zato, da bi se pomoglo iz zadrege tistim osebam, ki so baje več sto tisoč zašpe-kulirale in pa da bi se pomagalo nemčurju — upokojenemu uradniku in večkratnemu posestniku do večje veljave njegovih hiš — za koristi obrtnikov, katere bi morali zastopati, ker so bili zato izvoljeni, se pa prav nič ne brigajo. Gospodje, zdramite se, dan obračuna in plačila je bilo! Obrtna oblast, to je mestni magistrat, pa naj se ne ozira na zadrugo, ampak naj reši prošnjo tako, kakor veleva zakon, ker je to najmanj. kar smemo zahtevati. Slovansko delastvo — dne 20. decembra t. 1. se bodo vršile volitve v »Delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu«. Do sedaj so se nahajali v odboru tega zavoda, ki poseduje lOrpiljon. premoženja, sami nasprotniki slovanskega delavstva. Tudi zanaprej hočejo pritiskati slovansko delastvo. Socijalnl demokratje so že nastavili svoje kandidate. In veste, slovanski delavci, koliko so nastavili kandidatov naše krvi? Samo enega, nekega Kmeta, ki ne poseduje nikake zmožnosti, ki niti ne prihaja k sejam, kakor se je to pokazalo do danes, in se strinja pri vsaki priliki z Italijani. In drugi kandidati? Vsi so Italijanski nacijonalcl! Taka je socijalno-demokratična mednarodnost. V »Delavski zavarovalnici proti nezgodam« ne opazimo niti enega slovanskega napisa, daslravno je slovansko delastvo v velikanski večini. Zakaj se nas zatira na tak nesramen način? Zato, ker smo se brigali veliko premalo do danes. Bill smo zaspani, prepustili smo našim nasorotnl-kom vodstvo tega velikega zavoda. Proč z zaspanostjo! Spametimo se, kajti drugače nas bodo preganjali na večne čase. Na delo! Nasprotniki se pripravljajo že celo letošnje leto na te volitve. Vse, ki spada k našim nasprotnikom, agitira In neumorno dela. Slovanski delavci — na Kranjskem, Primorskem, v Istri in Dalmaciji — .vzdramita sel. 20 december se ie pribil- žuje. Tri kategorije bodo prišle letos v poštev: prva, druga in šesta. K prvi spada promet (velika obrat), k drugi kovinarska obrt, k tretji mala obrt: mlinarji, rezbarji, tesarji itd. Pri teh obratih naj vodi delavstvo močno agitacijo. Volilni odbor v Trstu razglasi v kratkem kandidatno listo. Za sedaj naj sc zanima vsak prizadeti za te volitve. Slovanski podjetniki naj store tudi svojo dolžnost. Kdor želi kaj informacij, naj se obrne na volini odbor v Trstu (Narodni dem). Naša parola bodi: Vsi na de!o, zmagati moramo! — Slovenski umetniki v prid rdečemu križu balkanskih držav. Kakor smo že poročali, prirede slovenski umetniki velik koncert in licitacijo slovenskih umetnin v prid rdečemu križu balkanskih držav. Koncert, pri kojern bodo sodelovali poleg Slovenske filharmonije tudi domači umetniki, in ž njim spojena licitacija umetnin se vrši v nedeljo zvečer dne 18. t. ni. v vseh prostorih hotela Tivoli. Naši umetniki so podarili okoli 30 dobrih in lepih umetnin, ki bodo razstavljene v nedeljo dopoldne v hotelu Tivoli. Vzklična cena bo za posamezno umetnino2—10 K. Ker se je vršil že v Trstu v ta plemeniti namen koncert in ker se prf-reiaio tudi po deželi slične priredbe, ne sme zaostati Ljubljana. Licitacijo umetnin so uprizorili na korist rdečemu križu nedavno tudi bratski umetniki v Zagrebu in sicer s sijajnim uspehom. Zato je pričakovati, da združi ta večer v nedeljo čim največje šibilo no*’kovalnega slovenskega občinstva. Natančnejši vspored koncerta pa še sporočimo. — Iz gledališke pisarne. Dijaška - kronska oredstava je morala izostati, ker se je stroj, s katerim se dviga veliki železni zastor, tako pokvaril. da ga ni bilo mogoče dvigniti. Nekaj minut po dopoldanski vaji na odru je 60 meter-skih stotov težki železni zastor nenadoma zagrmel na oder. ker je pri stroju iz litega železa nekai počilo. Prava sreča, da ni bilo nikogar več na odru, sicer bi se bila lahko pripetila velika nesreča. Stroj bo še danes popravljen, v soboto se bo moglo že zopet igrati. — V soboto (za abonente nepar) se prvič na slovenskem odru uprizori dražestna Zellerjcva opereta »Ptičar«. V nedeljo popoldan bo (izven abonenta. za lože par) velika trgovska predstava, pri kateri se poje velezabavna opereta »Ptičar«. V nedeljo zvečer se uprizori vojna drama, izborna veseloigra »Napoleonov vojni načrt«. — Častiti abonentje naj blagovoljno vzamejo na znanje, da spričo ponavljajočih se zaprek pri najboljši volji repertoarja ni mogoče razvrščati drugače. Tako n. pr. se »Ptičar« v soboto mora peti za par-abonente. ker bi le - ti sicer ves teden ne imeli nobene predstave in ker bi sicer že v tretjič morala nanje priti nedeljska predstava. Nadalje se »Ptičar«, čeprav je za nas nova opereta, mora se peti takoj popoldan v nedeljo: 1. ker za zvečer ni dobiti »Filharmonije«. ki priredi svoj koncert. 2. ker ni mogoče ponoviti »Traviate«, ki se je pela že štirikrat in se bo bržčas ponovila z nekim odličnim gostom; 3. ker »Večnega mornarja« 111 mogoče ponoviti, predno ne dospe nova primadona — gdč. Orlova je že odpotovala — in preden ni pripravljen namestnik za g. Blatna, ki je pri volkih; 4. Ker »Boccaccija« ne kaže ponoviti, ker se itak govori, da se taista stvar prevečkrat ponavlja — čeprav delajo tako po vseh večjih gledališčih;' 5. ker osobje, ki po svoji pretežni večini sestaja iz novih moči, ne more tako hitro naštudirati novih stvari, da bi mogli na oder spraviti še kaj drugega in 6. ker je treba denarja, ki ga je spričo znanih odnoša^ icv dobiti samo od glasbenih prireditev. Ker imajo'nepar-abonentje »Ptičarja« v soboto, ga nepar-ložni abonenti ne morejo imeti zopet v nedeljo. Ker pa morajo tudi par-abonentje imeti premijere — ne gre drugače, kakor da imajo v nedeljo dvakrat predstavo. Razlagamo vse to. da se bo videlo, da se repertoar ne razpovršča kar tako na slepo, ampak po preudarku, ki ga regulirajo neizogibne okoliščine. — Na naslov jiužne železnice. V zadnjem času se na najbolj prometni točki, to je na železniškem prehodu od Marije Terezije ceste v Šiško, ustavljajo tovorni vlaki, tako da morajo pasanti in vozovi kar po četrt ure ali pa še dalje čakati, dokler jim je zopet prosta pot. Eden ali drugi od pasantov, katerih Se nabere v teku 20 minut precejšnje število, ima nujnejši opravek, kakor pa čakati kdaj mu bo Čuvaj odprl rampo. V zimskem času je pa to čakanje ‘udi zdravju škodljivo, ker mrzli tlak. na ka-erem se mora dolgo čakati, gotovo ne vpliva zdravo na naše noge. Naj se vlaki ustavljajo »red ali pa za rampo! Tudi ie jako čudno, zakaj se je ravno zdaj to odredilo, med tem ko že leta in leta pomnino, da smo omenjeno mesto vselej lahko pasirali. Odpomoč potrebna! — Povozil je včeraj popoldne vsled prehitre vožnje na Poljanski cesti župan Dimnik iz Dev. Mar. v Polju nekega 121etnega fanta. Mesto, da bi Dimnik vsaj ustavil voz in priskočil dečku, ki je bil ves bled od strahu, na pomoč, se je smehljaje brez skrbi odpeljal naprej. Mimoidoči ljudje so sc zgražali nad čudnim postopanjem tega klerikalnega župana in so odnesli fanta v prvo hišo. Ker se je za Dimnikom potem nekdo takoj odpeljal s kolesom, se je Dimnik ustrašil in konečno le ustavil, nakar si je na lice mesta došli policijski stražnik ves dogodek zapisal. — Miklavž v »Narodnem domu« je bil tudi letos zelo mnogoštevilno obiskan. Pri tem se jc razvila živahna zabava. Delitev darov je trajala dve uri. — Modern Miklavž se je vozil sinoči po Ljubljani v avtomobilu. Pravzaprav sta bila dva avtomobila: prvi je bil poln parkljev in rogačev, spredaj pa je sedel nabasan rdeč hudiček s svetlimi očmi. Nosil je reklamo^ Kinta. V drugem avtomobilu je sedel Miklavž z angeli. Cela skupina je bila lepo kosturnirana m je vzbujala mnogo pozornosti. Miklavž je obiskal vse znane družine in ie delil bogate darove. - Khiematograi »iti&al«. Da se omogoči vsem onim cenjenim obiskovalcem kinematografa, kateri te dni radi velikega navala ob- činstva niso niogli dobiti vstopnic, ogledati si krasen film »Vojne na Balkanu«, ronavlja se ta še danes nepreklicno zadnji dan. — Poleg tega velikanska italijanska nravna drama v dveh delih »Mukepolne ure« in 6 drugih krasnih slik. Jutri v soboto, 7. decembra: 1. Požar Stand-art Oil Comp. v Ameriki. (Senzacionelno.) — 2. Krst nadvojvode Franc Jožefa v gradu Wartho!z. — 3. Vojni film. — 4. Drama na morju. (Učinkovitost Nordiskiilm C.) Trst. STARA PESEM. Gospod urednik, prosim, dovolite mi malo prostora v Vašem cenj. listu, da pojasnim cenjenim čitateljem, kako smo v Trstu napredni. Morda bo kateremu dolgočasno — vendar je vse resnično. V tržaškem listu »Edinost« se vedno čitajo pritožbe proti raznim c. kr. uradom itd. itd. radi preziranja slovenskega jezika, ter se opozarja na geslo »svoji k svojim«, kar je popolnoma opravičeno. Pri tem pa se seveda napravi vselej skok čez gg., ki imajo nekako glavno besedo pri političnih zadevah v Trstu, kateri bi morali dajati dober zgled manj izobraženemu delavcu in ne tako, kakor dela slovensko stavbeno podjetje Martelanc v Trstu, ki dopisuje v italijanskem jeziku njim dobro poznanemu Slovencu v Trstu, ki niti italijanskega jezika ne zna. V Trstu imamo tudi n. pr. dve slovenski društvi enakopravni okrajnim blagajnam, ki gotovo nudijo delavcem (in gospodarjem, ker se manj plačuje) boljše ugodnosti, kakor pa okrajna blagajna, ki je v socialističnih (italijanskih) rokah. Omenjeni slovenski društvi, dasiravno ob-stojiti že čez 30 let, sta vedno pri istem številu članov, kakor pred desetimi leti in seveda večina teh članov so le takšni, ki si morajo iskati dela od dne do dne in takšni, ki pridejo in gredo s trebuhom za kruhom. Takoj, ko delavec dobi delo pri kakem gospodarju, ki mu nudi par tednov dela, zapiše ga v okrajno bolniško blagajno, ker noče znati za slovenske blagajne, kar je pa še odpustljivo za italijanskega delodajalca. Neodpustljivo je pa za slovenske stavbne podjetnike Martelanc & dr., da celo pri zidanju slovenske Ciril-Metodove šole pri sv. Jakobu v Trstu, katero se je zidalo izključno s slovenskim denarjem, ne samo, da niso vpisali svojih delavcev v slovenske bolniške blagajne, ampak, da niso niti vpoštevali njih plačilne kniižice plačane od delavca, katere jim je predložil in prosil, da želi biti v slovenski blagajni, katero ima že plačano. Ravnotako so ti gg. najprej naročili okna in vrata za C. M. šolo pri slovenskemu mojstru v Celovcu ki je doma nek e iz soške doline, kasneje pa pri regnikolu I. oretti v Trstu, kateri je tudi delo izvršil kasneje kakor prvo-imenovani Slovenec^ s katerim ni še izrečena zadnja beseda. Opazovalec. Volitve v Delavsko zavarovalnico proti nezgodam v Trstu in slovensko delavstvo. S tem dnevnim redom sklicuje Narodna Delavska Organizacija v Trstu za prihodnjo nedelio; dne 8. decembra, ob 10. dopoldne javen shod v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. Slovansko delavstvo! Velikega pomena bodo volitve v Delavsko zavarovalnico proti nezgodam, ki se bodo vršile dne 20. t. m. Dne 20. t. m. nastane vprašanje, kdo bo vodil, naši nasprotniki ali mi. Do danes so gospodarili nnši smrtni sovražniki. Zato so se dogajale tudi take velike krivice slovanskemu delavstvu. 95 % pritožb na vodstvo zavarovalnice prihaia iz vrst slovanskega delavstva! — tako je dejal sedanji odbornik tega zavoda. Pa ni se čuditi temu: ti, ki so sedaj v odboru, branijo itali^nsko delavstvo in pritiskajo na slovensko brez usmiljenja. Vzbudite se, slovanski delavci! Za naprej ne sme biti več tako. Pridite v nedeljo na shod in izvedeli boste marsikaj. Dolžnost vsakega zavednega slovenskega delavca je. da se udeleži shoda. Strašen samomor. Blizu Orleka pri Trebčah je skočil v približno 70 m globoko jamo kmet Matija Kriščak iz Trebč. Našli so ga v jami z razbito glavo. Kriščak se je nahajal v 55. letu; v zadnjem času je bil močno potrt zaradi svoje hčere, ki je bolna na živcih in se na haja kot na pol blazna v sanatoriju. Za hčer je plačeval veliko; pred dnevi pa je bil močno zadet, ko je dobil namreč nalog, da mora plačati za njo svoto 2000 kron. Kot kmetu se mu je godilo slabo, veliko je trpel radi svojega ljubljenega in nesrečnega otroka, zaradi tega je izvršil torej tak strašen samomor. Težko bi zasledili, kam je izginil, ako ne bi našel njegov brat v bližini omenjene jame bratov klobuk in čevlje. Ta se je obrnil nato takoj na orožniško postajo na Ončino, od kjer se je obvestilo tele-foničnim potom rešilno postaio v Trstu, ki je prihitela takoj na li^e mesta. Med tem časom se je nabralo v bližini tega kraja veliko ljud stva. Eden izmed rešilne postaje se je spusti v jamo po vrvi; nato se ie snravilo mrtvega Kriščaka tako na težek način iz jame. Mrtvec so odnesli v mrtvašnico v Trebčah. Na»noveisa telefonska in brzoiavna poročila. PARLAMENTARNA SITUACIJA. VLADA ŽE POPUŠČA. Dunaj, 5. decembra. Justični in brambni odsek sta danes nadaljevala posvetovanja o novih vladnih mobilizačnih predlogah. Češki narodni socijalci in socijalni demokratje še vedno obstruirajo. Vlada, ki je še dopoldne izjavila, da ne pripusti nobenih izprememb na predlogi in je grozila celo z odgodltvijo in razpustom parlamenta, se je že pričela umikati. V zadnjem tre-notku, ko je onazila, da pod nobenim pogojem ne bo mogra streti opozicije, je odnehala. Grof SHŠtgkh je postal precej ponižnejši. Vlada je dovolila, da se k § 1, 8 4 in § 6 napravijo nekatere izpremebe. Vrh tega je obljubila še dodatni zakon, ki bo predlogo znatno omilil. Odseki bo^ do posvetovanja jutri nadaljevali in ni izključeno, da se^bo večini posrečilo že jutri razpravo končati. Češki narodni socijalci in socijalni demokratje bodo šele jutri napravili končni sklep. Dunaj, 5. decembra. V jutrišnji plenarni seji poslanske zbornice bo končana razprava o služebni pragmatiki. Nato pride na vrsto rekrut-ni kontingent za I. 1913 in za slučaj, če bodo odseki že rešili mobilizačuo predlogo, tudi mo-bilizačna predloga. AFERA PROCHAZKA. Belgrad, 5. decembra. Tiskovni urad srbskega zunanjega ministrstva poroča, da konzul Prochazka ni odšel v Prizren, ampak je ostal v Skoplju. V Prizren se je podal le konzul Edel spremstvu srbskega ministerijalnega svetnica Rakiča. TURKI IN OSKRBA DRINOPOLJA. Sofija, 5. decembra. Bolgarska telegrafska agentura poroča: Z ozirom na vesti, ki prilia-ajo iz Carigrada, da ima Turčija že vse pripravljeno za preskrbo Drinopolja z živežem, moramo naglašati, da je po drugi točki pogodbe glede premirja izrecno določeno, da je preskrba Drinopolja z živežem prepovedana. POGAJANJA V LONDONU. Sofija, 5. decembra. Odličen bolgarski po-itik se je v razgovoru z žurnalisti izrazil o londonskih pogajanjih sledeče: »Trdno sem pre- pričan, da na pogajanjih glede definitivnega miru v Londonu ne pride do nobenih posebnih težkoč. Turčija se je tako že v premirju zadovoljila iz .izgubo večjega dela svojega ozemlja v "vropk, Rfaztleht^v evropske Turčije med zniagoVfte^^kžWi{ ^ržaye je tako že v glavnih točkah :»4oSočena.'-.Ifežavo bo delalo predvsem vprašanje DrinopOlja. Toda tudi tu bodo konečno Turki morali priti do prepričanja, da bi bila rdnjava zanje brez vsakega pomena, ko bodo zgubili vse ozemlie v bližini. Morali bodo odnehati. Kar se tiče vojne odškodnine, katero bodo zahtevale balkanske države, upam, da sploh ne pride do nobenih težav, ker bodo tu vplivale tudi velesile na Turčijo. Prepričan sem. da bo šlo vse gladko, ker ima tudi Evropa interes na tem, da se balkanska vojna koli-tor mogoče hitro konča. BOLGARSKI DELEGATI ZA LONDON. Sofija, 5. decembra. K mirovnim pogajanjem v Londonu odoo*lie vs^ka halkanska država no tri ^efeirate. Kot bolgarski delegati se imenujejo: Predsednik bolgarskega sobranja Danev. lonHopekl bolgarski poslanik Mačarov in ereneral Savov. POSLANIKA KONFERENCA V LONDONU. London, 5. decembra. Splošno se govori, da ie London določen za mesto, kjer se boste vršili v kratkem dve zelo važni dinlomatični konferenci. Dne 13. decembra se prično med Furčiio in balkanskimi državami pogainnia za definitivni mir. nakar se bo vršila tudi konferenca evrooskih diolomntov. katero je predlagal an^lpSki zimnrni minister sir Orev. Proda se kompletna, še čisto nova Proda in poizve se v gostilni „Relnlnghaus“, Spod. Šiška št. 87. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. ! Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno. /r Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v IJubliani. Najcenejši nakup božičnih in novoletnih daril. :: • • • • JJ J V, Juveli, zlatnina, srebrnina in razne ure. Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. Blago samo prve vrste, Najnižje cene. LUD. ČERNE Juvelir, trgovee e urami ter zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Ceniki zastonj. I Sijajna zmagra v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. »»Angleško skladišče oblek“ O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5. .ui m V interesu vsit gospodinj! Same t* zabojčki in zavoji, kateri nosijo kavni mlinček kot tvorniško znamko, vsebujejo nepreseženi, sta-roizkušeni »pravi Franck" iz tovarne v Zagrebu. Priporoča se tedaj: skrbna nost pri nakupu 1 sl im 12!/24fi76 pozor- V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da sl vsakdo lahko Izbere. Ob nedeljah se dobivajo venci v Istt hiši v 1. nadstr. Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana! Pariz 190SI. Uodog 1905. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam naj večjo zsalogro nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene bre* konkurence. ss ra. IGLIC