GOSPODARSKI VESTNIK
<MooooooooocxK>ooocxxxxxxx}ooooooooooooocx>oooooooooooc>ooaoooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxxx3oooooooooooooooooooooooooooooooo
St. 6.	V Gorici, dne 1. ju ni j n 1927.	Leto V. §
'00000000cxxxxxx>00000000000000000cxxxxxxx>cxxxxxx>0cxxxxxx)0«xxxxxxx>00000000000000<x>00cxxxx500000000000000000cxx>000000000cxxx300000000
IzHaja enkrat na mesec. Stane letno	Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. §
lO lir. — Posamezna številka 1 liro. 88	Glovannl štev. 6., 1. nadstr.	8
= Ponatis je dovoljen le s popolno navedbo vira. ■	§
>ixx>0000000cxxxxx}00000000000000000000000000000000000000000000000000000000 XXXXXXX)OOOOOOOOCXXXXXXX3CXXXXXXX)CXXXXXXX)OOOOOOOOCXX»
Janko Furlan:
DOM IN MLADINA.
Nastopne besede so namenjene onim, ki tako lahkomiselno primejo popotno palico in hite za varljivim bleskom, *a mamljivim solncem tujine. Mislim mladino.
Da ne bo prepoznega spoznanja, bolesti in neutešenega hrepenenja po domu; da ne postanete popotniki — brezdomovinci — pomislite:
Uboštvo je v domači hiši, a je pred vami kakor na dlani. Vsako veselje njeno in vsaka njena bridkost, vse je zapisano na njej z razločnimi črkami. Nič ni po-tajenega, ne tebi ne drugim.
Trda je zemlja, ki jo obdelujete; trd je kruh, trdo življenje, razgrnjeno okrog vašega skromnega doma — a vse je le vaše. Mogoče je tam daleč za morjem, kamor tako beže vaše sanje, polno bogastva, razkošja, naslade, a to ni namenjeno vam. Le vprašajte jih, ki so že odšli in močijo njih srage tuja tla! Njih je le trpljenje, glad, njih je le najgloblje in neutešeno hrepenenje po domači grudi, po onem kosu zemlje hrepenijo, ki ga škropi in plodi znoj njih očetov; tja sanjajo, kamor so padle njih prve potne kaplje, najkrepkejše kaplje njih krvi — njih prva mladost.
Ne, te zemlje ne morejo zabiti. Morda jo v sramoti in težkem očitku zatajijo, n je ne zabijo, ker tja so položili svoje ' srce, ker je zrastlo na njej prvo hrepenenje in so se porodile najlepše sanje.
V tujino greš po najhujšo bolest, po skeleče spoznanje, greš po jok in spla-sene misli, ki venomer bežijo v njo, ki ti nrani očeta in mater, brata in sestro, ki kliče tebe, popotnika - brezdomovinca, no dom bežijo tvoje misli.
Vprašaj jih, ki so upijanjeni zahrepeneli po varljivem bogastvu tujine in so pozabili na resnično bogastvo svojega doma. Njih je trpljenje, nemir.
Da nima dom kruha, da je prereven, preskromen!? Zmota!
Grem s teboj, mladina, in ti povem, odkod in zakaj ta tvoj predsodek in omalovaževanje doma. Najprej te vprašam:
Kdo ti je dal življenje, zdravje, čvrstost; kdo moč tvojim jeklenim mišicam, kdo razum in voljo — ako ne tvoj dom?! Tvoj dom, zgrajen iz krvavih kapelj že davno umrlega pradeda ali iz izsušenega telesa tvojega očeta, zgrajen iz ljubezni do domače grude. Zato je v njem ona ljubezen, ki nikoli ne najde dovolj bogatega izraza. — In ti naj bi odnesla to zdravje, čvrstost, ta razum, vse, kar hraniš najboljšega, v naročje tujine!
Dom ti je dal — njemu dolguješ.
Položi v svojo grudo moč svojih zdravih mišic, svojo zdravo misel (razum) in trdno voljo in videla boš, da ti ne bo nihče tako hvaležen ko ona. In koga obogatiš s tem, ako ne svojega doma ali še bolje: sebe?!
Imaš li mogoče dovolj pravih misli, to je tiste gonilne sile, ki vodi delo tvojih rok vedno v zdravo smer?
Nimaš jih. Zato pa polagaš vse upe v svoje mišice, v svoje roke. In to je nepopolno in se maščuje. Ker vidiš, da je tvoj trud malo uspešen, zamrziš v svojem trpljenju onemoglo grudo in se ji odtujiš, češ doma ni leka.
In vendar je za to dober lek v — izobrazbi. Dobre misli se izklešejo iz možganskega dela. Misel je otrok pouka, izobrazbe. Osobito ti je treba izobrazbe
za tvoj poklic, to je strokovne izobrazbe. Povsod prodira um, tudi med tebe, kmeta mora. On ti bo razgnal temo in ti pokazal pota do bogastva tvoje zemlje; ž njim boš napredovala in tekmovala z drugimi.
Iz strokovne izobrazbe se bos pomaknila v splošno izobrazbo, ki ti je tudi potrebna za pravilno poznanje gospodarskih, družabnih in drugih razmer doma an drugod.
Da, osobito družabne razmere moramo poznati. Daviti se ti je treba s socialnim vprašanjem, ki danes s tako silo sili v ospredje.
Z razumnim vodstvom svojega doma
si boš znala poiskati tudi samopomoči v stanovski in zadružni organizaciji, ki ti bosta širili tvoje duševno obzorje, družabni ugled in veljavo tvojega stanu.
V tvoj dom se bosta naselila ponos in samozavest.
tvoje sanje se bodo izpolnile le z umnim delom za tvoj dom s skupnim, vzajemnim delom, na načelu solidarnosti; vsak za vse, vsi za vsacega!
Skupno si boš na domači grudi izposlovala ugodnosti, ki jih posamezniki zaman iščejo v tujini, zavest vzajemnosti bo prva ubijala duha sebičnosti in vzgajala rod za boljši socialni red. Mladina, le v domu so tvoji vzori.
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc ooooooo^^ooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
R\xss//?! ZADRUŽNIŠTVO
ooooooooTooocxx)OJOobooo03«ioooooToooooooTooooooooooooooox)ooooooxioooooooooooooo300oooooxiooooooooooooocooooxx)ooooo .0000000:10000000
Zadružna zveza v Trstu:
ZADRUGE Z NEOMEJENO ZAVEZO IN DAVEK TRGOVSKO - OBRTNIH ZBORNIC.
V zmislu veljavnih predpisov morajo zadruge z neomejenim jamstvom plačevati davek od premične imovine (ric-chezza mobile): od pasivnih obresti, od čistega dobička in od plač in nagrad.
Davčni uradi uvrstijo pasivne obresti pri zadrugah z neomejenim jamstvom v razred B, in ne v razred A. To uvrščanje v razred B ima namen, olajšati zadrugam z neomejenim jamstvom davčno breme.
Kakor je znano, imajo trgovske in obrtne zbornice pravico uvajati tudi svoje doklade, iz katerih črpajo denarne vire za svoje delovanje. Tako uvajajo tudi doklade na dohodke, ki ga odmeri posameznemu podjetju davčni urad v razredu B. In tako se dogaja, da odmerjajo' ir-govske in obrtne zbornice tudi zadrugam z neomejenim jamstvom pristojbine na podlagi zneska, ki je vpisan v razredu B, in se pri tem prav nič ne ozirajo, ali so ti dohodki res le sami dohodki, ali pa tudi kaj drugega, kakor je ravno pri omenjenih zadrugah slučaj, kjer se v dotičnem razredu nahajajo tudi pasivne obresti in plače.
Radi tega postopanja morajo zadruge z neomejenim jamstvom razmeroma z drugimi podjetji plačevati mnogo višje pristojbine trgovskim im obrtnim zbornicam, kakor bi jih morale. Da se ta krivica popravi, pa je treba, da se prizadete zadruge same zganejo in vložijo prizive na Trgovske in obrtne zbornice. Spodaj priobčamo vzorec za takšen ugovor, ki naj bo napisan na kclekovanem papirju 2 lir.
......... li........ 1927.
Alla p. t.
Giunta Camerale delta Camera di Commercio ed Indusiria
In base alkart. 52 del R. D. L. 8 mag-gio 1924, n. 750, Timposta camerale di cui Tart. 50 pto c di guesto R. D. L. grava sul reddiio prodotto nella circoscrizione della camera e si applica solamenie sui reddiiii netili iscritti nei ruoli delfimposta di ricchezza mobile di categona E'e C.
Essendo pero la ricorrente societa cooperativa (Cassa rurale) a garanzia illim., nella categoria B non viene iscritto soltanto il reddito netto, cioe il reddiio temporaneo misto, nel guale concorre il capitale e 1’opera, ma anche il reddito dei capitati, cioe gli interessi passivi sui depositi, che in realta apartegono alla
categoria A, sicche il reddito iscritto nel-la categoria B del nostro ruolo si com-Pone degli inleressi passivi pagati sui depositi delle calegorie A e del reddito della categoria B, e guindi esso non rap-Presenta nella sua totalita un reddito netto.
Per ottenere tl reddito netto aglii ef-fetti ddl’art. 52 R. D. L. 8 maggio 1924, n. 750 si doveva dal reddito totale iscritto nella categoria B diffaloare il reddito eostituito di interessi sui depositi e sol-ianto la differenza cosi ottenuta costi-hiva il reddito netto, tassabile a sensi delTart. 52 del D. L. sopracitaio.
Suilla base del nostro bilancio alle-9ato per 1925 in copia il nostro reddito
netto incluso nel reddito iscritto nel ruolo delTimposta di ricchezza mobile di
categoria B era di L.......nelmentre il
residuo importo di L.......che si com-
poneva di interessi passivi ecc., appar-tiene alla categoria A, rispett. non rap-presenta il reddito netto. Era guindi tas-sabile a sensi di legge agli effetti delTimposta camerale soltanto il reddito netto di L.......
Si e peraio, che la firmata visto, che nel ruolo delTimposta camerale sono in-clusi redditi non tassabili,
propone,
che venga previa eliminaziome dei redditi non tassabili rettificata la tassazione.
Q0°0cxxx>c>0000000000000000000000000000©00cxxxxxx»00003000000000000000OOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOO
| ŽIVINOREJA j
0oOOOOOcOOOOOOOOOOOOOOOO KtOOOOOOOOOOOOOOOOOdOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOO
Živinozdravnik Josip Gerbic:
NEPRAVA BREJOST PRI GOVEDU.
Kaj pa je to, bodete vprašali? In vendar se je že marsikateri govedorejec Praskal za ušesi, ko ga je njegova krava ukanila. Po zadnjem skoku se krava ni Pojala več, sraminica je postala na zunaj ttiajhna in se je zgrbančila kot takrat, ko Se je krava ubrejila in je dala ob času lepega telička. Tudi život se ji je pričel siriti, pa samo nekam tja do polovice brejosti, potem pa nič več. Po drugi polovici te »brejosti«, krava ni pričela iz-Subljati mleka, tudi se niso hoteli prika-|Qti drugi znaki bližajočega se poroda. Sele ko je prišel čas in bi bil moral biti borod tu, šele tedaj se je živinorejec za-vedal, da se je urezal.
Ko bi bil živinozdravnik na licu mesta in bi kravo znotraj pretipal, bi našel sledeče stanje: krava pač nosi v maternici, saj je to čutiti pod roko, ko je pa Maternica silno povečena. Razlika med bravo brejostjo in napačno je pač to, da ^rava pri napačni brejosti nosi v sebi brecejšnje množine tekočine, medtem ploda ni najti v maternici. Maternični r°3 je pri napravi brejosti nekam močno napet, dočim je pri pravi brejosti voda
nekam lahko premakljiva. Nepravo brejost bi imenoval strokovnjak tudi: vodenico maternice.
Morebiti je govedorejec tudi že na zunaj opazil, da pripušča tako-le govedo tu pa tam iz sramnice gotovo množino vode, katera je včasih siva, včasih rumenkasta, bolj čista ali pa bolj motna.
Ta vodeničnost maternice ima svoj izvor v tem, da je krava pač zanosila in je potem neopaženo zvrgla, znaki brejosti pa so ostali naprej.
Vodeničnost maternice ali pa kot jo še drugače imenujejo — neprava brejost — zamore trajati mnogo let in ie ozdravljiva na ta način, da napravi strokovnjak malo operacijo na jajčnjekih goveda.
D. I. G.:
KAKO ZDRAVIMO NAPETO ŽIVAL.
Napetost se pojavlja prav češče pri živini, posebno v sedanji letni dobi, ob prehodu od suhe na zeleno krmo. Glavni vzrok napenjanja pa je pokvarjena krma, ki povzroča v želodcu živali močno vretje gotovih tvarin. Ker se pri tem razvija mnogo plina, se razširi vamp in lahko dvigne trebušne stene nad ledveno vretence.
Napetost se skoro redno pojavlja nenadoma, v par minutah: žival hitreje in težje diha. Bolezen poteka, grozno hitro. V par urah lahko žival pogine. Le redko je mogoče pravočasno poklicati živino-zdravnika na pomoč.
Hudo napeta žival.
Točka, kjer naj se napravi vbod s tro-karjem, je zaznamovana s križem.
(Iz «Domenica deirAgricoItore»).
Napeto žival moramo sprva dobro gibati na prostem in jo oblivati z mrzlo vodo po lakotnicah. Če to ne pomaga, rabimo takoj amonijakovo tekočino. Štiri ali pet navadnih žlic vlijmo v liter vode in dajmo to tekočino živali piti. V hudih slučajih stavijo nekateri napeti živali v gobec slamnato vrv. Ako bi v pol ure tudi to ne pomagalo in če ni še živinozdravnika na razpolago, naj se napravi vbod v vamp. Ta vbod se napravi lako-le:
Blizu zadnjega rebra (3—4 prste višje) in na vodoravni črti, ki drži od njega do bedrenice, približno v sredi trikota, ki ga
Kako se vtakne slamnata vrv v gobec hudo nape te živali, (h «Domenica deli'Agricoltore»),
tvori normalna jama leve lakotnice, izberimo točko za vbod. Tu obrijmo dlako in operimo obrito mesto z vodoi in milom. Ako nimamo posebnega noža za vbod, trokarja, vzemimo ošiljen nož, najbolje tak, ki ima tenko in približno 12 cm dolgo rezilo; pred uporabo pa ga moramo dobroi oprati. Na obriti točki naredimo najprej majhno zarezo v kožo, potem zabodemo nož v levo lakotnico im sicer tam, kjer je najbolj napeta. Ost noža bodi obrnjena tako, da bi podaljšana prodrla ravno na sredino trebuha pod vampom.
Če nagnemo ob zarezi nož malo na stran, izpuhti plin iz želodca. Treba je počakati, da plin polagoma izhlapi; če se to prenaglo zgodi, je mogoče, da žival tako oslabi, da se zgrudi na tla in lahko tudi na mestu obleži.
Ko se je na ta način odprla pot plinu, pripravi druga oseba leseno in tenko trsko in čisto cev, ki se vtakne na mesto noža, da bo mogel po njej izhajati novi plin, ki se naredi v želodcu.
Tisti del cevi, ki siroi \z želodca, je privezati govedu okoli trebuha im tako mora ostati nekoliko ur.
Kedar smo gotovi, da se v želodcu ne razvijajo več
dalor nož P'iru- izvlečemo z eno 8 °nica.n0/ roko prav previdno im po* časi cev iz rane, z dvema prstoma druge roke pa stiskamo rano ob robih, da se preveč ne privzdignejo, kar bi v spodnjih
Kako se vbod izvrši.
(Iz «Domenica deli’ Agricoltore*)
tkaninah lahko povzročilo hude posledice.
Na to sešijemo rano skupaj, jo operemo in dobro bo, če jo tudi zamažemo s smolo ali z razmehčanim voskom.
Najbolje opravimo lo operacijo s Posebnim orodjem, ki se imenuje irokar. Natančno o tem te poučijo slike.
2 njim se dela približno tako, kakor ' smo povedali; toda trokar ima pred navadnim nožem prednost, da potisnemo ž njim v želodec z enim samim mahom bodalo in cev ali nožnico.
Ko prodreta oba dela v vamp, izvlečemo počasi samo bodalo, cev pa ostane na svojem mestu.
Na živinozdravniku je, da pove, ali kaže narediti vbod, ali se opravi brez njega; toda ko se lastnik v sili sam odloči, narediti ga, naj si dobro zapomni, da ie s tem rešil žival naglega pogina, da Pa ji je treba še primernega zdravljenja, Predno zares okreva. Na vsak način je treba držati žival po vsakem vbodu v Vamp najmanj en dan v strogem postu.
Bolje kot zdraviti, pa je že prej skrbeti, da žival ne oboli. Zato moramo izločati od piče tvarine, ki so močno vodene, treba je paziti pri prehajanju od suhe na zeleno krmo, dajati ne smemo živini nikdar preveč rdeče detelje in lucerne, posebno ne vlažne ali pa ugrete, tudi od slane osmojena trava je nevarna.
A. F.;	~
Odstavljanje plemenskih telet.
Glavno načelo umnega živinorejca kri izreji telet za pleme mora biti to: pusti sCsati za pleme namenjeno tele najdalje jhogoče, to je vsaj do takrat, ko dobi ‘cle prvi stalni kotnik, ki je četrti zob v ysaki vrsti. To se običajno dogodi v še-?*cm mesecu starosti, ali kmalu potem. 'jCekrat pa zahtevajo razmere, da se 9°ba sesanja skrajša pod šest mesecev.
oudariti pa moram, da je tako krajšanje ^csa\ne dobe dopustno pri telicah, ■kkdar pa ne pri junčkih, za katere mora 1 ycljatj doba šestih mesecev kot najkrajša kcba sesanja.
S tem pa ni izčrpano še vse ono, na kar se mora paziti pri vzgoji telet za pleme. Umen govedorejec bo posvetil še večjo skrb pri odstavljanju. Če odstavimo tele kar naenkrat, kakor bi odsekali, je to najtehtnejši vzrok za težko in hudo razširjeno napako ozkih prsi, to je za oni pogrešek, ki se pojavlja pri govedu zadaj za pleči. A ne le to1, temveč tudi druge napake povzroča naenkratna odstavitev: znižanje hrbta, ki mu sledi pretirano povečanje trebuha.
Teleta moramo torej odstavljati postopno. V to svrho priporočajo nekateri sledeči način postopanja:
Odstavljanje se mora pričeti že med sesanjem. Tele je treba pričeti privajati na irdo hrano že od tretjega meseca' naprej z bolj lahkimi krmili: semtertja pest trave ali napoj z morno vodo, kakor je pač letna doba. V četrtem mesecu dajmo teletu semtertja pest zdrobljenega ovsa ali koruze .najboljše oboje kuhano v mleku; v petem in šestem mesecu semtertja nekaj dobrih otrob ali še boljši o-rehovih tropin, ki so bogate fosfatnih snovi, potrebnih za raščo kosti. In teh snovi tele posebno potrebuie.
Redno odstavljanje traja en mesec, razdeljeno je na štiri dobe, od katerih traja vsaka en teden. Drugačno pa je postopanje, ko ni paše in drugačno, ko je paša na razpolago. Dobra travniška trava je namreč najprimernejša krma, ki naj sledi mleku.
\n te sedaj ne manjka.
RAZSTAVA ŽIVINE V 1DRIH.
Za mesec avgust se pripravlja v Idriji razstava goveje živine rdeče cika-ste gorske pasme ter razstava prašičev in drobnice, na kateroi se lahko pripelje živina iz celega idrijskega sodnega o-kraja.
Za najlepše pripeljane živali dobijo lastniki nagrade v denarju in častne priznan ic e.
Razstava ima namen pokazati uspehe, ki jih je rodilo stremljenje oblasti in zasebnikov za povzdig živinoreje, kar bo brez dvoma veliko važnosti za bo-
doči razvoj živinoreje v okraju.
Pripravljalni odbor je razposlal na vsa županstva okraja posebne proglase, s kalerim podžiga živinorejce za udeležbo na razstavi in za pravočasno prijavo.
Prijave za udeležbo na razstavi se morajo predložiti najkasneje dne 31. julija 1927 domačim županstvom, ki jih potem odstopijo pripravljalnemu odboru.
Razstava se bo vršila v Idriji pri Zagodi v nedeljo dne 28. avgusta 1927, Vsa prijavljena živina bo morala biti na razstavnem prostoru najkasneje ob o. uri zjutraj.
Živina bo morala ostati na razstavnem prostoru od 8. ure in še eno uro po proglasitvi daril. — Proti sklepom razsodišča ni ugovora. — Živino bodPi morali nadzorovati lastniki sami, ali pa njih zaupniki; razstavni odbor ne prevzame nikake odgovornosti za morebitne poškodbe. — Med razstavo, dokler se ne razdelijo nagrade, ne smejo živali imeti nikekih okraskov ali drugih znakov, po katerih bi se lahko spoznal lastnik. Imele bodo le uradno številko seznama.
Bolna ali sumljiva živina ne sme na razstavo; zavrne se tudi umazana ali nezadostno nadzorovana živina. — Za razstavo določena živina je podvržena predpisom živinozdravniškega reda.
O priznanju nagrad določa posebno razstavno razsodišče, ki ima tudi pravico spremeniti število nagrad, določenih za posamezen razred, ako je preslabo Zastopan.
Denarne nagrade, svetinje in častne priznanice se razdelijo takoj ob zaključku razstave.
Živinorejcem, ki pripeljejo živino iz krojev, oddaljenih nad 15 km od razstavišča, ali ki pridejo v Idrijo že prejšnji večer, se lahko prizna odškodnina 15 do 20 lir.
Razstava se bo vršila po sledečem sporedu:
I.	Bikci in biki:
Razred A. — Junčki od 6 do 12 mesecev. — Nagrade: I. 200 lir, II. 150 lit in lil. dve po 7 lir 75.
Razred B. — Junčki od 12 do 18 mesecev. — Nagrade: I. 150 lir, II. 100 lir, III. 50 lir.
Razred C. — Biki od 18 mesecev dalje. — Nagrade: I. 120 lir, II. 80 lir, III. 50 lir.
Razred D. — Uvoženi biki. — Nagrade: šest po 50 lir.
II.	Telice in krave:
Razred A. — Telice od 6 do 12 mesecev. — Nagrade: I. 200 lir, II. 100 lir,
III.	80 lir.
Razred B. — Telice od 12 do 20 mesecev. — Nagrade: I. 200 lir, II. 100 lir, III. dve po 50 lir.
Razred C. — Junice od 20 mesecev dalje. — Nagrade: I. 200 'ir, II. 100 lir, III. dve po 50 lir.
Razred D. — Krave od 30 mesecev dalje breje ali s teletom. — Nagrade:
I.	200 tir, II. 150 lir, III. tri po 100 tir.
III.	Prašiči:
Mrjasci. — Razred A. — Mrjaščki do enega leta. — Nagrade: I. 100 lir,
II.	50 lir.
Razred B. — Mrjasci nad eno leto stari. — Nagrade: I. 100 lir, II. 50 lir.
Samice. — Razred A. — Samice do enega leta. — Nagrade: I. 150 lir, II. 80 lir, III. 50 lir.
Razred B. — Samice nad eno leto stare ati z mladiči. — Nagrade: I. 100 lir, II. 80 lir, III. 50 lir.
IV.	Ovce:
Ovni in ovce v skupinah vsaj po tri glave. — Nagrade: I. srebrna svetinja, II. bronasta svetinja, III. častna pri' znanioa.
❖ :Jc
*
Razen navedenih nagrad je za vsak razred še na razpolago po ena diplom3 in ena srebrna svetinja, po ena diplom3 in ena bronasta svetinja in po ena čast' na priznani ca.
Rabile orehove tropine, najboljše močno krmilo.
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC 0000(X3oo jo<xogoo OOOOCXXX> OCXXXXXX,l OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOCJO oooooooo OOOOOOOO OOOOCJOOO OOOOOOOO oooooocx>
gOOOOOOOOOOOOOOCXXXXX:OOOOOOOOOOOOOOOo8	-m mr	TT	r k	S	8oCXXXXXX50000CXDOOCXXX)OOOOOOCX50000CXXXj8
3S5S3 MLEKARSTVO
^OOOOOOOOOOtXJOOO»J«JOOCXJCKJOOOOOOOOOOOOg	A T	g30000000000000000000000000000000<XX> 8
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOooOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^OOOOOOOOOCKXX. OOOOOOOCOOOOOOOCOOOOOOG
F. G.:
RAZPRODAJA MLEKA POTOM MLEKARN V TRSTU.
Mnogo se je že pisalo in razpravljalo pismeno in ustmeno o organizaciji razprodaje mleka v Trstu, a do danes smo še vedno pri starem.
Po deželi so mlekarne, ki pa nimajo nied seboj glede razprodaje nobenih vezi. Pred časom so na nekem nalašč v ta namen sklicanem sestanku nekatere sklenile, da si bodo osnovale skupno razprodajališče v Trstu. Ker pa je prodrla v javnost vest, da misli tržaška občina osnovati veliko razprodajališče mleka, so mlekarne načrt lopustile iz strahu, da si ne napravijo brezpotrebnih stroškov.
I r žaška občina do sedaj ni ničesar napravila: kaj misli pravzaprav napravili, se tudi ne ve še. Vse je sedaj nekam utihnilo.
Mlekarne se vsled tega danes nahajajo v težavnem položaju; ne vejo, kaj napraviti. A to stanje jim zelo škoduje. Ker nimajo skupnih vezi, je že večkrat Prišlo do tega, da so si same sebi škodovale. Tem neprilikam se bo treba v bodoče na vsak način izogniti.
Naj omenimo radi pojasnitve, da mlekarne zbirajo mleko neposredno od članov-živinorejcev, doma ga pripravijo, Potem pa ga nekatere razprodajajo potom svojih podružnic v Trstu na drobno ali na debelo prekupčevalcem, druge pa že doma neposredno prekupčevalcem. Jako se dogaja, da so mlekarne podvržene na milost in nemilost trgovcem, ki Znajo v mesecih, ko je več mleka na trgu, izborno izkoristiti to okolnost v svo-lo korist in v škodo mlekarne.
Najhujše je meseca maja in junija, ko je proizvajanje mleka največje in je na trgu preveč blaga. Mlekarnam ostaja mleko — samo kolikor je nam znano pri hetih mlekarnah čez 3(XX) litrov mleka dnevno — doma. Prisiljene so vsled te-
ga iskati novih odjemalcev in prekupčevalcev in jim ponujajo mleko po nižji ceni. Ker pa prekupčevalci poznajo zadrego mlekarne izrabi ponudbo ene mlekarne pri drugi mlekarni ter je postavi pod izbiro: ali znižajte ceno kakor mi ponuja ona mlekarna in še niže, ali pa ne sprejmem več vašega mleka. Pri takih razmerah se ni treba čuditi, da dajejo danes mlekarne svoje mleko po 90 stotink, a prekupčevalci po hišah na drobno po L 1.40 do L 1.75.
Radi tega je v maju padla mleku cena pod tržno ceno. Kako in kedaj priti spet do tržne cene, je odprto vprašanje.
Res je, da so mlekarne z nižanjem cene morebiti oddale več mleka, vendar pa ne bo nikoli ta dohodek kril zgube na znižanju cene, ker vkljub znižanju ostaja še vedno mlekarnam precejšnja količina mleka doma.
Tem nezdravim razmeram bo treba najti leka, posebno ker konsument pri tem nič ne pridobi, a kmet trpi škodo, dočim trna dobiček le prekupčevalec, ki je večkrat sploh odveč. Naša misel je, ako se hočemo enkrat rešiti leh ne~ prilik, da se zahleva od tržaške občine, naj odločno izjavi, ali in kedaj bo osnovala svoje razprodajališče mleka. Če občina ne misli več na to, morajo potem mlekarne same napeti vse svoje sile, da si osnujejo skupno razprodajališče, ki bi imelo v prvi vrsti namen, razprodajati mleko na drobno.
Tako razprodajališče bi imelo tudi drugih ugodnosti, ki jih danes nima posamezno mlekarna in tudi ne posaniezni prekupčevalec. Razprodajališče bi si moralo nabaviti bolj moderna sredstva za prevažanje, moderno ledenico, da se enkrat odstrani tisto pogosto kva-renje mleka. Glavno pa bi bilo to, da ne bi bile mlekarne več odvisne od milosti in nemilosti trgovcev - prekupčevalcev.

OOOOOOOOOOOOOOOO '-vvxXXX)0<X)000<X)00OO00C)00<XXXXXX>0CKXXX>00(X)CXX50<>3000000vX)C>0<>->^>n0CXXXXXXX>00CXXXX500O0OO0O0000000000000D0-X300000000CXX)0
5 cx)oocxx)f 66oocx>oooooo o XOOOOOOOOOOOoRoogOOOOCXXXXXXX)X
ČEBELARSTVO.
p	CX3000000&
X ooocxxxx>oooo S O	000000002
goooooooo p gOOOOoooooooo« Soooooooo 8
OOOOOOOC^OOO00000
000O000000000000oooo0000CXXXXX>00000300000000000O00O0000000000000000000000000000C 0000000000000000300o000000000000oo3o00000000 3000U000
Anion Žnideršlič:
NARAVNA VZGOJA MATIC.
Vsakemu izkušenemu čebelarju je znano, kako velika razlika je med posameznimi panji, dasi neguje vse enako skrbno. Nekateri prezimujejo dobro, so odporni proii boleznim, spomladi čvrsto napredujejo, ne ropajo, so krotki in varčujejo z medom. Tudi mu ne delajo preglavice z rojenjem, za bero so izredno marljivi in prvi napolnijo medišče. Zakaj niso vsi taki? Zato, ker so matice različne! Popolne enakosti ne bomo nikdar dosegli. Kolikor toliko pa se bomo približali temu cilju s sistematično in umno plemensko odbero in z vzgojo matic.
Kakor znano, podedujejo čebele vse lastnosti, dobre in slabe, po matici in po dotičnem trolu, ki je matico oprašil. 2e v tistih časih, ko so bili panji s premičnim delom neznani, so puščali čebelarji panje z najboljšimi maticami za pleme in jemali matičnikfc iz posebno dobrih plemenjakov. Bila je to najenostavnejša vzgoja matic. Pravilna, umetna vzgoja matic se je razvila pa šele v zadnjih petdesetih letih. Začetkoma niso trotom pripisovali posebne važnosti, sčasoma pa so spoznali njih veliki vpliv na pleme in so začeli pošiljati mlade matice v samotne kraje, da jih tam opraše izbrani troti. Tudi med Slovenci se tu in tam kak čebelar že ukvarja z vzgojo plemenitih matic in trotov.
Uspehi so seveda dostikrat ne kažejo že v prvih letih in se plemenite lastnosti ne pojavljajo takoj na prvem
zarodu. Te lahko počivajo v zarodih več j let nevidne in neopažene. Mahoma se pa pojavijo, dostikrat še le v poznih rodovih.
Ako hočemo vzgajati dobre matice, moramo opazovati, kateri panji se v vsakem oziru odlikujejo. Iz njih jemljemo zarod (jajčeca, ličinke in matičnike) za odgojo matic.
Najenostavnejše pridobivanje matic je, ako pustimo, da plemenjak sam rodi. To pospešimo s tem, da mu medišča ne odpremo. Takoj ko odide prvec, razdelimo starca na več majhnih družinic. Vsaki damo dva do tri sate in en lep matičnik. Družinice naselimo v panjičih prašilnikih, kakršni so opisani pozneje. Roj postavimo na izrojenčevo mesto.
Tudi na drug način porabimo lahko take matičnike, ako jih, razen enega po i vrsti, kakor dozorevajo, izrezujemo in dodajemo prašilaikom ali pa naravnost tistim panjem, katerim hočemo izmenjati matice. Tem družinam pa moramo že dva dni prej uničiti stare matice.
Tudi s pomočjo drujcev iz žlahtnih plemenjakov moremo število dobrih matic pomnožiti. Roj iztresemo na rjuho, polovimo vse matice, ki jih denemo v matičnice vsako zase, ter dodenemo vsaki del roja. Ko se rojčki zbero v kepe in umirijo, jih pretresemo v prašiinike in izpustimo matice. Na ta način pridobljene matice so boljše nego one, ki jih od-gojimo na umeten način, ker so jih od-gojile čebele same, ko so se pripravljale na rojenje in ko je bil panj na višku razvoja in moči,. — Iz knjige »Naš panj«.
--------------- UOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOG OOOOOOOO000000<v. 0<XXX >000OOCX XD OOQOO<XX5 (M' xxxX
I f	| j SADJARSTVO ^[pser'! |
JOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO JUOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXX OOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO ooooooofl
Dr. Peter Vallig:
KRVAVA USICA.
Krvava ušica (schizoneura lanigera) je tudi že pri nas zelo razširjena in splošno znana. Med brezštevilnimi sadnimi
/ajedalci je menda najhujša škodljivka. Živi skoro samo po jablanih. Izjemoma so jo opazili tudi na hruškah, na kutini in na belem trnu.
Kakšna je krvava uš?
Krvava ušica ji pravimo zato, ker se
Pocedi iz nje rdeč, krvi podoben, sok, ako jo zdrobimo. Živalca je pokrita z belo, volni podobno tvarino, sestavljeno iz samih belih, iz neke voščene snovi obstoječih niti. Ta voščena prevlaka je za žuželko posebno velike važnosti, ker jo. varuje mokrote in sovražnikov. Najbolj vztrajno deževje ji ne škoduje in nikdar ne opazimo, da bi ptice pevke pobirale krvave uši, dasi so jim vedno na razpolago. Voščena prevleka je največ kriva, da je zatiranje te škodljivke tako težko in zamudno.
Kedaj se krvava uš pojavlja?
Krvave ušice se pokažejo navadno meseca maja. Tedaj opazimo tiste bele, rahle volnene kosmiče, ki včasih kar vise od ušic. Škodljivka ždi nepremično, navadno v kupčkih ali v vrstah po zelenih, nežnih mladikah, posebna rada pa zajeda razne rane, ki se ravno celijo. Tudi na koreninah je pogostokrat, posebno pri pritličnem sadnem drevju.
Kako provzroča škodo?
Ako pogledamo v tako naselbino jnalo bolj natančno, vidimo v njej tri različno velike in raznobarvne uši. Največje so dorasle, druge pa še nedorasle samice, vse brez kril. Vsaka čepi mirno na mestu in ima rilček,. ki je podoben pretanki ščetini in se premika po posebnem žlebiču. Zaboden je v nežno kožo. Umevno je, da srka izpod kože že prebavljene sokove in s tem naravnost odteza posameznim rastlinskim delom potrebno hrano.
Kako se plodi.
Šesteronoge, brezkrilne samice imajo čudno lastnost, da rode, ko so dora-stle, brez oploditve žive mladiče, zopet samice z istimi lastnostmi. Vsaka samica izleže na ta način 30 do 50 mladih samic, hi rastejo hitro, se večkrat leve im, ko so dorasle, zopet na isti način skrbe za razmnoževanje. To se vrši celo poletje v kakih desetih rodovih.
Posledice povzročene škode.
Škodo, ki jo povzroča krvava uš, smo Že omenili, je pa tudi dovolj znana. Dokler je napadena le tu pa tam kaka veji-
ca, ali posamezna rana, škoda ni ravno velika. Ali vsled tega ne smemo držati rok križem, ker škodljivka se razmnožuje silno hitro, in pozneje, ko se naseli po celem drevesu, je škoda vedno večja in zatiranje težavnejše. Od krvavih ušic več let zapored napadene jablane zaostajajo popolnoma v rasti. Že oddaleč jih spoznamo po nabreklih vejah, na katerih se posebno rade naselijo ušice vsako leto iz nov a in to tako dolgo, da drevo popolnoma opeša in se naposled posuši.
Katere jabolčne vrste so v nevarnosti?
Po večletnem in zanesljivem opazovanju se je izpričalo, da napada krvava ušica nekatere jabolčne vrste veliko raje, druge pa redkeje ali pa skoraj nikoli. Zelo se pa ogiblje ananasove, kanadske, baumamove renete, šarlamovčka, gra-fenštajnskega jabolka, zelenega in rdečega ščetinca, kraljevega kratkopeclja, londonskega pepinga itd.
Kedaj naj zatiramo krvavo uš?
Zatiramo krvavo ušico najlaže in najuspešneje jeseni im pozimi, in sicer edino na ta način, da živalce mečkamo z mehaničnimi sredstvi in jih močimo s takimi tekočinami, ki raztope volneno prevleko in jih potem umore. Stara drevesa in pa taka, ki so močno napadena na korenikah, naj se posekajo, mlajša pa škropimo s 5% oljnato katramovo raztopino. Zelo napadene dele pa kar odstranimo. Škropiti pa moramo tako, da pride rastopina tudi v razpokline drevesnih vej im debla, le tako dosežemo 'uspeh. Boljše od škropljenja je mazanje s primerne ščetko. Dobro je, da po par dmeh škropljenje ponovimo.
Najnovejšli način zatiranja.
Strokovnjaki, ki so iskali še uspeš- , nejših sredstev za boj proti tej zajedalki, so obrnili svojo pozornost v drugo smer. V Ameriki so opazili zelo majhnega metuljčka, ki je hud sovražnik krvave uši. Iz Amerike so tega metuljčka uvozili v Evropo in tudi v Italijo. Metuljček ima namreč to lastnost, da izleže svoja jajčica na uši in črv, ki se iz teh jajčic izvalil, umori svojo gostiteljico — uš. Tudi ta metuljček ima v enem letu več rodov, širi se torej
jako hitro. Kjer se enkrat usidra, tam je kmalu po krvavi ušici. Metuljčku so dali znanstveno ime Aphelinus mali, a je na sploh premalo razširjen, pri nas pa ga skoraj ne poznamo. Če bi se hotel kdo natančnejše o tem poučiti, se lahko obrne za nasvet na Kmetijski urad (Cattedra
ambulante d’Agricoltura) v Gorici, Via Trieste 43. Sedaj je namreč najugodnejši čas za njegovo širjenje.
Omenim naj še, da napravi letos o-menjeni urad prve poizkuse s tem metuljčkom v Ajbi na Goriškem, kjer je krvava uš zelo razširjena.
KLETARSTVO. | ® f	f ii
—.—----—----------------—--------—^.9—-2
Just Ušaj:
»KAČIČE« V VINU..
Neki vinogradnik se je ne dolgo od tega zglasil pri meni, da dam sredstvo za izčiščenje njegovega vina, ki je bilo nekam čudno motno. Prinesel je tudi vzorec s seboj. Ko • sem pregledal ta vzorec vina, sem našel, da se nahaja v vinu neizmerno število malih, komaj 1—2 mm dolgih belušastih kračic, ki so živahno migljaje plavale v vinu. Velika množica teh gibajočih kačic je napravila vino motno. — Vinogradnik, ki ni imel za nenavadno prirodeno pojmo dovolj bistrega očesa, teh živalic še opazil ni. Kar slabo mu je hotelo biti, ko sem mu povedal, kaj se nahaja v njegovem vinu.
Kako so prišle te živalice, ki se navadno pojavljajo le v kisu, v vino? Vanj so mogle priti le skozi slabo in s cunjo zaprto veho. Mokra cunja se je skisala in v njo so se naselile te kačice, ki so se potem razširile po vsem vinu. Podobne, ali nekoliko večje in bolj rdeče kačice živijo tudi v vodnjakih z vodo kapnico.
To vino sem popravil in izčistil takole: Ukazal sem deti v vino na vsak hi 10 g kalijevega metabisulfita. Po dveh dneh, ko so kačice vsled vpliva metabisulfita poginile, je vinogradnik vino izčistil s prahom »Julliene«, o katerem sem pisal v 2. številki letošnjega Gospodarskega vestnika. Uspeh tega recepta je bil odlP čen: vino se je v par dneh izčistilo, in vinogradnik ga je pretočil v drugi sod.
ooooooooo^xxxxxx>oocxxxxx3ooooonr«oooooooo(xxx>ooooooooooocooooooocxxxx3cxx)oooooooocxvxjoo<x>ooc>oooocxxxxx>ooocxx)oocxx’^ocxx3ooooooooc> goooooooj 5TI22? iooooooocj TTT TVT /A / T» A r\1VTT^Nri 1 \ /■ / \ sooooooao
jjooooooooj tnis $000000005 T l ^ \___S V ^ I- V' X V » ^ X ^ A KA 1 T	.	$00000000	S <0000000$
OOCOOOOOO XXX5<jOCX5OOOOOOOOOOOOCXX3®OOOOOOCX300000CXX3TOOOOCXXDOOOOOOOCCXXXXXXX30CXXXXXX50000ooockxxx)cxxxxxxx)ocxxxxxk)cx>oooooooooooooo
MODRA GALICA.
Mogoče o nobeni drugi kmetijski potrebščini ni toliko kokodakanja kakor o modrli galici. V zadnjem času krožijo čudne vesti, češ, da je veliko galice na razpolago in da se ji bodo cene hudo znižale.
Mislimo, da vršimo tudi v tem pogledu le svojo dolžnost, ako opozorimo vinogradni ke na neko okolnost, ki naj jo prav sedaj upoštevajo.
Opozorjeni smo prav z resnega mesta, da bodo nove pošiljatve modre galice na razpolago še le proti koncu meseca junija, a le za one, ki so blago prednaročili. Blaga ni preveč na trgu. 'Nasprotne, slišli se, da v Istri modre ga-
lice primanjkuje. Radi lega priporočamo vsem onim organizacijam, ki imajo galico še v zalogi, naj bodo prt delitvi previdne, naj postopajo lako, da bodo imeli člani blago na razpolago za cel junij, lo je, da bodo lahko s sedanjo zalogo izvršili vsa potrebna škropljenja.
Res je, da je pričakovati, da bo cena galici pri prihodnjih pešiljalvah nekoliko nižja in sicer krog 10 Ur na 100 kg. A to naj ne zapelje nikogar, da bi čakal z nakupom ali opustil prepotrebno škropljenje odnosno odlašal z njim. Tako ravnanje se bi znalo prav hudo maščevati.
Poudariti] moramo še, da je izključeno, da bi cena galici padla za i5% do 20%, kakor trosijo nekateri okrog.
KATERA MODRA GALICA JE
NAJBOLJŠA?
»Vprašam, kako sc spozna modra galica: katera je prava angleška, in katera ima največ odstotkov bakra v sebi. To vprašam ziato, ker nekateri 1	trgovci pravijo, da je najboljša galica
italijanska, drugi da je nemška, tretji da je angleška, četrti trdijo, da je galica le pobarvana soda!
Katera je prava angleška in kas tera le pobarvana soda«.
Iz pisma V. V. iz S. _
Odgovor na io ni iežak. Spoznali kakovosi, to je dobroto modre galice s prostim očesom n6 mogoče. Kdor trdi kaj takega, laže. Dobrota modre galice je odvisna od čistote in količine bakra, ki ga vsebuje, ne glede, v kateri iovarni je bila izdelana.
Če kdo mSsli, da je kupil le pobarvano sodo meslo galice, se more o leta prepričali prav na enostaven način.
Košček osumljene galice naj razlopi v kozarcu vode, v raztopino naj potem vrže železen žebelj. Ako ostane žebelj pri lem neizpremenjen, je osumljena galica, res le pobarvana soda, ako pa poslane žebelj v razlopini rdeč (in se obloži z bakrom, sum ni bil na mestu, ker galica je dobra.
Koliko bakra pa galica vsebuje, tega ni mogoče določili, kar tako. To se da
ugotoviti le s kemEčno analizo v kemičnih poskuševališčih. Pri .tem moramo u-golovili, da so vse dosedanje analize pokazale, da je italijanska, to je domača modra galica prav dobra lin sicer vsaj lako dobra kakor angleška ali nemška.
Just Ušaj:
NOV ŠKODLJIVEC V NAŠIH VINOGRADIH.
Mnogo vinogradnikov je letošnje in lanske spomladi iožilo, da se je v njihovih vinogradih pojavil škodljivec, ki prav zgodaj spomladi dela na trtah veliko in občutljivo škodo s tem, da objeda mlado, jedva zbrstelo popje. Nikdo pa izmed vinogradnikov, ki so se obrnili radi pojasnitve na me, ni opazil škodljivca. Nekateri so domnevali, da dela to škodo pajku podobna živalica, ki so jo videli na trtah. Jaz sem nato pregledal nekatere strokovne knjige, in iz njih sem sklepal, da to škodo dela prav zagotovo pedicu ali »miri« podobna mala gosen-čico, ki io je vsled njene trsnemu lubadu podobne barve le prav težko opaziti. Ta gosenica, ki je 3 do 4 cm dolga in ima karakteristično hojo znanega pedi-ca, se imenuje v znanstvu Boarmia gem-rnaiia. Zatiranje te gosenice se vrši z zgodniim škropljenjem trt z 1 odstotno raztopino svinčenega arzenijata v vodi.
'Oooooooooooooooooooooooooooooooocxxxx)ooooooocxxxjoooocxxxx>ooooooooooooooootxx>oooooooooooooor>ocxxxxxxv'ooc3ooooooooocKW'oooooooo
“VAJ POLJEDELSTVO. UV|A,J
OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO D0000000CXXXXXX)0000O0000OOOOOOOO OOOOOOCWOOOOOOOOOOOO000(30000OCXXXXXX) oooooooo oooooooooooooooo ooocxxx»
F. G.:
PRVI OBČINSKI GNOJNIK.
Poročali smo že, da je vlada izdala Poseben zakon, ki predpisuje, da si morajo vsi živinorejci napraviti v gotovem roku pravilne gnojnike. Kjer bi vsled zdravstvenih in drugih razmer ne bilo tega mogoče izvršiti v obljudenih središčih, morajo občine poskrbeti za gradnjo skupnega gnojnika na primernem mestu izven vasi.
Mnogim se zdi da je izvršitev tega ukrepa nemogoča. Dobili smo od raznih strani več vprašanj v tem pogledu, na katere pa izjemoma ne bomo posebej
odgovarjali prvič, ker na nekatera je odgovor v sedanjem stanju zadeve sploh nemogoč, drugič pa iz previdnosti. Omenjamo le, da imajo pri izvrševanju tega zakona skoro glavno in odločilno besedoi občine. Naj blagovolijo torej številni naročniki, ki so se obrnili na nas s enim ali drugim vprašanjem, oprostiti, ker jim ne moremo biti v tem slučaju tako na uslugo, kakor bi želeli.
Gotovo pa bo marsikoga zanimalo, ali je katera občina že kaj ukrenila glede na skupne gnojnike. Da, po poročilih v listih, je to občina Postalesio v sondrij-ski pokrajini.
Kakor hiiro je bil zakon o obvezni spodaj tudi zbiralnike za gnojnico, se gradnji gnojnikov izdan, je občinska dajo posameznim strankam v najem pro-uprava posialezijska takoj začela mi- ti nizki letni najemnini, ki omogoči ob-sliti na to. Ped strokovnim vodstvom čini plačevati obresti posojila in amor-
Skupni gnojnik v Postalesio. (Iz «Domenica deli’A,gricoltore»).
kmetijskega urada je zgradila velik gnoj- tizacijske obroke in vzdrževati napravo, nik, ki je razdeljen v toliko predelov, da	Priobčeni dve sliki govorita dovolj
bodo zadostovali z.a vse one družine v jasno, kakšen je gnojnik. S tem je tudi občini, ki si radi pomanjkanja prostora odpravljena navidezna smešnost, ki jo
Skupni gnojnik v Postalesio. (Iz «Domenicg deli’Agticoltore»).
v bližini hlevov ne morejo napraviti lastnega gnojnika. Denarna sredstva za to gradnjo je dala na razpolago neka tamkajšnja posojilnica. Predeli, ki imajo
je na prvi pregled napravila misel o gradnji skupnih gnojnikov. Kakor marsikje drugod, tako se je tudi tu pokazalo, da se z dobro voljo mnogo doseže.
SUŠENJE IN SPRAVLJANJE SENA.
Poleg pravočasne košnje je za dobroto sena merodajno tudi sušenje in spravljanje. Cim ugodnejše je vreme in v čim krajšem času lahko posušimo in spravimo pokošeno seno, lem bolje je. Zato si pa želimo ob košnji lepega, toplega in stanovitnega vremena. Le ob ugodnem vremenu posušeno in spravljeno seno ohrani svojo lepo zeleno barvo, svoj prijetni duh ter svojo okusnost in redilnost. Kakor hitro pa nam vreme nagaja pri sušenju in spravljanju, zgubi seno zeleno barvo, prijetni duh in okus, pa tudi na redilnosti in prebavljivosti. Cim več in čim dalje trpi seno vsled deževnega vremena, toliko več hranilnih ali redilnih snovi izpere in izluži dež iz sena, tem manj vredno postane seno za krmljenje živine. Dobrota sena pa se zelo poslabša lahko tudi radi tega, ker se ob slabem vremenu s prevečkratnim trošenjem, o~ bračanjem, spravljanjem zopet v kupe . itd., odlomi od stebel, zdrobi in zgubi po tleh mnogo več lističev, v katerih je veliko več hranilnih snovi kakor pa v steblih.
Lani je trajno slabo in nestanovitno Vreme povzročilo, da se je mnogo sena
deloma ali popolnoma pokvarilo, nemalo ga je tudi naravnost segnilo. Po dosedanjem vremenu sadeč, kaže tudi letos le malo bolje. V planinskih krajih, kjer ne morejo računati s stalno lepim vremenom in je vsled tega skoraj izključeno, da bi mogli posušiti seno po tleh, -sušijo tudi seno enako kakor deteljo v stalnih kozolcih, v začasno napravljenih kozolcih, na ostrvih (ostrgačah, rogovilah, rogljah) in drugih sušilnih pripravah. Ko pokošeno travniško seno dobro ovene, ga spravijo skupaj ter ga zložijoi ali obesijo na omenjene sušilne priprave. V mnogih naših krajih se suši na ta način detelja, ne pa toliko seno. Priporočljivo pa je, da se pri neugodnih vremenskih razmerah na ta način začne sušiti tudi seno. Tako sušenje je posebno umestno za seno z boljših travnikov, na katerih so krmske rastline bolj steblaste in bolj sočne. Sušenje v kozolcih, na ostrvih itd. ima pred navadnim sušenjem na tleh zlasti te-le prednosti: obračanje sena odpade, lističi se ne odlomijo v toliki meri in ne gredo v zgubo za krmljenje, deževno vreme škoduje senu mnogo manj, ker se vsled hitrega odtekanja deževnice, ki pade na seno, zmoči seno le bolj na površju.
Just Ušaj:
ŠPARGLJEVA MUHA IN ŠPARGLJEV .	HROŠCEK.
Letos se mnogo goriških okoličanov britožuje, da jim špargljeva muha in špargljev hrošček delata občutno škodo Ha njihovih špargljevih nasadih.
Špargljeva muha.
Špargljeva muha, ki jo lahko spoznamo po njeni rdečkasti glavi, polaga brav zgodaj spomladi na komaj iznikle Šbargljeve glavice svoja jajčka, iz kate-bh se v 14 dneh izvalijo ličinke. Te li-pinke, ki so črvičkom podobne, se za-tedo v sredino stebl in jih začnejo vrtati
po sredini navzdol. Napadena stebla se skrivijo, zelenje na njih se predčasno posuši. Umevno je, da vsled tega nasadi pešajo in dajejo vedno manj pridelka.
Zlasti pa trpijo mladi nasadi, ki se običajno še ne režejo. Ce prepustimo take mlade nasade same sebi, ne bodemo splošno na njih nikdar kaj pridelali. Najuspešnejše zatremo škodljivo šparg-Ijevo muho, če v jeseni odkopljemo nekoliko šparglje in jim takrat porežemo vsa posušena stebla prav nizko pri korenikah. To je potrebno raditega, da s tem uničimo ličinke špargljeve muhe, ki zabubljene prezimujejo nizko v sredini stebla. Seveda moramo porezana stebla takoj sežgati, in ne morda pustiti jih v nasadih.
špargljev hrošček.
Drugi škodljivec na špargljevih nasadih je špargljev hrošček, oziroma njegova ličinka. Ta ličinka razjeda šparglje-vo zelenje in ga večkrat popolnoma o<pusfoši. Seveda trpijo vsled tega tudi od te ličinke napadeni nasadi občutno
škodo. Proti temu škodljivcu najbolj pomaga škropljenje z enoodstotno raztopino svinčenega arzenijata v vodi. Pri škropljenju je paziti, da ne zadenemo t raztopino tudi take zelenjadi, ki bo kmalu dozorela za prodajo in konzum, ker | arzenijat je hud strup.
»OOOOOOOOOOOOOOI O—'O	0^0
IOOOOOOOT CXXXXXXX}OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
1 KMETIJSKI POUK.
IOOOOOOOOOOOOOOOOI
M ^
OOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOČKKJOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
KMETIJSKA NADAEJEVALNA ŠOLA V BILJAH.
Na pobudo domačega županstva se je otvorila kmetijska nadaljevalna šola v Biljah oktobra 1924 za Bilje, Vrtojbo in Renče.
Namen šole je, izpopolnitev vzgoje in osnovnega poduka, primerno potrebam kmetskega prebivalstva in seznaniti mla-
Josip Koglot, mlad idealen učitelj, .ki z veliko vnemo skrbi za razvoj šole.
V prvem letu se je vpisalo v šolo j mnogo kmetskih mladeničev in posestnikov, vsled česar se je poučevalo v dveh oddelkih: prvi v Biljah s 33 učenci,« drugi na Gradišču pri Renčah s 46 učenci. Obisk predavanj je bil povoljen in ločen. V letošnjem tečaju, je bilo vpisanih
izlet kmetijske nadaljevalne šole
dino z vsemi temeljnimi nauki, ki so ne-obhodno polrebni pri kmetovanju.
Tečaji navedene šole se vršijo v po-zimskem času zvečer in trajajo od meseca novembra do aprila s 1(X) učnimi urami. Poučujejo se razne panoge in osnovni predmeti. Voditelj šole je gosp.
v Biljah s kolesi v Furlanijo.
46 mladeničev, med katere se je razdelilo 33 spričeval z dobrim uspehom.
Ker je teorija le podlaga, ne pa praktično udejstvovanje, je voditelj šole Q-Koglot začel vplivati nazorno k izpopolnitvi šolske vzgoje s strokovnimi izleti, ki jih je priredila šola celo vrsto ši-
rom naše pokrajine. Izleti so bili vedno spojeni z obiskom dobro urejenih posestev, mlekarn, zadružnih in zasebnih vzornih kleti, izboljševalnih kmetijskih naprav itd.
Prvi poučni izlet se je vršil v letu 1925 na Tabor (Dornberg) na posestvo g. Josipa Mrevljeta. Okrog 95 posestnikov iz raznih krajev je sledilo izvajanjem g. Mrevljeta o vinogradništvu, kletarstvu, vinskih napakah ter trtnih in sadnih boleznih. Jeseni istega leta je vodstvo priredilo drugi poučni izlet po Vipavski dolini. Izletniki*so si v Št. Vidu pri Vipavi ogledali dobro urejeno mlekarno in zadružni vinograd, prostore Vinarske zadruge v Vipavi, kleti Gospodarske zadruge v Dobravljah in Zadružno žganjekuho v Dornbergu. Pomladi
naslednjega leta je šolsko vodstvo organiziralo kmetijsk' pohod v Furlanijo in sicer v Fogliano na posestvo g. viteza dr. Cosola, kjer so si udeleženci ogledali vzorno urejene hleve za govejo živino furlanske eikaste pasme, vodne naprave na posestvih i. dr. Priobčena slika nam kaže skupino udeležencev tega izleta. V tekočem letu se je podala šola v Renče na dobro urejeno posestvo g. Tite.
Izletom so prisostvovali tudi razni kmetijski strokovnjaki s predavanji. Iz-Izletov se je lahko udeležil vsakdo, in vsekdar je bila udeležba sijajna. Posebno požrtvovalnost kakor v šoli tako izven šok do gospodarskega napredka je pokazala mladina iz Bukovice in Volčje-drage. Uspehi tega zanimanje se že kažejo.
ooooooooooooooooor^H oooooooooooo<X50ooo(xxxxx>oooooocxDOooooooooooc)c>ooooooooooo'sooooooooooooorvoor>ocxxx)C)oooooocoooooooo JOOOOOOCOOOOOOOg
i@M§3l GOSPODARSKI KOLEDAR 1 c§5®§31
OOOOOCXX)OOOOOOOOOOOOOOOO^C)ObCXXX500CXX)OOOOCX50XXX)OOOOOOOOOOOOOOOOCXXX)OOOOOOOCOODOOOOOOOOOOOC>OOOCXXXX50000C>C)CXXrOOO<XXX>OOCXXXXKX OGOOOOOO
JULIJ.
Poljedelstvo:	Da ne bo krompir
umazan in da se izogneš gnitju, izoravaj ga le ob suhem vremenu. Glavni čas žetve je tu. Najbolje je, da požanješ žito, ko je slama popolnoma porumenela in se zrnje ne da več raniti z nohtom. Ako pustimo žito popolnoma dozoreti, lahko mnogo zrnja izpade in se poizgubi. Posebno velja to za pšenico, še bolj pa za oves. Le za seme namenjeno žito naj popolnoma dozori že na steblu. — Podorji strnišče takoj, da se zemlja ne osuši in ne izgubi svoje god-nosti. Za zgodnjim krompirjem in žitom se seje činkvantin, ajda, repa itd. Sadi se pozni kapus in vrzote. Ob priliki, ko osipaš turšico, jo tudi pognoji z dušič-natim gnojilom, ako potrebno. V tem mesecu lahko seješ za zeleno krmo turšico ali kaj drugega.
Živlinoreja: Pazi, da daješ živini le zdravo' in nepokvarjeno zeleno krmo. Posebno skrb moraš posvetiti v tem času, ko ie vse polno dela, tudi vprežni živini. Nakrmi jo dobro in v redu vsaj zvečer in zjutraj, ako ni dovolj časa črez Poldne. Ne pokladaj- živini presvežega
in nevležanega sena. Še nepokipelo in nevležano seno more škodovati živini in povzročiti bolezni v prebavilih. Konjem ne krmi svežega ovsenega zrnja. Iz. hleva čisti redno gnoj, ki ga dobro stlači in pokrij na gnojniku. Zatiraj nadležni mrčeš. Perutnino pusti po cdže-tem žitu na strnišče, da pobere izpadlo žitno zrnje in pride tako do močne in cene hrane.
Čebelarstvo: Oni čebelarji, ki bodo frčali, naj opravljajo ta posel takrat, ko je vsaj polovica salnikov pokrita. Prezgodaj trčan med je preveč voden, je manj vreden na trgu, in se rad skvari. Satnike jemlji iz panja, ko je že vse pripravljeno za frčanje, ker iz gorkih satnikov ti se med hitro izcedi. Iztrčane satnike pa moramo vtakniti zopet v me-dišče, da jih čebele izližejo in očistijo. Če je paša nehala, trčajmo le v zaprtem prostoru, drugače nas bodo čebele pri delu nadlegovale. — V hudi vročini je dobro panje nekoliko zasenčiti. Ker rabijo ob vročih dneh čebele mnogo vode, dajmo jo jim na razpolago kje v bližini čebelnjaka. — Rojenje moramo preprečiti. Pozni roji pa niso priporočljiv^

i<er se le težko vzdržijo. — Kdor se šteje že med večje čebelarje, naj ne žabi priskrbeti si nekaj rezervnih matic v matič-mcah. Sedaj je zadnji čas zato. — V nekaterih krajih je sedaj paša popolnoma prenehala. Kdor vozi na pašo, naj bo pri prevažanju previden. Posebno začetniki. Pri žrelu naj bodo zapahi dobro pritrjeni, kakor tudi zadnja vratiča v panju, drugače se ti more med vožnjo pripetiti kaj neprijetnega.
Kletarstvo: V kleti v tem mesecu ni posebnega dela. Pazite na hlad v kleti.
Vinogradništvo: Kdor je pravočasno žveplal in škropil, mu peronospora in oidium nista napravila škode. Škropljenje in žvepianje se mora nadaljevati, da obvarujemo vinograde nadaljne škode. Kdor je cepil v zeleno, naj ne žabi škropiti tudi cepičev, ki so peronospori bolj podvrženi, kakor stare trte. Nekateri cepijo v tem mesecu trte v oko. Način tega cepljenja trt se je v Brdih precej udomači/. Na ta način pocepimo lahko tudi one divjake, ki se niso, cepljene v zeleno, prijele.
Sadjarstvo: V sadovnjaku je zatiranje škodljivcev najvažnejše delo v tem mesecu. Škodo nam delajo listne uši, gosenice, ličinke in nekatere glivice, zlasti rija. Listne uši zatiramoi s tobačnim izvlečkom in š kvasijevimi trskami, gosenice in ličinke pa s svinčenim arzenija-iom. Izmed gosenic je zdaj najbolj škodljiva takozvani pedic ali mera, zlasti na črešnjah, kjer žre listje. Na črešnjah dela iudi škodo majhna, polžku podobna ličinka od listne ose. Ta ličinka objeda črešnjevo listje, puščajoč vse žilice in spodnjo plast lista na miru. Objedeno listje postane kot tenčica prozorno. Od leh dveh škodljivcev napadene črešnje rodijo v prihodnjem letu slabo. Zato pokončajte pridno ta dva škodljivca. Proti obema je poškropiti črešnje z 1 odstotno raztopino svinčenega arzenijata v vodi. Ce pa črešnja boluje tudi na riji, porabite mesto vode brozgo modre galice, lako, kakor jo rabite proti peronospori. Skrbimo prav dobro za črešnje.
Vrtnarstvo: Na proste lehe presadi jesensko solato, jesensko endivijo, kar-
fijol, brokol, kapus, sej pa nizki fižol za jesensko stročje, pozne kumare, radič, navadno repo in proti koncu meseca ludi motoivlec. Da bo motovilec boljše kalil, pokrij z njim posejane lehe z vejevjem, listjem, s slamo ali starimi vrečami. Paradižnike zakoliči in jih priveži ob kol ali pa napni žico in jih priveži ob isto. Pre-ščipavaj paradižnikom pridno zakotne poganjke. Proti smodu škropi ponovno paradižnike z 2% raztopino modre galice in apnaa. Pobiraj skrbno zrelo seme razne zelenjave, označi vsako seme in hrani ga v suhem prostoru. Zrelo čebulo in česen izruj in spravi v suh in zračen prostor pod streho. Gredice prekopaj in pognoji. Na jagodnih lehah prikrajšaj poganjke.
Travništvo: Košnja travnikov je v polnem tiru. Vidi se, da živinorejci čimdalje bolj upoštevajo vrednost pravočasne košnje travnikov v svrho dobave redilnega in tečnega sena.
Cvetličarstvo: Vrtnice so večinoma že odcvetele. Odcvele cvete porežimo sproti. Vrtnice okuliramo na speče oko. Razne letne cvetlice so v najlepšem cvetju. Beli limbar ali lilija in njegove barvane sovrstnice zvončnice, ostrož-n;ki, poletni nageljni, begonije in druge cvetlice se nam kažejo v vsej svojfkra^ soiti. — Dalije privežemo h kolom, da nam jih ne polomi veter ali kak naliv. — Sejmo razne trajnice in dvoletne cvetlice kakor:	mačehe, potočnice,
zvončnice, turške nageljne in marjetice. Posejane prostore pokrijmo z vejami ali s slamo, da hitreje in enakomerno kalijo. — Sobne rastline oskrbujmo tako, kakor je bilo povedano za mesec junij.
Zamudni naročniki!
Današnji številki smo priložili poštne položnice za vse one, ki so nam še na dolgu z naročnino. Storite vsi svojo dolžnost. 10 tir pač zmore vsakdo tudi v težkih današnjih dneh.
®®p<xxxx)0000000co000cxxxj»>000cxxx300c)000c>00c)00000cob0<xxx>000000000000000000000000000000000000000000c)0000cxj00000000000000000cxx)0000000c'
|>g<J veka Šajn j a un odgovori. >®<j
,JW000<X)000003°CX5tXXXXXXX30000CXXXXXX»0CKXXJC*X^00tX>CXX>000000C)<X)C)00C»0000000000000CXXX)000000000000000000C>C>OO0CXX)C)00C)0C)000O«o000000000CK^^
Št. 39. — K. K. T. — Vi pišete: Imam njivo pšenice pri hiši sovaščana, kjer mi napravljajo njegove kokoši precej škode. Opozoril sem ga na lo, a on je odgovoril, da kokoš nima zakona. Je pravilen ta odgovor ali ne?
Odgovor: Po členu 429. kazenskega zakonika je prost vsake kazni, kdor ubije ali poškoduje perutnino, ki jo zasači na svojem zemljišču v trenutku ko mu dela škodo. Škodo dajte ugotoviti Po zapriseženih cenilcih in zahtevajte Povračilo od sovaščana sprva mirnim Potom, a če ni drugače, storite to lahko tudi potom sodnije.
št. 40. — O. L. P. — Vi prašate: Moji kravi teče mleko samoodsebe iz vimena. Kako preprečim izcejanje mleka iz vimena.
Odgovor: Da teče mleko samoodsebe iz vimena, je največkrat vzrok ’ ohlapnenje zaporne mišice v sesku. Ta ' Pojav opazujemo navadno pri starejših kravah ali p* pri takih, ki so prebolele kako bolezen; je pa tudi to tudi večkrat Posledica slabe molžnje. Mleko1 se izceja ali redno ali po kapljicah ali pa curkoma v krajših ali daljših dobah potem, ko se ie napolnila mlečna cisterna. Zaporna mišica postane ohlapna, ako se vime pri molži ne izprazni popolnoma. Proti temu Pogrešku pomagajo sledeča sredstva: Žival moramo večkrat pomolzli, vime in seske previdno gnesti ter gladiti in jih izpirati v mrzlo vodo. Sploh pomaga vse Ksto, kar more okrepiti zaporno mišico v sesku. Če to nič ne pomaga, potem ostane še samo eno sredstvo, in sicer, da nataknemo kravi na seske gumijeve obročke, ki stisnejo seske. O priliki pa naj živinozdravnik preišče kravo in naj ugotovi, kako bi se dalo najboljše polagati.
Št. 41. — A. Š. K. — Vi pišete: Imel sem pred hišo 5 jablan cepljenih, a vse so usahnile. Sedaj imam še eno, ki pa je napadena po nekih živalicah, podobnim Pšem. Te se nahajajo po deblu in po ve-'ah ako jih zrnastim, se pocedi neka rde-ca zmes. Poskusil sem škropiti s tobač-
nim izvlečkom in z galično raztopino, ali vse zaman.
Odgovor: Vaše jablane je napadla krvava uš. Proti tej golazni najbolj koristi zimsko ekropljenje z 10 — 13% raztopino antiparassita v vodi. To sredstvo dobite pri »Kmetijskem društvu« v Gorici in tudi pri tvrdki »Vinoagraria«. Zdaj poleti pomaga le škropljenje s tobačnim izvlečkom, kateremu je pomešati malo de-naturiranega špirita in malo mehkega zelenega mila.
Prečitajte pa tudi članek o krvavi uši na 108 strani današnje številke.
Št. 42. — Š. A. V. — Vi pišete: Opazoval sem že več časa, da mi neki mali škodljivec dela škodo na sadnem drevju. Z lista se spusti po Židi (pajčevinasti nitki) na sad, kjer se pokončno nasadi in začne svoje uničujoče delo. Opišite mi, kako naj se borim prihodnje leto« proti temu škodljivcu?
Odgovor: Ta škodljivec je gotovo jabolčni zavijač, o katerem smo pisali v majevi številki letošnjega Gospodarskega vestnika na 91. strani.
Št. 43. V. V. Š. — Na vprašanje o dobroti modre galice dobite odgovor v članku »Katera modra galica je najboljše« na 111 strani današnje številke.
Št. 44. — V. V. Š, — Vi prašate: Gumijevi trakci za cepljenje trt, ki se letos prodajajo, so grozno slabi .Niti 10 dni ne držijo. Vinogradniki trpijo radi tega veliko škodo: Povejte v listu, kateri trakci so najboljši, ali vsaj tako dobri, kakor so bili oni pred vojno, ki so držali po celo leto v slabem in vsakem vremenu, ne da bi razpokali ali proč odleteli.
Odgovor: Najboljši trakci za cepljenje trte so znamke »Excelsior«, ki odgovarja predvojni znamki »Trissin«. Ti trakci, so ravno tako dobri, kakor so bili pred vojno, saj so od iste tvrdke, ki jih je tudi tedaj izvažala v Avstrijo. Če so prodajali po raznih trgovinah slabe trakce, so bili ti trakci najbržje druge znamke, ali pa — kar je bolj verjetno — so bili stari več let in slabo shranjeni, da so sprhneli.
.oooooooocxx>ooooo30oooooooooocxxxxxxx3oooooooo xxxxxxx>oooooooocxxxxxxx)ooocxx)oooooocxx>ooooooocx3chx>ocxxx50ooooooocx50ooooooooooooooooooooo
a O ©	©	©5
g© © © © 8
FKAKT1CJNE DROBTINICE
r®Vesd
*JoOOOOC)OOOCXXXXX)oCaXXXXX3000000CX)OOOOCXXX5CXXX10000CX3000000000000000000000000000000000000000000CXXXXXXX300000000000000 jOOOOOOOOOOOOOOOOv
Lep sod dobiš, ako ga najprej dobro z vodo očediš ter nato namažeš nekoliko z oljem. Se lepši nego z oljem dobiš sod s terpentinovo podvlako, ki jo napraviš s lem, da raztopiš nad ži javico en del ko-lofonije v dveh delih terpentmovega olja. Ta povlaka pa se rabi večinoma pri novih sodih. Obroči se morajo namazati z železnim lakom; z njim dobijo lesketajočo se črno barvo, ki jih varuje rje.
Ako sod na kakem mestu pušča, se ustavi kapljanje najlažje, če se sod namaže s sledečo zmesjo: Vzame se dva in pol utežna dela čistega loja, dva utežna dela čistega voska in štiri utežne dele svinjske masti ter vse skupaj raztopi in dobro premeša. Ko se je nekoliko ohladilo, naj se primeša še dva in pol utežna dela pepela in shrani kje na suhem. Kadar se hoče mesto, kjer sod pušča, zamazali, naj se ono mesto najprej skrbno očisti, nato kos zmsi nekoliko nad svečo segreje in z njo namaže.
Plesnive sode moramo oprati najprej z mrzlo vodo in s ščetjo (krtačo) in šele potem z vrelo vodo, ki smo ji dodali nekoliko sode. Ce je sod močno plesniv, je pa še boljše, da mu vzamemo eno dno proč ter ga potem pooblamo ali •ožgemo. Ko mu denemo spet dno, ga izperemo z gorko vodo ter ga nazadnje zavinimo. Žge se sod najbolje z žganjem, s katerim se znotraj polije.
Kako se odpravi novim sodom okus po lesu. — V ta namen napolni sod z apneno vodo, kateri prideni za vsak tiektoliter 36 do 40 gramov solitra ali potašla. Čez šest do osem dni izprazni sod, izmivaj ga toliko časa, dokler ne teče iz njega popolnoma čista voda. Delo je končano. Tak sod ne daje potem vinu nobeneoa okusa.
Sode popleskalli z oljnato barvo nikakor ni prav, ker se zadelajo luknjice v lesu, skozi katere mora zrak neobhodno prihajati k tekočini, najsi je vino ali sadjevec. Ne škoduje pa sod popleskati s Tirnežem, kar bo posebno koristno železnim obročem.
Kako očistiš sode? — V sod nalij vroče vode, v kateri je kuhane nekoliko moke ali mekin, ter pusti, da nekaj časa stoji. Kadar vodo iztočiš, izgine tudi vsa nečistoba, neugoden duh in plesnoba. Sod nato izpereš še s čisto vodo.
Impregniranje sodov. — Zmešaj en del kolofonije, en del parafina in dva dela bencina. Les, ki je napojen (impregniran) s to raztopino, ne vsrkava nobene tekočine. Impregniranje se priporoča posebno za nove sode.
Kako odstraniš zamašek iz steklenice? — Če ti je pri odpiranju ušel zamašek v steklenico, ga dobiš lahkim potom ven, ako vzameš močno vrvico, jo pregneš na sredi ter na ta način nastalo zanko porineš v steklenico. Če plava zamašek na tekočini pokonci, ga ujameš na zanjko in s krepkim sunkom potegneš ven. Plava It ležeče, spravi ga s kosom žice v primerno lego. Če je steklenica prazna, zadošča, da obrneš steklenico na vrat, zamašek pride sam v zanko.
• Kako odrežeš steklenici grlo? — Vzemi dolgo volneno nit, jo namoči v bencinu, malo ožmi ter ovij pet- ali šestkrat okoli stekleničinega grla. Nit zažgi in pusti, da'zgori. Nato potopi steklenico z dnom naprej v mrzlo vodo, ki jo je treba že naprej pripraviti. Na mestu, kjer je zgorela nit, poči steklenici vrat in odrezek je popolnoma gladek. Treba pa je paziti, da se iz pod niti ne cedi bencin, ker bi sicer odrezek ne bil gladek, temveč neenakomeren.
Kako se pečatijo steklenice? — Nekateri sežgejo navaden pečatni vosek vrh steklenice, da kaplja potem na zamašek. Tako pečatenje je počasno in tudi mnogo voska se porabi. Boljše je, če pečatni vosek raztopimo in v raztopljeni vosek potaknemo sfekleniein vrat. Ker pade lahko, ko se steklenica odpira, mnogo pečatnega voska v vino, je boljše, če rabimo mesto tega posebne kapice iz cina, ki dado steklenici tudi lepšo obliko.
«0000000000000000cxxxx>0000000cxx300000p00cxxxx)00000090000cxxxxxxx) xxj0000000000000cxxxxxxx50cx3000000000000000000000>
ooooooooooooo
OOOOOOOOOOOl o
‘S
TRZNE CENE
AX)OOCXyOOoOOOOOOOOOOOo-.vX3CXXXXXXX>OOOOOOOOOOOCX)OOOCXXXXXXX3CXX)OOOCX)OOOOOOOOOCXXXX,.. JO^OOOOOOaXXXX>0000000»j
Modra galica. — Popraševanje veliko, hud pritisk za takojšnjo dostavitev blaga trajen. Opaža se pri naročbah galice vedno ista napaka. So organizacije in zasebniki, drugače raznimi gospodarji, ki čakajo prav do zadnjega z naročbo. Ni čuda, da potem blaga zmanjka prvo v nadrobni razprodaji, potem tudi v zalogah in v tovarni. Kdor si galice ni priskrbel, naj pohiti, da ne bo imel še večjih križev. Galica je pač v vinogradu potrebna kot vsakdanji kruh. brez galice ni Pri nas pridelka, in vina.
Čilski soliter. — Popraševanje nad vse živahno, a zaloge prav pičle. Vsaka Došiiljatev, ki dospe čez morje, je takoj oddana. Ni mogoče zadostiti vsem naročilom. In prav sedaj je potreba solitra največja. Žal, da tega gnojila ni mogoče dolgo držati v zalogah, ker ga gre preveč v zgubo, drugače bi bilo i tu priporočati, naj si ga vsakdo priskrbi pravo-1 časno za svojo potrebo.
Šparglji. — Ta pridelek, ožje goriške okolice je navadno šel po večini v tujino.
Je to prvi pridelek, ki se je takoj vnovčil in pripravil' lepih tisočakov v prizadete vasi. Vsled porastka lire pa je letos izvoz v tujino izostal odnosno se je znižal, radi tega so tudi cene temu blagu nizke.
Kalijeve soli. — Popraševanje pičlo. Na trgu vlada precejšnja nejasnost glede na cene tega blaga.
Vino. — Italija je pridelala 1926 okroglo 35 milijonov heklolitrov vina, torej 10 milijonov hektolitrov mnj. nego lani. Izvoz je nazadoval na polovico. Cene so že od trgatve sem zelo čvrste. 9 — 12 stopinjsko vino stane v gornji Italiji 150—250, v Srednji 140—220, v južni 170—220 lir za hektoliter. Povpraševanje se giblje v zelo ozkih mejah. — Naša dežela je korakate v čisto nasprotni smeri. Po trgatvi so bile cene neprimerno višje od današnjih. Vzrok tega pojava je treba iskati v pešanju kupne moči prebivalstva. Vipavsko vino stane po kakovosti 205—240, briško 240—290 lir za hektoliter. Izgledi za bodočo letimoi do-sedaj dobri.
oooooooooooooooooooooooooooooooo9000000000000000joooooooooocxxxx)dooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocxx)ooo
GOSPODARSKI DROBIŽ j 1! ® H I
OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOCJCio OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOO OOOOOOOO 00^ A.KX300 00000000 00000000
IZ GOVORA PRVEGA MINISTRA.
Gosp. načelnik vlade je v svojem Zadnjem govoru v poslanski zbornici rekel med drugim:
I.
»Jelika pa zaideva še vedno velikih žrtev. Najbolj razsaja la kužna bolezen v Juliijski krajini. Tudi alkoholizem zahteva svoje žrtve. Spričo tega bo treba še bolj skrčiti število go-siiln«. Mi bi pripomnili še, da bi bilo treba v prvi vrsti preprečili neumno plesno norenje, ki ni nikjer tako razpaseno kot pri pas in ki je leglo vseh grehot in tudi letike.
n.
Uvedba občinskITi načelnikov je bila sprejeta od prebivalstva z navdušenjem.
Iz tega mesta pa moram reči občinskim načelnikom:	Potegoma s stroški, ker
drugače se bodo občine zadolžile ter bodo morale uvajati nove davke, da bodo lahko plačevale svoje dolgove! Počasi tudi s svečanostimi, bankeE in manifestacijami ter po možnosti tudi z govori. — Tudi ta opomin naj bB našel odziva v onih krogih, ki jim je namenjen.
Likvidacija dolgov bivših avstrijskih državnih železnic, ki so pripadle naši državi, se je v zmislu zadevnih dogovorov pričete. Vsi oni, kateri so pri tem prizadeti, posebno, ako imajo kaj terjati naj se obrhejo na «Compagnia fiduciaria ita-liana, Milano, Via Dante št. 9». Pojasnila o tem dajajo tudi posamezne trgovske in obrtne zbornice.
Prepoved pašnje koz ostane v veljavi. — Proti odloku, s katerim omejuje pašnja koz, po gozdovih je govoril neki poslanec v poslanski zbornici in zahteval, da se ta prepoved ukine, ker je kozjereji škodljiva. Ravno tako je zahteval, da se ukine kozji davek, a ni uspel. Zastopnik vlade je odločno odbil poslančeva izvajanja z izjavo, da ostane izdani ukrep v polni veljavi.
Vložene prošnje za likvidacijo skupnih užitkov. — Kakor posnemljemo iz »Giornale di Agricoltura della Domeni-ca« je bilo pri komisarju za likvidacijo skupnih užitkov v Trstu vloženih do 31. decembra 1926 le še 16 prošenj; dočim jih je bilo v tisti dobi vloženih na Trenti nskem že 350.
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Odlikovano tisk. podjetje L. Lukežič, Gorica. - Odgovorni urednik: Ravnatelj Viljem Dominko.
Zavarovalnici „LE NORD" in „ROYAL EXCHANGE“
sta najgotovejši zavarovalnici proti požaru, streli, in vsem drugim nezgodam. —w'~-v
Zastopstvo za GORIŠKO in bivšo KRANJSKO ima
HROVATIN K S 1 S T
V GORICI, viale XXIV Mappio Št- 11 - prej ul. Treh kraljev.
Zavarovanje proti nezgodam delavcev na delu.
MIRODUNICfl (drogerija)
Gorica - Via Rastello N. 27
Na drobno irt debelo!
Zaloga raznovrstnih kemičnih proizvodov - medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev - ščetj, - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča, tekočega in v prahu — bakrene in železne galice -žvepla - čilskega solitra - zamaškov - cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd.
Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar jamči in se priporoča	Anton Mervič, lastnik.
OKRAJNA POSOJILNICA V IDRIJI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Ustanovljena leta 1894.
Uraduje v lastnem poslopju vsak dan, izvzemši nedelje in praznike.
OBRESTUlfS hranilne viagre na knjižice po 40/0 čisto 3 vlogre na tekoči račun	,, 4'/u0/« „
Večje in stalne vloge po dogovoru.
DAVEK OD VLOGi PLAČUJE ZAVOD SAM I
Izvršuje denarna nakazila v lu - in inozemstvo. — Izdaja brezplačna cirkul. nakazila in čeke. —
Inkaso faktur in cesije terjatev.
Posojila na vknjižbo, menično poroštvo in zastave. Trgovcem in obrtnikom olvarja pasivne tekoče račune. — Poštni tek. ratun štev. 11/1591 — Položnice komitentom na razpolago.
Najpopolnejše Jamstvo za vloge.