Za tvojo reklamo pokliči Novi Matajur ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 15(954) Čedad, četrtek, 15. aprila 1999 Telefon 0432/731190 tednik Slovencev videmske pokrajine Težavna pot našega zakona Na sedežu slovenskega konzulata v Trstu je v ponedeljek bilo delovno srečanje posvečeno vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. Na njem so sodelovali državna sekretarja pri Zunanjem ministrstvu Franco Iuri in Mihaela Logar ter enotno predstavništvo slovenske manjšine. V središču pozornosti so bile pobude, ki bi pospešile postopek sprejemanja zaščitnega zakona ter deklaracija o tem vprašanju, ki jo je pred kratkim soglasno sprejel slovenski državni zbor. Nakazana je bila možnost, da bi rimska komisija za ustavna vprašanja imela pooblastilo za delovanje s pospešenim postopkom, kar pa zahteva soglasje vseh strank. Uspešna pa bi ta pot bila le če bi stranke večine umaknile svoje popravke k Masellije-vemu osnutku. Državni sekretar Franco Iuri je napovedal skorajšnji obisk v Rimu, kjer bo imel vrsto pogovorov in bo seznanil italijanske sogovornike z deklaracijo slovenskega parlamenta. Predstavništvo slovenske manjšine pa se pripravlja na srečanje z vsedržavnima tajnikoma Levih demokratov Veltronijem in Ljudske stranke Marinijem. Na srečanju v Trstu je padel tudi predlog, da bi zastopstvo izoblikovalo enoten dokument, ki naj bi prispeval k Trilateralno srečanje Predsedniki slovenskega, italijanskega in madžarskega parlamenta v Ljubljani I problemi legati al trasferimento della Kronos In cerca dì soluzioni per chi vuole restare Kakšno vlogo lahko imajo parlamenti v boju proti organiziranem kriminalu in v procesu širitve Evropske Unije ter kako pospešiti izgradnjo transportnega koridorja štev. 5. Ta vprašanja so bila v središču pozornosti v sredo 7. aprila v Ljubljani, kjer je potekalo trilateralno srečanje Slovenija, Madžarska in Italija, ki so se ga udeležili predsedniki parlamentov Janez Podobnik, Janos Ader in Luciano Violante. Pogovori so se zaključili s skupno deklaracijo v kateri so predstavniki treh držav izrazili obžalovanje zaradi poglabljanja krize na Kosovu, ki je že doslej terjala številne žrtve, veliko trpljenja, ogromno materialno škodo ter prisilila de-settisoče ljudi v begunstvo. Trije predsedniki so se na ljubljanskem srečanju do- govorili o nadaljnem skupnem delu. Tako se bodo že letos sestali v Budimpešti predstavniki vseh tistih teles, ki so v treh državah odgovorni za boj proti organiziranemu kriminalu. Prihodnjo pomlad bo gostila drugo srečanje Italija in tokrat bo na vrsti razprava od odnosu med nacionalnimi parlamenti in parlamentom EU. Na srečanju je prišlo v ospredje tudi vprašanje manjšin. Luciano Violante je v zvezi z zaščito slovenske manjšine dejal, da je interes čimprej rešiti to vprašanje, kar bi se lahko po njegovi oceni zgodilo, vsaj v Poslanski zbornici, do poletja. Obenem pa je izrazil mnenje, da gre zaradi zgodovinskih dejstev za občutljivo vprašanje in da so v tem pogledu politične sile zelo razdvojene. Non sono emerse grosse novità dall’incontro che lunedì pomeriggio ha visto riuniti, nella sala consiliare di S. Leonardo la dirigenza della “Kronos” e alcuni amministratori delle Valli del Natisone tra cui il presidente della Comunità montana Giuseppe Marinig ed il sindaco Lorenzo Za -nutto. Il trasferimento dell’azienda a Vicenza, previsto entro giugno, è dunque cosa decisa. Come ha avuto modo di spiegare il presidente del consiglio di amministrazione dell’azienda, il commercialista udinese Enzo Cainero, la metà dei dipendenti, una dozzina, ha scelto di seguire la ditta, mentre tre o quattro sono ancora indecisi. Cifre che però sarebbero smentite da altre, che circolano in questi giorni, secondo le quali il numero dei dipendenti disposti a trasferirsi sarebbe molto più ridotto. In ogni caso, per coloro che rimarranno la dirigenza sta cercando un posto di lavoro in fabbriche della zona. Cainero sta anche lavorando per fare in modo che lo stabilimento di Cemur venga rioccupato in tempi brevi. La riconversione verrà supportata - questa l’unica vera novità emersa lunedì - anche dall’Agemont, l’agenzia per la montagna, che potrebbe garantire, in questo senso, anche un aiuto finanziario. Per questo possibile contributo avrebbe dato parere favorevole l’assessore regionale Renzo Tondo. Alcune ditte, tra le quali una del Manzanese, avrebbero già dato la loro disponibilità per occupare gli spazi. Un nuovo incontro tra le parti, per fare il punto della situazione, avverrà tra una decina di giorni. Michele Obit segue a pagina 2 La scommessa del mosaico La benedizione di don Azeglio al laboratorio di Cosizza L’inaugurazione del laboratorio “Mosaica”, avvenuta domenica mattina a Cosizza, è solo un punto di passaggio di un’attività che dovrebbe essere presa a modello. Il fatto che si sia riusciti a realizzare in un piccolo paese delle Valli del Natisone, un’iniziativa di questo spessore, è anche la dimostrazione che i sogni si possono realizzare. Il progetto è nato due anni fa, anche se l’idea di fondo probabilmente covava da molto più tempo, (m.o.) segue a pagina 4 Najprej so obiskali Rezijo in se sestali ž županom Palettijem, nato pa Dvojezično šolo v Spetru Obisk slovenske parlamentarne komisije Člani slovenske parlamentarne komisije za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu so bili prejšnji teden na obisku v Videmski pokrajini. Najprej se je delegacija, ki jo je vodil predsednik Marjan Schiffrer, podrobno seznanila s problematiko Rezijanske doline, kjer seje sestala tudi z županom Palettijem in občinskim odborom, nato pa je o-biskala dvojezično šolo v S-petru. V delegaciji so bili še podpredsednik komisije Davorin Terčon, tajnica Barbara Sušnik in poslanci Samo Bevk, Zmago Jelinčič, Marija Poszonec, Ivo Hvalica in Zo- V Dvojezični šoli (z leve) Marija Poszonec, Samo Bevk, Zoran Lešnik, Davorin ran Lešnik ter konzul Zorko Terčon, Zmago Jelinčič in Ivo Hvalica Pelikan. beri na strani 4 Vartača - Tarčmun (Sovodnje) nedelja, 18. aprila Ivan Trlnko Ob 15. uri. Centra visite "Vartača" (križišče za Tarčmun) Konferenca: Ivon Trinko, kulturnik in glasbenik, predavatelja Pavle Merkù in Antonio Qualizza Predstavitev zgoščenke 'Adoramus' Ob 17. uri, Tarčmun, cerkev Janeza Krstnika Koncert: 'Adoramus', nabožne pesmi Ivana Trinka v izvedbi skupine GALLUS CONSORT ****************** Incontro con le Valli del Natisone Spoznajmo Nediške doline Maša na Tarčmun ob 8.30. Ob 9.30: voden obisk Velike jame in drugih jam v okolici v sodelovanju s Furlanskim speleološkim in hidrološkim krožkom. Obisk grabljarske delavnice v spremstvu Giovannija Corena, Zbirno mesto pri centru Vartača. novi mata j ur četrtek, 15. aprila 1999 2 incontro a S. Leonardo tra la dirigenza e gli amministratori locali Trasferimento Kronos, i dubbi del sindacato Aktualno dalla prima pagina Intanto il sindaco Zanut-to esprime il suo rammarico per la perdita di un’azienda importante, dicendosi anche sorpreso per il silenzio delle organizzazioni sindacali seguito alla notizia del trasferimento. La risposta a Ezio Ielli-na, sindacalista del settore tessile della Cgil: “Siamo stati informati in maniera informale dall’azienda riguardo la decisione del trasferimento collettivo. Ci siamo attivati in diversi canali, anche a livello di consiglio regionale. Sembra infatti che la proprietà abbia goduto di finanziamenti regionali. Se è così ne dovranno rendere conto”. Iel- Lo stabilimento di Cemur della Kronos lina precisa anche che “già ai tempi dell’acquisizione da parte di Zamparini avevamo avanzato delle obiezioni, sapendo che il centro delle sue attività è in Vene- ? to. Cainero garantì la permanenza delle Valli”. Rimane il dubbio: “Ci avevano addirittura illustrato un programma triennale di lavoro, che hanno interrotto a metà. Viene da pensare che questo trasferimento sia stato deciso già all’inizio, quando è stata rilevata l’azienda”. Michele Obit Pisn 2,0 IZ Rima TJl w Stojan Spetič Od časa do časa v svojem pismu rišem scenarije. Za politične komentatorje je to nekaj običajnega. Včasih se kateri tudi uresniči, čeprav ne povsem tako, kakor smo si jih predstavljali. Pred nami so pomembni datumi in politični dogodki. Nedeljski referendum je zaradi vojne na Balkanu izgubil večji del svojega “sex appeala”. Ob pogledu na bombe in rakete ter zoglenela trupla, se razprava o načinu izvolitve proporčne četrtine poslanske zbornice zdi zares nesmiselna. Samo po sebi se utrne vprašanje: “Zakaj pa se ne zmenijo in ne spremenijo volilnega sistema, ne da bi nas klicali na volišča?” Odgovor je na dlani, saj je vlada že predstavila svoj predlog dvokrožnega volilnega sistema. Res pa je, da se o njem ne bo razpravljalo, če bi pobudniki referenduma prodorno in prepričljivo zmagali. V tem primeru ima prav Mario Segni, ki trdi, da bo za zbornico in senat veljal isti sistem: proporčno četrtino bodo predstavljali najbolje uvrščeni poraženci. Vzorec je Trst, kjer smo izbirali med dvema senatorjema in izvolili oba: listarja Camberja in olj-karja Camerinija. Skratka, zmaga bo pripadala mestom, kjer bodo glasove razdelili skoraj na pol in tako pustili tudi poražencu možnost izvolitve. Ce pa bodo pobudniki referenduma zmagali z nizko udeležbo, bo parlament imel razlog za spremembo sistema, saj bi absolutna večina ob 60% udeležbe znašala komaj tretjino prebivalstva! Toda Mario Segni upa na prodoren uspeh, da bi ga izkoristil kot odskočno desko nove desnice, ki si je za simbol izbrala slona. Kakor v ZDA: slon proti oslu! Segni bi rad združil vso desnico, brez Berlusconija ali samo z Berlusconijevem denarjem. Fi-niju to paše, saj je črnega viteza iz Arcoreja naveličan. Najbogatejši Italijan medtem razmišlja samo o izbiri predsednika republike. Pripravljen je sodelovati in nuditi svoje glasove za izvolitev državnega poglavarja, ki bi podpisal amnestijo. Berlusconi ve, da bo prej ali slej moral polagati račun za vse svoje pogojne obsodbe. Zato upa, da mu jih bo črtal. D’Alema medtem razmišlja o preživetju svoje vlade, kljub kujanju zelenih in komunistov, katerim je vsilil italijansko soudeležbo v balkanski vojni. Kisika mu je dal Prodi, ki je za predsedstvo evropske vlade bil prisiljen odpovedati svojo kandidaturo na volitvah 13. junija. V bistvu je zlezel z osličkovega sedla in na njem pustil samo Di Pietra. Osliček bo tako rital bolj na desno, volilni uspeh bo manjši, D’Alema trdnejši v sedlu, če ga ne bo kaznoval srd mirovnikov. Najboljšo volilno kampanijo si je omislila bivša evrokomisarka Emma Bonino. Delala se je kakor da kandidira kot Zenska za predsednika republike, v resnici pa ji je šlo le za evropske volitve. Televizijske spote je pomešala z obiski med begunci v Albaniji in Makedoniji, da bi zasenčila vlogo notranje ministrice Rose Russo Jervolino, čeprav ima le-ta nedvomno veliko več pristojnosti in dela, kakor bivša evrokomisarka za ribolov. Sedaj že predstavljajo njeno listo, ki bo zamenjala Pannellovo, tudi poimensko. Seveda bo na listi tudi njen Marco, saj bi brez njega že zdavnaj izginila s pozomice. Prelomno obdobje spet za Slovenijo Dr. Tine Hribar velja za duhovnega očeta Demosa, desno-sredinske koalicije, ki je zmagala na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji. Je mož ravno tako znane Spomenke Hribar. V sedemdesetih letih so ga zapodili iz univerze in mu preprečili, da bi kjerkoli objavljal svoje misli in knjige. Na začetku osemdesetih let je bil soustanovitelj Nove revije, ki je bila nekakšen izraz samega Demosa in protikomunističnega režima. V zadnji številki Delove Sobotne priloge lahko beremo daljši intervju s dr. Hribarjem, ki se loti cele vrste zanimivih in aktualnih vprašanj. Mnenja je, da bo Slovenija deležna novega prelomnega obdobja. "Stranke so pokazale, kar so imele pokazati. Privatizacija prihaja v fazo, ko bo začela kazati svoje učinke. Vrsta skupin, formalnih in neformalnih hoče svoje položaje bodisi zavarovati bodisi izboljšati. Od tod pritisk za spremembo ustave, volilnega in samega vzgojnega sistema", ugotavlja Hribar in dodaja, da je sam proti ustavnim spremembam. Ugotavlja pa, da Državni svet ni odigral svoje vloge: ”Svet naj bi zastopal civilno družbo, interese skupin, ki jo sestavljajo. Civilne družbe po desetih letih še zmerom nimamo in zato tudi Državni svet se ni mogel razviti". Glede predloga, da bi se parlament povečal od 90 do 120 poslancev pravi, da gre za nepotrebne spremembe ustave, saj so sad strankarskih iger in preračunavanj. Hribar je prepričan, da bodo parlamentarne volitve leta 2000 dokončno profilirale slovenski politični prostor. V ospredju naj ne bili več ideološki, marveč poli- tični interesi, kar samo po sebi vodi v večinski volilni sistem. Ta pa zmanjšuje konfliktualnost: skrajneže, ki za sredinsko večino niso sprejemljivi, namreč izloči. Na vprašanje, če se izteka čas Drnovškove heterogene koalicije, dr. Hribar pravi: "Zagotovo in to zaradi vloge, ki jo je začela odigrati cerkvena hierarhija zaradi svojega prepričanja o nujni rekatolizaciji slovenskega naroda. Močna ideologizacija z desne je potemtakem tisto, kar bo na naslednjih volitvah in po njih onemogočilo sodelovanje ideološko heterogenih strank". Kakšne pa so glavne napake, ki jih je doslej storila levica v Sloveniji? "Glavni spodrsljaj je njeno ravnanje ob 50-letnici konca druge svetovne vojne. Tedaj je levica imela edinstveno priložnost, da sama od sebe obsodi delovanje totalitarnega komunističnega režima in postane pobudnica dokončne sprave med Slovenci". Kakšne so pa napake slovenske desnice? ”Mora se rešiti ideoloških zank. Prava desnica je sedanja desnica brez klero-katolici-zma. Desne stranke ne bodo funkcionirale kot prave, dokler se ne bodo povsem osvobodile vloge izvrše-valk cerkvene oblasti. Desnica se mora odreči klero-katolicizmu, domobranski Novi Slovenski zavezi in vsemu, kar je povezano z njimi. Ce vzamete verski list Družina ugotovite, da to ni cerkveno glasilo, marveč sredstvo širšega cerkvenega postkomunističnega antikomunizma. Ni čudno torej, da je prav Družina danes najbolj hujkaški časopis na Slovenskem, bolj nestrpen od levičarske Panorame in celo od desničarske Demokracije", (r.p.) La Slovenia a favore della Nato A favore della Nato Dopo l’intervento della Nato in Serbia il quotidiano Deio di Lubiana ha deciso di sondare l’opinione pubblica a questo riguardo. Alla domanda se condividevano la decisione del governo che ha concesso lo spazio aereo sloveno agli aerei della Nato, ben il 65,1% degli interpellati ha risposto affermativamente, il 24% ha espresso invece opinione contraria. La Slovenia è in qualche modo minacciata in seguito agli attacchi Nato? è stata la domanda successiva. Per il 61,6% no, sì invece per il 28,1%. Ed infine il 62,1% si è dichiarato a favore dell’ingressso della Slovenia nella Nato, 17,1% i contrari ed il 20,8% gli incerti. Aiuti umanitari Su proposta del Ministero degli esteri sloveno e della Croce rossa il governo di Lubiana ha deciso di intervenire con aiuti umanitari ad Albania, Macedonia e Montenegro a favore dei profughi dal Kosovo. A questo fine sono stati destinati 46,6 milioni di talleri. Al vertice la Selšek La SKB, la maggior banca privata slovena, che per il 49% è di proprietà straniera, ha una nuova direttrice, Cvetka Selšek. Laureata in economia all’Università di Zagabria la Selšek ha iniziato la sua carriera presso la filiale austriaca della Siemens. Dopo due anni è tornata a Lubiana dove ha assunto importanti cariche di governo. Nel gabinetto di Dušan Šinigoj, a metà anni ottanta, ha ricoperto il ruolo di mi- nistro degli esteri. Poi nel 1991, lasciata la politica, Cvetka Selšek si è dedicata al settore bancario. Proprio presso la SKB ha creato dal nulla il settore del commercio estero che è divenuto trainante. Ha stretto relazioni con la Banca europea per la ricostruzione e lo sviluppo da cui ha ottenuto un primo prestito internazionale e che in seguito è diventata comproprietaria della banca slovena. Non solo in Slovenia, ma anche in un raggio europeo molto più ampio è una delle rare donne al vertice di un istituto bancario. All’economia una ministra? Se il Parlamento darà il suo voto favorevole nel governo sloveno entrerà la prima donna. Il premier Drnovšek ha proposto alla carica di ministro per le attività economiche la dott. Tea Petrin, professore ordinario alla Facoltà di Economia dell’Università di Lubiana. Si tratta di un’esperta in materia di piccola e media industria che da anni collabora in qualità di esperto con organizzazioni governative ed internazionali. Tra queste va senz’altro ricordato il suo pluriennale impegno nella FAO. Visita dal Portogallo La settimana scorsa è stato per la prima volta in visita ufficiale in Slovenia il presidente del Portogallo Jorge Sampaio, che è stato ricevuto dal presidente della repubblica Kučan e dal capo di governo Drnovšek. Contemporaneamente era in visita non ufficiale a Lubiana il ministro portoghese per la pesca e l’agricoltura Capouolos Santos. Tra la Glasbena sola di Prosecco e S. Pietro Incontro musicale Questa volta non si tratta del Concerto di primavera bensì di un incontro tra scuole di musica e dunque l’appuntamento si preannuncia ancora più interessante. Venerdì 16 aprile alle ore 19.30 nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone ci sarà l’incontro Srečanje Glasbenih šol di Prosecco e di S. Pietro. Tutti sono invitati a partecipare. Ospiti della rassegna “Hicetnunc” Gli “Autodafé” a Valvasone Iniziano le lezioni concerto Venerdì 16 aprile nel salone della sala Somsi di Ci-vidale, alle 21, inizia il IV ciclo delle “Lezioni-concerto, suggerimenti per l’ascolto della musica classica”. L’iniziativa è organizzata come negli anni scorsi dalla Scuola di musica della Somsi e dall’Associazione per lo sviluppo degli studi storici e artistici. L’autore che verrà “e-splorato” venerdì è il francese Gabriel Paure, presentato in uno dei suoi capolavori cameristici dal Quartetto con pianoforte “Quadro Veneto”, un gruppo formato da musicisti affermati come solisti (Dino Sossi, Emanuela Bascetta, Nazzareno Balduin e Michele Bolla). L’ingresso alle lezioni-concerto è gratuito. Il gruppo sloveno degli Autodafé, composto dal poeta Matjaž Pikalo e da Jaka e Andrej Havvlina, sarà tra i protagonisti della rassegna d’arte contemporanea “Hicetnunc” che si aprirà sabato 17 aprile. Gli Autodafé, che hanno suonato già a Topolò e a Civi-dale, in quest’ultimo caso nel corso della presentazione dell’antologia “Nuova poesia slovena”, si esibiranno nel corso della serata di sabato a Valvasone, una delle quattro località (le altre sono S. Vito al Tagliamento, Cordovado e Sesto al Reghena) dove si svolgerà la mostra, giunta ormai all’ottava edizione. Nel corso del concerto-performance, intitolato “Gotov sem, Cisto sem gotov / Sfatto, sono comple- tamente sfatto”, è previsto un intervento del traduttore e poeta Michele Obit. Lo spazio di Valvasone, un ex cinema, verrà trasformato dagli interventi degli artisti (oltre agli Autodafé ed a Obit, sono stati invitati Paolo Comuzzi, Michele Viel e il gruppo Comunicane di Trieste) in una “cattedrale”, luogo di riflessione sulla conclusione del millennio secondo le intenzioni dei curatori Roberto Russo e Stefano Marotta. La rassegna ospita molti altri artisti dislocati in diversi luoghi. Tra gli altri alcuni nomi noti nella nostra zona in particolare per la partecipazione alla “Stazione Topolò” come Giorgio Vazza e Gaetano Ricci. novi matajur 3 četrtek, 15. aprila 1999 Zupani, kulturni delavci in duhovniki ob visokem jubileju V Špetru v čast msgr. Gujona — Kultura ——5 Suscita interesse la storia slovena Presentato a Cividale “Storia degli Sloveni in Italia” ve sono emerse anche posizioni molto distanti tra le due storiografie. E stato un incontro molto interessante quello di venerdì scorso, organizzato dal circolo Ivan Trinko di Cividale ed a cui ha partecipato un folto pubblico. Evidentemente l’interesse per la questione slovena in Italia c’è, come dimostra anche il fatto che il libro edito da Marsilio sia esaurito. Pirjevec nell’illustrare i contenuti del libro ha preso le mosse proprio dal primo nucleo di sloveni, entrati a far parte dello stato italiano, nato come stato mononazionale, cioè quelli delle Sla-via. Si tratta di una parte della nostra storia, ha detto, che dovremmo indagare ancora, di cui conosciamo pochissimo, a partire dal periodo della Serenissima. Del resto il libro rappresenta anche un invito ad altri studiosi italiani ad approfondire le vicende. La tesi di fondo del libro, ha poi affermato Pirjevec, è che la storia degli Sloveni in Italia sia anche storia italiana, e dunque senza questo capitolo, soprattutto dopo il 1918, non si può comprendere la storia italiana. Alla presentazione è seguito un interessante dibattito in cui sono stati coinvolit entrambi gli autori e che ha toccato anche l’attualità, comprese le tragiche vicende della guerra in Jugoslavia. (jn) Z msgr. Gujonom so želeli praznovati tudi prijatelji iz Terske in Karnahtske doline La bozza del documento comune è stata predisposta, deve però essere discussa in tutti i suoi aspetti e successivamente sarà consegnata ai due governi, probabilmente entro quest’anno. Così ha sintetizzato i lavori della commissione mista di storici sloveni ed italiani, i-stituita dal governo italiano e sloveno nel 1993, Milica Kacin Wohinz, copresidente della commissione da parte slovena ed autrice assieme a Jože Pirjevec del libro sulla storia degli Sloveni in Italia, presentato venerdì scorso a Cividale. Come si ricorderà la commissione mista era stata istituita da Italia e Slovenia al fine di “liberare” la politica dalle vicende storiche, affidandole appunto a-gli storici con il compito di elaborare un documento comune. 7 storici sloveni e 7 i-taliani o meglio triestini hanno lavorato intensamente e sono alla stretta finale. Non si sa quale uso ne faranno i governi, ma l'auspicio della storica slovena è che venga pubblicato sia il documento finale sia l’ampio lavoro preparatorio do- Spominska slika msgr. Gujona z beneškimi župani, s predstavniki SKGZ Pavšičem in Cernom ter kobariškim in bovškim župnikom Rupnikom in Sivcem Da destra il prof. Pirjevec, la prof. Milica Kacin Wohinz ed il presidente del circolo Trinko Vertovec Devetdeseti rojstni dan msgr. Pasquala Gujona smo na pobudo SKGZ in ZSKD praznovali tudi v Spetru med beneškimi prijatelji. In za počastitev človeka, ki vsem nam zelo veliko pomeni, smo se odločili, da se srečamo, tam kjer je naše “slovenstvo” najbolj živo in perspektivno, v prostorih dvojezičnega šolskega središča, ki ga letos obiskuje skoraj 150 beneških otrok. Slo je mimo le 25 let, odkar je Pasquale Gujon objavil knjigo “La gente delle valli del Natisone”, ki jo je napisal, kot je sam povedal, “da bi razpihal žerjavico pod pepelom”, v času ko je bilo gibanje za priznanje in uveljavitev pravic Slovencev na Videmskem še šibko. Tista njegova knjiga je dejansko bila prava lastovka, ki je napovedala prihod pomladi. Sledile so ji mnoge druge publikacije v slovenščini in italijanščini. Ogenj pod pepelom se je počasi vnel, okrepilo se je slovensko kulturno gibanje, ki je doseglo svoj višek z otvoritvijo dvojezičnega vrtca in kasneje še šole. Torej tudi po njegovi zaslugi smo v zelo kratkem času prehodili dolgo pot, kot je prišlo na dan tudi na špetrskem slavju. Z nami so bili naši Zupani - Paletti iz Rezije, Filipig iz Tipane, Garbaz iz Srednjega, Zanutto iz Svetega Lenarta, Canalaz iz Grme- Matajur pa mu je pod vodstvom Davida Clodig zapel v čast. V četrtek smo se zbrali v Spetru, da bi počastili V imenu vseh mu je čestital prof. Černo ka in Marinig iz Spetra, ki so s svojo prisotnostjo izrazili spoštovanje msgr. Guojnu, vsemu, kar predstavlja in seveda tudi njegovi skrbi za ohranitev slovenstva v Benečiji. Bili so na praznovanju tudi Gujonovi sobrati in sicer dekana iz Kobarida Franc Rupnik in iz Bovca Stanko Sivec, dekan Nadiških dolin Mario Qualizza, duhovnika Emilio Battistig iz Ažle in Renzo Calligaro iz Barda. Prišli so Gujonu čestitat tudi predsedniki slovenskih kulturnih društev od Rezije, mimo Barda in Tipane do Nadiških dolin. Moški pevski zbor častitljivo obletnico našega Gujona, ki je simbol Beneške Slovenije in obenem naš vzgojitelj, kot je povedal v svojem toplem govoru v imenu vseh Viljem Cerno. Želeli pa smo mu tudi izraziti pripravljenost nadaljevati po naših močeh po poti, ki nam jo je on nakazal zato, da bo še naprej slovenščina doma v Benečiji. V oporo in podporo nam bojo tudi lepe besede, ki jih je sam Gujon povedal na srečanju in s katerimi nas je vabil, naj vsak od nas naredi svojo dolžnost v korist slovenskega jezika in kulture, (jn) Aktualno Inaugurato domenica il laboratorio di Cosizza Mosaica, il sogno che diventa realtà L’intervento del sindaco Zanutto nel corso dell'inaugurazione A destra Rosaria Ghenneth, sotto l'esterno dell’ex scuola ■ r™—-. Vsako poleno pod nogami zaboli Berem in slišim, da je vprašanje slovenske manjšine obtičalo v pristojni komisiji zaradi nesoglasija v sami večini. Očitno je, da so nekateri tržaški in deželni krogi nekdanje KD pritisnili na vsedržavno vodstvo Ljudske stranke in dosegli nekatere popravke k Masellijeve-mu zakonskemu osnutku. S temi popravki bi postal zakon takšen, da bi ga manjšina ne sprejela. Ob teh novicah so še bolj zaskrbljujoče vesti o ponovnih krizah ustanov in tiska. Mislim na Glasbeno matico, na Primorski dnevnik in tudi na Novi Matajur. Predlog o slovenski podružnici konservatorija Tartini se ni uresničil, v Rimu pa so razpoložljiva sredstva za tisk in še posebej za Primorski dnevnik in Novi Matajur znatno manjša. Če strnem ugotavljanja, smo danes precej daleč od prepričanja, ki smo ga imeli ob izvolitvi Prodijeve vlade. Kaj se je od takrat zgodilo? Vemo, da v sami Oljki ni bil nikoli povsem razšiščen odnos do manjšinskega vprašanja. Ni bil razčiščen med pripadniki Ljudske stranke, nekatere razlike v stališčih pa sem zasledil tudi med izrazito levo usmerjenimi intelektualci. Kljub temu je Maselli izoblikoval pozitiven osnutek, ki bi z manjšimi popravki zadovoljil manjšino in bi ga po vsej verjetnosti sprejela večina prebivalcev Furlanije-Julijske krajine. Protislovenska ihta je med ljudmi vedno manj privlačen argument in vedno manj je volilcev italijanske narodnosti, ki sodi stranke na osnovi simpatij ali antipatij do Slovencev. Kjub temu dejstvo so težave z zakonom očitne. Morda gre le za moje osebno mnenje, vendar imam občutek, da se je z odhodom Prodija in prihodom D’Aleme vladno in koalicijsko ravnotežje spremenilo in ne vedno nam v prid (verjetno niti ne v prid levice). Zakon o zaščiti jezikovnih manjšin pospešil svojo pot Naj bi ga v Senatu sprejeli Se pred evropskimi volitvami segue dalla prima In due anni è stato in o-gni caso pensato, costruito, sudato da Rosaria Ghenneth, da sua sorella e da un’amica. La sede è l’ex scuola materna ed elementare di Cosizza, un fabbricato che era destinato alla decadenza (la scuola, realizzata nel 1959, era stata chiusa alcuni anni fa) e che è stato completamente rimesso a norma grazie ad un contributo della Provincia di Udine. Qui ha trovato posto “Mosaica”, laboratorio dove si realizzano riproduzioni da mosaici antichi, bi- zantini, medievali che si configurano in “mosaici d’arte”, realizzati secondo tecniche completamente manuali di derivazione bizantina che ne garantiscono l’unicità e la superiorità nei confronti dei mosaici semiindustriali. Questo è quanto differenzia “Mosaica”, ad esempio, dalla famosa scuola di mosaico di Spilimbergo. É su questa differenza che si poggia il lavoro delle tre ragazze: occorre una sensibilità particolare, oltre alla maestria, per realizzare le opere. La storia di Rosaria è la storia dell’intraprendenza. Ha studiato la realizzazione del mosaico a Ravenna, quindi ha preso parte, nel 1997, al Progetto Now dell’Unione europea, che ha premiato il suo progetto di impresa femminile. Il progetto è piaciuto anche all’Ires, che ha aiutato Rosaria nell’intricato labirinto delle normative per fare in modo che il sogno, la creazione di un’attività propria, diventasse realtà. Mancava la sede, che è stata trovata, abbastanza casualmente, a Cosizza. L’ex scuola è stata concessa dal Comune di S. Leonardo in affitto, ed ora ospita il laboratorio, mentre a Cividale, in piazza Diacono, “Mosaica” ha a disposizione uno show-room. Rosaria parla di “approccio diverso rispetto al mosaico”, di “atteggiamento pittorico”. Il committente (spesso un architetto o un arredatore che si occupa di design) richiede un mosaico. Spetta al laboratorio l’idea, la progettazione, la realizzazione e infine la posa. “Quella dei posatori di mosaici - spiega Rosaria - è una figura professionale che si potrebbe proporre come specializzazione”. Il progetto potrà avere sviluppi interessanti grazie a corsi, che si terranno a Cosizza, ed a scambi culturali con altri laboratori, anche all’estero. Nel giro di due anni, poi, si spera di occupare altre cinque persone. Una guida turistica della Regione ha già incluso, tra le sue proposte, quella dei corsi estivi organizzati da “Mosaica”, attività che potrebbe diventare interessante anche per l’indotto che può creare. Intanto gli abitanti del paese ammirano l’edificio, rinato, dipinto esternamente con il colore delle primule. “C’è il sole anche quando non c’è”, ha detto una vicina, e forse non poteva fare complimento migliore. É, soprattutto, un segnale di come l’iniziativa sia vista in modo positivo dalla gente di Cosizza, un aspetto fondamentale per poter continuare a credere che i sogni si possano realizzare. (m.o.) Po večmesečnem zastoju naj bi konCno v Rimu le pospešili pot zakona o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji. Kot je znano je bil zakon 2e sprejet v Poslanski zbornici 17. junija 1998, nakar je romal v Senat. Tu seje vse ustavilo. Novost zadnjih dni je, da sta se Komisiji za Ustavna vprašanja in Šolstvo, ki morata zakon obravnavati, sestali na skupnem zasedanju in sklenili, da bo 20. aprila zapadel rok, v katerem lahko skupine preložijo svoje popravke. Poročevalec zakona Felice Besostri, pripadnik stranke Levih demokratov, je izjavil, da bo napel vse svoje sile, da bi bil zakon sprejet še pred evropskimi volitvami. Obenem je poudaril, da je mednarodna dolžnost italijanske države sprejeti zaščitni zakon za jezikovne manjšine. Zakon, ki ga je 2e v preteklosti izglasovala Poslanska zbornica, a ni nikoli prišel do dokončne odobritve, predvideva med drugim pravico pouka v materinem jeziku in uporabo svojega jezika na sodiščih in v občinskih svetih. Zakon zadeva 12 manjšinskih skupnosti v Italiji in sicer Furlane, Sardince, Okcitance, Franco-pro-vansalce, Ladince, Al- s prve strani Parlamentarna komisija za stike s Slovenci v zamejstvu in po svetu se je na županstvu v Reziji podrobno seznanila s prizadevanji za reševanje socio-ekonomskih vprašanj doline pod Kaninom in za uveljavitev domačega jezika in kulture ter za pospešitev čezmejnega sodelovanja z bovškim območjem. Dejavnost ZSKD in domačih društev na kulturnem področju sta gostom predstavili v rezijanskem kulturnem domu Luigia Negro in Catia Quaglia. Obisk v Spetru je bil priložnost za slovenske poslance, da so se še bolj podrobno seznanili s šolsko problematiko v Benečiji, z uspehi D-vojezičnega šolskega središča, ki ga iz leta v leto obi- D’Alema je general, ki nima veliko sreče, saj se je v par mesecih na njegovi mizi nakopičilo nekaj nadnacionalnih kriz, ki so za levico težko prebavljive. Vrhunec je vojna v Srbiji, kjer srce levice poka. Po drugi strani pa so se razne demokrščan-ske veje ”osvobodile “ trdnejše koalicijske pogodbe in pridobile na teži. Konec koncev je Bertinottija zamenjal Cossiga... Prodi je bil dodatno neformalno izvoljen premier in kot človek sredine jeziček na tehtnici. Danes je spremenjena vladna koalicija dokaj svobodna v polemikah, začenši z bitko za ali proti večinskemu sistemu. Jasno je namreč, da bi bil strog večinski sistem za marsikatero stranko smrtonosen, med temi strankami je verjetno tudi Ljudska. D’Alema je zaradi vsega tega težko središče osi in bo moral zelo paziti, da ne postane talec izsiljevanj, ki bi ga dokončno omrtvičila. Prodiju je bilo lažje, kjub temu dvomim, da bo vrnil D’Alemi "uslugo", ker ga je uspešno predlagal za predsedniško mesto Evropske komisije. Kaj ima vse to opraviti z zaščitnim zakonom? Veliko ali malo, v podtalnih bojih pa ima vsak argument svojo težo in vsako poleno pod nogami zaboli. bance, Katalonce, Nemce, Francoze, Grke, Hrvate in Slovence. Po podatkih notranjega ministrstva gre za 3 milijone italijanskih državljanov. skuje vse vec beneških o-trok. Ob zadovoljstvu za tako delovanje se pa mora vodstvo šole soočati tudi z nemajhnimi problemi v prvi vrsti s prostorsko stisko, saj so postali tako prostori vrtca kot osnovne šole premajhni. Gre za pereč problem, ki se bo negativno odražal na vpisovanja, saj so italijanski predpisi s tem v zvezi precej strogi. S popravilom prvega nastropja bi se vprašanje lahko rešilo, a to zahteva izdatna sredstva. Slovenski poslanci so z velikim zanimanjem sledili izvajanju ravnateljice Žive Gruden in predsednika Pavla PetriCiCa, izrazili so se pohvalno o delovanju šole ter zagotovili, da se bodo v vseh pristojnih telesih zavzeli za reševanje odprtih vprašanj. Obisk komisije za stike s Slovenci Slovenski poslanci v Reziji in Špetru ZELENI LISTI Ace Mermolja Aktualno novi matajur Četrtek, 15. aprila 1999 5 Pogovor z načelnikom Upravne enote Tolmin Zdravkom Likarjem Obnova tudi priložnost za nov razvoj Posočja ”Lani je obisk tujcev v Kobaridu delno upadel zaradi potresa, letos pa vse kaže, da bomo občutili posledice vojne zaradi Kosova. Za Veliko noč se je to že precej poznalo. Šel sem skozi kampe in položaj so reševali Nemci in Avstrijci, Italijana pa ni bilo niti enega. Kakor se to lahko čudno sliši, saj so Italijani tu za vogalom in bi morali še najbolje vedeti, da tu ne tvegajo ničesar. Ampak to še niso razlogi, da se prepuščamo toku dogodkov. Napeti je treba vse sile, da življenje ob meji teče dinamično naprej. Nesreče bodo šle, upajmo, prej ali slej mimo“. Ob takšni oceni se gre zamisliti, še zlasti, Ce jo izreCe Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin, ali, po naše, ”prefekt“ gornjega Posočja. Likar ima o popotresni obnovi svojo oceno, kot izkušen domaci upravitelj pa je na napake opozarjal že lani, takoj ob prvih ukrepih po potresu, še preden so se dodobra "razrasle". "Položaj je danes natančno tak, kot ga opisuje Neva BlazetiC v Primorskih novicah: občutki nihajo od velikega pesimizma do velikega navdušenja. Kdor ima hišo popravljeno, je razumljivo zadovoljen, kdor nima še niti enega papiija v rokah, je pa obupan. Od primera do primera je paC odvisno od tega, kako so stvari potekale. Ljudje, domačini, imajo pri tem zelo malo. Rezultati so odvisni predvsem od državnih pisarn, ki ju je ustanovila vlada in delata z različno zmogljivostjo". Zdravko Likar se je že na zaCetku zavzel za to, da se bolj zaupa domačinom, ki bolje poznajo svoj prostor ter potrebe in imajo izkušnje še iz potresnih odborov iz leta 1976. Napake so si- cer bile tudi tedaj, vendar je obnova tekla hitro in je bila tudi hitro zaključena. Tokrat pa so bili zaCetki res šepajoči, ocenjuje Likar, kar bi si morali zapomniti za kakšno morebitno drugo podobno priložnost (bognedaj, da bi do nje sploh prišlo!). Posoški prefekt ocenjuje, da je treba nameniti veliko skrb razvojnim načrtom, ki nastajajo kot vzporedna veja obnove. OdloCno gre tudi pospešiti projekte za Čezmejno sodelovanje in biti pri tem kar se da konkretni. "Obojim, na tej in na vaši strani gre za preživetje in izboljšanje življenjske ravni. Projekt Kolovrat bo, Ce ga vzamemo kot primer, gotovo dal rezultate in ga je treba dokončati. 2e sedaj, ko še ni asfaltirana nova cesta od Vole do bloka Solarji, se tam ob koncih tedna drenja vse polno ljudi. Na naši strani smo se lotili popravljati carinarnico in nadaljujejo se intervencije, da bi bil blok odprt vse leto in ves dan, kot kakšen drugi prehod". Iz pogovora z Likarjem zvemo tudi, da je promet preko meje na glavnih prometnicah strmo padel, za I kar gotovo ni kriva psihoza Kosova, kajti pojav traja že nekaj Casa. Upravna enota iz Tolmina med drugim redno spremlja gibanje prehodov meje: "Naj povem samo za RobiC. Pred letom in pol je bilo je bilo v obe smeri po kakih 120.000 prehodov na mesec. Sedaj jih je 50 do 55.000, kar je manj od polovice. Razlog je v pocenitvi bencina v obmejnem pasu Italije. V Italiji se je z deželno kartico bencin pocenil, pri nas pa se je medtem podražil. Bral sem Članek o prodaji bencina na Petrolovih Črpalkah, ki so zabeležile padec tudi do 80 procentov". Jasno je, da je s tem odmanjkal tudi velik del obiska na drugih sektorjih. Furlan je šel Cez mejo po bencin, a se je potem ustavil še v trgovini ali v restavraciji, ki jih PosoCje premore kar veliko in zelo kakovostnih. Obiskal je še slavni Kobariški muzej ali druge zgodovinske in kulturne zanimivosti. Zdravko Likar nima nikakršnih dvomov o tem, kaj bi bilo treba narediti, da se popravi ta položaj: ”Ce bi jaz odločal o tem, bi rekel, naj se v obmejni coni zniža cena bencina. Vsaj za toliko, da gre malo pod italijansko. Sedaj ni prometa. Od tega imajo škodo prav vsi; trgovci, gostinci, turistični delavci, muzeji, bencinske Črpalke. Kaj je bolje, imeti promet z nižjo ceno, ali pa niC prometa? Mislim, da je odgovor na dlani". (D.U.) Gli speleo delle Valli in cerca di nuove cavità Partito a febbraio, il programma del gruppo speleologico “Valli del Natiosone” prevede per il 9 maggio l’escursione per speleologi esperti nella grotta “Ta pod Celam jama” a Terci-monte, per il 6 giugno la discesa di torrenti-smo per esperti, in forra del “Rio Budrin”, da Montefosca a Stupizza, per il 15 luglio, a Monte Cavallo di Pontebba, l’escursione per conoscenza ambiente in zona di interesse speleo-logico. Nei mesi di giugno, luglio e agosto si terrà il ripasso tecnico e allenamento, ogni martedì sera, nella palestra di roccia di Stupizza. Il 24 ottobre si visiterà la grotta “StarCedad” e le cascate di Cot, nelle Valli del Natisone, il 21 novembre e il 19 dicembre ci saranno e-scursioni in nuove cavità delle Valli. Per contatti sulle u-scite si può telefonare a Claudio Cipriani (0432/727665), oppure a Bruno Pocovaz (0432/730771). Si è concluso domenica 28 marzo, in modo molto positivo, il IX Corso di Speleologia organizzato dai gruppi speleologici “Valli del Natisone” e “Forum Julii”, che insieme danno vita alla “Scuola di Speleologia” di Cividale del Friuli. Il corso si svolge con cadenza annuale, comprende cinque lezioni teoriche, o-gni mercoledì sera nella se- de gentilmente concessa dal Cai di Cividale, e cinque lezioni pratiche tenute la domenica in varie e suggestive cavità del Carso triestino e del Friuli, con difficoltà crescente. Riparte quindi la normale attività del “Gruppo Speleologico Valli del Natisone”, che si è costituito nel gennaio 1995 dalle ceneri del vecchio e ormai disciolto “Circolo Speleo E- cologico Valli del Natisone”. E iscritto alla S.S.I. (Società Speleologica Italiana), aderisce alla “Federazione Speleologica Regionale” e svolge la sua attività in molteplici settori, tra i quali appunto l’insegnamento della tecnica di progressione in grotta - che continua per gli allievi anche dopo il corso, fino a farli diventare speleologi e-sperti - e l’esplorazione di nuove cavità, come pure l’organizzazione, a richiesta, di visite guidate in cavità già conosciute ed accessibili a tutti. E molto curata, inoltre, la collaborazione con altre associazioni affini seguendo il buon principio dell’unione fa la forza, come nel caso della suddetta “Scuola di Speleologia”, nonché del neocostituito “Centro Speleologico San Giovanni d’Antro”. Questa associazione costituisce una importante novità per le nostre Valli. É nata nello scorso anno e riunisce quattro gruppi, tra cui il nostro, e si occuperà di tutto quello che riguarda la parte speleologica della grotta di Antro. Bruno Pocovaz Il gruppo speleo “Valli del Natisone". Sotto e a sinistra alcuni momenti dell'attività Obletnica potresa Če bi se še kdaj stresla zemlja... Mnenje strokovnjaka Sergeja Bubnova Slovenski strokovnjak za potrese dr. Sergej Bu-bnov je te dni v prilogi ljubljanskega Dnevnika objavil kritičen zapis o poteku popotresne obnove v Posočju. Dr. Bubnov je prepričan, da bi se mnogim napakam in zamudam lahko izognili, če bi predvsem država ravnala drugače. Prva slabost je po njegovi oceni že v tem, da je obnova zaupana Ministrstvu za okolje in prostor, kjer primanjkuje usposobljenih stroko-vnjakov-gradbenikov. Glede tega se Bubnov sklicuje na izkušnje iz leta 1976, ko je bila popotresna obnova hitrejša in uspešnejša. Strokovnjak nadalje ugotavlja, da je bilo s podrobnim, skoraj pikolovskim popisovanjem podrobnosti zamujeno mnogo dragocenega časa, onemogočena pa je bila tudi iniciativa posameznikom, ki so bili pripravljeni za obnovo lastnih domov narediti mnogo in takoj. Dr. Bubnov si seveda ne želi, da bi v Sloveniji še prihajalo do potresov, podčrtuje pa, da gre za naravni in nepredvidljiv pojav. Glede na to, da je Slovenija na več mestih potresno rizična, pa je neobhodno potrebno vedeti, kako je treba ukrepati v primeru, da do potresa pride in uporabiti dragocene dosedanje izkušnje. Državni sekretar Radovan Tavzes o poteku popotresne obnove ”Gradbena sezona Gradbena dela v bovški Mali vasi Po enem letu Se mnogo Po enem letu od lanskega potresa smo se ponovno vrnili v kraje območja, ki je bilo trdo prizadeto ravno na lansko velikonočno nedeljo. Pravzaprav smo bili na Bovškem in Kobariškem že nekajkrat tudi pozimi, ko je bila obnova zaradi obilice letošnjega snega močno upočasnjena. Vendar za zamude po splošnem vtisu, ki si ga je možno na licu mesta ustvariti te dni, nista kriva samo zima in sneg. V resnici je iz potresenega Posočja mogoče odnesti mešane občutke: od zadovoljstva tistih domačinov, ki se jim je uspelo prebiti skozi džunglo birokratskih po- stopkov in videti napredek pri obnovi svojega doma, do strahu in zaskrbljenosti tistih, ki jim to doslej še ni uspelo. Tudi takih ni malo, ki jih stiska bojazen, da obnove na bodo zmogli zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Vsekakor lahko izrazimo vtis, da prevladujeta kljubovalnost in optimizem, kajti s pomladansko otoplitvijo in odjugo so vsepovsod oživela gradbišča. Seveda pa kljubovalnost in optimizem za pospešeno rekonstrukcijo še nista dovolj, bolj bi koristilo, da se odpravijo napake, ki jih pri organizaciji obnove ni bilo malo. (d.u.) bo pospešila sanacij o“ Med obiskom v Drežnici smo za oceno položaja popotresne obnove povprašali državnega sekretarja ministrstva za okolje in prostor magistra Radovana Tavzesa, ki je bil v gasilskem domu na delovnih pogovorih z domačini. ”Od objektov, ki so bili poškodovani, bo deležnih državne pomoči kakih 1700 objektov. Čez zimo je bilo saniranih okoli 200 objektov. Sedaj se je začela gradbena sezona, ki bo na višku nekje na koncu aprila, oziroma v maju. Državna tehnična pisarna ima v planu izdelati, in to bo verjetno tudi izvedla, projekte za 1400 objektov in sicer takšnih, ki predstavljajo lažje sanacije. Ravno danes pa se v Drež-niških Ravnah pogovarjamo za tiste objekte, ki so za rušenje“, pravi Tavzes. Državni sekretar o-cenjuje, da se bo po planu sanacija končala v prihodnjem letu, omenjenih 1400 objektov pa bo končanih verjetno že proti koncu tega leta. Gre seveda za hiše, ki ne potrebujejo zahtevne sanacije. Zadnja hiša, ki je bila porušena, pa naj bi bila po sekretarjevi napovedi zgrajena v teku meseca julija prihodnjega leta. Takšnih objektov, ki jih je treba na novo zgraditi ali temeljito rekonstruirati je vseh skupaj 330. Od teh bo do konca leta verjetno dograjenih kakih 100, ostali pa bodo končani, kot rečeno, julija leta 2000. Radovan Tavzes pravi, Državni sekretar ministrstva za okolje in prostor Radovan Tavzes Kaj pa Drežniške Ravne, ki so bile praktično v epicentru in zelo prizadete, zakaj pa tu ni šlo tako hitro kot v Bovcu? Tavzes o-cenjuje tako: ”V Drež-niških Ravnah gradnja ni potekala tako kot v Mali vasi v Bovcu. Ljudje so želeli malo drugačno gradbeno ureditev, treba je bilo narediti nov načrt in to je zahtevalo čas. Male sanacije pa so bile tudi tu v Drežniških Ravnah že izvedene. Sedaj pa se ravnokar pogovarjamo o tem, kako bodo na podlagi ureditvenega načrta končali načrtovanje osemnajstih objektov, ki jih je treba porušiti41. Sekretarja smo vprašali tudi to, ali se v okviru sveta za razvoj Posočja dovolj pažnje posveča investicijam v razvoj. Radovan Tavzes je potrdil, da je v teku tudi delo na razvojnih projektih in sicer je za to od 9 milijard tolarjev namenjena približno ena. Trenutno pa ima v-sekakor prednost rekonstrukcija, dokler ne bo dokončana, (d.u.) Minister Gantar je napovedal konec obnove za junij 2000 Doslej je bila opravljena le desetina rekonstrukcije Lanski potres je najhuje poškodoval občine Kobarid, Bovec in Tolmin, čeprav je bilo njegove posledice skupno občutiti v 16 občinah. Poškodovanih je bilo skupno skoraj 4000 objektov, od katerih več koot polovico hudo. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je optimistično napovedal, da bo sanacija zaključena do poletja naslednjega leta. Doslej pa so po razpoložljivih podatkih opravili 123 sanacij, kar je desetina vseh, 11 objektov je bilo rekonstruiranih, kar pomeni 6 odstotkov. Načrtovana je gradnja 164 novih hiš, doslej pa je bilo zgrajenih 8, kar znaša 5 odstotkov. V Državni tehnični pisarni, ki vodi rekonstrukcijo in ima sedeža v Bovcu in Kobaridu, je začasno zaposlenih kakih 80 strokovnjakov s področij arhitekture, gradbeništva in prava. S prihodom toplega vremena se bo število gradbincev povečalo za nadaljnih 200, kar naj bi pospešilo gradbena dela. Očitno pa sredstva ne bodo zadostovala. Za Posočje je bilo zbranih 9 mili- jard tolarjev, ki bodo večinoma namenjene sanaciji, tako da bo za razvojne posege ostalo le 800 milijonov tolarjev, kar je za učinkovito gospodarsko revitalizacijo Posočja premalo, (d.u.) V Drežniških Ravnah gre počasneje... da so v sopnjah napredovanja obnove med kraji razlike: "Objektivna ocena je pač takšna, da je bilo na Bovškem bistveno več narejenega. Tam so se dela najprej začela in se bodo verjetno najprej končala. Gre očitno za kapaciteto ljudi, ki so na delu v tehnični pisarni. Začeli so tam, kjer je bila rušilna moč največja in torej tudi največ poškodovanih objektov. To je, največ takih, ki jih je bilo treba porušiti, oziroma na novo zgraditi". Državni sekretar pravi, da ne gre za nobeno posebno prednost ali selekcijo e-nega kraja pred drugim. V logiki korektne sanacije je poskrbeti, da so okoli epicentra potresa najprej rešene zadeve, potem se gre v širše območje. V nekaterih krajih širšega območja, ki jih je prizadel potres, pa so po sekretarjevi oceni naleteli na bistveno večjo škodo, kot so pričakovali, kajti gre večinoma za stare ali zelo stare hiše, ki so bile tudi pretežno slabo vzdrževane. Nekatere hiše so že pokoncu novi matajur H Četrtek, 15. aprila 1999 j Domenica gli italiani alle urne per il referendum che chiede l’abolizione della quota proporzionale Un voto sul futuro della politica Le urne saranno aperte dalle 7 alle 22 - In forse il raggiungimento del quorum del 50 per cento dei votanti Le ragioni del “sì” e del “no” spiegate da due esponenti di partiti che sull argomento hanno tesi opposte Domenica prossima siamo nuovamente chiamati a pronunciarci tramite refere-dum. Ed ancora una volta riguardo ad una materia complessa e delicata come quella elettorale e dunque sulle regole stesse della democrazia per le quali, secondo alcuni costituenti, non si sarebbe nemmeno dovuto prevedere il ricorso alla consultazione referendaria. É materia che non si può regolare con un “sì” o un “no”. Come abbiamo detto anche in passato, di fronte a decine di quesiti referendari, il referendum ci sembra uno strumento straordinario soprattutto quando si tratta di affrontare questioni etiche, che investono la coscienza e la sensibilità dei singoli. Quando invece si tratta di questioni riguardanti il funzionamento dello Stato in tutte le sue articolazioni o delle regole della partecipazione e del gioco democratico se ne deve fare carico il parlamento, legiferando. Fatta questa premessa diciamo subito però che la nostra posizione è sempre stata ed è tutt’ora quella di invitare i nostri lettori a recarsi alle urne, esprimendo la propria posizione. Perchè la partecipazione è fonda-mentale per la democrazia. E ciò vale anche in questo caso. Tanto più che siamo tutti consapevoli di quanto sia difficile imboccare la via delle riforme. Se prevalessero le astensioni ed il referendum non risultasse valido sarebbe ancora più ardua. Noi abbiamo pensato di contribuire alla scelta dei nostri lettori chiedendo a due autorevoli esponenti degli opposti fronti di illustrare le motivazioni che stanno alla base del “si” e del “no” al quesito referendario. Le ragioni del SI Le ragioni del NO I Democratici sono impegnati con tutti i propri aderenti nella campagna per l’abolizione della quota proporzionale perchè ritengono che solo un’alta partecipazione al voto e la vittoria del “sì” al referendum di domenica 18 aprile permetterà di riprendere seriamente il cammino delle riforme. É importante che tutti i cittadini, anche coloro che non condividono il sistema maggioritario e che intendono votare “no”, si rechino domenica prossima alle urne per non dichiarare la propria resa davanti al ritorno di sistemi partitocratici che vogliono privare i cittadini della possibilità di decidere chi deve governare il paese e tendono ad i-gnorare quanto gli elettori hanno espresso con referendum precedenti come sta accadendo anche con il sistema di finanziamento dei partiti. Una vittoria del “sì” avrebbe come effetto più marcato il fatto che alle prossime elezioni politiche gli elettori si troverebbero a dover votare una sola scheda (anziché due come oggi) con pochissime liste (3 o 4) facendo venire meno quindi quella miriade di simboli che sarebbero presenti sulla scheda proporzionale se si andasse a votare oggi. Questo fatto, già di per se, permetterebbe agli elettori di scegliere con chiarezza la coalizione da cui vuole essere gover- nato e ridurrebbe di molto il rischio di assistere ad indecorosi ribaltoni. E evidente comunque che la legge che esce dal referendum non è la migliore legge possibile e dovrà essere modificata introducendo il doppio turno per la scelta del capo del governo e, possibilmente, anche il sistema delle primarie; è altrettanto evidente però che se il referendum non passerà non ci sarà alcuna riforma elettorale chiara, altrimenti non si capirebbe perchè non l’hanno fatta fino ad oggi. Gli elettori della nostra regione hanno poi un motivo in più di recarsi al voto, perchè una vittoria del “sì” a livello locale favorirebbe la modifica della legge elettorale regionale in senso maggioritario, garantendo così maggioranze stabili e permetterebbe ai cittadini di scegliere la coalizione che governa il FVG. É importante che i cittadini non rinuncino ad un loro diritto come quello di andare a votare, perchè altrimenti, dopo, sarà difficile parlare di democrazia partecipata ed alcuni “politici”, anche nella nostra regione, a-vranno facile gioco a continuare con i loro intrallazzi e giochetti ritenendo di esserne legittimati dal disinteresse dei cittadini Claudio Cosmaro Comitatato provinciale dei Democratici Le drammatiche immagini che ci arrivano in questi giorni dai Balcani e la consapevolezza che anche il nostro Paese si trova coinvolto in una guerra di lunga durata non rendono agevole parlare di legge elettorale e quesito referendario. Eppure, nonostante questo, crediamo siano necessarie e opportune alcune riflessioni sul referendum che domenica prossima ci chiederà di scegliere se lasciare l’attuale sistema elettorale (in cui i seggi della Camera dei Deputati sono distribuiti in parte considerando il reale peso elettorale dei partiti) o se abolire la quota proporzionale, accentuando così il carattere maggioritario di una legge elettorale che ha già prodotto numerosi effetti negativi nel sistema politico italiano. I danni prodotti dal sistema maggioritario, nonostante le affermazioni contrarie dei promotori del referendum, sono sotto gli occhi di tutti: - il numero dei partiti presenti in Parlamento è aumentato a dismisura (oggi sono più di 40) e quasi sempre si tratta di formazioni che non hanno alcun consenso elettorale e che si sono formate in Parlamento spesso solo per esercitare una piccola quota di potere o per strappare un posto di governo e sottogoverno; - personalizzazione esasperata del confronto politico con attacchi sempre più forti ai partiti, ritenuti non più strumenti attraverso i quali partecipare alla vita politica di un Paese, ma descritti sempre più come strutture “i-deologiche” e superate, magari da sostituire con evanescenti comitati elettorali o peggio ancora con gruppi di interesse (lobby) ancora meno trasparenti e democratici; - la politica sempre più ridotta a spettacolo, in cui la figura del leader conta più dei programmi e in cui le differenze sostanziali fra destra e sinistra si attenuano fino ad annullarsi in una rincorsa indifferenziata al maggior numero di consensi; - l’aumento della disaffezione verso la politica per una sempre meno evidente differenza nei programmi fra i vari schiera-menti (gli uni e gli altri dicono sostanzialmente le stesse cose) e conseguente crescita dell’astensionismo. La vittoria del “sì” aggraverebbe questi fenomeni, non risolverebbe i problemi di stabilità e di governabilità e con ogni probabilità aprirebbe la strada all’eliminazione dalla scena istituzionale dei partiti meno omologati all’attuale sistema di potere, dando il via libera definitivo ad una trasformazione in senso meno democratico della democrazia in Italia. Crediamo che votare “no” e sconfiggere i promotori del referendum sia un passo indispensabile per impedire una ulteriore degenerazione del sistema politico italiano (il maggioritario ha favorito ribaltoni e trasformismi). La vittoria del “no” può innescare un processo di riforme volte a garantire una più giusta rappresentanza dei cittadini e della società. La posta in gioco è molto alta ed ha a che fare con la democrazia di questo paese: è in corso un attacco alla democrazia partecipata e sempre più evidente è la volontà di arrivare ad un sistema politico basato sull’alternanza di proposte politiche sostanzialmente eguali (governi l’uno o governi l’altro cambia poco) mentre si vuole eliminare dalla scena istituzionale ogni forza critica. Alessandro Guglielmotti Segretario del circolo di Civìdale di Rifondazione comunista INFORMAZIONI UTILI Si vota nella sola giornata di domenica 18 aprile. I seggi saranno aperti dalle ore 7 alle 22. Tutti gli aventi diritto dovrebbero già aver ricevuto il certificato elettorale con il quale devono presentarsi al seggio. In caso contrario possono richiederlo all’ufficio elettorale del proprio comune di residenza che sarà aperto anche nella giornata di domenica . Avstrijska dežela Koroška bo skušala (upajmo brez uspeha) pogojevati vstop Slovenije v Evropsko Zvezo. Tako izhaja iz izjav novoizvoljenega deželnega glavarja Jorgeja Hajderja na avstrijski televiziji. Povedal je, da je pogoj za vstop Slovenije v EU v tem, da doseže najmanj 70 odstotka avstrijske dohodkovne ravni, kar se bo po njegovi oceni zgodilo v teku 15., če ne celo 20. letih. Ni prva izjava desničarskega populista, kot ga opredeljujeo v Avstriji, ki vzbuja zaskrbljenost doma in v političnih krogih sose- Nov koroški glavar namerava pogojevati pristop Slovenije k Evropski Uniji Zaprta politika Haiderja Že v nastopni izjavi je napovedal, da bo treba odpreti razpravo o dvojezičnem šolstvu dnjih dežel. 2e 8. aprila, v svoji nastopni izjavi pred deželnimi poslanci in na mednarodni tiskovni konferenci, ki je sledila, je namreč jasno povedal, da bo Koroška nasprotovala širitvi Evropske zveze, prav tako se bo zoprstavila evrospkemu projektu evro-regije, ki naj bi združila Slovenijo, Furlanijo in Koroško. Le ob tisti priložnosti je Jorge Haider napovedal tudi začetek nove razprave o dvojezičnem šolstvu na Koroškem, ki naj bi privedla do ločevanja nemško in slovensko govorečih otrok na osnovnih šolah na južnem Koroškem, kar je seveda vzbudilo upravičeno zaskrbljenost med koroškimi Slovenci in v demokratični javnosti. Jorge Haider se je na položaj deželnega glavarja Koroške vrnil po osmih letih. Treba je s tem v zvezi povedati, da je bil leta 1991 odstavljen s tistega položaja zaradi izijave, da je bila “vzorna zaposlovalna politika v tretjem raj-hu”. Haider se je na volitvah 7. marca letos zelo dobro uvelajvil, saj je dosegel 42% glasov in njegova je postala najmočnejša politična stranka na Koroškem. V 36-članskem deželnem zboru je bilo torej izvoljenih kar 16 pripadnikov Haiderjeve svobodnjaške stranke, 12 poslancev so izvolili socialdemokrati (SPò), ostalih 8 pa pripada Ljudski stranki. In prav stranka bivšega koroškega glavarja Chri-stofa Zematta, je omogočila izvolitev Haiderja, saj se je vzdržala pri glasovanju. Na Koroškem se že širijo glasovi, da je šlo za tiho, neformalno koalicijo, kar sta tako Haider kot Zernat-to, odločno zanikala. Casa di riposo, l’ex Cda insorge Rilievi al bilancio dell’attuale gestione Il consiglio di amministrazione della Casa di riposo di Cividale ha deliberato il bilancio per il 1999, nel quale è tra l’altro prevista una ristrutturazione dei locali che costringerà i circa 250 ospiti a trasferirsi, temporaneamente, probabilmente presso l’ospedale ducale. Ma a tenere banco è una polemica con il precedente consiglio di amministrazione, che era guidato da Maria Cristina Novelli. Secondo i vecchi amministratori “è falso che, come contenuto nella relazione del nuovo Cda, gli aumenti della retta siano dovuti anche ad un mancato sgravio fiscale sui consumi del gas metano”. Un altro punto su cui l’ex C-da punta l’attenzione riguarda le Ancelle della carità, secondo la relazione “sfrattate e costrette ad abbandonare i locali in cui soggiornavano”. Parole che suonano false per i prede- cessori dell’attuale consiglio presieduto da Ermes Biasizzo: “L’ex C-da, avendo come obiettivo primario la salva-guardia delle persone anziane ed essendo 24 di quelle ospitate nel seminterrato della casa di riposo, in ambienti non conformi alle norme i-gienico-sanitarie previste, aveva deliberato di spostare gli ospiti al primo piano, nell’ala occupata dalle suore. Il seminterrato sarebbe stato quindi messo a loro disposizione, e ciò in perfetto accordo con la Madre Provinciale”. Intanto nel bilancio 1999 della Casa per anziani trova spazio anche 11 capitolo dell’aumento delle rette per gli ospiti. La maggiorazione è di 12 mila lire al giorno per quelli non autosufficienti che usufruiscono del contributo regionale, di 6 mila lire per quelli non autosufficienti ma privi di contributo, di 8 mila lire per i dozzinanti. Kronaka Iz Sauodnje so šli v Verono zna. novi mata]ur o Četrtek, 15. aprila 1999 Od mosta do športnega igrišča, od cieste do novega hrama Tudi v Sauodnji se stroje an se zida Na moremo reč, de je ’na liepa fotografija, zak nieso pru imiel cajta se parstavt vsi kupe, ku pridni šuolarji, pred fotografsko makino, ker so imiel previe stvari za pogledat, za fotografat, za filmat... pa vseglih kajšan se zapo- je skupina ljudi buj par lieteh (pa migu previe!) iz sauonjskega kamuna, ki so šli v nediejo 28. marca na lepo gito, na liep izlet, ki jim ga je organizala ka-munska aministracjon. Pejal so se do Verone, kjer so se ogledal središče (centro), vidli so hišo od Giuliette, kamar jo je hodu gledat nje Romeo, vidli so tudi vsake sort žvine v velikem “zoo safari”. Je bluo pru lepuo an vsi se troštajo, de bojo imiel še take parložnosti se vozit vsi kupe gledat lepote Italije an bližnjih daržav. Od seda napri za iti v Barca bomo imiel nov muost. Pruzapru so po-strojil te starega, tisti, ki je biu ratu nagobaran potlè ki vičkrat pauodnja, ki je zajela tudi sauonjsko dolino - ta zadnja je bla miesca otuberja - ga je bla težkuo poškodvala. So ga takuo lepo postrojil, de nie vič tiste kolone ta na sred, ki vsaki krat, ki je paršla močna uo-da dol pruot je pamašala za sabo drievja, ki so se atu u-stavjovale an so metale uo-do nad muost an nad ciesto atu blizu. Seda tele kolone tu sredu jo nie vič an uoda bo mogla teč napri. Ce so mogli postrojit tel muost je tudi zak je paršu an pose-van kontribut Civilne zaščite (protezione civile). Drugo pametno dielo, ki ga je napravla kamunska a-ministracjon je, de so postrojil an modernizal i- grišče (campo da gioco) v Sauodnji. Na telim igrišču se more igrat na mali nogomet (calcetto), košarko (pallacanestro)... an muor-mo reč, de atù je nimar pu-no mladine, ki se zbiera an kupe igra. Za kar se tiče druge die-la, ki jih sauonjska kamunska aminsitracjon napravja muormo še reč, de so začel zidat kamunski magazin an garažo (magazzino comunale ed autorimessa). Zidajo ga gor zad, blizu ka- munskega hrama, kjer so te nove hiše. Za tole dielo je par-skočila na pomuoč vici e m s k a pokrajina, ki je dala 280 milionu, pa ker jih nie bluo zadost, so zaprosil tudi za an mutuo. Začenjajo tudi strojit tudi ciesto, kjer se je bluo splazilo gor blizu Ceplešišča. Kot videta, kiek se gibje an če težave od burokracije so tarde za premagat. Al Buonacquisto trovi 000 articoli di casalinghi, articoli da regalo, piccoli elettrodomestici e aiocattoli ÌShMHHH • REMANZACCO Ss Udine-Cividale Tel. 667985 • CASSACCO Centro commerciale Alpe Adria Tel. 881142 Iniziativa della Comunità montana e dei comuni delle Valli Rimini, soggiorno marino per gli ultrasessantenni Nuova opportunità di divertimento e di svago per gli anziani che risiedono nei comuni della Benecia. La Comunità montana delle Valli del Natisone ed i comuni di Drenchia, Grimacco, Pulfero, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savogna e Stregna organizzano infatti un soggiorno marino che si terrà a Miramare di Rimini nel periodo che va dal 30 maggio al 13 giugno 1999. Al soggiorno - come informa un comunicato dell’ente montano - possono partecipare le persone ultrasessanten-ni residenti nei comuni delle Valli del Natisone. Le persone provenienti da altri comuni limitrofi o di età inferiore ai sessantanni saranno ammesse per parti- colari motivi socio-assistenziali e/o sanitari. A poca distanza dall’albergo dove verranno ospitati gli anziani si trova il Centro cure talassoterapico di Rimini, convenzionato con il Servizio Sanitario Nazionale, dove è possibile usufruire di cure termali in base alle singole necessità. Per avere informazioni in merito e per il ritiro dei moduli gli interessati possono rivolgersi alle sedi comunali (ufficio anagrafe) o all’Ufficio di servizio sociale presso la Comunità montana delle Valli del Natisone (telefono 0432/727565), negli orari di ricevimento del pubblico. Il termine per la consegna dei documenti è fissato per sabato 15 maggio 1999. ) jz j novi matajur A /V / Četrtek, 15. aprila 1999 j/ Dva parjatelja sta se poguarjala v gostilni. - Če ti vieš - je jau te parvi - kajsne garde sanje sem imeu naco! - A ja? Poviejmi! -je jau te drugi nomalo radoviedan. - Sem sanju, de sem biu na majhanim otoku (isola), kjer so ble Serena Grandi, Paola Barale an Pamela Prati! - An tist za te so bile garde sanje? - Oh ja, ker ist sem biu Valena Marini!!! *** Lucjan je igru ure an ure na komputerju. Njega parjateu, zlo si-tan, ga j’ parjemu za nuos vsaki dan: - Hej, fanatik, al ga nosiš tudi v pastiejo tist komputer? - Oh ja, ankrat sem ga biu nesu, pa toji ženi je biu na pot!!! *** Dvie štorklje, čiko-nje, mož an Zena, sta se poguarjala. - Al vieš - je jala ona - sem nomalo za-skarbjena, ker vCera naš te mali sin me je vprašu, duo je pamesu nas dva na sviet!!! Adna buskalca je jala možu: - Kadar drieve prideš spat v pastiejo, zmisli se ugasnit luč!!! Mali stonogac (millepiedi) se j’ začeu jokat na vso muoč. - Zaki se jočeš? - ga j’ vprašala njega mama. - Sem se udaru tu adno nogo! - Tu kero? - Ne viem, zak znam štiet samuo do deset!!! *** Dva karabinjerja sta vzela licenco an se pobrala v Afriko za an “safari”. Za na špindat dost sudu sta vzela za vodica (guida) adnega starega moža, ki je tudi jeku! Kadar sta se uša-fala na sredi velike ho-sti, stari vodnik je začeu uekat: - Ip... ip... ip.J Karabinjerja obadva kupe: - Hurrà! Stari mož je zaCeu uekat le buj na muoC: - Ip... ip... ip... Telekrat niesta utegnila še odguorit hurrà, zak jih je že popeštu an ipopotamo! ! ! Naše mame an none nam pravejo: “Ja, kar smo ble midruge mlade ku vi druge, smo samuo dielale, nuoC an dan...” Aha, ma seda na bojo vic mogle takuo guorit! So hodile plesat an one, an še kakuo! Tle imamo adno fotografijo, ki nam priCa tuole! An pogledita, kakuo so ble lepuo naštimane, an kakuo so ble one lepè! Onè nieso hodile v “disko”, onè so hodile v kaj-šan skedin lepuo oCejen an oflokan za kako veselo par-ložnost, kot je mu bit pust al pa kajšan senjam, kajšan guod. Tele lepe Čeče so iz Marsina an za se veplesat so hodile do Matajura an za bit “alenane”, so šle pamo-gah davje gor! Paš kuo so jim tekle noge, kar ramoni-ka je zagodla kako polko! Liepi cajti! Fotografija nam je bla nareta 3. maja lieta 1953. An vam povemo tudi duo so, takuo jih še lieuš zapo-znata. Gor na varh, iz čepame roke, tista z bielo boršeto, je Giannina Zuanina, potlè so Rina MaškoviCova, Liliana SpeCova, Elvira MaškoviCova, Anita Matjono-va, Alma Stefenadova, Ina Madronova an Alice Iure-tig (ki na žalost je že umar-la); "Tata an mama me znajo lepuo van/at, še lieuš pa me varje bižnona Antonia!" mama Caterina. Ki doluožt še? De Fede-ricu želmo vse narbuojše na telim svietu an de bi preča parklicu na sviet še kajšnega bratraca al kako sestrico, de se bota kupe tolila. Vsi družini pa Zel-mo, de bi preživiela še pu-no takih veselih dnevu, ku tisti dan, ki so se vsi kupe zbral za karst njih puobcja. tu sred, le s Ceparne roke so Graziella SpeCova, Lina Paolinova, Anna MaškoviCova (tudi ona je že umar-la), Ina MuhoraCova an Elsa Kaponova; ta spried, sede na tleh, so, le s Ceparne Elsa Muho- raCova, Alba Paolinova an Clarina Grosetova (tudi ona je že umarla). Vse tele CeCe, ka jih je bluo!, so kupe hodile plesat: poštudierita, kuo je bluo lepuo an veselo jih videt iti vse kupe, gor po sta- zi, paš kuo so lepuo piele po pot, paš kuo so se pra-vle dna drugi njih sanje... an kar so se vračale damu, paš kajšan smieh je biu, kako razgetanje... Lohni je u-teklà na žalostnem gobcu an kaka suzica, zak “tist puob me nie še pogledu”, pa so se znale lepuo potro-štat dna z drugo. Drage mame an drage none, smo Sigurni, de vaše hCere an tudi vaše navuode so nomalo navošljive na vaše mlade lieta. Za karst Federica senjam v Oblici “Kar smo hodile plesat par nogah do Matajura” Lepo fotografijo nam jo je parnesla Alma Stefenadova iz Marsina Marsinske čeče lieta 1953 S kako veliko ljubeznijo Caterina Dugaro iz Ušivce an Terry Dugaro - Rusacu iz Dugega gledajo njih otroCiCa! Tist dan so imiel v njih družin velik senjam, so karstil Federica, takuo se klice puobiC. Bluo je na velikonočni pandiejak, 5. obrila. Glih dva miesca priet, 5. februarja, Federico je paršu na luC sveta an par-nesu puno veseja mami an tatu, vsi družini an žlahti, pa tudi vasnjanom iz Dugega saj te zadnji, ki se je rodiu v vasi je biu pru “stric”, zio od malega Federica, Moreno. Poštudierita, trideset liet brez obe-dnega rojstva! Za tuole muormo vsi zahvalit, an tudi pohvalit Terry an Caterino, ki kar sta se oženila sta odločila, de ostaneta živet tle, v teli vasici v gorenjim kraju srienjskega ka-rnuna. Je biu pravi senjam za tel karst, zak, takuo ki smo jal, tisti dan je biu velikonočni pandiejak an takuo so se mogli z mlado družino veselit vsi tisti, ki so se tisti dan zbral v Oblici, va-snjani, ki žive tle doma an tisti, ki za telo parložnost so se varnil damu. An se nam pari pru publ ikat tudi drugo fotografijo, zak na nji videmo Cetano generacjon tele druži- ne: Federico, njega bižnona Antonia Pieniz, ki je doma iz Ložca an ki ga pru lepuo varje, potlè je nona (kaka mlada nona!) Valentina, an ta zad pa 10 novi mata j ur Četrtek, 15. aprila 1999 Minimatajur L’espansione dei Celti in una larga parte d’Europa costituì il principale veicolo della diffusione della cultura di La Tène, che ad essi viene perciò associata. La Tène, località svizzera situata nei pressi del lago di Neuchàtel, è una stazione archeologica scoperta nel 1857, importante per il ritrovamento di una grande quantità di reperti. In quegli oggetti, prodotti tra il V ed il II secolo a.C., è stata osservata una decisa evoluzione dei modelli della prima età del ferro con uno stile artistico innovativo rispetto a quello geometrico caratteristico della metallurgia hallstattiana. Si osserva che questa produzione, derivata dalla cultura di Hallstatt e influenzata dall’arte mediterranea classica ed ellenistica, etrusca e romana, fu di queste una reinterpretazione autentica ed originale. Nei suoi tratti essenziali e-spresse una preferenza per la linea, nell’ambito di una delle correnti stilistiche perenni dell’arte figurativa: una tendenza che riaffiorerà nelle principali manifestazioni nella storia dell’arte europea, tra cui l’arte gotica medioevale e perfino, sotto le varie denominazioni locali, lo stile “liberty” nell’arte moderna. La Tène si affermò prima di tutto con gli sviluppi della ricerca mineraria e con il perfezionamento della metallurgia, sia nella forgiatura che nella fusione Una visione generale dell’Europa celtica Espressioni culturali e spirituali dei Celti dei metalli, bronzo, ferro, stagno, argento, oro, finemente lavorati secondo diverse tecniche, sbalzo, bulino, filigrana. Il nuovo stile si applicò agli elementi funzionali e ornamentali dei manufatti, o integrando gli uni agli altri: armi, scudi rettangolari ad angoli smussati, elmi da battaglia e da parata, finimenti e morsi per cavalli, carri da battaglia, specchi, vasi, brocche per bevande, vino ed idromele, spade a doppia elsa e foderi, corazze di bronzo, cinturoni a bandoliera per la spada, gioielli, ‘torques’ (collari lavorati) di bronzo, ferro ed oro. L’ornato talora si arricchiva di intarsi ed incastri di vetro e smalto applicati nel* metallo con squisiti effetti di colore. Appaiono personaggi e animali fantastici, maschere umane, intrecci di motivi vegetali e floreali stilizzati, composti in geometrie curvilinee. «Un dedalo di linee, curve e e spirali che si ripete all’infinito, che a tratti si trasforma in figure umane o animali» (F.Henry - Art Irlandais, 1962). Per influsso dei popoli del Mediterraneo, i Celti introdussero l’uso ed il co- ll nio delle monete, che sono tra le più diffuse testimonianze archeologiche nella nostra regione. Anche nel caso dei Celti le più importanti testimonianze archeologiche sono tuttavia legate alle sepolture, che - per i personaggi di rango principesco - assumono forme vistose. Anche i Celti parteciparono alla diffusione del rito dell’incinerazione, ma ad esso si accompagnò all’inumazione. Le tombe principesche sono costituite da camere sotterranee sovrastate da grandi tumuli. Il principe, in paludamenti solenni, era seppelli- to insieme alla sposa, sacrificata per lui, accanto al carro a quattro ruote, al calderone per la bevanda (spesso vino diluito con acqua o idromele), ed altri oggetti e vasi di metallo. Il simbolo principesco era soprattutto l’oro: l’artistica ‘torque’ - del peso di 480 grammi - della ‘principessa’ della tomba di Vix era costituita di un assemblaggio di una ventina di pezzi, fra cui placche finemente filigranate. Le nostre conoscenze sui Celti, oltre dalle testimonianze archeologiche, Particolare del calderone figurato d’argento di Gundestrup, Danimarca (Arte celtica, I secolo a.C.) derivano da fonti storiografiche. Infatti gli storici classici (Diodoro, Strabo-ne, Polibio, Livio, ecc.) descrissero i modi di vita, l’economia, la religione e le gesta dei Celti, conosciuti -come abbiamo visto - sotto diversi nomi. La testimonianza più diretta e dettagliata sugli aspetti della vita, sui costumi, sulla religione e sugli avvenimenti di cui furono protagonisti i Celti alla metà del I secolo a.C., si deve a Giulio Cesare principalmente nel «De bello gallico», il racconto della guerra da lui guidata contro i Galli. Con i Celti abbiamo presenti oltre tutto anche alcuni documenti e-pigrafici, in una scrittura di derivazione etrusca; quindi latina, contemporanei all’ascesa di Roma e da essa influenzati. I Celti ebbero un legame nell’espressione artistica peculiare, nella cultura materiale e nella vita spirituale e religiosa. La società era fondata, come società indoeuropee, su ceti funzionali: la classe sacerdotale (i druidi), che assolveva alle funzioni superiori di carattere religioso, magico, di speculazione scientifica in campo astronomico, medico, filosofico, come veggenti ed aruspici, e si occupavano dell’amministrazione. La seconda classe era quella dell’aristocrazia guerriera e la terza quella delle attività economiche e produttive: pastorizia, agricoltura, artigianato. Molti studi riguardano la vita spirituale e la religione dei Celti, in cui si riscontra una struttura funzionale affine a quella dei popoli indoeuropei: le divinità greco-romane e germaniche appaiono adombrate nelle varie funzioni e denominazioni con i diversi epiteti locali. (Archeologia, 58) Paolo Petricig C. Hawkes - Il rigoglio europeo, l’Arte e l’Uomo -SAIE, Torino 1959 J. De Vries - I Celti, etnia, religiosità, visione del mondo - Jaca Book, Milano 1991 LABIRINT y POMAGAJ ČEBELICAM DO CVETIC Tako tri dežniki postanejo... semafor Deževalo je in vsi ljudje so nervozno hiteli, da bi kar najhitreje prišli tja, kamor so se namenili. Avtomobili so vozili Cez luže in mimoidoči so se izogibali umazanim pljuskom. Sanja in oCka sta se peljala v avtu. Mudilo se jima je, da ne bi prišla prepozno k uri kiparstva. Tam je očka Sanjo odložil za uro in pol ter šel vmes po svojih opravkih. Ko se je vrnil, mu je Sanja vedno povedala, kakšne kipe so oblikovali, kaj so narisali, o Cern so se pogovarjali. Ko sta se vračala, je še vedno deževalo; in še bolj neprijetno je bilo zunaj, saj se je večerilo in cestne svetilke so slabo svetile. Na ravnem delu ceste, med bloki, je očka sredi pogovora nenadoma zavrl, avto je zaneslo, malo pred njim pa so jo čez cesto ucvrli trije fantalini. ”Sakrabolt!“ se je jezil očka in vrtel volan, da se je avto znova postavil naravnost in lepo peljal naprej, ”ali se tako hodi čez cesto? In Se posebej danes, ko je vse mokro in niti zavirati ne morem dobro !?“ Sanja je molčala in dolgo premišljevala. Cez čas je rekla: ”Očka, kaj ne bi bilo krasno, če bi imela jaz tri dežnike? Zelenega, oranžnega in rdečega !“ ”Hmm,“ je rekel očka, "zakaj pa to?“ ”Ko bi šla po cesti, bi me vsi videli. In če bi hotela na drugo stran, bi najprej odprla oranžnega, nato pa rdečega in vsi avtomobili bi počakali. Ko bi bila čez cesto, bi odprla zeleni dežnik in promet bi lahko stekel naprej." ”To bi bil pa res sijajen semafor iz dežnikov" je zabrundal očka. Pregovori Vsak ptic poje hvanilce deželi, kjer je preživel tople dneve. afriški pregovor Celo krokar mi je všeč, če prihaja iz moje rojstne dežele. ruski pregovor Ni zime brez snega, pomladi brez sonca in ne veselja, Ce ga ne deliš s kom. slovenski pregovor Tudi v raju ne bi bil rad sam. Sedem je še družba, devet je že zmeda. albanski pregovor angleški pregovor novi matajur li Četrtek, 15. aprila 1998 Sport Risultati 1. Categoria Valnatisone - Bearzicolugna 0-1 Juniores Valnatisone - Azzurra 3-0 Cividalese - Valnatisone 1-2 Allievi Buonacquisto - Valnatisone 2-4 Fortissimi - Valnatisone 0-3 Giovanissimi Savorgnanese - Audace 1-1 Pulcini Stella Azzurra - Audace 2-7 Amatori play-off Il gabbiano - Reai Filpa n.p. Susans - Valli Natisone 0-1 Psm sedie - Basaldella 4-0 Fantoni - Pozzuolo 2-2 Amatori Coppa Friuli Osteria Da Paolo - Asaf 3-3 Mbs - Pv Bar Ducale 0-0 Calcetto play-off Vacche del west - Merenderos 8-7 Padur est - Diavoli volanti 9-10 Calcetto Coppa Friuli Paradiso dei golosi - Klupa 99 9-2 Prossimo turno 1. Categoria Bujese - Valnatisone JUNIORES Valnatisone - Chiavris Allievi Valnatisone - Mereto Don Bosco Giovanissimi Torreanese - Audace Gemonese - Audace Esordienti Audace - Ragogna Pulcini Audace - Serenissima Amatori play-off Real Filpa - Il gabbiano Valli Natisone - Susans Psm sedie Cividale - Al saraceno Zorutti - Fantoni Amatori Coppa Friuli Osteria Da Paolo - Pizz. Edelweiss Acs Buje - Pv Bar Ducale Calcetto Coppa Friuli Paradiso dei golosi - Artegna Classifiche 1. Categoria Costalunga 61 ; Venzone 50; Tavagnacco 49; Domio 48; Tarcentina 46; Riviera, Gemonese 45; Union Nogaredo 38, Natisone, Reanese 35; Valnatisone 33; Zau-le/Rabuiese 28; Bearzicolugna 21 ; Torreanese 19; Tre Stelle 17; Bujese 14. JUNIORES Valnatisone 58; Pagnacco 56; Tavagnacco 53; Natisone 41; Assosangiorgi-na 34; Buttrio 32; Com. Faedis, S. Gottardo 31 ; Azzurra 29; Reanese 25; Chiavris 24; Cividalese 20; Serenissima, Cus-signacco 15. Allievi Valnatisone 53; Mereto Don Bosco’ 46; Bujese** 41; Buonacquisto, Chiavris* 35; S. Daniele” 34; Nimis 33; Reanese** 27; Rivolto* 26; Lestizza* 24; Fortissimi** 20; Tavagnacco” 14; Pasian di Prato" 10; Ragogna* 9. Giovanissimi Pagnacco* 53; Gemonese, Savorgnane-se 48; Astra 92 38; Audace* 37; Asso-sangiorgina 34; Majanese 32; Riviera 27; Tre stelle 26; Mereto Don Bosco 25; Torreanese* 21; Biauzzo 20; Tavagnacco 16; Gaglianese 13. Over 35 - Girone F Pocenia 5; Psm sedie, Orgnano 4; Artegna 3; Basaldella 2; Al saraceno 0. Over 35 - Girone H Remanzacco 6; Fantoni 5; Pozzuolo 3; Zorutti 2; S. Daniele, Contarena 1. Le classìfiche dei campionati giovanili sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partila in meno, " Due partile in meno Con due reti del centrocampista gli Juniores della Valnatisone sconfiggono in trasferta la Cividalese La mira di Besič non tradisce La vittoria permette agli azzurri di mantenere due punti di vantaggio sul Pagnacco, che ha battuto il Natisone - La cronaca segnala molte occasioni sprecate dagli ospiti e l’espulsione di Cornelio Almir Besič, centrocampista degli Juniores, autore di entrambe le reti nel derby con i ducali CIVIDALESE 1 VALNATISONE 2 Cividalese: Balutto, Or-settig (21’st. Sambo), Icaro Brusini (29’ st. Bazzaro), Domeniš, Quercioli, Felet-tig, Fabrizio (27’ st. Igor Brusini), Gosgnach, Gazzetta (10’ st. Tognato), Cu-drig, Santi. Valnatisone: Della Vedova (43’ st. Mauro Speco-gna), Ivan Duriavig (5’ st. Elmir Tiro), Rucchin, Del Gallo, Carlig, Clavora, Almir Besič, Mauro Podrec-ca, Rubin, Cornelio, Marco Domeniš. Cividale, 10 aprile - Gli Juniores della Valnatisone aggiungono allo “score” un altro successo che permette loro di rimanere in testa alla classifica con due punti di vantaggio sull’immediato inseguitore, il Pagnacco che ha travolto in trasferta (4-0, due gol per tempo) il Natisone. Sabato prossimo alle 16 a San Pietro, nell’ultimo impegno di campionato, la Valnatisone avrà la possibilità, con una vittoria sul Chiavris del presidente Giuseppe Toma-setig, di rivincere a distanza di dodici anni il campionato. Dopo avere castigato i biancorossi con un gol nell’andata, Almir Besič si è migliorato oggi mettendo a segno entrambe le reti degli azzurri. La gara ha visto un inizio favorevole agli o-spiti, che hanno sprecato la bellezza di cinque palle gol. Al 7’ ha iniziato Rubin calciando a lato. 11 centravanti si è ripetuto al 13’ tirando alto dall’altezza del calcio di rigore. Quindi, al 14’, è toccato a Marco Domeniš imitato un minuto più tardi da Rubin, che stavolta ha trovato sulla sua strada il portiere Balutto. Al 19’ Besič dal limite dell’area mandava il pallone a sfiorare il palo. Al 21’ Rubin, solo davanti a Ba- lutto, si faceva respingere la sfera in angolo. La Valnatisone passava in vantaggio al 30’ quando su cross di Cornelio di testa Besič metteva in rete. Il raddoppio appena due minuti più tardi: punizione dalla metà campo battuta da Duriavig che serviva in profondità Marco Domeniš, pronto a mettere un pallone preciso sulla testa di Besič. La sfera si insaccava all’incrocio dei pali: un gol d’antologia. La Cividalese accorciava le distanze al 34’ grazie ad una punizione calciata magistralmente dal limite dell’area da Cudrig che sorprendeva Della Vedova. Gli ospiti sprecavano con Marco Domeniš al 36’ una favorevole occasione. Con un tiro dalla lunga distanza Gosgnach cercava quindi di sorprendere il portiere azzurro, ma senza succes- so. Al 5’ della ripresa l’arbitro espelleva Cornelio costringendo i valligiani a giocare in dieci. Le due squadre cercavano di superarsi, ma il gioco ristagnava a centrocampo. Alla mezz’ora Suber, con una conclusione dal limite, costringeva Balutto ad una difficile deviazione in angolo. Gli ospiti andavano vicini al terzo gol in due occasioni. Prima Del Gallo concludeva a lato, quindi Balutto respingeva il pallone calciato da Suber sui piedi di Besič. Sembra fatta, ma il pallone veniva respinto in angolo da un difensore. La gara si conclude praticamente al 37’ con l’ultimo tentativo di Marco Domeniš terminato a lato della porta cividalese. Paolo Caffi Gli Over 35 ducali hanno travolto il Basaldella con le reti del capocannoniere, Cendou e Venica La Psm sedie si affida a Bergnach Dopo la sconfitta con il S. Gottardo pronto riscatto degli Allievi che hanno battuto Buonacquisto e Fortissimi Olimpijec Štukelj bo pisal Clintonu Bliža se datum 19. junij, ko bodo letos v Seulu, na sestanku mednarodnega olimpijskega odbora odločali o tem, kje bodo Zimske olimpijske igre leta 2006. Še vedno obstaja možnost, da se kljub hudi konkurenci Siona in Torina uveljavi zamisel za ”Igre brez meja“, ki naj bi se odvijale na tromeji med NaSo deželo, Koroško in Slovenijo. Pred kratkim je bila zato izvedena promocija na sedežu Z-druženih narodov v New Yorku, pri kateri so sodelovali predstavniki vseh treh obmejnih dežel. V lobiranje za uveljavitev I-ger brez meja pa se je vključil tudi simbol slovenskega Sporta, stoletni olimpijec Leon Štukelj, ki se bo s pismom obrnil na predsednika ZDA, Billa Clintona. Alessandro Predan - Pulcini Passo falso della Valnatisone che è stata battuta in casa dal Bearzicolugna. Gli azzurri hanno subito il gol al 23’ della ripresa in seguito ad un malinteso difensivo. Gli Juniores hanno vinto mercoledì 7 aprile il recupero con l’Azzurra (Rubin, Besič e Almer Tiro gli autori delle reti) e si sono ripetuti espugnando Cividale. Gli Allievi della Valnatisone dopo la sconfitta con il S. Got-tardo/B si sono prontamente riscattati vincendo il recupero e-sterno di giovedì 8 con il Buonacquisto grazie alle doppiette realizzate da Davide Duriavig e Maurizio Suber. Domenica, con la doppietta di Suber ed il gol di Gorenszach, hanno fatto il bis sul campo dei Fortissimi. I Giovanissimi dell’Audace, dopo essere passati in vantaggio con un gol di Alex Faracchio, sono stati raggiunti nella ripresa dai padroni di casa del Savorgnano. Gli E-sordienti hanno osservato il turno di riposo. Bell’impresa esterna per i Pulcini che hanno violato il campo di Attimis con quattro reti di Alessandro Predan, due di Matteo Cencig ed una di Giovanni Tropina. Sono iniziati i play-off del Friuli collinare con il Reai Filpa di Pulfero impegnato ad Udine contro il Gabbiano, formazione di Terza categoria, mentre la Valli del Natisone ha supera- to a Maiano il Susans grazie alla rete di Marco Carlig siglata al 20’ della ripresa su calcio di rigore. Gli Over 35 della Psm sedie hanno travolto il Basaldella (due gol di Bergnach, capocannoniere, uno a testa di Cendou e Venica), mentre quelli della Fantoni Alta Val Torre hanno pareggiato con il Pozzuolo. Esordio casalingo sfortunato in Coppa Friuli per l’Osteria da Paolo, che hanno colpito una traversa con Buonasera prima di subire il gol decisivo degli avversari. La Pv Bar Ducale ha invece impattato a Savorgnano. Nelle gare di ritorno dei play-off di calcetto i Merenderos e la Padur Est hanno perso di misura e sono stati eliminati. Nel primo turno della Coppa Friuli il Paradiso dei Golosi ha travolto la Kupla 99 con un 9-2. Hanno realizzato le reti dei san-pietrini David Specogna, Michele Dorbolò e Pace (due a testa), Marseu, Simone Blasutig ed Andrea Gosgnach. novi mata jur četrtek, 15. aprila 1999 12 V Dreki je le peščica ljudi Kronaka Ce je bluo žalostno pisat o demografskem gibanju (movimento demografico) vsieh kamunu Nediških dolin, se buj žalostno je napisat go mez Dreko. Se ki Iiet bomo imiel parložnost pisat, ki dost ljudi živi v telim gorskim kamune? Številke nam kažejo žalostno fotografijo telega našega kamuna pod Kolovratom. Na parvi dan lieta 1998 je gor Zivielo 207 ljudi (96 možkih an 111 žensk), zadnji dan lieta jih je bluo pa 205. Rodiu se ni obedan otrok, umarlo je pa pet prebivalcu. Tle je paršlo živet da-najst ljudi, proč jih je Slo pa pet. Ce bi živieli vsi tu adni vasi bi bluo Se kar dobro, pa v resnici ni takuo, saj Dreka Stieje 18 vasic (Ocnebardo, TruSnje, Bar-njak, Kras, Laze, Gorenja an Dolenja Dreka, Trinko, Cuodar, Kraj, Brieg, Pra-ponca, Stuoblank, Marinške, Zavart, Obranke, De-benije an Pacuh). Pogled na Kras an Barnjak Nieso mogle manjkat spominske fotografije Praznoval smo kupe sv. Jožefa Nie parvi krat, ki tisti, ki se kličejo Bepo, Bepic, Bepino se srečajo za svet Juožef na 19. marca. Zgodilo se je an lietos. Zbral so se tisti, ki se kličejo takuo an so iz Podbonie-sca, Sauodnje an Gar-mikà. “Smo vsi pridni puobi, zatuo smo Sli parvo h maš na Staro goro an potlè na kosilo v Saržento!” so nam jal. Pa če pogledamo lepuo fotografije, videmo (eh eh!), de jih je bluo vič par kosile ku par maš! Nič za tuo, saj tisti, ki so bli zaries pridni an so Sli do Stare gore h mas so zmolil an za tiste, ki nieso mogli prit, pru takuo za vse tiste, ki so se klical ku oni an ki na žalost so že umarli. Za lepuo potisint dol, kar so snjedli, so jim zagodle kar tri ramonike: tiste od mladih bratrov Medveš (Alessandro an Marco) an tista od Bepa Podorieszach, buj poznan kot Bepo automobili. novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l Čedad/Cividale Fotostavck in lisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine m Včlanjen v USPI/Associaio all’USPI Setti manale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Se2ana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK SeZana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% VENDO tovaglie, tovaglioli e coprimacchie da trattoria seminuovi per cambio arredamento. Gli interessati possono telefonare allo 0432/724118 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 17. DO 23. APRILA Manzan (Brusutti) Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA .a LAPIDI - MONUMENTI PAVIMENTI - SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA Lavori particolari a toro Aperto anche sabato mattina S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tel. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Vittorino Bertolini Kras: vsriedoob 10.00 Debenje: v sriedo ob 11.45 Trinko: v sriedo ob 10.30 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Hlocje: v pandiejak od 11.15 do 11.45 v sriedo ob 9.30 v petak obd 9.30 do 10.00 Lombaj : v sriedo ob 11.15 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anod 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Vittorino Bertolini Sriednje: v torak od 11.30 do 12.00 v četartak od 10.30 do 10.45 Oblica: v četartak od 9.30 do 10.00 Gorenji Tarbi: v četartak ob10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Vittorino Bertolini Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 10.00 do 11.00 v četartak od 11.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 11.00 anod 16.30 do 17.30 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07, 20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske Številke Bolnica Cedad.......... 7081 Bolnica Videm...........5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro....731451 INPS Cedad............705611 URES-INAC 730153 ENEL..............167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka.................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno..............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281