PRIMORSKI DNEVNIK - Cena 100 lir Leto XXX. Št. 24 (8730) TRST, torek, 29. januarja 1974 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskam! «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SESTANEK MINISTROV LA MALFE, GIOLIIIIJA UR GUVERNERJA «BANCA DilALlA» Medministrski odbor CIP bo kmalu sklepal o podražitvi bencina za 50 lir Ministrstvo za industrijo pripravlja racioniranje bencina RIM, 28. — Danes dopoldne je bil na ministrstvu za proračun sestanek med ministroma Giolittijem in La Malto ter guvernerjem «Banca d'Italia» Carlijem. Sestanka, katerega se minister Colombo ni mogel udeležiti zaradi drugih obveznosti, sta se udeležila tudi glavni tajnik za načrtovanje Ruffolo in predsednik sekcije državnega svela Piga. Minister La Malta je po sestan ku sicer izjavil, da so na njem sa mo izmenjali mnenja o vprašanju cen petrolejskih proizvodov. Minister je še dodal, da so o tem govorili na splošno, da pa niso šli v podrobnosti. Jasno pa je, je dejal Ka Malta, da je bila omenjena tudi tena bencina, čeprav ni bilo na sestanku prizadetega ministra za industrijo De Mite. Izvedelo pa se je, da bodo bencin v najkrajšem času podražili za 50 lir pri litru. O tej podražitvi so že razpravljali pristojni uradi ministrstva za industrijo na osnovi cen nafte na mednarodnem trgu in ha osnovi stroškov za destilacijo bencina. Obenem se je zvedelo, da bo o podražitvi v najkrajšem času sklepal medministrski odbor za cehe. ki se bo sestal baje že v sredo. . V pristojnih krogih ministrstva za industrijo pa zagotavljajo, da bo kmalu prišlo do racioniranja bencina. že proti koncu tega tedna bodo pristojni uradi ministrstva zbrali vse podatke in sestavili poročilo za ministra in vlado. O tem Poročilu bodo ob koncu tedna razpravljali trije finančni ministri s Predsednikom vlade Rumorjem, v okviru splošnega operativnega na- črta za pospešitev gospodarstva. Podražitev bencina bo skupno z podražitvijo živil z odpravo zamrznitve cen hudo prizadela prebivalstvo z nižjimi dohodki, ki jim je inflacija že itak precej odjedla plačo. Vprašanje cen živil je zelo resno. Trgovci na drobno se pritožujejo, da ne morejo prodajati živil p° zamrznjenih cenah, ker grosisti zahtevajo od njih višje cene, kot so bile 16. julija lani. Zaradi tega so danes prodajalci živil na drobno v Rimu proglasili enodnevno zaporo. Mali trgovci protestirajo proti povišanju cen na debelo in proti vladi, ki noče odpraviti zamrznitve cen v prodanji na drobno. Kot poročajo, so bile v Rimu skoraj vse trgovine zaprte. Danes srečanje sindikatov z vlado Na sedežu medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje bo jutri sestanek med glavnimi tajniki federacije kovinarskih delavcev Trentinom, Carnitijem in Benvenu-tom ter ministri za industrijo, za *|uiiiiiii„k,ll||||||||||||||||||||||||||||||n|||||||imlIIIIII(IIII„,„„|l|II,litiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiniiiiiiiiiiii) NA KONFERENCI V BRUSLJU Zahodnoevropske KP za demokratične odnose z nerazvitimi državami delo, proračun in za Jug. Razpravljali bodo o sedanjih sindikalnih sporih na kovinarskem področju, o-benem pa tudi o načrtih za razvoj. Poleg tega bodo govorili tudi o naložbah na Jugu. Odložen proces proti «Avanti» MILAN, 28. — Začel se je proces zaradi obrekovanja, ki ga je sprožil znani predstavnik grškega nacionalizma Kostas Plevris proti ravnatelju socialističnega dnevnika «Avanti». Plevris ima za žaljive trditve v člankih, ki jih je glasilo italijanske socialistične stranke objavilo 13. in 14. septembra 1972 in v katerih ga označuje kot «zloglasnega fašista», «vohuna»,, «provokatorja» ter za «morebitnega morilca». V člankih je bila izražena tudi domneva, da je Plevris prispel v Italijo v okviru strategije napetosti, ki je konec leta 1969 privedla do pokola na Trgu Fontana v Milanu. Proces so najprej preložili na popoldanske ure, nakar so ga dokončno odložili na 1. marca. Takrat bo moral priti na sodišče tudi tožilec Plevris, ki ga danes ni bilo. BRUSELJ, 28. — Tukaj se je končala konferenca zahodnoevropskih komunističnih partij. Objavili so u-radno sporočilo, v katerem soglasno poudarjajo, da pomeni ta konferenca važen mejnik na poti utrditve sodelovanja in skupnega boja ter prispevka k mednarodni komunistič-hi enotnosti. Pred koncem konference so odo-brili politično izjavo, ki jo bodo objavili jutri. Zatem so odobrili reso-hcijo o vprašanju energije ter resolucijo o solidarnosti z narodi In-aokine in čila. Glede energetske krize predstav-n'u zahodnoevropskih komunistič- partij ugotavljajo, da so vodi-j®Y1 evropskih kapitalističnih držav colga leta vodili kolonialistično in heokolonialistično politiko, ki je slo- nela na načrtih in na upanju, da Pm bodo nerazvite dežele za večno oobavljale nafto poceni. Zaradi te-ri uT zato’ d® bi podprle ogromne rt. ke petrolejskih trustov, so kapi-^hstične države namenoma zmanj-81e proizvodnjo premoga, zaprle a stotine premogovnikov in vrgle a cesto na tisoče rudarjev. Iz istih zrokov so zavrle proizvodnjo je-orske energije. resoluciji zahodnoevropske ko-_ cnistične partije poudarjajo, da V-Polnema podpirajo ukrepe, ki so Ju sprejeli narodi tretjega sveta, ~a. Poudarijo pravico svobodno raz-Pegati $ svojimi naravnimi bo-«astvi in navezati z najrazličnejši državami gospodarske odnose, * bodo pospešili njihov industrij-/u razvoj. Nadalje resolucija ugo-~vlJa, da petrolejske družbe moč-0 ogrožajo evropske narode in narode tretjega sveta. ^ato komunistične partije zahodne vrope zahtevajo, da je treba vzpos-Pjviti strogo javno nadzorstvo nad pe-. ojskimi monopoli in jih nacionali-®rati. Menijo, da bi ti ukrepi olaj-ki Vsaki evropski državi uresničitev Usklajene energetske politike, ki bi Jerala sloneti na načrtni uporabi pre-oga, zemeljskega plina, elektrike, nnft6 in jedrske energije, na raziska-a" 0 novih energetskih virih in na zv°ju kooperacije na enakopravni novi z državami proizvajalkami °*fte. Umrl je gen. Grivas NIKOZIJA, 28. — Na Cipru je umrl ani grški nacionalistični voditelj p n. Grivas. Bil je že dalj časa |U ari, kaže, da ga je zadela srčna . P- Nacionalistična in teroristična .cs.ničarska organizacija EOKA, ki le Grivas vodil po proglasitvi ne-'■cvisnosti od Velike Britanije je raz-jT?sua, da je Grivas pred smrtjo imenoval svojega naslednika, čigar ^ Pa je doslej neznano. Ria n a škofa Makariosa je pro-ča« • ^dnevno žalovanje: vsi grški oh °PiSi na Cipru pa so izšli črno Eotr l^Hi’ Po vesteh iz krogov naj bi Grivasa pokopali v •J0.1!', kaže pa, da je grška vlada 1 temu, saj se boji demonstracij, ios je tudi proglasil odložitev vseh sodnih obravnav proti Grivaso-vim pristašem. Izjavil, je, da bodo Grivasovo truplo prenesli v cerkev Faneromeni v Nikozijo. Danes je na tisoče oseb obiskalo hišo v Li-masolu, kjer je bilo Grivasovo truplo na mrtvaškem odru. Draginja v Izraelu JERUZALEM, 28. — Med zadnjo sejo ministrov za gospodarstvo so v Jeruzalemu sklenili, da bodo podražili za 40 do 65 odst. najnujnejša živila, ki so jih do sedaj prodajali približno za polovico ceneje od njihove resnične vrednosti z ozirom na ceno v ostalih državah. Ukrep je stopil v veljavo danes po ukinitvi olajšav, ki jih je država nudila potrošnikom. Podražili so se v glavnem kruh, moka, mleko, maslo in rastlinsko olje. Ostri partizanski napadi na Phnom Penh PHNOM PENH, 28. — Topništvo kamboških osvobodilnih čet je tudi danes obstreljevalo glavno mesto Phnom Penh in spravilo vladno vojsko v velike težave. Lon Nolovo letalstvo je odvrglo velike količine bomb samo 10 kilometrov od središča mesta. Kaže pa, da ni povzročilo žrtev med partizani, saj so ti skriti v dobro kamufliranih bunkerjih, iz katerih streljajo iz 105-mili-metrskih topov, ki povzročajo velike praznine med vladnimi vojaki. Vlada je ukazala vojski, naj poišče skrite partizanske položaje in naj jih uniči, kar pa ji doslej ni uspelo. Sadat pomilostil politifne jetnike KAIRO, 28. — Egiptovski predsed nik Sadat je izdal včeraj odlok, s katerim je pomilostil nekatere politične jetnike. Med osebami, ki jih bodo osvobodili so nekdanji vojni minister Favzi, ki so ga decembra 1971 obsodili na 15 let ječe, ker se je udeležil poskusa, da bi strmoglavili Sadata: bivši letalski general Sidki, poveljnik egiptovskega letalstva med 6-dnevno vojno leta 1967, ki so ga avgusta 1968 obsodili na dosmrtno ječo zaradi nemarnosti v izvrševanju dolžnosti. Naprtili so mu namreč krivdo, ker je izraelsko le- brambe med vojno 1967 in ki so ga obsodili na 15 let ječe zaradi nemarnosti v izvrševanju dolžnosti. Pomilostili so še polkovnika Zakija, ki je bil obsojen zaradi istih obtožb ter nekdanjega ministrskega predsednika Radvana, ki so ga 1968. obsodili na 15 let zapora zaradi zarote proti Naserju. Španska policija izgnala stavkajoče delavce iz tovarne MADRID, 28. — Na zahtevo Vodstva tovarne je policija izgnal« iz kovinarskega podjetja «Standard E-lectrica» približno 6.000 delavcev, ki so v raznih oddelkih povzročili prekinitve v delovnem ciklusu. Ni bilo neredov. Spor sodi v okvir borbe za novo vsedržavno delovno pogodbo, ki zadeva 19.000 delavcev tega podjetja v njegovih obratih v Santadru, Toledu, Villaverdeju in Ramiresu. OTTAWA, 28. — Kanadski ministrski predsednik Pierre Trudeau je včeraj odpotoval iz Ottawe v Evropo. Po 6-dnevnem bivanju v Saint Moritzu, kamor ga je povabil švicarski urad za turizem, bo Trudeau odpotoval v Salzburg, kjer se bo udeležil neke mednarodne konference. PO TREH MESECIH ZASEDBE MESTA SUEZ Izraelci zaključili prvo lazo umika z zahodne obale prekopa Tretja egiptovska armada bo danes začela zapuščati vzhodni breg prekopa v skladu z določitvami sporazuma o odmiku sil ' :••••......v.... Izraelski tanki sovjetske iz delave T-55 se umikajo z zahodnega brega Sueškega prekopa ZAHODNOEVROPSKA DIPLOMATSKA OFENZIVA ZA NAFTO MORO ODPOTOVAL NA SREDNJI VZHOD JOBERT ŽE ZAKLJUČIL DOBRE POSLE Sinoči je imel Moro prve pogovore z egiptovskim zunanjim ministrom, nakar obišče Federacijo arabskih emiratov, Kuvajt, Iran in Saudsko Arabijo KAIRO, 28. — Zunanji minister Moro je na svoji poti v nekatere arabske države prispel danes v Kairo. Jutri bo odpotoval v Federacijo arabskih emiratov, nakar bo obiskal Kuvajt, Iran in Saudsko Arabijo. Njegovo potovanje v arabske države je povezano predvsem z diplomatsko ofenzivo, ki so jo začele zahodnoevropske države, med njimi tudi Italija, da si zagotovijo zadostno količino nafte v arabskem svetu, obenem pa da ponudijo Arabcem kot protivrednost industrijske proizvode in naprave, ki jih ti potrebujejo za razvoj njihovega gospodarstva. V bistvu so se države gospodarske skupnosti začele ločeno zanimati za nafto v arabskih državah in doslej še niso sprožile nobene enotne akcije, čeprav so o njej že toliko govorile. Vidi se, da so zahodnoevropske države izredno zainteresirane, kje in kako bodo a-rabske države naložile denar, ki ga talstvo uničilo egiptovsko še na tleh. | dobijo za prodano nafto. Zato se Nadalje so pomilostUi generala La-. tudi potegujejo ne samo za nakup hiba ki je bil poveljnik letalske o-1 nafte, ki jim služi, da lahko poga- njajo svojo industrijo, temveč tudi za prodajo svojih industrijskih proizvodov in naprav za denar, ki ga Arabcem plačajo za nafto. Ob prihodu v Kairo je Mora sprejel egiptovski zunanji minister Fah-mi. Na letališču sta se ministra pozdravila in v kratkih nagovorih izrazila željo po čim tesnejšem so-deJovanju med obema državama. Moro je priznal, da so bili na Bližnjem vzhodu storjeni koraki naprej .......-........................................mn............................................ GENERALNI TAJNIK KP SZ BREŽNJEV PRISPEL NA KUBO Sovjetska delegacija na moskovskem letališču pred odhodom generalnega tajnika Brežnjeva na prijateljski obisk na Kubo za rešitev krize, hkrati pa je dodal, da je Italija pripravljena sodelovati pri vseh vprašanjih, ki jih Egipt mora sedaj začeti reševati. Egiptovski zunanji minister pa je dejal, da so bili Egipčani vedno ponosni na prijateljske odnese z Italijo in z italijanskim narodom ter poudaril, da išče sedaj Egipt čim večje sodelovanje z vsemi državami. Popoldne sta imela Moro in Fahmi prvi delovni sestanek, na katerem sta baje govorila tudi o odprtju Sueškega prekopa. O. tem vprašanju je Moro med poletom iz Rima v Kairo izjavil časnikarjem, da je Italija pripravljena pomagati pri odprtju Sueškega prekopa Pred Morom je opravil svojo turnejo po arabskih državah, proizvajalkah nafte, francoski zunanji minister Jobert in jo danes zaključil s prihodom v Damask. Jobert je obiskal Saudsko Arabijo in Kuvajt. V teh dveh državah je razpravljal o preskrbi z nafto in o industrijski kooperaciji z arabskimi državami. V Saudski Arabiji se je dogovoril, da bodo do aprila sklenili pogodbo, na osnovi katere bo Saudska Arabija dobavila Franciji 800 milijonov ton nafte v 20 letih, Francija ji bo v zameno dala industrijske naprave. O podobni izmenjavi je Jobert govoril tudi v Kuvajtu. . Važno pa je tudi Jobertovo potovanje v Sirijo, saj je to prvič po letu 1945, ko je Sirija postala neodvisna in se otresla francoskega mandata, da uradno obišče Damask francoski zunanji minister. Tudi v Zahodni Nemčiji nočejo biti manj od Francozov in Italijanov. Te dni je imel bonski minister za gospodarstvo Friederichs v St. Moritzu pogovore z iranskim šahom in z iranskim ministrom za gospodarstvo. Danes so izjavili, da so na pogovorih določili osnovna načela za novo sodelovanje med obema državama v zvezi s spremembami, ki so nastale v svetu na področju naftnega gospodarstva. Dogovorili so se za veliko število sporazumov o industrijski kooperaciji. Nekatere od teh bodo podpisali že pred nekaj mesecev. 28. a-prila pa se bo sestala v Persepolisu zahodnonemško-iranska mešana komisija o investicijah. TEL AVIV, 28. — Zjutraj se je zaključila piva faza umika izraelske vojske z zasedenega ozemlja zahodno od Sueškega prekopa. Na njeno mesto so prišle enote mirovnih sil OZN, proti večeru pa je vse ozemlje ponovno prešlo pod egiptovsko suverenost. Tako se je končala obkolitev mesta Suez in tretje egiptovske armade, ki sta bili odrezani od Egipta Ozemlje, ki so ga Izraelci zapustili meri skoraj 500 kv. km. obsega pristanišče Adabio, mesto Suez ter na severu cesto Kairo — Suez, ki je z današnjim dnem ponovno pod egiptovskim nadzorstvom. Mirovne sile OZN. so ostale na tem področju samo 6 ur, ob 18. uri so jih nadomestile egiptovske čete. Izročitev južnega sektorja fronte mirovnim silam OZN je potekala brez posebne slovesnosti. Približno ob 7. uri so izraelske predstraže pri 101. km snele izraelsko zastavo, pozdravile švedski oddelek, ki je prevzel nadzorno postajo- Opoldne se je izraelski umik na vsem področju zaključil. Že jutri bodo vojaki 3. egiptovske armade začeli zapuščati vzhodno obalo Sueškega prekopa v skladu z določitvami sporazuma o ločitvi sil. Izraelci so na svojem umiku uničili egiptovske vojaške naprave na zahod nem bregu prekopa, niso se pa dotaknili civilnih objektov. Današnjim vojaškim operacijam sta prisostvovala poveljnik mirovnih sil OZN finski general Siilasuo ter izraelski obrambni minister Dajan. TITO V INDIJI NUJNO SKLICANJE ZASEDANJA ZUNANJIH MINISTROV NEUVRŠČENIH NOVI DELHI. 28. — Včeraj popoldne je bil v Novem Delhiju zadnji sestanek jugoslovansko - indijske delegacije pod vodstvom predsednika Tita in premiera Indire Gandi, na katerem je bilo doseženo polno soglasje o dvostranskih odnosih, o mednarodnem položaju in dejavnosti neuvrščenih o kateri so se tudi največ pogovarjali. Pred sestankom sta se Tito in Indirà Gandi skoraj eno uro sama raz-govarjala. Na plenarni seji sta najprej poročala zunanja ministra Minic in Sing, nato pa še ministra za gospodarstvo Ludviger in Dhar o rezultatih njihovih ločenih razgovorov, med katerimi so podrobno razpravljali o vprašanjih, ki sta jim jih nakazala Tito in Indirà Gandi. Tito in Indirà Gandi sta podprla pobudo, da se čimprej skliče sestanek koordinacijskega odbora, ki je bil ustanovljen na zadnji konferenci neuvrščenih na vrhu in kasneje sestanek zunanjih ministrov vseh neuvrščenih držav. To je po njunem mišljenju nujno ne le, da bi se pospešilo uresničenje sklepov alžirske konference, temveč. da bi se tudi proučil položaj in dejavnost neuvrščenih o pogojih, ki so nastali po konferenci v Alžiru. Sinoči je predsednik republike v hotelu «Ashaka» priredil večerjo v čast predsednika Indije Girija. Med večerjo, katere so se udeležili tudi podpredsednik Pathak, predsednica vlade Indirà Gandi in predsednik parlamenta Dillon, mnogi poslanci in druge ugledne osebnosti, sta Tito in Giri izmenjala zdravici. V svoji zdravici je Tito med drugim poudaril, da je bil v razgovorih opravljen dober posel v korist obeh držav, da so bili v dosedanjih indijsko <■ jugoslovanskih odnosih doseženi veliki rezultati in da odnosi med obema državama slonijo na takih osnovah, da jih ničesar ne more omajati. «Pred nami je še mnogo skupnih interesov, ne le v naših dvostranskih odnosih, temveč tudi na mednarodnem področju», je poudaril Tito in dodal, da «razgovori najboljše prispevajo v borbi za mir in boljše razumevanje med nami». Glede položaja na svetu je Tito deial, dà je nestabilen, precej težak, da je svet na prelomnici, kar zahteva, da se mednarodni odnosi postavijo na nove temelje. Danes popoldne se je Tito v jugoslovanskem veleposlaništvu sestal z Jugoslovani, ki živijo v glavnem mestu Indije. V dveumem razgovoru se je Tito zanimal za njihove življenjske pogoje, za delo jugoslovanskih zastopništev in dela, ki jih izvajajo jugoslovanska podjetja v Indiji, RABAT, 28. — Maroško sodišče je obsodilo na smrt 62 obtožencev, ki so bili vpleteni v zaroto proti kralju Hasanu. Sodišče je tudi odredilo zaplenitev njihove lastnine. Omenimo aaj, da ni bil prisoten niti eden od 62 obtožencev. iiiiiiiiiiiiiimiiiMMiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiimtiMiiitniHiiiiM OB 30. OBLETNICI TRAGIČNEGA DOGODKA V Cerknem spominska svečanost za 47 padlimi Sestanek odbora Društva prij'ateljev šole-spomenika NCB v Cerknem Spominske svečanosti za 47 padlimi 27. januarja 1944 v Cerknem se je letos, v nedeljo, na dan tragičnega dogodka, udeležilo lepo število ljudi. Zlasti, ker je zdaj potekla 30. obletnica od znanega tragičnega dogodka. Med številnimi partizani, preživelimi tečajniki 6. tečaja in slušatelji prejšnjih petih tečajev, med številnimi mladinci in domačini, so se spominske svečanosti udeležili še nekateri vidni predstavniki slovenskega javnega in političnega življenja, med temi Miha Marinko. Svečanost se je začela s kulturnim programom v dvorani nove šole-spomenika NOB. Naj omenimo, da je nastop med drugim pokazal, kaj vse je mogoče z dobro voljo MOSKVA, 28. — Generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev je odpotoval iz Moskve na Kubo. Spremljajo ga zunanji minister Gromiko ter številni partijski in državni funkcionarji. Na letališču sta Brežnjeva pozdravila predsednik Podgorni ter ministrski predsednik Kosigin. Gre za prvi obisk Brežnjeva na Kubi in v Srednji Ameriki sploh. Brežnjev je do sedaj bil v ZDA, Franciji, Zahodni Nemčiji, Indiji in v socialističnih državah vzhodne Evrope. Doslej še niso sporočili, koliko časa bo trajal njegov obisk. Po vesteh iz neuradnih krogov kaže, da bo trajal več dni, približno en teden. V zahodnih diplomatskih krogih krožijo govorice o nesoglasjih med Kubo in Sovjetsko zvezo, kar pa nikakor ne odgovarja resnici, saj je bil Fidel Castro v Moskvi julija 1972. Na dnevnem redu kubansko - sovjetskih pogovorov naj bi bila med drugim možnost navezave diplomatskih stikov med Havano in Washingto-nom. O tem je pred dnevi govoril tudi kubanski predstavnik pri OZN. Edini pogoj, pod katerim bi Kuba navezala diplomatske odnose z ZDA, je ukinitev gospodarske zapore, ki so jo Američani uvedli do Castrovega režima, ki pa ne drži več, saj se je kubanska gospodarska izmenjava z državami zahodnega^ bloka v zadnjih letih odločno povečala. Kubanci tudi zahtevajo ameriško izjavo, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve latinsko - ameriških J držav ter da bodo začeli poga-1 janja za umik iz vojaškega oporišča Guantanamo, ki ga ameriška vojska ima še vedno na kubanskem ozemlje. Pred svojim odhodom je Brežnjev dal kratko izjavo, v kateri izraža zadovoljstvo, zaradi tega obiska, ki mu bo omogočil, da se seznami z dosežki kubanske revolucije. Ko je letalo sovjetskega voditelja letelo nad ozemljem ZDA, je Brežnjev poslal predsedniku Nixonu brzojavko, v kateri izraža prepričanje, da se bodo odnosi med SZ in ZDA še naprej razvijali v obojestransko korist ter v interes mednarodne varnosti in svetovnega miru. ...................................................................................................... Na včerajšnjem sestanku med ministrom Giolittijem in La Mal- to ter guvernerjem «Banca d’Italia» Carlijem so govorili tudi o podražitvi bencina za 50 lir. O tem so že razpravljali pristojni uradi ministrstva za industrijo. Podražitev mora odobriti medministrski odbor za cene, ki se bo sestal v prihodnjih dneh. Izraelske oklopne čete so se umaknile z zahodnega brega Sueškega prekopa, na njihovo mesto pa so prišle egiptovske enote, ki so tako ponovno vzpostavile egiptovsko suverenost nad tem področjem. Izraelci so obenem razklenili obroč, v katerem sta se več kot tri mesece naha- jala tretja egiptovska armada in mesto Suez. Tretja egiptovska armada se bo začela jutri premikati: prešla bo prekop in se utrdila na novih položajih zahodno od vodne poti. Na vzhodnem bregu bodo Egipčani obdržali 7.000 mož in 30 tankov, kot določa sporazum o odmiku nasprotujočih si čet, ki sta ga I-zrael in Egipt sklenila po posredovanju ameriškega zunanjega ministra Kissingerja. Zunanji minister Moro je danes začel svojo pot po nekaterih arabskih državah s pristankom v Kairu, kjer je imel nocoj prvo srečanje z egiptovskim zunanjim ministrom. Moro bo jutri odpotoval v Federacijo arabskih emiratov, nato v Kuvajt, Iran in Saudsko Arabijo, se pravi v dežele, od koder Italija uvaža 80 odstotkov nafte. Njegovo potovanje je v okviru splošne diplomatske o-fenzive zahodnoevropskih držav na naftnem področju, da bi si vsaka po svoji poti zagotovile oskrbovanje z nafto, obenem pa dobavo industrijskih naprav in blaga arabskim državam. in požrtvovalnostjo doseči tudi na področju kulturnega življenja in ustvarjanja. Program je bU namreč izredno skrbno pripravljen in kvaliteten. In torej ni bilo nekoč tjavdan rečeno, da bo nova šola-spomenik v Cerknem obenem tudi žarišče plodne kulturno-prosvetne dejavnosti na vsem tem področju. Nato je bila na Brdcah, kjer stoji spomenik, posvečen 47 padlim iz partijske šole, žalna svečanost s polaganjem vencev, govorom in recitacijami ob spremljavi godbe. Na koncu je bil ob tej priložnosti v novi šoli tudi sestanek odbora Društva prijateljev šole-spome-nika NOB v Cerknem, ki ga je vodil njegov predsednik Miha Marinko. Tu je bilo predvsem govora o sredstvih, potrebnih za izgradnjo še preostalega krila novega šolskega poslopja, ki je bilo sicer v načrtu predvideno, a ni bilo mogoče pristopiti k njegovi realizaciii zaradi pomanjkanja sredstev. Zdaj bodo ta sredstva, je upati, zagotovljena, s tem pa tudi šola-spomenik v celoti dograjena. Proslave so se udeležili tudi mnogi zamejski Slovenci, ki so tod partizanih ali so kakorkoli na te kraje vezani. OTTAWA, 28. — Po krajšem postanku v Ottawi je angleška kraljica Elizabeta odpotovala iz Kanade proti otočju Cook. Z njo potujeta prin-cezinja Ana z možem kapetanom Phillipsom. SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA V TRSTU IDR. MARA DEBELJUH-POLDINI V ČASNIKARSKEM KROŽKU| Danes bo občinski svet v Trstu glasoval o proračunu za leto 1974 Pod predsedstvom dr. Micheleja Zanettija se je včeraj sestal pokrajinski odbor. Na dnevnem redu so, poleg upravnih vprašanj, tudi poročila posameznih odbornikov o doslej opravljenem delu, s čimer naj bi se dejansko začelo «preverjanje» politično - programskega značaja, katerega namen naj bi, eno leto pred zapadlostjo mandata, pospešiti dejavnost pokrajine in spremeniti, skladno z dogovori pokrajinskih vodstev levosredinskih strank, sestavo pokrajinskega odbora. Tematika «preverjanja» na pokrajinski ravni bi morala biti razmeroma enostavnejša, tudi zaradi razmeroma omejenih pristojnosti pokrajinske uprave. Vsekakor pa so ie napovedali obravnavo posebnih vprašanj, med katerimi tudi vprašanje uporabe slovenskega jezika na sejah pokrajinskega sveta in vprašanje doslednega izvajanja dvojezičnosti v krajevnih smerokazih. Po nekaterih vesteh naj bi nekatere stranke, med zadnjimi utrujajočimi pogajanji za sklep občinskega preverjanja v Trstu, že povezale svoje zahteve z možno reorganizacijo pokrajinskega odbora. Tako naj bi republikanci, ki trde, da so se morali na občinski ravni žrtvovati, dobili mesto podpredsednika pokrajinskega odbora. To je doslej bil demokristjan prof. Foschi, zamenjal pa naj bi ga republikanec odv. Pacor. Danes se bo sestal tržaški občinski svet. Vidno zanimanje vlada za to, kako se bo na današnji seji začelo razpletati vprašanje reorganizacije sestave občinskega odbora, ki bi ga moral zapustiti dosedanji odbornik za proračun, socialist Del Tutto, ki pripada struji «riscossa» in prepustiti mesto dosedanjemu načelniku svetovalske skupine PSI Giuricinu, ki pripada struji «presenza». Res je sicer, da obstajajo glede sestave tržaškega občinskega odbora tudi v republikanskih vrstah precejšnje težave, a zaenkrat niso še tako ostre, medtem ko je —- po izjavah Giuricina — socialistični izvršni komite sklenil, da zahteva od Del Tutta naj odstopi, v nasprotnem primeru pa «ugotovi, da ne zastopa več socialistov» v odboru. Kako bo vprašanje rešeno zaenkrat ni znano. Najvplivnejši voditelj struje «riscossa», ki se sklicuje na strankinega vsedržavnega tajnika De Martina, Arnaldo Pittoni je izjavil, da zahteva sklic pokrajinskega komiteja tržaške PSI, ker ni v pristojnosti izvršnega odbora stranke sklepati o zadevah, kot je Del Tut-tova. V tisku so se pojavile tudi govorice, da je za pomiritev odnosov v socialistični stranki nastopil tudi vsedržavni strankin tajnik posl. Mosca. Vsekakor bo občinski svet danes poslušal replike odbornika Lonzar-ja, ki bo orisal odnos proračuna do zahtev konzuli, nadalje replike podžupana prof. Lonza, ki je proračun podpisal namesto «obolelega» odbornika Del Tutta in, končno, repliko župana Spaccinija na posege svetovalcev. Seja se bo zaključila z glasovanjem o proračunu, ki je medtem bil spremenjen na eni izmed zadnjih sej občinskega odbora. Na tej seji so vnesli v proračun več vsebinskih propravkov, ki zadevajo predvsem uresničitev prve «transe» petletnega načrta za leto 1974, nadalje postavke za šolske in druge gradnje in več drugih. Pri tem je odbor, po trditvah župana, j sveta Furlanije - Julijske krajine so upošteval kritične pripombe in pred-1 sindikalisti opozorili na nevarnosti, ki loge svetovalcev, ki so posegli v diskusijo o proračunu ter prednostne zahteve nekaterih konzuli. Svetovalci so prospekt teh sprememb prejeli že na sobotni seji. Naj glede nekaterih zahtev o večjih podporah kulturnim dejavnostim slovenske manjšine omenimo, da so v proračun vnesli dve postavki: tri milijone lir predvideva občinski proračun za podporo slovenskih glasbenih inštitucij (Glasbene matice in druge), tri in pol milijona lir letno pa za nakup knjig za slovensko sekcijo občinske knjižnice. Pittoni sprejel sindikaliste Lloyda Načelnik svetovalske skupine PSI Arnaldo Pittoni je včeraj sprejel odposlanstvo enotnega sindikalnega odbora osebja Tržaškega Lloyda, v katerem so bili Nicolini, Villevich, «.azbec, Zuccoli, Fort in Romagnoli. Socialističnega načelnika svetovalske skupine in podpredsednika deželnega grozijo bodočim perspektivam državnega ladjevja in Lloydovim ladjam še posebej. Zgolj «strumentalistično» sklicevanja na energetske težave namreč omogoča zasebnim krogom, ki bi radi utrdili svoj monopol v blagovnem prometu po morju, da v kratkem času popolnoma onemogočijo dejavnost javnega ladjevja. Pittoni je sindikalistom zagotovil, da bo njegova skupina odločno posegla pri ministru Pieracciniju in socialističnih poslanskih in seinatorskih skupinah. Pittoni je nadalje poudaril, da je treba državno ladjevje okrepiti, vsekakor pa tudi reorganizacija, za katero je nujno potreben sprejem ustreznega zokonskega načrta, ne sme zmanjšati obstoječe tonaže ladjevja, kakor tudi ne števila zaposlenih. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes, 29. januarja, bo uri odborova seja. Na dnevnem redu bodo pojasnila o dopolnilnem zakonu za slovensko šolo, položaj slo- ob 17. Prizadevanja, da bi Italijanom približali naše kulturne vrednote V zadnjem času ie bilo na Tržaškem več poskusov, da bi slovenski svet približali Italijanom in jih zainteresirali za naše kulturne vrednote: slovenska slovnica za Italijane, prevod Krsta pri Savici, prevod Srečka Kosovela in 13 sodobnih slovenskih pesnikov, pa študija o kulturnem sodelovanju med obema narodoma v naših kraiih, vse te knjižne in prevajalske pobude imajo skupno značilnost, namreč to. da je imela pri vsem levji delež prav slovenska iniciativnost: precej mani pa je bilo zanimanja pri tistih, ki so jim bile knjige namenjene. Vendar se nam zdi, da je treba na tej poti vztrajati, saj se počasi, a vendarle budi zanimanje tudi pri italijanski javnosti. Sinoči je v okviru takih prizadevanj združenje Most priredilo v ■Časnikarskem krožku v Trstu predavanje o Slovenski literaturi v Italiji. Obsežno in poglobljeno je o njej spregovorila dr. Mara Deteljah • Poldini. > Vsekakor je bila prijetna in kvalitetna novost njenega izvajanja ta, da je obravnavala literarno ustvarjanje na naših tleh v celoti — od njenih začetkov v rokopisih do današnjih dni; in kar je še važnejše, tudi prostorsko je njen pregled za- venske šole v miljski občini in razno. ............................................. RAZPRAVA NA SEJI DEŽELNE KOMISIJE ZA VARSTVO OKOLJA Pred novim turističnim naseljem v devinsko ■ nabrežinski občini? Poudarjena nujnost po zaščiti Doberdobskega jezera Včeraj se je prvič sestala nova deželna komisija za varstvo okolja. Ta komisija, ki ji predseduje odbornik Mizzau, nadomešča bivšo komisijo za gozd in naravo, ki je delovala že sedem let. V tem času je sprejela približno 50 sklepov v zvezi z varstvom okolja in načrtovanjem zelenih področij. Na včerajšnji seji so proučili več načrtov za lotizacijo zemljišč. Poudarili so tudi nevarnost, ki preti flori v doberdobskem jezeru in v zvezi s tem vprašanjem je komisija izrazila mnenje, naj bi zaščitili doberdobsko jezero. Med sklepi včerajšnje seje je tudi predlog za zaščito Medejskega griča, ki ga uničuje kamnolom. Glede kamnolomov so se prisotni strinjali v tèm, da ti ne smejo kvariti okolja. Uradno poročilo, ki nam ga je poslal tiskovni urad deželne uprave, nadaljuje: «Prisotni so nato izrazili razna mnenja o načrtu za turistično naselje v devinsko-nabrežinski občini, da bi preprečili, da bi načrt spremenil značilnosti kraškega področja (komisija je opravila precej posegov za zaščito Krasa).» Ni nam znano, za kakšen načrt pravzaprav gre. Možno je, da je to eden izmed tistih načrtov, o katerih smo že večkrat pisali, možno pa je tudi: da gre za neko povsem novo pobudo. Iz tega skopega poročila ni mogoče razbrati, o čem so govorili na včerajšnji seji komisije. Zato smo zaprosili deželni tiskovni urad za podrobnejše informacije, teh pa žal nismo prejeli. *................................................. NA POBUDO DRUŽBE «LINEE MARITTIME IltU'AWlATICO, Predlog za trajektno povezavo tržaškega pristanišča z Zadrom Omenjena družba že več let vzdržuje nekatere trajektne povezave med Italijo m Jugoslavijo Možno je, da bo tržaško pristanišče že letos povezano z Zadrom z redno trajektno progo. Predlog za to povezavo je dal včeraj deželnemu odborniku za trgovino in industrijo Stopperju predsednik plovbne družbe «Linee marittime deli'Adriatico» admiral Cima-glia. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik tržaške trgovinske zbornice Caidassi. Omenjena družba, ki ima sedež v Anconi .vzdržuje redne zveze med lukami na italijanski in jugoslovanski obali Jadranskega morja. Trajektne ladje povezujejo Ancono z Dubrovnikom in Zadrom, Pescaro s Splitom in Bari z Dubrovnikom. Te ladje so iz dneva v dan bolj zasedene in zato je družba sklenila, da bo ojačila trajektne zveze med Italijo in Jugoslavijo. V ta načrt sodi tudi proga Trst — Benetke — Zadar — Ancona — Trst. Ta proga bi omogočila dokaj hitro zvezo med Trstom in Dalmacijo, ki je zelo zaželena, še predvsem v sedanjem obdobju energetske krize. Odbornik Stopper se je pozanimal za to vprašanje tudi pri ministrstvu za trgovinsko mornarico, kjer je predlagal naj bi v načrtu o preureditvah plovnih zvez vključili tudi trajektno progo med Trstom in Dalmacijo, admiralu Cimagli pa je zagotovil popolno podporo deželne uprave. Podporo je zagotovil tudi predsednik trgovinske zbornice Caidassi. nje potrebna široka mobilizacija javnega mnenja. Enako velja za obljubljeni vladni načrt za čimprejšnjo ustanovitev slovenske televizije, da ne bo birokratskega o-dlašanja ali diskriminacij. Dolžnost vseh zainteresiranih, kulturnih in množičnih organizacij je, da prisilijo oblasti, naj s temi vprašanji v zvezi store svojo dolžnost. KPÌ pa poziva svoje župane, občinske in pokrajinske svetovalce, deželne svetovalce in člane parlamenta naj na vseh ravneh izrazijo zahtevo, da bosta čimprej uresničeni obvezi o ureditvi slovenske šole in uvedbi slovenskih televizijskih programov. Zaradi megle prometna nesreča pri Fernetičih Včeraj ob mraku je bila na Kra su megla tako gosta, da je popolnoma omejila vidljivost na cestah. To je tudi glavni vzrok prometne nesreče, v katero so se, prav pred mejnim prehodom pri Fernetičih, vpletla kar tri vozila. K meji je bil namenjen 25-letni Fulvio Boniello iz Ul. Fiordalisi 18, sicer služi vojaški rok, a je bil Tržaška KPI oh objavi zakona Belci-Škerk Tajništvo tržaške federacije KPI je ob vstopu v veljavo zakona o ureditvi pravnega položaja slovenskih šolnikov (Belci - Škerk) izdalo tiskovno sporočilo, v katerem K temu torej nimamo kaj dodajati, če izvzamemo dejstvo, da gre še enkrat za preskakovanje pristojnosti. O tem načrtu bi morali namreč prej razpravljati na krajevni ravni, kolikor pa je nam znano, niso ne v občinskem svetu in ne v kakem drugem krajevnem organu o tem razpravljali. Aktiv komunističnih žena o referendumu o razporoki Jutri zvečer, ob 20. uri, bo na sedežu pokrajinske federacije KPI, Ul. Capitolina 3, shod komunističnih žena o skorajšnjem referendumu- glede razporoke. Poročala bo občinska svetovalka Jole Burlo, razpravo pa bo zaključil tajnik Giorgio Rossetti. Odbornik De Carli sprejel predstavnike inštituta ISDEE Podpredsednik deželnega odbora De Carli je včeraj sprejel predsednika inštituta za proučevanje in dokumentacijo o vzhodnoevropskih državah IS DEE prof. Calzolarija in ravnatelja inštituta dr. Favarella. Prof. Calzolari je orisal delovanje inštituta, ki je v zadnjih letih izdelal več študij o gospodarskih, družbenih in kulturnih dejavnostih donavsko-balkanskega področja. Objasnil mu je tudi načrte o študijah, ki jih namerava v Kratkem izvesti omenjeni inštitut, ki bo med drugim prqpčil vprašanja prevozov na balkanskem področju in možnosti sodelovanja med pristanišči severnega Jadrana. Odbornik De Carli je v odgovoru poudaril pomen, ki ga ima omenjeni inštitut v naši deželi in doprinos, ki ga bo lahko dal deželni upravi na področju načrtovanja. Dežela bo še sprejemala prošnje za pomoč kmetijstvu Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani se je pred dnevi sestal s predsednikom druge stalne posvetovalne komisije deželnega sveta ing. Ermanom, da bi se dogovorila o dnev nem redu prihodnjih sej komisije, ki je med drugim pristojna tudi za vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva. Komisija bo najprej obravnavala zakonski osnutek, ki ga je že sprejel deželni odbor in ki predvideva podaljšanje rokov za vlaganje prošenj za pomoč kmetijstvu. Po deželnih zakonih štev. 10 iz leta 1972 in štev. 31 iz lanskega leta, naj bi se namreč deželna pomoč od 1. januarja 1974 dalje priznavala le 1 kmetom, vpisanim v uradnih seznamih (zbornicah). Ker pa ti uradni seznami še niso urejeni, je deželna uprava sklenila podaljšati rok za vlaganje prošenj tudi čez 1. januar 1974. Po zakonskem osnutku, o katerem bo razpravljala druga stalna komisija, naj bi se rok podaljšal zg 60 dni od datuma, ko bodo umeščeni pokrajinski odbori za sestavo uradnih seznamov kmetov. Odbor- ugotavlja, da je za njegovo izvaja- setih dneh. ki v Trstu na dopustu. Nenadoma je | njk Tripani je nadaije napovedal, v megli zagledal pred seboj senco I d& bo v kratkem podložil deželne-ogromnega tovornjaka ki je ravno- j mu novo zakonsko normo za kar pripeljal na cestišče iz parkir p^ij^anje izredne finančne pone ploščadi. Skušal se je g živinorejcem, ti, a brez uspeha: treščil je v bok prikolice. Prav tedaj pa se je vanj zaletel drug avtomobil, v katerem je bil 21-letni Silvio Dolce iz Naselja San Nazario 67. V obeh primerih sta se fanta močno pobila po glavi, po čelu in v spodnje ude, ko ju je vrglo v vetrobran vozila. Oba sta se zatekla po pomoč v bolnišnico, kjer so ju obvezali in jima napovedali ozdravitev v de 600 milijonov za strokovno izobraževanje delavcev Pred dnevi se je v Trstu sestala de želna komisija za strokovno izobraževanje delavcev, ki ji načeluje jel na eni strani Rezijo in Beneško Slovenijo na drugi strani pa območji Gorice in Trsta. Prav v Beneški Sloveniji se je avtorica pomudila dalj časa in poudarila zelo staro pismeno tradicijo, pa tudi ljudsko izročilo in sodobna ustvarjalna prizadevanja na tem področju: verjetno tudi zato, da izzveni še bolj absurdno sedanje zanikovanje tamkajšnje nacionalne skupnosti in celo preprečevanje jezikovnih tečajev. Na Tržaškem je Debeljuhova posvetila več pozornosti sodobnim ustvarjalcem: s poudarkom je opozorila na delo in ustvarjalne svetove Alojza Rebule, Milana Lipovca, Borisa Pahorja in Vinka Beli-čiča v prozi, v poeziji pa se je ustavila predvsem ob Mijotovi, ob Stanku Vuku, Miroslavu Košuti, Fi-libertu Benedetiču, Ireni Žerjal in Marku Kravosu. Le v skopih potezah pa je nakazala dramsko u-stvarjanje Jake Štoka, Josipa Tavčarja in Benedetiča. V avtorjih in njihovem delu je Debeljuhova iskala prostorsko specifiko in njihove individualne poteze, obenem pa je literarna dogajanja večkrat uspešno povezala z zgodovinskim, predvsem kulturno - političnim, pa tudi gospodarskim razvojem v naših krajih. Vsekakor so kljub temeljitosti in poglobljenosti vendarle bile iz predavanja nekatere pomanjkljivosti: predvsem smo pogrešali obravnavanje Gorice in njenega v preteklosti nedvomno velikega ustvarjalnega deleža, ki tudi danes ni tako brez imen in del. Prav tako sa nam zdi, da je tudi v Trstu med obema vojnama bilo na literarnem področju toliko kvalitetnega, novega in tudi za Italijana več kot zanimivega. da je prav škoda ne opozoriti naših sosedov na ustvarjanje, ki je vsekakor bilo svetov Ijansko in umetniško uspešno. Obširno področje, ki ga je predavateljica obdelala v enem večeru, je vsekakor opravičljiv razlog za take «pomanjkljivost». Morda pa bi zato kazalo ob vrihodnji taki priložnosti posredovati Italijanom manjše področje, to pa bolj zaokroženo in morda z branjeni ilustrativnih prevodov. M. K. V Lipid razstava del primorskih umetnikov Kljub gosti megli, ki je sinoči legla na Kras, se je v razkošnem hallu hotela «Maestoso» v Lipici zbralo precej ljudi — med katerimi so bili tudi nekateri predstavniki oblasti in javnega življenja — na svečano odprtje razstave, na kateri ji večje število umetnikov članov društva likovnih umetnikov za Primorsko dalo to ogled kakih štirideset svojih del, olj, grafik, kipov in plastik. Kakor je poudaril v svojem kratkem nagovoru v imenu kulturne skupnosti občine Sežana Miro Kranjec, je skromnost primorskih likovnikov verjetno kriva, da velja ponekod mnenje, da Primorska v umetnosti zaostaja za drugimi predeli Slovenije. Razstava, ki so jo sinoči odorli v hotelu «Maestoso» pa to odločno demantira, kajti občinstvu bo do 5. februarja na ogled veliko dobrih in veljavnih del, ki zaslužijo vso pozornost ljubiteljev umetnosti. Gre za dela vseh stilov in tokov saj so plod likovne ustvarjalnosti zrelih slovenskih likovnikov, ki živijo in ustvarjajo na Primorskem. mili................................................... Z REDNEGA OBČNEGA ZBORA ADS pristojni odbornik Romano. Na seji so pregledali načrt za tečaje, ki jih bodo organizirali v šolskem letu 1973-74. Dežela bo dala na razpolago finančna sredstva za 56 tečajev, s sredstvi, ki jih je v ta namen nakazalo ministrstvo za delo, pa bo število tečajev narastlo na 237. Deželna podpora tem pobudam, o kateri bo v kratkem razpravljal deželni odbor, je predvidena v višini 600 milijonov lir. • V petek, 1. februarja, se bo kakor znano sestal deželni svet. V sredo bo na sporedu seja tretje stalne komisije deželnega sveta, ki bo obravnavala vprašanja šolstva v Furlaniji Julijski krajini. V četrtek bo seja prve komisije, ki bo razprayljala o usklajevanju deželnega z državnimi načrti in o predujmih za zasebna podjetja na področju avtoprometa. V petek, po seji deželnega sveta, pa bo zasedala druga komisija, ki bo vzela v pretres vprašanje uradnih spiskov kmetijskih operaterjev iz naše dežele. Deželni urad za šolstvo sporoča, da je bil v Uradnem vestniku št. 13 z dne 15. januarja 1974 objavljen odlok ministrstva za javno šolstvo z dne L avgusta 1973, s katerim je bil razpisan natečaj za zasedbo 294 mest svetovalca v sta-ležu vodilnega osebja osrednje in periferne šolske uprave. V deželi Furlaniji - Julijski krajini je na razpolago enajst mest. Uradni vestnik je na voljo interesentom v omenjenem uradu in na šolskih skrbništvih. Nova pogodba z bolnišnicami spodbuda za delovanje krvodajalcev V poročilu je predsednik naglasil težave, v katerih se nahaja združenje V nedeljo dopoldan je bil v kinodvorani Aurora redni letni občni zbor združenja krvodajalcev ADS, na katerem so odobrili poročilo predsednika, obračun in proračun združenja. Predsednik ADS dr. Raffaele Fertz je v uvodnem poročilu poudaril težave, v katerih se nahaja u stanova zaradi finančnih in drugih pomanjkljivosti, vendar pa vseeno uspešno vodi svojo človekoljubno dejavnost. V tem letu bi se moralo združenje okrepiti zlasti na organizacijski ravni ob podpori Združenih bolnišnic, s katerimi je sklenilo konvencijo. Na tej podlagi bo uprava bolnišnic podvojila vsoto, ki jo daje združenju za vsako steklenico krvi in sicer od dosedanjih 750 lir na 1.500 lir. Za preteklo leto pa bo uprava bolnišnic prispevala še z zneskom 5 milijonov in 500 tisoč lir. «S tem», je še dejal predsednik. «se zaključi doba. ko je združenje redno sodelovalo z bolnišnicami. ne da bi imelo redne pogodbe». V zameno pa je ADS odstopilo uporabo svojega dostavnega vozila - laboratorija bolnišnicam, ki bodo v tem premičnem središču jemala kri krvodajalcem za lastne potrebe. Vozilo bo ostalo last združenja, ki se ga bo posluževalo za propagando. Število članov združenja je naraslo na 8.112 in vsak je opravil poprečno 1,42 dajatev krvi. Tržaške krvodajalce prekašajo samo v Tržiču (1,92), v ostalih krajih naše dežele pa zaostajajo za njimi. Iz proračuna je zanimivo ugotoviti, da bodo na 19 milijonov lir dohodkov namenili skoro polovico (8 milijonov lir) za propagando. To dokazuje še enkrat, kolikšna je potreba po vedno novih krvodajalcih, po teh preprostih in pogosto neznanih ljudeh, ki nesebično darujejo tako dragoceno in življenju prepotrebno tekočino — lastno kri. Zato je tudi prav, da jim gre ob tej priložnosti javna zahvala. Izmaknili so mu listnico in ga porinili v morje Nič hudega sluteč se je 25-letni zidar iz Merana Orazio Tiraboschi včeraj zvečer sprehajal po obali v bar-kovljanskem portiču. Suknjič je imel v roki. Nenadoma se mu je zazdelo, da se v polmraku nekdo giblje za njegovim hrbtom. Ko se je ozrl, je zagledal dva mladeniča. Eden mu je zagrabil suknjič, drugi pa ga je porinil v morje. Premražen se je mladi zidar izvlekel iz vode. Na tleh je našel suknjič in listnico, iz katere so izmaknili 50 tisoč lir. Napotil se je na karabinjersko postajo, kjer je zadevo prijavil, nato pa se je zatekel v bolnišnico. Zaradi znakov zmrznje-nja so ga sprejeli s prognozo okrevanja v treh dneh. Včeraj malo pred 8. uro je v glavni bolnišnici umrla 63-letna Maria Elena lost iz Ul. Berchet 37. ki so jo sprejeli na zdravljenje v soboto ponoči zaradi hude pre-mraženosti. Ženska je verjetno zaradi nenadne slabosti obležala pred vrati stanovanja in komaj več ur pozneje so jo opazili sosedje, ki so poklicali Rdeči križ. Igor Bigatton, 13-letni dijak srednje šole «Sv. Ciril in Metod» pri Sv. Ivanu, bivajoč v Ul. S. Bortolo 9 je med uro telovadbe nerodno padel pri skakanju v višino. Odpeljali so ga v bolnišnico «B. Garofolo», kjer so mu ugotovili zlom desne piščali. Zdraviti se bo moral vsaj 40 dni. PREDAVANJE V AVDITORIJU Prof. Tranfaglia o povezavi med fašizmom in sodstvom Sinoči je v nabito polnem Avditoriju profesor s turinske univerze Nicola Tranfaglia obširno in poglobljeno obdelal temo povezave med sodstvom in fašizmom. Predavatelja je predstavil ravnatelj Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Sergio Zucca, ki je med drugim tudi poudaril vsakdanjo vlogo zatiranja določenih prekrškov politične narave kljub ustavnim določilom, ki še niso prodrla v stvarno delovanje sodstva. Predavatelj prof. Tranfaglia je analiziral sodstvo predvsem z zornega kota kontinuitete od časa liberalne Italije do fašizma in — delno —- do danes. V bistvu, je dejal, se je liberalna in «demokratična» predfašistična Italija posluževala takih metod vsiljevanja svoje politične volje sodnikom, ki naj bi bili neodvisni, da se jih je brez vsakih sprememb lahko posluževal tudi fašistični režim. Tu gre predvsem za podeljevanje povišanj, za premeščanja in za kaznovanje sodnikov. Na tak način so si že vlade pred Mussolinijem izsilile popolno nadzorovanje nad celotnim sodnim aparatom, ki je izvajal zakone kot je bilo v interesu vodilnega razreda — buržoazije. S fašizmom so se stvari samo rahlo spremenile in poostrile, sodstvo pa je bilo že prej popolnoma podvrženo vladi, ki mu je nakazovala svoja stališča in razlaganja zakonov. Tako se je lahko zgodilo, da so kaznovali samo ljudske «škvadre», ki so se upirale zločinskim škvadristom, slednjim pa niso niti skrivili lasu. šele po letu 1939 se je začelo tudi spreminjanje nekaterih struktur, tako da se je sodstvo «pofašistilo» tudi na zunaj. V okvir popolne predanosti sodstva fašizmu spada tudi ustanovitev zloglasnih posebnih sodišč, ki so sodila samo izrednim primerom političnih prekrškov, za vsakdanje zatiranje pa je povsem zadostovalo navadno sod-.stvo. Žal, je zaključil predavatelj, je struktura, s katero vladajoči neposredno nadzorujejo upravljanje pravice, preživela padcu fašizma in niti ustavna listina je ni mogla izbrisati. Sledila je daljša razprava, v katero so posegli številni študenti, vojaki, zgodovinarji in tudi sodniki. V razpravi so med drugim obdelali vprašanje «politizacije» sodstva — po izjavah reakcionarnih delov sodstva so namreč napredni sodniki uvedli politiko v sodne dvorane. Politika pa je bila na sodiščih vedno, saj se je pravica delila pp razrednem, to je političnem ključu, na podlagi tesne povezanosti med sodstvom in vladnimi strukturami. • Deželno odbomištvo za kmetijstvo je pripravilo nov zakonski osnutek za pomoč živinorejcem, o katerem bo v kratkem razpravljal deželni odbor. Dežela namerava še naprej podpirati rejo goveje živine, poleg tega pa -zakotisfcf osnutek predvideva vrsto posegov tudi v korist perut-rtfnarstvu in kucereji. Zakon naj bi določal v ta namen nekaj milijard lir. Prosveta Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu vabi vse svoje člane in prijatelje na predvajanje filma «Cvetje v jeseni». Filmska predstava bo jutri, 30. januarja točno ob 20. uri v društvenih prostorih. NAROČITE SE NA PRIMORSKI DNEVNIK Včeraj-danes Danes, TOREK, 29. januarja FRANC Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 9.36 — Luna vzide ob 9.37 in zatone ob 23.42. Jutri, SREDA, 30. januarja MARTINA Vreme včeraj: na j višja temperatura 8,8 stopinje, najnižja 5.9, ob 19. uri 7,4, zračni pritisk 1022,9 mb rahlo narašča, veter 2 km južni, vlaga 88-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mimo, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. in 28. januarja se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 23 oseb. UMRLI SO: 90-letni GugUelmo Glorio, 84-letni Giuseppe Affatati, 79-letna Luigia Marcuzzi vd. Pisa, 67-letna Caterina lakopic, 86-letna Natalia Hrast vo Ivancich, 75-letni Mate Nazor, 70- letni Pietro Maier, 82-letna Francesca Rubino vd. Leo, 63-letni U-baldo Fachin (Zumin), 59-letni Vinko Slokar, 66-letni Francesco Stradi, 73-letna Angela Mahnič vd. Flego, 73-let-ni Luigi Rizzotti, 58-letni Tarcisio Belletto, 61-letni Severino Russian, 71- letna Anna Vigini vd. Busechian, 76-letna Anna Samcich vd. Piuca, 76-letna Domenica Apollonio vd. Rossetti, 80-letni Tommasino Ferrara, 72-letna Caterina Bellussi por. Santin, 56-letna Aurora Danieli vd. Keber, 71-letna Laura Tolusso in 62-letna Maria Elena lost. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 8.30) Godina Patuna. Trg sv. Jakoba 1: Grigolon. Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001): Pro-sek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121): Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (tel. 231-137): Milje (tel. 271 124). STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Karl August Gòmer P E P E L K A Pravljica v štirih dejanjih Prevod: Fran Govekar Scena: Demetrij Gej Koreograf: Selma Micheluzzi Kostumi: iz fundusa SSG Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 29. t. m., ob 15.30 Slovenski klub vabi danes, 29. jan. ob 20.30 na predavanje: prof. Pavle Merku NAREČJE TERSKE DOLINE To predavanje, trenutno še posebno aktualno zaradi prepovedi pošolskega pouka v Teru in Brdu. je imel prof. Merkù novembra v škrutovem za študijski center Nediža. DISCO KLUB Ul. Ginnastica 72 Ciklus: glasbeno ustvarjanje Danes, 29. januarja 1974, ob 20.00 «Od prvih glasbil do sodobnega orkestra» Sodeluje: JANKO BAN Na sporedu zanimive plošče, glasbeni filmski vložki. Izleti SPDT priredi v nedeljo, 3. februarja avtobusni izlet na Krvavec. Avtobus bo peljal mimo Doline, Boršta, Boljunca, Opčin, Proseka, Križa in Trsta. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9/1 pri gospe Miličevi do srede, 30. t.m. (od 9. do 14. ure). Ceno izleta je treba poravnati takoj v Ul. Ceppa ali pri vaških poverjenikih (tako kot za smučarski tečaj). Potovalni urad AURORA sporoča, da je za izlet v Zagreb, 3. februarja, na razpolago še šest prostorov. Razna obvestila Jutri, 30. januarja bo ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma drugo predavanje iz ciklusa šestih predavanj «Umetnost na slovenskem». Predaval bo dr. Emilijan Cevc iz Ljubljane o «Gotiki na Slovenskem». Predavanje bo spremljalo predvajanje barvmh diapozitivov. Razstave V občinski galeriji je odprl razstavo svojih del tržaški slikar Renato Ariosi. Razstava bo trajala do 3. februarja. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi so odprli postumno razstavo del tržaškega likovnika Carla Walcherja, ki je umrl pred dvema letoma. V prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 razstavlja Atilij Kralj. Razstava bo trajala do 18. februarja in je občinstvu na ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12., ter od 16. do 19. ure, ob sobotah od 17. do 19. ure. mm BANCA DI CREDITO DI TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL F FILZl 10 ’ 38-101, 38-045 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar 701.— Funt iterling 1.556.— Švicarski frank 210,75 Francoski frank 132,50 Nemška marka 250,— Avstrij'ski šiling 33,70 Dinar: debeli dO- drobni dO,— MENJALNICI vseh tujih valut Gledališča OBČINSKO GLEDALIŠČE «G. VERDI» Operna sezona 1973-74 6. februarja bo premiera opere Pendereckega «Diavoli di Londun». Nastopili bodo Nelia T’Hezan, Anna Fonda, Gianna Jenco, Eleonora Jankovič, Mariarosa Carminati, Rose-marie de Rive, Mario Basiola, Carlo Cava, Piero Filippi, Nino Carta, Sergio Tedesco, Pier Francesco Poli, Dario Žerjal, Claudio Giombi, Ivan Sancin in Federico Davia, kot recitatorji pa Sergio Pieri, Boris Batic, Ezio Maria Biondi in Ronaldo Bonacchi. V operi bo nastopil tudi zbor krakovske TV pod vodstvom dirigenta Tadeus/a Dobrzanskega. ROSSETTI Tržaško Stalno gledališče bo imelo od jutri, 30. t.m., dalje v gosteh, z iz-venabonmajsko predstavo Shakespear-jeve drame «Beneški trgovec», skupi-na Maria Scaccie. Kino La Cappella Undeground 17.00—18.30 -20.00-21.30 «Una notte a Casablanca» (A Nicht in Casablanca), barvni film Archiea Maya; igrajo Groudho Harph, Chico Marx. Nazionale 16.00—22.15 «La lunga pisi® dei lupi». Barvni film povzet po romanu Jacka Londona. Doug Me Claure, Angelica Ott, Roberto Blanco, Harold Leipnitz. Excelsior 16.00—22.15 «La polizia sta a guardare». Barvni film. Igrajo Enrico Maria Salerno, Le J. Cobb in Jean Sorel. Grattacielo 16.00—22.15 «Sedicianni». Barvni film. Igrajo Eli Galleani, Giorgio Ardisson, Anthony Steffen. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «La terra si dipinse di rosso» .Barvni film. . Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film. Ritz 16.00—22.00 «Zanna bianca». Barvni film posnet po romanu Jacka Londona. V glavni vlogi igrajo Franco Nero, Virna Lisi, Fernando Rey> Carole Andre itd. Aurora 15.30 «Lucky Luciano». Barvni film. V glavni vlogi igra Gian Maria Volontè. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30-21.45 «Paolo il caldo». Giancarlo Giannini. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristaflo 16.00 «UFO — Distruggete base Luna». Barvni znanstveno fantastični film. Impero 16.00—22.00 «Signore e signori». črnobeli film Pietra Germija. I-grata Gastone Moschin in Silvia Koscina. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 «Giochi d'amore di un’aristocratica». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Troppo rischio per un uomo solo». Barrai film z Giu-lianom Gemmo. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Bisturi la mafia bianca». Barrai film. Enrico Maria Salerno, Senta Berger. Ideale' 16.00 «Attento Gringo è tornato Sabata». Barrai western film. Fernando Sancho in Rosalba Neri- Abbazia 16.00 «Sull'orlo della paura»-Barrai film. Igrata Mia Farrow in T. Courtenay. Astra 16.30 «Terrore cieco». Barvni film z Mio Farrow. Prepovedano mladini pod 14. letom. Radio 16.00 «Quello sporco individuo». Igra Frank Sinatra. Barrai film. Ariston 16.00 «Dieci incredibili giorni». Igrajo Orson Welles, Anthony Per-kins, Michel Piccoli in Marlene Jo-bert. Kriminalka. Šolske vesti Osrednji odbor združenj staršev o-penskega didaktičnega ravnateljstva vabi na sestanek, ki bo jutri, 30. januarja 1974 ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Prispevki V počastitev spomina gospoda Ton-čija Tomažiča daruje Ljuba Gržinic 10.000 lir za sklad Sergija Tončiča. Viktor in Angela Rojc darujeta 2.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, s Kolonkovca in od Sv. Ane. V spomin Marice Tončič daruje Josip Sandaij 5.000 lir za sklad Sergija Tončiča. | V spomin Franca Brceta daruje skupina žen iz Boršta 5.000 lir z« PD Slovenec. V počastitev spomina pok. Karla Sosiča so bivši partizani in vaščani nabrali v gostilni Veto denar za venec in 25.500 lir za spomenik padlini v NOB na Opčinah. Dne 26. t.m. nas je za vedno zapustil naš predragi MATE NAZOR Pogreb bo danes, 29. t.m. ob 14.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest naznanja žena Anica s hčerko Ivico, bratje, sestre in drugo sorodstvo Trst, 29. januarja 1974 Nepričakovano nas je zapustil naš dragi VINKO SLOKAR Pogreb bo danes, 29. januarja ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: hčerki Silva in Elvi, brat Milan in sestri Slavica in Emi z družinami Trst, 29. januarja 1974 29. januarja 1974 PO PODATKIH PROMETNE POLICIJE ZA LETO 1973 ZAHTEVA POKRAJINSKIH SVETOVALCEV KPI Povečanje števila prometnih nesreč : Goriška mora enakopravno sodelovati 1970. leta 27 mrtvih, lani pa 50 pri storitvenih menjavah z Jugoslavijo Koncert slovenskih solistov in nastop praških umetnikov V teh podatkih so vključene tudi nekatere prometne nesreče, ki so se pripetile v obrobnem delu goriške pokrajine in onstran meje Komplementarnost obmejnega področja je enotno obravnavana v deželnem razvojnem načrtu Tržaški odsek prometne policije i družbam, koliko goriva nai v do-je izdelal statistične podatke o prò-1 ločenem mesecu porazdelijo med Ketnih nesrečah v letu 1973. Podatki jasno kažejo na povečanje števila prometnih nesreč v primerjavi s prejšnjimi leti. Povečalo se je predvsem število smrtnih nesreč, ki se je v treh letih skoraj podvojilo. Leta 1970 je bilo namreč na cestah tržaške pokrajine 27 mrtvih, lani pa kar 50. Povečalo se je tudi število ranjenih, vendar Pa ni to povečanje tako očitno. Pred stirimi leti je bilo 1.009 ranjenih, ,ani Pa jih je bilo 1.187. število oesreč, ki niso terjale smrtnih žrtev pa tudi ne ranjencev je osta-10 v bistvu nespremenjeno. Mnenje poveljstva prometne poli-cjjo Pe: da to naraščanje ni zaskrbljujoče, če upoštevamo istočasno povečanje prometa. V odstotkih kaže, da se je celo število prometnih nesreč zmanjšalo, če jih Primerjamo s številom avtomobi-., ki krožijo po tržaški pokrajini. Obenem pa moramo tudi upošte-ya“; da se ti podatki ne nanašajo jžključno na tržaško pokrajino, saj tržaški odsek prometne policije skr-m tudi za varnost prometa na avtocesti do Moščenic in na državni nesti do Tržiča, torej tudi v delu Goriške pokrajine, prav tako pa so v teh podatkih vštete tudi nesreče, ., 80 se prinetile italijanskim držav-lanom onstran meie in o katerih So jugoslovanske oblasti nosredova-6 nodatke tržaški prometni policiji. ^vUo nasreč v zadnjih štirih kmete. Slednji bodo hodili po gorivo z boni, ki jih bodo prejemali pri UMA. Gorivo za ogrevanje toplih gred in živinskih hlevov ter farm pa bodo prejemali kmetje oziroma živinorejci iz zalog, ki jih nadzorujejo prefekture. Za nov železarski obrat v naši deželi Državna ustanova za rudarska in železarska podjetja EGAM je pripravila petletni načrt za razvoj tovrstnih dejavnosti v razdobju 1973-77. Pred njegovo izročitvijo Medministrskemu odboru za gospodarsko načrtovanje, je ministrstvo za državne udeležbe predložilo načrt predstavnikom dežel in sindikalnih organizacij. V zvezi s tem vprašanjem sta se predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Comelli in odbornik za industrijo in trgovino Stopper včeraj v Rimu sestala s podtajnikom na ministrstvu za državne udeležbe Pobuda cele vrste tržaških kra-„ . . , „ jevnih ustanov, dežele in ministr- Prmcipom m predstavnikom EGAM stev za Vgradnjo avtocestnih po-Einaudijem. Predstavnika naše de- vezav in drugih infrastruktur pri žele sta naglasila, da bi moral Fernetičih na Tržaškem, je spod-biti načrt bolj točen kar zadeva budila pokrajinska svetovalca KPI program raziskovalnih del in ustrez- Silvina Poletta in Tullia Paizo, da nih naložb, zlasti kar zadeva raz- s(.a poslala pokrajinskemu odboru voj rudarstva v Rablju. Coloni in zahtevo, naj preuči nadaljnji raz-Stopper sta nadalje predlagala, naj voj obmejnih odnosov. Za ta korak bi država poskrbela za uresničitev sta se očitno odločila zato, ker večjega železarskega obrata v Fur- naša pokrajina izgublja pobudo iz laniji - Julijski krajini, ki naj bi I svojjh rok ter so se tržaški krogi potegnil za seboj še druge proizvod- pokazali za veliko spretnejše in pone panoge. j gurrmejše od nas. V uvodu svojega predloga sve-7: »irrr itovalca navajata številne ukrepe v MSIOpnikl Altlt zvezi z mejnim prehodom pri Fer- ‘ netičih. Omenjata ustanovitev med- v naSf 111 mestu narodne komisije, ki bi morala do- ločiti avtocestno povezavo med Skupaj s funkcionarji Evropske ban- j Ljubljano in Trstom in carinsko 1970 1971 1972 1973 Smrtne nesreče Nesreče 26 33 37 42 z ranjenci Ostale 704 690 735 828 nesreče Skupno Mrtvih tanjenih 602 536 644 664 1.344 27 1.009 1.259 34 1.034 1.416 43 1.155 1.534 50 1.187 ITALIJANŠČINE V ISTRI Furlanski pisatelj Carlo Sgorlon ■ častni gost seminarja Zarumivi so tudi podatki, ki se nanašajo na število nesreč v posameznih mesecih lanskega leta. Naj-... Prometnih nesreč je bilo v ju-cm-v naimanj pa v februarju t<*U. Po sedem smrtnih nesreč, o-T^rat z 10 mrtvimi in 4 ranjenimi, bilo v juniju in avgustu, največ mrtvih pa je bilo v marcu (12) * '°i.V sarn*h dveh prometnih nesrečah. Ranjencev je bilo največ v maju (143)i najmanj pa v februarju 'M). za preg]e(j podajamo lestvico P° mesecih s številom prometnih nesreč, smrtnih žrtev in ranjencev: nesreč mrtvih ranjenih Januar ne 2 Februar 84 2 Marec 121 12 April 126 4 Maj 151 4 Junij 150 10 Julij 154 4 Avgust 152 10 September 148 3 Oktober 129 5 November 116 1 0«eember 87 3 SKUPNO 1.534 50 Tem golim statističnim podatkom dodajamo dejstvo, da je znižanje ‘levila nesreč v decembru dokaj nenavadno in ga je treba pripisati Predvsem prepovedi vožnje oh nedeljah in praznikih. Zato bo treba 'j, prihodnjih mesecih nozorno slediti razvoiu prometa, kaiti. če bo vladni odlok še vedno v veliavi lahko oričnkuiemo nadaljno zmanjšanje števila nesreč. 81 59 95 92 143 118 116 109 120 93 95 66 1.187 ke za razvoj bodo obiskali danes naše I cono. Ustanovljena je bila tudi me-mesto)predstavniki združenja evropskih I šana italijansko - jugoslovanska ko-občin in krajevnih uprav (AICCE) misija, ki naj reši vprašanja v Mai tini, Dozio, Vicario, Ratti in Di zvezi z mejnim prehodom. Z itali-Gioia, ki bodo na sedežu odbomiš-1 janske strani so v tej komisiji prediva za krajevne uprave in ob prisot- stavniki zunanjega in notranjega nosti odbornika Cociannija govorili o ministrstva, vladnega komisarja deterrai! evropskega združevanja. Po o- ter diplomatsko zastopstvo bisku našega mesta bodo zastopniki Italije za razmejitev. Predsedstvo te organizacije, ki združuje dandanes deželnega odbora je predlagalo, naj udi deželne uprave, odšli v Videm. v ta odbor ykIjucjjo se predstavnika mešane italijansko - Jugoslovan-I sk6 komisije, pokrajine in dežele. VČERAJ SE JE ZAČEL V PORTOROŠKEM AVDITORIJU Ikor^siSTrv^o^kafer.^fpn" sostvovali tudi predstavniki ANAS, „ ____^ ^ ^ . tržaškega pristanišča in nekaterih SEMINAR ZA PROFESORJE Rim zahtevo, da tudi njihove zastopnike vključijo v mešano komisijo, ker obstaja tesna povezava med tržaškim in goriškim gospodarstvom v menjavah z Jugoslavijo. , , ... ... , Upoštevajoč vsa ta dejstva, sta njem delu organizacije v luci no- ^ pokrajinska svetovalca Po-y.h ustavnih dopolnil Zveza pnja-1 ^ inPpaizJa pokrajinskemu od-teljev mladine si bo se naprej pri- ^ pre(ji0g v katerem pravita, zadevala pomagati pri reševanju . ^krajinska uprava skupno z problematike otrok mladine in dru- b(^ klicanimi krajevnimi u-zme Predvsem v temeljnih organi- I^JamL zlasti Gorico in Trži-zacijah združenega dela m v kra- ^ išee delavno sodei0vanje s jevnih skupnostih^ ^ tržaško pokrajino in deželo, da bi XT u r v ,, bile v okviru komplementarnosti Na obali sa zaključili prvo šolsko Ltorilnosti v menjavi na mejnem polletje m učenci bodo imeli zdaj I obm0ČJUi pri vgradnji avtoportov teden zimskih počitnic. I . Fernetičih in Vrtojbi ter drugih Na oanovmh šolah so letos za- infrastruktur enakovredno zastopa-belezih boljši uspeh kot lam v koristi celotnega področja med prvem polletju. Na osnovni soh Jan- Tr_tnm in Gorico ka Premrla Vojka je izdelalo raz- R^soluclja p^pira pobudo goriš-red 85% učencev kar je za odsto- kih zavodiv za vkijučjtev goriške tek več kot lam V prvih razredih ine y mešano italijansko . ju. je bil uspeh stoodstoten, zelo dobre ‘bslovansko komisij0, da bi v njej rezultate pa. so dosegk tudi J tre- sk stališča glede po- ljem razredu. V višjih razredih je utike avtoportov, mednarodnih sto-največ negativnih ocen iz an<% rilnostj. infrastrukturnih objektov sčine, matematike in slovenščine. in v okviru programske Na osnovni Soh Pmka Tomažiča v dežele Furlanije - Julijske Kopru pa je izdelalo razred /o krajjne Svetovalca nadalje pred-učencev, kar je za 2% boljši uspeh la ata izdelavQ ^ kateri kot lam v prvem polletju. Podoben naj bj v okviru osme sociai„o - go-uspeh so zabeležili tudi na osnovni spodarske conei ki obsegai razen v Semedeli. Gradeža, vso Julijsko krajino, do- Tudi na gimnazijah beležijo bolj- Kako k z gorivom za kmetijsko rabo Ministrstvo za kmetijstvo sporo-da bo pri dobavah goriva za kmetovalce od 1. februarja letos Velial naslednji pravilnik: ministrovo bo do 15. vsakega meseca prek UMA (Utenti Motori Agricoli) sporočilo ministrstvu za industrijo, koliko goriva potrebujejo posamez-bc pokrajine. Ministrstvo za indu-O*ijo bo nato naročilo petrolejskim V portoroškem Avditoriju se je včeraj dopoldne začel 13. seminar italijanskega jezika in kulture za učitelje in profesorje, ki poučujejo na italijanskih šolah v slovenski in hrvatski Istri in za učence višjih razredov srednjih šol. Ob otvoritvi so bili prisotni številni predstavniki tukajšnjega političnega in kulturnega življenja, med njimi tudi republiški podsekretar za kulturo Ela Ulrih. Udeležence in goste je pozdravil dolgoletni organizator seminarja ravnatelj italijanske gimnazije v Kopru prof. Miroslav Že-kar. Poudaril je, da predstavlja seminar že dolga leta kontinuirano obliko spoznavanja z matičnim jezikom in kulturo. Ob Otvoritvi je govoril tudi član mešanega jugo-slovansko-italijanskega odbora za izvajanje londonskega memoranduma prof. Guido Gerin/'Zahvalil se je tako jugoslovanskim kot italijanskim šolskim oblastem, ki so tudi letos poskrbele za kvalitetne predavatelje in aktualne teme. Se minar bo trajal do 2. februarja in se ga bo udeležilo okrog 350 profesorjev, učiteljev in dijakov šol s poukom v italijanščini, v slovenski in hrvatski Istri. Na sporedu bodo razne teme s področja literature, umetnosti in pedagogije. Kot vsako leto bo prisostoval seminarju tudi častni gost, tokrat furlanski pisatelj Carlo Sgorlon. Govoril bo o svojem literarnem delu in storitvah. Med seminarjem bodo tudi odprli razstavo šolskih knjig ter raznih avdio-vizualnih in drugih pripomočkov sodobnega pouka. * # * V nedeljo so v Črnem kalu nad Koprom slovesno proslavili začetek gradnje obalnega višinskega vodovoda. Ob tej priložnosti sta govorila predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan in predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Sed; mak. Poudarila sta, da je osaoski vodovod prvi, ki so ga zečeli graditi istrske vasi v okviru višinskega vodovoda. črnikalska krajevna skupnost zasluži vse priznanje zaradi samoprispevka in zaradi prostovoljnega dela, pomemben pa je tudi delež jugoslovanske ljudske armade. darstvo. ločili pravo mesto za tržiško pri- ] Uslužbenci podjetja SIP izražajo stanišče in za vse posoško gospo- svojo solidarnost z uslužbenci pri SITE, protestirajo spričo takega protisindikalnega zadržanja vodstva SITE in pozivajo pokrajinske in deželne predstavnike oblasti naj posredujejo v zadevi za pozitivno rešitev spora in normalizacijo položaja v tem podjetju. Industrijska pogodba prenesena tudi na lesni obrtniški sektor Tudi delavci in uradniki obrtniš-1 kih podjetij za obdelavo lesa in | plutovine v goriški pokrajini so obnovili dopolnilni pokrajinski sporazum: prejšnji teden so takšen spo-1 Anketa TV o socialni pomoči v Gorici Pred kratkim se je ekipa itali- razum sklenili gradbeniki in ples- janske TV pod vodstvom režiserja karji obrtniških podjetij. Tullia Altamure mudila v Gorici, Sporazum, sklenjen med sindikal- kjer je na sedežu županstva in po nimi predstavniki kategorije in o- domovih tistih občanov, ki so de-brtniško zvezo, je velikega sindi- ležni pomoči občinskega socialnega kalnega pomena, ker je to prvi skrbstva na svojih domovih, nanra-primer, s katerim se pridobitve in- vila anketo in vrsto TV posnetkov dustrijskega sektorja prenašajo na o njihovem življenju in oblikah so-obrtniškega. Na takšen način so cialne pomoči, ki so je deležni od prenehale diskriminacije med delav- strani goriške občinske uprave, ci ker postavlja tehnološki napre- To anketo bodo posredovali po dek proizvajalce v industrijskih in TV v rubriki «Dnevi Evrope», ki obrtniških obratih na isto raven, j0 predvajajo v dnevni oddaji ob hkrati pa odpravlja novi sporazum torkih ob 12.55. Ker anketa zani-nesmiselno konkurenco z malimi | ma številne Goričane, opozarjamo proizvajalci. Obrtniški sektor je imel občas Prejšnji četrtek je SKPD «Mirko Filej» v Gorici priredilo lep glasbeni večer na katerem so sodelovali znani slovenski umetniki. Koncert v cerkvi sv. Ignacija na Travniku je nudil občintsvu številne skladbe največjih mojstrov starejše in novejše glasbe. Na koncertu so sodelovali sopranistka Nada Vidmarjeva, altistka Bogdana Stritarjeva, tenorist Ludvik Ličer ter organist Hubert Bergant. Vsi so že nastopili v našem mestu ob drugih prilikah, zlasti prof. Bergant, ki je s svojimi samostojnimi orgelskimi recitali že 0-svojil našo publiko. Vokalni del koncerta je obsegal v glavnem odlomke iz oratorijev in kantat, pa tudi samospeve. Z največjim številom skladb je bil zastopan J. S. Bach. Prav njegove odpela še Haasovo «Romarsko geslo», kjer pride do izraza že modernejši čeprav še vedno romantični slog. Svojsko vlogo je imel na tem koncertu organist prof. Hubert Bergant. Že dognana spremljava vseh vokalnih skladb je bila zelo odgovorna naloga, ki zahteva pravega umetnika s precizno tehniko, kar Bergant tudi je. Seveda je imel še večjo vlogo v samostojnih skladbah, ki jih je na tem večeru predstavil. Slišali smo najprej J. Langlaisa «Dialogue sur les mixtures» in J. Alaina «Litanies», dve skladbi s pristno moderno, nekoliko eksotično melodiko in zahtevno tehniko. Ves umetniški elan pa je orgelski solist razpel v Lisztovi skladbi «Preludij in fuga na ime Bach». Pri tem je lahko s skrajno razvejano skladbe so dale pravi ton celotne-1 in briljantno Lisztovo umetnino po-mu večeru in tako zelo duhovno kazal vso prav trascendentalno teh-karakterizirale ves koncert. Med niko in izrazno zmogljivost mogoč-temi naj posebej omenimo arijo za nega inštrumenta. Romantika ma-tenor iz Božičnega oratorija s skraj- džarskega svetovljanskega in obe-no virtuozistično solistično tehniko nem mističnega skladatelja daje tu (ki jo je solist tenorist Ličer prav organistu vse možnosti, da se iz-ustrezno obdelal) ali pa čudovito pove. In to je spet zgovorno in pre-«Hrepenenje po smrti» pa še «Mo- pričljivo dokazal Hubert Bergant, z litev» v zelo fini izvedbi Nade Vid- zeio snroščeno igro in izbrano re-marjeve. Enako tehtno in še iz- gjstracijo. redno barvito je podala nekaj Ba- . chovih skladb Bogdana Stritarjeva. Ia Prfv posrečeno dialog.ran^ kot npr. «Na veliki petek» ali «O Hf1 mstrumentaln.m ter vokalnim H.endEg. rSSd. Maka- jalci- Nad» Vidmar In Bojana M-ma številne Goričane, opozarjamo bejec» ali Beethovnovo «Busslied», Tajd prk^cèrtnieten0r ter Hubert na to oddajo, ki bo morda danes, Bergantoreeirki monter, sona vi- ah pa v enem naslednjih torkov. I lastne vloge. Bogdana Stntai jeva je nonstvnHH vrsto del in pa v enem nasieonjm rorsov. .mauic v^c. ^ | sokj ravni poustvarili vrsto del in vn ("*»vZakf š1et'vednnVniso odsTra- I......mn,. ............................................................ j ^e'^"ene uZ-tnOT« tTkZsta- RODITEUSKI SESTANEK NA UČITELJIŠČU vu (težav, ki še vedno niso odstranjene), vendar ni v zadnjih letih nikoli nazadoval. Pogodba velja za celo področje ter je še zlasti pomembna za okoli 500 delavcev in delavk, zaposlene v majhnih obratih pri Marianu in Krminu. Seveda niso v tem številu všteti delavci, ki opravljajo delo doma. re kot nove. Več sodelovanja z nižjo soh za boljše učne uspehe dijakov Podpreti upravičene zahteve dijakov - 0 delu šolskih svetov gon- V soboto zvečer je bil risalnici slovenskega učiteljišča v Ul. Croce v Gorici roditeljski sestanek za starše in vzgojitelje dijakov. V soboto občni zbor goriške Pro Loco V soboto, 2. februarja bo ška J?® V100 ,irn?*a svoj vsa^°'et’ I Starše in profesorje je pozdravil m občm zbor, ki bo na društvenem ravnatelj f. Seražin, ki je pred. sedežu (Borgo Castello) s pričet- vsem prikazal Splošnt, učne uspehe kom ob 16 30. Na dnevnem redu dijakov y m trimesečju. Ugo-imajo izvohtev novega predsedm- L u je da je bil pop^eri učni ka, tajnika in skrutinatorjev Poro hJlx)lj nizek kot pa bi bilo čilo dosedanjega predsednika, fi- kar ve]ja zlasti za nizje nančno poročilo, izvolitev ožjega razrede pri tem je vzrok tudi raz. odbora in odbora preglednikov ra- hka y ocenjevanju pri profesorjih i-imm/ ter raznn enotne nižje srednje šole in pri onih na višji srednji šoli. Gre za dejstvo, kakor je poudaril sam ravnatelj, da je kriterij ocenjevanja med obema šolama razbčen predvsem zato, ker je nižja šola obvezna in pripravlja učence za takojšnjo Pokrajinsko tajništvo sindikata vključitev v delo. višja šola pa je telefonskih uslužbencev v Gorici je prost0voljna in ima zahtevnejši uč na svojem zadnjem sestanku prò- ni program višje stopnje, učilo razvoj sindikalnega spora pri c tpm v ZVezi se ie razvila de-podjetju SITE, kjer so ^ajanjal^^ zašla v krizo zaradi nepopusUji; “ ^ staršev. Id so bili mne-vega in togega stališča vodstva, ki P dij ki ali ne znajo u. ne mara upoštevati upravičenih • premaio učijo doma. Pnzadetih uslužbencev. so ^ n^enja najJbi ^ še uspehe kot lani. Na koprski gim- .................................................... koncu leta vodstvo šole in profeso- naziji je učni uspeh kar za 3% bolj- | | rji stopili v stik s profesorji in ši od lanskega. S pozitivnim uspe hom je zaključilo polletje 80°4 učen- j cev, v enem izmed četrtih razredov pa je uspeh celo 100-odstoten. Dija-1 kom delajo največ težav matematika, fizika in jeziki. * • • Solidarnost s telefonskimi uslužbenci V Kopru se je sestala komisija za narodnostna vprašanja pri obalni konferenci SZDL. Obravnavali so položaj italijanske narodnostne skupnosti v luči novih ustavnih določil ter se pogovorili, kako naj bodo pravice in dolžnosti te skupnosti aŽSrRJISS. TSmZ I "V ske unije za Istro in Reko. Naša dežela nasprotuje «industrijskim» načrtom za okrepitev živinoreje Vesti z onstran meje V Portorožu se je prejšnji teden končal dvodnevni seminar za občinska vodstva Zveze prijateljev mladine. Razpravljali so o nadalj- KOMIS1JA /A KADROVSKA VPRAŠANJA STROKOVNI SLUŽBE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI ZA CESTE Vabi k sodelovanju več gradbenih inženirjev in tehnikov za nadzor nad deli pri izgradnji obalne ceste (prva faza — Ankaransko križišče) Kandidati morajo imeti diplomo FAG G ali Tehniške srednje šole in nekaj let delovnih izkušenj na neposrednem izvajanju del. Delo je mogoče nastopiti takoj. Obvezno je 3-me-sečno poskusno delo. Pismene ponudbe naj kandidati vložijo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Republiška skupnost za ceste Strokovna služba Ljubljana Prešernova 23 V četrtek, 24. januarja, je v dvorani Glasbene šole v Ul. Oberdan nastopil znani ansambel stare glasbe «Symposium musieum» iz Prage. ki ga v našem mestu že poznamo po lanskem koncertu v Attemsovi palači. Ta glasbena skupina, ki jo sestavlja osem članov, ie specializirana v izvajanju renesančne in srednjeveške muzike. Vodi io samo pretveza za zanemarjanje Ladislav Vachulka, ki je tudi sam pouka. muzikolog in prav na tem koncertu Ravnatelj je zaključil z zahvalo je skupina izvajala sedaj odkrito svetu staršev gimnazije - liceja za skladbo renesančnega mojstra Lo-njegovo posredovanje na župan kovica Grossija da Viadana( ki io stvu kar se tiče obnove opreme tudi je Vachulka sam odkril v reki bona učiteljišču ter ugotovil, da je nonjskj kniižnici). To je obširno in-županstvo že začelo z nekaterimi strumentalno delo. ki nosi naslov deli, druga pa so obljubili v krat- ^sinfonie musicali» (Torneo nvisi-kem, kar velja zlasti za obnovo ca]e fje]]e città italiane) s nodna-šolskih klopi in sanitarij. slovi, kot npr. La Romana, La Ve- Roditeljski sestanek se je zaklju- netiana. La Ferrarese itd. Koncert čil z razgovorom staršev s profe- sam je lepo uspel, zlasti ker so sor ji o p«irobnih uspehih posamez- vsa dela še bolj originalno in nrisinih diiakov no zaživela na starih glasbilih, kot 1 so fidula, organistrum. čembalo, viola da gamba, viola d’amore, bombarda in druga, noleg običainih pihal, godal in trobil. Prav zaradi je imel ves koncert praš^h umetnikov še svojo glasbeno-zgodo-vinsko vrednost in je predstavila! pravo poslastico za ljubitelje muzikalnih raritet. V Gorici imamo dve pak tudi na splošno z našo prosveto in čitatelji glede leposlovnih in drugih novosti na knjižnem trgu. To sta knjigama «Carducci» v i-stoimenski ulici, ki je lani praznovala 50-letnico svojega delovanja in pa «Katoliška knjigarna» na Travniku. Med tem ko se prva ukvarja v večji meri s prodajo pisarniških potrebščin in med drugim zalaga V zvezi z rimskim sestankom z jstirni tudi podeželske občinske med gospodarskimi ministri in pred- Uprave po državi, pa Katoliška stavniki italijanskih dežel z na- Opnama, poleg prodaje nabožnih vadnim in posebnim statutom, o predmetov, posveča večjo pažnjo katerem smo poročali v zadnjih tudi knjižnim novostim in ima v dneh, se je zvedelo še nekaj po- tem oziru stalne stike z viri slo-drobnosti. Na sestanku so razprav- venske knjižne kulture tudi v ma-Ijali o naložbah, ki _ naj bi jih yéni domovini, država sprožila v letošnjem letu z Med novostmj zadnjih tednov naj namenom, da bi se zoperstavila na- omenjmo predvsem prvi zvezek raščajočemu gospodarskemu _za' \ «Male splošne enciklopedije», ki bo stoju. Poleg gospodarskih ministrov I .zSja v treb knjigah ter stane v (Giolitti, Colombo in La Malfa) 501 subskripciji 28.000 za vse tri knji-se sestanka udeležili minister za prva knjjga, ki je že v pro-dežele Toros, minister za promet d .. obsega gradivo od A do G Preti, minister za kmetijstvo Fer- ter ’na nad 600 straneh v osmerki rari - Aggradi, podtajnik na mini-1 jn g Svilnimi ilustracijami zelo strstvu za proračun Moriino in pred- podrobno obravnava obsežno enei-stavniki vseh italijanskih dežel. I ^lopedično gradivo s posebnim ozi-predsednik deželnega odbora Fur- rom na p^rebe slovenskega razum-1 ani je - Julijske krajine je na se- nika Stanku zagovarjal interese naše de- ’ ktična in korjstna zbir- kmetijstva V zjezi š "promSom se ka je «Mladi vedež», ki obsega štol e^zeTza nadaljnje "redno knjige v skupni cem^^ £ rtóK^dJle^ steanL ^ jf8 bogato ^strirajia ir ze- enote' V^zvezI S“jsfvoS ^ ^ 3 Comelli dejal, da se deželni organi cednem redu od A do Ž. ne strinjajo z načrtom EFIM, češ Med novostmi naj omenimo še da gre Jza pobudo, ki je bistveno tri praktične zvezke za glasbeni industrijske in ne kmetijske nara- pouk, ki jih je uredil glasbeni pe-ve (EFIM — Državna ustanova za dagog Janez Bitenc ter so po g naložbe na jugu države, namerava enotnega gradiva opremljeni tudi z organizirati V Italiji široko vzrejo ilustracijami o skladateljih in po živine v sodelovanju tudi s tujimi datkih o njih ter z napotki 'z glas dobavitelji, kar naj bi povečalo bene teorije m prakse. Dalje naj proizvodnjo mesa na notranjem omenimo tudi novo knjigo «pod pe-L,OT1Ì j resa partizanskega pisca A. Kluna ________ Z naslovom «Po poteh Sardincev», • Danes ob 18.45 v prvem ali ob ki opisuje tudi trpljenje številnih 19.15 v drugem sklicu bo v občin- primorskih rojakov ki so sh preko skem raravoslovnem muzeju občni I posebnih delavskih bataljonov, zbor «Pro natura carsica». 1 katere jih je stepel fašizem, v p vodstvom nižje srednje šole ter se skušali pogovoriti o načinu ocenje vanja zlasti v zadnjem razredu ni žje šole ter ga skušali približati in premostiti sedanje razlike. Ravnatelj je še govoril o ustanovitvi šolskih svetov, ki bodo imeli precej besede pri šolskih zadevah zlasti kar se tiče priprave tečajev, izletov, udejstvovanja na kulturnem področju itd. Dotaknil se je tudi zadnje dijaške stavke ter bil mnenja, da je treba upoštevati njihove slovenski tizanske vrste in v NOB. Knjigar-1 razloge in jih podpreti, kadar so na je po daljšem presledku začela | upravičeni, ne sme pa biti stavka bolj redno prejemati tudi revijo «Jezik in slovstvo», ki ima tudi v Gorici več naročnikov in čitateljev. Zato bi bilo želeti, da bi v bodoče tudi ta revija prihajala v Gorico bolj redno in brez zamud. DELO SLOVENSKIH KNJIGARN Novosti, ki zanimajo mlade in starejše čitatelje Sodobni zvezki za glasbeno vzgojo Predavanja Prosvetno društvo «Oton Župančič» iz Štandreža vabi v četrtek, 31. januarja ob 20. uri na društve-ni sedež, kjer bo višja medicinska sestra M. črnovršnik iz Nove Gorice predavala na temo «Zdravje in bolezni našega šolarja». PD «Sovodnje» priredi v petek, februarja ob 20. uri v Kulturnem domu predavanje «Vzgojne naloge družine v otrokovi šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlje iz Nove Gorice. S SESTANKA ŽUPANOV KANALSKE DOLINE STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE -Trst oder Ljudski JAKA STOKA MUTASTI MUZIKANT In NE KLIČI VRAGA (enodejanki) Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: URBAN KODER Besedilo pesmi: ERVIN FRITZ Korepetitor: IGNACIJ OTA Režija: ADRIJAN RUSTJA V četrtek, 31. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu v Gorici Stališče sindikatov do okužb v tovarni «fiocco» Pokrajinsko tajništvo treh sindi-datov CGIL, CISL in UIL opozarja na konferenco, ki jo priredijo tri sindikalne organizacije danes. 29. januarja ob 19.30 v telovadnici občinskega sirotišča «Lenassi» v Gorici. Drevi film: *11 fascino segreto della borghesia» Kulturni krožek cStella matutina» Ob tej priliki bodo sindikalni priredi danes zvečer na sedežu t' predstavniki prikazali goriškemu Ulici Nizza prvi Ulmski večer iz občinstvu stališče v odnosu do to- ciklusa najboljših sodobnih /tim-varne «fiocco» in do javnih orga- skih del. Nocojšnji večer je posve-nov v zadevi okužb v tej tovarni čen režiserju Bunuelu z delom *11 in o tem, kako odpraviti te, za lascino segreto della borghesia». delavstvo, škodljive pomanjklji- | Delo daje kritično oceno današnji vos ti. IZ TRŽIČA Protest najemnikov ljudskih stanovanj buržoaziji v kapitalističnih državah. Večer se bo pričel ob 20.45 in bo namenjen predvsem univerzitetnim študentom. Kino Te dni so najemniki stanovanj I Gorica v Tržiču ki so last tržaškega IACP, VERDI 16.30—21.30 «Sette belve ve-dobili od ravnatelja zavoda pisma, nute dalla Cina», barvni film. Pr*-v katerih jih obveščajo, da niso povedano mladini pod 14. letom, plačali najemnin. Najemniki plaču- CORSO 16.30-21.30 «L’agente specia-jejo namreč potom poštnih zakaz- )e McKintosh». P. Newman in nis še vedno najemnino (6.942 ali d. Sanda. Barvni film. 10.570 lir) in nočejo sprejeti povi- MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Le a-škov, za katere se je odločil trža- morose notti di Alì Babà». A. Bar- ški IACP, ker niso nikdar izvedli | v teh stavbah popravil. Sindikat najemnikov SUNIA je I zaradi tega poslal protestno pismo raznim deželnim ustanovam in par-1 lamentarcem. Si že poravnal celoletno naročnino za Primorski dnevnik? Nezakoniti in nepopolni odloki o uvedbi novih vojaških služnosti Najbolj bi bile prizadete vasi občine Naborjet Ovčja ves Na županstvu v Trbižu so se vče- _ • _Ir» imravitplii flh- ker in K. Mele. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom, VITTORIA 16.30—21.30 «Gli amici degli amici hanno saputo». S. Stefanelli in P. Caruso. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «I due volti della vendetta». M. Brando in K. Malden. Barvni film. Tržič ! AZZURRO Zaprto j EXCELSIOR 16.00 «Improvvisamente una sera un amore». Barvni film. .......,l„,unniiuuuiiiHiiMniiiniii"iiiiH""i"""|""">" I PRINCIPE 17.30—22.00 «Il terrore viene dalla pioggia». Barvni film. Nova Corica | SOCA «Odsev v črnem zrcalu», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. | SVOBODA «Stanilo in Olio večna prepirljivca», ameriški film ob 18.00 in 20.00. | DESKLE «V Milanu ubijajo v soboto». italijanski barvni film ob 19.30. RENČE «Slepi revolverai», ameriški barvni film ob 19.30. j PRVACINA Prosto. KANAL Prosto. raj sestali župani in upravitelji ob čin Trbiž, Naborjet - Ovčja ves in Pontebba, seje pa se je udeležil, na vabilo županov, tudi deželni odbornik Cocianni. Razpravljali so o zelo perečem in bolečem vprašanju vojaških služnosti. Pred dnevi sta namreč župan občine Trbiž in občine Naborjet - Ovčja vest prejela od ravnateljstva za gradnjo vojaških objektov (Direzione Lavori Genio Militare) iz Vidma vabilo, naj sporočita nad 100 lastnikom nepremičnin uvedbo novih vojaških služnosti. (O tem smo poročali v našem listu 13. januarja in objavili tudi kopijo takega sporočila trbiškega žu- pana). Omenjeno ravnateljstvo je lastnikom. zahtevalo uvedbo novih vojaških služnosti na podlagi dveh dekretov o-brambnega ministrstva iz leta 1966, ki pa ju dosedaj še niso izvajali. Po preučitvi omenjenih ukrepov so na včerajšnjem sestanku ugotovili, da so nezakoniti, ker bi morala biti omenjena ministrska dekreta revizionirana do marca 1971, kot določa zakon štev. 180 iz leta 1968, vsekakor pa bi bili pomanjkljivi tako glede oblike kot vsebine, ker ne upoštevajo prej omejenega zakona in razsodbe Ustavnega sodišča od 20 1.1966, ki je označilo kot protiustavno uvedbo vojaških služnosti brez izplačila odškodnine prizadetim Nove vojaške služnosti bi hudo pri-1 UEŽlJRNA LEKARNA V zadele zlasti prebivalstvo občine Danes ve« Han m rvmoči 1» dežurna Naborjet - Ovčja ves, kateri spadajo lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška, tudi Ukve, ker se nanašajo na zem-1 tel. 2124. Ijišča, za katera so bila že izdana gradbena dovoljenja, ki bi se mo-1 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU rala začeti spomladi. Tako bi šh po ,, . , - vodi načrti za gradbeni, turistični Dan« ves dan in j. v Tr- in gospodarski razvoj. Župana iz dežurna lekarna Sant Antonio. Trbiža in Naborjeta sta se dogo- Ulica Romana, tel. 40497. vorila glede nadaljnjih posegov, da se prepreči uvedba novih vojaških |z gonj^ega matičnega urad« služnosti, ki sicer niso še stopile, v * * * . „ , veljavo, odbornik Cocianni pa je za- ROJSTVA: Chiara Ambrosi, Paolo gotovil da bo dežela takoj posredo- Bregant. Lorenzo Vidoz. Giovanna vala pri pristojnih oblasteh za u- Barbiero, Igor Bevilacqua, Gianpaolo godno rešitev vprašanja. I Villani, Denis Tortul, Denis Blason. OB OBLETNICI PARIŠKEGA SPORAZUMA ŠE DALEČ JE DO MIRU V JUŽNEM VIETNAMU Namesto premirja in normalizacije, je saigonski režim zanetil nekakšno novo, tretjo vietnamsko vojno, ki je v letu dni povzročila 50 tisoč žrtev 27. januar- 1973 je moral stopiti v zgodovino in v njej ostati, do česar je tudi prišlo, vendar na žalost ne tako, kot je bilo zamišljeno in v dokumentih precizirano, kakor je svet to pričakoval in temu dnevu v tem smislu tudi nazdravljal. Že znatno pred iztekom prve o-bletnici je bilo moč zaslutiti, da bo pariški sporazum o vietnamskem premirju ostal mrtva črka na papirju, da bo tudi on na svoj način postal pravzaprav žrtev tragičnega indokitajskega spopada. Ni bila nobena tajna, vsakomur je bilo očitno, da so še naprej ostale zelo močne in prisotne tiste sile, ki jim premirje ni odgovarjalo, ki jim ne odgovarja in jim odgovarjalo nikoli ne bo, ker pač zanje ni življenja, ni obstoja v nekem Vietnamu brez vojne in večnega grmenja orožja. Zdaj, ko poieka leto dni, odkar je bil podpisan pariški sporazum, s katerim bi bilo moralo tudi u-radno prenehati vietnamsko krvo- ................ni.... Švedski strokovnjaki ugotavljajo Milijoni obsojeni na smrt od lakote STOCKHOLM, januarja. — Švedski strokovnjaki za prenrano menijo, da je na svetu BOO milijonov ljudi, ki trpijo lakoto. Vsak drugi otrok, ki se rodi, je «obsojen na smrt» še preden dočaka drugo leto življenja. Lakota vsako leto u-mori 25 mil. ljudi. To pa je toliko, kolikor imajo prebivalcev Švedska, Norveška, Finska, Danska in Islandija ali pa na primer Jugoslavija in Avstrija skupaj. Te podatke so švedski eksperti objavili v zvezi z lanskoletno katastrofalno sušo, ki je zajela nekaj zahodnih, osrednjih in vzhodnih afriških dežel in sicer Etiopio, Gornji Volta, Niger, Čad itd. Predstavniki švedskega Rdečega križa so pred nedavnim obiskali nekatera področja Afrike, ki jo je prizadela huda suša in ugotovili, da grozi lakota v teh deželah v tolikšni meri, da je v nevarnosti življenje 30 milijonov ljudi. Na drugem koncu sveta, v Aziji, je lakota že stoletno zlo. Stockholmski strokovnjaki so že ob času opozarjali o «epidemiji lakote», ki jo suša povzroča na indijski podcelini, to se pravi v Indiji, Bangla dešu, Pakistanu in sosednjih področjih. Strokovnjaki trdijo, da pomanjkanje monsunskih deževnih dob, ki niso več takšne, kot so bile nekoč, ogroža življenje več milijonov lačnih ali pomanjkljivo hranjenih ljudi. Te prooleme so obravnavali pred časom tudi na zasedanju organizacije FAO v Rimu in še prej na svetovnem kongresu za prehrano v Saragozi v Španiji in na obeh mednarodnih strokovnih zasedanjih so ugotovili, da lakota ogroža predvsem nerazvita področja. Pri tem velja omeniti tudi dejstvo, da se v zadnjih letih zmanjšuje svetovni pridelek riža, pšenice in nekaterih drugih kultur. Posledica vsega tega je, da je na svetu vedno več lačnih in ker strokovnjaki računajo, da bomo že čez deset let imeli na zemlji pet milijard ljudi, je vprašanje, kako po 1980. letu prehraniti skoraj dve milijardi novih ust. Že sedaj v deželah Azije in Afrike ima večina prebivalstva na voljo komaj od 1200 do 1500 kalorij hrane na dan. V industrijsko razvitem svetu se troši za razkošje več kot se v teh deželah porabi za sam obstoj. Samo za alkohol zahodne razvite dežele porabijo dvakrat več, kot znaša nacionalni dohodek v mnogih deželah Afrike in Azije. Anglež na primer použiie na leto 11 kilo- -?mov bombonov, državljan Zahodne Nemčije pa potroši na leto 200 dolarjev samo za žgane pijače. Več dežel Afrike in Azije pa nima niti 100 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca na leto. Zato ni nič čudnega, če eksperti Mednarodnega ekonomskega instituta v Stockholmu ugotavljajo, da je razlika med bogatimi in siromašnimi eden izmed osnovnih vzrokov sedanjih sporov v svetu. Če bi samo sedem odstotkov sredstev, ki jih sedaj trošijo v vojaške namene, namenili izboljšavam v kmetijstvu v nerazvitih predelih sveta, bi mogli zagotoviti dovolj hrane za vseh tistih 600 milijonov ljudi, ki danes trpijo lakote oziroma so podhranjeni, še več, če bi svetovni pridelek pšenice, ki znaša 320 milijonov ton, ter svetovni pridelek riža, ki znaša 260 milijonov ton, pravilneje in pravičneje porazdelili, bi ne bilo več lačnih. prelitje, lahko ugotovimo naslednje: na tem delu indokitajskega polotoka ni ne miru ne premirja, v teku je nova vietnamska vojna, ki je v teh zadnjih 12 mesecih zahtevala 50.000 novih življenj ter povzročila neprecenljive gmotne žrtve. V tem obdobju se je, poleg žrtev in vsakodnevnih spopadov, razširilo tudi tolmačenje, da obnovitev «borb predstavlja nekaj povsem normalnega celo v svetlosti določil pariškega sporazuma,» ki naj bi, na osnovi takega saigon-skega tolmačenja, predstavljal dogovor ne o poloni ustavitvi borb, marveč samo o njihovem zmanjšanju. Skladno s tem je danes v južnovietnamski prestolnici še vedno 25 tisoč ameriških vojaških svetovalcev, ki sicer oblečeni v civilne obleke drže v svojih rokah praktično vse pomembne vzvode ogromnega vojaškega stroja saigonske vlade. Thieu in njegovi generali so zadnjih 12 mesecev vsakodnevno dokazovali, da nimajo najmanjšega namena spoštovati določil zgodovinskega sporazuma z dne 27. januarja 1973 in tudi ne stopiti po poti, ki naj privede vsaj do kolikor toliko sprejemljivega normaliziranja situacije v Južnem Vietnamu. Namesto tega se z močjo svojega orožja in svoje brezumne militaristične politike na vse pre-tege trudijo zanikati obstoj dveh vlad, dveh vojsk in dveh državnih ozemelj na tem področju. To skušajo dosegati s pomočjo ameriškega imperializma ob grobem in vztrajnem kršenju sporazuma, neglede na to, da tako teptajo tudi svoj lastni podpis na pariškem dokumentu. Sporazum o prekinitvi ognja sta saigonska vojska in policija v tem obdobju prekršili 301.097-krat, sprožili sta 34.266 operacij, 35.532-krat sta s topovskim ognjem obstreljevali položaje osvobodilnih sil, 14.749-krat sta to storili z letalskimi napadi in 16.550-krat so policijske sile nasilno nastopile proti tistemu delu prebivalstva, ki je znano, da jim ni naklonjeno. To še ni vse: izmenjavo ujetnikov v Saigonu odkrito sabotirajo ali se ji vsaj ogibajo, namesto, da bi vrata ječ in taborišč odpirali, gradijo pa za te namene nove o-bjekte, v okna šolskih poslopij vzidujejo železne rešetke, vsepovsod pa je Thieu dal pozapreti nad 200.000 političnih kaznjencev. Vprašanje, ki se samo po sebi po vsem tem postavlja, je naslednje: odkod dobiva Thieu tolikšno moč, kdo mu omogoča, da tako javno in brez pridržkov krši določila nekega zgodovinskega sporazuma in kar naprej nadaljuje svojo izzivalno, napadalno politiko? Na to vprašanje je moč dati več odgovorov, od katerih ni nobenega težko zaslutiti. Washington tudi potem, ko je svojo efektivno vojsko iz teh krajev umaknil, ni izgubil interesa zanje. Samo 1. 1974 so ZDA podrepniškim režimom v Saigonu, Phnom Penhu in vientianu dodelile pomoč v znesku 1 milijarde 800 milijonov dolarjev. Pretežni del tega denarja je namenjen oborožitvi : 250 milijonov za strelivo, ostalo za letalstvo, topništvo, vojno mornarico ipd. Takšna pomoč v orožju je predvidena še za naslednji dve leti, do 1. 1976. V Washingtonu je spet čuti tudi glasove, da «ni izključena možnost ponovnega povratka ameriškega letalstva na vietnamsko nebo, če bi se nadaljevalo slabšanje položaja za saigonski režim v ritmu kot se je bil začel 1. 1973. Te govorice je v nekaterih svojih izjavah potrdil tudi ameriški o-brambni minister Schlesinger, zlasti s svojimi podatki glede ameriškega vojnega proračuna, katerega določena sredstva so bila predvidena tudi za «borbene izlete» proti jugovzhodni Aziji. Nerealno bi bilo pričakovati, da bo spopad, ki je trajal v Vietnamu 11 let, nenadoma in brez bolečin prenehal. Spori in nesporazumi okrog uveljavitve določil doseženega sporazuma zaradi tega niso presenetljivi, pač pa postajajo predmet zaskrbljenosti njihove dimenzije, ki zelo resno ogrožajo že tako krhke temelje političnih rešitev v organiziranju povojne oblasti na tem področju. Napadi na komaj začeto izgradnjo vietnamskega miru se v tem letu dni očitno niso mogli omejiti na pariško predmestje Saint Cloux, kjer se predstavniki obeh neposredno bojujočih se strani razgovarja-jo o ustavitvi vojnih operacij ter o variantah glede oblik skupnega življenja v miru. Nasprotno: pariška pogajanja so se, tako blokirana, spremenila v propagandno tribuno, ki jo zlasti saigonski režim izkorišča za svoje grožnje in izsiljevanja, prekrite s plaščem dobre volje in pripravljenosti na spora- zum «za vsako ceno». Če vse to upoštevamo, lahko trezno zaključimo, da je ključ rešitve vietnamskega primera v rokah Sai-gona in Washingtona. ZDA bi morale prenehati podpirati saigonski režim, kakor bi tudi moralo njiho-ho letalstvo prenehati z izvidniški-mi poleti nad osvobojenim južno-vietnamskim ozemljem, ZDA naj bi raje nadaljevale s pomočjo Vietna-jo dolžne dati za izgradnjo Vietnama. Nadalje je rešitev tudi v odnosih med velikimi podpisniki in poroki pariškega sporazuma, ki doslej očitno še ni bil sprejet in izpolnjen. Sicer pa je rešitev, zgodovinsko gledano, konec koncev v rokah revolucionarne vlade, vietnamskega ljudstva in njegove junaške osvobodilne vojske. Njim je dobro znana pot, po kateri morajo hoditi, za to pot so se neomajno opredelili, od nje ne bodo odstopili, ne glede na nasprotne si vetrove, ki vihrajo znotraj «trikotnika», ki se v njem nahajajo. Danes ponovitev «Pepelke» Danes popoldne bo ob 15.30 tržaško Slovensko Gbrnerjevo «Pepelko» gledališče ponovilo uiimiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiifmiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiittiiiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii POLEMIKA 0 ODKRITJU AMERIKE SE NADALJUJE «Vinland map» sedaj niti ni več tako važna Ko so odkrili, da je zadevni zemljevid le navadna potvorba, so se zagovorniki «vikinške teorije» opredelili za arheološke dokaze STOCKHOLM, 28. — Nadaljuje se polemika o «mapi Vinlanda», o-ziroma o zemljevidu, ki ga hranijo v arhivu univerze Yale in ki je služil kot eden izmed dokazov, da Amerike ni odkril 1482. leta Krištof Kolumb, pač pa da so jo že davno prej odkrili Vikingi. Sedaj pa so, kot smo že pisali, prišli na dan s konkretnimi podatki, da je «mapa Vinlanda» ponarejena, kajti «v kristalni strukturi črnila, s katerim je mapa narisana, so izvedenci izsledili titanov bioksid, ki so ga začeli uporabljati šele po letu 1920». Zemljevid je torej nov, star kvečjemu 50 let. Logično je, da bi ob tako konkretnem podatku morali zagovorniki «mape Vinlanda» odjenjati, toda poročilo, ki ga je dala univerza Yale, da je namreč analiža z"ifiajmodernejši-mi sredstvi ugotovila, da je črnilo, s katerim je bila karta začrta- iiiiMiiiiiiiiiiNiuiiiiMHiHiiiiiiiHiitmMHMmmmmij Na pobudo «Italsider» «Tempo veneziano» poklon kraljici morja Družba zltalsider* je te dni izdala zanimivo knjigo z naslovom nempo veneziano». Gre za zadnje delo v vrsti publikacij, ki jih je «Italsider» posvetila raznim mestom, v katerih delujejo njeni industrijski obrati (železarne). Doslej so izšle posebne publikacije o Genovi, Tarantu, Trstu (Italsider upravlja kakor znano tudi železarno pod Skednjem), Neaplju in jezeru Iseo. Glede zadnje knjige, bi bila morala tltalsider» pravzaprav izdati delo a Margheri, saj se njena beneška železarna nahaja na kopnem in ne v lagunskem mestu. Očitno pa so Benetke neprimerno bolj hvaležne iz tega zornega kota, hkrati s tem pa so tudi toliko bolj aktualne, odkar se okrog rešitve mestnega problema razpletajo ali bolje zapletajo razne pobude ne le italijanskih, temveč svetovnih razsežnosti. kro, kro» sta najavila dvoje krokarjev. Ujedi sta ju za-eU obletavati v čedalje manjših krogih. Te ptice natanko ve-g. • kdaj naj priletijo, ne da bi jih kdo vabil. Pridejo, če poči , ^el v skalovju in kadar zavohajo kri. Zdaj ju bosta obkro-kiiil d° nočl “i oprezali za vsakim njunim gibom. Videla Je, J**0 lačno se jima lesketajo oči. Mar človeški strah izžareva jT**0ben duh kot kri, ko se krokarji nikoli ne zmotijo? Mar Jlrti začetek razkrajanja volje diši kot razkrajajoče se meso? Zdaj bi bu morala odločno reči: «Jože, vmisa ve!» Vsaj zdaj, če mu že prej ni rekla. «Steber bo ostal, prišla bova drugič!» Zase pa je vedela, da je ne bo nikoli več nihče spravil v to ubijalsko navpičnost. Pa ni rekla nič... Sram jo je bilo, da ji ne bi nekoč očital: «Zavoljo tebe, ko si omagala, sem pustil steber, da ga preplezajo drugi, potem ko sem ga obletaval dvajset let...». Ne, ne. Tega si mu ne upa in ne sme reči. Tudi zaupanja vase ne more pokvariti, naj se že zgodi karkoli. Če ju že ni zvezalo življenje, naj Ju smrt. Prav zdaj, prvo leto po koncu velike morije, ko se vsi veselijo življenja kot drobne ptice pomladi, po ostudni, moreči zimi... Ob tej misli je postala otožna. Morda je to le trenutna slabost, ki Jo bo v nadaljnjem plezanju premagala. Morda Je to samo nihaj volje, ker ji zmanjkuje moči. Zato se je prepustila upanju, sili, Id pomaga človeku, da zdrži tudi v nemogočem. 2 Nekje sredi stene v nemški smeri Je stal slok moški. Oprtan Je bil z vrvjo in ob pasu mu je visel šop klinov in oponk. Oblečen je bil v srebrno sivo gumirano vetrovko. Obraz je imel oster, spominjajoč na roparsko ptico. Venomer je prislanjal k očem daljnogled in iskal plezalca v osrednjem stebru. Oči je imel užaljene, veke povešene, usta rezka, zaničljivo ukrivljena. 2e ves popoldan ju Je opazoval, kako se borita z gladkimi stenami stebra prav tam, kjer se je morala obrniti že vrsta slovitih navez in kjer se je tudi on že nekajkrat unesel. Gledal Ju je z grenko zavistjo v srcu, z nevoljo, ko da jemljeta nekaj njegovega, nekaj, kar ne bo mogel nikoli dobiti nazaj, če se jima bo le posrečilo preplezati steber. To bo odslej le njuno, čeprav bodo za njima drugi ponavljali smer. Dobro je poznal oba. Bili so časi, ko je plezal skupaj z njim in reševal iz sten ponesrečence. Potem pa sta se kmalu razšla. Zakaj? Brez potrebe. Moral bi samo nekoliko krotiti svojo naravo, pa bi sedaj lahko tudi on plezal z njim. Saj ni zavračal nikogar, kdor je prihajal k njemu s prijateljstvom. Zenska mu bo pod vrhom gotovo odpovedala. Zdaj je, kar je. Lovci pravijo, da za dva močna kozla ni mesta pri gamsjem tropu. Močnejši prežene šibkejšega Ko sta moški in ženska preplezala mesto, kamor je mislil, da pride lahko samo pajek, Je bil vse bolj zaskrbljen in nemiren. Zbogom steber! Predolgo je odlašal in preveč izbiral soplezalca, ki bi bil toliko vreden, da bi steber skupaj preplezala, ali sploh sposoben odpraviti se kot prvi v to steno... O, kako lepo je biti prvi! Še lepše pa je, če si prvi in poleg tega še edini. Kje? V steni, pri ženski... in še kje drugje? Tam, kjer si neumorni človeški duh išče tekmo in zmago. Sam sebi je moral priznati, da je eden od tistih, ki težko prebole poraz, ki je ob uspehih drugih vedno bolan. Do onemoglosti ga je žrla zavist in ni mogel prenesti, da se kdo dviga. Celo uspehe prijateljev, kar jih je imel, je doživljal kot bolečino in svoj padec. Zato je na tihem sovražil vsakogar, ki bi lahko zasenčil njegov uspeh in namišljeno veličino. Ko so plezalcema previsi zaprli vzpon in sta obtičala, se je srečen oddahnil. Tam sta v pasti! Rumeni odlom.,, Vrsta črnih votlin... Stena se ju bo sedaj otresla ... Kako sta naduta! Izsiliti hočeta nekaj, česar niso zmogli mnogi mlajši To so zadnji bolestni popadki moža, lačnega slave. Človeka, ki hoče po vsej sili več, kakor zmore. In ženske, prenapete od slave, denarja in veličine. Oba sodita med tiste, ki jim je odklenkalo. Naj ju vzame hudič! Tega stebra ne smeta preplezati, vendar sta tako nora, da se bosta pobila.. Pa naj se! Ujel se je pri škodoželjni misli, kakršne si ne bi upal izreči tudi pred najboljšim prijateljem Skušal se je opravičiti sam pred seboj. Sicer pa kaj? Koliko boljših je vzela vojna! Ce ta dva ubije stena, ker precenjujeta svoje moči in sposobnosti, bo prav za vse. Z vsako smrtjo zrasteta vrednost in ce- nično : smrt je vtkana v veličino podviga. Sicer nekaterim i nikoli dovolj .. On ima največ prvenstvenih smeri v tej ster v domačih in tujih gorah, letnih in zimskih, prav tako on Sedaj pa hočeta še to, najtežjo, edinstveno Hočeta zase osrei Hj' raz triglavskega stebra Saj bi ga razumel, če bi se plaz po drugih smereh in kot gorski vodnik vodil kogarkoli .Ai gre za prvenstvo? Ne! «Ce pade, naj pade, kaj mi mar , . Pr nesel bom njegov konec kakor konec mnogih, ki jih je vz Želeti komu smrt ni lepo, ga je ugriznila vest Marsiki ni lepo pa je koristno. No, saj ju pojde z reševalci iskat, i omahneta. Zadovoljen je bil z mrežo temnečih senc, nad k tenmi se je razlivala zadnja svetloba. Ozrl se je v nebo zahoda se Je zgrinjala vojska oblakov, ozračje pa je bilo n; bito z elektriko. Nevihta ju bo odplaknila s stene. o, da I bila nevihta ali vsaj dober naliv ,, , S.e nekaJ 0856 J® napenjal o«, potem pa se je iz dna pr vlekel meglen svaljek in ju zagrnil Meglica se Je razvlek ni ju mogel več uzreti. Sta mar že strmoglavila? Ju je ub la njegova zla želja? «Ne! Sam je rinil v steber, kot bi sluti da se pripravljam tudi jaz.» Spustil se Je s stene in izstopil. V želodcu Je začutil lakot in napotil se Je proti planinskemu domu. Ob stezi je mrzlo ši mel potok. Voda se je od ce j ala Izpod talečih se snežišč. Moral bi obvestiti reševalce, če se jima je kaj pripetil Sicer pa to ni njegova dolžnost. Saj tudi drugi vedo, da sl a v steno. Kdo ve, zakaj nista v koči povedala, da cresi v osrednji steber? Morda pa bi bilo le prav, da bi povedal r Sevalcem, šli bi na rob stene in ga izvlekli. To bi bila precej nja sramota zanj, ki je vedno reševal druge... Vsi bd vedel da je prvi gorski vodnik pogrešil in da ni več to, za kar s ima in za kar ga imajo drugi... (Nadaljevanje sledi) TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. hefneacnQyoinina Za 'no2emsfvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» i S ion posarnezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 29. januarja 1974 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORI SMUČANJE V LEYSINU Švicar Mattle prvi v veleslalomu za EP Na lestvici za EP vodi Spanec Ochoa 2. 3. 4. 5. 6. 7. LEYSIN, 28. — Švicar Werner Mattle je zmagal v veleslalomu v Leysinu, veljavnem za evropski pokal. Zmagal je premočno, saj je v obeh spustih dosegel najboljši čas. Lestvica veleslaloma: 1. Werner Mattle (Švi.) 2’40”08 S. Heckelmuller (ZRN) 2’42”20 Manfred Jakober (Švi.) 2’43”J4 Heini Hemmi (Švi.) 2’43”46 Bernahrd Steiner (ZRN) 2’44”30 Carlo Besson (It.) 2'44”44 Jan Heczko (ČSSR) 2’45”5l 8. Mars E. Hinders (Šve.) 2’46"12 9. Adi Schneider (ZRN) 2,46’,22 10. Thomas Ringbrand (Šve.) 2’46”32 Lestvica p« točkah za EP: 1. Francisco F. Ochoa (ŠpO 2. Werner Mattle (Švi.) 3. Giulio Corradi (It.) 4. Christian W. Dbring (Av.) 5. Josef Loild (Av.) 6. Erwin Stricker (It.) 7. Ingemar Stenmark (Šve.) in Aurelio Garcia (Šp.) 9. Gunther Alster (Av.) 64 60 57 51 50 45 40 30 KITZBOHEL, 28. — Avstrijec Hin-terseer je v nedeljo zmagal v slalomu za SP v Kitzbiihlu. Lestvica: 1. Hinterseer (Av.) 1’46”80 2. Kniewasser (Av.) 1’47”77 3. Thoni (It.) 1’48”14 4. Bachieda (Polj.) 1’48”37 5. Jakober (Švi.) 1’49”31 6. Demetz (It.) 1’49”71 Lestvica za SP: 1. Collombin (Švi.) 140 2. Klammer (Av.) 122 3. Gros (It.) 120 4. Hinterseer (Av.) 112 5. Zwilling (švi.) in Thoni (It.) 95 PALMA DE MALLORCA. 28. — V četrtfinalu turnirja šahovskih kandidatov za svetovno prvenstvo je danes Tigran Petrosjan premagal v peti partiji svojega nasprotnika Portischa v 34. potezi. Stanje je sedaj 3:2 za Petrosjana, ki je tako prvič premagal v medsebojnih srečanjih Portischa. V Augusti sta Korčnoj in Mec-king prekinila partijo, potem ko je imel Mecking kmeta več. Položaj je 3,5:2,5 za sovjetskega predstavnika. V San Juanu kjer igrata Spasski in Byme, vodi bivši Fischerjev izzivalec s 3,5:1,5. Spasski je dvakrat zmagal, trikrat pa remiziral. V Moskvi pa je stanje med Karpovom in Polugajevskim še vedno I AVTOMOBILIZEM 3:2 po štirih remijih in eni zmagi Karpova. ATLETIKA RIM, 28. — Krosa narodov, ki bo 16. marca v Monzi, se bo udeležilo 37 držav. Tekmovanje, ki bo prvič v Italiji, predstavlja pravo svetovno prvenstvo v krosu. ODBOJKA BOLOGNA, 28. — Od osmega do desetega februarja bo v Bologni eden izmed obeh polfinalnih turnirjev za pokal pokalnih prvakov. Poleg odbojkarjev Lubiama bodo nastopali še Rebels iz Antwerpna, Radiotehnik iz Rige ter Traktor iz Schwerina. Štirje polfinalisti se bodo pomerili vsak z vsakim, prva dva pa bosta šla v finale. ODBOJKA V MOŠKI C LIGI Naraščajniško košarkarsko prvenstvo: Ricreatori — Bor •iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiimimiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiuniiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiittiiHimiiiitiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmimmii NOGOMET PRED TEKMO S ŠPANIJO Jugoslovani izbrali kandidate za svojo državno reprezentanco Na turnirju v Splitu za «Trofejo Marjan 1974» zmagal Hajduk pred Crveno zvezdo BEOGRAD, 28. — Selektorska komisija jugoslovanske nogometne reprezentance je danes v Splitu določila 24 kandidatov, iz katerih bo sestavljena jugoslovanska reprezentanca, ki se bo 13. februarja v Frankfurtu srečala v odločilni tekmi s Španijo. Med kandidati so: Marič, O. Petrovič, Bogičevič, Hadžiabdič, Buljan, Pavlovič Muzinič, Karasi, Ačimovič, Vabeč, Peruzovič, Djajič, Vukotič, Santrač, Musemič, šurjak, V. Petrovič, Paunovič, Katalinski, Holzer, Jerkovič, Oblak, Vladič in Petkovič. Od teh igralcev jih bo 17. odpotovalo 8. februarja v Frankfurt. Medtem se bodo kandidati pripravljali za tekmo v Splitu in imeli tri trening tekme. 31. januarja bodo med seboj igrale reprezentance, 3. februarja bo nogometna reprezentanca nastopila proti Hajduku, 6. februarja pa proti nogometnemu klubu Split. B. B. iiimiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii V dirki za VN Brazilije ZMAGA FITTIPALDIJA jVo lestvici za SP vodi Regazzoni Dirko so zaradi dežja prekinili SAO PAULO, 28. — Emerson Fitti-paldi je zmagal na Veliki nagradi Brazilije, avtomobilski dirki formule ena za svetovno prvenstvo vozačev. Tekmovanje so morali predčasno zaključiti, ko je manjkalo devet krogov do konca dirke, zaradi izredno močnega dežja, ki je onesposobil dirkališče v Interlagosu. Odločitev, da se dirka predčasno zaključi, je dvignila val polemik, saj so nekateri piloti trdili, da bi se lahko tekmovanje nadaljevalo. Vendar pa je bil nasprotnega mnenja tudi Clay Regazzoni, ki je na ferrariju zasedel drugo mesto ter je ob koncu tekmovanja izjavil, da so bile njegove možnosti za zmago enake ničli, saj je bil Fittipaldi premočan. Brazilski prvak (in svetovni prvak pred dvema letoma) Fittipaldi je prišel v vodstvo v četrtem krogu, potem ko je prehitel Reutmanna. Skupno z njim je bil Ronnie Peterson, vendar pa le do šestnajstega kroga, ko je njegov lotus opešal in je moral prepustiti vodstvo močnejšemu Fittipaldijevemu mclarnu. Stanje je ostalo nespremenjeno vse do 31. kroga, ko je bila dirka prekinjena. Vrstni red: 1. Fittipaldi 1.20'37”06 2. Regazzoni 1.24’50”63 3 Ickx 1.25’06”80 Lestvica za svetovno prvenstvo 1. Regazzoni 10 točk 2. Fittipaldi in Hulme 9 4. Lauda 6 5. Railwood 5 NA SVETOVNEM PRVENSTVU Zimmerer krmari odlično (udi štirisedežni bob ST. MORITZ, 28. - Zahodni Nemec Zimmerer je zmagal na SP tudi v štirisedežnem bobu. Druga je bila Švica 2, 3. Avstrija 1, 4. Italija 1, 5. Zah. Nemčija 2, 6. Švica 1. FILADELFIJA, 28. — V finalu teniškega prvenstva ZDA v dvorani je Avstralec Laver v štirih nizih premagal ameriškega teniškega igralca Asha. SPLIT, 28. — V nedeljo se je v Splitu zaključil letošnji nogometni turnir za «Trofejo Marjan 74». Trofejo je osvojil domači Hajduk, ki je v finalni tekmi premagal Crveno zvezdo z visokim izidom 5:1. Na tretje mesto pa se je uvrstil Partizan, ki je v tolažilni tekmi premagal zagrebški Dinamo z 2:1. Turnir je bil pomemben predvsem zato, ker so na njem nastopili vsi reprezentanti, ki bodo prišli v poštev za odločilno nogometno tekmo s Španijo za vstop v finalni del svetovnega prvenstva. Dvodnevni turnir je služil selektorski komisiji jugoslovanske reprezentance za nadzorstvo med formo posameznih igralcev, da bi se prepričali, koliko je nanje vplivala nedejavnost zadnjega meseca in kako napredujejo skupne priprave, ki so se pričele v Splitu. Glavni trener Milovan Čirič je po zaključnem turnirju izjavil, da je z vsemi igralci zadovoljen, saj so pokazali viden napredek in bodo morali le še nekoliko dopolniti svojo kondicijo. Najbolje so se v Splitu izkazali oba vratarja reprezentance (Marič in O. Petrovič) ter Buljan, Šurjak, Jerkovič ter Djajič, ki je na vojaškem dopustu ,da bi se lahko dobro pripravil za frankfurtski spopad. V Frankfurtu pa bi se morali 13. februarja Jugoslovani počutiti kot doma, saj računajo, da bo na nogometnem stadionu, ki lahko sprejme 60.000 gledalcev, najmanj 35.000 jugoslovanskih navijačev, od katerih bo največ zdomcev, ki so na delu v Zah. Nemčiji. SMUČANJE MILAN, 28. — Italijanske barve bodo na svetovnem smučarskem prvenstvu v Saint Moritzu branili Anzi, Besson, Gros. Pegorari, Plank, Radici, Schmalzl, Stricker, Thoni in Varallo. donu, Parizu, Forest Hillsu in Rimu. Obe zvezi pa sta dosegli tudi sporazum, da bodo profesionalni teniški igralci zavarovani v primeru nesreče. Odločiti pa bodo morali še, če bodo njihovi teniški igralci lahko nastopali na turnirjih, ki jih prireja mednarodna teniška zveza FILT. SMUČARSKI TEK CAVALESE, 28. — 34-letni Norvežan Lundemo Magmar je zmagal na «4. maroialongi». 50 km dolgo progo je pretekel v 2.16T4”. Drugi je bil Šved Petterson, 3. pa Italijan Biondini. Teka se je udeležilo več kot šest tisoč tekmovalcev. LONDON, 28. — Svetovna teniška zveza WTC in nova zveza WTT sta se sporazumeli, da bodo lahko njuni člani nastopali na velikih teniških odprtih turnirjih v Wimble- 3. amaterska nogometna liga: Olimpija v napadu pred vrati Costaiunge Sporočamo, da je na razpolago še nekaj prostorov v letalu za Frankfurt za nogometno tekmo Jugoslavia — Španija dne 13. februarja 1974. Prijave sprejema potovalni urad «Aurora», Ul. Cicerone 4, telefon 29-243. LEP USPEH KRASA V NABREŽINI BOR IZ GOTTOLENGA BREZ TOČK Prvi poraz Brežank - Dom in Bor zmagala v 1. moški diviziji Kras — Tisselll Cesena 3:1 KRAS: Živec. Budin, Vesnaver, Zadnik, B. in R. Milič, Škrk, Peterlin, Bitežnik, Persinger in Marušič. TISSELLI: Benini. Benzi, De A-stis, Ferrante, Stacchiola, Rasi, Maroncelli in Capponcini. SODNIKI: Susič (Gorica), Dori-guzzi in Pertot (oba Trst). V desetem kolu moške odbojkar ske C lige je šesterka Krasa dosegla svojo drugo sezonsko zmago. «Žrtev» razigranih in dobro razpoloženih predstavnikov zgoniš-ke občine je bila ekipa Tisselli iz Cesene, ki se ni mogla uspešno upirati objektivno boljšim krasov-cem. Ta par točk je služil Krasu, da je dohitel na lestvici goriško ekipo Caldini, s katero sedaj deli zadnje mesto. Kljub zmagi pa so se možnosti Krasa, da se reši nred izpadom, občutno zmanjšale, ker je Montecchio nepričakovano nrema-gal gasilce iz Trevisa s čistim 3:0 in je s tem izboljšal svoje stanje na lestvici ter razliko med osvo jenimi in zgubljenimi seti. Prerojena Krasova šesterka bo torej morala v preostalih štirih kolih startati na osvojitev celotnega izkupička in osvojiti po možnosti še tri zmage, sicer se bodo morali posloviti od tretjeligaškega prvenstva. Že uvodne poteze prvega seta so pokazale, da se bo Krasu uspelo oddolžiti gostom za pekoč poraz, ki so ga utrpeli v Ceseni v prvem delu prvenstva. Po vodstvu s 7:1 se je Tisselli sicer približal na 9:5, vendar se dobro razpoloženi krasovci niso pustili presenetiti. V prvi polovici drugega seta je Tisselli zaigral bolj zbrano in bojevito ter je zasluženo povedel z 8:5. Protinapad Krasa pa je bil nezadržen in zmedeni gostje so zgubili set. Kazalo je, da je Kras na robu gladke zmage. Podcenjevanje nasprotnika in ostra reakcija gostov sta botrovali, da je Tisselli v tretjem setu odločno prevzel pobudo v svoje roke in z lahkoto osvojil niz. Tudi začetek četrtega seta ni bil za Krasove barve najbolj spodbuden, saj so gostje igrali vedno bolje ter so vodili s 6:1 in celo 9:3. Tedaj so se krasovci zavedeli nevarnosti: «zavihali» so rokave, pokazali so vse svoje tehnično znanje, kar je obrnilo tehtnico v njihovo korist. «Belo - rdeči» so odbojkarje iz Cesene najprej dohiteli pri stanju 10:10, nakar so si v razburljivem finalnem delu srečanja zagotovili še malenkostno prednost v točkah, ki jim je omogočila osvojitev celotnega izkupička. Krasovci so nedvomno odigrali eno svojih boljših tekem prvenstva. Moštvo dosega višek svoje forme, kar bo vsekakor bistvene važnosti v preostalih spopadih. Sedaj ima prvenstvo C lige enotedenski premor in Kras ima tako lepo priložnost, da se temeljito pripravi na neposredni spopad kandidatov za izpad, ki bo 9. februarja v Gorici s šesterico Caldinija. — bs — ŽENSKA B LIGA Vignoni- Bor 3:0 (15:9, 15:11, 15:13) VIGNONI: Apollonio, Boffelli, Ferrari, Percivalli, Rosa, Volongo, Do-minelli, Gorini, Capellani, Moggi. BOR: Kufersin, Bezeljak, Bolčina, Furlanič, Kalan, Pernarčič, Prašelj, Rauber. Tudi to gostovanje se je, žal, zaključilo z gladkim porazom naših predstavnic. Vendar pa moramo takoj poudariti, da domačinke niso tako lahko osvojile zmage, kot kaže rezultat. Vignoni je ekipa, ki povsem upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici. Šesterko sestavljajo samo mlade igralke, ki so pa med seboj odlično uigrane. Dobro krijejo igrišče in uspešno gradijo igro, v napadu se pa odlikuje Percivallijeva, ki je bila v tem kolu v izredni formi. Kar se pa naše ekipe tiče, moramo povedati, da je tudi tokrat zaigrala v okrnjeni postavi: poškodovana Jevnikarjeva še vedno ne more igrati, Kufersinova pa tudi ni še povsem okrevala, tako da je bil njen doprinos tokrat manjši od običajnega. Čeprav je Bor zgubil s tako zgovornim rezultatom, ne moremo reči, da je igral slabo. Hiba naših deklet pa je v tem, da ne znajo zaigrati konstantno skozi vso tekmo. Isto se je zgodilo tudi v nedeljo: videli smo akcije, ki so spadale že k vrhunski odbojki, takoj zatem so pa borovke zagrešile celo vrsto povsem začetniških napak, ki si jih nikakor ne bi smela privoščiti ekipa, ki igra v B ligi. Tu mislimo predvsem na zgrešene servise in pa na slab sprejem prvih (lahkih) nasprotnikovih žog. Po poteku so si bili vsi trije seti enaki: pobudo so vzele domačinke, ki so si takoj pridobile prednost nekaj točk, to pa predvsem na ra- niiiiiiiiiniifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiD KOŠARKA V PRVENSTVU NARAŠČAJNIKOV Bor v zelo izenačenem srečanju podlegel odlični ekipi Ricreatori Dobro sta zaigrala zlasti Bruno Furlan in Parovel Ricreatori -š- Bor 63:58 (32:30) BOR: Udovič 10, Bruno Furlan 20, Volk 1, Parovel 15, Mazzucca 10, Renato Furlan 2, Trevisan, Mesesnel, Bufon, Koren. PROSTI METI: 14:36. Pet osebnih napak: Renato Furlan, Mazzucca in Volk. Proti drugemu z lestvice so borovci zgubili le s petimi točkami razlike. Tekma je bila vseskozi izenačena in se je odločila v korist domačinov le v poslednjih minutah, ko so borovci zgrešili vse preveč prostih metov. Med posamezniki sta se izkazala Bruno Furlan in Parovel, ki sta dobro zapirala prostore v obrambi, v napadu pa sta bila vedno nevarna nasprotni o-brambi. Ta tekma je pokazala, da bi lahko borovci startali na drugo mesto, če bi vedno nastopili s svojo najboljšo postavo. Ne smemo namreč pozabiti, da je Bor letos nastopil v tem prvenstvu z mlajšimi igralci prav zato, da bi dal možnost igranja vsem košarkarjem. • • » OSTALI IZIDI PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel — Bor n.o. PRVENSTVO «POMLAD» (zaradi slabega vremena) Lloyd Adriatico — Polet 2:0 PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Kontovel — Lloyd Adriatico n.o. (zaradi slabega vremena) b. 1. V PRIJATELJSKI TEKMI Dom pokazal napredek Dom — Ardita 57:36 DOM: Dornik M. 20, Kont 10, Marinčič 4, Čubej 17, Mozetič 4, Bresciani, Rener, Vogrič, Sosol, Dornik U., Maligoj K., Maligoj M., Devetak, Semolič 2. ARDITA: Stabile 4, Paparazzo, Ferrara 22, Caligaris 4, Rossi, Germani, Caprara 6, Macuzzi, Bene detti. Rizzi, Todesco. PROSTI METI: Dom 3:8, Ardi ta 0:6. V zanimivi prijateljski tekmi sta se v petek pomerili ekipi Ardite in Doma. Dom je igral učinkovito. Na igrišču so se zvrstili vsi igralci, tako da končni rezultat ni mogel biti med najvišjimi. Začetek tekme je bil zelo pozitiven za domov-ce, saj so po treh minutah vodili že z rezultatom 12:2. V tem delu igre se je pokazala na Domovi strani dobro organizirana igra ter dinamične in točne podaje. V drugem polčasu je Dom poslal na igrišče mlajše igralce (letnike 1960, 61, 62, 63). Nasprotnik je izkoristil priložnost in se približal slovenski petesrki (31:28). V zadnjih minutah tekme je trener Goričanov zamenjal celotno postavo. Domovci so se tedaj dobesedno razigrali. Vsaka žoga je bila njihova, ni bilo videti prodora brez koša. Ardita je dala do konca srečanja le 8 točk, medtem ko jih je dal Dom kar 26. Lahko rečemo, da je Domova postava pokazala v tej trening tekmi lep napredek. V tej tekmi so najbolje zaigrali Čubej, Dornik ter Kont. Toda tudi drugi igralci niso zaostajali za temi. V Domovih vrstah sta manjkala dva dobra igralca: Mučič in Terčič. mim V MOŠKI B LIGI Zastoj Lloyda Uspešna pot Lloydovih košarkarjev se je nepričakovano ustavila v Pesaru, kjer so Tržačani okusili peti poraz v tem prvenstvu proti skromni peterki Febal. Končni izid je bil namreč 67:63 (30:24) za domačine, ki so pa zmagali v večji meri po zaslugi pristranskih sodnikov. MOŠKA C LIGA Vse kaže, da je Italsider preživel krizo. Tudi v nedeljo so namreč tržaški košarkarji prepričljivo zmagali. Tokrat pa so si privoščili drugega v lestvici, ekipo Die-nai iz Benetk. Izid: Italsider-Die-nal 68:57 (32:33) ŽENSKA A LIGA Z zmago proti Fontani iz Bologne je Ginnastica Triestina ponovno pro- drla na vrh lestvice. Ginnastica je premagala goste s 65:53 (38:27) in je tako s 14 točkami na drugem mestu lestvice. Ostala dva tržaška predstavnika pa sta bila premagana. Izida: Pila Castelli - Darwil 52:35 (29:15), Julia-Sorgente Alba 41:43 (20:22). b. 1. V KOŠARKARSKI B LIGI Patriarca doživela letos že peli poraz La Torre — Patriarca 87:82 (48:41) PATRIARCA: Marušič 4, Soro 5, Mauri 6, Piene 17, Del Ben 4, Bruni 21, Flebus 15, Furlan 3, Deve-tag 7. Glessi. LA TORRE: Spaggiari 31, Campanini 8, Guardasoni 3, Castagnet-ti 4, Caldiani 18, Correr! 13, Ccde-luppi 4, Davoli 6, Vezzosi Campani. V Reggio Emilii je goriška Patriarca doživela svoj peti poraz v letošnjem prvenstvu B lige. Nihče izmed goriških navijačev ni mislil, da bodo Goričani v tem prvenstvu tako slabo zaigrali in od 12 tekem kar pet izgubili. Kje tiči krivda? Nekateri so mnenja, da nima goriška ekipa dobrega trenerja, ki bi bil enakovreden McGregorju. Drugi pravijo, da je odvisno od igralcev samih, posebno nekaterih, ki se dovolj ne žrtvujejo. Nam pa ne ostaja drugega, kot da beležimo že peti poraz ekipe. Mnenja smo, da bo naloga Goričanov od sedaj dalje zelo težka, če bodo hoteli priti do prvega, oziroma drugega mesta, kar bi jim dovoljevalo vstop v finalni del tekmovanja za vstop v višjo, A ligo. O nedeljski tekmi nimamo kaj povedati, saj so domačini iz Reggio Emilie bili stalno boljši. Le proti koncu drugega dela igre so gostje zaigrali nekoliko boljše in se približali domačinom. Rudi Pavšič čun napak nasprotnic. Borovke so nato z izredno zagrizeno in dobro igro svoje nasprotnice dohitele; žal, so pa potem ponovno popustile in Vignoni je imel pot do zmage odprto. Do konca prvenstva manjkajo sedaj samo še štiri kola. Možnosti, da bi se Bor rešil pred izpadem so še vedno velike. Pomembno pa je, da bodo znala naša dekleta premagati šibkejše nasprotnice in pa tiste, ki zasedajo sicer boljše mesto na lestvici, ki pa vsekakor niso nepremagljive. INKA 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Are Linea 3:1 (15:9, 15:2, 13:15, 15:12) BOR: Plesničar, B. in E. Kralj, Vodopivec, Požar, Može, Kodrič, Košuta, Pučka, Neubauer. ARC LINEA: Polenghi, Sardos, Fermeglia, Salvi, Sardi, Trost, Diego, Dal Mas, Elarich. SODNIK: Ragni (Go). V napetem in tehnično veljavnem srečanju je Bor izbojeval dragoceno zmago proti šesterki Are Linee. Tekma je bila za naše odbojkarje veliko težja kot so pričakovali, saj so med nasprotniki nastopili kar trije igralci, ki sicer trenirajo s prvoligaško postavo. Borovci v tem prvem domačem nastopu niso povsem zadovoljili. V napadu so sicer zaigrali solidno, slabo pa so krili blok in so bili v polju vse preveč statični. Začetek tekme je bil za Bor u-goden, saj je brez večjih težav povedel z 2:0 v setih. Kazalo je, da je nasprotnik zlomljenj, saj je v drugem nizu osvojil le dve točki. Kdor pa je tako mislil, se je pošteno zmotil. Are Linea je s svojimi visokimi igralci prevzela pobudo ob mreži v svoje roke in njeno vodstvo s 13:8 je bilo zasluženo. «Plavi» so sicer uspeli s skrajnimi napori izenačiti, tedaj pa je prišla na dan neizkušenost najmlajših borovcev, ki še niso navajeni na tako ostro borbo za vsako žogo in upanje po gladki zmagi je šlo po vodi. Podobno je bilo tudi v zadnjem setu .ko je bila Are Linea pri stanju 12:6 v svojo korist že na pragu uspeha. Tedaj pa je prišlo do nepričakovanega preokreta in ob podpori številnega občinstva so «plavi» nanizali kar devet zaporednih točk, nasprotniki pa nobene več. Ob koncu bi še omenili Plesni čarja, ki se nam zdi najzaslužnejši za zmago Bora, saj je poleg dobre igre s svojo borbenostjo in zagrizenostjo v najtežjih trenutkih dal tudi soigralcem moč. da so reagirali in pridobili samozavest in zaupanje v lastne moči. Mig Dom — Il Pozzo 3:1 (15:3, 5:15, 15:10, 15:10) DOM: Prinčič J., Klanjšček D., Komel I. (k), Cijan S., Černič L., Devetak K., Sossou D., Jarc A., Peric D., Corva S. IL POZZO: Grattoni (k), Beltra-mini. Benedetti, Bemes, Clemente, Galliussi, Menosso, Miani L, Pitassi, Santini, Miani II. in Pontisso. SODNIK: Ceciliot Claudio iz Gorice: stranska: Benediato in Trulli iz Vidma. Domovci so po dolgem času ponovno v prvenstveni tekmi zmagali. Na nevarnem igrišču v Vidmu so v soboto popoldne, premagali borbeno ekipo D Pozzo iz Pradama-na, z rezultatom 3:1. To je prvi par točk za Dom v letošnjem prvenstvu 1. divizije. Potek tekme je pokazal, da so domovci v formi, čeprav so včasih popustili. Bili so tehnično boljši in učinkovitejši, zato jim je zmaga zasluženo pripadla. V prvem setu so «belo-rdeči» zaigrali dobro. V drugem setu so pa Goričani nerazumljivo popustili in H Pozzo je to takoj izkoristil ter osvojil set s čistim izidom 15:5. V tretjem in četrtem setu pa je bila igra izenačena. Domovci so ponovno poprijeli in v odločilnih trenutkih tekme so bili spretnejši od Videmčanov. Zadnja dva seta so domovci spravili v lasten žep na enak način: izenačenje do 10 točk, nato pa so se nemoteno oddaljili in so tako po dolgi verigi neuspehov osvojili toliko pričakovano prvo zmago. Po tekmi smo vprašali novega trenerja Doma, Jožka Prinčiča kaj meni o tekmi z II Pozzom. «Zadovoljen sem, da smo zmagali, saj nam bo ta zmaga gotovo dvignila samozaupanja in vlila v nas nove moči ter volje do odbojke in dela. S potekom tekme pa ne morem reči, da sem zadovoljen. Pravo in lepo odbojko smo prikazali le v prvem setu, v o-stalih pa smo dovolili nasprotniku preveč. Zadovoljen sem predvsem z mladim D. Peričem, ki je tokrat igral tri sete in se je dobro vključil v igro». Prihodnjo tekmo bo Dom ponovno igral v Vidmu, proti močni šesterki Aurore, v soboto, 2. t.m. ob 20.30, v telovadnici šole «Marinoni» (Ul. L. da Vinci). I. K. ŽENSKA C LIGA Corridoni — Breg 3:1 (13:15, 15:7, 15:5, 15:4) Trenta, Ludvik, Pavletič, Mene-ghetti, Sancin. Brežanke so v Foljanu doživele svoj prvi poraz v letošnjem prvenstvu C lige. Začele so sicer dobro, toda že v drugem setu je bilo opaziti, da ne bodo zdržale ritma, ki ga je diktiral (s svojima najboljšima igralkama na čelu), razigrani Corridoni. Grešile so zlasti v sprejemu prvih žog. Servise so namreč prestrezale zelo slabo ter zato niso mogle zalagati svojega napada z uporabnimi žogami. Poleg tega je njihova obramba šepala tudi ob mreži, kjer nikakor niso mogle ustaviti močnih nasprotnih tolkačic z dovolj učinkovitim blokom. Brežankam v opravičilo za ta poraz lahko navedemo le dejstvo, da je Corridoni res močna ekipa, ki se je že lani potegovala za vstop v B ligo in ki je tudi letos med glavnimi kandidati za napredovanje v tej ligi. ŠPORT NA TV Italijanska televizija bo prenašala drevi ob 22. uri na drugem sporedu boksarski dvoboj med Cassiu-som Clayem in Frazierom. Televizija bo prenaša dvoboj tako pozno zato, ker so prireditelji zahtevali previsoko odškodnino za neposredni prenos. Le Juventina in Zarja (Nadaljevanje s 5. strani) CAMPANELLE: Puzzer, Ceglar, Cafangna, Zudich, De Riz, Riba-rich, Brandolin, Bellanova, Castellano, Pelin, Messi, 13 Ausilio. STRELCI: v 45. in 61. min. Pelin, v 71. min. Castellano, v 82. min. Zudich (11-metrovka). SODNIK: Ghizdavcich iz Trsta. Brežani so se odpravili v Križ, da bi iztrgali vsaj točko predzadnjemu na lestvici. Izkazalo pa se je, da je tudi ta ekipa pretrd oreh za predstavnike dolinske občine. «Plavi» so se še dokaj dobro upirali nasprotniku v prvi polovici srečanja, vendar pa je bil zanje usoden Pelinov gol, tik pred odmorom. Pričakovana reakcija ni obrodila nikakega rezultata, medtem ko so Campanelle še podvojile z istim igralcem ter si zagotovile zmago z zadetkom prisebnega Castellana in točnega Zudicha. Ta tekma je pokazala tudi tistim, ki so imeli še količkaj upanja v preporod «plavih», da je Breg «kronični bolnik», kateremu je potrebna če že ne popolna, vsaj delna obnovitev. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bodo mladi postopoma začeli nadomeščati «stari rod», tako da bo imela ekipa s pričetkom prihodnje sezone povsem drugačno obličje. Sedanje stanje brežanske enajsterice je tako, da bi ji taki prijemi nikakor ne mogli škediti. Po našem mnenju bi bila igra poživljena in zanimanje gledalcev povečano. Kot vse kaže, bo trener Kozina že s prihodnjim kolom začel ukrepati v tem smislu. IST Sovodnje premočne (Nadaljevanje s 5. strani) padli v vodo in tekma je bila prepuščena Tržačanom. Omeniti moramo še, da je poleg vsega Sartori še zastreljal enajstmetrovko, ki bi lahko spremenila potek celotnega srečanja. Mauro Sudest — Mladost 1:0 (0:0) MLADOST: Pieri, Jarc, Uljan, Ferfolja, Devetak, Doncovio, Pahor, F. Marizza, B. Pieric, G. Marizza (A. Pieric), Lorenzut. SUDEST: Dilillo, Cecconi, Stacul, Musto, Cicuttin (D'Amore), Comelli, Capri, Bressan, Piscopo, Battiston, Vitale. Strelec: Capri v 19. min. d. p. Sodnik: Bregant iz Krmina. V zadnjem kolu prvega delà tega prvenstva je Mladost na igrišču Baiamonti zgubila proti Sudestu. Takoj moramo pripomniti, da so Kraševci igrali v nepopolni postavi zaradi odsotnosti F. Jarca in izključitve napadalca Cotiča. Poleg tega je moral zaradi poškodbe po 26 minutah igre zapustiti igrišče še G. Marizza. V začetku srečanja sta si bili e-kipi precej enakovredni. V 14. minuti sta Jarc in Branko Peric izpeljala lepo napadalno akcijo, ki se za las ni zaključila z golom za goste. Po poškodbi Marizze pa je postala naloga Doberdobcev težja in domačini so pričeli napadati ostreje. Nekaj minut pred koncem je napadalec Sudesta Piscopo zadel prečko. V drugem polčasu so domačini skoraj dosegli gol že v 7. minuti igre, ko je njihov napadalec spet zadel vratnico. V 19. min. pa je Capriju uspelo povesti. Poskus Doberdobcev, da bi izenačili je bil zaman: igrali so podrejeno vlogo in so pokazali improvizirano igro, ki ni rodila nobenih sadov. Kljub temu se je proti koncu tekme ponudila Pahorju velika , — ---, -----. —.priložnost za gol, ko je (sam pred BREG: Klabjan, Slavec, Hmeljak, vratarjem) zastreljal žogo v aut. M. in D. Kofol, Lovrečič, Olenik, K. F.