Poštnine o laća n a v gotovini URADNI LIST CENA 80 MN '<£> LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XVII V LJUBLJANI, dne 23. junija 1960 Številka 21 VSEBINA: 123. Odredba o prenosu opravil in o poslovanju nekaterih okrajnih sodišč glede na njihova nova krajevna območja. Odloki ljudskih odborov: 80. Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto ls6Q. 81. Odlok o spremembi odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1960. 82. Odlok o maksimalni stopnji občinskega prometnega davka od naravnega vina v gostinstvu in v trgovini na drobno v okraju Celje 83. Odlok o določitvi udeležbe občin v skupnih virih dohodkov v okraju Kranj. 84. Odlok o začetku izplačevanja novih položajnih plač predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč v okraju Kranj. 85. Odlok o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za potrebe družbenega standarda na območju občin mesta Ljubljana. 86. Odlok o dohodnini v stalnem znesku v okraju Ljubljana za leto 1960. 87. Odlok o ustanovitvi sklada za razširitev in modernizacijo sedanjih in graditev novih kino dvoran na območju občin mesta Ljubljana. 12:3. Na podlagi lil. točke odloka o novi določitvi krajevnih oibmočij nekaterih okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 17-106/60) izdaja Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS ODREDBO o prenosu opravil in o poslovanju nekaterih okrajnih sodišč glede na njihova nova krajevna območja 1 Okrajna sodišča, katerih krajevna območja so bila na novo določena z odlokom o novi določitvi krajevnih območij nekaterih okrajnih sodišč v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, št. 17-106/60) izročijo oziroma prevzamejo zemljiške knjige in mape ter tekoče spise v skladu z njihovimi novimi območji. Rešeni spisi ostanejo sodiščem, ki jih je rešilo. Zemljiške knjige in mape prevzamejo okrajna sodišča, katerih krajevno območje je spremenjeno, za tiste katastrske občine, ki leže v njihovem novem območju. Ce je katastrska občina deljena, prevzame zemljiško knjigo in jnape za to katastrsko občino tisto okrajno sodišče, v katerega območju leži največji del katastrske občine, razen če Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS za posamezne deljene ka-1 tastrske občine drugače ne odredi. Sodišče, ki prevzame zemljiško knjigo za katastrsko občino, ki je bila deljena, vodi zemljiško knjigo za to katastrsko občino vse dotlej, dokler ne bo delitev izvedena v zemljiški knjigi. Zbirke listin ostanejo pri okrajnem sodišču, pri katerem so sedaj. 3 Za izjemo od določb 1. točke te odredbe okrajna sodišča ne izroee, temveč sama dokončajo in obdrže tekoče spise v kazenskih ter civilnih spornih in nespornih zadevah, za katere so do dneva uveljavitve te odredbe razpisala obravnavo ali narok. 4 Prenos opravil po tej odredbi mora biti izvršen do 1. julija 1960. 5 Ta odredba velja od dneva objave v >Uradnein listu LRS<. St. 01-III-1/10^60 Ljubljana, dne 51. maja 1960. Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS Državni sekretar: Jože Pavličič 1. r. Odloki ljudskih odborov 8». Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št.19/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbcra in na seji zbora proizvajalcev dne 25. februarja 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Kranj za leto 1%0 1. člen Prvi del SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 1. poglavje Osnovne smernice in naloge družbenega plana za leto 1960 Osnovne smernice in naloge gospodarskega razvoja v letu 1960 izhajajo iz gospodarsko-političnih / nalog družbenega plana gospodarskega razvoja okraja Kranj za razdobje 195? — 1961 ter iz nalog, ki so postavljene V zveznem družbenem planu in družbenem planu LRS za leto 1960. Na podlagi doseženih rezultatov gospodarskega poslovanja v letu 1939 se postavljajo za leto 1960 tele osnovne naloge: 1. V povedani meri je treba skrbeti za intenzivnejši razvoj vseh gospodarskih panog, zlasti pa industrije in kmetijstva, da se zagotovi povečanje narodnega dohodka najmanj v višini, ki je predvidena v okrajnem perspektivnem planu za leto 1961. Zato je treba najsmotrneje izrabiti proizvodme zmogljivosti in pospešiti vključitev v proizvodnjo vseh. tistih kapacitet, ki se še gradijo. V enaki meri je treba skrbeti, da se v najkrajšem mogočem času aktivirajo tudi zmogljivosti, katerih izgraditev se predvideva v letu 1960. 2. Da se doseže predvideni gospodarski razvoj in ustvari osnovni pogoj za dvig življenske ravni prebivalstva, je treba še nadalje posvečati vso skrb povečanju delovne storilnosti v vseh gospodarskih organizacijah, zlasti v industriji, kmetijstvu in gradbeništvu. Zato je treba čimbolj racionalno zaposlovati sedanjo delovno silo v okviru podjetij in občin, skrbeti za boljšo organizacijo dela in za modernizacijo tehnoloških postopkov ter razširjati gospodarsko sodelovanje med podjetji, ne glede na območja politič-no-teritorialnih enot, kjer imajo gospodarske organizacije svoj delež. 3. Predvideni obseg proizvodnje je treba doseči ob najmanjšem zaposlovanju nove delovne sile. To je treba zagotoviti znotraj gospodarskih organizacij z ustreznimi ekonomskimi spodbudami v okviru sistema nagrajevanja, tako da bo višina osebnega dohodka odvisna predvsem od boljšega delovnega uspeha posameznika in kolektiva kot celote. 4. Da bodo investicijske naložbe kar najučinkovitejše in se bodo razpoložljiva sredstva uporabila kar najsmotrneje, je treba organizirati v okrajnem oziroma v občinskih merilih široko zasnovano združevanje sredstev gospodarskih organizacij, pri tem je treba upoštevati ekonomske koristi posameznih podjetij. Glede na to, do so se potrebe za vlaganje sredstev za razvoj kmetijske proizvodnje povečale, je potrebno, da se združena sredstva gospodarskih organizacij uporabijo tudi za investicije v kmetijstvu. Da se zagotovi čimvečja ekonomičnost pri zidavi zlasti na področju stanovanjskih in komunalnih objektov ip da se pospeši izvajanje gradbenih del, je treba povečati gradbene kapacitete in zmogljivost industrije gradbenega materiala, kar je v prvi vrsti naloga občinskih ljudskih odborov. Prav tako so potrebne tudi ustrezne organizacijske spremembe v gospodarskih enotah na področju elektrogospodarskih komunalnih služb in gradbene obrti. 5. Pri vseh gospodarskih in negospodarskih investicijskih vlaganjih je treba posvetiti posebno pozornost pravočasnemu izvrševanju investicij. Investicijska vlaganja v gospodarstvu morajo zagotoviti tehnično modernejšo proizvodnjo kvalitetnejšega blaga ob enakem ali relativno manjšem številu zaposlenih. Kjerkoli je mogoče, je treba uvajati avtomatizacijo. V tem smislu je treba sestavljati tudi vse investicijske programe, ki morajo upoštevati načelo, da se z njihovo realizacijo zmanjšuje potreba po delovni moči. 6. V večji meri kot doslej je treba zvišati realno osebno porabo prebivalstva, zlasti delavcev v mestih in industrijskih središčih. Za povečanje njihovega življenjskega standarda je treba zagotoviti zadostne količine kmetijskih pridelkov, razširjati še nadalje trgovsko mrežo, pospeševati storitvene obrtne obrate, organizirati v okviru stanovanjskih skupnosti servise za opravljanje vseh vrst storitev gospodinjstvom ter modernizirati in razširjati obrate za družbeno prehrano. Da se zagotovi boljša prehrana, je treba zlasti v večjih industrijskih centrih — v Kranju in na Jesenicah — postaviti moderne tržnice oziroma organizirati njihovo redno zalaganje z blagom, na področju trgovine pa ustanoviti samopostrežne trgovine in blagovnice. ?. Povečana proizvodnja mora zagotoviti večji izvoz industrijskih izdelkov, pri tem je treba upoštevati potrebe po teh izdelkih na domačem tržišču. 8. S hitrejšo zidavo obveznih in strokovnih šol ter zdravstvenih in socialnih objektov je treba zagotoviti povečanje družbenega standarda. Nadaljevati je treba zidavo novih stanovanj in komunalnih naprav. V ta namen morajo občine v večji meri kot doslej skrbeti, da se čimvečji del proračunskih sredstev uporabi za negospodarske investicije, omejijo pa proračunski izdatki za tekoče osebne in funkcionalne izdatke. 9. Investicijsko politiko je treba usmerjati tako, da se bp uporabilo več sredstev, s katerimi razpolagajo ljudski odbori in gospodarske organizacije, zlasti za razvoj kmetijstva, trgovine, obrtništva, gostinstva in turizma na področju negospodarskih investicij pa predvsem za povečanje stanovanjsko-komunalne graditve in za objekte kulturno-socialnega področja. 10. Da se ublaži pritisk delovne moči na mesta in industrijska središča, kjer je obremenitev komunalnih objektov največja, je potrebno, da občinski ljudski odbori v polni meri podprejo težnje gospodarskih organizacij, ki žele svoje obrate premestiti ali na novo postaviti na območjih, kjer so zagotovljeni ugodnejši pogoji za zaposlovanje. To velja zlasti za območja, ki zaostajajo za povprečjem gospodarskega razvoja okraja. 11. V okviru izvajanja politike zaposlovanja je potrebno, da občinski ljudski odbori še nadalje regulirajo obseg zaposlovanja nove delovne moči z ustreznimi ukrepi svojih organov ter se pri tem ravnajo po smernicah tega plana. 12. Da se zagotovi dosledno izpolnjevanje nalog in smernic postavljenih v okrajnem in občinskih družbenih planih, je treba še nadalje krepiti pristojnosti občinskih zborov proizvajalcev, ki naj kot pobudniki za razvoj gospodarstva na svojem območju stalno spremljajo in analizirajo gospodarjenje in zaposlovanje v podjetjih na svojem območju ter na podlagi svojih ugotovitev ukrepajo konkretno tako, da bodo razširili materialno podlago delavskega samoupravljanja in izboljšali pogoje za delovanje komunalnega sistema. 2. poglavje Družbeni bruto proizvod in narodni dohodek 1. Za leto 1960 se predvideva, da se bo v primerjavi z letom 1939 družbeni bruto proizvod povečal za 11,4%, narodni dohodek pa za 10,6%. 2. V primerjavi z razvojem, ki ga predvideva okrajni perspektivni plan za rajzdobje 1957 do 1961 leta, se pričakuje v letu 1960 tole gibanje družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka (po tekočih cenah — podjetniški princip): v milijonih dinarjev indeksi 1956 1960 1961 1960/56 1961/54 družbeni bruto proiz. 83.757 126.665 125.593 1512 149.9 narodni dohodek 56.285 54.593 56.063 150,5 154,5 Po posameznih gospodarskih panogah se predvideva tole gibanje vrednostnega obsega blagovne proizvodnje in storitev (po tekočih cenah) : v milij. din Ocena 1959 Plan 1960 P6rsp. plan 1961 Indeksi 1960/59 1960/61 Industrija (vštevši elektropodjetja) 88.018 99.108 102.401 112,6 96,8 Kmetijstvo (vsi sekt. lastn. vštevši KZ) 9.674 10.432 9.957 107,8 105,0 Gozdarstvo 1.353 1.381 1.214 102,1 113,8 Gradbeništvo 3.127 3.623 2.494 115,9 145,3 Promet 801 813 850 101,5 95.6 Trgovina 1.444 1.552 1.735 107,5 89,5 Gostinstvo (vsi scact. lastništva) 1.835 1.946 1.428 106,2 136.3 Obrt (vsi sekt. last.) 6.260 6.717 4.864 107.3 138.1 Komunala (brez elektropodjetij) 1.134 1.093 670 96,4 163,1 Skupaj,. 113.644 126.665 125.593 111,4 100,9 Medtem ko za leto 1960 pričakovani vrednostni obseg proizvodnje že presega niyo proizvodnje, ki se po perspektivnem planu predvideva za leto 1961, pa se pri narodnem dohodku pojavlja zaostanek za okoli 4 %. Ta zaostanek se pojavlja pretežno zaradi spremembe stopenj prometnega davka in zaradi spremenjenega načina obračunavanja eksportnih dobav. Da bi se zagotovilo povečanje proizvodnje, kakor se predvideva za leto 1960, je potrebno, da gospodarske organizacije storijo vse za čimboljšo izrabo danih možnosti. 3. poglavje Investicije 1. V letu 1959 je poraba sredstev za investicije v osnovne fonde v okraju Kranj znašala po oceni 7.698 milijonov dinarjev ter s tem dosegla 98,2 % postav-Uenega plana. V strukturi vlaganj se v skladu s smernicami družbenega plana kaže znaten premik v dobro negospodarskih investicij, katerih udeležba na globalu investicij se je povečala na 41,2 % proti 33,8% kolikor se je predvidevalo v planu. Nasprotno pa so naložbe v panogah kmetijstvo, trgovina, gostinstvo, turizem in obrt, katerih pospešeni razvoj je bil prav tako vključen med temeljne naloge družbenega plana, dosegle samo 71,8 % planirane višine. To je posledica predvsem neuresničen j a v planu postavljene smernice, da bi se za razvoj teh panog zagotovila potrebna dodatna investicijska sredstva z združevanjem sredstev proizvodnih podjetij, in zaradi pomanjkljive pripravljenosti pristojnih organov za večji obseg in-vestiranja na teh področjih. 2. Za leto 1960 se pričakuje, da bodo investicijske naložbe v našem okraju dosegle 9.989 milijonov dinarjev, to je za 29,7 % več, kakor je bilo vloženo v letu 1959. Predvideno povečanje temelji na višini pričakovanih dodelitev investicijskih sredstev iz zveznih in republiških virov, na doseženih sporazumih za kreditiranje nabav opreme iz uvoza, na povečanju sredstev, s katerimi razpolagajo podjetja, in na možnosti bolj proste uporabe amortizacije in sredstev stanovanjskih skladov, ki jo dovoljujejo novi zvezni predpisi. Predvideva se tudi, da bo dinamika uporabljanja investicijskih sredstev v letu 1960 močnejša od dinamike v preteklem letu. 3. V skladu z načeli investicijske politike, ki so postavljena v zveznem in republiškem planu za leto 1960, bo treba z razpoložljivimi sredstvi predvsem zagotoviti pospešeno zidavo začetih objektov, ki so važni za uresničenje proizvodnih nalog petletnega plana, začeti zidati tiste nove objekte, ki so posebnega pomena za razvoj proizvodnje po letu 1960, poleg tega pa še nadalje povečati naložbe za razvoj vseh tistih panog, ki posredno ali neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda. 4. Sredstva okrajnega in občinskih družbenih skladov, ki preostanejo po kritju iz preteklega leta prenesenih obvez, bo treba uporabiti za zagotovitev soudeležb pri financiranju rekonstrukcije opekarn in telefonskega omrežja ter za razvoj novih industrijskih obratov na gospodarsko manj razvitih območjih okraja, sicer pa za investicije v panogah kmetijstva, gradbeništva, trgovine, gostinstva, turizma, obrti in im pod roč j u negospodarskih panog. Da bi se glede na omejena sredstva iz lokalnih družbenih investicijskih skladov zagotovila potrebna dodatna investicijska sredstva za naštete namene, je važno, da se smotrno izrabijo sedanje možnosti za združevanje prostih sredstev proizvodnih podjetij tn kmetijskih zadrug. Razpoložljiva sredstva okrajnega investicijskega sklada se bodo skupno z dodatnimi kreditnimi sredstvi, ki naj se zagotovijo z združevanjem začasno prostih sredstev proizvodnih podjetij, razdelila po kvotah, določenih v 22. poglavju tega plana. V okviru teh kvot naj se pri dodeljevanju kreditov iz okrajnega investicijskega sklada predvsem upoštevajo tiste gospodarske organizacije, ki potrebujejo posojila za soudeležbo pri natečajih iz splošnega in republiškega investicijskega sklada. 5. Glede na pričakovano razdelitev investicijskih sredstev se za leto 1960 računa s tole strukturo in dinamiko vlaganj po panogah (v milijonih dinarjev): Realizacija Panoga 1958 znesek Struk- tura •/. Ocena 1959 znesek Struk- tura •/. Plan 1960 znesek Struk- tura •/• Indeks 1960/59 Industrija 2.816 2.984 3.955 151,8 Kmetijstvo (všteviši KZ) 199 179 422 235,8 Gozdarstvo 150 346 280 80*9 Gradbeništvo 150 159 197 125,9 Promet (vštevši PTT) 349 157 431 274,5 Trgovina 1(98 285 236 82,8 Gosiinstvo-turizem 167 191 340 178,0 Obrt 141 225 411 182,7 Skupaj gospodarstvo 4.150 67,4 4.526 58,8 6250 62,6 138,1 Stanov, delavn. 14)37 1.544 1.870 121,1 Komunal, delavn. 417 906 1.021 112,7 P ros v. zdrav, in dr. deltav. družb, stand. 506 691 ras 115,5 Drž. uprava in drug. 44 51 50 161,3 Skupaj negospodarske panoge 2.004 32,6 5.1,72 41,2 5.739 37,4 117,8 Investicije skupaj 6.154 100,0 7.698 100,0 9.989 100,0 129,7 Upoštevajoč višino planiranih investicij za leto 1960, hodo bruto vlaganja v prvih štirih letih petletne dobe dosegla na področju gospodarskih naložb 78,0%, na področju negospodarskih panog pa 126,8% skupnih naložb, s katerimi se je računalo po okrajnem perspektivnem planu. 6. Po posameznih gospodarskih področjih se bodo razpoložljiva sredstva v letu 1960 uporabila predvsem za tele namene: — v industriji pretežno za nadaljevanje oziroma za dovršitev že začetih rekonstrukcij v železarski, kovinski, tekstilni in gumarski stroki, poleg tega pa bo treba v letu 1960 pričeti še s tistimi rekonstrukci-jflzai v lesni in živilski stroki, ki so predvidene po perspektivnem planu. Za gradbeništvo je zlasti važno, da se pospeši zidava novih kapacitet v industriji gradbenega materiala ter da se v ta namen dosledno izvede z občinskimi ljudskimi odbori dogovorjeni program financiranja zadevnih rekonstrukcij iz lokalnih virov; — v kmetijstvu so vlaganja za kmetijska posestva namenjena predvsem za pospešen razvoj živinoreje, zlasti za zidanje hlevov in za nabavo živine, v zadružnem sektorju pa za povečanje mehanizacije ter za zgraditev pitališča piščancev in vzrejališča kokoši nesnic; — v gozdarstvu se bodo sredstva uporabila za nadaljnjo graditev gozdnih komunikacij ter za druga dela in nabave, ki so obraizložene v X. poglavju tega plana; — v gradbeništvu je važno, da se pospešeno opravijo predvidene nadaljnje izpopolnitve mehanizacije, ki bodo omogočile primerno povečanje storilnosti. V ta namen naj podjetja čim smotrneje razporedijo razpoložljiva lastna sredstva ter tudi poskrbijo za pravočasno udeležbo na zveznih natečajih; — v prometu so za tekoče leto predvidene nadaljnje nabave prevoznih sredstev za cestni promet, zlasti pa je važno, da se čimbolj pospeši rekonstrukcija telefonskega omrežja; — na področju trgovine, gostinstva, turizma m obrti se predvideva, da se bo obseg vlaganj,' v primerjavi s preteklim letom, povečal za preko 40 %, tako da bo mogoče v povečani meri zagotoviti z investi-skimi programi teh panog predvidene modernizacije obratov in zidavo važnejših novih objektov. 7. Na področju negospodarskih panog se je obseg investicijskih naložb v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 povečal za preko 58 %. Za leto 1960 se računa z nadaljnjim povečanjem za 17,9 %, in to predvsem pri zidavi stanovanj, šol in zdravstvenih objektov, v manjši meri pa tudi na drugih področjih družbenega standarda. 8. Da bi se v letu 1960 zagotovilo izvajanje investicij v skladu s postavljenimi osnovnimi nalogami, bo potrebno zlasti: ^ — da občinski ljudski odbori določijo s svojimi družbenimi plani osnovno, razdelitev razpoložljivih investicijskih sredstev na posamezna področja, upoštevajoč pri usmerjanju sredstev svojih investicijskih skladov načela, kot so določena s tem planom; — da se med okrajnim in občinskimi investicijskimi skladi doseže ob sodelovanju zbornic, Turistične^ zveze in OZZ skladnost pri usmerjanju sredstev teb skladov za kmetijstvo, gradbeništvo, trgovino, gostinstvo, turizem in obrt; — da se zagotovijo potrebna dodatna investicij-' ska sredstva za pospešeni razvoj spredaj naštetih panog, naj gospodarske organizacije v industriji del svojih začasno prostih sredstev, formiranih iz ostanka čistega dohodka, vložijo kot posojila. Zato je potrebno, da podjetja ob sprejemanju sklepnih računov za leto 1959 ugotovijo predvideno dinamiko črpanja razpoložljivih sredstev denarnega dela skladov osnovnih sredstev in skladov skupne porabe ter tisti del teh sredstev, ki se ne predvideva za takojšnjo uporabo, stavijo ha razpolago kot posojilo Komunalni banki okraja Kranj. Za taka podojila se sklenejo posojilne pogodbe ob sporazmumno določenih pogojih za vračilo posojenih zneskov in z upoštevanjem ekonomske zainteresiranosti podjetij; — Komunalna banka okraja Kranj naj iz tistega dela prejetih posojil gospodarskih organizacij, ki ga bo po izračunu na podlagi dogovorjene dinamike vračanja mogoče uporabiti za investicijska posojila, zagotovi pokritje kvot, ki so določene v 22. poglavju tega plana za kmetijstvo, gradbeništvo, gostinstvo, turizem in obrt ter premostitvene kredite tistim industrijskim podjetjem, ki nimajo zadostnih sredstev za soudeležbo pri natečajih za posojila iz družbenih investicijskih skladov; — z združevanjem sredstev v občinskem merilu se predvideva, da bo mogoče zagotoviti poleg prispevkov proizvodnih podjetij za komunalne investicije in dotacij v višini 32 milijonov dinarjev za soudeležbo pri rekonstrukciji telefonskega omrežja še potrebni kreditni zndsek za soudeležbo pri rekonstrukciji mlekarne Cirče, z združevanjem sredstev kmetijskih zadrug pa 71 milijonov dinarjev za investicije na kmetijskih posestvih ter potrebna sredstva za soudeležbo pri najetju zveznega kredita za zidavo pitališča piščancev in vzrejališča kokoši nesnic. Razporeditev tako zbranih sredstev se po občinah uskladi v smislu druge smernice tega odstavka; — glede na to, da bo povečani obseg proizvodnje v letu 1960 zahteval povečano potrebo obratnih sredstev, je potrebno, da si gospodarske organizacije pravočasno pridobe ustrezne kredite, ki jim pripadajo iz splošnega investicijskega sklada, oziroma obratne kredite pri Narodni banki, zlasti pa da posvetijo čimvečjo pažnjo pravilnemu gospodarjenju z lastnimi sredstvi, ker so v lokalnih družbenih investicijskih skladih v ta namen na razpolago samo omejena sredstva. Poleg tega naj gospodarske organizacije ob delitvi čistega dohodka namenijo del svojih sredstev tudi za obratna sredstva; — neposredni investitorji, družbene organizacije in pristojni organi občinskih ljudskih odborov naj tekoče in intenzivneje kot doslej spremljajo razvoj investicijskih del na svojem območju, tako glede smotrnosti uporabe razpoložljivih sredstev kot tudi glede pravočasnega dokončanja objektov ter ob subjektivnih pomanjkljivostih odgovornih oseb primerno ukrepajo. 4. poglavje Zaposlenost in produktivnost I. Zaposlenost V letu 1959 se je v primerjavi s prejšnjim letom obseg industrijske proizvodnje v okraju povečal po oceni za 6%, medtem ko se je povprečni stalež zaposlenih povečal samo za 0,8%. Iz tega izhaja, da je bilo lani doseženo povečanje delovne storilnosti, ki temelji le deloma na izboljšanju mehanizacije, pretežno pa je posledica izrabe notranjih rezerv delovne moči v posameznih gospodarskih organizacijah ter boljše organizacije dela. V tem se kaže tudi povečana stimulativnost spodbud ne jšega sistema nagrajevanja, ki jo upoštevajo lani sprejeti tarifni pravilniki, zlasti Pa ugoden učinek ukrepov, ki so jih napravili ljudski odbori lani na področju politike zaposlovanja nove delovne moči. Za leto 1960 se glede na postavljeno nalogo, da se perspektivni plan proizvodnje doseže že v štirih letih, predvideva povečanje količinskega obsega proizvodnjo za nadaljnjih 10,5%. Ker se predvideva, da se bo za dosego tako postavljenega plana povečala zaposlitev delovne moči v povprečju le za 1,6%, se lahko priča- kuje povečanje delovne storilnosti za okrog 9 %; glede na to, da obstajajo možnosti za povečanje količinskega obsega proizvodnje nad planiranim povečanjem in za boljšo izrabo notranjih rezerv gospodarskih organizacij pa bo predvideno povečanje produktivnosti verjetno še večje. Predvideno povečanje produktivnosti se planira pretežno samo s povečanjem izrabe sedanjih kapacitet gospodarskih organizacij. To narekuje, da je treba politiko zaposlovanja tudi v letu 1960 voditi v enaki smeri kot v letu 1959 s tem, da se iz okvira splošnega načela o omejevanju novih zaposlitev izločijo le gospodarske organizacije, v katerih je glede na dejanski potek rekonstrukcij prišlo do potreh, ki jih perspektivni plan gospodarskega razvoja okraja Kranj glede na dinamiko izvajanja investicijskih programov ni predvideval. Pri tem je treba glede na stalno povečavanje zaposlenosti v drugih gospodarskih, pa tudi negospodarskih panogah ukrepati v smeri omejevanja novih zaposlitev tudi tam, kjer bi prekomerno zaposlovanje lahko povzročilo enake negativne posledice kot prekomerno zaposlovanje v industriji. V primerjavi s perspektivnim planom za leto 1961 kaže za leto 1960 postavljeni plan zaposlenih v industriji in drugih gospodarskih panogah tele razlike: plan i%0 pesoekt. plan 1961 indeks prekorač. 1960/61 industrija 27.488 27.186 101,1 druge gosp. panoge 12.203 10.681 1142 Skupaj 39.691 37.86(7 1042 Ta primerjava prekoračenj perspektivnega plana zaposlenih v gospodarstvu kaže, da so prekoračenja v drugih panogah znatno večja od prekoračenj v industriji, pri kateri se je lani povprečni stalež zaposlenih iz že omenjenih razlogov povečal v minimalni višini. Prekoračenja v drugih gospodarskih panogah sicer sama po sebi niso negativnega pomena, če upoštevamo, da je v nekaterih panogah zaželeno, da se razširjajo tudi na račun nove delovne moči, kot n. pr. storitvena obrt, trgovina na drobno, gostinstvo, turizem itd. Glede na izkušnje v pretekb„. letu pa je potrebno, da se v letu 1960 na podoben način kot v industriji zadržuje zaposlovanje še v gradbeništvu, trgovini na debelo in v zasebni proizvodni obrti. Ker bo raven zaposlenosti v letu 1960 še vedno nad nivojem, ki ga predvideva okrajni perspektivni plan, tudi če se sedanje stanje zaposlenosti obdrži na enaki višini kot v letu 1959, je treba v letu 1960 zagotoviti, da se bo število zaposlenih v okraju lahko povečalo le v panogah, v katerih nadaljnji razvoj to zahteva, v industriji in v gradbeništvu pa je treba nove zaposlitve omejevati s težnjo, da se med številom zaposlenih in obsegom proizvodnje doseže razmerje, ki je predvideno po perspektivnem planu. V letu 1959 je bilo zaposlenih v industriji povprečno 27.058 oseb, stanje ob koncu leta pa izkazuje 161 oseb več, kot pa je bila kvota, določena po družbenem planu okraja Kranj za leto 1959. V letu 1960 se bo delovna moč v razmerju na povprečje 1959' lahko povečala v okrajnem globalu v povprečju le za 450 oseb, tako da bo znašal plan zaposlenih v indu- striji za leto 1960 v povprečju 27.468 oseb, kar pomeni 1,6% povečanja v primerjavi s povprečnim številom zaposlenih v letu 1959. Glede na to, da je znašalo po oceni povprečno število vseh zaposlenih v letu 1959 48.630 oseh, se po tem planu predvideva, da bi se lahko v okrajnem merilu v gospodarskih in negospodarskih panogah na novo zaposlilo skupno le 2,4% od povprečnega stanja zaposlenih v letu 1959, kar znaša 1.167 oseb. Pri tem se računa, da se bo lahko zaposlilo v industriji (upoštevaje že prekoračene kvote zaposlenih v letu 1959) iznad stanja na dan 31. XII. 1959 na novo največ še 360 oseb, v drugih gospodarskih panogah, kot promet, gozdarstvo, kmetijska posestva, kmetijske zadruge, trgovina na drobno, gostinstvo, storitvena obrt in komunala, okoli 500 oseb, drugih 300 pa se predvideva za novo zaposlitev v negospodarskih panogah, medtem ko se računa, da se bo število zaposlenih v zasebnem sektorju zmanjšalo za okoli 3,4.% Glede na to, da si gospodarske organizacije v industriji v letu 1959 niso prizadevale v zadostni meri, da bi z izrabo notranjih rezerv in z boljšo organizacijo dela ustrezno znižale število zaposlenih, kar povzroča v posameznih občinah še nadalje težke sta-novanjsko-komunalne probleme, in da se omogoči uresničitev postavljenih planskih nalog v letu 1960, so potrebni tile ukrepi: 1. V industriji naj se usmerja zaposlovanje nov'h delavcev tako, da bo znašalo v letu 1960 najvišje stanje zaposlenih v - industriji v posameznih občinah, kot sledi: Občitta Delavcev Bled 384 Bohinj 294 Jesenice 7.060 Kranj 10.669 Radovljica 2.623 Škofja Loka 1.445 Tržič 3.376 Železniki 926 Žiri 817 V navedenih okvirih naj občinski Ijndski odbori pri usmerjanju delavcev v posamezne industrijske stroke skrbe za to, da se nova delovna moč zaposli zlasti v panogah in strokah, katerih perspektivni raz-roj je važen za gospodarstvo občine. Delavci, ki zapuščajo gospodarske organizacije s področja industrije iz špekulativnih nagibov, naj se usmerjajo le v neindustrijske gospodarske panoge. 2. V gradbeništvu naj se usmerja zaposlovanje delovne moči v letu 1960 tako, da najvišje stanje zaposlenih ne preseže na j višjega stanja v leta .1959 ter da se pri tem doseže v primerjavi z letom 1959 najmanj 5% povečanje bruto proizvoda na zaposlenega, računano po cenah iz leta 1959. 3. V okviru postavljenih smernic za zaposlovanje so naloge občinskih ljudskih odborov v letu 1960 zlasti: — da s svojimi družbenimi plani predvidijo ukrepe, ki bodo zagotovili takšno politiko zaposlovanja zlasti v industriji in gradbenštvu, kakor je predvideno s smernicami tega plana: — da pri usmerjanju delovne moči skrbe za polno zadovoljitev potreb kmetijskih posestev; — da pri zaposlovanja delovne moči v panogah, kjer ni omejitev, skrbe za ohranitev čim nižjega stanja zaposlenih; — da zaposlijo predvsem take nezaposlene delavce, ki izhajajo iz naravnega prirastka prebivalstva mest ter industrijskih središč in jim je zaposlitev edini vir osebnih dohodkov; — da skrbe za zaposlitev invalidov in žensk v takih gospodarskih organizacijah in na takih delovnih mestih, ki so po naravi delovnih operacij in proizvodnje primerna za njihovo zaposlitev. 4. Naloge gospodarskih organizacij v zvezi s postavljenimi smernicami so zlasti: — da pridobivajo delovno moč za nova delovna mesta predvsem s smotrnejšo razporeditvijo sedanje delovne moči v okviru posameznega podjetja ali pa v okviru podjetij določenega okoliša; — da čim smotrneje izrabi razpoložljivi sklad časa z zmanjševanjem izostankov in fluktuacije delovne moči; — da posvetijo več pažnje delovni disciplini ter izboljšujejo delovne in življenske razmere zaposlenih; — da investirajo svoja razpoložljiva sredstva za take investicije, ki bodo omogočile relativno zmanjševanje zaposlene delovne moči, pri tem je zlasti treba pospešeno začeti uvajati avtomatizacijo in druge sodobne proizvajalne naprave. II. Produktivnost V preteklih letih pavečanje zaposlovanja in večanje delovne storilnosti ni bilo v skladu s predvidevanji perspektivnega plana gospodarskega razvoja okraja Kranj. To je deloma tudi posledica neustrezne dinamike v izvrševanju rekonstrukcij v nekaterih industrijskih podjetjih in s tem zvezanimi izboljšavami tehnoloških postopkov ter ustrezno izrabo delovnega časa in organizacijo dela. Ce se upoštevajo smernice tega plana, se pričakuje, da se bo storilnost v tekočem letu povečala za 9 do 10%, kar je več od povprečnega naraščanja produktivnosti po 7,2% na leto, kot se prredvideva po perspektivnem planu. Da se zagotovi pričakovano povečanje produktivnosti, je poleg že naštetih ukrepov glede zaposlovanja potrebno še zlasti: — da gospodarske organizacije, zlasti na področju črne metalurgije, elektro, tekstilne in gumarske industrije pospešijo izvedbo začetih rekonstrukcij, da tako v čimkrajšem času bistveno spremene razmerje med fizičnim in strojnim delom v korist povečanja delovne storilnosti na račnn relativnega zmanjševanja zaposlene delovne moči; — da gospodarske organizacije uporabljajo sredstva sklada za kadre predvsem za strokovno izobraževanje delavcev in v ta namen ustanavljajo lastne trenažne centre; — da se za manjše gospodarske organizacijeorga-nizirajo trenažni centri v občinskem merilu za več podjetij skupaj; — da gospodarske organizacije izboljšujejo sistem nagrajevanja z ustreznimi korekturami tarifnih in premijskih pravilnikov, ki naj spodbujajo delavce k večji delovni storilnosti in še nadalje razvijajo sistem nagrajevanja po učinku z uvajanjem plačevanja po ekonomskih enotah; — da gospodarske organizacije, ki še nimajo uvedenega plačevanja po ekonomskih enotah, tako plačevanje čimpreje začno uvajati; — da okrajni zavod za izobraževanje kadrov :n proučevanje organizacije dela v še večji meri kot doslej, proučuje metode merjenja delovne storilnosti, spremlja njen razvoj po posameznih gospodarskih organizacijah, obvešča o svojih ugotovitvah delavske svete in upravne odbore v podjetjih ter pristojne organe ljudskih odborov in vsem navedenim svetuje konkretne ukrepe za povečanje delovne storilnosti; — da zbori proizvajalcev obravnavajo analize, sklepnih računov gospodarskih organizacij za leto 1959 še posebej glede produktivnosti dela individualno po podjetjih in po skupinah podjetij ter naložijo gospodarskim organizacijam — konkretne ukrepe za zvišanje delovne storilnosti; — da občinski zbori proizvajalcev vsaj četrtletno obravnavajo gibanje zaposlenosti po podjetjih na svojem območju ter z delovnimi kolektivi spravljajo politiko zaposlovanja v sklad s smernicami tega plana. 5. poglavje Osebna poraba in družbeni standard I. Osebna poraba V letu 1960 se računa v okrajnem merilu ob upoštevanju predvidenega porasta fizičnega obsega proizvodnje za 10,5% in povečanja produktivnosti dela za 9 do 10% na nadaljnje povečanje realne osebne porabe prebivalstva za 7,7% oziroma na prebivalca ’ za 6,7%. Pričakovano povečanje osebne porabe je tako v sladu s predvidevanji družbenega plana gospodarskega razvoja okraja Kranj za razdobje 1957-1961, po katerem naj bi s-e zagotovilo naraščanje osebne porabe povprečno letno za okrog 7%. Na povečanje realnih plač zaposlenih je mogoče računati glede na pričakovano povečanje količinskega obsega proizvodnje, povečanje produktivnosti dela in predvideno gibanje zaposlenosti v letu 1960. Iz podatkov Narodne banke v Kranju sledi, da se sklad osebnih dohodkov v zadnjih letih stalno dviga, tako da se od leta 1956 dalje veča povprečno letno za okoli 22,8%, medtem ko je bilo v letu 1959 izplačanih za 26% več plač kot v letu 1938. Ob upoštevanju povečanja skupnega števila zaposlenih v okraju v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 za okoli 4% (v industriji za 0,8%, v drugih gospodarskih panogah za 9% in v negospodadskih panogah za 13,2%) in povprečnega povečanja indeksa cen v prodaji na drobno lahko sklepamo, da so se realni osebni dohodki na zaposlenega v letu 1959 v razmerju na prejšnje leto povečali nad pričakovano povečanje po družbenem planu za leto 1959 v povprečju za preko 10% na zaposlenega. Obseg odkupa kmeti|skih pridelkov se je povečal v obravnavanem razdobju nominalno za 7 %, dohodki od storitev pa za 20%. V skladu s povečanjem dohodkov prebivalstva se je povečala v letu 1959 tudi kupna moč prebivalstva za skoraj eno petino (18%), tako fla je bil iztržek v trgovini za 20% večji od leta 1958, neblagovni izdatki pa celo za 29%. Iz dejstva, da se ■16 v preteklih treh letih povečal obseg blagovnega Prometa povprečno za 18%, neblagovni izdatki pre- bivalstva pa povprečno za 22,7%, lahko sklepamo, da se je v preteklem planskem razdobju spremenila struktura potrošnega fonda v korist neblagovnih izdatkov, kar kaže na pozitivno povečanje življenjskega standarda zaposlenih v smeri večjega zadovoljevanja tudi neblagovnih potreb v skladu s predvidevanji okrajnega perspektivnega plana. Višina indeksne številke odkupa kmetijskih pridelkov kaže v primerjavi z indeksom povečanja skupnih plač v družbenem sektorju gospodarstva v letu 1959 v razmerju na leto 1958, da so sc dohodki delavcev povečali bolj kot dohodki kmečkega prebivalstva, kar je v skladu s postavkami perspektivnega plana. Osebni dohodki delavcev so se v primerjavi z letom 1956 povečali skupaj za 85% ali povprečno letno za 22,8°/o, pokojnine za 45% ali povprečno letno za 13,1%, dohodki kmečkega prebivalstva iz naslova odkupa kmečkih pridelkov pa za 40% ali povprečno letno za 11,8%. V precejšnji meri so se povečali tudi dohodki obrtništva, ki so se povečali v obravnavanem razdobju za 77% ali povprečno letno za 21%. Ob upoštevanju povečanja števila zaposlenih in sprememb v življenjskih stroških lahko na podlagi zgornjih podatkov ugotovimo, da se je v dosedanjem razdobju perspektivnega plana povečala osebna poraba zaposlenih preko predvidenih pričakovanj. Povečanje kupne moči in osebne porabe prebivalstva je rezultat povečavanja narodnega dohodka, ki se je v letu 1959 v primerjavi s prejšnjim letom povečal, računano z oceno realizacije za leto 1959, za okroglo 8,5% in povečanja storilnosti dela zaposlenih. V letu 1960 se računa, da se bodo osebni dohodki povečali skupaj za okroglo 19%, od tega na račun povečanja produktivnosti za okoli 9%, na račun povišanja najemnin za 6,5%, povečanje zaposlitve za 2,4%, za drugo pa na račun povečanja plač v javnih službah. Upoštevajoč smernice in naloge tega plana zlasti glede zaposlenosti in produktivnosti, investicijske politike in nadaljnjega razvoja posameznih gospodarskih panog, se računa, da se bo v letu 1960 povečala realna osebna poraba vsega prebivalstva za najmanj okoli 7% ali za okroglo 6% na prebivalca. Realne plače zaposlenih se bodo v tem razdobju povečale v povprečju za najmanj 8%. Ustrezno temu se pričakuje tudi povečanje blagovnega prometa za najmanj okoli 16'%, iztržka od obrtnih storitev za 12% ter gostinstva in turizma za najmanj okoli 11%.V Da se zagotovi pričakovano povečanje osebne porabe in zvišanje realnih osebnih dohodkov, je potrebno, da občinski ljudski odbori zlasti: — s svojimi družbenimi plani določijo ukrepe za dosledno izvajanje smernic tega plana predvesem glede zaposlovanja in delovne storilnosti ter povečevanja proizvodnje; — posvetijo posebno skrb razširjanju in modernizaciji trgovske mreže, ustanavljanju novih obrtnih obratov in obratov družbene prehrane ter komunalnih služb in servisov za pomoč gospodinjstvom. V ta namen naj primerno razporede razpoložljiva investicijska sredstva svojih skladov; — skrbe za zajemanje vseh tržnih presežkov na svojem območju in z ureditvijo primernih tržnih prostorov in organizacijo njihovega poslovanja zboljšajo oskrbo prebivalstva mest in industrijskih središč; — z ustrezno politiko stanovanjskih najemnin in cen komunalnih storitev vplivajo na hitrejše nara-, ščanje realnih plač zaposlenih; — pooštre kontrolo nad oblikovanjem cen v prodaji na drobno še posebno na tržnicah in preprečujejo njihovo neupravičeno naraščanje; 1— vlagajo svoja investicijska sredstva, namenjena za negospodarske investicije, zlasti v take objekte, ki so prioritetnega pomčna za dvig življenjskega standarda, upoštevajoč pri tem napotila delovnih ljudi, izražena na zborih volilcev in v anketah; — nudijo zlasti v začetnem obdobju njihovega ustanavljanja materialno pomoč stanovanjskim skupnostim predvsem pri ustanavljanju njihovih servisov in drugih podobnih obratov; — organizirajo v čimširšem obsegu združevanje začasno prostih sredstev gospodarskih organizacij na svojem območju, ki naj jih uporabijo za kreditiranje objektov in služb za zvišanje življenjske ravni prebivalstva. II. Družbeni standard 1. V skladu s perspektivnim planom gospodarskega razvoja je potrebno v letu 1960 še nadalje vlagati čimveč sredstev za dvig družbenega standarda zlasti na tistih področjih, na katerih se naložbe neposredno in čimpreje pokažejo v zboljšanju življenjskih razmer prebivalstva. V ta namen se predvideva, da bodo znašale investicijske naložbe za objekte družbenega standarda, vštevši zidavo stanovanj v letu 1960 skupaj 3.739 milijonov dinarjev, od teh bo predvidoma odpadlo na- — zidavo stanovanj — komunalno delavnost — družbene službe (šolstvo, zdravstvo) — državno upravo 1.870 milijonov din 1.021 milijonov din 798 milijonov din 50 milijonov din Skupaj 3.739 milijonov din Predvidene investicijske naložbe v letu 1960 se bodo tako v primerjavi z letom 1959 povečale za 567 milijonov dinarjev ali za okroglo 18 %. Na ta način bi bilo v razdobju 1957 do 1960, to je v štirih letih izvajanja perspektivnega plana gospodarskega razvoja, investiranih za družbeni standard vštevši zidavo stanovanj, skupaj 10.408 milijonov dinarjev, kar pomeni okroglo 127 % naložb, predvidenih po perspektivnem planu. Po planu za leto 1960 predvidene investicijske naložbe na področju družbenega standarda bo mogoče uresničiti glede na povečana sredstva skladov za kreditiranje stanovanjskih hiš, skladov skupne porabe gospodarskih organizacij in večjih sredstev skladov za kadre. Po posameznih panogah naj občinski ljudski odbori uporabi jo razpoložljiva sredstva zlasti za tele namene: \ — na področju zidave stanovanj za strnjena sta-vanjska naselja s čim bolj ekonomičnimi in poceni stanovanji; — na področju šolstva za zidavo novih in razširitev sedanjih zmogljivosti obveznega in strokovnega šolstva; — na področju kulture in prosvete za zidavo delavskih univerz in za objekte telesne vzgoje; — na področju zdravstva za povečanje sedanjih in postavitev novih kapacitet preventivne in kurativne zdravstvene službe; — na področju komunale za graditev in za modernizacijo vodovodov, kanalizacije in električnega omrežja. Investicijske naložbe v administrativno-upravne zgradbe naj se omeje na minimum. Razpoložljiva sredstva naj se vlagajo le za dokončanje že v letu 1959 začetih del. Da se zagotovi pričakovano povečanje družbenega standarda, je potrebno, da se v okrajnem, zlasti pa v občinskih merilih mobilizirajo vsa razpoložljiva sredstva. Občinski ljudski odbori naj v ta namen sestavijo konkretne plane za razvoj družbenega standarda na svojem območju v neposrednem sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, ki naj prispevajo za njihovo realizacijo tudi svoja sredstva. Zagotovljena sredstva je treba uporabiti čim smotrneje le za objekte, ki hitro in neposredno povečujejo družbeni standard prebivalstva. Doslednjo je treba izvajati politiko najbolj ekonomičnih zidav. V ta namen morata komisiji za potrjevanje investicijskih programov in glavnih projektov ter svet za urbanizem in komunalne zadeve dosledno upoštevati smernice tega plana pri vsakem posameznem programu oziroma projektu. 2. Upoštevaje sredstva, ki se predvidevajo v letu 1960 za stanovanjsko in komunalno graditev, bolj ekonomično zidavo stanovanj, zlasti pa povečano aktivnost na področju zadružne zidave stanovanj, se računa, da ho fizični obseg zidave stanovanj v tekočem letu prekoračil dosedanje letno povprečje. Da se zagotovi v zidavi stanovanj čimvečji efekt in da bodo razpoložljiva namenska sredstva čim smotrneje uporabljena, je potrebno, da občinski ljudski odbori slkrbe: — da se prilagodi velikost stanovanj, ki jih zidajo ali dovoljujejo njihovo zidavo, dejanskim potrebam določenega območja; — da se prilagodi opremljenost stanovanj finančni moči stanovalcev, upoštevajoč pri tem potrebo po njihovi diferenciaciji; — da se dovoljuje zidava stanovanj načelno le na strnjenih območjih, kjer je zidanje najcenejše in so potrebni razmeroma najnižji stroški za ureditev komunalnih naprav; — da se zidajo stanovanja v večnadstropnih bloških z uporabo tipskih projektov, ki zagotavljajo naj-veejo ekonomičnost in cenenost stanovanj; — da se dovoljuje le zidava stanovanj, katerih tlorisne površine so v mejah največje tlorisno etažne površine in najmanjše čiste površine glede na število ležišč, kakor sledi: Je žišS-a 1 9 3 4 J 6 največja bruto etažna površina: — stanovanja — garsoniere najmanjša čista površina: — stanovanja — garsoniere — 51 66 81 97 109 28 57 — — — — — 32 42 52 62 72 20 24 — — — r— — da se pri zidavi stanovanj uporabljajo v čim-večji meri montažni elementi ter tipizirana vrata in okna. Občinski ljudski odbori naj s svojimi družbenimi plani zagotovijo, da se bodo stanovanja zidala v skladu s postavljenimi smernicami, z aktivizacijo stanovanjskih skupnosti in hišnih svetov pa dosežejo boljše upravljanje in vzdrževanje Stanovanjskega sklada. Iz sredstev občinskih skladov za kreditiranje stanovanjskih hiš naj se dodeljujejo krediti le interesentom, ki bodo upoštevali navedene smernice in ki bodo z dodeljenimi sredstvi zagotovili zidavo kar najbolj ekonomičnih stanovanj z relativno največjo neto stanovanjsko površino. 3. Na področju komunalne delavnosti naj občinski ljudski odbori poskrbe, da se v okviru razpoložljivih sredstev da prednost zlasti: — rekonstrukciji zastarelih in prešibkih krajevnih električnih omrežij; — rekonstrukciji starih in graditvi novih vodovodov zlasti v mestih in industrijskih središčih; — materialni osnovi komunalnih servisov, ki bodo vsestransko zadovoljili naraščajoče potrebe prebivalstva; — zgraditvi potrebnih komunalnih naprav pred začetkom zidave stanovanj in drugih objektov zlasti na novo predvidenih zazidalnih območjih; — rekonstrukciji starega in zgraditvi novega kanalizacijskega omrežja. 4. Zidava šolskih in drugih kulturno-prosvetnih objektov zelo zaostaja za predvidevanji po perspektivnem planu. Zaradi tega je potrebno, da se v letu 1960 v okviru skupnih sredstev za družbeni standard spremeni struktura investicijskih vlaganj v korist šolstva ter mobilizirajo v ta namen tudi sredstva gospodarskih organizacij. Glavno investicijsko delavnost na tem področju morajo občinski ljudski odbori usmeriti v' zidanje objektov obveznega in strokovnega šolstva, > 5. Za leto 19&0 se predvideva, da bo na področju zdravstva vloženih več sredstev kot doslej, vendar tudi tu ni mogoče pričakovati izpolnitve postavk perspektivnega plana, kar kaže, da v preteklih letih občinski ljudski. odbori, podobno kot pri šolstvu, niso v zadostni meri poskrbeli za potrebna sredstva. Intenzivneje kot doslej morajo zato v tekočem letu mobilizirati v te namene poleg lastnih tudi sredstva gospodarskih organizacij. Posebno pozornost je treba posvetiti zlasti izven-bolniški službi, in to predvsem na območjih, kjer so glede na veliko koncentracijo delavcev večje potrebe po preventivni zdravstveni službi. Na področju socialnega varstva je treba še nadalje posvečati pozornost reševanju problematike varstva otrok in zaposlenih, mater. V ta namen morajo občinski ljudski odbori skrbeti, da v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami, zlasti pa s stanovanjskimi skupnostmi organizirajo oziroma zagotove zidavo čimvečjega števila ustreznih dnevnih zavetišč v vseh novih naseljih in stanovanjskih blokih. 6. Na področju še vedno perečih vprašanj komunalnih sli^žb v mestih in industrijskih središčih, ki se z zaposlovanjem nove delovne moči še zaostrujejo, je treba v letu 1960 povečati zlasti število obratov poceni družbene prehrane. V ta namen morajo občinski ljudski odbori tesno sodelovati z gospodarskimi organizacijami in stanovanjskimi skupnostmi in slednjim zagotoviti za to delo potrebno začetno materialno osnovo. Občinski ljudski odbori naj v sodelovanju z lokalnimi zavodi za napradek gospodinjstva na podlagi urbanističnih načrtov prouče tehnično in ekonomsko najprimernejše oblike za ustanovitev in organizacijo obratov za družbeno prehrano, servisov za pomoč gospodinjstvom in otroških ustanov. Pri tem naj posvetijo posebno pozornost varstveno-vzgojnemu delu v stanovanjskih skupnostih. 6. poglavje Proračunska poraba Proračunska poraba se je v razdobju izvajanja perspektivnega plana gospodarskega razvoja okraja Kranj v letih 1957 do 1999 v primerjavi s planom za leto 1960 gibala takole: Proračun Realizacija 1957 Realizacija 1958 Realizacija 1959 Plan 1960 znesek strukt. znesek strukt. znesek strukt. znesek strukt. Okraja 594.560 35 661.569 53,8 723.800 31,02 861.522 31,1 ind.,1957 = 160 100 119,29 150,51 155,31 Občin 1,032.047 65 1,295.232 66,2 1,609.383 68,98 1,902.538 66,9 ind. 1957 = 100 100 125,50 155,94 184,35 Skupaj 1,596.627 100,0 1,956.821 100,0 2,533.183 100,0 2,763.880 100,0 ind. 1957 = 100 100 123,33 147,05 174,20 Iz navedene primerjave sledi: — da je proračunska poraba v okraju v stalnem naraščanju, — da narašča proračunska poraba občin hitreje od proračunske porabe okraja, kar je deloma tudi posledica njihovih večjih pristojnosti, — da je udeležba okraja v strukturi skupnih proračunskih dohodkov občin in okraja v stalnem nazadovanju, medtem ko se proračunska poraba občin iz leta v leto povečuje. Za leto 1960 se predvideva, da bodo znašali neto proračunski dohodki v okraju 2,950.132.000 din. Te dohodke bo mogoče uresničiti le z doslednim izpolnjevanjem vseh družbenih obveznosti državljanov in družbenih organizacij. Občinski ljudski odbori si morajo zato s svojimi družbenimi plani in drugimi predpisi zagotoviti dohodke najmanj v taki višini, kot jo predvideva ta plan, izkoristiti pa še druge možnosti za njihovo povečanje. V skladu s predpisi zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov se deleži občin na dohodkih iz skupnih virov za leto 1960 določijo tako, da znaša redna udeležba vseh občin na skupnih dohodkih 38%. Delež na teh dohodkih se poviša občini Bled in Žiri za 12 %, občini Bohinj in Železniki pa za 22 %. Zvišanje proračunske porabe v gospodarsko manj razvitih občinah je treba še nadalje zagotavljati z ustvarjanjem ustrezne materialne osnove, to je s krepitvijo njihovega gospodarskega potenciala. Ustrezne smernice za dosego tega cilja so nakazane v poglavjih tega družbenega plana, ki se nanašajo na razvoj gospodarstva po posameznih panogah ter na investicijsko politiko. 7. poglavje Gospodarski odnosi z inozemstvom 1. V letu 1959 se je v primerjavi z letom 1958 izvoz industrijskih izdelkov ter produktov gozdarstva in kmetijstva v okraju povečal za 35,6. Za leto 1960 se računa z nadaljnjim povečanjem za 4,4 %, tako da bo v tem letu že dosežena višina izvoza, ki je po perspektivnem planu predvidena za leto 1961. Po posameznih gospodarskih panogah se izvoz giblje takole: v tisočih deviznih dinarjev Indeksi 1958 1959 1960 1961 1959/58 1960/59 1960/Ć 555.967 732.914 582.330 530.000 132,3 79,5 109,9 147.585 234.432 296.940 431.500 158,9 126,7 68,8 87.486 163.800 96.300 314.200 187,2 58,8 30,6- 920 1.500 2.000 30.000 163,0 133,3 6,6 441.650 416.306 532,218 550.000 94,3 127,8 96,8 v 353.235 547.998 670.156 600.000 155,1 122,3 111,7. 204.173 406.795 423.430 195.000 199,2 104,1 217,1 25.257 12.961 15.667 — 51,4 120,9 — ' 1,814.251 2,516.726 2,619.041 2,650.700 138,7 104,1 98,»v 1.140 444 240 — 39,0 54,1 — 46.940 23.990 33.207 — 51,1 138,4 1 15.355 5.500 5.500 — 55,8 100,0 — ; 1,877.684 2,546.660 2.657.988 2,650.700 135,6 104,4 100,3 Crna metalurgija kovinska industrija elektroindustrija ind. gradb. materiala lesna industrija tekstilna industrija ind. usnj. in obutve živilska industrija Ind. skupaj . eksploat. gozd. podj. Ribnik kmetijstvo Sktipaj izvoz Visoko povečanje izvoza industrijskih izdelkov v letu 1959 je pripisati izboljšanju razmer na tujih tržiščih, zlasti za izdelke črne metalurgije, kovinske in elektroindustrije ter povečanju izvoznih presežkov v tekstilni in obutveni industriji. Za leto 1960 vpliva na višino postavljenega plana izvoza okoliščina, da so se v nekaterih strokah povečale potrebe domačega tržišča, medtem ko v kovinski in v elektroindustriji izvozni plani posameznih podjetij niso v skladu z visoko povečano proizvodnjo. Zato je potrebno, da prizadeta podjetja povečajo napore za čimvečjo uveljavitev na tujih tržiščih.i V neindustrijskih izdelkih izvoz ne dosega višine iz leta 1958, ker so se v kmetijstvu in gozdarstvu zmanjšali izvozni presežki, pri podjetju Ribnik Jesenice pa v nekaterih artiklih nazaduje pritok blaga ter bo treba povečati napore za ponovno povečanje prometa. 2. Pritok neblagovnih deviz od turističnega prometa, ki je v letu 1958 znašal 97,7 milij. deviznih dinarjev, se je v letu 1959 povečal na 132,9 milijonov deviznih dinarjev. V letu 1960 je spričo pričakovanega nadaljnjega povečanja turističnega prometa računati s povečanjem pritoka deviz iz tega vira. 3. Za potrebe povečane industrijske proizvodnje se za leto 1960 računa s povečanjem uvoza reprodukcijskega materiala in opreme ter je važno, da. se te možnosti izrabijo za čim uspešnejši razvoj proizvodnje in proizvodnih zmogljivosti. Pri tem je treba zlasti skrbeti za racionalno uporabo uvoženega materia- la, enako pa še nadalje iskati možnosti za nadomeščanje uvoznih materialov z izdelki domače proizvodnje. Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH 8. poglavje Industrija 1. Fizični obseg industrijske proizvodnje v okraju se je v letu 1959 v primerjavi z letom 1958 povečal za 6 %, kar je ugodneje od postavljenega plana, po katerem se je računalo s povečanjem samo za 4,5 %. Za leto 1960 se glede na ugotovljene proizvodne zmogljivosti gospodarskih organizacij ob upoštevanju ustreznih organizacijskih ukrepov in povečini delovni storilnosti zaposlenih pričakuje realno mogoče povečanje obsega proizvodnje za 10,5 %. Pričakovano povečanje industrijske proizvodnje v letu 1960 temelji predvsem na zagotovljeni norpial-ni preskrbi z osnovnimi surovinami, reprodukcijskim materialom in energijo, nadalje na učinku že izvršenih in za leto 1960 planiranih novih rekonstrukcij ter na večji produktivnosti dela in boljši izrabi notranjih rezerv v zmogljivostih. 2. Po posameznih'industrijskih strokah se predvideva glede na perspektivni plan tole gibanje fizične- / ga obsega proizvodnje: Indeksi količinske proizvodnje Stroka 1959/58 1960/59 1980/61 elektrogospodarstvo 92,7 100,0 1002 črna metalurgija 105,0 104,5 100,3 kovinska industrija 116.4 122,9 96,2 elektroindustrija 122,5 119,5 110,1 kemična industrija 150,1 145,8 86,0 ind. gradb. materiala 114,5 120,1 59,7 lesna industrija 1.122 115,0 111,0 tekstilna industrija 101,3 109,4 101,2 ind. usnja in obutve 109,7 115,8 101,4 industrija gume 106,7 129,6 \102,9 živilska industrija 98,9 106,0 108,3 grafična industrija 95,1 110,5 65,0 Industrija skupaj 106,0 110,5 101,3 3. V letu 1959 se je pri povečanju fizičnega obse. ga proizvodnje za 6 % povprečni stalež zaposlenih v industriji povečal samo za 0,8tako da prihaja do izraza povečanje storilnosti dela za 5,2 %. To povečanje je večje od pričakovanj po perspektivnem planu, po katerem se je pri enakem kriteriju računalo s povprečnim naraščanjem storilnosti za 4,8% na leto. Ce upoštevamo, da se bo učinek doslej izvršenih širših rekonstrukcij pokazali v večji meri šele od leta 1960 dalje in če izvzamemo primere, ko je na izračun indeksa povečanja storilnosti vplivalo povečanje čezurnega in nedeljskega dela, je v letu 1959 doseženi uspeh v pretežni meri rezultat povečane izrabe notranjih rezerv v podjetjih. Po smernicah republiškega družbenega plana /a leto 1960 naj bi se število zaposlenih v industriji v republiškem povprečju ne povečalo za več kot 1.2 %. Povečanje se šteje kot dopustno samo, kolikor je po-čanje proizvodnje neposredno vezano z uvajanjem novih delovnih mest, ki jih ni mogoče zasesti s sedanjo delovno močjo, s tem da bi jo smotrneje zaposlili. Upoštevaje dejstvo, da se je v okraju Kranj < omejevanje zaposlovanja v industriji zaostrilo že v letu 1959, nadalje, da obstaja pri tistih podjetjih, ki imajo v naslednjem planskem razdobju nove proizvodne naloge, potreba po dadatni strokovno-tehnični delovni moči zaradi priučevanja oziroma zaradi pripravljanja nove proizvodnje, ter končno, da obstajajo v posameznih predelih okraja še rezerve ženske delovne moči, se v postavljenem planu za leto 1960 predvideva, da bo mogoče povprečno število zaposlenih v industriji okraja spričo letošnjih proizvodnih nolog povečati v okrajnem globalu za 1,6 %. Ce pričakovani odstotek povečanja števila zaposlenih primerjamo z odstotkom predvidenega povečanja fizičnega obsega proizvodnje, se računa s povečanjem produktivnosti dela v industriji v letu 1960 za najmanj okoli 9%. Da se zagotovi čimvečje povečanje proizvodnje in čimvečje povečanje produktivnosti dela, je zlasti potrebno: — da podjetja ukrenejo vse potrebno za čimvečjo in kar se da ekonomično izrabo podanih proizvodnih možnosti, tako da bodo dosegla in po možnosti tudi Presegla za tekoče leto postavljene proizvodne naloge; — da najskrbneje proučijo in dosledno izkoristijo podane možnosti racionalizacij v proizvodnji, tako da bi se delovna moč za potrebna delovna mesta pridobila predvsem s smotrnejšo razporeditvijo sedanje delovne moči v samih podjetjih; — da podjetja sistematično še nadalje izpopolnjujejo sistem nagrajevanja za povečanje njegove stimulativnosti; dosledno je treba zagotoviti nagrajevanje po delovnem učinku posameznika in po gospodarskem uspehu celotnega podjetja ter s tega vidika izkoristiti tudi ustvarjena sredstva iz posebne udeležbe na dohodku; — da podjetja povečajo svoja prizadevanja za boljšo izrabo razpoložljivega fonda časa, s tem da z ustreznimi ukrepi zaoštre delovno disciplino in izboljšajo delovne razmere, odpravijo pa prekomerno čezurno in nedeljsko delo; — da podjetja ukrenejo vse potrebno za čim hitrejšo izvedbo začetih rekonstrukcij, sicer pa razpoložljiva sredstva izkoristijo predvsem za take investicije, ki bodo v čimvečji meri povzdignile delovno storilnost. V ta namen naj podjetja izboljšujejo tehnološke postopke in uvajajo povsod, kjer je to mogoče, avtomatizacijo; — ker priporočila v prejšnjih družbenih planih glede uvajanja kooperacij zaradi specializacije in standarnizacije proizvodnje doslej niso imela pomembnejših uspehov, je potrebno, da svet za industrijo in obrt okrajnega ljudskega odbora Kranj posveti v letu 1960 temu vprašanju posebno pažnjo; S tem v zvezi naj se tudi prouči možnost za ustanavljanje poslovnih združenj podjetij posameznih industrijskih strok, in h> zlasti v proizvodnji elektroma-teriala ter v kovinski, lesni, tekstilni in usnjarsko-čevljarski stroki. Taka poslovna združenja naj bi se ustanovila predvsem zaradi koordiniranja investicij in proizvodnje, pri izbiri lokacije novih industrijskih obratov pa naj se upoštevajo potrebe gospodarsko manj razvitih občin. 4. Po posameznih industrijskih strokah bo treba v letu 1960 opraviti zlasti tele naloge: — za čim rednejšo preskrbo z električno energijo bo potrebno, da proizvodna elektrogospodarska podjetja, ki imajo za tekoče leto na programu rekonstrukcije svojih obratov, čimbolj pohitijo z njimi, kakor tudi da se zagotovi stalna pogonska pripravljenost termocentral, ki obratujejo v sklopu industrijskih podjetij; nadalje je važno, da se pospešijo dela pri rekonstrukciji in nadaljnji graditvi prenosnega in razdelilnega omrežja ter da se v ta namen na primeren način pritegnejo tudi sredstva, ki pri proizvodnih podjetjih te stroke začasno niso polno angažirana. V interesu smotrnejše izrabe sredstev in poslovanja je potrebno tudi, da se v občini Kranj izvede že v letu 1959 obravnavana združitev obeh elektropodjetij na njenem območju; — v črni metalurgiji je letošnji plan proizvodnje za 4,3% višji od ocene za leto 1959, vendar se lahko računa, da s tem še niso izčrpane vse možnosti podjetja; važno je, da se čimbolj pohiti z že pričeto graditvijo in aktiviranjem novih zmogljivosti v valjarni in predelovalnih obratih, da se tako pospeši potrebni premik na kvalitetnejše izdelke. — v kovinski industriji predstavlja najvažnejšo nalogo čim hitrejše aktiviranje novih zmogljivosti, ustvarjenih z rekonstrukcijami pri podjetjih Plamen Kropa in Tovarna verig Lesce, nadalje je nuino, da se v kooperaciji s sorodnimi podjetji doseže smo- trna opredelitev in ustalitev proizvodnih programov podjetij Niko Železniki, TIO Lesce in Kovinar Kranj; — V elektroindustriji temelji za blizu 20% višji postavljeni letošnji proizvodni plan na povečani izrabi novih kapacitet v avtoelektriki, znatno se pa tudi poveča proizvodnja izdelkov za široko porabo, nadalje bo za tekoče leto važno, da se pospeši razvoj proizvodnje sestavnih delov za elektronsko tehniko in drugih elementov za avtomatizacijo. Glede na obsežne naloge, ki so postavljene podjetju za bodoče, bo treba v skladu s sprejetimi smernicami okrajnega ljudskega odbora v povečani meri razvijati kooperacijo, pri ustanavljanju novih obratov pa upoštevati načelo dislokacije v predele, ki imajo več delovne moči in druge potrebne pogoje; s tem v zvezi je za tekoče leto zlasti potrebno zagotoviti zgraditev obrata Otoče; — kemični tovarni Podnart bo treba v letu 1960 glede na visoko postavljene bodoče proizvodne naloge ter zato, da se aktivirajo dosedanja investicijska vlaganja, zagotoviti dovršitev gradbenega dela rekonstrukcije ter izpopolnitev visoko kvalificiranega strokovnega kadra, potrebnega za razvijanje nove proizvodnje. Glede tovarne Oven Kranj pa je važno, da se najde rešitev glede nove lokacije podjetja in nato izdela rekonstrukcijski elaborat; — v industriji gradbenega materiala je važno, da se zagotovi čim hitrejša izvršitev že začetih rekonstrukcij in da se podjetja v povečani meri usmerijo na nove in specifične asortimente glede na zahteve gradbeništva; — v lesni idustriji je glede na predvideni pričetek rekonstukcij nujno, da se na podlagi že zbranega dokumentacijskega materiala določijo smernice za nadaljnji razvoj te stroke in ustanovi organ, ki naj koordinira investicijsko politiko podjetij in njihovo proizvodnjo kakor tudi skrbi za smotrno razporejanje razpoložljivih surovin; — v tekstilni industriji se predvideva pri vseh podjetjih povečana izraba kapacitet; pri bombažnih tkalnicah se to povečanje kaže predvsem v predvideni kvalitetnejši izdelavi in večji gostoti tkanin, ki jo narekujejo razmere na domačem in tujih tržiščih, pa tudi zahteve po obveznem upoštevanju predpisanih standardov. Glede na velik obseg rekonstrukcij, ki so na programu za tekoče leto, je tudi v tej stroki nujno, da pride čimhitreje do opredelitve smernic za njen nadaljnji razvoj ter do koordiniranja investicij--skih in proizvodnih programov podjetij. Za nadaljnji razvoj gospodarsko manj razvitih občin v okraju je važno, da tovarna Tiskanina Kranj v letu 1960 zagotovi v Gorenji vasi ureditev tekstilnega industrijskega obrata; — v industriji usnja in obutve se v predvidenem povečanju proizvodnje kaže učinek rekonstrukcij in modernizacij proizvodnih naprav. V tej stroki so že v letu 1959 pripravljali regionalni plan razvoja ter je za to potrebno, da pride čim hitreje do določitve in uveljavitve konkretnih smernic, ki naj zagotovijo specializacijo proizvodnje in izboljšanje preskrbe tržišča tako po količini kot tudi po kvaliteti. Potrebno je, da v letu 1960 tovarna obutve Planika Kranj uredi obratovanje svojega proizvodnega obrata v Poljanah; — v gumarski industriji je predvsem treba zagotoviti popolno izrabo novih kapacitet za avtogume, hkrati pa najti tudi primerno rešitev glede preselitve starega obrata in s tem zvezane racionalizacije s težnjo širšega uvajanja serijske proizvodnje in izločitve posameznih obrtniških del, ki zahtevajo preveliko uporabo delovne moči; — v živilski industriji bo Oljarica Britof v tekočem letu sicer zgradila rafinacijsko napravo, za konkurenčno sposobnost podjetja v bodočnosti pa je neogibno, da se mu zagotovi tudi zgraditev ekstrakcije zaradi boljše izrabe surovin. Glede na to, da je tovarna čokolade Lesce vezana pri dodeljevanju surovim iz uvoza na ustrezne strojne kapacitete, ji je treba omogočiti nabavo opreme za širšo in kvalitetnejšo predelavo kakavne mase. V zvezi s^o investicijo bo treba tudi iz lokalnih virov zagotoviti razširitev sedanjih pretesnih poslovnih prostorov; — v grafični industriji je v perspektivnem planu predvidena rekonstrukcija doslej izostala ter temelji planirano povečanje proizvodnje samo na večji izrabi kapacitet. 1. poglavje Kmetijstvo I. V letu 19‘50 je kmetijstvo v kranjskem okraju doseglo z družbenim planom predvideno raven. Povečal se je predvsem pridelek krmskih rastlin ter pitanje govedi in svinj. Sadni pridelek je bil zaradi spomladanske pozebe pod povprečjem. Pomemben napredek so dosegla družbena posestva. Proizvodnja 1959 zaznamuje v primerjavi z letom 1958 povečanje za 12,8%. Predvidene planske naloge so bile skoraj v celoti izpolnjene. S tem, da so bili deloma sezidani večji objekti — 7 hlevov za molznice po 100 glav, melioracije — in se je povečalo tudi številčno stanje živine za 200 glav, so bili ustvarjeni pogoji za njihov hitrejši napredek. Plan kooperacij v poljedelski proizvodnji za leto 1959 ni bil v celoti dosežen, dosežen pa je bil plan pogodbenega pitanja govedi in svinj. H. Upoštevajoč dosedanje izkušnje glede na pogoje in možnosti za nadaljnji razvoj, se predvideva, da se bo celotna kmetijska proizvodnja vTetr. 1960 povečala v primerjavi z letom 1959, računano po tekočih cenah, za 7,8%. Planirano povečanje proizvodnje temelji na razširjenem uvajanju organizirane proizvodnje na družbenih proizvodnih enotah in v okviru kmetijskih zadrug. V sadjarstvu se predvideva dobra letina. Računati je, da se bodo znatno povečali tudi tržni presežki kmetijskih pridelkov, zlasti krompirja, mleka, mesa in sadja s tem bo (zagotovljena boljša preskrba industrijslkih središč s temi pridelki. Da se zagotovi predvideni razvoj kmetijske proizvodnje v letu 1960, je potrebno, da se na posameznih področjih upoštevajo tile ukrepi: I. Predvideva se, da bodo v letu t960 družbena kmetijska posestva povečala proizvodnjo /a okoli ter s tem že dosegla raven proizvodnje po perspektivnem načrtu za leto 1961. Največ je jrovečanje proizvodnje se pričakuje v živinoreji, kjer naj bi se proizvodnja povečala v primerjavi z letom 1959 za okoli 75'%. Da se doseže ta cilj, je zlasti potrebno: — da posestva nenehno utrjujejo notranjo organizacijo ter uvajajo sodobne agrotehnične metode in ukrepe v proizvodnji. Zato naj vpeljejo stimulativ-nejši način nagrajevanja dela po doseženi proizvodnji; — da posestva še nadalje urejajo, širijo in aron-dirajo svoja zemljišča ter sklepajo kooperacijske odnose glede najemanja zemljišča tudi z zasebnimi lastniki; — da se v letu 1960 preide na gospodarjenje po izdelanih ureditvenih načrtih. Setveni načrti kmetijskih posestev se morajo v tem letu v celoti podrediti potrebam živinorejske proizvodnje. Povečati je treba površine, zasejane z rastlinami za silažo in deteljami. Za siliranje naj se postavijo koritasti silosi s kapaciteto po 5.000 kg silaže na kravo v novih gospodarskih središčih. Da se pridobi dovolj visoko kvalitetne krme, naj se v letu 1960 zagotovi nabava dehidratorja za metulj-nice in reši vprašanje o postavitvi potrebne mešal-nice za krepka krmila. Kmetijske zadruge so dolžne ustanoviti svoje proizvajalne enote povsod tam, kjer je na razpolago zemlja SLP in kjer zasebni proizvajalci na njihovem območju zemljo prodajo oziroma jo dajo v zakup. Take enote naj se v tem Tetu ustanove v Zireh, Sovodnju, Poljanah. Naklem, Predosljah, v Podkorenu, Tržiču in drugod. Izpolnitev te naloge naj zagotovijo občinski ljudski odbori, ki naj tudi poskrbe, da se za te obrate v letu 1960 izdelajo še ureditveni načrti in investicijski elaborati. Da se ta dela pospešijo naj se pri okrajni zadružni zvezi ustanovi projektivni urad. Kmetijske zadruge ngj se združijo v močnejše gospodarske enote, ki bodo sposobne organizirati naprednejšo kmetijsko proizvodnjo. Na svojih obratih naj vpeljejo plačevanje dela po doseženi proizvodnji. Za investicijske potrebe v kmetijstvu naj občinski ljudski odbori organizirajo združevanje sredstev, ki naj zajame zlasti namenska sredstva KZ in sredstva skladov industrijskih gospodarskih organizacij. 2. Na področju poljedelske proizvodnje se računa, da bo v kooperacijsko porizvodnjo zajetih okoli 35'% krompirja, ali 1.200 ha in 20% površin krmskih rastlin ali 5.900 ha. Pri uvajanju in razvijanju kooperacijskih odnosov morajo zadružne organizacije zagotoviti tak način organiziranja proizvodnje, ki bo hkrati s povečanjem proizvodnje vodil do strnjenih posevkov, pri proizvajalcu pa zagotovil ekonomski interes. Poraba umetnih gnojil se bo predvidoma povečala v primerjavi z letom 1959 za 25%, to je na 3.500 ton. V pogodbeni proizvodnji in na socialističnih obratih bo porabljenih na 1 ha obdelovalne zemlje povprečno 700 kg umetnih gnojil. Edino pomembno tržno proizvodnjo ustvarja v poljedelski panogi pridelovanje krompirja: bruto dohodek na leto znaša povprečno 600 milijonov dinarjev, to je 15% celotnega ustvarjenega bruto dohodka poljedelske, živinorejske in sadjarske proizvodnje v okraju. Da se bruto dohodek v prihodnje obdrži na enaki višini oziroma še poveča, je treba vpeljati redno izmenjavo semenskega krompirja vsako četrto leto. V ta namen naj občinski ljudski odbori predpišejo že v letu 1960 povsod tam, kjer so za to pogoji, obvezno zamenjavo priznanega semena krompirja vsako četrto leto po zaključenih območjih. Kmetijska strokovna služba naj organizira na družbenih posestvih in v zadrugah proizvodnjo semenskega krompirja v takerp. obsega, da bo zagotovljena redna zamenjava semen v okrain in da se omogoči izvoz v drure kraje države. V leto 1960 bo zagotovljen pridelek semenskega krompirja na po- vršini 200 ha ali 2.000 ton semena. Da se to doseže, je treba poleg izvajanja drugih ukrepov zlasti rajonizi-rati pridelovanje krompirja po pridelovalnih območjih, s tem bo dosežena specializacija v pridelovanju krompirja. Za osvežitev semenskega materiala naj se uvozi tudi ustrezna količina semena' priznanih sort. Rastlinske bolezni in škodljivci se morajo uspešno zatirati na vseh ogroženih območjih. Zato morajo kmetijske zadruge in družbena posestva ob podpori občinskih ljudskih odborov tako organizirati škropljenje, da bo zagotovljeno uspešno zatiranje. Da se zagotovi stalnost pridelkov krompirja, naj občinski ljudski odbori razglasijo krompirjevo plesen kot nevarno bolezen, ki jo je obvezno treba preprečevati z rednim škropljenjem. Kmetijska strokovna služba pri kmetijski poslovni zvezi naj organizira v letu 1960 protifitoftorno službo na območjih največjega pridelovanja krompirja, daje vsa navodila za škropljenje proti plesni in vodi organizacijo zaščitne službe za fitoftoro na družbneih posestvih in zadrugah. Občinski ljudski odbori naj v letu 1960 izvedejo dokončno energične ukrepe za razmejitev pašnega in gozdnega gospodarstva po priporočilih okrajnega ljudskega odbora in sveta za kmetijstvo in gozdarstvo ter obravnavajo to nalogo kot nujno. Posebno skrb mora strokovna služba posvetiti proizvodnji krmskih rastlin. Proučiti je treba možnost za poceni sušilnice mlade trave in metuljnic. 3. V sadjarstvu je treba dokončno urediti nasade na kmetijskih posestvih Poljče, Bled in Preddvor ter nadaljevati obnovo na zemljiščih SLP in v okviru sadjarskih skupnosti. Novi kompleksi naj bodo čimbolj strnjeni ter v skladu z rajonizacijo. V letu 1960 bo zasajenih 60 ha jablan, 80 ha ribeza, skupno 140 ha. S tem bo zasajenih okoli 90% površin, predvidenih s perspektivnim načrtom za te kulture. Že v tem letu naj se izdela načrt za rajonizacijo sadjarstva na območju KZ Begunje, Goriče in Tržič in začne rajoni-zacija tudi izvajati. Ker se pričakuje rodna letina za sadje vseh vrst, je treba zagotoviti zadovoljivo varstvo pred boleznimi in škodljivci ter poleg učinkovitega zimskega uvesti tudi poletno škropljenje sadnega drevja in jagodičja. Začeti je treba urejati večje sadne drevesnice manjše pa opustiti. Večjo skrb kot doslej naj ljudski odbori in zadružne organizacije posvetijo sanaciji starejših rodnih nasadov, od katerih je še vedno skoraj v celoti odvisna oskrba tržišča. 4. V živinoreji se pričakuje največje povečanj« proizvodnje. Tak razvoj bo mogoče doseči s povečanjem pridelka krme, s sodobnejšim načinom vzreje živine na družbenih posestvih in z organizirano rejo. Razširjen bo rajon za proizvodnjo mesa na območji. Selške doline. V ta namen naj se na plemenil-nik postajah zamenjajo plemenjaki cikaste pasme s simentalci. Živinorejski veterinarski zavod naj to zamenjavo patine nadalju je tudi še v Poljanski dolini. Zadruge naj organizirajo zadružne obrate za pitanje goveje živine s približno letno kapaciteto 300 komadov. V kooperaciji bo letos pitanih 600 komadov mlade goveje živine. Za povečanje proizvodnje mleka na socialističnih obratih so pričeli uvajati nove visoko proizvodne pasme, kar naj se v letu 1960 nadaljuje deloma z nakupom čistopasemskih krav molznic, v večji meri pa s pretapljanjem na širšem območju. Osemenjuje naj se s plemenjaki intenzivnih mlečnih in mesnatih pasem. ki naj jih nabavi živinorejski veterinarski zavod. Poleg sredstev zavoda je treba pri tej akciji na zamenjavo pasme aganžirati tudi sredstva KZ in okrajnega kmetijskega sklada. Pogodbeno pitanje belih mesnatih prašičev bo do-seglo v letu 1960 predvidoma T50 ton. Da se zagotovi kmetijskim zadrugam in posestvom ' val iteten plemenski materini, naj s« organizira na kmetijskem posestvu Poljče in pri zadrugi Žirovnica rejsko središče za svinje švedske belo pasme s kapaciteto najmanj 80 svinj. Vse plemenilne postaje pri kmetijskih zadrugah naj v letu 1960 zamenjajo slabe plemenjake S prvovrstnimi merjasci, ki naj jih posreduje kmetijska poslovne^ zveza. Na posestvu Hrastje naj se organizira pitalššče bekonov z letno kapaciteto najmanj 1.000 komadov. Ves promet s pitano govejo živino in belimi mesnatimi prašiči, vzrejenimi v pogodbeni reji, u.ij opravlja kmetijska poslovna zveza. Načrt osemenjevanja, ki predvideva 10.000 osemenitev v letu 1961, naj se realizira že v letu 1960. Območje umetnega osemenjevanja se predvidoma ne bo širilo. Živinorejski veterinarski zavod naj z vsemi socialističnimi obrati sklene dogovor o sodelovanju v Živinorejski proizvodnji. Poleg osemenjevanja in zdravljenja plodnostnih motenj naj zlasti pomaga sestavljati krmne obroke za vse vrste živali ter sodeluje pri načrtovanju, pri konserviranju krme in pri organizaciji celotnega tehnološkega procesa. Poleg toga naj zavod vodi za posestva vse potrebne živinorejske knjige in kontrolo proizvodnje. Vpelje naj tudi selekcijo in kontrolo proizvodnosti belih mesnatih prašičev na posestvu v Poljčah. Za izpolnitev načrta živinorejske proizvodnje v okraju je soodgovoren predvsem živinorejski veterinarski zavod, ki mora postati organizator in strokovni vodja pri izvajanju nalog v živinoreji, ki so predvidene s tem družbenim planom, posebno še, kolikor se ta nanaša na družbena posestva. Svoje naloge in delo naj koordinira z delom veterinarskih postaj, ki so se ustanovile pri občinskih ljudskih odborih. 5. Predvideva se, da bo v letu 1960 vloženih v kmetijstvu skupno 428 milijonov dinarjev v gospodarske investicije, nadaljnjih 55 milijonov pa za zidavo stanovanj. Na družbenih posestvih se predvideva dograditev 15 hlevov za skupno 1.400 krav molznic, postavitev senikov in 12 remiz za stroje, nakup 450 krav, zgraditev vzrejnega centra za plemenske svinje v Poljčah, dokončna ureditev 54 ha nasada v Poljčah, izvajanje agromelioracij in hidromelioracij na Bledu, v Poljčah in Žireh ter nakup mehanizacije. Del za leto 1960 predvidenih investicij v vrednosti cca 85 milijonov dinarjev pri postavitvi hlevov je že v teku. V zadružnem sektorju bo investiranih skupno 90 milijonov. Ta sredstva bodo uporabljena za rekonstrukcijo mlekarn v Kranju in v Škofji Loki, postavitev pitališča piščancev za cvrtje v Naklem, s kapaciteto 206,000 kg mesa, postavitev vzrejališea za kokoši nesnice, zidavo manjših skladišč, zbiralnic za mleko ter za formiranje zadružnih proizvajalnih enot. Del sredstev bo namenjen tudi za nakup mehanizacije in za dograditev gospodarskih domov. Pri vseh investicijskih vlaganjih je treba posebej skrbeti, da se uporabijo kar se da smotrno, pri tem je treba zlasti upoštevati ekonomičnost tehnološkega postopka v proizvodnji. 6. Da se dosežejo postavljeni cilji, je predvsem potrebno: — da ljudski odbori in kmetijska strokovna služba nudijo proizvodnim organizacijam večjo strokovno in materialno podporo. V ta namen se mora kmetijska služba z ustrezno reorganizacijo usposobiti, da bo pri izvajanju postavljenega plana učinkovitejša kot doslej; — da se v letu 1960 izdela predlog za rajonizaoš-jo kmetijstva v kranjskem okraju po posameznih panogah; — da se izboljša organizacija odkupa kmetijskih pridelkov in oskrba kmetijstva z reprodukcijskim materialom, to je zlasti naloga zadružnih organizacij in trgovinske zbornice; — da se posveti posebna skrb nastavljanju kvalificiranih kmetijskih delavcev za nastajajoče farme ter temu namenu prilagodi učni načrt kmetjske šele v Poljčah. Omogočiti je treba šolanje čimvečjeinu številu strokovnjakov na srednji kmetijski šoli in agronomski fakulteti v Ljubljani, za kar morajo zagotoviti potrebna sredstva občinski ljudski odbori in kmetijske gospodarske enote ter zadružne organizacije. 10. poglavje I Gozdarstvo V gozdarstvu se pričakuje za lete 1960 po fizičnemu obsegu del tale razvoj (v indeksih)): 195? 1956 1958 1956 1959 1956 1960 1956 1960 1959 gojenje in pospeševanje gozdov 96 130 156 197 130 v tem: — gojenje 86 175 143 174 133 — pospeševanje 108 76 173 262 116 — sečnja lesa 108 105 107 117 108 L Sečn ja lesa V letu 1859 je bil obseg sečnje v primerjan s planom takle: Sektor Bruto lesna inasa ▼ m3 IrvriitcT plana ▼ V* v gozdovih SLP — GG 154.815 m.o v gozdovih SLP izven GG 7.484 85,0 v zasebnih gozdovih 150.108 93,0 na negozdnih površinah 37.234 109,0 Skupaj je bilo posekanih 549.639 101,5 Plan poseka pri gozdnih gospodarstvih je bil pr«’ koračen v celoti kakor tudi ločeno po drevesnih vr. stah. Prekoračenje pri listavcih je manjše kot pri iglavcih. Količine lesa, posekane na negozdnih tleh, so velike zaradi oprostitve prispevka v gozdni sklad in prostega režima sečnje. Za leto 1960 se predvideva tale posek: Bruto lesna masa v m3 iz gozdov SLP, s katerimi gospodarijo: — GG Bled 99.970 — GG Kranj 55.260 Skupaj GG 155.230 iz drugih gozdov SLP. 9.320 iz zasebnih gozdov 182.000 na gozdnih površinah skupaj 544.500 na negozdnih površinah skupaj 56.610 vsega skupaj bo posekanih 381.160 Glede na prirastek se bo sečnja gibala površinah takole (v 000 bruto m3): na gozdnih Sežaj* 19*9 1960 Indeks 1%0 1960 1959 prir! »kupaj iglavci 309.544 246.970 239.773 105 84 skupaj listavci 94.825 65.535 84.777 130 89 od tega: — GG 170.842 154.813 155.230 99 90 — drugi gozdovi 233.525 157.592 191.520 121 82 V okviru uuvedftuega plana vsega poseka se morajo zagotoviti tele količine ključnih sortimentov: celulozni les 58.400 m3 jamski les 16.900 m3 Po podatkih iz gozdnoureditvenih načrtov in ocene še nemerjenih površin je stanje gozdnih fondov za 5 milijonov m3 večje, kot ga izkazuje petletni perspektivni plan. Prav tako se je izkazalo, da je delež iglavcev večji in listavcev manjši od prvotnih predvidevanj, to se je pri planiranju sečnje upoštevalo. Sečnja v gozdovih SLP že poteka v skladu z gozdno-Ureditvenimi načrti, to je posek iglavcev se povečuje, listavcev pa delno zmanjšuje. V drugih gozdovih SLP še ni organizirano načrtno gospodarjenje in je zato zasledovanje sečenj v gozdovih otežkočeno. — Zaradi tega je v letu 1960 potrebno, da občinski ljudski odbori pogodbeno oddajo svoje gozdove ^ gospodarjenje gozdnogospodarskim organizacijam ali pa prenesejo njih upravljanje na OLO, da j'h vkljnči v pogodbeno oddajo za gospodarjenje z drugimi gozdovi SLP, P osek, izdelavo ter spravilo lesa v zasebnih go-z^ovih opravljajo večinoma gozdni posestniki sami mi pa z najeto nekvalificirano delovno močjo. Posle-dica takega izkoriščanja gozdov je slab sečni red. Poškodbe drevja ter zniževanje vrednosti lesne suro-v®e z nestrokovnim krojenjem in manipulacijo lesa. v 7* V letu 1960 in v bodoče je treba pri vseh ^&j^h in manipulacijah z lesom, ki jih ne izvajajo gozdni posestniki sami, upoštevati 8. člen uredbe o secniah gozdnega drevja, tako da ta dela prevzamejo kmetijske zadruge ali gozdnogospodarske organizacije s svojo kvalificirano delovno močjo. Glavna ovira za smotrno gospodarjenje r zasebnih gozdovih je velika razdrobljenost gozdne posesti. Današnja oblika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ne zagotavlja možnosti za povečanje proizvodne sposobnosti teh gozdov do največje stopnje in pravilnega vrednotenja lesne mase. Tako stanje pod ražnje odkazovalno službo ter ovira kvalificirani gozdarski kader pri opravljanju drugih važnih nalog. — Zato je treba začeti že v letu 1960 organizirati skupno eksploatacjo in uvajati skupno gospodarjenje z gozdovi povsod tam, kjer se bodo lahko s tem uveljavila sodobna načela gozdnega gospodarjenja brez poseganja v samo lastnino gozdov ali odvzemanja dohodkov gozdnemu posestniku, ki izvirajo iz proizvodnje njegovih gozdov. Osnovni nosilec uvajanja kompleksnega gospodarjenja z zasebnimi gozdovi mora biti kmetijska zadruga z vsestransko pomočjo gozdarske poslovne zveze in občinskih ljudskih odborov. Da bodo kmetijske zadruge mogle uspešno izvrševati te naloge, je potrebno, da z ustreznim združevanjem organizirajo gozdne obrate. V ta namen naj se kmetijske zadruge okrepe z gozdarskim kadrom iz gozdarskih poslovnih zvez. Da se zagotovi izpolnitev postavljenih smernic, je potrebno zlasti: — da se pri izdaji sečnih dovoljenj zagotovi dosledno upoštevanje gozdnih ureditvenih načrtov, v vseli večjih primerih, kjer etat ni izrabljen, pa se mora v prehajanju na organizirano skupno proizvodnjo zagotoviti izvajanje gozdnega ureditvenega načrta s sečnimi nalogi. Zaradi natančne evidence nad gospodarjenjem z zasebnimi gozdovi je treba dosledno izvajati kontrolo sečenj z žigosanjem panjev, prijavljati nedovoljene poseke lesa in evidentirati sečne mase; — da gozdne gospodarske organizacije usmerjajo planirano proizvodnjo hlodovine iglavcev in morebitne presežke za boljše kritje potreb industrijskim žagam v okraju; — da sp za to, da se zagotovi večja proizvodnje tehničnega lesa listavcev (hlodovina za furnir, luščenje itd.), vpelje pravilno krojenje listavcev. V ta namen naj gozdarski poslovni zvezi in lesna industrijska podjetja seznanijo gozdne kmetijske zadruge s tehniko krojenja lesa listavcev in višjega vrednotenja lesne mase; — da se minimalne planske količine proizvodnje jamskega in celuloznega lesa zagotove za nemoteno obratovanje celuloznih tovarn in rudnikov. Te količine naj se zagotavljajo tudi s pospešenim čiščenjem in redčenjem enodobnih gozdov iglavcev; — da se poveča obseg zamenjave tehničnega lesa za drva z' zajemanjem vsega tehničnega lesa, ki se danes še predelava za drva, ter da se pospeši dobava drv za zamenjavo in poveča zamenjava s premogom; — da se za uspešno gospodarjenje po gozdnih ureditvenih načrtih v letu 1960 dokončno ažurira evidenca sečenj in sestavi za obe gozdnogospodarski območji evidenca gibanja gozdnih fondov in sečenj; — da se doseže pri izvajanju sečnje izpolnitev letne kvote poseka lesa, posebej za iglavce in listavce, ki je določena s tem družbenim planom. Spremembe določenih kvot lahko dovoljuje le za gospodarstvo pristojni upravni organ OLO. 2. Obnova gozdov Obnova in nega gozdov v obeh sektorjih se za leto 1960 v primerjavi z letom 1959 predvideva v tem. le obsegu: Enota mere Z plan 1959 izvršitev •/. Plan 1960 nove pogozditve ha 51,81 49,73 96 ’ 47,25 izpopolnitve ha 84,70 83,00 98 75,05 konverzije in melioracije ha 35,60 37,50 105 52,00 čiščenje kultur ha 1.150,55 1.325,10 115 1.366,27 obžetve nasadov ha 845,40 1.099,00 150 831,45 druga gojitvena dela 000 din 3.910,00 3.129,00 80 9.614,00 stroški 000 din 71.854,00 72.574,00 101 89.854,00 va postavljenega plana z izvršitvijo v večja sredstva ter se bodo ta sredstva uporabila letu 1959 nam pove,_ da se za leto 1960 predvideva večji obseg del pri negi gozdov. Obseg del pri pogozdovanju in izpopolnitvah se bo zmanjšal za okoli iO ha, ker so stare poseke v glavnem že pogozdene. Potrebno je le še izpopolnjevanje že pomlajenih površin Obseg melioracij se bo precej povečal, in to predvsem v Selški in Poljanski dolini. Največja skrb pa bo posvečena čiščenju in negi mladih sestojev sploh. Za gojenje hitro rastočih drevesnih vrst iglavcev so izredno ugodna in dobra tla grmišč v Selški in Poljanski dolini. Ker so za obsežnejše izvajanje teh del potrebna precejšnja sredstva, naj se občinska ljudska odbora Škofja Loka in Železniki udeležita v letu 1960 natečaja za dodelitev potrebnih sredstev, dela pa naj pogodbeno oddasta v izvajanje gozdnogospodarskim organizacijam. Da bodo ta dela strokovno opravljena, bo imenovana posebna komisija za hitro rastoče drevje. 3 3. Varstvo dobno kot prejšnja leta. V skladu z načrtom gospodarskega razvoja okraja Kranj za obdobje 1957—1961 je bilo v letu 1959 izdelano poročilo o razmejitvi pašnega in gozdnega gospodarstva za Jelovico in južne bohinjske planine (obsega 17.000 ha) z ustreznimi sklepi in priporočili, ki so jih prejeli OLO in občinska ljudska odbora Bled in Bohinj. Enako poročilo z ustreznimi sklepi in priporočili je izdelano za območje Pokljuke, Me-žaklje, Radovne, Krme in severnih bohinjskih planin (obsega 55.000 ha) ter za območje Selške doline (obsega 12.000 ha). V letu 1960 se bo izdelal predlog za razmejitev pašnega in gozdpega gospodarstva v zgornji savski dolini, za preostalo območje občine Radovljica in območje občine Tržič. Za izpolnitev tega je potrebno, da pristojni občinski ljudski odbori sprejmejo ustrezne odloke, zadružnim organizacijam pa se posebej naloži, da sprejete sklepe dosledno izpolnijo. V preteklem letu so bila za varstvo gozdov vložena sredstva v znesku 7,886.000 din, od tega za gozdove SLP 5,886.000 din in za zasebne gozdove 2,000.000 dinarjev. Večji del teh sredstev se je porabil za ograditev mladih nasadov, ogroženih od jelenjadi v dolini Kokre in v Jclendolu, za utrjevanje jiasipov in za izdelavo steza. Ostanek se je izdal za preprečevanje gozdnih požarov, preprečevanje razvoja gozdnih škodljivcev z izdelavo lubadark, postavljanjem kontrolnih in lovnih, dreves, varstvo koristnih ptic s krmilnicami in valilnicami ter podobno. Za leto 1960 se predvidevajo v ta namen nekoliko 4. Urejanje gozdov V letu 1959 je bilo premerjenih 14.230 ha gozdov, od tega 4000 ha stabilnih in 1450 ha labilnih SLP gozdov. Skupno je do sedaj obdelanih 102.625 ha, od teh je 44.145 ha last SLP in 58.480 ha zasebnih gozdov. Gozdnogospodarski načrti so izdelani za 90.000 ha ali 76 % gozdov. Terensko delo v letu 1959 je potekalo po določenem programu na območju občin Kranj, Radovljica, Bled in Bohinj. Ureditvena dela v posameznih letih so. se izva- ' jala, kot prikazuje tabela (v ha): Lastništvo • celotna površina do leta 1956 1957 1958 1959 Skupaj •k SLP 50.715 32.695 1.600 4.400 5.450 44.145 87 zasebni 67.955 22.600 15.400 11.700 8.780 58.480 86 skupaj 118.670 55.295 17.000 16.100 14.250 102.625 87 Za leto 1960 se predvideva nova taksacijska obdelava gozdov v občinah Kranj, Tržič, Bled. Bohinj na skupni površini 16.045 ha. S temi terenskimi taksaoijskimi deli bodo obdelani vsi gozdovi na triglavskem in kranjskem gozdnogospodarskem območju. Sporedno s tem bodo končana tudi dela pri označevanju meja. Po dosedanji gozdarski evidenci je v okraju 118.670 lia gozdov. Natančna površina bo prikazana v letu 1961, ko bosta izdelana elaborata za triglavsko in kranjsko gozdnogospodarsko območje. 5. Gozdne investicije V preteklem letu se je nadaljevala graditev kamionskih cest v Bodoveljski grapi, Sopotniški grapi, Davški grapi in Kolnica — Jelovica. Dograjena in dana v promet je bila cesta Volča—Zakobiljek, Bohinjska Bistrica—Ravne, Rudno polje—Lmovce in Pokljuka—Meja dolina. Poleg navedenih cest je bil dan v promet odsek ceste Tajnetova žaga—Davča v dolžini 5,5 km, v Bodoveljski grapi v dolžini 1,5 km in v Sopotniški grapi v dolžini 2,4 km. Pričeli so na novo graditi cesto Ravne—Podluknja, pod Košuto in v Belico. Za premostitev Bistrice v Cadovljah se je zgradil železobetonski most. Dogradila se je upravna stavba PZGLG Kranj in pričelo zidati upravno poslopje GG Bled. Iz sredstev za redno vzdrževanje komunikacij so se zgradili manjši objekti in opravile nekatere rekonstrukcije na obstoječih komunikacijah. Iz razpoložljivih sredstev gozdnega sklada se bo v letu 1960 zagotovilo kreditiranje mehanizacije za spravilo lesa ter nadaljevalo graditev gozdnih komunikacijskih naprav v zaprte gozdne komplekse, kjer so določene večje sečnje lesa. Da se zagotovi povečanje teh namenskih sredstev, bo potrebno: — pri kreditih za nabavo mehanizacije 25 % soudeležba sredstev gozdnogospodarskih organizacij; — pri graditvi gozdnih komunikacijskih naprav pa 15 % soudeležba gozdnih gospodarstev in 10 % soudeležba gozdarskih poslovnih zvez. V letu 1960 se bodo gradile gozdne komunikacijske naprave v skupni vrednosti 145,231.000 din, od tega se pokrije 126,730.000 din iz okrajnega gozdnega sklada, ostanek v višini 18,501.000 din pa iz ustreznih udeležb investitorjev. Investicijska sredstva za graditev gozdnih komunikacijskih naprav v zasebnih gozdovih je zaradi smotrnejše izrabe' nujno usmerjati v tiste gozdne komplekse in bazene, kjer so podani pogoji za sodobnejše gozdno gospodarjenje v okviru organiziranega skupnega gospodarjenja z gozdovi. To načelo je treba dosledno uveljaviti v letu 1961, v tem letu pa opraviti potrebna pripravljalna dela za ustvaritev potrebnih pogojev. 11. poglavje Gradbeništvo t 1. Glede na rastočo potrebo po gradbenih sto-fitvah v letu 1959 je bil plan za to leto pri gradbenih Podjetjih s sedežem na območju okraja postavljen v višini 2,400 milijonov dinarjev. Po oceni realizacije za leto 1959 se je vrednostni obseg gradbenih storitev teh podjetij v primerjavi z leto:- 1938 povečal za 25.9%. , . Gradbene storitve tujih gradbenih podjetij, ki naj te Po, planu za leto 1959 znašale okoli 1 milijardo dinarjev. so dosegle po oceni nealizacije, za leto 1939 ® ?21,9~o.000 din. kar pomeni 72,2% postavljenega 0 ana. Izpad gradbenih storitev tujih podjetij so mo-a a nadomestiti gradbena podjetja s sedežem na ob-,noeju okraja. V letu 1959 se je povečal povprečni stalež zaposlenih v primerjavi z letom 1958 za 15,7%, kar pomeni glede na povečani obseg gradbenih storitev v tem razdobju, da so gradbena podjetja, četudi računamo z nekim zvišanjem cen gradbenih storitev, povečala produktivnost svojega dela za okoli 9%. To je deloma posledica uporabe nove mehanizacije, deloma pa opravljanja gradbenih storitev na določenih ožjih gradbenih okoliših, ki so omogočala večjo koncentracijo mehanizacije in njeno smotrnejšo izrabo. 2. Upoštevaje smernice perspektivnega plana gospodarskega razvoja okraja Kranj se računa v letu 1960 z nadaljnjim povečanjem obsega gradbenih storitev za 16% tako, da se v primerjavi s postavkami perspektivnega plana predvideva ustrezna povečan|e bruto proizvoda brez bistvenega povečanja sedanjega povprečnega staleža delovne moči. Pri tako postavljenem nlanu se računa, da se bo delovna storilnost povečala za okoli 10%. Gradbenim podjetjem je sicer uspelo, da se v strukturi elementov bruto proizvoda zmanjšujejo materialni stroški, ki predstavljajo v planu za leto 1960 60,7%, medtem ko so znašali po predvidevanjih perspektivnega plana 69,3 %, v oceni realizacije za leto 1959 pa 61,0 %. vendar se računa, da kljub znižanju materialnih stroškov v strukturi bruto proizvoda še niso izkoristila vseh notranjih rezerv, zato je potrebno, da se predviđeno znižanje materialnih stroškov v letu 1960 še poveča, da se tudi na ta način omogoči znižanje cen gradbenih storitev. Za leto 1960 postavljeni plan investicij izkazuje potrebo po gradbenih storitvah v višini 4.500 milijonov dinarjev. Na podlagi dosedanjih izkušenj in ob upoštevanju novih kapacitet gradbenih podjetij se predvideva, da bodo približno 70—75 % potreb lahko krila domača gradbena podjetja, drugo pa gradbena podjetja s sedežem zunaj okraja. 3. V gradbeništvu se zaposlujejo novi delavci po smernicah, ki so navedene v 4. poglavju tega plana; vzporedno s tem pa je potrebno čim hitrejše povečanje mehanizacije gradbenih podjetij. 4. Da se zagotovi izpolnitev pričakovanega obsega gradbenih storitev in predvidenega povečanja delovne storilnosti, je potrebno zlasti: — da se zmanjša število sedanjih manjših gradbenih podjetij in se začne koncentracija njihovih gradbenih kapacitet. Tako povečanje gospodarske organizacije naj z racionalnejšo izrabo mehanizacije in z boljšo organizacijo razporeditve dela povečujejo obseg gradbenih storitev. Občine Jesenice, Radovljica in Bled, ki naj bi že v letu 1959 ustanovile iz sedanjih manjših enot skupno gradbeno podjetje, ki bi imelo večje zmogljivosti kot dosedanji samostojni obrati in ki bi na navedenem območju v perspektivi lahko bistveno vplivalo na zmanjšanje deficitarnosti gradbenih storitev, naj izvedejo to v 1. 1960, obenem pa ustanovijo manjša remontna podjetja, bodisi v okviru stanovanjskih skupnosti, bodisi kot samostojne obrtne obrate, ki naj se ukvarjajo izključno z adaptacijami; — da gradbena podjetja usmerijo svoje delo tako, da se bo predvideno povečanje gradbenih del dejansko doseglo brez povečanja števila zaposlenih; v ta namen je treba v večji meri izkoristiti stimulativne pogoje, ki jih daje sistem delitve dohodka ter dosledno uvajati nagrajevanje po učinku; na povečanje delovne storilnosti mora vplivati tudi večja ustalitev delovne moči; — da podjetja posvetijo večjo skrb zaposlenim v gradbeni operativi, zlasti z zidavo stanovanjskih prostorov, za katere naj si zagotovijo sredstva tudi iz republiškega stanovanjskega sklada; — da gradbena podjetja za povečanje storilnosti izboljšujejo kadrovski sestav in v ta namen skrbe za njegovo specializirano izobraževanje; — da občinski ljudski odbori in njihovi organi v sodelovanju s šolskimi odbori, organizacijami ljudske mladine in z gradbenimi gospodarskimi organizacijami zagotove nadaljnje povečanje števila vajencev v gradbeni stroki ter omogočijo sprejemanje v uk tudi učencem z nepopolno osemletno šolo; — da gradbena podjetja s' stimulativnim nagrajevanjem zagotove povečanje števila vajencev ter posvete vso skrb njihovi izobrazbi, nastanitvi in prehrani; — da gradbena podjetja povečujejo svoje zmogljivosti z nabavo nove in z boljšo organizacijo pri izrabi že obstoječe mehanizacije; — da' gradbena podjetja okrepe lastne obrtne delavnice, ki zaradi nezadostnih zmogljivosti še vedno močno zavirajo dovršitev objektov; — da se za pocenitev stroškov gradbene operative stroški gradbišč in drugi fiksni stroški gradbenih podjetij porazdelijo na čimveč gradbenih objektov na določenih ožjih gradbenih okoliših: — da se zagotovi zadostna količina gradbenega materiala, zlasti opeke. V ta namen naj pristojni občinski ljudski odbori poskrbe za čim hitrejše dokončanje začetih rekonstrukcij v opekarni Stražišče in opekarni Dvorska vas, pri financiranju teh del pa naj sodelujejo v ustreznem razmerju s svojimi siedstvi sk'a-dov za kreditiranje stanovanjskih hiš vsi občinski ljudski odbori; — da se zagotovi povečanje gradbene operative, naj se prouči možnost za ustanovitev poslovnega združenja gradbenih podjetij na območju okraja, ki bi skrbelo zlasti za smotrnejšo oskrbo in nabavo gradbenega materiala in mehanizacije; — da večja gradbena podjetja ustanove oziroma razširijo lastne projektivne urade, da se tako zmanjša preobremenjenost projektantskih gospodarskih organizacij; — da gradbena podjetja izpopolnijo sistem dela z uporabo polmontažnih in montažnih elementov v izvedbi, ki omogoča izvajanje končnih del že v času montaže; — da pristojni organi ljudskih odborov pri obravnavanju in presoji smotrnosti in rentabilnosti predloženih investicijskih programov skrbe, da je pri njih izdelavi upoštevana ustrezna tipizacija načrtov in gradbenih elementov, zlasti zidarskih izdelkov in sanitarnih vozlov; — da občinski ljudski odbori pospešijo izdelavo urbanističnih osnov in zazidalnih načrtov, kar bo omogočilo organiziranje zidave v širšem obsegu po naprej določenem operativnem planu. 12. poglavje Promet 1. Na področju cestnega prometa so izpopolnitve voznega parka v obeh največjih avtoprevozniških podjetjih omogočile zlasti pomemben dvig potniškega prometa, ki se je v letu 1959 v primerjavi z Letom 1958, izražen v indeksnih številkah, povečal za 33,3 %. Tovorni promet se v obravnavanem razdobju ni bistveno povečal ter je okoli 4% povečanje v letu 1959 posledica opuščanja prevažanja s tovornjaki zaradi izrabljenosti in nerentabilnosti voznega parka ter preusmeritve opravljanja prevozov od tranzitnih prog na lokalne. 2. V letu 1960 se računa z nadaljnjim povečanjem potniškega prometa za najmanj 5%, kar bo mogoče doseči z uvedbo nekaterih novih prog. Glede na to, da so sedanje kapacitete avtoprevozniških podjetij praktično že docela izkoriščene, bo treba za dosego predvidenega povečanja nabaviti primerna nova vozila. Vsa prevozna podjetja na Gorenjskem imajo trenutno na razpolago 5? avtobusov s 1.880 sedeži ter 81? stojišči. Sedanji vozni park je sestavljen iz voz 11 tipov, zato je vzdrževanje voznega parka dokaj težavno. Za nadomestitev in izpopolnitev voznega parka se v letu 1960 predvideva nabava večjega števila novih avtobusov deloma domače proizvodnje, deloma pa iz uvoza v turistični izvedbi. Z nabavo teh voz se bo omilila naraščajoča potreba po novih vozilih, omogočil kulturnejši prevoz potnikov ter nadomestil izpad voz, ki so izločeni iz prometa zaradi zastarelosti oziroma nerentabilnega vzdrževanja. Da bi se zagotovilo predvideno povečanje potniškega prometa, je potrebno zlasti; — da občinski ljudski odbori glede na povečanje cestnega prometa zagotovijo v okviru svojih sredstev zidavo avtobusnih postaj, zlasti v mestih ter v industrijskih in turističnih središčih; — da občinski ljudski odbori čimprej uredijo cestna postajališča in izogibaiišča, kar velja zlasti za Preddvor, Šenčur, Cerklje, Bitnje, Žabnico, Železnike, Srednjo vas, Poljane, Lesce, Radovljico in Jezersko; — da gospodarske organizacije čimprej zagotove postavitev primernih garaž na končnih postajah, da se na ta način zavarujejo vozovi pred poškodbami, ki so posledica garažiranja na prostem; — da posvete občinski ljudski odbori posebno pozornost organiziranju avtoservisne službe na Gorenjskem, ker sedanje mehanične delavnice ne zadovoljujejo več naraščajoče potrebe; — da avtoprevozniška podjetja začnejo postopoma zmanjševati število tipov svojih vozil, da si na ta način omogočijo čim bolj ekonomič^ vzdrževanje voznega parka; — da se prometna podjetja Gorenjske dogovore glede kooperacije z ustreznimi turističnimi agencijami in uradi; — da združenje šoferjev kranjskega okraja v sodelovanju s prometnimi podjetji uredi vprašanje pomanjkanja šoferjev D kategorije, da se tako zagotovi čimvečja varnost potnikov. 3. Na področju poštne, telegrafske in telefonske službe se predvideva povečanje prometa glede na odpravo ozkih grl v telefoniji predvsem na odseku Kranj—Jesenice. V ta namen je potrebno, da nudijo ljudski odbori in gospodarske organizacije investitorju ustrezno finančno pomoč. 4. V skladu s postavkami perspektivnega gospodarskega razvoja se zaradi perečega stanja cest III. reda, po katerih se zaradi prevozov delavcev v zadnjem času vse bolj povečuje cestni promet, kaže po- treba, da se v letu 1960 poleg rednega vzdrževanja cest, mostov, obnavljanja opornega in podpornega zidovja ter rednega pluženja snega opravijo zlasti tale dela: — valjanje cestišč predvsem tam, kjer bodo izvršene protiprašne obdelave cestišč, in sicer: skozi vas Preddvor, Begunje do odcepa v Drago, Beznica—Za-puže, skozi vas Mojstrano, Poljče—Žirovnica; — nova dvojna površinsika obdelava cestišč skozi Preddvor, Begunje do odcepa v Drago, Zapuže—Brez-nica, skozi vas Mojstrano; — obnova asfaltnih protipravnih cest: Trboje— * Kranj, skozi vas Naklo, Kokrica—Tenetiše, Lesce—Begunje, Bled proti Zasipu, Bled—Rečica, Bohinjsko jezero—Stara Fužina, na železniški dovozni cesti v Bohinjski Bistrici; —- popravilo silosa v kamnolomu Gor. Sava, v Kamni gorici in v Kokri ter vzdrževanje stanovanjskih in drugih cestarskih objektov v Kamni gorici in Kokri; — graditev mostu preko Save v Podnartu, preko Kokre v Preddvoru, rekonstrukcija ceste Planica— Tamar, preložitev nevarnih ovinkov na cesti Goriče — Golnik, preložitev klanca Kreda na cesti Mojstrana— Vrata, graditev nove cste Mojstrana—Radovna; — dokončanje del na cesti Petrovo brdo—Bohinj; — dokončanje del pri preložitvi in asfaltiranju ceste Kranj—Šenčur—Brniki, dokončanje asfaltiranja ceste Bled—Boh. Bistrica, rekonstrukcija in asfaltiranje ceste Podkoren—Rateče, graditev mostu v Soteski pri Bohinjski Beli, protiprašna obdelava stare ceste skozi Šenčur, rekonstrukcija ceste skozi Bohinjsko Belo in asfaltiranje ceste Dobračeva—Žiri. 5. Glede na to, da stanje cestnega omrežja v okraju kljub vsakoletnim vlaganjem vedno bolj zaostaja za potrebami naraščajočega prometa v turizmu, v prevozih delavcev in v tovornem prometu, je treba v letu 1960 to vprašanje proučiti in pospešiti tempo nadaljnje graditve in ureditve cest. Pri cestah I. in II. reda je zlasti pereča rekonstrukcija ceste 'n mostu v Mostah, pri izvajanju del na cestah III. reda pa je treba zagotoviti zlasti tudi kvalitetno izboljšanje del. 13. poglavje Trgovina Realizacija blagovnega prometa v trgovinski mreži v našem okraju je znašala po oceni za leto 1939 19.500 milijonov dinarjev oziroma za okroglo 18 % več nasproti realizaciji v letu 1958. Pri tem je dosegla trgovina na drobno v primerjavi z letom 1938 Za 1.940 milijonov dinarjev večji promet, kar predstavlja povečanje za 18 %, trgovina na debelo pa za 2.600 milijonov dinarjev ali za 24%. To ugodno povečanje blagovnega prometa je v prvi vrsti posledica povečane kupne moči prebivalstva in povečanega turizma, pa tudi večjih zalog ter Pestrejše in kvalitetnejše izbire prodajnih artiklov. Bistveno so vplivala na povečanje blagovnega prometa tudi smotrna investicijska vlaganja, ki so bila v letu 1959 znatno večja od vlaganja v preteklih letih. Predvideni gospodarski razvoj v Ju bo hkvu-R s povečaniem kupne moči omogočil tudi nadaljnje povečanje blagovnega prometa. Računa se. da se ho skupni blagovni promet v trgovini na drobno v letu I9o0 v primerjavi z ooe>> realizacije leta 1950 pove-r'al skupno za najmaifj 16 %. V trgovini na debelo se ne pričakuje bistveno povečanje, To je posledica nadalje spreminjajoče se vloge trgovine na debelo, ki svoj promet postopoma preusmerja na nadrobno prodajo, medtem ko se detajlisti povezujejo neposredno s proizvodnjo. Pogoji za predvideno povečanje blagovnega prometa na drobno so zlasti pričakovano povečanje obsega proizvodnje in uvoza blaga za široko porabo, nadaljnje investicije za nove kapacitete v prodaji na drobno in modernizacija sedanjih zmogljivosti. / Delovanje trgovinskih in drugih gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo z blagovnim prometom, se bo moralo v letu 1960 usmeriti predvsem na rese vaje številnih neurejenih problemov, ki posredno ali neposredno vplivalo na zadovoljivo preskrbljenost trga in s tem tudi na povečanje blagovnega prometa. S tem v zvezi je zlasti potrebno: — da okrajna trgovinska zbornica v sodelovanju z ljudskimi odbori in njihovimi organi izdela načrt za prilagoditev detajlističnega in grosističnega trgovskega omrežja sedanjim in perspektivnim potrebam blagovnega prometa s posebnim poudarkom na potrebe industrijskih in turističnih središč. Pri tem je treba upoštevati tehnične in funkcionalne potrebe trgovine ter trgovsko mrežo razporediti tako, da se v čimvečji meri omogoči socialistična konkurenca. Zagotoviti je treba organizacijsko razširitev močnih specializiranih trgovskih podjetij na drobno, ne oziraje se na meje politično-teritorialnih enot; — da občinski ljudski odbori skupaj s trgovinsko zbornico posvete večjo pozornost zadostni preskrbi turističnih krajev, zlasti v sezoni. V ta namen naj odpro v turističnih središčih, na mejnih prehodih, večjih železniških postajah in drugod, kjer se pokaže utemeljena potreba, zadostno število sezonskih, priložnostnih ali stalnih prodajaln, ki bi nudile turistom in drugim potrošnikom primerno izbiro blaga; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju s trgovinskimi organizacijami omogočijo nadaljnje odpiranje nonstop prodajaln, kar naj se obvezno izvaja v sezoni v vseh turističnih krajih; — da občinski ljudski odbori organizirajo postrežbo potujočih ljudi ob vsakem ča. j ter v ta namen urede na vseh prometnih vozliš"" avtomate za prodajo vsakodnevnih drobnih potrošnih predmetov; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico izdajo predpise o namembnosti poslovnih prostorov, da se tako zagotovi smotrna razporeditev in pravilna izraba ter obnavljanje posameznih trgovskih poslovalnic: spričo pomanjkanja skladiščnih prostorov je treba zagotoviti tudi zidavo primernih skladišč; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju s trgovinskimi gospodarskimi organizacijam.! pospešijo rekonstrukcijo mlekarne v Cirčah s poudarkom na modernizaciji obrata z napravami za ustekleničevanje mleka, da se tako zagotovi možno t knlturnejše in bolj higienične preskrbe z mlekom, ki naj se dostavlja potrošnikom mest in industrijskih središč na dom; — da se občinski ljudski odbori v sodelovanju s prizadetimi trgovinskimi organizacijami razčistijo vprašanje o številu potrebnih klavnic in mesarskih podjetij z vidika moderne proizvodnje in prodaje mesa v skladu z zadevnim republiškim programom; — da občinski ljudski odbori in okrajna trgovinska zbornica organiziralo predvsem v mestih in industrijskih ter turističnih središčih prpdajo rib, perutnine in divjačine;. — da oibčinsJd ljudski odibori v sodelovanju z okrajno zadružno zvezo naložijo kmetijskim pridelovalnim organizacijam, da svojo proizvedejo usmerijo predvsem na zadovoljevanje potreb na domačem tržišču, zlasti v mestih ter industrijskih in turističnih središčih; — da občinski ljudski odbori za investicije v trgovino organizirajo v tesnem sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico združevanje sredstev gospodarskih organizacij na svojem območju; — da občinska ljudska odbora Kranj in Jesenice v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico pripravita vse potrebno za zidavo veleblagovnic v Kranju in na Jesenicah; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju z okrajno trgovinsko zbornico še nadalje skrbe za dosledno izvajanje nagrajevanja po učinku, da se doseže kulturnejša in hitrejša postrežba; — da se zagotovijo potrebna sredstva iz sklada za gospodarske kadre ob soudeležbi sredstev za kadre okrajne trgovinske zbornice za zgraditev učilnic za vajensko šolo trgovske stroke in za potrebno razširitev internata vajenske mladine v Kranju; — da okrajna trgovinska zbornica ^osveti večjo pozornost organizaciji dela v trgovini, in to zlasti na področju delitve dela. da se tako omogoči čim boljše in smotrnejše angažiranje kvalificiranega kadra v trgovini, ki ga še vedno zelo primanjkuje; — da okrajna trgovinska zbornica v sodelovanju s strokovnimi šolskimi Organi organizira tečaje in predavanja za posredovanje sodobne tehnike prodaje trgovskemu kadru; — da potrošniški sveti v tesnejšem sodelovanju z organi ljudskih odborov v večji meri kot doslej skrbe za izboljšanje poslovanja trgovskih podjetij ter pomagajo organom delavskega samoupravljanja pri njihovem delu. Za poživitev dela teh svetov so odgovorne predvsem stanovanjske skupnosti. V ta namen naj občinski ljudski odbori naložijo potrošniškim svetom konkretnejše naloge ter jim dajo za to potrebna pooblastila; — da občinski ljudski odbori, trgovinska zbornica in trgovinske gospodarske organizacije dosledno upoštevajo posebne smernice za razvoj trgovine, ki jih je sprejel okrajni ljudski odbor na svoji seji dne 29. decembra 1939. 14. poglavje Gostinstvo in turizem Na gostinstvo — turističnem področju so se v letu 1959 izvedle nekatere uspešne propagandne akcije ter izboljšala organizacija turističnega prometa, v večji meri kot v prejšnjih letih pa se je povečal v tej panogi obseg investicijskih vlaganj. Upoštevaje poleg navedenega še povečanje osebnih dohodkov prebivalcev ter turističnega prometa, se je promet v gostinstvu po oceni za leto 1959 v primerjavi z izvršitvijo leta 1958 povečal za 20,1%. Na dosežene uspehe na področju turizma je v letu 1959 vplivala zlasti boljša organizacija in smotrnejša investicijska vlaganja. Število prenočevanj se je v zadnjih letih bistveno povečalo, kar je razvidno iz naslednjega gibanja: Leto Vseh prenočevanj Indeks Od tega inozemksih prenočevanj Indeks 1957 478.928 100 66.046 100 1958 629.276 132 105.285 160 1959 705.140 147 154.785 204 Prav tako naglo je naraščal tudi odkup tujih va- lut in čekov na turistični osnovi v okraju Kranj v dinarski vrednosti: Indeks 1957 1958 1959 (do 50/9) 80,260.941 90,802.715 122.811.266 195' 100 112 152 1958 — 100 156 V letu 1960 se predvideva nadaljnje povečanje prometa v gostinstvu po fižičnem obsegu za najmanj 11%. Predvideni razvoj gostinstva ni potreben samo zaradi povečanega turističnega prometa, ampak tudi zaradi še vedno pereče problematike družbene prehrane spričo naglega razvoja industrije in naraščanja prebivalstva ,v mestih in industrijskih središčih. Spričo povečanih kapacitet in priprav na sezono se predvideva tudi nadaljnje povečanje števila prenočevanj za okoli 8%, in sdcer v domačem turističnem prometu za 5%, v inozemskem pa za 20%. Da bi se zagotovilo nadaljnje povečanje turističnega prometa, ustrezno povečal priliv deviz iz turizma ter dosegla večja rentabilnost gostinskih gospodarskih organizacij, je zlasti potrebno: — da občinski ljudski odbori. Gorenjska turistična zveza, turistična društva in gostinska zbornica nadzirajo priprave gostinskih organizacij za turistične sezone ter s pravočasnimi ukrepi zagotove, da bodo turistične kapacitete čimbolj zasedene skozi vse leto: — da gostinske gospodarske organizacije svoje storitve čimibolj prilagode zahtevam gostov. Izbira jedi in pijač ter kvaliteta strežbe v obratih vseh sektorjev lastništva mora v bližnji prihodnosti doseči povprečno raven v turistično razvitih deželah; — da 'potovalne agencije. Gorenjska turistična zveza in hoteli skrbijo za solidno poslovno sodelovanje s partnerji v tujini in si prizadevajo, da se bo to sodelovanje utrjevalo in širilo; — da občinski ljudski odbori glede na nezadostne prenočninske zmogljivosti v družbenem sektorju pridobe čimveč zasebnih sob za oddajanje turistom; — da gospodarske in družbene organizacije še nadalje organizirajo koordinirano uporabo počitniških domov. Da se zagotovi pričakovano povečanje prometa v gostinstvu, ki temelji tudi na predvidenih novih zmogljivostih, je potrebno zlasti; — da gostinska zbornica v letu' 1960 organizira strokovno izobraževanje že zaposlenih gostinskih delavcev. V ta namen naj organizira tečaje za poklice od polkvalificiranega do visoko kvalificiranega gostinskega delavca, pri tem je treba posvetiti posebno skrb kuharskemu in strežnemu osebju. V predsezonskem času je treba še nadalje prirejati izpopolnjevalne te- čaje za sezonska delovno moč ter za osebe zaposlene v planinskih postojankah; — da občinski ljudski odbori in večja gostinska podjetja zagotove sredstva za štipendiranje vsaj po enega gostinskega delavca v hotelski šoli v Ljubljani; — da gostinska podjetja v tern letu sprejmejo v uk čimvečje število vajencev in s tem nadomestijo izpad v letu 1959; — da občinska ljudska odbora Bled in Jesenice ter gostinska zbornica v sodelovanju z odsekom za šolstvo OLO Kranj ukrenejo vse potrebno, da gostinska vajenska šola na Bledu dobi potrebne prostore za teoretični in praktični pouk; — da občinski ljudski odbori in njihovi organi, gostinska zbornica in organi družbenega upravljanja v podjetjih skrbe za to, da se dosledno izvaja in izpopolnjuje nagrajevanje po učinku; — da gostinska zbornica v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami v letu 1960 prouči in dopolni sistem zaračunavanja postrežnine kot spodbudnejše oblike za nagrajevanje zaposlenega osebja v gostinski stroki; — da sezonska podjetja obravnavani način obračunavanja osebnega dohodka po učinku uveljavljajo preko vsega leta in v sezoni 1960 po obstoječih zakonskih določbah vpeljejo 10 urni delovni čas; — da občinski ljudski odbori pri določanju pavšalnih obveznosti upoštevajo strukturo in posebnosti poslovanja posameznih gospodarskih podjetij; da pristojni nadzorstveni organi občinskih ljudskih odborov zaostrijo vprašanje tehnične in sanitarne ureditve gostinskih obratov; — da občinski ljudsiki odbori v sodelovanju s turističnimi organizacijami modernizirajo pomembnejša turistična šatorišča (kampinge), kjer naj organizirajo provizorične prodajalne osnovnih življenjskih potrebščin in za turizem pomembnih predmetov; — da se po smernicah perspektivnega plana posveti potrebna skrb za izgrajevanje raznih oblik nudenja storitev ob glavnih prometnih žilah, kot n. pr. menjalne službe, avtosčrvisne službe, manjše restavracije, bifeji in trgovine s spominki ter razglednicami; — da gospodarske zbornice, Gorenjska turistična zveza in družbene organizacije razvijajo nove in izpopolnjujejo že vpeljane oblike razvedrila in prireditev v času pred sezono in po njej, kar naj se financira tudi iz sredstev turistične takse in iz drugih virov; — Gorenjski sejem se mora razviti v močno gospodarsko organizacijo z vzporednimi institucijami. Pri izvajanju investicijske politike na področju gostinstva in turizma v letu 1960 je zlasti potrebno: — da občinski ljudski odbori poskrbijo za to, fje bodo zanesljlvodopričetkapoletne sozone dozidani že pričeti objekti: depandansa hotela Zlatorog, razširitev restavracije hotela jezero v Bohinju, kopališče in rekonstrukcija Park hotela na Bledu ter motel v Kranjski gori, kakor tudi da se pravočasno dolčon-čajo vse druge investicije, ki so važne za letošnjo sezono; — da občinski ljudski odbor Bled pospeši pri-P*avo načrtov ter poskrbi za čimprejšnji pričetek del 23 asanacijo jezera; — da občinski ljudski odbori, gostinska zbornica, Gorenjska turistična zveza in gostinsko turistične ^&anizacije povečajo skrb za pravočasno pripravo nevesticijskih elaboratov. Vsi elaborati, ki predvide- vajo večjo investicijsko vrednost, se morajo sestaviti tako, da se bodo lahko investitorji udeležili natečaja iz splošnega investicijskega sklada. Pri tem je važno, da se modernizacija gostinskih obratov kaže tudi v sodobni opremi in ne samo v rekonstrukciji poslovnih prostorov; — razpoložljiva sredstva iz lokalnih investicijskih skladov naj se v prvi vrsti angažirajo za soudeležbo pri natečajih iz splošnega in iz republiških investicijskih skladov; planinskim društvom naj se nudijo posojila ob ugodnih pogojih za ureditev tistih postojank, ki dobivajo vedno bolj pomen gostinskih obratov; — da občinski ljudski odbori nudijo še nadalje kredite za pridobivanje novih kapacitet v zasebnih turističnih sobah; — da občinski ljudski odbori sredstva iz udeležbe na ustvarjenih devizah smotrno vlagajo za povečanje gostinskih turističnih zmogljivosti; — da občinski ljudski odbori ob določanju pavšalnih družbenih obveznosti ustreznim gospodarskim organizacijam zagotove, da se sredstva, ki jih taki obrati pridobe s tem, da ne plačujejo prispevka iz dohodka po rednem obračunu, stekajo v njihove sklade in se ne uporabljajo za povečanje osebnih dohodkov delavcev; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju z zavodom za spomeniško varstvo in turističnimi organizacijami posvetijo večjo pozornost kot doslej ureditvi kulturnih znamenitosti na svojem območju in propagandi za njihov obisk. Akcije za varstvo in rekonstrukcijo takšnih znamenitosti naj prizadeti ljudski odbori tudi finančno podpro; — da občinski ljudski odbori, gostinska zbornica ter gostinske gospodarske in turistične organizacije dosledno izvajajo posebne smernice, ki jih je sprejel okrajni ljudski odbor za razvoj gostinstva v okraju. I 15. poglavje Obrt Vrednostni obseg proizvodnje in storitev v družbenem sektorju obrti se je v letu 1959 v primerjavi s prejšnjim letom dvignil po oceni za 13,2 %, narodni dohodek pa za 17,5 %. V letu 1960 se predvideva v družbeni obrti nadaljnji dvig proizvodnje za okoli 12 %, medtem ko bo povečanje v zasebni obrti nekaj nižje. Skupna planirana obrtna proizvodnja v družbeni in zasebni obrti bo tako v letu 1960 presegla predvideno proizvodnjo v perspektivnem planu za leto 1960 za okroglo 30 %, od tega družbena obrt za 38 %, zasebna. obrt pa za 9 %. Primerjava preseganj kaže, da družbena obrt hitreje prerašča zasebno obrt, kot pa se je predvidevalo ob sestavi perspektivnega plana. Močno povečanje obrtne proizvodnje v zadnjik letih je v glavnem posledica dosedanje investicijske politike v tej gospodarski panogi. Uspehi so večji v tistih občinah, v katerih so občinski ljudski odbori začeli reševati obrtniško vprašanje v smeri, ki je r. skladu s splošno politiko našega gospodarskega razvoja. Vendar so potrebni še nadaljnji ukrepi za razvoj obrti, da bi tako čimprej dosegli skladnost med posameznimi gospodarskimi panogami. Občinski ljudski odbori morajo s svojimi družbenimi plani zagotoviti nadaljnji razvoj obrti, predvsem družbene, zaradi vedno večjih potreb po obrtnih storitvah, ki nastajajo v zvezi z dviganjem življenjske ravni prebivalstva ter zaradi potreb po dopolnjevanju asortimenta serijske proizvodnje in vzdrževanja njenih izdelkov. Za nadaljnji razvoj obrti, ki naj tudi v letu 1960 predvsem usmeri svoje delo v zadovoljevanje individualnih potreb prebivalstva in turizma, je potrebno zlasti: s — organizacijsko in strokovno krepiti že obstoječa obrtna podjetja in delavnice ter po možnosti razširjati njihovo delo še na take obrtne panoge, ki jih družbena obrt doslej ne opravlja; — da občinski ljudski odbori sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v njihove družbene sklade, vlagajo predvsem v tista obrtna podjetja in delavnice, ki opravljajo storitve neposredno za potrebe prebivalstva, dalje v obrate živilskih strok (mesarije in pekarne) ter v podjetja in delavnice, ki opravljajo obrtniška dela za gospodarske organizacije, urade in ustanove, predvsem dela v zvezi z vzdrževanjem gradbenih objektov; — da občinski ljudski odbori na podlagi analiz o stanju obrti na svojem območju izdelajo v sodelovanju z obrtno zbornico programe za bodočo organi-' zacijo obrtniške mreže s posebnim poudarkom na storitvenih obratih; — da se pri izdelavi investicijskih programov za zidavo stanovanjskih objektov in naselij obvezno upoštevajo tudi potrebe storitvenih in servisnih obratov. V ta namen naj se jim v takih objektih zagotovijo primerni poslovni prostori, tako da se sami obrati načeloma obremene le z investicijskimi vlaganji za delovno orodje in opremo; — da občinski ljudski odbori ob določanju pavšalnih družbenih obveznosti ustreznim gospodarskim organizacijam zagotove, da se sredstva, ki jih taki obrati pridobe s tem, da ne plačujejo prispevka iz dohodka po rednem obračunu, stekajo v njihove sklade in se ne uporabljajo za povečanje osebnih dohodkov delavcev; — da občihski ljudski odbori v okviru svojih stanovanjskih skupnosti ustanovijo servisne delavnice za tekoče vzdrževanje hiš in potrebe gospodinjstev. Potrebna sredstva naj si zagotovijo stanovanjske skupnosti tudi z mobilizacijo prostih sredstev hišnih svetov ter s finančno pomočjo občinskih ljudskih odborov; — da občinski ljudski odbori proučijo možnost za združevanje podjetij istih ali sorodnih obrtnih strok z namenom, da se zmanjša upravna režija, odpravi vrzel v pomanjkanju sposobnega vodilnega kadra in ustvarijo boljše razmere za pravilno delovanje organov delavskega upravljanja; — da občinski ljudski odbori določijo v okviru urbanističnih načrtov svojega območja ustrezne lokacije za zidavo novih obrtnih delavnic, kar je zlasti pereče v mestih in industrijskih središčih; — da obrtne gospodarske organizacije z uvajanjem boljše mehanizacije v dosedanjih obratih povečajo svoje zmogljivosti zlasti v storitveni obrti; — da občinski ljudski odbori in njihovi organi v sodelovanju s šolskimi odbori, organizacijami ljudske mladine in obrtne zbornice zagotove nadaljnje povečanje števila vajencev v obrtnih obratih. V kritičnih strokah je treba omogočiti tudi sprejemanje vajencev, ki niso dokončali osemletke; — da obrtne gospodarske organizacije zlasti v kritičnih strokah s stimulativnejšim nagrajevanjem zagotove potrebno vključevanje novih vajencev, da se doseže taka razmestitev po strokah, kot to zahteva razvoj obrti;' — da obrtna zbornica v večji meri skrbi za izobrazbo vodilnega kadra v obrti s tem, da organizira periodične šole in tečaje za vodilne kadre; — da občinski ljudski odbori z ostrejšimi ukrepi kot doslej preprečujejo nezakonito poslovanje zasebnih obrtnikov, ki zaposlujejo neprijavljene delavce, bodisi v delavnici, bodisi z dajanjem dela na dom; —• da obrtna zbornica v sodelovanju z občinskimi ljudskimi odbori, ki so za to odgovorni, čim smotrneje porabi devizna sredstva iz kvote, ki bo v letu 1960 dodeljena za obrt, in to zlasti za nakup strojev in reprodukcijskega materiala iz uvoza; — da občinski ljudski odbori v sodelovanju z obrtno zbornico izdelajo konkreten program razvoja obrti, upoštevajoč pri tem zlasti to, da je treba ustanoviti storitvene obrtne obrate in servisne delavnice, ki so za njihovo območje kritične; — da občinski odbori, obrtna zbornica ter obrtne gospodarske organizacije dosledno izvajajo posebne smernice, ki jih je sprejel okrajni ljudski odbor za razvoj obrti v okraju. Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KRANJ ZA LETO 1960 16. poglavje Amortizacija Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, če izda pristojni občinski svet po poprejšnji pritrditvi okrajnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo posebno odločbo o neuporabljivosti takih objektov. 17. poglavje Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij Na prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij je OLO udeležena 60% od dela tega prispevka, ki preostane po izločitvi zveznega in republiškega deleža. Na prispevku iz dohodka pavšaliranih gospodarskih organizacij okrajni ljudski odbor ni udeležen. 18. poglavje Proračunski prispevek iz osebnega dohodka Za leto 1960 se časopisna in založniška podjetja oproste plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okrajnemu proračunu. . Navedena podjetja vložijo odstopljeni jim okrajni delež na tem prispevku v svoj sklad osnovnih sredstev. . 19. poglavje Dohodki proračunov V letu 1960 bodo sredstva za financiranje proračunskih izdatkov ljudskih odborov v okraju Kranj znašala skupno 2,950,132.000 din od tega: — sredstva okrajnega proračuna 877,259.000 ain — sredstva proračunov občin 2072,875.000 din Da bi se zagotovila ta razdelitev sredstev, se določi udeležba ljudskih odborov na posameznih vrstah proračunskih dohodkov v temle razmerju: a) Skupni (deljivi) dohodki: Na skupnih bruto dohodkih, ki se formirajo na območja posameznih občin po odbitku 3% za zvezni proračun in 55% za republiški proračun, je udeležen proračun OLO ObLO občin Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič 24% 38% občin Bled in Žiri 12% 50% občin Bohinj in Železniki 2% 60% b) Na posebnih (nedeljivih) dohodkih so udeleženi proračuni občin 100%. c) Na dohodku administrativnih sodnih taks je udeležen okrajni proračun s 60%, republiški proračun s 40% po poprejšnji izločitvi 20% v siklad za zidanje pravosodnih zgradb. 20. poglavje Občinske doklade Na podlagi pooblastila temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 52/56 in 53/59) se predpisujejo: a) Stopnje občinske doklade od kmetijstva: 1. Na katastrski dohodek od kmetijskih površin znaša najnižja stopnja doklad 10%, najvišja pa 40%. V okviru teh stopenj predpišejo občinski ljudski odbori progresivne lestvice za odmero doklad za posamezne okoliše svojega območja s tem, da razpon stopenj doklad v okviru ene lestvice ne more biti večji od razmerja 1:4 in ne manjši od razmerja 1:2. Omenjena razmerja je doseči v razponih do 400.000 din osnove. 2. Na katastrski dohodek od gozdnih površin znaša stopnja doklad najmanj 2 % do 5 %, s tem da se doseže stopnja 5% pri osnovi 200.000 din. b) Stopnje občinske doklade od dohodkov obrti, samostojnih poklicev in premoženja ter drugih dohodkov: — od dohodkov pavšalrranih zasebnih obrtnih obratov in samostojnih poklicev ter od dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic po stopnjah od 3 do 6%, s tem da se doseže stopnja b% pri osnovi 160:000 din; — od dohodkov nepavšaliramih zasebnih gostinskih obraiov in drugih prostih poklicev, razen prevoznikov, po stopnjah od 8 do 12'%, s Jem da se do-sože stopnja 12% pri osnovi 300.000 din; — od dohodkov vseh drugih samostojnih poklicev P° stopnjah 12 do s tem da se doseže stopnja 2®*% pri osnovi 700:000 din. Si. poglavje Plan sečnje gozdov za leto 1960 , Za leto 1960 se določajo tele količine lesa za po- sest; 1. iz gozdov splošnega ljudskega premoženja, s katerimi gospodarita GG Bled in Kranj, skupno 153.230 m3 lesa bruto, od tega odpade na iglavci listavci skupaj — gozdno gospodarstvo Bled 84.453 15.517 99.970 — gozdno gospodarstvo Kranj 39.365 13.995 53.260 Skupaj 135.718 29.5il2 153.230 V okviru teh planiranih količin lesa za posek so zajeti ključni sortimenti celuloznega in jamskega lesa v višini 33.500 m8, ki jih morata obe podjetji zagotoviti, in sicer: jžim. les čelni. les hlod. igl. skupaj — gozdno gospodarstvo Bled 3.000 22.300 42.000 67.300 — gozdno gospodarstvo Kranj 3.000 5.000 20.000 28.000 Skupaj 6.000 27.500 62.000 95.300 3. iz drugih gozdov skupno 191.530 m3 lesa bruto, od tega odpade na iglavci listavci drapaj — gozdove SLR izven GG 6.055 — zasebne gozdove 130.000 Skupaj 136.055 3.265 9.320 53.000 183.000 55265 191.320 3. na negozdnih zemljiščih: iglavci 28.500m3, listavci 8.110m*, skupaj 36.610 m* lesa bruto; 4. iz vseh gozdov splošnega ljudskega premoženja izven GG, zasebnih gozdov in negozdnih zemljišč ;e treba zagotoviti oddajo ključnih sortimentov jamskega in celuloznega lesa v višini 42.000 m3 in hlodovine iglavcev v višini 45.000 m3, in sicer: jam. les celul. les hlod. id- skupaj — PZGLG Kranj 7.000 16.500 21.500 45.000 — PZGLG Radovljica 3.900 14.600 23.500 43.000 Skupaj 10.900 51.100 45.000 87.000 Za izvršitev plana oddaje ključnih sortimentov je potrebno tesno sodelovanje in disciplina na tržišču z gozdnimi sortimenti med kmetijskimi zadrugami, gozdarsko poslovno zvezo in občino, hkrati pa je treba preprečiti vse odtoke ter lesne surovine za neracionalno porabo. f Količina lesa za sečnjo v zasebnih gozdovih in na negozdnih zemljiščih po občinah znašajo: bruto m’ Gozdna zemljišča Občina iglavci listavci skupaj Negozdna zemljišča Bled 10.400 3.800 14.200 6.350 Bohinj 10.000 3.300 15.300 4.450 Jesenice 21.800 6.400 28.200 10.000 Kranj 25.000 10.400 35.400 4.500 Radovljica 12.000 5.200 17.200 2.050 Škofja Loka 16.500 9.600 26.100 2.670 Tržič 10.000 5.000 13.000 2.040 Železniki 21.000 9.400 30.400 4.000 Žiri 3.300 900 4.200 730 Skupaj 130.000 52.000 182.000 36.610 Lesno kvoto poseka lesa, posebej za iglavce in listavce, je treba izpolniti obenem pa zagotoviti proizvodnjo ključnih sortimentov v okviru kvate, ki je minimalna. 22. poglavje Skladi a) Okrajni investicijiski sklad V okrajni investicijski sklad se v letu 19-60 stekajo sredstva, ki so določena z zveznimi predpisi ter z določbami 17. poglavja tega plana. Za kreditiranje investicij v osnovne fonde , razpoložljiva sredstva sklada, ki preostanejo po kritju prenešenih obvez iz preteklega leta, se bodo po smernicah 4. točke 3. poglavja tega plana uporabila: 1. za soudeležbo pri rekonstrukciji Opekarna Stražišče pri Kranju 18,300.000 din 2. za soudeležbo pri rekonstrukciji telefonskega omrežja (posojilo investitorju) 48,333.333 din 3. za financiranje investicij za razvoj novih in- dustrijskih obratov na gospodarsko manj razvitih območjih okraja 35,000.000 din 4. ostanek razpoložljivih sredstev sklada kakor tudi dodatna sredstva v višini 100 milijonov dinarjev, ki naj se po sklepu GLO, sprejetem na seji 29. XII. 1959, zagotove z združevanjem sredstev proizvodnih podjetij, se bodo uporabila za investicije na področju kmetijstva, gradbeništva, trgovine, gostinstva, turizma in obrti v temle razmerju: — za kmetijstvo ' 24% — za gradbeništvo 8% — za gostinstvo in turizem 24% — za obrt 24% — za trgovino 16i% — nerazporejeno 4% Nerazporejena sredstva razporedi po potrebi upravni odbor Komunalne banke okraja Kranj. 5. Komunalna banka okraja Kranj bo posojila za investicije v osnovne sklade v panogah: kmetijstvo, gostinstvo, trgovina, turizem, obrt in gradbeništvo dovoljevala na podlagi natečaja, investicijska posojila za obratna sredstva po sklepu upravnega odbora Komunalne banke okraja Kranj, posojila za druge v prejšnjem odstavku določene namene pa na podlagi v posebnih sporazumov o financiranju, ki jih sklene okrajni ljudski odbor s prizadetimi investitorji. b) Okrajni proračunski sklad Okrajni proračunski skladi formirajo svoja sredstva v letu i960 v skladu z ustreznimi* zveznimi in republiškimi predpisi ter iz dotacj okrajnega proračuna. Uporaba sredstev teb skladov se določi s programi in finančnimi načrti. 23. poglavje Sredstva proračuna in skladov okraja Kranj 1. V letu 19-60 bo okraj Kranj razpolagal s skupnimi dohodki za proračun v višini 877,239.000 din za financiranje proračunskih izdatkov v enaki višini. 2. V letu 1960 bodo sredstva okrajnih skladov skupno z dotacijami iz proračuna znašala (v 000 din): — investicijski sklad 439.400 — cestni sklad 164.598 — gozdni sklad 175267 — kmetijski sklad 14.046 — sklad za kadre 81.300 — gasilski sklad 12.004 — sklad za štipendije 12.52)0 Skupaj 899.155 24. poglavje Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva 1. Pristojni okrajni upravni organi morajo skrbeti za to, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z določbami tega plana. Spremljati morajo njegovo izvajanje ter okrajnemu ljudskemu odboru predlagati ukrepe, ki naj zagotove uskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali izpolnitev okrajnega družbenega plana. 2. Občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih in drugih organizacij v skladu z razmerji občinskih družbenih planov ter morajo v ta namen v svojb družbenih planih postavljene naloge čimbolj konkretizirati. Izvajanje okrajnega in občinskih družbenih planov naj spremljajo tudi politične in druge organizacije, ki naj glede na ugotovitve v zvezi z gospodarjenjem izdajo po potrebi ustrezna priporočila zlasti na smotrno uporabo- investicijskih sredstev im sredstev skladov. 3. Da se zagotovi čim smotrnejša uporaba sredstev okrajnih skladov, morajo programe za njihovo porabo obravnavati in potrditi pristojni sveti okrajnega ljudskega odbora. 4. Da se zagotovi z okrajnim družbenim planom predvideno povečanje delovne storilnosti in s tem v zvezi reguliranje zaposlovanja v industriji in v gradbeništvu, je potrebno, da občinski ljudski odbori s svojimi družbenimi plani konkretno določijo najvišja stanja zaposlitve posameznim industrijskim organizacijami spremljajo vsaj četrtletno rezultate' njihovega poslovanja in izdajo ustrezna priporočila, če se ne bi upoštevale izdane smernice in naročila. Občinski zbori proizvajalcev naj pri obravnavanju analize poslovanja gospodarskih organizacij v letu 1959 posvetijo posebno pozornost razdelitvi sredstev gospodarskih organizacij na osebne dohodke in sklade ter naj, če se pokaže njihova nesmotrna razporeditev, ustrezno ukrepajo po smernicah zveznega in republiškega ter okrajnega in svojih družbenih planov. Za delo pristojni okrajni in občinski organi morajo stalno spremljati izvajanje določb tega plana in v primerih pretiranega zaposlovanja sproti poročati pristojnim svetom o svojih ugotovitvah in sprejetih ukrepih. . 25. poglavje Končne določbe Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izdaja podrobnejše predpise za izpolnjevanje tega družbenega plana. 2. člen Odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Določbe 20. poglavja veljajo, ko da soglasje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Št. 30-2/5-1960 Kranj, dne 23. februarja 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. i 81. Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbo-rn in na seji zbora proizvajalcev dne 10. maja 1960 sprejel ODLOK o spremembi odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1960 1. člen Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1960 (Uradni vestnik okraja Kranj, št. 8-95/60) se spremeni v temle: Črtata se 19. poglavje — Dohodki proračunov 77 *u poglavje — Občinske doklade. Dosedanje • do 23. poglavje postane 19. do 23. . oglavje. Četrti odstavek novega 22. poglavja — Ukrepi za zagotovitev skladnega razvoja' gospodarstva — se spremeni takole: n 86 ZaSc>tovi z okrajnim družbenim planom zve .eno. Povečan je delovne storilnosti in s tem v Štvij1 ^esil'ira zaposlovanje v industriji in gradbeni-sprem/'2 .Pcy*re^,no' da vsi prizadeti občinski organi jo yc ^a-° ra2V0,j zaposlitve, ga nadzirajo, spremlja-aJ četrtletno rezultate poslovanja gospodarskih organizacij in izdajajo ustrezna priporočila in sugestije* da se zagotove z okrajnim družbenim planom predvideni proporci«. 2. člen Odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Šti 30-2®0-60 Kranj, dne 10. maja 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner L r. 82. Okrajni ljudski odbor Celje je po 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni last LRS, št. 19-89/52) in četrtem odstavku III. točke dela C tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 20/59, 21/59, 28/59, 31/59 in 45/59) in v skladu z 2. členoan uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 9/60) na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. aprila 1960 sprejel ODLOK o maksimalni stopnji občinskega prometnega davka od naravnega vina v gostinstvu in trgovini na drobno v okraju Celje 1. člen Občinski ljudski odbori občin v okraju Celje smejo izjemoma povečati stopnje občinskega davka od prometa naravnih vin v gostinstvu in v trgovini na drobno od 5% do 7%. 2. člen Občinski ljudski odbori naj razliko pobranega davka nad 5 do 7% po 1. členu tega odloka odvajajo v svoj komunalni sklad in naj to razliko v prvi vrsti uporabljajo za napredek gostinstva in turizma. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Celje«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Št. Olt/3-32-5/2-60 Celje, dne 12. aprila 1960. Predsednik OLO: Riko Jerman L r. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS je dni soglasje k povečanju maksimalne stopnje občinskega prometnega davka od naravnega vina v gostinstvu in v trgovini na drobno od 5% na 7% z odločbo Številka 01-65i/3-60 z dne 11. januarja 1960. 83. Na podlagi 8. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ. št. 52/59) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 23. februarja 1960 sprejel ODLOK o določitvi udeležbe občin v skupnih virih dohodkov 1. člen Občinam pripada 38% iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju občine. 2. člen Za uravnovešenje proračunov pripada dopolnilna udeležba iz skupnih virov dohodkov, doseženih na območju občine: — občina Bled in Žiri 12% — občina Bohinj in Železniki 22% 3. člen Del občinske doklade od kmetijstva, ki šteje za skupni vir dohodkov vseh politično-teritoriakdh enot, znaša v posameznih občinah najmanj: 1. Bled 8,200.000 2. Bohinj 3,900.000 3. Jesenice 6,500.000 4. Kranj 93,600.000 5. Radovljica 15,700.000 6. Škofja Loka 25.900.000 7. Tržič 4,400.000 8. Železniki 6,500.000 9. Žiri' 3,300.000 4. člen Ta odlok začne veljati z dnevom objave, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Odlok se objavi v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. St. 32-26/1, Kranj, dne 23. februarja 1960: Predsednik OLO: Vinko Hafner 1. r. 84. Na podlagi tretjega odstavka 4. člena uredbe o spremembah uredbe o položajnih plačah sodnikov in javnih tožilcev (Uradni list FLRJ, at. 13/60) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega z’ ora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. maja 1960 sprejel ODLOK o začetku izplačevanja novih položajnih plač predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč 1 1. člen javnih tožilcev (Uradni list FLRJ, št 13/60), se pričnejo izplačevati predsednikom in sodnikom okrajnih sodišč v Kranju, Radovljici in Škofji Loki s 1. aprilom 1960. 2. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«. Št. 02-1-85/1-60 Kranj, dne 24. maja 1960. Predsednik OLO: Vinko Hafner L r. 85. Na podlagi 15. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) m 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora :n na seji zbora proizvajalcev dne 3. junija 1960 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o ustanovitvi sklada za potrebe družbenega standarda na območju občin mesta Ljubljana 1. člen Razveljavi se odlok o ustanovitvi sklada za potrebe družbenega standarda na območju občin mesta Ljubljana (Glasnik, št. 1/60, Uradni list LRS, št. 11/60). 2. člen Pravice in obveznosti ter sredstva sklada za potrebe družbenega standarda na območju občin mesta Ljubljana prevzame sklad za preprečavanje alkoholizma na območju občin mesta Ljubljana, ki je bil ustanovljen z odlokom okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, št. 04/2-31-13/1-60 z dne 4. marca 1960 (Glasnik, št. 19/60, Uradni list LRS, št. 11/60). 3. člen Ta odlok velja takoj. St. 04/2-31-48/1-60 Ljubljana, dne 3. junija 1960. Predsednik OLO: Franc Popit L r. Položajne plače, ki so določene z uredbo o spremembah uredbe o položajnih plačah sodnikov in 86. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in 5. točke odloka o stopnjah dohodnine za leto 1959 v zvezi z odlokom o padaljšanju veljavnosti odlcuka o stopnjah dohodnine za leto 1959 tudi za leto 1960 (Uradni list FLRJ, št. 5/59, 52/59 in 12/60) je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora ib na Seji zbora proizvajalcev dne 3. junija 1960 sprejel ODLOK o dohodnini v stalnem znesku v okraju Ljublja:aa za leto 1960 1. člen Dohodnino v stalnem znesku plačujejo: 1. obrtniki, ki imajo po 75. členu uredbe o obrtnih delavnicah in obrtnih podjetjih (Uradni list FLRJ, št. 5/54) in odredbe o obrtih brez stalnega poslovnega ujesta (Uradni list LRS, št. 24/54) dovoljenje za opravljanje obrti brez stalnega poslovnega mesta, in sicer: — v občinah na območju mesta Ljubljana 6.000 din — v mestih: Domžale, Kamnik, Kočev- vje, Litija, Vrhnika, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik 4.000 din — v vseh drugih krajih 5.000 din; 2. osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, kadar opravljajo obrtne storitve za zasebnike, če nimajo stalnega poslovnega mesta: a) krojači, šivilije, čevljarji, urarji, frizerji ;n brivci: 7. žagarji (ročni), ulični prodajalci časopisov, srečk, in drugih proizvodov, perice, likarice ter druge osebe, ki opravljajo delo samo s svojo telesno močjo 2.400 din. 2. člen Davčni zavezanci, navedeni v prejšnjem členu tega odloka, plačujejo dohodnino v stalnem znesku !e tedaj, če ne delajo s tujo delovno močjo oziroma, če niso združeni za opravljanje posameznega dela. 3. člen Davčni zavezanci, ki plačujejo dohodnino v stalnem znesku na podlagi tega odloka, ne plačujejo prometnega davka. 4. člen Dohodnina v stalnem znesku, ki jo plačujejo osebe, ki so socialno zavarovane na podlagi sedanjega ali prejšnjega delovnega razmerja, in osebe, ki imajo dohodke, izenačene z dohodki iz delovnega razmerja, ne vpliva na njihove pravice iz socialnega zavoro-vanja (na pravice do otroškega dodatka in na druge pravice). 5. člen Davčni zavezanci po tem odloku plačujejo poleg dohodnine v stalnem znesku tudi občinsko doklado, in to po predpisih, ki jih sprejmejo občinski ljudski odbori. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Glasnaku< uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1, januarja 1960. St. 04/2-32-55/1-60 Ljubljana, dne 3. junija 1960. — v občinah na območju mesta Ljubljana S.OCKj din; -1- v mestih: Domžale, Kanihik, Kočevje, Litija, Vrhnika, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Hrastnik 6.000 din; — v vseh drugih krajih 5.600 dm; h) vsi drugi: — v občinah na območju mesta Ljubljana 12.000 din •— v mestih: Domžale, Kamnik, Kočevje, Litija, Vrhnika, Trbovlje. Zagorje ob Savi, Hrastnik 10.000 din; — v vseh drugih krajih 8.000 din; . 3. učitelji jezikov in glasbe ter učitelji, ki pouču jčjo po zasebnih stanovanjih, stenpgrafi, stenodakti blati iu daktilografi, kadar delajo za zasebnike, č< ‘majo stalnega poslovnega mesta 3.000 din Predsednik OLO: Franc Popit 1. r. 87. Na podlagi 106. člena zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52/59) in sklepa mestnega sveta za mesto Ljubljana z dne 26. maja 1960 je okrajni ljudski odbor Ljubljana na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. junija 1960 sprejel ODLOK o ustanovitvi sklada za razširitev in modernizacijo sedanjih in graditev novih kino dvoran na območju občin mesta Ljubljana m- 4'.^0<^C1> ki godejo po sejmih, ulicah, svatbah, ob aznikih in podobno 3.000 din; suažilci obutve lO.OOOdin. 6- Postreščki 4.000 din; 1. člen Ustanovi se sklad za razširitev in modernizacijo sedanjih in graditev novih kino dvoran na območju občin Ljubljana—Center, Ljubljana—Črnuče, Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana—Moste, Ljubljana—Polje, Ljubljana—Rudnik, Ljubljana—Šentvid, Ljubljana— šiška in Ljubljana—Vič (v nadaljnjem besedilu »sklad«). Iz sredstev sklada se financira razširitev in modernizacija sedanjih kino dvoran. Sredstva sklada se uporabljajo tudi za graditev novih kino dvoran. Sredstev, ki se dajejo iz sklada, ni treba vračati, kolikor upravni odbor sklada drugače ne odloči. 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada je porok ustanovitelj. 5. člen Sklad upravlja upravni odbor. Upravni odbor sestavlja 7 članov. Člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let ustanovitelj, in sicer 3 člane izmed članov mestnega sveta Ljubljana, 2 člana izmed delovnega kolektiva Kinematografskega podjetja Ljubljana, ki ju predlaga delovni kolektiv podjetja, ostala člana pa izmed javnih delavcev in državljanov. Upravni odbor izbere predsednika izmed sebe. 4. člen V sklad se stekajo: a) del dohodka, ki ustreza prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij, ki ga vplačujejo podjetja za promet s filmi na območju, ki je navedeno v 1. členu tega, odloka, v dobro podjetij za predvajanje filmov; b) občinski prometni davek od vstopnic za kinematografske predstave, ki ga odstopijo skladu občinski ljudski odbori; c) obresti sredstev sklada; č) dotacije, darila in drugi prispevki. 5. člen Administrativne zadeve sklada opravlja pristojni upravni organ okrajnega ljudskega odbora. 6. člen Sklad ima rezervo. Skupna rezerva mora znašati najmanj 5 °/o vsakoletnih planiranih sredstev sklada. To višino mora rezerva doseči v petih letih. Koliko se vsako leto vloži v rezervo, da doseže določeno višino, določi pristojni svet okrajnega ljudskega odbora na predlog upravnega odbora sklada. 7. člen Upravni odbor sklada sestavi finančni načrt sklada po smernicah pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora. Natančnejše razmerje ustanovitelja do sklada določi ustanovitelj sklada s pravili. 8. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Št. iOfl-31-36/1-60 Ljubljana, dne 3. junija 1960. Predsednik OLO: Franc Popit L r. / i Izdaja Časopisni zavod »Uradni Ust LRS« — Dlrefctoi in odgovorni urednik: Jože Jurafi - Tiska tiskarna »Toneta TomSlCa«. vsi v Ljubljani — NaroSnlna: letno 900 din - Reklamacija se upoštevajo le mesec dni po izidu posamezne ttevtlke — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erjavčeva 16 a. ooStnl predal 136 - Telefon direktor to knjigovodstvo: 20-701 Uredništvo tn uprava: 23-673 — Čekovni račun: 600-704/3-399 URADNI LI ST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE l etnik XVII Razglasni del dne 23. junija 1960 Štev. 21 Razglasi in objave Sprememba imena Št. 03/5-S-3908/1-60 5743 Z odločbo Državnega sekretariatu za notranje zadeve LRS, št. 05/5-S-3808/1-60 z dne 7. V. 1960 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Furlanu Filipu, roj. 7. I. 1942 v Studenem, bivajočemu v Postojni, Volaričeva ulica, novi blok, v ime »Zdenk o«. Državni sekretariat zn notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij V p t 6 I j orožna gospodarska sodišča razglašajoi 667, Besedilo: Obrtno podjetje »Parket«, Bistrica ob Sotli, Poslovni predmet: Razrez lesa za lastno izdelavo parketa ter izdelovanje — polaganje podov iz parke-tov, vzdrževanje parketnih podov (struženje, čiščenje z žico in glajenje). Ustanovitelj: Obč. LO Šmarje pri Jelšah, odločba štev. 04'2-5-5/1-60 z dne 23. III. 1960. V. d. upravnika: Dobrina Miha, podpisuje še Berkovič Jelka, honorarna računovodkinja. Celje, 27. aprila 1960. Rg VI 82/1 933 668. Besedilo: Obrtno podjetje »Ce-mentnina«, Postojna, Gregorčičev drevored 11. Poslovni predmet: Kamnoseštvo, izdelovanje umetnega kamna, pred- Izšel je KAZENSKI ZAKONIK 8 pojasnili Cena v poliplatno vezanemu izvodu je 970 dan, cena v celo platino vezanemu pa 1100 dinarjev. Sprejemamo naročila. ‘Uradni list LRS«. Ljubljana. Erjavčeva !5a o- P- 336 Zaradi spremembe številk poštnih predalov pri ljubljanski pošti, sporočamo, da bo imel naš poštni predal od 1. julija 1960 novo štvilko in to 379 — VII cZ »Uradni list LRS« Ljubljana metov iz naravnega in umetnega kamna in cementnih izdelkov, popravljanje cementnih izdelkov in izdelkov iz umetnega kamna. Ustanovitelj: Obč. LO Postojna, odločba štev. 03-27/1 z dne 29. IV. 1960. V. d. direktorja: Petrovčič Ed- vard. Koper, 6. junija 1960. Rg II ib 182/1 1339 669. Besedilo: »Emona«, mesna industrija, Zalog-Ljubljana, Zalog pri Ljubljani. Podjetje bo poslovalo po poslovnem predmetu, ki ga potrjena pravila nadrobno naštevajo. Podjetje je nastalo na podlagi osamosvojitve samostojnega obrata zadružne poslovne zveze Slovenije, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Po-Ije, št. 03/4-13/1-60 z dne 8. IV. 1960. Podjetje je bilo konstituirano 30. IV. 1960. V. d. glavnega direktorja: Ćerpič Slavko, podpisuje se: Prašnikar Dušan, tehnični direktor, Oimperšek Rudi. komercialni direktor, oba podpisujeta v odsotnosti glavnega direktorja, Kikelj Franc, podpisuje v odsotnosti vseh prej naštetih, podpisuje še Seničar Marijan, finančni direktor, Roshfiupel Marija, pa podpisuje v njegovi odsotnosti. Ljubljana, 19. maja 1960. Rg VI 908/1 1108 670. Besedilo: Obrtno podjetje »Kovi-nastroj«, Grosuplje. Poslovni predmet: Obrtno izdelovanje predmetov, ki se uporabljajo v gospodinjstvu in gostinskih obratih, dalje stavbno-ključavničar-ska dela in izvrševanje ključavničarskih storitev prebivalcem kraja in okolice. Ustanovitelj: Obč. LO Grosuplje, št. 02/1-34-10/i z dne 18. V. 1960. Direktor do konstituiranja: Pred-lič Alojz, v odsotnosti direktorja pa podpisuje še Jerovšek Slavko, tehnični vodja. Ljubljana, 20. maja 1960. Rg III 463/1 1159 671. Besedilo: Gostinsko podjetje, Gornja Radgona, Partizanska 17. Poslovni predmet: Gostinske storitve, to je točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, strežba s toplimi in hladnimi jedili ter oddajanje sob. Ustanovitelj: Obč. LO Radgona, odločba št. 03-56-30/1-60 z dne 17. V. 1960. Direktor: Vodenik Franc, ki bo podpisoval za podjetje v izgradnji po določbah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov. Maribor, 23. maja 1960. Reg 103/II-2 1250 672. Besedilo: Poslovno združenje tekstilnih tovarn, Maribor, skrajšano: »Mariteks, Maribor, Ulica kraljeviča Marka 21. Združenje bo poslovalo po poslovnem predmetu, ki ga potrjena pravila nadrobno naštevajo. Ustanovitelji združenja in sedanji člani: Mariborska tekstilna tovarna, Maribor, Predilnica in tkalnica, Maribor, Tovarna volnenih in vigogne izdelkov, Maribor, Tekstilna industrija, Otiški vrh, p. Dravograd^ Ruška tekstilna industrija, Ruše pri Mariboru in Tekstilna tovarna in barvarna, Ptuj. Našteta podjetja so združenje ustanovila na podlagi pogodbe, sklep z dne 11. II. 1960, dovoljenje OLO Maribor, št. 04/3-67/1-60 z dne 21. II. 1960. Za obveze združenja, nastale iz poslov, v katerih nastopa v svojem imenu in na račun svojih članov, jamčijo vsi člani. V. d. direktorja komercialno tehničnega biroja: Gerbec Vlado, direktor Predilnice in tkalnice, Maribor, ki podpisuje samostojno vse listine, po zakonitih določbah. V' njegovi odsotnosti podpisujejo z istimi pooblastili: Vesnaver Sveto- zar, predsednik u. o., dr. Senkovič Zdentko, šef komercialne službe, finančne listine pa podpisujeta skupaj ing. Vodeb Vlado, šef ekonom-sko-analitske službe in v. d. direktorja oziroma v njegovi odsotnosti eden izmed prej naštetih podpiso-valcev. Maribor, 25. maja 1%0. Reg 5?!/* a 1186 673. Besedilo: Pleskarsko in slikarsko podjetje »Pleskar«, Ptuj, Hrvatski trg 2. Poslovni predmet: Pleskarska in slikarska dela, reklamni napisi ter zaščitna antikarozijska dela. Ustanovitelj: Obč. LO Ptuj, odločba štev. 05/1-28/1-60 z dne 16. V. 1960. Direktor: Kosi Rudi, ki bo podpisoval samostojno, po določbah 20. člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov, podpisuje še Bern-hart Mirko, skupaj z njim vse finančne listine. Maribor, 26. maja 1960. Reg 186/TV 1225 Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašalo) 674. Besedilo: Kino podjetje, Celje. Pri računovodkinji Lapornik Marici se spremeni priimek v Grajžl. Celje, 31. maja 1960. Rg I 70/5 1545 675. Besedilo:: Trgovsko podjetje »Kozje«, Kozje. Izbriše se trgovina Vojsko. Rg H 1/11 1547 Besedilo: Obrtno podjetje »Meso«, Laško. Vpiše se, da je Strašek Štefan odslej direktor. Vpiše se še Križnik Franc, kot podpisovalec. Vpiše se poslovalnica »Rečica«, Rečica, ki bo prodajala meso in izdelke, poslovodja je Cvikl Stanko. Ustanovitelj je DS podjetja, sklepa z dne 16. V. 1960 in 51. V. 1960, dovoljenje Obč. LO Laško, štev. 05/1-11/1-60 z dne 6. IV. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg VI 71/2 1549 Celje, 7. junija 1960. 676. Besedilo: Kino »Sloga«, Kobarid. Podjetje je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator je Rutar Maks. Izbrišejo se podpisovale! Bo-neč Anica, Lukman Franc in Smolej Alojz. Koper, 12. maja 1960. Rg H a 101/5 1042 677. Besedilo: Kavama in restavracija »Jadran«, Postojna. Izbriše se Stare Magda in vpiše Rok Zalka, nova računovodkinja. Koper, 25. maja 1960. Rg H b 167/5 1296 678. Besedilo: Pekama, Deskle.'' Vpišeta se tile prodajalni: Anhovo, poslovodja je Krašček Izidor, in Kanal, poslovodkinja je Tomažič Marta. Prodajalni bosta poslovali po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Ustanovitelj je matično podjetje, sklep z dne 15. III. 1960, dovoljenji Obč. LO Kanal. Poslovalnici nimata samostojnih pravic. Rg I a 216/5, 4 1288 Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo«, Nova Gorica. Podjetje je bilo konstituirano 6. aprila 1960. Podjetje bo odslej prodajalo drva in premog ter gradbeni material. Rg M a 219/5, 4 1291 Besedilo: »Meso«, Piran. Vpiše se poslovalnica št. 1, Šmarje pri Kopru, ki bo prodajala meso in izdelke. Poslovodja je Hrvatin Karel: Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 18. III. 1960, dovoljenje Obč. LO Koper, štev. 04/5-29/2-60 z dne 26. IV. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Rg I b 41/10 1292 Koper, 28. maja 1960. 679. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Nova Gorica. Vpiše se prodajalna v Novi Gorici, Trg revolucije 1, ki bo poslovala po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Poslovodja je Baš Maksimilijan. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 25. V. 1960, dovoljenje Obč. LO Nova Gorica, št. 04/5-12/1-60 z dne 10. V. 1960. Koper, 31. maja 1960. Rg I a 159/8 1286 680. Besedilo: »Pecivo«, Nova Gorica. Iz poslovnega predmeta podjetja se izbriše prodaja piva v steklenicah in likerjev. Iz poslovnega predmeta obrata Dobrovo pa se izbriše prodaja pive v steklenicah, likerjev in drugih žganih pijač. Koper, 2. junija 1960. Rg I a 215/10 1283 681. Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Zora«, Izola. Podjetje je bilo konstituirano 23. XII. 1959. Direktor je Zupan Slavko, podpisuje še Škulj Angela, računovodkinja. Koper, 6. junija 1960. Rg I b 267/2 1358 682. Besedilo: Obrtno komunalno podjetje »Komnnalni servis«, Cerknica. Poslovni predmet podjetja se razširi še na gradbneo obrt, gradnjo in adaptacije stanovanjskih hiš do enega nadstropja in drugih gospodarskih poslopij in na tesarstvo, izbriše pa se dimnikarstvo. Podjetje je bilo konstituirano 3. VIL 1959. Vpiše se, da je Mlinar Franc odslej direktor. Izbriše se podpisovalec.Str-gulec Slavko, tehnični vodja in vpi-. še Knez Olga, finančna knjigovod-kinja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. z Ljubljana, 28. marca 1960. Rg III 442/2 904 683. Besedilo: Trgovsko podjetje »Emona«, Ljubljana. Pri poslovalnici Brdo 15 je sedež odslej v Ljubljani, Ulica Prevalj odslej poslovala tudi po novme po-(potrošniški center). Poslovalnica bo odslej poslovala tudi po novem poslovnem predmetu, kot ga nadrobno naštevajo potrjena pravila. Rg IV 541/14 1174 Besedilo: Elektrarna, Medvode. Izbriše se podpisovalec Lapajnar Dušan, obratovodja in vpiše Batič Milan, obratni tehnik, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. . Pri podpi-sovalki Domadčnik Anici se spremeni priimek v Remih. Rg I 126/11 1182 Ljubljana, 14. maja 1960. 684. Besedilo: »Ljubljana - transport«, komunalno podjetje za izvrševanje prevozniških in delaviiiških uslug, Ljubljana. Izbriše se Pirc Jože, direktor in vpiše Lipičar Rado, glavni direktor. Ljubljana, 16. maja 1960. Rg II 250/21 1169 685. Besedilo: »Kino Zadobrova«, Zadobrova. Vpiše se Sinčič Danica, računovodkinja, kot podpisovalka. Ljubljana, 17. maja 1960. Rg VI 890/2 1195 686. Besedilo: Gostilna »Pri mostn«, Grosuplje. Izbriše se Baraga Jožefa in vpišeta Šilc Marija, nova poslovodkinja in Marinšek Vida, računovodkinja. Rg II 503/2 1162 Besedilo:; Intertrade, podjetje za mednarodno trgovino in zastopstva inozemskih tvrdk, Ljubljana. Izbriše se Pretnar Janez, direktor in vpiše dr. Šoba Štefan, generalni direktor. Rg II 264/20 1171 Besedilo: Čevljarska delavnica, Šmarje Sap. Izbriše se Rozman Vladimir in vpiše Marinšek Vida, nova računovodkinja. Rg I 107/6 1180 Besedilo’: Trgovina z železnino, Velike Lašče. Izbriše se podpisovalka Felc Ana. Rg I 95/5 il 56 Besedilo: Zadružni vinogradarsko-vočarski poslovni savez, Vis. Pri skladišču v Kranju, Jenkova 4, se izbriše Lipanovič Mirko in vpi- še Lipanovi ć Marica, nova poslovod- 1 Rg II 284/3 1151 LjuMjana, 18. maja 1960. 687. Besedilo: Jugoslovanske železnice — podjetje za vzdrževanje prog, Jesenice. Izbriše se ing. RechRerger Otmar in vpiše ing. Brdnik Franc, novi namestnik direktorja. Ljubljana, 19. maja 1960. Rg I 2I0/7 1199 688. Besedilo: Obrtno podjetje »Bakc-lit«, Borovnica. Besedilo odslej: Industrijsko podjetje »Bakelit«, Borovnica. Rg IH 45/2 1249 Besedilo: Splošno mizarstvo »Hrast«, Dolenja vas. Vpiše se pripojitev splošnega mizarstva »Bor«, Ribnica, k temu podjetju. Rg I 129/3 1240 Besedilo': Gostinsko podjetje »Dom na Jezerskem«, Jezersko. Izbriše se Mohar Karel in vpiše Kurmše Danica, nova računovodkinja. Rg II 300/4 1248 Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Erika«, Kranjska gora. Izbriše se Koželj Marjetka in vpišeta Mertelj Marija, nova računo*- vodkinja ter Pristavec Ivan, eko- nom, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. - Rg I 77/6 1247 Besedilo: Slovenija transport, poslovno združenje prevozniških podjetij, Ljubljana. Izbriše se Svetek Milan in vpiše Pristovšek Stanko, novi direktor komercialno tehničnega urada. Rg V 831/3 1218 Ljubljana, 21. maja 1960. 689. Besedilo: »Kovinar«, Črnomelj. Izbrišeta se Doltar Stanko, direktor in Pezdirc Stane, namestnik direktorja ter vpišeta Lakner Ivan, *v. d. direktorja in Doltar Dane, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Rg I 53/6 1245 Besedilo: Industrija za elektro- zveze, Ljubljana, skrajšano: IEV, Ljubljana. Izbrišejo se: ing. Pipan Zmagoslav, šef tehničnega sektorja, Klavs Vladimir, 'vodja laboratorija, Turnšek Jernej, šef računovodstva in Še-pec Alojz, direktor finančnega gospodarskega sektorja ter vpišeta nova podpisovalca: Kovačič Janko, direktor gospodarskega računskega sektorja in Žerovnik Aleksander, namestnik direktorja gospodarskega računskega sektorja. Rg IH 525/16 1254 Ljubljana, 25. maja 1960. 690. Besedilo: Umetno kovinska obrt, Kropa, skrajašno: UKO, Kropa. Izbriše se Pogačnik Jožica in vpiše Vidoš Katarina, nova računovodkinja. Rg I 114/4 1246 Besedilo: Trgovsko podjetje »Gor- rnej, k št. 7, Orehovica, Hrastje 2, poslc-vodkinja je Faragona Justina; št. 8, Vrhpolje 72, poslovodkinja je Marc Antonija, in št. 9, Šmarje, poslovodkinja je Vončina Frančiška. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovljene so bile na podlagi pripojitve, sklepi DS trgovskega podjetja »Dolenje«, Šentjernej z dne 6. XI. 1959 in matičnega podjetja, sklep z dne 12. XI. 1959, dovoljenje Obč. LO Novo mesto, št. 01-87/1-60 z dne 13. IV. 1060. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. ; Rg I 118/10 1244 Ljubljana, 25. maja 1960. 691. Besedilo: Krojaško podjetje »Novost«, moška in damska oblačila in perilo, Ljubljana, Rimska 2. Besedilo odslej: Krojaško podjetje »Novost« — moška in damska oblačila, Ljubljana, Poljanska 11. R g IH 424/9 1316 Besedilo': Tovarna specialnih mizarskih izdelkov »Sora«, Medvode. Izbriše se Zdešar Alojz in vpiše Dobravec Anton, novi direktor. Rg I 40/8 1313 Ljubljana, 26. maja 1960. 692. Besedilo: Rudnik rjavega premoga, Kočevje. Pri delavsko- uslužbenski restavraciji — Rudnik Kočevje se izbriše Komac Ivan in vpiše Škorjanc Marinka, nova računovodkinja. Rg I 92/6 1323 janci«, Šentjernej. Vpiše se pripojitev trg podjetja »Dolenje«, Šentj-e temu podjetju. Vpišejo se tele prodajalne št 15, Žirovnica, poslovodkinja je Avguštin Pavk, in št. 16, Planina pod Golico, poslovodkinja je Kerec Slavka. Prodajalne bodo poslovale po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Ustanovljene so bile na podlagi pripojitve trgovskega podjetja »Plavž«, Jesenice, k temu podjetju, dovoljenje Obč. LO Jesenice, št. 05/5-4243/1 z dne 28. XII. 195i9. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Rg I 491/8 1520 Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje — zelenjava«, Ljubljana. Izbriše se podpisovalee Žertuš Franc in vpiše Koren Olga, šefinja prodaje, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. ’ ' Rg H 213/26 1318 Ljubljana, 28. maja 1960. 694. Besedilo: Obrtno podjetje za eksploatacijo gorske krede, Bled-Ra-dovna, skrajšano: »Kreda«, Bled-Ra-dovna. Izbriše se Erbežnik Danijela in vpiše Zupan Ana, nova računovodkinja. Rg I 34/6 1506 Besedilo: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Kamnik. Izbriše se trgovina »Pri pošti«, Kamnik, Graben 4. Pri trgovini »Sadje«, Kamnik, Šutna 35, je sedež odslej^ v Kamniku, Sadnikarjeva 2. Vpišejo se tele trgovine: »Tunjice«, Tunjišlka Mlaka 14, poslovodkinja je Vrhovnik Cilka; »Stahovica«, Stahovica 1, poslovodja je Gradišek Peter; »Črna«, Podstudenec 9, poslovodja je Omovšek Anton, in »Vrhpolje«, Vrhpolje 26, pri Kamniku, poslovodja je Petek Janko. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, dovoljenja Obč, LO Kamnik. Poslovalnice nimajo samostojnih pravic. Rg II 198/6 1312 Besedilo: Obrtno gradbeno podjetje »Remont«, Straža. Vpiše še Mihič Mihela, računovodkinja, kot podpisovalka. Rg I 173 a/2 1522 Ljubljana, 27. maja 1960. 695. Besedilo: Trgovsko podjetje na drobno »Rožca«, Jesenice. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Plavž«, Jesenice k temu podjetju. Vpišejo se tele prodajalne: št. 11, Jesenice, Cesta bratstva in enotnosti 8, poslovodja je Rabzelj Franc; št. 12, Jesenice, Gosposvetska 28, poslovodkinja je Ražen Marija; št. 13, Jesenice, Gosposvetska 53. poslovodkinja je Murnik Tilka; št. 14, Jesenice, Cesta talcev 6, po-slovodkinja je Dolinar Marica; Besedilo: Obrtna zadruga »Elite«, Ljubljana. Vpiše se obrat v Črnomlju, Trg svobode 2, ki bo posloval po- poitrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Klobučar Anton. Ustanovitelj je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Črnomelj, št. 03/3-11/1 z dne 18. IV. 1960. Obrat nima samostojnih pravic. Rg III 522/14 1314 Ljubljana, 30. maja 1960. 695. Besedilo: »Tegrad«, telefonske gradnje, šibko in jakotočne instalacije, projektiranje, servis, Ljubljana. _ Poslovni predmet podjetja se razširi še na prodajalno na drobno za lastne izdelke, 'za električne naprave za gospodinjstvo', nadomestne in rezervne dele zanje in za droben elektrotehnični material. Vpiše se trgovina na drobno, Ljubljana, Šmartinska 10, ki bo poslovala po potrjenih pravilih matičnega podjetja, Poslovodja je Vidra jz Franc. Ustanovitelj je DS podjetja, dovoljenje Obč. LO Ljub-Ijana-Center, št. 03/2-5/1 z dne 22. IV. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic. . Ljubljana, 31. maja 1960. Rg I 136/7 1251 696. Besedilo: Trgovsko podjetje z železnino na debelo in drobno »Kovina«, Prevalje. Vpiše se Volavšek Slavko, poslovodja, ki bo v odsotnosti v. d. direktorja podpisoval z istimi pooblastili kot jih ima direktor. Maribor, 15. aprila 1960. Reg 169/111-68 862 697. Besedilo1: Tovarna »Avtoopreme«, Ptuj. Vpiše se pripojitev avtomehanične delavnice, Ptuj, v likvidaciji, k tej tovarni. Maribor, 23^ maja 1960. Reg 49/IV-31 1273 698. Besedilo: Slikarsko podjetje gradbene obrti »Slikoplesk«, Maribor. Izbriše se Kosi Rudi. direktor in vpiše Šišernik Jakob, v. d. direktorja, ki bo podpisoval samosotjno, po zakonitih določbah in pravilih. Reg 70/1-14 1227 Besedilo: Mestni projektivni biro, Ptuj. Izbriše se Hlupič Anton in vpiše Krapeć Ivan, novi gradbeni tehnik, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja z istimi pooblastili. Reg 94/1V-9 1272 Maribor, 26.maja 1960. 699. Besedilo: Čistilnica, pralnica in barvama, Maribor. Besedilo odslej: »Kemična čistilnica, pralnica in barvama«, Maribor. Reg 84/1-17 1268 Besedilo: Trgovsko podjetje »Me-trop«, Slovenska Bistrica. Pri prodajalni v Vrhlogi se izbriše Arbeiter Karel in vpiše Mohorko Jože, novi poslovodja. Reg 158/11-25 1270 Maribor, 27. maja 1960. 700. Besedilo: Mariborska mlekarna, Maribor. Vpišeta se tile prodajalni: prodajalna mleka št. 17, Maribor. Limbuška 17, poslovodikinja je Regvart Margareta, in zajtrkovalnica št. 1, Maribor, Koroška 17, poslovodkinja je Večermk Hildegarda. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Podpisujejo podpisovale! podjetja: Barman Leo, direktor, samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, Pirš Jakob, šef ko- merciale, podpisuje v njegovi odnesti z istimi pooblastili, Blasin Roman, računovodja, sopodpisuje skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom vse finančne listine, in Matezelj Darija, finančna knjigo-vodkinja, pa sopodpisuje v odsotnosti računovodje z istimi pooblastili. Ustanovitelj je matično podjetje, sklepa z dne 11. IX. 1959 oziroma 4. XI. 1959, dovoljenje Obč. LO Mari-bor-Center. Poslovalnici bosta prodajali v imenu in na račun podjetja. Reg t8i/Ia-20 1266 Besedilo: Restavracija »Abonent«, Maribor. Izbriše se Kokalj Rihard, računovodja in vpiše Grum Anton, honorarni računovodja, ki bo skupaj s poslovodkinjo podpisoval vse finančne listine. Reg 41,/I 1269 Besedilo: Trgovsko podjetje »Teh-nopromet«, Murska Sobota. Pri prodajalni št. 1, Murska Sobota, se razširi poslovni predmet še na prodajo ur in izdelkov iz plemenitih kovin. Reg 55/H 127? Maribor, 28. maja 1960. 701. Besedilo: Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Lenart v Slovenskih goricah. Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Pri križišču«, Lenart v Slov. goricah, k temu podjetju: Vpišejo se tele prodajalne: Lenart v Slov. goricah. Ptujska 1, poslovodja je Bauman Alfonz; Zgornja Ščavnica 16, poslovodki-nja je Bauman Rozika, in Jurjovski dol 3, poslovodja Caf Jože. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih matičnega podjetja. Podpisujejo podpisovale: podjetja: Ploj Franc, v. d. upravnika, samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, Bauman Alfonz, trgovski pomočnik, podpisuje v odsotnosti upravnika z istimi pooblastili, Novak Valentin, računovodja, podpisuje skupaj z upravnikom ali njegovim namestnikom vse finančne listine, in Smerdel] Anica, finančna knjigovodkinja, pa podpisuje v odsotnosti računovodje z istimi pooblastili. Ustanovitelj je DS matič-•■nega podjetja, sklep z dne 7. V. 1959. dovoljenje Obe. LO Lenart v Slov. goricah, št. 04/7-2883/3-59 z dne 21. VIL 1959. Poslovalnice bodo prodajale v imenu in na račun podjetja. Pri prodajalni v Lenartu, Ptujska 9, je firma odslej: prodajalna »Center«, Lenart, Ptujska 9, pri prodajalni v Lenartu, Ptujska 2, pa je firma odslej: prodajalna »Križišče«. Lenart v Slov. goricah. Ptujska 2. Pri tehle prodajalnah se izbrišeta: »Zamarkova«, Čeh Olga in vpiše Sitar Stanko, novi poslovodja, in pri prodajalni »Križišče«, Bauman Alfonz in vpiše Krajnc Marica, nova poslovodki-nja. Pri prodajalni Ptujska 9, se iz poslovnega predmeta izbrišejo tele trgovske stroke: živila in gospodinjske potrebščine, semensko blago (samo paketirano), železnina in kovinsko blago, kolesa, šivalni stroji in potrebščine. Reg 218/11-21 126? Besedilo: Tovarna mesnih izdelkov, Maribor-Košaki. Vpiše se prodajalna št. 14, Maribor, Šentiljska 43, ki bo prodajala meso in izdelke na drobno. Poslovodja je Gaube Jože. Za prodajalno podpisujejo podpisovale! podjetja: Slamič Frane, direktor, samostojno, po zakonitih določbah in pravilih, Mohorič Ivan, obratni knjigovodja, podpisuje v njegovi odsotnosti z istimi pooblastili, Sonenvald Anton, računovodja, sopodpisuje skupaj z direktorjem ali z njegovim namestnikom vse finančne listine, in Hauc Vida, finančna knjigovodkinja, pa sopodpisuje v odsotnosti računovodje z istimi pooblastili. Ustanovitelj je DS matičnega podjetja, sklep z dne 14. XII. 1959, dovoljenje Obč. LO Maribor-Košaki, št. 02/13-3/1-60 z dne 16. H. 1960. Poslovalnica bo prodajala v imenu in na račun podjetja. Reg 211/11 1275 Maribor, 30. maja 1960. izbrisi OKrožna gospodarska sodlšCa razglašajo: 702. Besedilo: Avtomehanična delavnica, Ptuj. Zaradi pripojitve k tovarni »Avtoopreme«, Ptuj. Maribor, 23. maja 1960. Reg 32/1V 1274. 703. Besedilo: Trgovsko podjetje »Pri križišču«, Lenart. Zaradi pripojitve k trgovskemu podjetju »Potrošnik«, Lenart v Slov. goricah. Maribor, 27. maja 1960. Reg 54/11 1276 Register finančno samostojnih zavodov Vpisi Tajništva Uudskili odborov razglašajo: 704. Besedilo: »Veterinarska postaja«, Dravograd. Zavod opravlja vse strokovne operativne veterinarske naloge, zlasti preventivno in kurativno veterinarsko službo v občini Dravograd. Ustanovitelj: Obč. LO Dravograd, št. 02/6-39-29/1 z dne 19. II. 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Obč. LO Dravograd. Organ zavoda je 5-članski u. o., vštevši Bertonclja Alojza, upravnika. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Bertoncelj Alojz, upravnik, Bart Ljudmila in Kordež Ivan, oba člana u. o. Dravograd, 24. maja 1960. Št. 01/1-1/1 1118 705. Besedilo: »Zavod za posredovanje dela«, Kamnik, Titov trg 1. Delovno področje: Posredovanje dela. Ustanovitelj: Obč. LO Kamnik, odločba št. 02/2-17/2-60 z dne 19. IV. 1960, v soglasju z Obč. LO Domžale z dne 10. III. 1960. Za zadeve in naloge zavoda sta pristojna Obč. LO Kamnik in Domžale. Organ zavoda je u. o. in upravnik. Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Kobilšek Pavle, upravnik, Gantar Slavka, računovodkinja, Zupan Marija, referentka in Sedušak Franc, pom. pis. referent. Kamnik, 31. maja 1960. Št. 02/2-40/1-60 1119 706. Besedilo: Urbanistični inštitut LR Slovenije, Ljubljana, Dimičeva št. 12, Zavod proučuje metodologijo urbanističnega in regiolnalnega planiranja, razvoja posameznih naselij, mest in pokrajin v LR Sloveniji, glede na gospodarske, komunalne, sociološke, zdravstvene, kulturne, zemljepisne, zgodovinske in druge razmere in pogoje; proučuje razvoj stanovanjske graditve in komunalnih naprav kot elementov urbanističnega projektiranja ter metode za njuno usmerjanje; izdeluje za ljudske odbore po njihovem naročilu urbanistične programe ter daje ljudskim odborom, zavodom in organizacijam strokovno pomoč s področja urbanizma; sodeluje pri vzgoji urbanističnih kadrov; izdaja publikacije o vprašanjih urbanizma, stanovanjskega raziskovanja in o rezultatih lastnega dela ter organizira razstave in izdeluje tehnične pripomočke za popularizacijo in propagando urbanizma; ureja in vodi javno urbanistično knjižnico. Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, odločba št. 01-157/1-59 z dne 21. I. 1959. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen sekretariat za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. Organ zavoda je upravni odbor in direktor. Zavor zastopa in zanj podpisuje: ing. Boječ Lojze, direktor. V njegovi odsotnosti ga nadomeščajo: ing. Gaberščik Boris, šef sektorja, ing. Ivanšek France, šef sektorja in Majce Slavko, računovodja. Direk- tor podpisuje sam, drugi našteti pa po 2 skupaj. Ljubljana-Bežigrad, 26. maja 1960. Št. 01-30/1-60 1122 Zadružni register Vpisi Okrožna gospodarska sodlSCa razglašajo; 228. Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j., Toplovod, Ljubljana, Crto-inirova 6. Zadruga bo poslovala po poslovnem predmetu, ki ga jjotrjena pravila nadrobno naštevajo. Ustanovljena je bila na ustanovnem občnem zboru, sklep z dne 21. IX. 1959, dovoljenje Obč. LO Ljub-Ijana-šiška, št. 04/1-128/2-59 z dne 28. III. 1960. Upravni odbor sestavljajo 3 do 5 članov: ing. Naglič Jože, predsednik, ing. Gažar Ivan in Pogačar Ada. Za zadrugo podpisujejo: Zevnik Tinca, upravnica, ing. Naglič Jože, predsednik u. o. in ing. Gažar Ivan. Ljubljana, 23. maja 196b. ZadrV'540/1 1221 229. Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Plamen«, Kropa. Zadruga bo poslovala po potrjenih zadružnih pravilih. Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem občnem zbora, sklep z dne 15. III. 1960, dovoljenje Obč. LO Radovljica, št. 03/1-219/1-60 z dne 12. IV. 1960. Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki izvolijo izmed sebe predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Člani u. o. so: BeSter Anton, Vovk Ciril, Miljavec Avgust, Šolar Franc, Kordež Albin, Tavčar Ivan in Kavčič Joža. Za zadrugo podpisujejo: Miljavec Avgust, upravnik, Be-šter Anton, predsednik u. o., Štale Franc, računovodja in Šolar Franc, tajnik, pa podpisuje v njegovi odsotnosti. Ljubljana, 27. maja 1960. Zadr V 541/1 1264 Razglasi sodišč Dražbeni oklici I 680/59 5967 Dne 18. julija 1960 ob 10. uri bo pri tem sodišču, soba št. 34/11 dražba nepremičnin zavezane stranke Gajška Štefana in Frančiške, vi. št. 33 k. o. Ponikva, in sicer tehle parcel: 1. pare. št. 659, cenilna vrednost je 181.152, najmanjši ponudek 120.768 varščina 18.115 din; 2. pare. št. 674/1, cenilna vrednost je 898,131, najmanjši ponudek 599.054, varščina 89.813 din; 3. pare. št. 673/2, cenilna vrednost je 255.840, najmanjši ponudek 170.560, varščina 25.584 din; 4. pare. št. 674/2, cenilna vrednost je 13.460, najmanjši ponudek 8;972, varščina 1.346 din; 5. pare. št. 562, cenilna vrednost je 149.970, . najmanjši ponudek 99.980, varščina 14.997 din. Okrajno sodišče v Celju, dne 28. maja 1960. I J 919/59-23 6228 Dne 16. avgusta 1960 ob 10. uri bo pri tem sodišču prisilna dražba, pare. št. 561 njiva v izmeri 5757 m2, pripisane vi. št. 68 k. o. Sp. Hoče. Cenilna vrednost je 114.740, najmanjši ponudek pa 76.493 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdfažitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, dne 16. junija 1960. Oklici dedičem O 276/59 6038 Slavec Marija roj. Ivančič, Osp 44, gospodinja, je umrla 17. XI. 1959 brez oporoke. Grahonja Narciz, neznanega bivališča, naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Po tem roku bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Kocjančiča Jožeta, uslužbenca tega sodišča in podatkov, s katerimi razpolaga. Okrajno sodiSče v Kopru, dne 11. junija 1960. O 277/59-12 6127 Čih Stefan, kmet iz Oentibe 48, roj. 20. VII. 1909 je umrl 10 X 1959 v Čentibi brez oporoke. Dedič je med drugim Cih Jožef, Madžarska. Skrbnik je Gih Jožef, kolar iz Gor. Lakoša 53. O 247/59-19 6130 Cizmazija Frane, delavec v Brid-geportu, ZDA, roj. 11. IX. 188? je umrl 7. X. 1956 v Bridgeportu, ZDA in Cizmazija Ana roj. Zadravec, delavka, roj. 28. V. 1887 je umrla 23. VI. 1945 v Bridgeportu, ZDA, nista/ zapustila oporoke. Dediča sta med drugimi po obeh zapustnikih Čiz-mazija Ana in Cizmazija Franc, oba v ZDA. Skrbnik je Miholič Ludvik, kmet iz Turnišča 96. O 215/59-11 6132 Gerenčer Helena roj. Varga, kr" tiča v Tnimlinih 34, roj 17 V. 1897 je umrla 27. VIII. 19V) v Trimlinih in zapustila opo-oko. Dedič •> ~?-d drugimi Varga Janez, ?dv Lr uidi. Skrbnik Jj Kovač j ulij, eiektri-čar iz Trimlinov 35 a. O 213/59-9 6128 Horvat Jožef, Kapce 112, roj. 12. III. 1876 je umrl 13. IX, 1959 v Kapci brez oporoke. Dedinja je med drugimi Horvat Rozalija, zdaj v Avstriji. Skrbnik je Horvat Ludvik, kmet iz Kapce 136. O 23/60-10 6123 Kotnjek Jožef, kmet iz Hotize 52, roj. 26. II. 1901 je umrl 21. I. 1960 v Hotizi brez oporoke. Dediči so med drugimi Špilak Marija roj. Kotnjek, Kotnjek Ignac, Balažič Matilda roj. Kotnjek, vsi v Kanadi. Skrbnik je Zver Ivan, kmet iz Hotize 51. O 11/60-7 6124 Kulčar Katarina, kmetica iz Dolnjega Lakoša, roj. 25. XII. 1848 je umrla 7. XH. 1959 v' Dolnjem Lako-šu in zapustila oporoko. Dedinji sta med drugimi Magyar Marija, nekje v Urugvaju in Muršič Irena roj. Bažika, gospodinja v Montevideu Skrbnik je Jaklovič Janez, kmet iz Dolnjega Lakoša 52. O 261/59-6 6t33 Sabotin Ivan, kmet iz Strehovec 68, rojen 22. HI. 1882 je umrl 29. VII. 1959 v Strehovcih in zapustil oporoko, Dedinja je med drugimi Marcel Rozalija roj. Sabotin, delavka v Franciji. Skrbnikje Berden Ignac, kmet iz Strehovec 39. O 287/59-6 6125 Sobočan Jožef, kmet iz Gomilic 96, je 16. VIII. 1959 v Gomilicah umrl brez oporoke. Dediča sta med drugimi Sobočan Rozalija v Kanadi ;n Sobočan Ivan, prav talko v Kanadi. Skrbnik je Dominko Jožef, kmet iz Gomilic 90. O 238/59-7 6126 Somi Rozalija roj. Mate, kmetica iz Žitkovec 38, rojena 29. VI. 1885 je umrla 30. I. 1959 v Žitkcvcih in zapustila oporoko. Dedinja je med drugimi Buki Rozalija roj. Somi, kmetdea, zdaj na Madžarskem. Skrbnik je Vitez Jožef, kmet iz Žitkovec 23. O 267/59-8 6129 Šabjan ■ Elizabeta roj. Bukovec, kmetica iz Kobilja 27, roj. 4. IH. 1880 je umrla 8. VIII. 1959 v Kobilju brez oporoke. Dedinje so med drugimi Sekereš Terezija roj. Šabjan, Šabjan Marjeta in Šabjan Rozalija, vse v ZDA. Skrbnik je Berden Štefan, kmet iz Kobilja 190. O 252/59-6 6134 - Šabjan Terezija roj. Nemef, kmetica, iz Kobilja 24, roj. IH. XII. 1876 je umrla 4. VHI. 1959 v Kobilju brez oporoke. Dedinja je med drugimi Trajber Marija roj. Šabjan, gospodinja, na Madžarskem. Skrbnik je Berden Štefan, kmet iz Kobilja 190. O 265/59-6 6131 Varga Rozalija roj. Feher, kmetica z Radmožancev 120, roj. 6. X. 1885 je umrla 1. XH. 1959 v Radmo-žancih brez oporoke. Dedič je med drugimi Varga Vendel, neznanega bivališča. Skrbnik je Sabo Janez, kmet iz Radmožanec 32. Dediči na j se priglasijo sodišču v enem letu od te objave, sicer bo to sodišče opravilo zapuščinske obravnave na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo, in po izjavah postavljenih skrbnikov. Okrajno sodišče v Lendavi, dne 21. maja 1960. O 134/60 5845 Dne 2. aprila 1960 je umrla Trap Marija roj. Meh, kmetica iz Ravn 136. Sin Trap Ivan, delavec v Kanadi, naj se priglasi sodišču kot dedič, ali naj ši postavi pooblaščenca v FLRJ, ki ga bo zastopal pri zapuščinski obravnavi. Če tega v enem letu po objavi tega oklica ne bo storil, bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo, na kateri bo njegove koristi zastopal začasni skrbnjk. Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 8. junija 1960. 0 152/60 6082 Dne 17. ITT. 1960 je umrl Orešnik Martin, sin Matevža, kmet s Primoža 28, p. Ljubno, ki je med drugim zapustil sina Orešnika Jožeta, ki naj se priglasi sodišču za dediča, ali naj si postavi pooblaščenca v FLRJ, ki ga bo zastopal v zapuščinskem postopku. Če bi tega v enem letu po objavi tega oklica ne storil, ga bo v zapuščinski obravnavi zastopal začasni skrbnik, ki mu bo postav-Ijen. Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 13. junija 1960. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne. 1 R 103/60 5398 Bratkovič Kazimir, Kočevje, Podgorska 7, prosi za amortizacijo' hranilne knjižice posojilnice v Ptuju, št. 41029, na ime Bratkovič Ludvik, z vlogo 9.953 din. Priglasitveni rok: 2 meseca od te objave. Okrajno sodišče v Ptuju, dne 12. maja 1960. Razne objave Razpisi Št. 2(74-1/2-60 6139 Razpisna komisija pri zdravstvenem domu, Črna na Koroškem razpisuje mesto zdravnika — šefa splošne ambulante v Čini na Koroškem. Pogoj: zdravnik z opravljenim stažem, osnovna in položajna plača po uredbi in pravilniku o plačah ZD. Posebni dodatek na kraj. Možnost honorarne zaposlitve. Na razpolago je^ takoj vseljivo 3 in pol sobno komfortno stanovanje. Razpisna komisija Št. 01-231/1-60 6141 Komisija za razpis delovnih mest pri zdravstvenem domu, Koper razpisuje mesto zdravnika splošne prakse za splošno ambulanto, Koper. Pogoji: predpisana'šolska izobrazba, medicinska fakulteta in opravljeni staž. Plača po zakonu o javnih uslužbencih in pravilniku o plačah zdravstvenega doma. Koper. Nastop službe je mogoč takoj. Pravilno kolkovane prošnje s kratkim opisom dosedanjega službovanja sprejema uprava zdravstvenega doma. Koper, do popolnitve delovnega mesta. Razpisna' komisija Št. ^04/2-1-54/3-60 6084 Komisija za razpis mest direktorjev Obč. LO Lenart razpisuje po 21. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov dn njihovih organov tale delovna mesta: upravnika Kmetijske proizvajalne poslovne zveze, Lenart. Pogoji: ing. agronomije ali ekonomist z 2 leti prakse, kmetijski tehnik z najmanj 5 let prakse ali nižjo strokovno izobrazbo z 10 let prakse; upravnike kmetijskih zadrug: Benedikt, Voličina in Jurovski dol. Pogoji: ing. agronomije, diplomiran ekonomist oz. kmetijski tehnik ali absolvent srednje kmetijske šole z enim letom prakse, ali nižjo strokovno izobrazbo s 5 let prakse; direktorja kmetijskega gospodarstva, Lenart in direktorja kmetijskega gospodarstva, Selce. Pogoji: agronom z 2 leti prakse, kmetijski tehnik s 5 let prakse ali nižjo strokovno izobrazbo z 10 let prakse; direktorje trgovskih podjetij »Potrošnik«. Lenart, »Izbira«, Cerkvenjak, »Oskrba«, Selce. Pogoji: višja strokovna izobrazba, komercialist s 3 leti. prakse, srednja strokovna izobrazba s 5 let, visokokvalificiran trgovski delavec; upravnika gostilne »Grozd«, Lenart. Pogoji: kvalificiran gostilniški delavec s 5 let prakse na vodilnem mestu, ali gostilniški delavec s 15 let prakse na vodilnem mestu. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev ter zadnjim šolskim spričevalom je treba poslati do' 15. julija 1960 na naslov; Obč. LO Lenart, Lenart v Slov. go pica h. Razpisna komisija VI/2-KB-60 6041 ■ iRazpisna komisija pri direkciji Državnega zavarovalnega zavoda v Ljubljani razpisuje po 3. odst. 36. člena zakona o javnih uslužbencih tale prosta delovna mesta, za katera se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba: podružnica Celje: 1 sekretar podružnice, višja strokovna izobrazba dn 10-letna praksa; 1 šef oddelka imovinskih zavarovanj, visoka strokovna izobrazba in 10-letna zavarovalna praksa; 1 revizor, višja strokovna izobrazba in 10-letna praksa v računovodstvu; 1 šef službe industrijskih zavarovanj, višja strokovna izobrazba in 10-letna praksa; 1 šef službe zavarovanj raznih panog, višja strokovna izobrazba in tO-Letna zavarovalna praksa; 2 cenilca škod na posevkih, agronomska fakulteta oz. izjemoma srednja kmetijska šola in 5-letna praksa; podružnica Ljubljana: 1 šef oddelka za računovodstvo, visoka strokovna izobrazba in 5-letna praksa: 1 šef službe kontrole inkasa imovinskih zavarovanj, višja strokovna izobrazba in zavarovalna praksa; 1 šef službe kontrole inkasa živ-Ijenjslkih zavarovanj, višja strokovna izobrazba in zavarovalna praksa; 1 šef službe finančnega knjigovodstva, višja strokovna izobrazba in zavarovalna praksa; 1 šef službe premijskega knjigovodstva, višja strokovna izobrazba >n zavarovalna praksa; podružnica Maribor okolica: 1 veterinar; 1 šef službe industrijskih zavaro-Vanj, višja strokovna izobrazba in kletna zavarovalna praksa; 1 šef službe nezgodnih zavarovanj, višja strokovna izobrazba in 5-letna zavarovalna praksa; 1 šef službe zavarovanja posevkov, agronom in večletna praksa; 1 referent za cenitev strojnih in avtomobilskih škod, visoka strokov-tla izobrazba in večletna praksa; 1 šef službe transportnih zavaro-Vanj> višja strokovna izobrazba in večletna zavarovalna praksa; 1 vodja grupe likvidacije obvez-Dosti, višja strokovna izobrazba in '‘■letna zavarovalna praksa; Podružnica Nova Gorica: .1 šef službe plana in organizacije, Vlsja strokovna izobrazba in 5-letna z3varovalna praksa; .1 referent — vodja kontrole polic, p’k.ia strokovna izobrazba in 5-letna ^varovalna praksa; 1 šef službe za transportna zava-»vanja, vdšja strokovna izobrazba 11 zavarovalna praksa; Podružnica Novo mesto: 1 šef oddelka imovinskih zavaro-visoka strokovna izobrazba 5-letna zavarovalna praksa; 1 šef službe nezgodnih zavarovanj, višja strokovna izobrazba dn 5-letna zavarovalna praksa; podružnica Postojna: 1 šef službe računovodstva, višja strokovna izobrazba in 5-letna zavarovalna praksa; 1 šef službe zavarovanja raznih panog, višja strokovna izobrazba in 5-letna praksa; 1 šef službe industrijskih zavarovanj, višja strokovna izobrazba in 5-letna zavarovalna praksa; podružnica Radovljica: 1 šef službe za transportna zavarovanja, višja strokovna izobrazba in 5-letna zavarovalna praksa; 1 šef službe zavarovanja raznih panog, višja strokovna izobrazba in 5-letna zavarovalna praksa; direkcija v Ljubljani: 1 referent za kontrolo nezgodnih škod, ipusoka strokovna izobrazba in večletna zavarovalna praksa; 1 referent za analizo življenjskega zavarovanja, višja strokovna izobrazba in večletna zavarovalna praksa; 1 šef službe organizacije, višja strokovna izobrazba in najmanj 10-letna zavarovalna praksa; t šef službe za strokovno izobraževanje kadrov, višja strokovna izobrazba in najmanj 10-letna praksa v zavarovalni! stroki; 1 šef službe za statistiko, višja strokovna izobrazba in najmanj 5-letna zavarovalna praksa; 1 referent za delovne odnose višja strokovna izobrazba in najmanj 5-letna (zavarovalna) praksa; 2 inšpektorja, visoka strokovna izobrazba in najmanj 5-letna praksa v računovodski ali zavarovalni stroki; 1 šef službe direkcijskega računovodstva, višja strokovna izobrazba in najmanj 5-letna zavarovalna in računovodska praksa; 1 likvidator računov, višja strokovna izobrazba in najmanj 3-letna praksa v knjigovodski stroki. V prijavah naj kandidati navedejo: rojstni datum, morebitna službena leta, in kratko navedbo dosedanjih zaposlitev ter za kateri službeni kraj se' priglašajo. Prijave je treba poslati v 15 dneh od objave na naslov: Razpisna komisija pri direkciji Državnega zavarovalnega zavoda v Ljubljani, Miklošičeva 19. Razpisna komisija Št. 402/1-60 6137 Fakultetni svet fakultete za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani razpisuje: na oddelku za elektrotehniko mesta stalnih ali honorarnih univerzitetnih učiteljev ali predavateljev za tele predmete: 1. osnove elektrotehnike I in II, 2. splošne električne meritve, 3. meritve na električnih strojih in raziskave na električnih strojih. 4. električni vodi in predpisi in standardi, 5. upravljanje gospodarskih organizacij, 6. organizacija in ekonomika proizvodnje, 7. enciklopedija šibkega toka, 8. produkcijska tehnika, 9. zaščitna tehnika, 10. antene I in II, 11. telegrafske naprave in telegrafska tehnika, 12. osnove prenosa na telekomunikacijskih vodih, 13. graditev telekomunikacijskih vodov in naprav, 14. elektroakustika I in II, 15. elektrotehnika, 16. osnove elektronskih relejev, 17. avtomatska regulacija, 18. laboratorijska praksa. Pogoj: za univerzitetne učitelje: doktorat znanosti ali habilitacijsko delo,, za predavatelje: diploma inženirja elektrotehnike, strokovna praksa in smisel za pedagoško delo. Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnih moči in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje razpis pred končno odobritvijo sistemizacije novih mest. Število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvedena, ko bodo sprejeti novi učnj načrti in v skladu z njimi. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože do 31. VIII. 1960 na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7. Prosilci lahko hkrati kandidirajo tudi za več predmetov. Istočasno obveščamo, da se za razpisana mesta objavljena v »DELU«: dne 1. V. 1960 lahko še prijavijo kandidati, pod istimi pogoji. Fakultetni svet Št. 423/1-60 6136 Fakultetni svet fakultete za elektrotehniko in strojništvo v Ljubljani razpisuje: na oddelku za strojništvo mesta ali honorarnih asistentov in sicer: 3 mesta za predmet strojno risanje, 1 mesto za predmet osnove trdnosti, i 1 mesto za predmet tehnologija kovin, 1 mesto za predmet višja matematika, 1 mesto za predmet mehanika, 2 mesti za predmet mehanska tehnologija, 2 mesti za predmet nauk o toploti, 3 mesta za predmet strojni elementi. Pogoj: diploma inženirja z znanjem vsaj enega tujega jezika. Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnih moči in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija, se daje razpis pred končno odobritvijo sistemi- zacije novih mest. Število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvedena, ko bodo sprejeti.novi učni načrti in v skladu z njimi. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom in prilogami naj prosilci vlože v 30 dneh o4 te objave na dekanat fakultete, Ljubljana, Tomšičeva 7. Fakultetni svet Št. 1-60/11-60 6292 Fakultetni svet naravoslovne fakultete v Ljubljani razpisuje na podlagi 127. člena zakona o Univerzi v Ljubljani (Uradni list LRS, štev. 23-100/57) tile mesti: 1. rednega fakultetpega učitelja (predavatelja, docenta, višjega predavatelja, izrednega ali rednega profesorja) za predmet geografija turizma, 2. rednega asistenta za botaniko. Da bi se pospešil postopek nastavitve novih učnih moči in pomožnih učnih moči v zvezi z reorganizacijo univerzitetnega študija: se daje razpis pred končno odobritvijo sistemizacije novih mest. Število in namen razpisanih mest je zato vezana na odobritev sistemizacije, ki bo izvedena, ko bodo sprejeti novi učni načrti in v skladu z njimi. Pravilno kolkovane prošnje sprejema dekanat fakultete, Ljubljana, Trg revolucije 11, 10 dni po tej objavi. Fakultetni svet Št. 248/60 60S3 Gledališki svet mestnega lutkovnega* gledališča v Ljubljani razpisuje na podlagi 7. člena uredbe o delovnih razmerjih in o nagrajevanju umetniškega osebja (Uradni list FLRJ, št. 1/59) mesto 1 rezbarja in kašerja, umetnika II. skupine. Ponudbe je treba poslati na upravo MLG Ljubljana, Resljeva 36 do 30. junija 1960. Gledališki svet 5969 Razpisna komisija Narodne banke FLRJ, centrale za LRS obvešča, da niso popolnjena vsa delovna mesta za finančne inšpektorje, ki so bila razpisana v »Uradnem listu LRS« ter zaradi tega še sprejema prošnje kandidatov. Pogoji: končana pravna ali ekonomska fakulteta oziroma njej enakovredna šola ali priznana visoka oziroma višja strokovna izobrazba z najmanj 4-letno prakso v finančni stroki ter opravljen strokovni izpit, ali dovršena srednja, oziroma njej enakovredna strokovna šola ali priznana srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno' prakso v finančni stroki ter opravljen strokovni izpit. V natečaju sodelujejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje po 31. členu zakona o javnih uslužbencih. Poleg plače po zakonu o javnih uslužbencih in položajne plače po odločbi o položajnih plačah uslužbencev Narodne banke FLRJ, finančnim inšpektorjem pripada tudi posebni dodatek (do 7.000 din) po uredbi o posebnem dodatku za finančne inšpektorje. Prošnje z življenjepisom in natančnim opisom dosedanjega dela ter prepisom diplome je treba predložiti personalni direkciji Narodne banke FLRJ, centrali za LRS v Ljubljani, Titova 11. V prošnji je treba navesti, v kateri podružnici želi biti prosilec zaposlen. Razpis ostane v veljavi, dokler se ne sprejme ustrezno število kandidatov. Razpisna komisija pri centrali Narodne banke za LR Slovenijo Št. 668/1-1960 6283 Ravnateljstvo srednje glasbene šole v Ljubljani razpisuje na podlagi 33.. in 36. člena zakona o javnih uslužbencih sistemizirano službeno mesto tajnika. Za to službo se lahko potegujejo kandidati, ki izpolnjujejo splošne pogoje iz 31. člena ZJU in imajo dovršeno pravno fakulteto z diplomo, državni strokovni izpit in upravno prakso. Prosilci naj vložijo kolkovane prošnje z življenjepisom na ravnateljstvo srednje glasbene šole v Ljubljani, Gosposka 12/1 v 15 dneh po tej objavi. Ravnateljstvo Št. 01-120/3-60 6040 Razpisna komisija pri zavodu za napredek šolstva LRS razpisuje ob pogojih, ki jih določata zakon o javnih uslužbencih in odlok o sistemizaciji delovnih mest zavoda za napredek šolstva LRS tale uslužben-ska mesta: 1. uslužbensko mesto tajnice; v skupini za proučevanje vzgojno-izobraževalnih področij uslužbensko mesto, 2, samostojnega svetnika (vodjo skupine), 3. prosvetnega svetovalca za materinski jezik, 4. za tuje jezike, 5. za družbeno ekonomsko vzgojo, 6. za naravoznan-stveno in matematično vzgojo, 7. za estetsko (likovno in glasbeno) vzgojo, 8. za proučevanje družbenega življenja in svobodnih aktivnosti mladine; v skupini za pedagoško dokumentacijo in tisk uslužbensko mesto, 9. sodelavca za pedagoškv bibliografijo, urejanje in izdajanje zavodovih publikacij; v skupini prosvetno-pedagoške službe za splošno izobraževanje uslužbensko mesto, 10. samostojnega svetnika (vodjo skupine), 11. prosvetnega svetovalca za osnovne šole, 12. za gimnazije dn umetniške šole; v skupini za šolanje in strokovno izpopolnjevanje učiteljskega kadra uslužbensko mesto, 13. samostojnega svetnika (vodjo skupine) in v splošnem odseku uslužbenski mesti 14. in 15. strojepiscev. Za razpisana uslužbenska mesta od 1 do 13 je potrebna nekajletna uspešna praksa za delo, ki ga želi prosilec opravljati v zavodu, za vsa uslužbenska mesta pa še ustrezna šolska izobrazba, kakor sledi; za uslužbenska mesta, 1, 8, 9, 14 in 13 srednja; za uslužbensko mesto 11 srednja ali višja, in za uslužbenska mesta 2, 3, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 13, visoka. Prošnji, ki naj zajema osebne podatke prosilca in kratek opis dosedanjega njegovega dela, je treba priložiti še dokument o strokovni kvalifikaciji. Podrobne informacije dobi prosilecfka) v zavodu za napredek šolstva LRS, Ljubljana, Župančičeva 3/IV, kamor je treba poslati v predpisanem roku tudi prošnje s prilogamd. Razpisna komisija Št. 01/10-1-65/6-60 6140 Komisija za uslužbenske zadeve pri OLO Maribor razpisuje delovni mesti: 1. šefa katastrskega urada I OLO Maribor, Pogoj: goedet H, vrste, in 2. mesto šefa katastrskega urada Ptuj. Pogoj: geodet II. vrste. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim osebnim in strokovnim življenjepisom, dokazili o šolska izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah je treba vložiti pri OLO Maribor v 15 dneh po tej objavi. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Maribor Št. 02/1-1-72/3 6164 Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Trbovlje na podlagi 164. člena zakona o javnih uslužbencih razpisuje tale delovna mesta: 1. v oddelku za splošne zadeve in družbene služber a) načelnika oddelka (visoka ali višja i z ob ra zb a), b) pravnega referenta (visoka strok, izobrazba in pet let prakse), c) referenta za splošne in personalne zadeve (sred. strok, izobr.); 2. v oddelku za finance: a) referenta za premoženjskopravne zadeve (visoka ali višja strok, izobrazba), b) šefa uprave za dohodke (visoka ali višja strok, izobrazba), c) referenta za odmero dohodkov od gospodarstva (višja ali srednja strokovna izobrazba); 3. v oddelku za gospodarstvo ju komunalne zadeve: a) načelnika oddelka (visoka ali višja strok, izobrazba), b) referenta za splošne gospodarske zadeve (visoka, višja ali vsaj srednja strok, izobrazba), c) referenta za plan, gospodarske analize in investicije (visoka ali višja strok, izobrazba), č) referenta za blagovni promef (srednja strok, izobrazba), d) referenta za gradbene zadeve in urbanizem (visoka ali višja strok, izobrazba). Pravilno kolkovane prošnje z do* kumenti o strokovni izobrazbi po" šljite komisiji za uslužbenske zadeve Obč. LO Trbovlje v 15 dneh po tej objava. Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Trbovlje Poziv upnikom in dolžnikom naj v danem roku prlfr^-^n terjatve »''»foms poravnalo svoje obveznosti do nodletfl v likvidaciji, sicer se bodo dolp-ovi codno Izterjali St. Oe-PI-16/3-60 5637 Komunalno podjetje plinarna, Izola je po odločbi Obč. LO Izola, št. O2-PI-16/1-60 z dne 27. IV. 1960 prešlo v redno likvidacijo. Za likvidatorja je imenovana Škulj Angelca, računovodkinja hotela »Zora«, Izola. Priglasitveni rok je 30 dni po tej objavi. Likvidacijska komisija Št, 4./60 5656 Obrtni delavnici »Kruh in pecivo«, Sp. Idrija je po odločbi oddelka za gospodarstvo Obč. LO Idrija na podlagi 3. člena uredbe o prenehanju podjetij in obrtov bilo prepovedano nadaljnje delo in je prešla v redni likvidacijski postopek z dnem 10. III. 1960. Priglasitveni rok je 30 dni od te objave. Likvidator je Zelene Mirko, uslužbenec Obč. LO Idrija. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Adainič Nada. Ljubljana, Dalmatinova 9, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6101 Ahačič Jelisava. Črnomelj, Pod lipo 9, osebno izkaznico, reg. štev. 16445 (Črnomelj). 5710 Avsec Vladimir, Novo mesto, Kidričev trg 2, osebno izkaznico, reg. št. 100159, s.er. št. F-0474469 (Ljubljana). 6197 Bajc Jože, podjetje Kamnolom, Verd, p. Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 15690. 6049 Balentič Ana, Sv. Breda 54, posta Ankaran. zdravstveno izkaznico. 6166 Bals Marija, Presladol 13. pošta Brestanica, osebno izkaznico, reg. št. 46126, ser. št. 0390436 (Krško). 60S7 Baranja Hermina roj. Horvat, Vanča vas 57, p. Tišina, osebno izkaznico, reg. št. 6253, ser. št. 0087965 'M. Sobota). 6088 Barbarič Marija, Sebeborci 103, p. Martjanci, zdravstveno izkaznico, št. ^(>5. 5641 , Battelino Janez, Ljubljana, Tržaška cesta, spričevalo I. letnika grad-“cne šole v Ljubljani, izdano v iu-n»ju 1957, 6153 Berglez Anton, tovarna strojil. Majšperk, zdravstveno izkaznico, št. 12191 (Maribor). 5829 Berčič Stanko, Maribor, Ljubljanska 28, osebno izkaznico, reg. štev. 65624 (Maribor). 6198 Bistrovič Jože, Maribor, Leningrajska 26, delovno knjižico, štev. 205103/6849. 5986 Bizjan Terezija, Ljubljana, Viška 60, osebno izkaznico, reg. številka 78447 (Ljubljana). v 6154 Boler Marija, Krog 163, p. M. Sobota, osebno izkaznico, reg. št. 52087,, ser. št. 0133796 (M. Sobota). 6144 Borovdč Stefan, Maribor-Studenci, Ob izvirku 4, zdravstveno izkaznico, št. 177556. 6242 Bračko Ana, Maribor, Cafova 5, osebno izkaznico, reg. št. 47418, ser. št. 0042705. 5987 Bračko Maks, Maribor, Cafova 5, osebno izkaznico, reg. št. 51152, ser. št. 0052067. 5968 Brajdič Štefanija, Pristava pri Leskovcu, osebno izkaznico, reg. št. 9978, ser. štev. 0345178 (Novo mesto). 5603 Bratina Hijeromin, Koper, Bazoviška 5, osebno izkaznico, reg. štev. 1434 (Koper). 6167 Brleč Pete^ Ljubljana, Tavčarjeva 2, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Ljubljani leta 1953. 6016 Brumen Silvester, Bistrica pri Limbušu 9, p. Limbuš, osebno izkaznico, reg. štev. 43399, ser. številka F-0877575. 6243 Brus Dominik, Jagaršče 13; pošta Cerkno, zdravstveno izkaznico, št. 725684. 5030 Celec Terezija, Ljubljana, Endli-harjeva 15, osebno izkaznico, reg. št. 95894, ser. št. F-0118204 (Ljubi rana). 6155 Cerče Ferdinand, Maribor, Mlinska 9, osebno izkaznico, reg. številka 72005, ser. št. 0182542. 5989 Cimprič Ana, .Grčarice, p. Dolenja vas, zdravstveno izkaznico, št. 667937 (Kočevje). 6182 Cizi Štefanija, Maribor, Meljska 64, osebno izkaznico, reg. številka 65205, ser. §1.0858004. 6244 Colnarič Jožefa, Čreta 29, pošta Orehova vas, osebno izkaznico, reg. št. 1316, ser. št.0589126. 5990 »Costuos«, Ljubljana, Celovška 34, prometno knjižico za osebni avtomobil. znamke »Alfa-Romeo«, štev. S-10312. 6102 Cvetko Silvestra, Ptuj, Ob Studenčnici 1, zdravstveno izkaznico, štev. 836032. 6030 Čeh Erika, Maribor, Betnavska 16, zdravstveno izkaznico, št. A-174192 in delovno knjižico, štev. 554574/ 2112. 5991 Čelešnik Anton, Ljubljana, Stražarjeva 34, osebno izkaznico, reg. št 30062 (Ljubljana). 6075 Cenik Miloš, Kranj, Prešernova 10. spričevalo vajenske šole avto-mehanske stroke, izdano v Šentvidu pri Ljubljani. 6199 Cergulj Jože, Maribor, Ciril-Me-todova 11. osebno izkaznico, reg. št. 44198, ser. št. 0046284. 6245 Černejšek Franc, Kočice 58, pošta Žetale, osebno izkaznico, reg. štev. 43691, ser. št. 0288128 (Ptuj). 6051 Dežman Marija, Ljubljana, Moša Pijada 22, zdravstveno izkaznico, št. 752646 (Ljubljana). 6103 Ditrih Inge, Maribor, Aškerčeva 23, osebno izkaznico, reg. št. 63335, ser. št. 0383433. 6247 Dobnik Marija, Rošnja 5, pošta Starše, osebno izkaznico, reg. štev. 36995. 5992 Dobovšek Ladislav, Limbuš p n Mariboru, spričevalo II. letnika učiteljišča, izdano v Ljubljani dne 28. VI. 1941. .6200 Domadenik Alojzija, Kozjak 26, p. Zg. Kungota, zdravstveno izkaznico, št. 986732. 6246 Domajnko Jože, Maribor, Meljska 56, zdravstveno izkaznico, štev. 96-4957. 5561 Dragar Rafaela, Ljubljana-Pšata 1, osebno izkaznico, reg. št.52910/54 (Ljubljana ok.). 6017 Drozg Ana, Ložnica 12, p. Makole. delovno knjižico, reg. številka 631/58, ser. št. 526746 (Lešje). 5270 Džafič Šefko, gradbeno podjetje »Tehnika«, Ljubljana, delavno knjižico, številka D 835609/2 (Sanski most). 6018 Farkaš Ignac, Ljubljana-Črnuče, Opekarna, zdravstveno izkaznico, št. 060093 (Ljubljana). 6019 Fidelj Marija, Dol. Košana 31, p. Košana, osebno izkaznico,- reg. štev. 12395 (Postojna). 6052 Fideršek Katarina, Savinsko 28, p. Makole, osebno izkaznico, reg. št. 1841 (Poljčane). 5830 Forar Ana, Ljubljana, Zaloška 32, delovno knjižico, št. 54/56 (Novo mesto). 6183 Gaberc Anton, Hrastovec 27, p Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 52304, ser. štev. S-0021412 (Maribor). 6145 Gaberšek Frida, Kuzma 27, osebno izkaznico, reg. št. 24471, ser. št. 0106181 (M. Sobota). 6168 Gačič Jure, gozdna uprava Mozelj, osebno izkaznico, reg. št. 5287, ser. št. 1567912 (Prijedor). 6053 Galun Danijel, Stoperce 1, pošta Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 53225, ser. št. 0259649. 6248 Garbas Jernej, Glinek 6, p. Škofljica, osebno izlkaznico, reg. št.46578 (Škofljica). 6201 Gerkman Alojzija, Ljubljana, Streliška 37, osebno izkaznico, reg. št. 2472 (Poljčane). 6202 Giciga Stanko, Dekani 126, osebno izkaznico, reg. štev. 4861 (Koper). 6054 Glas Anton, Presladol 63, p. Brestanica, osebno izkaznico, reg. št. 34835 (Krško). 597t Golob Franc, Ljubljana, Obrtniška 7, osebno izkaznico, reg. številka 103162 (Ljubljana) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. I 6104 Gordič Aleksander, Kranj, Kopališka 14, osebno izkaznico, reg. štev. 12119, ser. št. 0188429 (Kranj). 5943 Goričan Stanko, Zg. Kungota 24, zdravstveno izkaznico*, številka 971072. 5994 Grabnar Marija, Maribor, Kosinova 15, osebno izkaznico, reg. štev. 9505, ser. št. 0013715. 5993 Gradišar Jože, Ljubljana, Vidovdanska 2, osebno izkaznico, reg. št. 79205/51 (Ljubljana). 6020 Gramc Kristina, Ljubljana, Ob Ljubljanici 16, osebno izkaznico, reg. št. 67485, ser. št. F-0089795 (Ljubljana). 6105 Granda Ivana, Ljubljana, Prešernova 9, osebno izkaznico, reg. štev. 21811 (Novo mesto). 6184 Grilec Malka, Zg. Kungota 14, osebno izkaznico, reg. št. 13745, ser. št. 0202955 (Kranj). ’ 5420 Guna Štefanija, Trbovlje, Kešeto-vo 10, osebno izkaznico, reg. št. 773, ser. št. 0714083 (Trbovlje). 6071 Hajnc Franc, Maribor, Strma 8, spričevalo, št. 274/173/53. 6249 Hladnik Gabrijel, Verd 42, pošta Vrhmka, osebno izkaznico, reg. št. 40568, ser. št. 0148578 (Vrhnika). 6185 Hodžič Mohamed, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6203 Horvat Alojzija, Vadarci 59, pošta Bodonci, osebno izkaznico, reg. štev. 10721, ser. št. 0092331 (Murska Sobota). 6169 Horvat Angela, Bohova 7, pošta Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 45215, ser. št. 0878234. 6250 Horvat Jakob, Strelci 15, p. Moš-kanjci, osebno izkaznico, reg. štev. 22591, ser. št. 0023009. 6251 Hrastnik Rupert, Maribor-Tezno, Ronkova 5, evid. tablico številka 17880. 6252 Hribernik Franc, Tržič, Cankarjeva 12, osebno izkaznico, reg. štev. 40523, ser. št. 0204135 (Kranj). 4146 Hrovat Terezija, Ljubljana, Celovška 61, osebno izkaznico, reg. št. 128880 (Ljubljana), zdravstveno izkaznico in delovno knijžico, obe izdani v Ljubljani. 6021 Hrženjak Drago, Komunalni servis, Kranj, zdravstveno izkaznico, šl 991717. 5510 Hudorovac Eda, Srednja vas 15, p. Semič, osebno izkaznico, reg. št. 22080, ser. štev. 0530739 (Novo mesto). 6055 Hvalec Franc, Maribor, Makedonska 33, osebno izkaznico, reg. štev. 650, ser. št. 537778. 5995 Iskra Silva, Nova Goniča, Vojka 6, osebno izkaznico, reg. št. 59030, ser. št. 0150758. 6147 Ivačič Anton, Hrastnik, 315, osebno izkaznico, reg. št. 30119, ser. št. F-0408429 (Krško). 6094 Jager Marija, Kamnica 42, pošta Maribor, osebno izkaznico, reg. št. 2170. 6253 Jaketič Katarina roj. Mravinec, »Belt«, Črnomelj, zdravstveno iz- kaznico, št, 109393 in zdravstveno izkaznico št. 109838, na ime Jaketič Franc in zdravstveno izkaznico, št. 109865, na ime Jaketič Miran, vse izdane v Kopru. 5713 Janežič Vera, Pivka, Kolodvorska 9 a, osebno izkaznico, reg. številka 49640/51 (Ljubljana). 6186 Jarc Krescencija roj. Brod, Ožbalt ob Dravi ?j osebno izkaznico, reg. št. 32771, ser. št. 0174255 (Maribor ok.). 5714 Jelenič Milorad, Maribor, Aškerčeva 14, osebno izkaznico, reg. štev. 10128. 5996 Jelnikar Ela por. Perme, Trata 11, p. Ljubi jana-Sen tvid, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani, 6204 Jereb Stanislav. Volčkova vas 7, p. Šentjernej, osebno izkaznico, reg. št. 18392, ser. št. 0541951 (Novo mesto). ^ 5974 Jovanovič Dušan, Ljubljana, Partizanska 25, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Ljubljani leta 1956. 6022 Juraja Jožef, Bezgovica 3, pošta Pristava pri Mestinju, osebno izkaznico, reg. št. 58047 (Celje). 5715 Jurtela Terezija, Vitomarci 67, osebno izkaznico, reg. št. 12500 (Ptuj). 5537 Kajzer Ludvik, Maribor, Ruška 77, osebno izkaznico, reg. št. 4, ser. št. 0304814. 6254 Kalan Peter, Golnik 5, osebno izkaznico, reg. št. 18468, ser. številka 0830386 (Kranj). 5511 Karner Bernard, Šmartno 75, pošta Slovenj Gradec, zdravstveno izkaznico, številka 362936 (Slovenj Gradec). 6136 Kavrin Dragica, Ljubljana, Milčinskega 18, osebno izkaznico, reg. št. 9995 (Sežana) in zdravstveno izkaznico, izdano v Kopru. 6023 Kemofarmacija, Ljubljana, Metelkova 7, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke sOpe 1 - 01 v m,p i a«, št. motorja 48-01377, št. S-129. 6024 Kemperle Bogomira, Ljubljana, Kodrova 9, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6025 Kerk Ivan, Krško 17, pomočniško spričevalo elektro-strolke, izdano 20. XI. 1953 v Ljubljani na obrtni zbornici. 6187 Kitonjič Meh me d, Ljubljana, Brata Rozmana 10, delovno knjižico, št. 781865/3574 (Bosanska Gradiška) . 6157 Klajdarič Peter, Maribor, Tyrše-va 26, zdravstveno izkaznico, štev. 990606. 5997 Kmetič Mira, Zg. Polskava 14, p. Polskava, osebno izkaznico, reg. št. 53509, ser. št. 0054469. 6255 Kmetijska zadruga z o. j.. Ilirska Bistrica, prometno dovoljenje za traktor, reg. št. 10448 in prometno dovoljenje za prikolico, številka S-8618. 5568 Kocbek Adolf,- Maribor, Gregorčičeva 4, delovno knjižico, reg. štev. 235109. 5998 Kocjančič Milan, Ljubljana, Martina Krpana 26, zdravstveno izkaznico, št. 107029 (Ljubljana). 6205 Kocmut Ivan, Maribor, Ulica pariške komune 21, osebno izkaznico, reg. št. 35133, ser. št. 0042090. 6256 Kokalj Sonja, Tržiška tovarna kos in srpov, Tržič, zdravstveno izkaznico, št. 278658 (Tržič). 6148 Kolman Ivan, Kranj, Štirnova 9, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Kranju. 6206 Kopač Valentin-Miro, Ljubljana, Endliharjeva 4, osebno izkaznico, reg. št. 54792 (Sarajevo) in zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6106 Kos Maks, Bistra 6, p. Crna, osebno izkaznico, reg. št. 1496, ser. št. 0266206 (Slov. Gradec). 6231 Kos Matevž, Dobrina 30, p. Žetale, osebno izkaznico, reg. številka 31052. 6170 Kovač Jože, Osilnica 28, delovno knjižico, reg. št. 744, ser. št. 490089 (Kočevje). 5566 Krajne Alojz, Dobrova, p. Senovo, osebno izkaznico, reg. številka 33945, ser. številka F-0412255 (Krško). 6059 Kralj Jure, Maribor, Ruška 87, osebno izkaznico, reg. št. 58430. 6257 Kraljič Alojz, Log 74, p. Brezovica pri Ljubljani, železniško mesečno izkaznico, št. 257 za relacijo Log-Ljubljana in obratno. 6107 Krese Marija, Češnjice 18, pošta Trebelno, osebno izkaznico, reg. št. 7412, ser. št. 0511722 (Trebnje). 6096 Kristančič Jožef, Višnjevik 39, p. Dobrovo v Brdih, osebno izkaznico, reg. št. 1769, ser. št. 0291121 (Goricah 5975 Kvar Slavica, Rucmanci 46, pošta Tomaž pri Ormožu, osebno izkaznico, reg. številka 53309, ser. številka F-0259735. 6060 Laharnar Lucija, Logaršče 45, p. Klavže, osebno izkaznico, reg. št. 15427, ser. št. 0393737 (Tolmin). 5718 Lajh Elizabeta, Grlinei 31, pošta Juršinci, zdravstveno izkaznico, št. 451161, na ime Lajh Jožef. 6150 Lasič Marija, Pokoše, Zg. Polskava, osebno izkaznico, reg. št. 3932. ser. št. 0589842. 6258 Logar Vida, Ljubljana, Slomškova 27, osebno izkaznico, reg. številka 130514 (Ljubljana). 6026 Lorber Anton, Venička vas 26, p-Korena, zdravstveno izkaznico, št. 934212. 5999 Malih Cecilija, Sp. Hoče 217, p-Hoče, delovno knjižico, številka 51255/95 i. 6259 Merhar Ignacij, Savlje 32, pošta Ljubljana-Ježiea, zdravstveno izkaznico, št. 068243 (Ljubljana). 6208 Mesarič Edvard, Ustje 46, pošta Šmartno pri Litiji, osebno izkaznico, reg. št. 114552. ser. št. F-0875862 (Ljubljana). 6209 Mikša Ivan, Maribor, Meljska 47, osebno izkaznico, reg. št. 25626. ser-št. 02688956. 6260 Miljak Ivan, Ravne 10, p. Boh. Bistrica, zdravstveno izkaznico. 5542 Mlakar Anton, Crešnjice 8, pošta Videm-Krško, zdravstveno izkaznico, št. 508569. 5982 Mlinarič Marija, Odranci 212, p. Crenšovci, zdravstveno izkaznico, št. 355742 (Kranj). 6188 Modic Marta, Ilovški Ištradon 37, osebno izkaznico, reg. št. 52313/51 (Ljubljana). 6210 Monišein Valter, Dolič 153, pošta Kuzma, osebno izkaznico, reg. štev. 6096005 (M. Sobota). 6211 Mozič Genovefa, Veliki Boč 11, p. Selnica ob Dravi, osebno izkaznico, reg. št. 62762. 6262 Mozič Genovefa, Veliki Boč 11, p. Selnica ob Dravi, zdravstveno izkaznico, št. 199671. 6261 Mrzel Jožefa, Maribor, Prešernova ll/II, zdravstveno izkaznico, izdano v Mariboru. 6189 Murko Barbara, Lancova vas 10, p. Videm pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. štev. 4667S. ser. številka 0290915. 6263 Mušič Ana roj. Matkovič, Bistrica 4, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 5160, ser, št. 0488472 (Črnomelj)! 5275 Mušič Martin, Trnovec 4, p. Metlika, osebno izkaznico, reg. številka 20414, ser. štev. 0544057 (Novo mesto). 3651 Miiller Aleksander, Ravne na Koroškem, Gledališka pot (barake), delovno knjižico, št. 254939/7580 (Slov. Gradec). 5475 Nadarević Sali, Ljubljana, Kosovelova, osebno izkaznico, reg. štev. 125 (Cazin). 6190 Nathigal Janez, Ljubljana, Industrijska ulica, zdravstveno izkaznico, št. 106101 (Ljubljana). 6076 Oblak Marija roj. Hojkar, Ljubljana, Črtomirova 21. delovno knjižico, štev. 154156/48836 (Ljubljana). 6491 Osterš Vladimir, Moravci 144, p. Bučkovci, osebno izkaznico, reg. št. 20384, ser. štev. F-0847634 (Ljuto-tner). 5569 Ovsenjak Marija, Murska Sobota, osebno izkaznico, reg. št. 49501, ser. št. 0131211 (M. Sobota). 5946 Pajk Ivan, Hrastje 13, p. Ljubljana, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Sarajevu. 6192 Papež Marija, Ljubljana, Kersnikova ll, osebno izkaznico, reg. št. 16197 (Novo mesto). 6027 v Pečečnik Franc, Velenje, Kidričeva 56, zdravstveno izkaznico, št. 859875. 6172 e Pečovnik Justina, Frajhajm 13p. Šmartno na Pohorju, osebno izkaznico, reg. št. 299*29 (Poljčane). 6063 Perčun Jožefa, Kranj, Struževo "0, osebno izkaznico, reg. št. 567, ser. sk 0176677 (Kranj). 5857 Pernoršek Jožefa, Maribor, Heroja Jevtiča 22, osebno izkaznico, reg. št. 3w86. ser. št. 0051516. 6000 , Pestotnik ing. Bogdan, Celje, Lenarška 28, osebno izkaznico, reg. št. 24567, ser. štev. F-0046877 (Ljubljana). 6108 Peterca Lovrenc, Dobrunje 32, osebno izkaznico, reg. št. 15052, ser. št. F-0134950 (Ljubljana). 6212 Pihler Jože, Ljubljana, Mar jakova pot 24, osebno izkaznico, reg. št. 46107 (Celje ok.). 6028 Plahutnik Ana, Brezje 10, pošta Stahovica, osebno izkaznico, reg. št. 9756, ser. št. 0456066 (Kamnik). 6215 Planer Avgusta, Sp. Gasteraj 27, p. Jurovski dol, osebno izkaznico, reg. št. 13121", ser. št. G-0162464 (Maribor). 2963 Pleško Antonija, Ljubljana, Vošnjakova 12, osebno izkaznico, reg. št. 97638 (Ljubljana). 6109 Plevnik Ivan, Ravne 115, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, številka 365574. 5782 Podvršček Ludvik, Snežeče 2, p. Dobrovo' v Brdih, osebno izkaznico, reg. št. 2394, ser. št. 0293*177 (Gorica). 5977 Polaner Martin, Vukovje 70, p. Pernica, osebno izkaznico, reg. št. 56748, ser. št. 892849. 6264 Popovič Marija, Selnica ob Muri 154, p. Šentilj, zdravstveno' izkaznico, št. 938850'. 6265 Poropat Nikolaj, Portorož, Šantja-ne 225, osebno izkaznico, reg. štev. 9574 (Koper). 6065 Potisek Ivan, Ljubljana-Šiška, železniški blok, osebno izkaznico, reg. št. 107995/54 (Ljubljana). 6214 Potisk Silva, Zg. Jablana 33, pošta Cirkulane, vozovnico, št. 9865 Glavnega odbora zveze slepih. 6266 Potočnik Franc, Hočko Pohorje 54, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 53793. 6001 Potočnik Ljudmila, Sv. Lenart 13, p. Selca nad Škofjo Loko, osebno izkaznico, leg. št. 39491, ser. številka 1210401 (Kranj). 6066 Povalec Ivan, Malečnik 16, osebno izkaznico, reg. št. 56059, ser. št. 0892200. ' 6002 Poznič Marija, Šentvid pri Stični, zdravstveno izkaznico, št. 493922/482-57 (Ivančna gorica). 6029 Požrl Ivanka, Studenec 23, pošta Ljubljana-Polje, osebno izkaznico, reg. št. 120636 (Ljubljana). 6110 Pračar Dušan, Kranj, Cesta JLA, 14, zdravstveno izkaznico, na ime Pračar Dušan (Kranj) in zdravstveno izkaznico, na ime Pračar Ljubomir (Ljubljana). 6215 Prezelj Ivan, Kregarjevo 16, pošta Stahovica, evid. tablico za avtomobil, znamke DKW, št.S-9376. 6216 Primožič Franja roj. Šinkovec, Ljubljana, Nazarjeva 2, osebno izkaznico, reg. št. 65014/51, ser. štev. F-0O873*24 (Ljubljana). 6077 Prdgar Draga,' Ljubljana, Kebetova ulica, blok 19, osebno izkaznico, reg. št. 136922 (Ljubljana) in službeno' izkaznico podjetja »Ljub-Ijana-transport«. 6158 Puc Marija roj. Pregelj, Podkraj 33, osebno izkaznico, ser. številka G-49262 (Gorica). 5655 Puklavec Marija, Maribor, Aškerčeva 20, osebno izkaznico, reg. štev. 3742, ser. št. 0001766. 6003 Račič Marija-Ana, Ljubljana, Parmova 33, osebno izkaznico, reg. št. 8 (Ljubljana-Bežigrad). 6078 Radič Julijana, Ljubljana, Koro-tanslca 30, delovno knjižico, številka 276137 (Virovitica). 6217 Razdevšek Stane, Poljčane, osebno izkaznico, reg. št. 17904, ser. št. 0772264 (Poljčane). 5978 Remih Štefka, Posavec 6, p. Podnart, osebno izkaznico, reg. številka 501817. 5979 Ribič Jože, Šentilj v Slov. goricah, osebno izkaznco, reg. št. 43914, ser. št. 195129, 6267 Ribič Olga por. Ledinek, Ljubljana, Dalmatinova 10, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. številka 6123/51, ser. št. 0028433, (Ljubljana), objavljen v »Uradnem listu LRS<, št. 18 z dne 2. VI. 1960, ker se je našla. 6111 Robič Andrej, Maribor, Tržaška 65, osebno izkaznico, reg. št. 1253, ser. št. 003265. 6268 Robnik Elza, Ruše 70 a, osebno izkaznico, reg. št. 16507, ser. številka 0574262 (Maribor ok.). 6174 Ručigaj Marija, Srednje Jarše 20, p. Domžale, osebno izkaznico, reg. št. 120760 (Domžale). 6030 Runac Mate, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, izdano v Zagrebu. 6159 Ružič Helena, Ocinje 33, pošta Rogaševci, osebno izkaznico, reg. št. 33032, ser. št. 0114842 (Murska Sobota). 6067 Sedej Frančiška, Lesno brdo 39, osebno izkaznico, reg. štev. 122870 (Vrhnika). 6112 Senekovič Kristina, Ciglence 4, p. Sp. Duplek, osebno izkaznico, reg. št. 5528. 6004 Sep Edvard, Smolnik 70, p. Ruše, zdravstveno izkaznico. številka 996804. 6005 Skala Emilija, Ljubljana, Vošnjakova 6, osebno izkaznico, reg. štev. 11910 (Črnomelj). 6160 Slanič Minka, Maribor, Ptujska 97, osebno izkaznico, reg. Št. 56551, ser. št. G-0193423. 6006 »Slavnik«, Koper, prometno knjižico za tovorni avtomobil, znamke »Mercedes«, št. S-8591. 6031 Soh Jože, Tibolci 76, p. Moškanjci, osebno izkaznico, reg. št. 35732, ser. št. 0069042. 6007 Sojer Stanislav, Plešivica 56, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. št. 135113, ser. štev. 0020585 (Ljubljana). 6143 Souvan Nina, Ljubljana, Mestni trg 24, osebno izkaznico, reg. štev. 136842 (Ljubljana). 6218 Stantič Vincenc, Ljubljana, Studentsko naselje, blok 4, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano v Ljubljani leta 1949. 6195 Starič Marija, Kranj, Koroška 9, osebno izkaznico, reg. št. 15726, ser. št 0520036 (Trebnje). 5724 Sterger Marjeta, Maribor, Vinarska 17, zdravstveno izkaznico, štev, 920797. 6008 Struna Milan, Šentjurje 20, p. Vel. Gaber, osebno izkaznico, reg. štev. 31707, ser. štev. 0334877 (Novo mesto). 6219 Šafarič Franc, Ljubljana, Trg revolucije 3, službeno izkaznico, štev. 571, izdano 4. III. 1939 od podjetja »Ljubi jan a-transport«. 6220 Šauperl. Anja, Maribor, Partizanska 6. osebno izkaznico, reg. številka 72214, ser. št. 0182551. 6009 Selih Franc, Ljubljana, Titova 52, knjižica o predvojaški vzgoji, izdano v Mariboru leta 1947. 6032 Šibila Erika, bolnica za tuberkulozo. Topolšica, zdravstveno izkaznico, št. 633787 (Celje). 5657 šimec Alojz. Ljubljana, Trubarjeva 20, osebno- izkaznico, reg. št. 83918/32 .(Ljubljana), 6161 Šimenc Jože, Studenca pri Kamir-ku. osebno izkaznico, reg. št, 145~b (Kampik), 6033 Simonovič Pile. zdaj Kozarišče, p. Stan trg pri Ložu. zdravstveno izkaznico. . 6151 Skerbinek Brigita. Maribor. Meljska 10! osebno izkaznico, reg. št. 70640. ser. št 0171276. 6269 Šket Rezi por. šribar, Trbovlje, Nasipi 17, zdravstveno izkaznico, št. 2»4455. 6072 ■ Škreblin Ana, Ljubljana. Ziber-tova 15, osebno izkaznico, reg. štev 8950 (Zagreb). 6194 Šlebinger Marija. Maribor, Aškerčeva 15. osebno izkaznico, reg. štev. 71490, ser. št. 0171829. 6010 Šmirmaul Viktor. Kamnica 125 pri Mariboru, osebno izkaznico, reg. št. 45706. ser. št. 0045892. 6270 Šonc Andrej. Brezovica 167 pri Ljubljani, osebno izkaznico, , reg. št. 59655/51 (Ljubljana). 6114 Šorli Milka, Ledina, p. Sevnica, zdravstveno izkaznico, štev. 598553 (Videm Krško). 5980 Špan Alojzija roj. Jazbec, Podvrh 11, p. Sevnica, osebno izkaznico, reg. štev. 44594. ser. štev. F-0389904 (Krško). 5981 Šrok Avgust, Maribor. Šentiljska 45, zdravstveno izkaznico, št. "13195 (Maribor). 6175 Stebla j Janez, Zapotok 20, p. Turjak. osebno izkaznico, reg. številka 52585 (Ljubljana). 6113 Štrbenc Jo'že, Ljubljana, šmartin-ska 64 b, osebno izkaznico, reg. št. 112914 (Ljubljana). 6116 Tetičkovič Marija. Pernica, Dragučova 20, osebno izkaznico, reg. št. 21193, ser. št. 0264503. 6271 Timošenko Nuša, Maribor, Maistrova 16. osebno izkaznico, reg. številka 68734, ser. št. 0169670. 6011 Tomažič Viktor, Pregarje 21, pošta Obrov, zdravstveno izkaznico, štev. A-173436 (Sežana). 52.20 Tovarna »Zlatorog«, Maribor, evid. tablico za tovorni avtomobil, znamke »Pionir«, reg. št. S-5895. 5762 Tovornik Ludvika, Hrastnik 5, osebno izkaznico, reg št. 133331, ser. št. 079956 (Trbovlje). 6073 Trčak Vlado, Maribor-Pobrežje, Ob Dravi 4, evid. tablico, številka S-5851. 6272 Trstenjak Lovro, Radomerščak 21, p. Ljutomer, osebno izkaznico, reg. št. 16177, ser. št. F-02404S7 (Ljutomer). 6237 Turk Marija, Maribor, Celjska 8, osebno izkaznico, reg. št. 42527, ser. št. 0044528. 6273 Ulčar Karel, Ljubljana, Židovska steza 4, zdravstveno izkaznico, št. 109712 in delovno knjižico, številka 24748/155022, obe izdani v Ljubljani. 6079 Urankar Pavle, Selce 4, p. Blagovica, zdravstveno izkaznico, štev. 159438 (Ljubljana). 6162 Uranker Angelca. Maribor, Smetanova 38, osebno izkaznico, reg. št. 5116, ser. št. 0010827. 6012 Urbančič Stanko, Ljubljana, Ci-linškova 13. indeks ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. 6221 Ušaj Marce], Vitovlje 83, p. Šempas. zdravstveno izkaznico, številka 676253. 6152 Vajda Neža. Sobetinci 24, pošta Moškanjci. osebno izkaznico, reg. št. 2715, ser. št. 902703. 3864 Vajngerl Marija, Maribor, Jadranska 5. osebno izkaznico, reg. št. 25469. _ _ 6238 Vavtar Avgust. Ljubljana, Jurčkova pot 151, osebno izkaznico, reg. št. 1554/51. ser. št. F-0025864 (Ljubljana). 6034 Velkavrh Janez, Hrvatini 114, p. Ankaran, vojaško knjižico, izdano v Tuzli. 6176 Verč Borut, Ljubljana, Trg francoske revolucije 5, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 6118 Vidmar Albin, Litija, C. Zasavskega bataljona 4, osebno izkaznico, reg. št. 5142 (Litija). 6119 VindiS Roza, Maribor-Studenci, Ruška 87, osebno izkaznico, reg. št. 13156, ser. št. 0019937. 6274 Vnuk Vinko, Dobrovce, p. Orehova vas, osebno izkaznico, reg. štev. 2427, ser. št. 0584937. _ 6275 Vodopivec Dita, Ljubljana, Vošnjakova 14, osebno izkaznico, reg. št. 3767/50 (Ljubljana). 6120 Vogrinc Jurij, Nadale, p. Žetale, delovno knjižico, št. 554/57. 6276 Vogrinec Rezka, DGD »Megradt, Ljnbljana-Polje, zdravstveno izkaznico, št. 005206 (Ljubljana). 6035 Vršič Marija, Maribor, Miklavška 15. osebno izkaznico, reg. številka 55288. 6013 Wabra Aleš, Ljubljana. Jana Husa 31, zdravstveno izkaznico, štev. 011763 (Ljubljana). 6117 Wolf Zdravko, Ljubljana, Prebi-nova 4, osebno izkaznico, reg. štev. 14538, ser. štev. 0814950 (Radovljica). 6121 Zajc Janez, Troščine 5, p. Grosuplje, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Grosuplje. 6222 Zajc Jože, Podgorica 68, p. Dol pri Ljubljani, osebno izkaznico, reg. št. 123692, ser. št. F-0874902 (Ljubljana). 6080 Zakrajšek Milan, Kraj tč 2, pošta Nova vas pri Rakeku, zdravstveno izkaznico, številka 166364 (Ljubljana). 6195 Zambrih Terezija, Selnica ob Muri 13. osebno izkaznico, reg. štev. 71045, ser. št. 0172381. 6277 Zega Franc Stojan, Komen 65, osebno izkaznico, reg. št. 604, ser. št. 0147873 (Sežana). 6240 Zgonc Ciril, Trbovlje, Ul. 1. maja 52, osebno izkaznico, reg.'št. 23570. ser. št. F-0724880 (Trbovlje). 6074 Zorc Franc. Kamnica 75, p. Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 957949. 6014 Zrimšek Marija, Kranj, Kopališka 6, osebno izkaznico, reg. št. 15500, ser. št. 0335559 (Novo mesto). 6036 Zrimšek Vinko, Mali Cirnik 10, p. Šentjanž na Dolenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 38, ser. številka ■ F-0727148 (Sevnica). 6100 Zupan Maks, Ljubljana, Pot na Drenikov vrh 3, knjižico o predvojaški vzgoji, izdano leta 1954 v Ljubljani. 6223 Zupančič Neža, Anovec 1, p. Zdole, osebno izkaznico, reg. št. 18533 (Krško). 6122 Zupanič Anton, jelenče 4, pošta Pesnica, osebno izkaznico, reg. ft. 61785, ser. št. 0179969. 6278 Žajdela Alojzij, Maribor. Ulica kneza Koclja 36, osebno izkaznico, reg. št. 11130, ser. št: 0831540. 6279. Žeks Frančiška, Maribor, Tržaška 13, gin. oddelek splošne bolnice, osebno izkaznico: reg. št. 38252, ser. št. 0040664. ^ 6280 Železnik Konrad, Plač 3, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg. št. 33320, ser. št. 0377350 in zdravstveno izkaznico, št. 898879. 6015 Židanik Milan, Neblo 1, p. Dobrovo v Brdih, tranzitno dovolilnico, št. 21/2 (Gorica). 6241 Žižek Jože, baraka Niklišič II, Jesenice na Gorenjskem, osebno izkaznico, reg. št. 58748. 6180 Žlemberger Robert, dom IKŠ-TAM, Maribor, zdravstveno izkaznico, štev 152423 (Maribor). 6281 Zokš Franc, Vidonci 2, p. Grad, osebno izkaznico, reg. št. 2S230, ser. št. 0109940 (M. Sobota). 5985 Žumer Jože, Ljubl jana, Teslova 4, orožni list za lov sik o puško, štev. 2124. 6196 Žvajker-Habjančič Gabrijela, Ptuj* Lackova 1. osebno izkaznico, reg. št. 52138, ser. št. 0279560 (Ptnj). 5646 Izdala »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jura C — Tiska tiskarna »Toneta TomSlća« v LI ubijani