St. 37.
V Trstu, v sredo 9. avgusta 1882.
Tečaj
DINOST
mKm hb v	m^smP mm
umsiio slovenskega političnega društva za Primorsko.
»▼ adinoati J« mofi«.
• KIMN« »s i . izhiiju 2 krat na teden vs:iko sredo in saboto o poludne. Cena za vsi- leto j<j O Riđ., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. 50kr. — Posamezne Številka si- iloliivi>j<> pri opravništvu in v trafikah v Trsti po & kr., v Gorici in v Ajdovščini po O Ur. \ m'«nntnt, reklamacije in Inserate prejema Opravnlitvo »via Zonta 5«.
Vsi dopisi se pošiljajo Uredništvu »via S. Lazzaro« Tip. Huala; vsak mora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vrueujo. — Jnsernti (razno vrste naznanila In poslanice) ie zaracunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi lokami ne plačuje za vsako besedo 2 kr.
Najboljši lek proti Irrcdenti.
V soboto <o nekateri uplivnejši Slovenci dočakali prav tlel ne stvari: — Irredentarji od ene, vlada od druge struni, ali -o se, da pridejo okoličani v Trst, ter d,i se pridn ž.jo drugim tržaškim Slovanom in se maščujejo za to, kar se je zgodilo nekaterim Slovencem, ranjenim vsled zavratnega napada Irre-dente.
Zarad tega so pr poročevali toliko Progressovci, kakor tudi vlada nekate im našim ljudem, naj upli-vajo na okolico, da s ne zgodi ta nesreča. Policija je imela stroge ukaze in sliši se celo, da je bil pripravljen en bataljo > vojakov. Bil je tudi pri nas nek Prog reso vi *c in nam priporočal, naj uplivamo na mir, a mi s no odgovorili, da se ni treba bati okoličanov. kateri n< poj le jo po kostanj v Žrjavico za druge, a da svetujemo, i aj se z okolico pravičnejši ravna, ker drugaČ- utegne resnično pri kakej priliki kaj nastati, ker v okoli i vre in ni treba, nego iskre, da poči drugačna bomba, nego je bila ona Irreden-tovska.
In res so okoliča i lepo doma ostali in pripustili vik in k'ik po mestu mestnemu mešanemu ljudstvu. Okoličani pa so vedno pripravljeni, da branijo sebe in svoje mestne brate in vse dobre Avstrijce, kadar bi poskušala irre leuta s kako rabuko, kakor se je to pretilo.
Ni treba misliti, da je okoličan zgubil pogum zato, ker so mu z li orožje; denes on še več misli in več ve, nego p prej. vojna proti Irredenti, proti lahonstvn pa lil bila njemu bolj sveta, nego Turčinu vojna za grob proroka. — Mi ne odobravamo sploh nobenih surovih Či ov in napadov, mi smo samo hoteli reči, da Avstrija v Trstu more imponirati tudi brez vojal.ov, in to je n ijlepši dokaz, da se tukaj ni treba uklanjati nekej stranki, ali se celo bati la-honskih naklepov.
A hoteli smo le reči, da taki naravni, navdušeni branitelji Avstrije zaslužijo tudi priznanja po državi, da zaslužijo, da jih država pred vsem podpira in skrbi za njih narod ni, duševni in zmotni napredek.
Mno o se govori i• i ugiblje tukaj in drugod, kako misli vlada p »stopati odslej. — Konservativni krogi tržiski se bodo gotovo tudi ta pot potezali za neodloč o postopanj ■. za paktiranje s Progressovci, lovili bodo zop' t lepe miši. rekali si bodo. ta Pro-gresovec je uže n iš, druzega ujamemo, tretjega pritisnemo itd., to j • sta<-a komedija.
Da bi -e p i tukaj uvedla odločno slovanska politika, proti temu bo lo v prvej vrsti viši uradniški
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske Črtice, splsuje M. Skalovič.)
(Dalje.)
Lju Istvo je bilo mnogo zdivjano, in kakor so
1 »o gozdih zverine tulile, tako so'se roparji, oso->ito poleg glavnih cest, potikali, Za hrambo romarjev so se v onej dobi na mnogih prelazih naselili vitezi templarji. Bili so na alavnej cesti, ki je i z T'-ti držala v Ljubljano, pri Lokvi. in na drugej resti, ki j skoz Opčine vodila na Kras in vlpavskoskoz Dutovfje, morda so bili po nekih znam-njih sodeč, 11 l| na R»piemtabru templarji. L. 130~< pride škof Rinald Ravenski na Kras, da spodi templaije iz njih tabrov in posestev, kajti njih red seje zatrl. Skof Rudolf je združil okolo 1. 1312 cerkev -v. Marij* z ono sv. Justa, da je postala sedajna stolna eerk v sv. Justa. Benedke niso mirovale, o vsake j priliki s0 kazale nadvlado po morji in ako so Tržič mi hoteli im«ti kaj prekmorskega blaga, morali so ponižno prositi Benečane za do-zvoljenj , tako so dobili dozvoljenje 1. 1311, da smejo pripeljati 1 100 starov pšenice iz Apulija. Novejši zgodovinarji tržaški in talijanski trde, da je neka str inka v Trstu držala za Benečane, mej njimi glavni vodja nek žlahtnik, prej Škofov oskrbnik. Marka Rmfo. Ta je hotel da se stare pravice zopet škofij povrnejo, a zarota so ovadi in ubogega Marko Ranfo ubije razkačena drhal in njegovo hišo do tal razruši, m ves rod se vekomaj prepodi iz mesta L 131:5. Mnogo je o tej zaroti pi«al (in sanjal!) Kandler, pa vendar prav malo iz vestnega. Ker je bil Marko I. 1311 sodeč v Gorici, torej v grofovej službi misli, da je bil menda viteškega rodu, a uže pred t. j. v mirovnej pogodbi 1. 1235 je bil načelnik poslancem tržaškim, ki so zvestobo prisegli repu-
krogi, v drugej vrsti konservativni Italijani ia v tretjej vrsti »fakcijozni«, katerin je tudi nekaj v Trstu in imajo upliv v »rumenej hiši« na velikem trgu. Slovencem se morda vrže kaka koščica, toda tadikalna preraemba načela za vladanje težko prodre. Naš pesimizem je opravičen, upira se na mnogo, mnogo skušenj. Vendar pa imamo upanje v bodočnost, ker homatij v Trstu ne bode še konca in na zadnje morajo vendar zmagati zdrava načela. Nasvetov, kako bi se moralo tukaj vladati, slišali in čitali smo vse polno. — »Neue Freie Presse« je celo pokazala pri tej priliki svojo pravo barvo, da je namreč tudi ona v službi Irredente, ker ona zadnjo opomina, naj bode bolj previdna, da jej ne pridejo do Živega Slovenci. — Drugi nemški listi zopet svetujejo veliko strogost, posebno proti mestnemu starešinstvu in Progressovcem. a Slovani jim pri vsej tej reči nič kaj ne diše. — »Tribune«, list, ki zagovarja interese večine državnega zbora, ta pa se pač odločno poteza za Slovane. Ta list nasvetuje. da je treba pred vsem razpustiti mestni zbor in postaviti vladnega komisarja, potem malo pregledati državne urade, ker tudi tam bi se utegnolo najti mnogo bolnega, in vse to nadomestiti se zdravimi močmi, s
Eosebnim obzirom na Slovane; nadalje svetuje »Tri-iine«, naj se zopet uvede okoliški bataljon, katerega so se lahoni najbolj bali, in konečno svetuje tudi, naj se zabrani v Trst tolikim tujcem, začenši od padovanskih doktorjev pa do fakinov, naj se rabijo v Trstu povsod le delalci okoličani, Kraševcl in drugi Slovenci in Hrvatje.
Vsi ti nasveti so gotovo pravi in tni jih odobru-jemo, da bi se le našla osoba pri vladi, katera bi jih hotela izvršiti, ker o mogočnosti ni dvomiti.
Mi sami smo uže večlfrat pravo zadeli in svetovali. osobito pa se sklicujemo na članek o Dalmaciji v št. 33 našega lista, akoprem nekateri »politiki pri kavi« našemu listu odrekajo potrebno odločnost. Odločnost in načelnost morate torej značiti tukajšnjo deželno vlado; v tem so denes edini vsi »prdvui avstrijski patrijotje.
A mi mislimo, da bi se tržaško praŠanje še lepše in pravilnejše rešilo, ako bi zopet po nekakem oživela »Ilirija«, dane rabimo nekaterim strašne besede: »Slo-
*) Kaj ne bi se, ako vidimo, da so celo nekateri uradniki na strani Progresovcov, in da so mej načelniki teh zadnjih cel6 c. k. notarji, kateri pnv očitno delajo
S roti namerom patrijotov in vlade; skoro bi človuk mislil, a je vse to, kar se godi v Trstii, neka ma<;hiavelUsti<Sna nakana p'-oti Slovanstvu, ako bi ne bili prepričani o poštenosti sedanjega minlsterstva.
bliki v imenu vsega mesta, nu 1. 1313 so Benečani zopet zahtevali, da TrŽačani Beneikan zvestobo prisežeio. in mogoče, da je stari Marko s škofom (beneš'cega rodu) vred zahteval, da Trž čini glede na svetost prisege, ponove zvezo z Benečani. A razsrjeni T'žačanje na te zahteve planejo na Mar-kot (, zvlečejo ga iz mesta (?) in sramotno umorć. Strahovito so bile strasti vzburjene, ker v mestnih statutih (zakonih, postavahj 1. 1319. je clo določeno bilo, da kdor koli dobi kacega moškega Ran-fovega rodu, naj ga kar ubije ko uada. in ženska naj se na grmadi sežge ko coprnica (vešča), in povrh dobi ubijalen Ranfov 400 iiber (6D0 gl I.) nagrade (Statnto I. II. a 38.)
Kandler sumi, da so žlahtni Ranfi imeli svoj grad brezoviški tabor pri Matariji, a ni povedal od kod ima to noti -o, le tako menda sklepa iz sličnosti iinena žlahtnikov Rob (tudi Raabijd so tam stanovali, pa Rob je drugo nego Rmfo Vžupnlškem zapisniku bazoviškem (1. 1027) nahajam pisano sicer, da so plemeniti Rob se nazivali tudi » li Re-fimbecgo«. a tudi to ne da še pravic da bi stavili Ranta in Reftmberga vse v en koš. K večemu, da iz neke posebne določbe v inest. ih statutih (1. I. a 107.), po katerej vsak, kdor bi živega vrana uj d in mestnej gosposki prinesel, dobi en sold iz mestne blagajnice (7 kraje.); — solino po sličnosti imen raab (vran, krokar) in Ra ah, da so Trža-čanje celo gavrane sovražili zaradi izd ijaica Ranfa, ali Riiba (?) = gavrana? Vsa mesta, ki so vedno bila nekako ognjišče in središče duš*»voe >a d banja, imela so svoje posebne zakone ali statute. T »k statut je imel Trst uže po nekoliko 1.1150. a iz onih do-ločeb gl-de Ranfove rodbine in druzih je dokazano, da vse točke onega zakona, ki v začetku pravi, da se je pisal I. 1150, gotovo niso iz one dobe, nego poznejše, storjene po sur ti R infovej (1313) in to še le 1.1319. Kakšne prebivalce je mesto imelo, posnema se očividno iz mnozih oddelkov
venija«. Vsak državnik mora spoznati, da so 3 deželni zbori v malej Primorskoj prava nesmisel v administrativnem in v političnem obziru. — Tudi je tržaški štatut unicnm v Avstriji in tudi v Evropi. Včasi je namreč tržaški zastop zjutraj starešinstvo, popoludne pa deželni zbor, okolrei pa je ta zbor vedno le despot. V deželnem zboru istrskem se ravna tako, kakor bi bilo zasedanje kde tam v Abbruzzih; Istra je sploh tako nekam zasebna, izolirana od druge Avstrije, da se ni čuditi, da tam še vedno sanjajo o levu svetega Marka, posebno pa v mestih na obaliu. Vse to silno pritiska na neko pre irugačbo, Avstrija mora te dežele nekako bolj navezati na svoje središče; ona mora združiti za zdaj vsaj vse Primorske dežele s Kranjsko, naj pa bode potem glavno mesto Trst ali Ljubljana. Napoleon I. je hipoma spoznal, kako je tr»ba vladati, on je bil velikan kot državnik, in on je precej, koje prišel v te dež de, spoznal za praktično in koristno, da združi vse južne dežele avstrijske v eno samo politično administrativno celoto: Ilirijo; tudi zdaj bi bilo to združenje koristno v gmotnem obziru in najboljši lek proti lahonstvu.
Res je, da se bodo konservativni Italijani protivili tej ideji, a tem naj se zagotovijo narodnostne pravice po posebnej narodnostne) postavi, v drugem pa bi le pokazali, da so slabi Avstrijci, ako ne bi se udali. Sicer pa more v tem obziru le krona sama si vzeti neko inicijativo, in kakor je krona obveljavila zdaj obstoječi red, prav tako mote ona morda v soglasju z državnim zborom premeniti ta red in ustvariti novo politič io-admioistrativno grupo. Kder pa gre za obstoj in korist cele države, tam ne velja ozira jemati na pomislike nekaterih italijanski n krogov in zastarelih državnikov, uradnikov itd.; ako se hoče osrednja vlada sklicevati na občno voljo ljudstva, tudi to more; občno glasovanje (plebiscit) gotovo bi izpal v nje zmislu.
Zatorej pa bi bil prav z laj ugoden čas, da sc začnejo sklicevali tabori po Primorskem in Kranjskem in da se tudi naši državni poslanci posvetujejo, ako bi bilo mogoče kaj storiti v t-j z idovi. Morda bi bil to jesen celo mogoč sho l v Ljubljani ali Trstu uplivnejših rodoljubov iz vseh slavenskih pokrajin.
Razmere so zdaj jalco ugodne in prav hi bilo, da bi se pod uplivom zadnjih dogodkov v Trstu začelo ozbiljno misliti na o Istranitev nevarnosti in na izvršitev prve točke našega narodnega programa. Dobro pa bi bilo, da bi so precej začela ta zadava prav živo razpravljati v ružni u listin. K višku torej, rodoljubi slovenski, posebno pa Vi, naši poslanci in voditelji!
statuta n. p. v določbah dveh najstarejših zadrug krčmarjev (vincarjev) in suknarjev, glede prvih je ostra zapoved »mešeiarjem« (—i »meseti■ se Dkrat imenuje), kako se imajo ravnati, in j-rle lć drugih, koliko smejo zahtevati za osuknjo« (— »de snehinia« se v § 91. I. trikrat imenuje —). Isto tako je določeno posameznim rokoielcem, koliko smejo plače tirjati, in da se jim po dovršenem delu ima dati »likof« (»licollum«). Da imajo novi naseljenci hiše zidati v okraju »Prelaze« (prelaser, kar ie nekemu ital. gospo lu popačeno iz: »prae liuin Ltzari«?!) očividno: »pri lazi«, zunaj mestnega obzidja. A predaleč bi z išli, da navedemo še drugih prič slovanskemu značaju takratnega mestnega prebivalstva, a še veliko več bi jih imeli, da nam so ohranjeni ostali zapisniki, kakor so zaukazani v mestnem statutu: »Naj se napravi velika knjiga iz kožnic (pergam 'ne), da še noter z ipišejo vse stvari zadevajoče tržaško občino« (1. I. a. 7.5) in: »Nij se napravi velika knjiga, v katero se vpišejo vsi tržaški mestni stanovniki, in vsako leto naj so Iniki popišejo prebivalstvo od hiše do hiše« (1. II. a. 159.). Od vseh teh knjig ni slelu več, a da so uže tačas tudi mnogo slovanskih listin pisali, pričuje v treh jezikih: latinskem, nemškem iu hrvatskim (istrskem) v i. 1325 napisati »Razvod istrijanski«; za ljudi latinaki i lirv itski a »gospoda sebi snraniše jezikom nemškim«. Sredina Istre okolo Pazina (— menda iz starega: Pucina, ali pečina — foiba pazinska —) je bila »knežja« pazinska; gornji del proti Trstu je spadal pod oglejskeg i patrijarha (v listini: oglejski»Po Ireki«), in neka primorsk i mesta (Rovinj, Poreč, Umag, Cittanuova) so uže bila v lasti Benečanov. (»Naša Sloga« 1*73 1. 2.—14.)
(Daljo prihodnjič.)
EDINOST.
Tržaška razstava.
Rekli smo uŽe, da je tržaška razstava znamenita, ▼elika, podudljiva in da bode tudi Slovencem mogla prav dosti koristiti, mi smo in bomo navduševali naše občinstvo za razstavo; nas ni treba zato še posebno prositi, morda cpIo v novošepmj obliki, nam ni časnikarstvo edino le reklama, kakor nekaterim nemškim listam. Čudimo pa se, da nas razstavni odbor nekam »vornelun« prežita in nas ne smatra kot enakopravne z drugimi tukajšnjimi listi, akopram ima naš list v notranjem, posebno na Primorskem, Kranjskem zgornjej I>tii vtč upliva in naročnikov, nego dva nemška v Trstu iz'azeča lista skup.ij. Pa, kakor rečeno, ne oziramo se na ošabnost onih gospodov, vemo, da nas držo za »minorum classis«, pri vsem tem pa ne obsojamo dobre stvari zarad osob. Kakor rečeno, razstava je vredna, dajo pri lejo ogledati naši ljudje. Je to dostavljamo, da ho še le v 8. do 10. dneh popolnoma dovršena in daje najboljše, da jo pridejo ogledat naši ljudje prve dni septembra in sploh v mesecu septembru.
Danes začnemo z nadrobnim popisovanjem razstave in sicer prinesemo pred vsem razvrstitev ali program razstave po razredih, kakor so: Oddelek A. Rudarstvo.
1.	razred. Raznovrstne rude, različni kameni, ilovice, premog, surovo železo.
2.	razred. Modeli, obrisi in slike, zadevajoče rudarstvo in dotično obrtnijo.
3.	razred. Naravne in umetno napravljene mini-neralne vode.
B. Kmetijstvo in Gozdarstvo.
1.	razred. Poljedelstvo (žita, redilne rastline vsake vrste, korenike, lan, konoplje, zelenjad).
2.	razred. Vinarstvo in sadarstvo.
8.	razred. Predmeti umetnega vrtnarstva, cvetice, šopki in drugi izdelki umetnega vrtnarstva.
4.	razred. Gozdarstvo. Razni izdelki iz lesa, gozdarska semena in predmeti gozdarske obrt nije sploh.
0.	razred: Surovine iz živalskih pridelkov (kože, volna, med, surovi osek itd.).
C. razred: (Živinska razstava) odpade.
7. razred : Kmetijsko vsakovrstno orodje in polje-deljskl, vinarski in drugi dotični stroji.
K razred: Kmetijsko stavbarstvo.'Načrti hiš. hlevov, kanalov itd.
9.	razred: Ribarstvo v sladkej vodi.
10.	razred: Znanostne poskuSevalne štacije. — Zbirke v namen povzdige kmetijstva.
C. Obrtnija.
1.	razred: Sredstva za vožnjo. Vozovi, kočije, vagoni itd.
2.	razred: Stroji in orodje za malo obrtnijo. Različno orodje za vsa rokodelstva, mali gonilni stroji itd.
3.	razred: Izdelki za vživanje. Moka, kruh, biskot, konserve, izdelki sladčičarjev. vino, pivo žganje, olje, ocet, tabak itd.
4.	razred: Kemični izdelki. — Vsi izdelki po kemičnem potu napravljeni, kakor sol, mjilo. sveče, barve, flrnezi, žvepljenke itd.
5.	razred: Izdelki iz surovih metalov. Železno orodje, peči, noži, orožje itd.
ti. razred: Izdelki iz kamenja, cementa, stekla in ilovice.
7.	razred: Pohištvo. Vsi za sobe, kuhinjo in sploh za hišo potrebni izdelki.
8.	razred: Tkanine, sukno in drugo blago za obleke, izdelane obleke, kvečkarije, šlekarije itd.
9.	razred. Izdelki iz kož in druzih živalskih sirovi n.
10.	razred: Izdelki iz kavčuka in gutanerke.
11.	razred: Papir in dotični izdelki.
12.	razred: Grafične umetnosti. Izdelki tiskarne, rezlarstva, fotografije itd.
18. razred : Obrtnija malenkoatii. Galanterije iz raznin surovin in izdelanega blaga, kakor iz papirja, roževja, iz školk itd., igrače itd.
14.	razred: Zlatarska umetnost in njej sorodne obrtnije, srebrn ina, zlatanina, biseri itd.
15.	razred: PomoČno orodje za znanosti in umetnosti.
10. razred: Stavbarstvo in njega umetnosti.
17. razred: Tehnični poduk. Načrti, učni pripomočki, dela tehničnih šol.
0. Mornarstvo.
1.	razred: Modeli ladij in različni izdelki v namen mornartva.
2.	razred: Pridelki morja, morsko ribarstvo, zbirke, karte, zadevne pomorsko znanje itd.
Oostavek.
Kulturno zgodovinske in trgovinske zbirke za spoznanje napredka narodov, njih obrtnije in trgovine. — Po .tern programu popišemo mi razstavo, in sicer razred za razredom, kolikor to mogoče. Pred vsem pa pride veliki vodnjak (aquarium) in pa hrvatska izložba.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naš cesar i nemški sta se včeraj seŠla v Išlu in trdi se, da je ta shod velepomenljiv, ker ste se obe cesarstvi po posebnoj Bismarkovej želji trdno zvezale.
Cesar jo zaukazal, da se ima onim vojakom, ki so se vdeležili lansko leto bojev zoper upornike v Dalmaciji in Hrcegovini, kakor tudi uradnikom, kateri so služili v vojski, všteti v službo vojno leto.
V Galicijo pribeglih judov so je zadnji teden vrnolo na Rusko 739, begunov pa je tam Še 6121. Pariška »Alliance israelite« je skle-nola 300 rodbin, okoli 12000 osob na Francosko naseliti, sprejemala bo pa le take, ki dokažejo, da so se katerega rokodelstva dobro naučili. Judovski odbor v mestu Hrody pa je sklenol, vlado prositi, da bi dovolila nokoliko stotin judov v avstrijskih deželah naseliti.
»Sarajevski list« razglaša civilnega adla-tusa področje, po katerem so mu podvržene vso civilne gosposko ter ima pravico poročati no-posrednje ministerstvu, potem ukaz o uredbi deželne vlado, ki se razdeli v tri oddelke: za notranjo upravo, finance in pravosodje s tremi vodji na čelu, ki so podvrženi civilnemu adlatusu.
Pri bosniškej upravi so bili imenovani: legacijski tajnik Kutschera vodjem administrativnega, konsul Anger vodjem pravosodnjega otdelka, konsul Muller okrožnim načelnikom v Sarajevu in konsul Oliva policijskim vodjem.
Madjarski časniki trde, da se Bosna in Hrcegovina v prav kratkem času v Avstro-Ogersko vtelovite, prej nego se to sploh dozdeva. Pravijo, da bo pred sklicanjem delegacij, to je meseca oktobra, to državnopravno prašanjo uže rešeno, ker čas jo zdaj jako ugoden.
Vnanje dežele.
Italijanski kralj je našemu cesarju telo-grafično izrazil svoje studenje nad tržaškim atentatom.
Ruskega carja kronanje so jo preložilo na 18. maja 1883 in to vsled tega, ker je prestol-nik, ki se kronanja vdeleži, še premlad.
Novo francosko ministerstvo je sestavljeno. Načelništvo in zunanje zadeve je prevzel tajnik Duclerc, notranje zadeve Palieres, trgovinstvo Pierre Legrard, javna dela Deves, pravosodje Develle, finance Tirard, Mahy( Billot, Janre-guiderrg ostanejo. Berthelot prevzame naučno ministerstvo.
Mej kristijani in Turki v tgornjej Albaniji je zopet vstala svada, katero so provzro-čile dogodbo v Egiptu. V Skadru na trgu so nekateri krščanski gorjanci pušili, predno je oznanil strel iz kanona, da je Ramazan rainol, zato so jih Turki napadli in pretepli. To pa je kristijane razjarilo in maščevali so se s tem, da so hodja (turškega popa) ujeli, ubrili, slokli ter mu križ na čelo užgali, potem pa ga spustili. To jo pa Turkom največja sramota.
Angleškega parlamenta zbornici so ne morete zediniti o zakonu zastran zastale zakupnine. Ker neČe nobena zbornica odstopiti od svojih nazorov, zato se najbrže spodnja zbornica razpusti, ako dogodbo v Egiptu ne bodo vpljivalo na odjenljivost.
Angleška in turška vlada ste si uže v nasprotji; Angleži namreč zahtevajo, naj so postavi v Egipt poslana turška vojska pod angleško vrhovno poveljstvo, Turki pa tiijajo, naj ang'eška vojska zapusti Egipt, ko se turška izkrca. Sejmour zato preti, da turške vojske ne pusti na suho.
Angleži so imeli uže boj s prednjimi stražami Arabijeve vojske. Ako je verovati angleškim poročilom, vrgli so iz vseh posicij sovražnika, ki je pustil na bojišči mnogo ranjenih in mrtvih. Po boju pa so so Angleži zopet umaknoli v prejšnje posicije.
Arabi jo izdal razglas, v katerem dolži angleško vojno brodovje, da je iz maščevanja, ker so so branile trdnjave, streljalo mej neobo-roženo prebivalce mesta Aleksandrije. On so je zato umaknol z vojaštvom iz Aleksandrije, da se mej neorožene prebivalce ne bode več streljalo. Natnestni kralj jo angleškim vojakom odprl mestna vrata in zarad tega izdajstva ga jo sultan odstavil. Sultan zdaj pošlje vojake, da Angležo iztirajo. On sam (Arabi) zasedo o svojem času Aleksandrijo, ter bo z muzelmani iz Carigrada vred kaznoval neverniko in domačo izdajice.
Velika skupščina v Kairu jo sklenola, da so ničevi vsi kedivejevi ukazi, katere je izdal in katere šo izda.
Po zadnjem poročilu je egiptovska vojska proglasila Arabi pašo za namestnega kralja.
Dopisi.
v , 1 . J.	30. julija 1882.
V	nedeljo dne 23. julija je imela Greta narodni ples pod milim nebom. Fantje so bili tu letos dokaj marljivi. Uže v petek 21. julija so visoke jambore v zrak molele svoje osti. Na najvišji je vihrala avstrijska zastava i pod njo — slovenska trobojnica? — kaj še'
—	italijanska »tricolore« je imela čast letos na Greti po zraku plapoljati!
Ali to je biio v petek, na žalovanja dan mogoče, daje »tricolore« vihrala v žalost Gretarjem, ker je narodna reč pri zadnjih volitvah v IV. okraju preža-lostno propala. Ali le en sam dan so imeli čast novi talija naši na Greti opažati to prekmorsko zvezdo, ker v saboto je ni bilo več i tudi ne v nedeljo, na plesa dan. Morala je tedaj kaka poštena roka še toliko vpliva imeti, da jo je velela otstraniti. Nismo verjeli, da kaj tacega učukamo. No, na Greti narodna zavest
—	lahko vestjo trdimo, spi še spanje pravičnega. V narodnem vinogradu v tem telu pomanjkuje delalcev. Ves drugačen obrat jo imela stvar v Rojanu, v nedeljo 30. julija. Ta dan se je i tu praznovala narodna veselica, na Buchlerjevem prostoru. Tu sti ponosno po zraku vihrali dve slovenski trobojuici, i tako pričali o narodu, tla se svoje narodnosti zaveda, kar je vse hvale vredno.
Nijedne^a nemira ali nereda ni bilo — vse se je izvršilo prav gladko; kar je zopet v čast našim ro-janskim mladeničem.
Vsako leto je bilo pri Pertotu na ta dan polno, a letos, vrag ga vedi, pustili so ga v miru na zidu sedeti, morda so mu še zadnje volitve in Gesare po glavi rojile. Vsa vesela družba, mladeniči in možje so se vtaborili pri 12 murvah, stari pri Boletu. Uinoje so samo ob sebi, daje naš Andrej, komisar, ali kakor ga ljudstvo zove, župan, bil pri grupi mladih. Pozno v noči. ko uže čas na razid opominja, počastila ga je neka osoba z nekim nagovorom, pa je uže vrag svoje rožičke vmes vtaknol. Tam pod slovensko zastavo se oglasi neka majhna osoba, rekoč: Nemate li v Rojanu enega krila, da bi tisto bane oblekli? na to je postal smeh, krohot in ploskanje v vsej družbi. And rej če se je vzdignol in po vojaško difiliraf, da je pa bolj »rogomentno« stopal, spremljala ga je družba z mačjo godbo. Tukaj se vidi, da Rojanska mladina zna ločiti luliko mej pšenico. Živili Rojanci!
Še eno žeijo izražamo — glede cest.
Pred crkveno slavnostjo na čast župnijskih pa-tronov so se toliko požurili oni, ki imajo to reč v rokah, da so počedili vse poti. klance itd.
Ali v tem je treba vstrajnosti, započeto delo nadaljevati i paziti, da se pota vedno v dobrem stanu hranijo — sploh pa, kar se tiče snage po nekojih krajin — to prav gorko priporočamo.
To priporočamo kompetentnej strani, ker mora I ona znati, da se nahajamo v omikanem Trstu, — a ne ▼ kakej blatnej ogrskej vasi.
Nekateri posestniki imajo to pregrdo navado, da V8akojakin odpadkov, grupeza itd. vozijo na hodišča. Taki naj se kaznujejo, če ne posluhnejo prvej prepovedi.
Gospod župan, če Ima trdno voljo, takim lahko na prste pokrca. I to želimo!
Iz Divače, 6. avgusta.
{Spomladanska letina, razrušeni nemški steber do Adrije in občinska volitev.) Pri nas na gorenjem Krasu je bila letos srednja letina za žito, razen pšenice, katero je burja v cvetju nekoliko poškodovala. Sena je biio malo, in sicer po dourih travnikih za tretjino manj od lanskega, po slabih pa le polovico. Formentin, fižol i krompir do zdaj Še lepo kažejo; da ne bi jih poletna vročina uničila!
Prišel je pred malo meseci tuj nemški gospod na tukajšnjo železno postajo, najbrže ud nemškega »Schulvereina«, ter je ukrepal z nekaterimi tukaj-šnimi gospodi, da se vrine nemški učni jezik v našo ljudsko šolo, in tako zida nemški most do Adrije.
Ponudilo se je tukajšnjemu g. učitelju K. Bo-gatcu 200 forintov letne nagrade, ako noče biti po volji, — Ali čast, komur čast gre, on ni hotel na noben način te ponudbe sprejeti, ampak je ponudbo energično odbil.
Zadnjo nedeljo predpoludne je irnela naša kata-stralna občina, kakor po navadi vsako tretje leto, občinsko volitev v Šolskem poslopji. Izvolili so namreč 6 občinskih svetovalcev in 3 namestnike v tako imenovani občinski zbor. Omembe je vreino v tej zadevi, da je tudi neki bližnji trdi reuegat bil za občinskega svetovalca izvoljen, kar se nam jako čudno z li. Ker ima biti prve dni prihodnjega tedna volitev občinskega načelnika, zatorej se vam, dragi ob-činarji, toplo priporoča, da takega moža izvolite, kateri bode zato sposoben in vesten v svojem delu.
Da jo pa naša soseska na pravej podlagi občinskega napredka v novejšem času, o tem ni potrebno dosti govoriti, kajti to je dobro znana stvar.
Koper, 6. avgusta.
V	sredo bomo imeli tukaj malo volilno bitko; volili bodo namreč mali posestniki koperskojja okraja svojega zastopnika v deželni zbor poreŠki. Kandidata sta d\a: Italijani so postavili nečega notarja Del Bello, Še precej zmernega Italijana, a kandidat »Naše Sloge« in »Edinosti« je znani rodoljub, gosp. Spiričič, kateri utegne prodreti. Čudno se nam |e zdelo, ko smo v oficijozuej »Adriji« čitali popis slav-nosti v Miljah o priliki pohoda nadvojvo le Karola Ljudevita in nismo našli z nobeno besedico omenjenih Slovencev.
Ker pa so v Miljah Slovenci bili prav tako močno, č« ne močneje zastopani, kakor Italijani, naj mi bode dovoljeno, da konstatiram, <ia je nadvojvodo pozdravilo v Miljah mnogo slovenskih županov in da »a je ljudstvo pozdravljalo ne le z »Evviva«, te-muč tudi sč »Živio«, da je tam močan pevski zbor
E D I N O S T.
dolinski prepeval lepe slovenske pesmi, katere so se občinstvu in nadvojvodu prav dopadle, tako sicer, da je nadvojvoda, ko je pregledoval veterane, stopil tudi k pevskemu zboru, ter ga pohvalil in pevo-vodjo, nosp. Bunca, natančno vpraševal o razmerah zbora itd., da so pevci in za njimi mnogo občinstvo po Miljah korakali za slovansko zastavo; vse to se je godilo, in uradni list ni niti z besedico omenil Slovencev, kar kaže, da v nekih krofih še zdaj ne spoznavajo važnost slovanskega življa na jadranskem morju.
Z »ortškesa 5. avgusta.
(Nadvojvoda Karol Ljudevit v Šempetru. — Humor. — Tržaška razstava. — Prezidatve cerkva na Goriškem. — Črnice, — Suša. — Otiina.)
Da ste imeli 2. t. m. visocega pokrovitelja razstave v Trstu, da ^a je drugi dan videl staroslavni Oglej, to ima vsaj nekoliko konvenicijonalnega lica; a da je cesarjev brat, nadvojvoda Karol Ljudevit, o svojem prihodu v Gorico 4. t. ra. obiskal v Šempetru družino pokojnega bana gr. Coronlnija, to je čin hvaležne uljudnosti, ki mej drugimi krepostmi znači našo cesarsko dinastijo. Šempeter je bil ves v zastavah, i slovesen zelen obok je sprejel visocega gospoda vtem ko je čvrsta veteranska banda godla avstrijsko himno. Nj. ekscelenca, grof Coronini, bivši predsednik državnega zbora, sprejel je nadvojvodo v uniformi, dragon-skega polkovnika. Slavaklici so bili živahni. Šempeter tega dneva gotovo tako k malu ne pozabi. Ko se je nadvojvoda 4. t. m. vračal iz Ogleja, obiskal je najprej Gradiško, kdor so ga posebno entuzijastično sprejeli, od tam pa se je peljal v Gorico. Spremljal ga je namestnik, baron Deprelis, vozil pa sam baron Oskar Ritter. Po vseli vaseh, koder se je vozil, spremljalo ga je ljudstvo z navdušenimi »Evviva«, vse vasi so bile odičene se zastavami, in obče se je razlegal po Furlaniji grom topičev. še najlepši sprejem in najlepšo odiČenje je videl nadvojvoda, ko je prišel v Podgoro na slovenska tla, kder so ga Slovenci kaj presrčno pozdravljali. Ko je bil še v Podgori, začeli so uže grmeti topovi na goriškem gradu; od mosta do gostilne, kder je ostal nadvojvoda, delali so špalir veterani. Ko je došel v hotel, čakale so ga oblastnije in razne deputacije, katere je sprejemal zaporedoma; otem pa je obiskal bolnišnico milosrčnih bratov, o aterej se je izrazil jako pohvalno ter prijorju čestitah Dobro misel je Vaš dopisnik iz Notranjskega sprožil o humorističnom listu. Pravega še nemarno, tako da bi človek uže mislil, da so Slovenci kovi kis-leži, ki ne marajo za humor. To pa ni res, baš narobe pa. Kdor ljudstvo poztia, ta tudi ve, da se mu poštena šala — pravi humor —- res prilega. Te dni so v C. pripeljali pijanega popotnika pred župana. »Od kod ste?« vpraša ga predstojnik. Ali bodisi, da je bil preveč nabit, ali ni hotel, odgovoril le ni ter molčal je ko riba. Župan se jezi »od kod ste?« sili v pijanca. »I no,« oglasi se G—Ški kovač, ki je blizu stal, »ali ne vidite, da je — Pivčan ?■
O tržaškej razstavi se tod mnogo govori. Veliko jih pride v Vaše mesto prej ali pozneje. Bomba je ljudstvo razkačila. Irreleutovci so to dosegli, česar gotovo niso hoteli, obio veliko nevoljo. Želeti je, da se ta gnjusad enkrat iztrebi. Iz demonstracij se yidi, da je Trst i ostane velezvesto avstrijsko mesto. Živi Trsti Bog daj sijajen vspeh tržaškej razstavil — Cerkve se na Goriškem pridno popravljajo. Ni davno, kar se je cerkev zdatno ponaredila v Otlici; prav zdaj sem zvedel, da se tudi v Črničah cerkev zdatno širi, še več bi jo, ko bi drage malbe to dopuščale. Tu žive znani i čvrsti narodni tci, mej njimi vrli dekan, g. čibilf; unet patrijot, župan i veleposestnik g. Fr. Leban, ki marsikedaj pomoči tudi narodno pero, i drugi. Ker sem pri Lrinčan, naj povem, da se je davno opustil strmi klanec, i da se je napravila rnojsterska cesta iz te vasi pvoti Selam. Naj sklenem ta dopis, in naj le Se povem, da je — suša. Koruzi posebno gre do Živega. Z Bogom I
ix Šentvida pri Ljubljani 7. avgusta.
Tukaj po Gorenjskem hodi jeden vaših Krašev-cev, mestno oblečen, na eno oko škiljav, zna Čitati slovenski, prodaja na papirji podobice, katere na vozički samotež vozi in zna prav uruo pod klobukom papirne kroglice prestavljati, skoz mizo prebijati in tudi požirane skozi život loviti.
Ta mož trosi strašilno novost, da je v tržaškej razstavi tudi mašina, v katerej je skrita bomba, ki bode zažgana v trenutki, ko pojde cesar mimo. — (Temu nesramnežu bi morala policija ustaviti nepošteno rokodelstvo, boljše rokovnjaštvo. Ured.)
Ozimno žito je dobro plenilo, ovsa in jate reži bode polno predalov, krompir je z irav in sočivje, posenno fižol polno strokov. Ljudstvo je zadovoljno, veselo; tudi Vaši Tržačani, katerih ninogo pri nas zdravi zrak uživa, uže imajo lepo rudeče obličje.
. , v .	ŠkoQaloka 2. avgusta.
L.eiosiije leto je prav obilo ptujili gostov pri nas, vreme je ugodno. Naši kmetje so, hvala Bogu, vendar le spravili letos žito pod streho, kajti redko je, dane bi potolkla toc.i. Naši mestni očetje si prizadevajo na vse moči, da olepšajo mesto, napravili so vodotoke po spodnjem trgu, da ni več videti one smrdljive tekočine, ki je oči in nos žalila.
Vodnjak na velikem trgu se predela in olepša, kar je prav potreba, odsek zato se mnogo trudi, za kar mu vsa Čast gre. Letošnje leto se mora pa posebno ponašati z praktično polepšano in popravljeno veliko cerkvijo sv. Jakoba. Naš prečestiti g. župnik ni miroval prej, dokler se ni vse potrebno delo v cerkvi izvršilo. To se umeje, da stane na tisoče gold., pa g. župnik se tudi te ovire ni ustrašil, ampak potrudil se je na vsako stran, da ustreže srČnej želji vseli farauov, za kar so mu pa tudi vsi hvaležni. Pri nas se je začelo na bolje obračati, vsako leto se je o cerkvenem žegnanji čulo o pretepih, letos je, hvala Bo^u, vse v redu Izišlo; fantje so kupili praha, da se je mestni patron slovesneje praznoval, in daleč
po hribih je odmeval pok topičev. Da pisana Loka zgubi Še en madež, naj bode prva skrb naših mestnih svetovalcev, da napravijo v ulici za kasarno vodotoke, kajti ta ulica je res umazana. Loka ima veliko prihodnjost in zaradi zdrave lege postane sčasoma splošno zračeče za ptujce.	Pavlč.
Domače in razne vesti,
O cesarjevem prihodu v Trsi poročajo z Dunaja, da pride še le po 8. dnevu meseca septembra i da pri tej priliki obišče tudi Gradec, Maribor, Celje in Ljnbljano ter da se bo v vseh mestih dva do tri dni mudil. Drugi hočejo zopet vedeti, da cesar pride v Trst 28. septembra, da 29. obišče razstavo, 30. pa odpre slavnost v spomin petstoletnice. Koliko je resnice na tem, tega pač ne moremo vedeti, najbrže pa o tej stvari še nič gotovega ni bilo skleneno.
Vmcščenje mil. Škofti v nedeljo se je vršilo natančno po programu prav veličastno. Vreme je bilo krasno. V vseh mestnih cerkvah je zvonilo, in neštevilna množina ljudstva se je tlačila na ulicah, kder je šla procesija, h katerej je došlo mnogo duhovnikov iz vseh krajev škofije. Pred stolno cerkvijo sv. Justa 80 pozdravili viš|ega pastirja gosp. c. k. namestnik z vsemi svetovalci, vojaški' in mornarski poveljnik z mnogimi častniki, in mestni župan s številnimi odborniki itd. Po prihodu v cerkev je prebral v to določen duhovnik z lece papeževo pismo (breve), v katerem je naznanjeno imenovanje novega tržaško-koperskega Škofa. Potem ga je pozdravil v. gosp. prošt dr. Scbneider v imenu duhovnikov, In mili škof je odzdravil z lepim govorom. Nazadnje je lula slovesna služba božja, po katerej je sledil «te-deum». Istega dne je izdal novi škof prelep pastirski list, v katerem poudarja posebno »ljubezen — edinost in mir«.
Zadnje patrijot tč ne demonstracije
v Trstu imajo vehkansk vspeh. Irredenturji so se poskrili kakor miši. Podobe in druge reči, ki so preveč spominale na blaženo deželo, kar zginole so iz prodajalnic, marsikatera Garibaldijeva slika se je snela i na nje mesto postavila podoba našega cesarja. V Independentovih prostorih je visela neka velika alegorična podoba, kazoč Italijo v svojej moči i Blavi; zdaj tudi te ni več. — Mi sploh nismo demonstracijam prijatelji, vzlasti onim ne, kder se dela škoda, a zadnje demonstracije, če tudi se ne ujema b policijskim redom, bilo je treba, ker tržaško prebivalstvo je bilo sebi in državi dolžno, javno pokazati, da ne odobruje rovarstva in izdajalstva, in dobra je bila ta demonstracija tudi zato, ker je »Irredenti« strašen udarec. Zdaj pa ima dolžnost vlada, da ta udarec naglo in dobro porabi, da zatre glavo pe-klenskej kači, ki strup bruha mej mirno in pošteno prebivalstvo. — Govori se, da se je mestni župan silno razsrdil nad demonstracijo, ter deželnemu namestniku pretil, da pojde k cesarju, ako se jim konec ne stori. — Ne vemo, kaj bi bil tam opravil. Naš župan sploh zgubi vse zaupanje z njegovim čudnim postopanjem.
O zadnjih zmešnjavah. V soboto zvečer je bil ves Trst v strah«, da prihrume okoličani v mesto in se spravijo na »neodrešene«; a okoličani so ostali doma pri svojih loncih in samo mestno niže ljudstvo se je zopet zbiralo na velikem trgu in tam kričalo zoget: »Abbasso il Progresso, abbasso Vidacovich, abbasso il Municipio itd.«; policija pa je vporabila vso eneržijo, da je ljudstvo v kratkem času razgnala. Tudi v nedeljo je bilo tu pa tam kaj slišati; a denes je uže zopet vse mirno; kakor smo uže zadnjič omeuili: še ta teden nekoliko, a drugi teden bode stvar le še živela v spominu, mir se je uže povrnoi v Trst. Dokaz temu je, da je bilo v nedeljo na razstavi kakih 6000 ljudi, torej demonstrativna vdeležba. — Ljudstvo je govorilo in instinktivno vlado opozorilo, kde so gnjezda »Irredente«. — Naj se toraj naši ljudje ne boje zahajati v Trst na razstavo; za varnost je zdaj boljše preskrbeno, nego pred atentatom. Da bi bila »Irredenta* kaj močna in korajžna, nastopila bi bila te dni, ko jo je ljudstvo provociralo; a namesto tega so mnogi znani vodja one stranke bežali iz Trsta, nekateri celo na Kranjsko.
Razstava* Vsak dan dohaja v razstavo pri-merno dosta občinstva; v nedeljo jo je obiskovalo 1900 plačujočlh osob, zvečer pri koncertu vojaške in ciganske godbe pa se je nabralo do 4000 ljudi, katerih je mnogo ostalo do 11. ure v noči. Ogrsko vino v čardi in tudi pivo v vseh paviljonih je izvrstno; želimo si v Trstu vedno enako dobivati. Samo to smo opazili, da natakarji v čardi raznim miteijam delajo poljubne cene, — to se mora odpraviti. Tudi v nekaterih »hotelih« so gospodarji cene previsoko nagnali. Naj bi dotični odbor temu v okom prišel. Zadnja dela v razstavnih dvoranah naglo napredujejo, in kakor smo povedali, od 15. naprej bo vse dovršeno. Obiskovalce iz dežele opozarjamo, da sta tudi sosedna tovarna mašin »Stabihmento tecnico• in ogromni Lloy-dov arzenal pristopna in zelo zanimljiva. V mestu pa se je včeraj odpila v muzeju »Revoltella« razstava krasnih kipov in slik. — Korist razstave se je začela uže v prvih dneh dejanski kazati. Tržaški mizar Janz je dobil uže naročilo za 7000 fr., nek drug raz-stavec celo za 700.000 gld., i še več njih za manjše svote. Obiskovali eiu iz dežele priporočamo gostilno »k jelenu* na »Veduta Romana« blizo kavarne »Fa-brisu, na razstavi pa restavracijo pod hrvatskim paviljonom, kder se točijo izvrstna sremska vina.
BelalMko podporno društvo dela velike priprave za biago-lovljenje zastave 10. septembra. Videli smo načrt za slavnostni prostor in moramo reči, da bode kaj lepega. Te dni se je oglašilo podporno društvo iz Ajdovščine, da pride in corpore sč zastavo, najbrže pride tudi močna deputacija goriških
veteranov z godbo na slavnost in z društvo n »Kolo« iz Zagreba je odbor v dogovorih zarad toček, katere bode pelo omenjeno društvo.
IzpU gluhonemih v Ciorlcl se je 31. julija v splošnjo zadovoljnost mnojih odličnih poslušalcev izvršil. V zavodu je bilo 41 slovenskih in 38 italijanskih gojencev.
Iz poročila goriške gimnazije posnemamo, da je bilo tam koncem šolskega leta 3-53 učencev, po veri 321 katoličanov, 5 evangelikov in 7 judov; po narodnosti je bilo vpisanih 138 k slovenskej, eno-liko k italijansKej in 57 k nemškej. Žalostno je tO, da se slovenski h učencev število od letf\ do leta manjša, italijanskih pa množi. Z odliko je Šole dovršilo :!9, s prvim redom 215, dvojko je dobilo 40 in trojko 10, 20tim pa je dovoljeno ponoviti preskušnjo po počitnicah.
Na fforlškej realki je bilo koncem šolskega leta 180 učencev, prištetih |e 31 slovenskej, 130 ita-lijanskej in 24 nemškej narolnosti. Šolske poduke je opravilo 18 z odliko, 12G je dobilo prvi red, 22 dvojko in 7 trojko, 11 dijakom se je dovolilo ponovito preskušnjo po počitnicah.
Bolska narodna čitalnica je Imenovala v občnem zboru častnim udom slavnega pesnika S. Gregorčiča.
Društvo za podporo rokodelcev v Ajdovščini nam jć poslalo jako natančen račun
0	troških in dohodkih za prvo polovico tega leta. Uže iz tega računa se da sklenoti, da je v društvu najlepši red, ki je duša vsakej zadrugi. Ker popolnoma pravilno sestavljenega računa zarad njegove obšir-nosti ne moremo natisnoti, zato priobčujetno le glavne podatke: Društvo je še prav mlado, ker je bilo osnovano pred polutretjim letom. Ono ima sedaj 112 rednih in 19 podpornih udov. V zadnjem poluletji je imelo rednih dohodkov 297 gld. U kr. in troŠkov 247 gld. 95 kr., tedaj je ostalo prebitka 49 gld. 16 kr. Podpore je dalo bolnim udom 156 gld. 55 kr. in za dva pogreba 3;J gld. 40 kr. Plača zdravniku in stre-žaju je znašala 41 gld. 50 kr. in vse druge potrebe le 14 gld. 50 kr. iz česar je razvidna druga potrebna lastnost: varčno gospodarstvo. — Lastnega premoženja ima zadruga uže 1220 gld. 60 kr., ki je varno
1	pametno naloženo, večinoma v ljubljanskej hranilnici. Ako bo to društvo tudi v prihodnjo tako razumno delalo, kakor je doslej, o čemer nič ni dvomiti, pridobi si v malo letih lep kapital, ki rokodelcem ne bo nosil le bogatih obresti, temuč njihovo rokodelstvo si pridobi tudi ime in tako postane mnogo plodnejše. Tu veljata pregovora: »v edinosti je moč«, m: »iz malega raste veliko«.
Gosp* grof Hohenwart, državni poslanec, prisegel je v saboto v Ljubljani pri gosp. deželnem načelniku kot dedni stolnik kranjske dežele (Grbland-truchsess).
Slovenščina v srednjih šolah. Poročili smo uže, da se slovenščina uvede kakor učni jezik na spodnjej gimnaziji v Ljubljani, Kranji i Novem mestu. Dotična ministerska naredba se glasi takole: a) V I. in II. razredu je slovenščina učni jezik za vse predmete; nekoliko je izvzeta le nemščina, pri katerej se uže v I. razredu, kadar to omogoči napre-dovalni pouk, rabi nemški kot učni jezik poleg slovenskega, da se tedaj v II. razredu uporablja slovenski jezik lev posredovanje razumevanja. V vsakem teh štirih razredov so odločene nemščini po štiri ure na teden, h) V III. in IV. razredu je nemščina učni jezik za nemščino in grščino; za druge predmete je slovenščina učni jezik. Pri prevodih iz Caesarja sme se poleg slovenščine rabiti tudi nemški jezik. Nemščina se poučuje v III. razredu po 3 ure, v IV. razredu po 4 ure na teden, c) V relativno obligatnih ali prostih predmetih — iznimši petje — poučuje se v nemškem jeziku; vender naj se učenci po razmeri učiteljeve sposobnosti seznanjajo pri telovadbi z običajno slovensko, pri petji z nemško terminologijo. Pod jednakimi uveti sme se pri priliki vaditi tudi slovenska stenografija. Po razmeri izpolnjenih predpogojev nastopi za šolsko leto 18*2/83 ta le sprememba v dozdanjej Šolskej upravi: 1. V I. razredu se uvrsti geografija in matematika mej učne predmete z slovenskim učnim jezikom. 2. V II. razredu se poučuje naroslovje tudi v drugem poluletji slovenski Nemščini se določijo 4, slovenščini 2 uri na teden. 3. V III. razredu se nadaljuje pouk v latinščini z slovenskim učnim jezikom. V bodočih šolskin letih se uvaja slovenščina pogori razvidnej določbi sukcesivno.
Veselica na Brezovici pri Borovnici na korist »Narodnemu domu* je bila zadnjo nedeljo jako sijajna. Ljudstva se je zbralo jako obilo iz sosednjih krajev in vladala je splošna navdušenost. Za »Narodni dom« so se nabrali lepi denarji.
V Cirčarcah pri Kočevju je 1. t. m. pogorelo 15 hiš in gospodarskih poslopij. O.^enj zanetila je neki — zlobna roka.
Fiziko za nižje gimnazije, realke in učiteljišča je spisal g. Jakob Gebular, realkin profesor v Gorici. Natisnola jo je Hilarijanska tiskarna v Gorici, obsega 6 pol v velikej osmerki in velja 80 kr.
Kje smo? Pri Doinbovaru na Odrskem delajo novo železnico, tam je tudi bilo 200 hrvatskih delal-cev, katerim pa je podjetnik manj plačeval, nego Madjarom. Vsled tega so Hrvatje odpovedali delo in nastal je prepir. A kaj se zgodi: Madjari z velikem broju napadejo Hrvate z orožjem, kolci, pobijejo jih 26, mnogo več pa jih ranijo. — 8 nesrečnih, uže ranjenih Hrvatov se potegne v nek bližnji hlev, a ko Madjari te zapazijo, žažgejo hlev, pred hlevom pa stražijo, da noben Hrovat ne pobegne, tako, da je vsili osem po strašnih mukah umrlo. Ali ulj to kanih, isko?
Obljudeni Mart. Astronom Schiaparelli v Milanu je zapazil na Martu ravne prekope, ki so 1000 do 5000 kilometrov dolgi in fe tedaj sueški kanal le
EDINOST.
igrača proti njim. Ti prekopi vežejo vsa morja mej sabo. Angleški astronom Proktor iz tega sklepa, ii * so te prekope nare lili prebivalci na Martu.
Podmorski telefon. V Havri na Francoskem so zadnje dni poskusili telefonirati na laiijo, na katero so napeljali podmorski kabel, in dokazalo s» je da se po kablu glas še dosti razločniše in krep'^ejše čuje, nego po zraku napeljanem Iratu, kar je ludi verjetno, ker se popolnoma sklada z naravnimi zakoni in se je uze pri brzojavljanju v prekmo>ske daljne kraje, n. pr. v Ameriko in Indijo, potrdilo, (/is tedaj ni več daleč, ko bo mogoče iz Evrope v Ameriko govoriti.
»Društvo tiskarjev, kamenopiscev in kaimno-tiskarjev za Kranjsko« praznovalo bode letos s^ojo Gutenbergovo svečanost v Trstu 13. t. in. V to svrno odpeljejo se društveniki in corpore to saboto 12. t. m. z mešanim vlakom in se udeleže vkupno tudi v nedeljo 13. t. m. razstave v Trstu.
Telegram „Edinosti".
Koper, 9. avgusta. Gosp. Vekoslav Spinčić
je pri (lenagnjej volitvi izvoljen s 60 glasovi, proti 13. Zmaga torej slavna! Živili vrli istrski Slovani! Živio poslanec Spinčić!
Ljudska veselica v Sežani.
Bela Sežana jo zopet osvetila svoje lice pred slovanskim svetom; veselica, katero so ohdotnl rodoljubi napravili v korist »Narodnemu domu«, bila je velikanska, to so more reči brez vsacega pretiranja, ker tako p »ročajo tudi nemški in italijanski listi in je tudi dokazano po dohodkih. — Mi TrŽačanl smo se odpeljali ob uri popoludne s posebnim vlakom, kateri je vzei nekoliko gostov v NabreŽinl in na Prošeku.
Vdeležila so se izleta V9a tržaška slovenska društva; čitalnica, delalsko društvo, »Sokol« z depu acljo v pre-krasnej sokolskej opravi, veterat.sk) društvo, njemu na čelu sam predsednik Račke; tako da nas je došlo v Sežano nad 400. — Ob 5. uri je došel vlak v Sežano, na kolodvoru nus je čakal ln pozdravil Župan, g. Mohorčič, Sežanci pa so nas pozdravljali s6 streljanjem lz topi 2,i v se živiokllci ln godba z »Naprejem«. — Pričakovali so nas na kolodvoru tudi drugi poprej došli gostje iz Ljubljane. Postojne, Senožeč in od drugod s Krasa, mej ljubljanskimi gosti smo videli gospode dr Stare-ta, dr. Papeža in J. Hribarja, tajnika društva »Narodni dom«.
—	Postojnski gostje, čitalničarji, so došli se zastavo v velikem^ številu; ti so tudi začeli se zastavo na čelu odhod v Sežano, velika množica jo korakala v Sežano, akoprem ne po taktih godbe, nič manj pa dobre volje; ko pa smo prišli v praznično oblečeno Sežano, nismo se mog i zdr-ževati navduš. nih živioklicev, ker Sežana nas je res lepo, hratovsko sprejela in na vse napravila neizbrišljiv utlsek.
—	Ne moremo se zdržati, da ne bi pri tej priliki odkritosrčno pohvalili sežanskega župana, kateremu gr« hvala uze zato, ker ji iz Sežane napravil najlepšo vas na slovenskem svetu, podobnišo mestu, nego je marsikateri drugi kraj, ki se ponaša s pridevkom : mesto. G MohorHiH j« energičen, znajden mož bi ima srce za občno blagost
Ce je cesar sam priznaval njegove zaslugo, gotovo je bilo to na pravem mestu, to mora priznavati vsak, kdor pozna tega moža. Kmalo po našem dohodu se je začela na prekrasno in u <otno odičenem vrtu g. Skaramanpe tombola. Po tomboli je igrala godba pešpolka Jelačlč skoro sanie domače, kar je poleg dobre kapljice jako navd ševalo vso občinstvo, katerega se je bilo nabralo nad 2000. -Zdaj pa smo morali skoz smrečje, cvetice in ncStevilno lutfic napravljeni rov ali tunel na drugi še lepše odlčeni slavnostni prostor; tudi tam je bilo vse v zastavah, cveticah, na eiiej strani je stal oder, na dolnjem kraju vrta pa je bilo kakih 10 do 12 brejarjev. katere so posebno naša dekleta kaj zaljubljeno po strani gledala — Našega poročevalca je prašalo tržaško dekle, zakaj je vstop 50 sold'»v, da je to preveč, a ko jo zverne, da vstopnina velja tudi za ples. odgovori mu dekle: »potem pa uže,« potem je p. se več vredno«. Predno se je začela beseda, došel je glavar; godci so ga sprejeli s cesarsko himno, katero je ljudstvo poslušalo gologlavo in pozdravljalo z ogromnimi živiokiici. — Godci potem zagodejo potpouri iz slovanskih napevov, in zopet navdušeni klici
Zdaj stopi na oder pevski zbor, sestavljen v -činoma iz gg. učiteljev oko ice in Krasa. — Da so ti gospodje izvrstno peli, ni treba besede; s:ij so oni vodje vseh naših izvrstnih zborov, torej je bil to pravi cvet, prava samamaščina. dejal bi Kraševec; posebno lepo, precizno so peli krasno skladbo rajneega Koejančtča: »Oblačku;« jaz bi bil to skladbo lzteh grl poslušal še 10 krat. — Da so želi pevci mnogo zaslužene slave, to se u meje. — Govor gospoda župana Mohorčič-a o »Naradnem domu« ni bil le duhovito in pr merno sestavljen, temuc tudi izvrstno govo'jen Ce smo g. M. poznali do nedelje kot spretnega Župana, spoznali smo gu v nede-deljo tudi kot dobrega govornika; tako lepo in pravilneje govoril, d i je njegov covor ljudstvo večkrat pretrgalo s sklici odob-avanja: »Ma bravo il podestd«, rekel je nek Italijan drugemu blizu mene stoječemu.
Igra »Kateri bo« vzbujala je mnogo smeha, role so bile v dobrin rokah, večinoma gg. učiteljev, katerih ne moremo zadosti hvaliti zaradi njih prizadevanja ra narodnemu polju. — Po besedi se je poslovil odbor veteranov in g Ra.-ke-ju ja napravilo občinstvo tudi ovadijo zarad njegove hrabrosti; zahvalil s.-je sš: »Živili Sežanci!«
O ples i poročati, moral bi >isati obširen podlist-k ; to rečem, da sam tudi jaz posknšil plesati; toda ni šlo. pri vsem tem, da sem lehkonog »Sokol«, ker gnječa je bila prevelika. - Dekleta so bila zadovoljna — in to ja zadosti, in ko so bili plesalci v največem ognju ob 11'/« uri, odšli «mo mi Tržačunl, godba nam je zagodla še csarsko h mno in »Naprej« Mi pa smo dobre volie ko*akali za trombo enega »Sokola« na kolodvor. Da je bilo v Sežani fletno, dokaz je to, da je mnogo naših zamudilo vlak in še le drugi dan prišlo v Trst. Pohvalili smo župana, a tudi on ne bi bil mogel nič storiti, da ni Imel tako dobrih poma-gacev. torej tudi tem presrčna zahvala, posebno na predsedniku čitalnice. Pohvalno moramo omeniti tudi sežanskih gostilničarjev, ki so nam postregli z dobrim teranom, dobrimi jedačami in vse po primerno nizkej ceni.
Veselica v Sežani ne mine nam tnko hitro iz spomina, vzbudila je v nas želj", da bi vsaj vsako leto enkrat napravili tak lep izlet. Koliko je dala veselica, o tem poro-(jimo drugi pot, ko cJobomo raport finančnega ministra sežanskega. na vsak način je dala SeŽma šh precej velik kamen za »narodni dom.« Bog živi lepo, belo Sežano!
Listnica opravništva: Ker se je od t. avgusta nepričakovano veliko Število novih naročnikov oglasilo, ter se je tudi v rabakarnah »Kdinost* popolnoma razprodala, tiam je števi!k ">5 in 3H. zmanjkalo. Tedaj žalibug nekaterim gospodom, ki ao se zadnj.- dni naročili, z njima no moreme ustreči Novim naročnikom še en h rat naznanjamo, da so list mora naprej plačevati vsaj za '/* leta Ker nekateri gospo ije tožijo, da list l—'3 dni prepozno dobivajo, izjavimo, da to ni nikdar krivda opravništva, katero vse številke odpošilja s prvim poštnim vlakom, nego dotičnih poštnih uradov.
Tržno poročilo*
Kava — v najboljšem obrajtu, cene trdne z nagibom, da še poskočijo. Te dni prodalo se je 1000 vreč navadne kave Rjo po polnih cenah. Rio dobra velja denes gld. 45 do gld. 63 in čez. Portoricco gld. 90 do gld. 95, Java gld. OS do gld. 89, Cevlon piant gld. 91» do gld. 13G.
Sladkor — brez spremembe, cene brze popustljive; na razstavi je kupila te dni ena sama firma tržaška 24000 vreč sl idkorja, kar znaša čez 700.000 gld.
Petrolje — Došla je ena ladija s petroljem, v kljub temu pa so cene nespremenjene in 5e precej trdne, denes stane petrolje Še vediio gld. 9.50.
DomaČi -pridelki. — Za maslo je nekaj prašanja po cenah zadnjič naznanjenih, po fižolu pa nič, vse prič i kuje novo blago.
Žito. — Došla je ena ladija ruske pšenice, katera je bila prodana precej po gld. 11.25. Koruza v slabem obrnjtu, malo kupčije, cene so od gld. 7.75 do gld. 8.10. — Vse drugo blago brez posebne spremembe v cenah in položaju.
Borano poročilo.
Kurzi jako občutljivi, v pondeljek prav slabi, v torek sopet trdni in viši, nagib papirjev je za više kurze, ker iskani so sopet posebno državni papirji. Valute so slabše, kurzi torej niži, kar velja tudi glede diviz.
Dunajska liorma
dne 8. avgusta. Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru .... 77 » 75 »
Zlata renta..........95 • 80 »
1860 državni zajem.......130 • 60 »
Delnice narodne banke.....8,-7 » — •
Kreditne delnice........32'2 » — »
London 10 lir sterlin......119 « 85 »
Napoleon...........9 » 51 »
G. kr. cekini.........5 » 64 »
100 državnih mark.......58 » 55 »
St. 529.
Razglas.
Oddaja se izdelovanje občinskega vodnjaka v Nabrežini. Polvzetniki, ki že|e prevzeti to delo, naj pošljejo svoje oferte do 13- avgusta t. 1. podpisanemu županstvu, pri katerem si lanko vsak tudi ogleda nače rt izdelovanja. Delo je cenjeno na 1500 goldinarjev. Županstvo v Nabrežini, dne 3. avgusta 1882
Gaharija,
župan.
G. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtd
v Tr«lii.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenjc v vsih kombinacijah. Glavnloa in reserva društva dne 31. decembra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.-
reservni fond od dobičkov.....
« « za pokritje premikanja
vrednosti efektov . ......
Premijna reserva vsih oddelkov . . .
Reserva za škode ........
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih.......... - 13,206.696.47
C25.927.02
161.500.-G,G38.505.— 284.591.-
Skupni znesek vsih škod plačanih od
1. Ih38 do 1881.......gld. 103,255.007 57
Urad ravnateljstva Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—3
ROČNI MLINI
stiskalnice za grozdje
in za konserve iz sadja. Sesalke in cevi iz železa,
Plinovi molori
OTTOVI, popolneja in bolj ekonomična sistema.
Deset njih se rabi v TRSTU.
v
Železne cevi.
Zaloga portlandskega cementa in hidravličnega apna,
Stavbeni stroji.
SCHNABL & O.
v Trstu via Carintia 17. 23—12
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S Nicolo št. II, v središču mesta, priporoča svoje lepe prostore po nizkej ceni. 21—7
Drogerija A. B. ANGELI
Piazza deli a legna št. 1 v Trstu.
Zaloga oljnih barv lastne sestave, tovarna šopkov (pinzolnov) nemški, angleški in francoski lak., itd., kakor tudi velika izbirka
mineralnih vod
naravnost iz prvih virov.	6—5
Prodajalec vseh barvinih tvarin za c. k. vojno marino.
FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. prlv.
Stabilimento Austriaco di credito
per Commercio ed Industria.
VERSAMENTHN CONTANT1 Banconote: 3% annuo interesse verao preavviso dl 4 giorni
3vi°/p * * M » » 8 »
37,70 • » * » » 30 »
Napoleoni: 2'/2% annuo interesse verso preavviso di 30 giorni
2'U°/0 » »	» » n 3 mesi
3% » » » » » 6 »
Banco Giro: Banconote 2'/8% sopra qualunque somma Napoleoni senza interesni
Assegni
sopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leo-
Soli. Lublana, Hermannstadt, Innsbruck, Graz, alisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese.
Acauisti e Vendite
di Valori, divise e incasso coupons l/3°/0 prov-vigione,
Antecipazioni
sopra Warrants in contanti 5% interesse annuo franco di provlgione. Medlante apertura dl credito a Londra l/,% provvigione per 3 mesl » EfTettl (j% interesse annuo sino 1' importo dl 2000
per importi superiori rasso da convenirsi. Trleate, 17 Maggio 1882.	(18)
w Važno za kmetovalce! _
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi na obroke po prav ugodnih pogojih dobro znane Lanz>ovo
ročne mlatilnice.slamoreznice itd.
katerih se je v malo letih izpečalo ogromno Število 98 tlso5 komadov, kar je gotovo najboljši- spričevalo in priporočilo. — Tedaj na nogel Združite se po dva ali več skupaj lune zamudite ugodne prilike, kajti korist pledć dela in časaje tolika, da se kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
Pojasnila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja-
12-8
Pristna
rogacka slatina (kisla voda)
sveža, savinski Sir v opečnej podobi, posebno dober, kovinska pomada za lišpanje, prah za lišpanej in poliranje, najboljše čistilo na svetu, piča za ptiČB mrav-Ijinčina jajca, — tekoče oljnate barve v najboljšem nrnežu iz lanenepa olja, najfinejše obribane, za mazanje uže pripravljene; vse to po najnižjej ceni: 4—4 Mallč & Pllcker v Olji. na Štajerskem.
Bolestni |»l*K, želodca, sapnika, početo jetiko, pluhio in mehur j evo prehlajenje. naduho, kalcij nervozni in pasji itd. ozdravljajo
hlepeki
katere napravlja
P. PRENDINI lekarnifiar v Trstu.
Velika denašnja raba izdelkov iz smole me je nagnola, da sem napravil pravi izleček iz norveške smole, ki je boljši od onega, ki dohaja ix tujih dežel. Ti hlepčki imajo enako moč gledć vode in smole, jemljo se dosti lažje, lažje sc prebavljajo in so dosti ceneje od onih.
Za obrambo ponarejanja jc na vsakem hlepčku vtisneno na enej strani ime narejalca PRENDINI i na drugej strani beseda Catrame.
Prodajajo se v TRSTU v Ickamici PRENDINI v škatljicah po 40 kr. in sc dobivajo v vseh dobrih lekarnicah vsacega kraja.	20-20
Cone ure.
pošiljam proti povzetju in Če komu niso povšeči, vračam denar; zato je vsaka naročba brez nevarnosti.
I ura na cilinder iz srebrnega nikla z verižico, poprej 12 gld., zdaj 5 gld. 25 kr. I ura na sidro iz srebrnega nikla z verižico, poprej 15 gld., zdaj 7 gld. 25 kr. I sreberna re-montolr-Washington z verižko, poprej 30, zdaj le 17 gld. I ura Iz pravega 8rebra na sidro s patentnim kolesjem in verižico. poprej 25 gld., zdaj 12 gld 25 kr. — Zlate ure za gospe poprej 40 gld., zdaj 20 gld. z ovratno verižico. Zlate remontoir8, popreilOO gld. zdaj 40 gld.
Poroštvo za 5 let. Pli. Fromm, urar, na Dunaju, RothenthurmBtrasat nasproti Wollzeile.	12—4
Lastnik, društvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA. v Trstu.