Vabimo Vas na otvoritev nove trgovine ža kmetijstvo, ribolov in prosti čas 1 A J I*. “l 1 I 'h ■,'i ■ l-l l ‘ rtV. J l-l r.i \‘l n Murska Sobota, 20. maja 1993 • Leto XLV • Št. 20 • Cena 80 SIT J t I I 6 i-r I ■ ir ti 't;. 'J P L 1 'Jf, v, ,1 i1 .1' It l' ll ll I spodbujal zasebno pobudo in LUDVIK KOVAČ 'a, ^ i( L Ji stran 2 vestnik, 20. r PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Romunski predsednik Ion Iliescu se je na povabilo predsednika Milana Kučana mudil na Štiridnevnem uradnem obisku v Sloveniji. Govor je bil o razpletu krize na Balkanu in ustavitvi vojne v BiH ter o prihodnji ureditvi razmer na tem območju. Predsednika sta govorila tudi o dvostranskih odnosih. Iliescu se je srečal tudi s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in predsednikom Gospodarske zbornice Slovenije Dagmaqem Šusterjem ter predstavniki slovenskih podjetij, ki sodelujejo z Romunijo. ■ LJUBLJANA - Posveta o lokalni samoupravi so se udeležili člani državnega sveta ter predsedniki občinskih skupščin in izvršnih svetov. Govorili so 0 izhodiščih za pripravo posebne seje državnega sveta na to temo. ■ LJUBLJANA - Republiška vlada bo preuredila obveščevalno službo, zato bo namesto varnost no-informativne nastala čisto nova služba, ki se bo uk valjala s tujino. Tako so sklenili na seji vlade za zaprtimi vrati. ■ LJUBLJANA - Na predlog obrambnega ministra Janeza Janše in ob soglasju vlade je predsednik Milan Kučan razrešil dosedanjega načelnika TO Slovenije generala Janeza Slaparja in na to dolžnost imenoval polkovnika Albina Gutmana, dosedanjega državnega sekretarja in poveljnika, ki se je odlikoval v bojih za osvoboditev Slovenije. ■ LJUBLJANA - Posebni odposlanec visokega komisariata OZN za begunce Jose Maria Mendiluce je bil na poslovilnem obisku v Ljubljani. Konec maja bo namreč končal delo na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je opravljal od novembra 1991. ■ MOKRICE - Predsednik slovenske vlade dr, Janez Drnovšek se je sešel s predsednikom hrvaške vlade Nikico Valentičem. To prvo in neuradno srečanje sta predsednika obeh vlad namenila pogovoru o odpnih vprašanjih v odnosih med državama. Iz Zagreba piše Sprenevedanje Hrvaška je prva priznala ozemeljsko celostnost in neodvisnost BiH, sprejela je pol milijona muslimanskih beguncev in nima nič skupnega s krvt^ko-muslimanskimi pokoli. Tako te dni v pismih tujim državnikom in mednarodnim ustanovam poudarja hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman. Problem pa ni samo v tem, ker pred evropskimi opazovalci in modrimi čeladami, ki jih v Srednji Bosni sestavljajo britanski vojaki, ni mogoče prikriti hrvaških zločinov nad Muslimani in vpletenost Zagreba v politično in vojaško organiziranje Hrvatov iz BiH, temveč v tem, ker sedanja dogajanja pravzaprav razkrivajo ozadje tajnih pogajanj med dr. Franjom Tudmanom in Slobodanom Miloševičem v Karadordevu in Kopačkem ritu v Baranji marca in aprila 1991. Tudmanova in Miloševičeva delitev Bosne pomeni vsaj posredni uvod v mesarsko klanje na Balkanu, ki se mu tudi Hrvati in Muslimani, prve Žrtve srbske agresije, niso mogli izogniti. Hrvaški veleposlanik v Avstraliji, hadezejevski prvoborec Neven Juriča, je pred prvimi večstrankarskimi volitvami izjavil, da je Hrvatska demokratska zajednica nastala kot hrvaška reakcija na Miloševičevo mitingarsko revolucijo in na slovenski nacionalni program, ki je izšel v 57. številki Nove revije. To je okvir za nastanek tega populističnega, nacionalističnega gibanja, ki je v desetih mesecih od ustanovitve prevzelo oblast na Hrvaškem. Še prej pa je pokojni srbski akademik Jovan Rajkovič, kol reakcijo pre-čanskih Srbov na Tudmanovo HDZ, ustanovil Srbsko demokratsko stranko (SDS), krog pa je bil sklenjen, ko so HDZ in SDS ustanovili Hrvati in Srbi iz BiH, medtem ko so Muslimani Se zmeraj tavali v politični temi. Konec koncev se je Izetbegovičeva SDA (Stranka demokratske akcije) pojavila kot projugoslovanska politična organizacija. Eden od razlogov je nemara v tem, ker so bili Muslimani kot narod priznani Sele v Titovi Jugoslaviji. Spominjam se prvih mitingov RaSkovičeve in KaradČičeve SDS na Hrvaškem in v BiH, ko so predvsem obsojali Slovenijo za razbijanje Jugoslavije, nato pa so postopoma nasajali na kol Tudmanovo HDZ. Ker se to populistično gibanje in aktualna hrvaSka politika po Tudmanovem značilnem slogu prilagaja razmeram (reakcija na srbski in slovenski nacionalni program), nas ni presenetilo, da so pred enim letom zamenjali zmernega voditelja HDZ v BiH Stjepana Kljuiča z militantnim Matejem Bobanom. Prvi je namreč obstoj hrvaškega ljudstva v BiH gradil na tesnem sodelovanju Hrvatov in Muslimanov, drugi pa na ustanavljanju hrvaške države v BiH, oziroma, kot so hadezejevci obljubljali pred prvimi večstrankarskimi volitvami, na Hrvaški do Drine. Posledice take politike, mešetarjenja z usodami ljudi in njihovo krvjo, da omenimo le to, ni mogoče sprati s sprenevedanjem glede vzrokov hrvaško-muslimanske vojne. Res pa je, da je zaradi tega nemogoče najti ustrezne rešitve za konec mesarskega klanja v BiH, saj so vloge krvnikov in žrtev dobesedno pomešane. Ampak to je ie druga tema. Za nas je pomembno spoznanje, da s sedanjim režimom na Hrvaškem ni mogoče sklepati nobenih dogovorov, sporazumov ali kupčij, saj so Hrvati in Muslimani pred spopadi ustanovili vojaško zvezo, napovedali konfederacijo BiH in Hrvaške, kljub temu pa tisti, ki so prisegali na muslimansko-hrvaško prijateljstvo Živijo v smrtnem sovraštvu. In dokler bo tako, si tudi ni mogoče zamisliti rešitve kakšnega zapletenejšega obmejnega vprašanja s Hrvaško. PETER POTOČNIK VESTNIK Izdaja pOTljetfe za informiranfe Murska Sobota Časopisni svat; dr. Joža Bedernjak, Stefan Cigul, Zlatko Ertih. mag. Dalibor Geder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar li aktualno okoli nas En dan ob meji, ki jo, obnavljajo Zbogom, SFRJ! Če gre za meddržavno ločnico, je to na zemljevidu obnovitvenimi deli na njej. označeno s takšnimi ali drugačnimi črtami, ponekod tudi s piki- »Slovensko-madžarska meja cami in podobno. V naravi kaj takega seveda ni. Marsikje lahko je dolga skoraj 102 kilometra, stopiš čeznjo, ne da bi to sploh vedel. So pa tudi umetne pregrade, Ker je na mejnih kamnih še kakršna je bila nekoč tudi ,železna zavesa’ na meji z Madžarsko, povsod kratica SFRJ oziroma Poleg žične ograje je bil tam še nekajmetrski pas preorane (tudi MNK na nasprotni strani, smo minirane) zemlje. Takšno mejo je bilo skoraj nemogoče presto- sc z Madžari dogovorili, da piti. Pravzaprav si do tja sploh težko prišel, saj so jo na obeh pregledamo vse mejnike in po-slraneh stražili Številni vojaki s puškami in psi. Kmalu po 2. pravimo napise, kot to ustreza svetovni vojni so ob tej meji padale tudi žrtve. Sedaj je na srečo novim razmeram. Namesto vse drugače. Po vsem tem je skoraj težko vegeti, da se lahko brez kratice za SFRJ, ki je razpadla omejKev in brez skrbi kjer koli približaš temu nekdanjemu in je ni več, bomo na mejnike ,strahu’. pritisnili pečat s kratico RS, iz Tako je bilo tudi prejšnji torek, ko sem se podal od meji med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko, in to predvsem zato, da bi se srečal in pogovoril z delovnimi skupinami obeh držav, ki so začele 4. maja letos (po naključju je to tudi dan Titove smrti) pregledovati betonske mejne kamne ter odstranjevati z njih (s kladivom in dolbilom) na eni strani napis SFRJ in jih označevati z napisom RS (Republika Slovenija), na drugi strani pa so iz napisa MNK odstranjevali črko N (kratico za nep=ljudska), Tam na koti 357 Kako pravzaprav izslediti obn a vijake mejnikov? Vedel sem le to, da je madžarska stran odgovorna za dela od tromejnika pri Trdkovi-Tauki tako sem se jim Se bolj oddaljil. Skoraj poldrugo uro sem moral pešačiti od mejnika do mejnika po rosni travi, pa še robidovje se je razraščalo vmes, da sem le prišel do mejnika St. A 357, kamor je prišel malo pred mano, vendar iz nasprotne smeri. Matija Medved, dipl, inž. geodezije, zaposlen pri Geodetskem zavodu Slovenije, Kakšno olajšanje! In glej. (Avstrijaj-Gomjem Seniku (Madžarska) do mejnika št. A 357, ki je med Motvaijevci in Kobiljem, slovenska stran pa od tam dalje do konca slo-vensko-madžarske meje, to je do mejnika št. B 1 (nenaseljeno območje v Murski Sumi). Odločil sem se, da bo prva na vrsti naša skupina. Tako me je pripeljala pot najprej v Kobilje, Na bencinskem servisu v Dobrovniku sem zvedel, da so bili pred mano tam ravno tisti, ki jih iščem - delavci Geodetskega zavoda Slovenije - in da so se odpeljali proti nekdanji kobiljanski stražnici, zdaj občasnemu mejnemu prehodu med Slovenijo in Madžarsko. Torej za njimi! Pred prihodom na cilj sem zagledal parkirano vozilo - malo kasneje sem ugotovil, da je to pravzaprav avtomobilska prikolica - in se nadejal, da sem na pravi poti. Toda tam ni bilo nikogar. Že sem se hotel obr- Takole sta 4. maja letos predstavnika UNZ-ja M. Sobota in Geodetskega zavoda Slovenije pritrdila na tromejnik pri Trd-kovi nov grb Republike Slovenije. z .najdenim’ sem se že nekajkrat srečal v okolici Razkrižja, kjer je raziskoval (meril, risal, kontroliral)' mejo med Slovenijo in Hrvaško. »Ali je torej tam zadeva končana?« me je zanimalo, »V glavnem da. Tam smo naredili osnovno mrežo, ki bo namenjena za količenje meje, ko bo prišlo do takšnega dogo- vora oziroma sporazmna O meji med Slovenijo in Hrvaško,« Čez čas so prišli oziroma se pripeljali tja Se trije njegovi sodelavci - vodja skupine Milan Gostinčar ter pomožna delavca kf ■; "tF> f’ ■f’ M g> i, */» -i ■ d*-' MS- , U. . -.41^" A vv.'. 4^ j-' Prvi mejni kamen (A 357) na območju, ki mu pravijo Turško groblje, na katerega je vodja slovenske delovne skupine Milan Gostinčar pravkar ,odtisnil’ oznako RS. Lahko bi rekli, da je bil i ; SFRJ ! i Na 102 kilometra Na 102 kilometra vensko-madžorsld 2,7« glavnih terpo^J^i fotografiji) in 5 IVkUgiaajJJ/ as* kamnov. Z vseh nili (izdolbli) napis Sl'* Uradniitvo: Irma Benko (direklorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažič-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), NataSa Juhnov (fotografinja), Nevenka E mri (lektorica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota. Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, račurx)vodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1093 je 980.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005, Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. 16/IBzdne30. 1.1992 sešteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, la katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. tudi to zgodovinski dogodek. niti, ko me je zamikalo, da bi pogleda! čisto od blizu, kakšni so pravzaprav ti mejni kamni in kaj na njih piše. Tedaj sem opazil, da je napis SFRJ že izdolben, po mejni stezi pa se je v travi videla sveža sled. Najbrž so jo naredili tisti, ki jih iščem, sem pomislil in se Se sam podal po njej. Počutil sem se nekako tesnobno, saj je bil to zame popolnoma neznan kraj, pa Se ob državni meji sem stopal, Kaj če me bo kdo ustavil. prijel, kam odvedel...? Po približno polurnem pešačenju nisem videl ne slišal nikogar, razen ptic in preplašenih srn oziroma srnjakov. Kaj če je ta sled od včeraj, zdaj pa so oni že precej daleč naprej, sem se zdrzni!. Ce je tako, bo najbrž bolje, da se vrnem, se zapeljem z avtomobilom nekoliko navzgor proti Motvarjevcem in tam Franc Žido iz Čepinec in Milan Gor iz Bukovnice, manjkal pa je Se delavec Jože Bela (tudi prevajalec po potrebi) iz Mostja, Kakšno nakljuqel Prišli so ravno zato, da bi pritisnili na mejnik Št. 357 (v sveže dodan beton na izdolbenem mestu) prvi znak RS. Torej sem lahko bil poleg pri neke vrste zgodovinskem dogodku. Vse nas je ob lem prevzel poseben ponos. Škoda, da ni bilo šampanjca, da bi si lahko nazdravili, kot je bilo to ob pritrditvi grba Republike Slovenije (4, maja) na piramido, ki označuje stičišče treh meja - med Avstrijo, Slovenijo in Madžarsko. Predem sem se poslovi! - da ne bi spet pešačil poldrugo uro, me je do službenega avtomo- poskušam znova priti do mejni- Ij^U»lVU.Či^ nekatere pa je Kot je zapisano v zgodovinskih virih, je bila podpisana trianoitska mirovna pogodba, ki j« med Kraljevino Srbov, Hrvatov in Sovencev t« ■ madžarski parlament pa jo je 15. novembra ral. To pa še ni bil konec boja za takšno ali druf^** državama. Madžarska stran je med drugim apaM ur se je zanašala n® "S «1J . 1 i državi 'usko vlado glede J zelo vznemigali preW’ i [lenti ob meji, ki jihF J parskega sklepa, pri čemer s , priključitve Prekmuija k novi džavi — spore med slovensko in hrvaško vlado glede tve Prekmuija. Ti spori so gotovost so povečevali incidenti ob meji, ki j® F maiUorska vojska z napadi na Jugoslovani«Jtrnmf* * staje. Najbolj so nasprotovali novi oblasti v ib žarsld prebivalci v 26 naseljih ob vzhodni mcj'' Lendavi ter velik del meščanstva, uradnikov duhovščin«. Vzrok za nasprotovanje so bile jidfS težave v novi državi (občntno zvišanje cen, pomanjkanje, slabe cesbie zveze, nobene z jugoslovanskim omre^em idr,). Medžimtuski zjogosiovansKUR ottoe^em lor.t. ffieozim««’*’ pe^Je po nen^td^ pleUsdtn (za ¥ Avstr^ zahteval tudi podoben plebiscit v f"* jJ, T rBjouiji MUftvTM tw«i |rvuvw*< |n«?ua9vaa ' - •_ .j sta 1921 pa je madžarska tdada vložila ugo*^ pa je madžarska tdada vložila tigovw prilMjnčitev H naselij madžarski ponovno prifcgnčitev Ti nasepj ob madžarski mo- | ptrtelcale v teh krajih demonstracije p*^ prebivalcev. Velq»081aniid(a konferenca v novembra 1922 Uiammsko mejo potrdila za 1" I uvT^nuupi« Jk.74>fa«r uhauvus&iz micju |pvhwu» «-nje se je mfMral s tem sprijazniti rudi Zagreb* ™ popisali taone^tveni dokumeotr je 1.158. Vsi ti mejniki so bili postavljeni v letih 1919-1920 (po kasnejšem preverjanju sem ugotovil, da se je to zgodilo leta 1922), ko je nastala Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ponekod se je Se dalo razbrati prvo kratico KSHS.« Vljuden sprejem tudi pri Madžarih In zdaj še k madžarskim ob-navljalcem mejnih kamnov. Na meddržavnem prehodu Marti-nje-Gornji Senik so mi vedeli povedati, da so se odpeljali po naši strani proti Trdkovi. Naj torej poskušam tam nekje priti do meje. Odločil sem se za poljsko-gozdno pot, ki vodi proti tromejniku. Naključje je hotelo, da sem imel srečo. Ko sem se bližal tromejniku, sem ■fi J? fjL jik izkopati in Jiii tlbencm jib ugotovimo, vilo ujema zapisano in Na srečo i 1'1' L ■ blemo'* pri ... „ , sicer težko hribu navzgot'. .n (■ bJ-. ■ iii'' I i tudi pri 11 6 30 se začel J. id- J j trajala skotaJ p/ , SO se namreč za vse 1 nijo. do konca Tako je skimi obl*’'"' i * 0(1'1 k' L- d - tra dolgo Pri enih m 1'^ lor-’' l vod dokaj A .) I Tudi madžarska skupina je na mejnik Št. pečat s kratico Republike Slovenije, na svoJ črko N. zaslišal ponavaljajoč zven dolbita. ki je prihapl nekaj 100 metrov nizdol. Cez približno 10 minut sem zagleda! skupino 3 ljudi, jih pozdravit po madžarsko J6 napol (Dober dan!) in povprašal za Gylo Szaboja. pred to mejo dveni®S 1 ■a" lO mcj- .fli-T lahko liri°‘' lahko pl tako rekoc A vsa' 1 . _ za katerega so mi rekli, da je bila zapeljal Matija Medved vodja skupine. Med njimi je bil - mi je vodja naše delovne sku- “ ‘ ' ' pine postregel Se z nekaterimi konkretnimi podatki o meji in tudi on. Prijazno me je sprejel in pripovedoval, kakšno je njihovo delo. Pogovarjala sva se tega I takšne ne J in posle' ■faiH posle, namreč st ■-e 5^' i ti 4 stran 3 (• aktualno doma ^(isedanje soboške vlade Zasedanje soboške vi ^Politične I !l Ni naložbe iz preteklosti? Seji Soboškega izvršnega sveta so precej pozor- a* seji Soboškega izvršnega sveta so precej pozor-."•menili poročilu o delu sklada stavbnih zemljišč zajeto m ptogrAnm dela ra letos. Ponovntf se je pokazalo, da je jia področju nedorečena, zato se v praksi pojjvlja Mč Čudnega, če je vedno manj zasebnih, ittvlki t.i, kapitalskih gradenj. Prddrage parcele nam-odvrnejo od premišljevanja o postavitvi svoje hise. celo okrog 2 milijona tolarjev, čun nadomestila za uporabo Že prej pa je bil nakup teh zemljišča, ki je poslej 0,40. parcel dokaj neugoden. Če vemo, da so za celotno komu- v nadaljevanju seje soboške vlade so obravnavali delovno i* '“J K* ilJcd _ „— ------------- SJ® ^vjena stavbna zem-Jugovo v Beltin- so sicer komu- v bistvu tal, saj zanje zaradi visoke cene ni zanimanja. Gre za 15 parcel, velikih 7 do 9 arov, in za eno bi mrtev kapi- morali lastniki danes odšteti Ijftbljatii zaseda državni zbor 1^* 5 ir ) ^1 I i 0 a S nalno opremljenost arske povr- gradivo o razvojnih možnostih Sine vložili kar 4 tisoč mark, si občine, ki so ga pripravili v seje lažje predstavljati gospodar- kretariatu za gospodarstvo, jenje s stavbnimi zemljišči v so- Le-to bodo še dopolnili, stati-boški občini. Po besedah pred- stični prikaz pa bo gotovo zani- sednika upravnega odbora miv za marsikaterega podjet- sklada stavbnih zemljišč Janeza nika in poslovnega partnerja. Stotla naj bi v tem primeru Slo Ravno 'za podjetnike, ki bodo za nekakšne politične naložbe na novo zaposlovali, pa bo za-iz preteklosti, saj naj bi neka- nimiv razpis natečaja za dodeli-teri posamezniki iz Beltinec tev posojil za pospeševanje raz-pri tiskali na člane sklada, češ voj a podjetništva in obrtništva. I Polemično zdravje (Meje moje polemičnosti so meje mojega . duševnega zdravja) Zelo rad imam polemike. Zato se vedno bojim za njihovo nadaljevanje. Za vsako veselje nad polemiko bi lahko naštel vsaj tri razloge. Dva sta bolj za zasebno rabo, tretji pa je nekako obči. Polemika me veseli, ker sem po naravi tak, da rad ostro povem in mi je potematakem nekako po duši. Polemika sprošča in je dobra za avtoterapijo. To je prvi osebni razlog, dragi pa je literaren - brž ko se začne ob polemiki kje prašiti. Človek lahko pričakuje, da bodo padle za javno rabo redke besede, ki se bodo znašle v slado-kusno redkih stavčnih zvezah. Skratka poslastica. Tretji, obči razlog je v splošnem dobro učinkuj če m vplivu polemike. Polemika deluje katarzično. Ob branju javnih polemik se skupnost očiščuje, očiščuje se, kakor bi rekel Aristotel, »takšnih in 1 podobnih občutij«. Če nekdo o nekom reče to, kar bi o tej isti i watonsko zasedanje **®®**®**i® državnega zbora slovenskega par- * lorek napišemo, da bo maratonsko. Ko so poslanci i .^P*^®uttli obsežen dnevni red, so ga še dopolnili ""Hali ii) si tji(o naložili velik zalogaj, saj bodo ?**ir6at| Imr okoli 50 točk dnevnega reda. Med ^Peiubneišimi je prav gotovo dolgoročna razvojna siraleglju, ki so jo obravnavali že^ v torek do-PfrI dan zasedanja pa so razpravljali še o predimo jjSj. ’ ® gozdovih ter o predlogu zakona t, posebnih kM« v« hvozo kmetijskih proizvodov in Živil. Torej je '“'•leHi maratonsko zasedanje potekal v znamenju m pričakovati je, da se bo tudi med nigodgovor-st^ khučno vendarle začel spreminjati odnos do kmetij-mislimo predvsem na vlado, ki je zaradi kmetijske politike tudi na tem zasedanju bila kritiir t. - P® nekaterih .^l!o!*«wnke. eozrln,,;!. poslancev, predvsem iz vrst Slo- '^®itia lej je v Sloveniji začel nastajati že pred '®’ndatu P*’*’ ga poslancem v prejšnjem - “^P®lo sprejeti. Tokrat so poslanci obravnavo končali, vendar s številnimi nv^ali redakcije pa o njih Se niso h^'^iatvah P® j® pomemben tudi zakon o poseb- *n pol, vendar ga poslancem v prejšnjem da bo za omenjeno gradnjo veliko zanimanje. To pa se je pozneje izkazalo za povsem zgrešeno. S problemi se ukvarjajo tudi v mestnem jedru Murske Sobote, zlasti v Kocljevi ulici, kjer nastaja sodobno poslovno in nakupovalno središče, skladu pa Še vedno ni uspelo odkupiti vseh starih gradenj, ki bi jih morali porušiti. Precej nedorečenega je tudi o premoženju zadružnikov, vključenih v stanovanjsko zadrugo Černelavci. Zato so se na seji soboške vlade zavzeli, da bi ob ponovnem razpisu poudarili ppslovno-kapitalski oziroma tržni vidik za pozidavo parcel, omogočili odlog plačila in uvedli boljše posojilne možnosti, Hkrati so sprejeli sklep o novi vrednosti točke za izra- Pri tem je za ugodnosti poskrbela občina, ki bo skupaj z banko omogočala hitrejši razvoj na tem področju. "V skupščinskih klopeh bo kmalu govor tudi o osnutku programa in pogojih za sofinanciranje asfaltiranja vaških cest. Že ob poročilu o zimski službi postaja namreč 'jgdno jasneje, da primanjkuje denarja za večja dela. Zato je tudi vprašljiva načrtovana zamenjava prometnih oznak. Kaže, da bo možno opraviti le nekatera najnujnejša dela. Soboški izvršni svet je sprejel tudi sklep za povišanje stanovanjskih najemnin maja in junija za po 4 odstotke, kar pomeni, da bo treba za dvosobno stanovanje v novejših objektih, veliko 55 kvadratnih metrov, odšteti okrog 4 ti- soč tolarjev. Ir« 'tibii 'm bi kmetijskih proizvodov in živil, s ka- predvsem domaCo pridelavo pred tujim zadnjem obdobju, ko to vprašanje ni bilo l--*-*®.jefcrn ko 10 vprašanje m ouo t doživelo veliko škodo, zakon pa zdaj In- ’^sla vi uvedbo uvoznih dajatev. Te dajatve I . Oua in tA v Q hoj-^l ■ itfi Am rrpS&c'L'ti i+AVd-kev »V* izk MATERINSKI MILAN JERŠE Porabski dnevi osebi želel povedati neki Človek, ki si tega ne upa, je to vsaj tako dobrodejno kot krepko izkašl je vanje. Nadalje si beroča javnost ob pravi sočni polemiki krepi besedni zaklad ter si na tak način zmanjšuje nelagodje v kulturi. Besede, ki si jih ne bi upal izteči sam, ne glede na to, koga opredeljujejo, opisujejo ali na koga merijo, mu zdaj ob branju kakor v nekakšni skrivnostni molitvi ali ljubezenski izpovedi za trenutek ostajajo na ustnicah. Bojazljivemu bralcu se zdi, kot bi rahlo in nežno poljubljal. Še bi lahko naštevali posebne in stalne ugodne učinke javne polemike za ljudsko in narodno zdravje. Veliko jih je še. Rad pa bi poudaril enega, ki me je pravzprav spodbudil k temu pisanju. Na straneh tega časopisa se zdaj prepirata dve dami. Pravzprav bi za eno od njiju težko rekli, da se prepira, ker jo je druga s svojo polemično držo postavila v položaj, ko se je primorana predvsem braniti, V vsaki polemiki se razen zavestnih stališč izražajo tudi nezavedne tegobe. Prav od tod polemiki njen iogoterapevtski učinek na javnost. V tejle polemiki pa grozi, da bo zaradi ravni, na katero se umešča, popolnoma brez tega učinka in zatorej za javnost neumestna in nepotrebna. Tole pišem iz bojazni, da bo omenjena polemika iz razlogov dobrega okusa ugasnila. Z vsako ugasnitvijo vsake polemika pa se zmanjša terapevtsko delovanje tiska. Tega zdravila pa smo v tem času, po mehki revoluciji, po prehodu iz enega političnega sistema v drugega, po prehodu, ki smo ga opravili brez sopripadajočwe katarze. Se icako potrebni. Za polemiko je mogoče pisati samo stilistične napotke in kvečjemu napotke za zgradbo polemičnega teksta ali niza tekstov. Kdaj je potrebno priti s katerim orožjem na piano, kakšno taktiko uporabiti, kdaj malo popustiti in vzbuditi videz, kot da gre za umik, kdaj udariti kot na sodni dan in podobno. Vsebinskih napotkov za polemiko ni mogoče pisati. V polemiki je dovoljeno tako rekoč vse, pa vendar ne vse. To je bistveno. Kako pa je to »vse, pa vendar ne vse« videti v polemičnem procesu, tega pa ni mogoče enoznačno opisati. Gotovo je samo, da obstaja neka meja, do katere se lahko sproščajo nezavedne travme. Kje natanko je ta meja, tega ni mogoče v celoti določiti. Karl Marx je bil zelo vnet polemik. Pa tudi zelo dober. Večina I biografskih zapisov o njem, ne glede na to, kdo jih je zapisal, ali a Č p. l^ink “l^solutnein znesku, zakon pa je že akt za izvajanje sprejete kmetijske VtiŽ"^drž.- jjj “Ora 7- "-0“ .-uuia ouuu prcuviuuma uaiics z uc- ^^ji tede'^ zaključili, s sejo pa bodo nadaljevali ^^vnega zbora bodo predvidoma danes z de- L. KOVAČ Zveza Sovencev na Maorskem (sedež ima V MonoStm/Szentgon- S»f -'3 p k zaključnemu računu in proračunu; strah novih farm; y>Radgončam< pisal tudi poslancem radgonske ranine dbŽS*’ 13, o, • O ' , t*,. '*bein«> ** j® končno zbralo dovolj poslancev 51 levičar ali antimarksist, omenja njegovo briljantno polemičnost, V knjigi z naslovom »Razgovori z Marnom in Engelsom«, izšla je 1982. v Ljubljani, je poseben dodatek z naslovom Seznam žaljivk in pohval. V seznamu so naštete predvsem žaljivke, ker sta gospoda raje grajala kot hvalila. Večina vzdevkov je iz pisemskega dopisovanja, vendar pa je predvsem za Marxa značilno, da se ni obiral, ko je bilo potrebno tudi v javnem govorjenju koga s »kamnom napitati«. Za Bakunina pravita na nekem mestu, da je »od povsod nabera-čeno govno«, da je »teoretska ničla«, »a huge mass of flesh and fat« (ogromna količina mesa in kosti), nadalje mu pravita tudi »goljuf«, »debeiogiavec«, »debeli slon«, »panslavistična sodrga« in podobno; njun nasprtonik Bruno Bauer je na nekem mestu opisan kot »zabit«, dalje pa stoji »najbolj pusto čvekanje, razmazano kot star kravji drek«; nekemu gospodu Freligrathu sta pripisala »pos-cano zavest pudla« in ga opisala kot »s trudom izprdeno petje«, da o šibkem oslovstvu, norCevstvu in drugem niti ne govorimo; za grofico Hatzfeldovo sta rekla, da je »stara svinja«, »stara prašiča* in »stara kurba«; o nekem Jungu sta zapisala »zdi se, da trpi zaradi mehčanja možgan«; Paul Lafargue je po njunem »iz rodu goril«, »huda brazgotina črnskega plemena«, ipd,; Liebknecht je »mali pamentni usrane«, »celo življenje govedo«, »pošteno govedo«, itd.; neki Karl Scurz se jima zdi kot »v toči krogel dirjajoči prdec«; Seilerju sta pritaknila »strahopetna kanalja«, »smrduh«, »močvirje«, »posranec« itd. Celoten seznam obsega osem dokaj gosto potiskanih strani. Kakšen cvetober! Pa vendar se zmerljivca nikjer ne približata tisti meji podlosti, pritlehnosti in zajedljivega bevskanja, čez katero se v polemiki ne stopa. S pravšnjo formulacijo je namreč vse nezavedne travme mogoči pozdraviti tudi v tej sferi in ni potrebno zahajati globje v domnevno in nedokazljivo intimo nasprotnika. Ker se lahko opečeš pred sodnim tribunalom. Kar pa je slabo za hdrdu) bo to soboto in ne-dpljo organizirala prireditev PorabsJri dMfn. Začela se bo s koncertom trboveljskega in gomjeseniškega pevskega zbora, ki se bosta predstavila na Dolnjem Seniku. V nedeljo pa bo prizorišče dogajanja Gornji Senik, kjer bo najprej (ob 8,30) krenila po vasi povorka gasilskih društev (tudi iz Slovenije), zatem bo maša na prostem in blagoslovitev gasilskega prapora, sledil bo kratek kulturni program, osrednji del prireditve - nastopi kultur? nih skupin - pa bo ob 15.00 na igrišču osnovne Sole. Pričakujejo, da bodo med obi-' skovale! tudi prebivalci iz bližnjih krajev na Goričkem. ne bo tako strogo nadzoroval kot te velike v Podgradu. /-S ** lkUllVIII.B d«l/1«*UP UgVTtJriJ pvjiaiivv' šbil*5’8prila**irj^ j* *>**** zasedanje prvič aui ic vcunt >> formoi zaradi nesklepčnosti odpadlo. Da bi se Janko Slavič, podpredsednik I "'hi for • 'araflj nesklepčnosti oupaoio. ua oi se janKO siavic, pvupivuscuum raplelom pri zagotavljanju sklepčnosti IS, je povedal, da ne pozna V** Sl Rsklepov, je poslanec KS Gornja nobenega akta o nujni razseli- jtn ki Lek* nek fjkLkMifnS cVuinc^mi tlfi furiTiP v PArlur^dll. ki t)1 fiU Al .H 1> ■—..Milja UVIFJJIJ« Cirvvu v ji—j..« predlagal, da bi kar na tokratni skupščini tvi farme v Podgradu, ki bi ga "il ».'i Vrua.: ^’tvliv( enodomne skupščine. Predsednik podpisali Slovenija in Avstrija; '•tir, , v I. ™ntičie - -. ■■ ---- — , ----j—;u -ro a r»ai. * J® bil iidlnčitu proti, češ da to še nt 6500 stojišč je že zgrajenih, 70 problem zagotavljanja kandidatov za gradnjo farm pa - — - * rr« ftuju ih Se kje ha problem zagotavljanja kandidatov za gradnjo farm pa / **' do (j ^en način, v Gornji Radgoni pa očitno Se čaka. Poslancaa Dušana Zait^ b’ potekalo vse preveč enostavno in gorca je zanimalo, kakšen bo uij S *'■ ‘Is ?‘‘^®t'‘CEa prometni režim v Gornji Rad- fthv’So man pozval republiška po- goni po obnovi peste, kakSna je man pozval republiška po- J. G. polemiko. ŠTEFAN SMEJ ' ‘*4i? slanca. naj država končno omogoči nošenje orožja; 'h Kl tnno- ha koncu tlodni-je iz- Branko Križan je opozoril na gospodarske probleme, poslanec iz Elrada pa je prebral ogorčeno pismo delavcev Elrada, Jožefa Kocuvana (ki je tudi poslanec zbora KS) je zanimalo, ali je Miha Vodenik kot predsednik izvršnega sveta še vedno »nosilec« podjetja, ali zadnja različica obnove avtobusne postaje in kdaj bo realizirana ter kdaj bo popravljena Odbomiške »igrice« ... ^''tnil), '-5 mili- rr»honosu 'tegii**"* paškega letu je bs> Jnudko'' m . saj odtagBli^' '• *' ■ i Vidmu ''d* bide,-. >.b uničena cesta mimo pošte in Šole. Anton Tropenauer se je zavzel za popravilo Ceste na stadion (mimo sejmišča) in drugih mestnih cest, ki so bile uničene zaradi obvoza obgrad- Poziv soboškega župana Andreja Gerenčeija k resnosti v poslanskih klopeh ni brez osnove. Vladno »brezvladje« - odkar je prejšnji predsednik Ivan Obal odšel na novo delovno mesto v Ljubljano - bi bili odborniki namreč lahko že nekajkrat končali, seveda'če bi vsi prišli na sklicane seje občinske skupščine, na katerih je manjkalo vedno'po 30 ali več poslancev, edina igema je le zadnje zasedanje, ko jih je manjkalo »le« 26. Predvsem pa tedaj, če bi se uspeli sporazumeti o morebitnih kandidatih. Tako pa je morala skupščina že dvakrat podaljšati rek za vložitev kandidatur za nji magistralne ceste. Miha Pe- tek je ^stavA delegatsko po- novega mBodataija občinskega izvršnega sveta. Maisikaeie ob tem morda budo, da bi poslancem skupS- ----------- - J?””” čine natančno predstavili vse- naivno npal, da bo bližajoče se poletje ohladilo strankarske obračune. rt pon,- po- Da i to- L Prido- nameravajo končno razseliti farmo v Podgradu. O farmi v Podgradu in številnih novih farmah, ki rastejo v gornjerad-gonski občini kot gobe po dežju, je bilo tega dne izrečenih še veliko besed. Poslance je zanimalo, ali je za to izdano kakšno soglasje, dokumenta- bino pogodbe med izvršnim svetom in g. Milanom Hercogom, Franci Čuš pa bi rad ve-■ ' * * * . I _ „ A So se močno opekli! Soboški lokalni parlament, po zakonu Še vedno tridomen, se je ob p------.... , ■ zdajšnjih volitvah kandidatov za del, kaj bo z opustelo Šolsko mandatarja občinske vlade pokazal ' v pravi luči. Različni strankarski interesi vlečejo voz demokracije Zgradbo na Stari Gori, zakaj je cepljenje psov v radgonski občini dražje kot drugod in kam s posebnimi odpadki. Novica s četrtkovega skupS- navzdol in za zdaj ni videti, kdo bi • Vib i« ali njiViovib ali .VNšV;,” * k ®ašio ur M Va, Po^Aaticcv ' manito, ’ delegat A pobudah I na ®;'rsil(aj ^Ito žurl - samo v kraju 'Videm gradijo kar tri farme. Upravičen je strah ljudi, da bodo imeli Čez leto namesto ene bombe v ob-Cinj 300 ali Se več,, ekološki h bomb, kajti novih farm nihče ga lahko še pravočasno ustavil. Pogosti so strankarski prepiri in osebna podtikanja, ki ne vodijo nikamor. Na nedavnem zasedanju činskega zasedanja je tudi, da bo odslej občinski praznik oWinskega parlamenta je bilo naj- vsako tre^i soboto v septembru oziroma takrat, ko bo začetek trgatve radgonske ranine, ki je avtohtona vinska trta in edina tovrstna v Sfove- različnejšega blatenja posameznikov preveč celo za navadne smrt- niji. nike, zato ni nič čudnega, da se med odborniki vedno bolj pojavlja nejevolja. Najbolj pa jih je znova vznejevoljil poslanec DPZ-ja Franc Horvat, član kmečke zveze s Ti- Itcrnarda It. Peček. sinb,*ki je'erietnd od kandidatov celo očital, da se okorišča s kandidaturo za predsednika, saj se preveč poteguje za vrnitev zemlje svojemu očetu, čeprav je to njegova povsem legalna pravica. Nič manj nejevolje ni povzročil državni svetnik Evgen Sapač, ki je hotel na vsak način pogrevati preteklost in odgovornost za nastali položaj kmetijstva prevaliti na druge. Član državnega zbora Drago Šiftar pa je odbornike opozoril na premajhno dejavnost sedanje občinske vlade, reitoč, da bo imel novoizvoljeni predsednik veliko dela, če bo Želel počistiti pred svojim pragom. Za to pa bo imel na voljo ne le osem mesecev, ampak najmanj dve leti, kajti prej se ne moremo nadejati drugačne organiziranosti lokalne samouprave in ustanavljanja novih občin. Ker se tudi na tem zasedanju niso premaknili niti za milimeter, kljub »času za premislek« soboška vladna kriza Še vedno traja. Kaže, da nekaterim strankam ustreza pat pozicija v vladi, Čeprav nekateri še vedno menijo, da gre zgolj za neresnost odbornikov. Odgovornim v občini pa bi zdaj vendarle moralo biti jasno, da gre za skrbno načrtovano blokado občinske vlade, ki se lahko kaj hitro prenese tudi v občinski parlament. Krizo, ki traja že predolgo in resno onemogoča delo naj višjega oblastnega oblasti v občini, pa bi vsi sodelujoči vendarle morali poskusiti rešiti. Če že ne zaradi sebe, pa vsaj zaradi volivcev, ki imajo občinske zdrahe že vrh glave, in zaradi ugleda občine, ki zdaj zelo trpi. Ker so nekateri sodelujoči v tej »igri« že prav otročje neresni, politično nezreli in nasploh neodgovorni, bi bilo potrebno ukiniti tridomno skupščino v Murski Soboti, podobno kot marsikje drugje, in imeti nove lokalna volitve.' -- .MILAN JERŠE stran 4 vestnik, 20. njjgja 1 c gospodarstvo Turri-In spet zaprl vrata Predsednik ljutomerskega izvršnega sveta Ludvik Bratuša v torek zjutraj ni mogel potrditi informacije ali dajati i^av o tem, da v podjetju Turri-In spet ne delajo. Povedal je, da žeti sam slišati informacijo iz prve roke in da ima za sredo predviden pogovor z gospodom Vi to rijem Turrijem. Povedal je, da si večinski lastnik močno prizadeva za deblokado žiro računa podjetja in se dogovarja z banko, rad pa bi izpolnil tudi obveznosti do delavk. Prestavljen je tudi narok za uvedbo stečajnega postopka, in sicer do konca meseca. Predsednik občinske vlade je tudi dejal, da je za to, da podjetje dela in s proizvodnjo povrne državi, kar je vložila vanj, ter da vendar zadržijo Šestdeset delovnih mest, kar ni tako malo._ Danilo SipoS iz ZSS pa je povedal, da so mu delavke podjetja povedale, da je gospod Turri v četrtek naročil, da zaradi priprav na zimsko sezono lahko ostanejo doma. S strani sindikata in zaposlenih pa so delodajalcu postavili zahtevo, da jim do 18, maja izplača poračun osebnih dohodkov za tri mesece dela. Delavke so namreč za svoje delo v februaqu, marcu in aprilu prejele le akontacijo plače od 20 do 25 tisoč tolarjev, večinski lastnik pa jim je dolžan po sporazumu Se polovico plače za pol leta, ko je podjetje mirovalo. Dodal je Se, da ljudi ni mogoče prepričevati, da Se naprej delajo zastonj. SKUPŠČINA OBČINE MURSKA SOBOTA IZVRŠNI SVET Sekretariat za gospodarstvo MH Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini M. Sobota (Ur. objave št. 21/91) je Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota na 64. seji 17. 5. 1993 sprejel sklep o razpisu NATEČAJA za dodelitev posojil in subvencioniranje obrestne mere iz sredstev občinskega proračuna in sredstev Ljubljanske banke - Pomurske banke, d.d., za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini M, Sobota za leto 1993. I. Razpisuje se javni natečaj za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva v občini Murska Sobota: A.) - iz sredstev občinskega proračuna v višini - iz sredstev LB~PB, d.d., v višini - skupen znesek razpisanega posojila 10.000.000,00 SIT 10.000.000,00 SIT 20.000,000,00 SIT 1. Posojilo se prosilcem dodeli za nove zajMsIitve za nedoločen Čas in samozaposlitev v višini do 250,000,00 SIT za eno delovno mesto. 2, Za 50% višine odobrenega posojila, katerega vir so sredstva proračuna občine, se posojilo ne revalorizira in obresti ne obračunavajo; za preostalih 50% odobrenega posojila iz bančnih sredstev pa se obračunava revalorizacija posojila (R) in 10% obrestna mera (r). 3. Pred koriščenjem |x>sojiia mora kreditojemalec predložiti podpisano izjavo, da se bo zaposlil oz. zaposlil delavca do 31. 12. 1993. 4. Posojila se prosilcem dodelijo z vračilno dobo 3 let in s 6-mesečnim moratorijem od dneva sklenitve pogodbe. 8.) Iz sredstev LB-Pomurske banke, d.d., ki zagotavlja glavnico posojila do 150.000.00 SIT za novo zaposlitev ali samozaposlitev. 1. Obrestna mera za to posojilo znaša R -r 15%, pri čemer se iz občinskega proračuna subvencionira realna obrestna mera (r) bančnega posojila v višini 10 odstotnih točk, tako znaša obrestna mera za kreditojemalca R r 5%. 2. Posojilni pogoji so enaki kot pod točko A/4. 3. Posojilo pod zgoraj navedenimi pogoji lahko koristi kreditojemalec ob predložitvi dokazila o zaposlitvi za nedoločen čas (obr. štev. 8,247) ali pogodbe o zaposlitvi (GV-22-01) pred sklenitvijo kreditne pogodbe. ' II. Rok za samozaposlitev ali zaposlitev delavcev za nedoločen Čas se upošteva od dneva objave natečaja; če pa natečajna sredstva ostanejo neizkoriščena, se zaposlovanje upošteva tudi za nazaj. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja v zasebni in mešani lasti, - samostojni obrtniki. - občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oz. podjetja. Sedež obratovalnice oz. podjetja mora biti na območju občine Murska Sobota IV. Prednost pri dodelitvi sredstev v skladu s prejšnjim odstavkom imajo prosilci, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in na novo začenjajo dejavnost. Ob lem se še upoštevajo izvozna usmerjenost, vpliv na razvoj demografsko ogroženih območij in uvajanje ekološko čiste tehnologije. V. Dobljena sredstva posojila se zavarujejo po pogojih za zavarovanje posojil, rnalega gospodarstva pri zavarovalnici ali pa na drugi zakonsko dovoljen način (z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah, z jamstvom kreditno sposobnega garanta ipd.) Kreditojemalec mora biti komitent LB-Pomurske banke, d.d. VI, Za pridobitev jMSojllaje potrebna naslednja dokumentacija: 1. Prošnja za pridobitev sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti, v kateri mora biti navedena kratka predstavitev podjetja bz. obrti in število ter rok novih zaposlitev (obrazec dobijo prosilci v sprejemni pisarni občine M. Sobota). 2. Potrdilo o vpisu obratovalnice v register obratovalnice oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register ali izjavo o začetem postopku za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. 3, Potrdilo o plačanih davčnih obveznostih. Vloge za dodelitev posojila s potrebnimi prilogami je treba oddati do 4. 6. 1993 na sekretariatu za gospodarstvo občine M. Sobota. Vil. Posojila se plasirajo prek Ljubljanske banke - Pomurske banke, d.d.. Murska Sobota. Na podlagi sklepa izvršnega sveta občine Murska Sobota sklene posojilojemalec kreditno pogodbo z LB - Pomursko banko, d.d., v skladu s pravilnikom o dodeljevanju sredstev za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti v občini M. Sobota, Vsa pojasnila o dodeljevanju sredstev dobite pri sekretariatu za gospodarstvo občine M. Sobota, tel. 31 000, int. 224 ali 223. Podpredsednik IS Janko HALB, dipl oec .. .1 .s r ■- ( 1 I. '1- 1' I .>1 Intervju z novim vodjem Pomurskega sejma Janezom Erjavcem Revizija ali dobra volja? Pomurski sejem bo ostal v Gornji Radgoni in Pomutju, tega ne morejo zanikati niti največji privrženci centralizma in enotne organizacije. Poleg tega je tukajšnje razstavišče in sejemsko življenje nekaj posebnega, ne da se ga primerjati z ljubljanskimi sejmi. In zato bo ta sejem lahko živel le v tesnem sodelovanju s tukajšnjimi občinami, podjetji, strokovnjaki. Novi vodja Pomurskega sejma je na predlog kolektiva Pomurskega sejma Janez Eijavec, na objavljeni razpis pa se je prijavilo Še 15 kandidatov. D,d. Ljubljanski sejem Je spremenil svoj odklonilni odnos do ustanovitve samostojne delniške družbe v Gornji Rad- /■> goni: »Strinjajo se, da ustanovimo Pomurski sejem ali Radgonski sejem. ki bo samostojna pravna enota, čeprav menijo, da bi lahko bila enovita organizacija d.d. Ljubljanski sejem po organizacijski in finančni plati uspešnejša. Ne bi mogel reči, zakaj so spremenili mnenje.., verjetno, da je tu vmes tudi ta postopek revizije, ki je verjetno povzročil tudi neke »pozitivne« premike. Za sodelovanje pri dogovafjanju je odgovoren Milan Bajič, njega je skupščina pooblastila, sodelujejo pa tudi Jože Blažič, Borut JerŠe in agencija. Interese občine in vlagateljev pa zastopata Janko Slavič in njegova komisija.« Gospodarsko razstavišče, ki je lastnik razstavnih prostorov, tudi sodeluje? sejma v Gornji Radgoni? »Po tem imenovanju sem jaz dobil enaka pooblastila, kot jih imajo direktorji pod genaral-nim direktorjem v Ljubljani, torej jaz spadam neposredno pod generalnega direktorja Jeršeta. V okviru plana odgovarjam za realizacijo dohodka in stroškov, razen za naložbe; te so stvar skupnega dogovora.« Kakšno pa Je stanje na vašem računu, imate svoj žirora-čun? »Ne, svojega žiroračuna nimamo. Mi imamo pregled, seveda, s tem da nimamo dnevnega stanja, niti se posebej za Radgono zaenkrat ne vodijo obračuni. Posebej se vodi bilanca na koncu leta, prav tako se posebej planira. Ne vodi pa se za tekoče poslovanje sproti, na primer koliko je porabila Gornja Radgona in koliko Ljubljana.« Lahko pristajate na izračun, da v zadnjih petnajstih letih imeli le vzdrževalna dela in niso mogli graditi velikih hal, ker so prostorsko ofnejeni. Mi pa smo s treh hektarjev pred petnajstimi leti prišli na osem hektarjev, tako da je bilo v Gornji Radgoni res več napravljeno za sorazmerno malo denarja...« Sejmu so ves čas stali ob strani občina in podjetja... »Da, tu je občina stala ob 20 odstotkov od zacije tudi vlagal' j/ (d nje, ne bi mogli niC - , J „ -n.* hreZ Samo številke, bre^ razlage, nam < napačno sliko. dajo p.^' □ Radgoni » ' čeni; kakšna Je val strani djetja. irav tako številna pole ne bi bilo tako, se ^»Moja vizija v Radgoni lahko (inp , leto tri dobre »Gospodarko razstavišče je v Gornji Radgoni ni bilo veli-pravzaprav ustanovitelj te del- * kega dobička oziroma da se Je niške družbe Ljubljanski sejem. Eno je gotovo - Ljubljanski sejem bo tudi ustanovitelj te nove družbe, soustanovitelj ali kakorkoli. To je zdaj stvar dogovorov, verjetno pa bo vztrajal pri večinskem deležu.« Kakšne so spremembe po vašem imenovanju za vodjo vec investiralo, kot Je bilo dobička? »Ne, na to ne pristajamo. Tista primerjava je bila narejena res v zvezi z naložbami, koliko smo mi v Gornji Radgoni v primerjavi z Ljubljano investirali. Vendar pa nam ne da prave slike - v Ljubljani so Nemški strokovnjaki za pomoč Sloveniji Gospodarska gibanja se v Sloveniji še vedno niso umirila in strokovnjaki napovedujejo, da do konca leta še ni pričakovati gospodarske rasti. Po prehodnem umiijanju bi do rasti lahko začelo prihajati v drugi polovici prihodnjega leta, vendar se bodo v mnogih podjetjih še morali prilagoditi novim razmeram gospodarjenja, Za padanje proizvodnje je največ kriva izguba tržišč, saj v veliki večini podjetij izgube nekdanjega jugoslovanskega trga niso znali nadomestiti z izvozom na zahtevnejša tržišča, To je tudi razumljivo, saj je konkurenčnost na teh trgih mnogo veqa in so zasičeni z izdelki naših podje^ih. Ob veqi kakovosti izdelkov so zato potrebni tudi novi programi, žal pa lahko ugotavljamo, da naredijo v naših podjetjih premalo za razvoj. Tudi pri trženju nismo dovolj uspešni, osnovni razlog za vse pa je pomanjkanje ustreznih kadrov. Če slovenskim podjetjem primanjkujejo ustrezni kadri, kaže, da je na gospodarsko razvitem zahodu teh dovolj. V ne- katerih državah zahodne Evrope se lahko pohvalijo z veliko armado v praksi prekaljenih strokovnjakov in tako je tudi v Nemčiji, kjer je meja aktivnega dela teh strokovnjakov za polno delovno dobo postavljena na 65 let starosti, po tem času pa se ti strokovnjaki umaknejo iz aktivnega gospodarskega udejstvovanja. Iz operative tako odhaja cela vrsta odličnih vodilnih in vodstvenih delavcev z bogatimi izkušnjami, ki bi še bili pripravljeni delati in se odzvati izzivom Časa. Prav iz teh razlogov je leta 1983 nastala Družba za neprofitno delovanje upokojenih strokovnjakov (Senior Ex-perten Service) s sedežem v Bonnu, ki deluje kot Častna služba nemškega gospodarstva za mednarodno sodelovanje. Prav ti strokovnjaki so pripravljeni sodelovati pri reševanju gospodarskih problemov in v lanskem letu je imela družba že več kot 3.000 različnih strokovnjakov, ki so delovali v 53 državah na vseh celinah. Ti strokovnjaki svetujejo v malih in srednjih podjetjih, sodelujejo pri vodenju podjetja kot pri krmiljenju proizvodnih procesov, še posebej pa pri reševanju problematike financ in trženja pri prehodu na tržno gospodarstvo. Nemški strokovnjaki so pripravljeni sodelovati tudi s slovenskimi podjetji, zanimivo pa je, da je takšno delo brez honorarja, podjetje, ki sklene dogovor, se le obveže, da bo strokovnjakom pokrilo stroške bivanja, prehrane in potne stroške, žepnina pa je le minimalna. Tuje strokovnjake je možno najeti za največ pol leta, pogodbeno razmerje pa je možno skleniti izključno prek nemške družbe in ne neposredno med naročnikom in strokovnjakom, kar pomeni, da veljajo za vse strokovnjake enaki pogoji. S tovrstno pomočjo so prejšnji teden na gospodarski zbornici v Murski Soboti seznanili tudi nekatere pomurske gospodarstvenike in vsaj prvi vtis kaže, da je med njimi zanimanje za tovrstne oblike sodelovanja. Kako bo pobuda zaživela tudi v praksi, bo pokazal čas, bila pa bi Skoda, da priložnosti ne bi izkoristili, saj je to prav gotovo najcenejša oblika pomoči tujih strokovnjakov našim podjet- celote ali posam^zgi^i-.^^lov, I jem. a I IJ^PVIK KOVaC ■c; drcd- vsega tega ne bi dalo napraviti. Površina Radgonskega sejma je danes večja kot v Ljubljani, in če bi logično razmišljali, je potrebno v ta sejem več vložiti v vzdrževanje kot v Ljubljani. Mi smo imeli razmerje do- za ta prostor m 'I flf To vemo iz izlcušeri^ sejma, salzburšk^^j^l kem ceiiu u m J- kem ceiiliu ■'™j' goče bi lahko uspe^.^ j štiri sejemske . J 1 ^.1’ -zvrtfdVitl hoteli napraviti noten " -i^i i cijo, reklamo in _ "'JV' .77 L .seieu--^ kulaciiah jc ■1 1 J Janez Eijavec, dolgoletni sejemski sodelavec, je postal na željo kolektiva vodja Pomurskega sejma v Gornji Radgoni. hodka v primerjavi z Ljubljano vedno nekako 15 do 20 odstotkov, v bistvu pa smo morali vzdrževati enako veliko sejmišče. Se pravi, da če bi samo reditev ospeSna^^^ reoiivv najmanj natmanj 5 itri Če tega ne dose^ ' tev neeativna. If- tev negativna. imam jaz že majhno priredi , merjavi z do 15 odstotkov prireditev, kalf sejem, (B b tega m; želimo .anjSih ih man"'®f W bavnih turističnih turisticnm v, športnih tekmo se bodo morale šobiti - sLiih dveh dve veliki hal' dih. Jaz 5 dar sejman’ ohraniti hiš je že veliKO- BERNAkC^ B Ftl Plačane zaposlijj^ Spotikanje ob ukrepe aktivne politike ’ “ ■ zaposlovanje, v kritika n Iškem tonu, 1 E zavrnil) ali spodmakniti (ali pa Zavod za je mogoče zavrnil) ali spodmakniti (ali pa lajprejlj^ji^ s poznavanjem dejstev, tudi na lokalni taviu. s poztiavaiyem dejstev, tudi na lokalni taviu. ‘ vedeti, kateri ukrepi sploh spadajo k aktivni P lavna dela, orinrave na zanoslitev, Droeraini U P . t«i , Javna dela, priprave na zaposlitev, programi u P1^^« bujanje podjetništva, ukrep tisoč novih delovn ciranje usposabljanja presežnih delavcev- Po cfli*^||i^ livne politike zaposlovanja torej lahko lu k-lrUJljv u>puajiuija»ija picaciiiju uc lL? a^Umo I* vnf^l livne politike zaposlovanja torej lahko l vflin nnmiHhn n« trnu dčlnvne siJ^« in -^?u delovne sile, in povpraševanje po delavcih. Tokrat bi nredsta vpa 03^; VflJlJt JIU UCiav Vlita *VU«a« ».r. p...-. — . skapin«, liirq natečaj tivsč delovnih mesi ter AAKlinnirk h Ar< Anaal* a4.AlAUj*anr La c4a H tl IT|£'Q1 I .aj imcj iiatcfli ucivTiiin sabljanja presežnih delavcev, Id sta namenjc® jalcein. Za nas je seveda pomemben io zanif’’* J našem koncu ali v naši regiji. „ rt, it 1^ Gl J Ukrep sofinanciranja novih zaposlitev je s vitejSi, saj je denar, ki da dobi delodajalec, tudi nezaposlenega delavca zaposliti za učinkovitost ukrepa pa je merljiva s številom .gdian' I LU3k pei JV IkJVCZJIFU A -J podatkih soboškega zavoda za zaposlovanje jalcev zaprosilo za sofinanciranje 377 dvanajstih delodajalcev terjajo prek sodišča zaposlili 81 delavcev, za katere pa so prejel' i'f ■I delovnih ___________________.._gi po'""’« prijavilo 324 delodajalcev, ki bi zaposlil' ' (jsl^'f(^j|. letos zaposlitev resnično dobilo skoraj sto ne n4 rldlrt ucir pa o T 4 j/ 4 4 rt A V d i f7l i l k' Na lanskoletni natečaj tisoč c. . velikega odziva sklenjen v drugi polovic) Jli čakajočih na delo »skrajšala« za nekaj manj r ni * »‘.»Sl«' 'k ra« ------- fj(C| L ? pozitivnega mnenja za 120 delavcev, v odobrili za 857 delavcev ali za sedem maoj, Ij soboškem zavodu. Res pa je tudi, da so n ifl dobili negativno oceno s strani območne eo ' 1 v Ljubljano in odgovorne najbrž prepnvl-Lič vendarle nakazali. Ali pa tudi ne. Če delod^J ' | ^4 rt rt VI/h 44F\rt^litAU r\T*i 4 I* ■ i ■ Ai rt dli trt ' I L o tem pa je ie pametno podvomiti, saj tolikšno rast v gospodarstvu, zato na pričakujejo ali _____ ....j_,___.norajo na denar r L sploh niso dobili. Pogodbo za pridohite* * 2^ podjetij, denar pa dobilo 210 za milijonov 200 tisoč tolaijev, da za novo zaposlitev lahko pripomnijo, da morajo na denar nit In kako kaj z zaposlovanjem'’ So pc^ull^ J dobila, a so že zaposlila delavce, druga P p-r- t j najbolj vneta. Najpočasnejši pri izpolnjeva^ nosti so v lendavskih podjetjih, delodajai*- ^vii^ deležu (34,5 odstotka) dobili subvencijo is-i izobrazbeno stopnjo. 11 I ".V ■c: J 5 Drugi ukrep za uravnavanje je sofinanciranje p re usposabljanj a jn dobilo šest pomurskih podjetij, dve , |g, z« ■ mij( v skupnem znesku 4 milijone 88 tisoč zavodu za zaposlovanje napovedujejo roma manj ohlapna merila za pridobitev J oa tudi, da se bo za ta denar v prihodnje _ V pa tudi, da se bo za ta denar v pni . ijfi ;■ .. / J. j' .]^ii "I j fG ^1.^7 t; 1- o t' utr 'ji ir’ ■i i 0 n^ja 1993 stran 5 lit gospodarstvo 0 vladni gospodarski poti It* p^' pomurskim gospodarstvenikom REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA LENDAVA IZVRŠNI SVET Odbor za pospeševanje proizvodnje hrane RAZPISUJE JAVNI NATEČAJ A. ZA KREDITIRANJE NOVIH PROGRAMOV B. ZA KREDITIRANJE NAKUPA PLEMENSKIH TELIC ta gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar se je P ovanja po državi in razgovore z gospodarstveniki. ^®'’*preD"'''”'J'' I*” razgovore z gospodarstveniki, easpodliuprejšnji teden na srečanju s pomur-nagovarjal, je decentralizacija in policen-je premalo poudarjen. Težko je voditi državno >(apovert'?”^*'’’ loltalnega interesa, je '^'il ra f tl*^‘Lentralizacijo, s tem da bo reorganizi- **^''**l tako, da bo uvedel regionalne pisarne. 1 F II 6< i;!*’ i# a’ fO za '^Sovor z gospodarstve-s proračunom f/n ^'“rači larstvo. ga ima v njem »Osebno sem precej ROS nezado- 1. ic gospodarski 6,8 milijarde LK>i_ ■■'J 1'3. V^KLa ' rtd^r-T zi z., ^n^^rarcijskeoA ( .. Cnnu««jc f . POii S I veliko in 900 'drobno gospodar- Za -a) ' so 'ič-uji J <101 ti ssK i niilijar- dobro pokriti. ^slegati spreje- • so vrzel, »Prav noben ekonomist pred osamosvojitvijo Slovenije kaj takega, kar se je sedaj zgodilo, ni napovedoval,« Gospodarstvo in državo tišči suficit v plačilni bilanci, 47 milijonov dolarjev v trgovinski bilanci in kar 764 milijonov v neblagov- ali takih, ki so sorodna s trgi, ki jih je gospodarstvo izgubilo. Temu so torej bile namenjene vladne poti ali obiski v vzhodnih državah Evrope, V treh tednih se bodo na odgovornem ministrstvu dogovori-oli za obrestno mero za subvencioniranje malega ^spo^siva in turizma (slednjemu namenjajo 200 milijonov), pripravSi pa bodo tudi merila za delitev, Podjeda morajo biti pozorna na javni razpis. Na pripombo Jožeta Špilaka, da so naša podje^a dobila zelo tnalo subvenrij), menda je bilo odobrenih samo pel vlog, je dr. Maks Tajnikar odgovoril: »Izkušnja s lega konca je, da banke na lokalni ravni dso pristale na pogoj sklada, č^rav jih je centrahia banka sprejela. To je glavni problem, zakaj tako malo odobrenib sabvencji'.« Do konca januarja so namreč s sklada subvencionirali obresti ZB posojila vsem, ki so oddali ustrezno prošnjo. za postopne in trdne korake '^^^Ptavljali gospodarske rasti. Letošnje 'U je" o go- leto naj bi bilo leto »makro- tnalo on. ekonomske stabilizacije«, je dejal minister, to pomeni, da bi malo o go- go- la •jaj bi sprejeli me- kfc:? Pridiitni, jamstva SaspKlaislc 'tl milijo. a pa I-vtat.. za L,^O r,^'="J- Takoj . ' ifif* ~~ —- -'ta »i., __ .' ififA , 1’1 '“li dl s politiko ustvarili temelje za •JP i 'i. I, Izvršni svet SO Lendava bo namenil na podlagi Programa za pospeševanje proizvodnje hrane v občini Lendava za leto 1993 za kreditiranje uvajanja novih programov v kmetijstvu 1.000,000,00 SIT pod pogoji: 1. Višina posojila je do 30% predračunske vrednosti po verificiranem naložbenem programu. 2. Prosilci (kmetje, pridelovalne skupnosti, drugi subjekti, določeni z letnim programom) morajo vlogi priložiti ustrezno dokumentacijo, ki obsega minimalen investicijski program, pozitivno mnenje območnega kmetijskega svetovalca, če gre za specifično dejavnost, pa mnenje določenega specialista in drugo nujno potrebno dokumentacijo (lokacijsko, ali drugo dovoljenje). 3. Posojilo se mora vrniti v treh letih, s tem da odplačilo miruje eno leto od nakazila. Posojilo se odplačuje dve leti, dvakrat letno, obračuna se 1/4 glavnice in obresti. 4. Obrestna mera je 50% nižja od veljavne za dolgoročna posojila pri LB. Posojilo se obrestuje od dneva nakazila, 5. Zahtevki za odobritev posojila se vlagajo v 15 dneh po objavi tega razpisa pri sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava, Industrijski bum v malem gospodarstvu Slednjega potrjujejo naložbe v malem gospodarstvu, ki naj bi jih bilo v dveh letih za 2 milijardi 400 milijonov mark. Zasebniki so za to namenili predvsem lastne prihranke. »Razvoj malega gospodarstva je pomemben, ni pa mogoče pričakovati, da je ta zasuk dovolj,« je dejal minister, Malo gospodarstvo tudi kljub svojemu razvoju ni uspelo ustvariti toliko delovnih mest, da bi zaposlilo delavce, ki so postali presežek v velikem gospodarstvu. Ob malem gospodarstvu moramo imeti tudi velika podjetja, zato bodo v odgovornem ministrstvu storili vse, da »obnovijo« nekatera, za katera ve svet. II. Izvršni svet SO Lendava bo namenil za kreditiranje nakupa plemenskih telic v letu 1993 po pospeševalnem programu 2.500.000 SIT pod pogoji: 1. Do posojila je upravičen rejec, za katerega kmetijska svetovalna služba ugotovi, da izpolnjuje s programom predpisane pogoje in predloži sekretariatu za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Lendava prednostno listo rejcev, ki glede na interes in likvidnost sredstev določi število nakupa plemenskih telic za vsak plemenski sejem posebej, 2. Višina posojila je 70% nakupne cene plemenske telice, 3. Posojilo je brezobrestno z devizno klavzulo. Višina posojila se na dan podpisa posojilne pogodbe preračuna po srednjem tečaju pri Banki Slovenije v DEM, ob vsakem roku plačila anuitete DEM na enak način preračunajo v SIT, 4. Posojilo se mora vrniti v roku petih let, s tem da odplačilo miruje dve leti od nakazila. Posojilo se odplačuje tri leta dvakrat letno, tako da se obračuna 1/6 glavnice. 5, Zahtevki se vlagajo pri področnem kmetijskem svetovalcu. nih transakcijah. Tudi devizne rezerve države znašajo več kot milijardo dolarjev, kar vse skupaj močno potiska tolar navzgor in devize navzdor. Izvoznikom pa bi seveda bolj ustrezal podcenjen tolar, »Deviznega tečaja pa v smislu pospeševanja izvoza ni mogoče radikalno spreminjati, To je tudi eno najbolj kritičnih vprašanj, saj je Izjava. namenjena tudi lendavski Nafti; »V resnici ni potrebno, da imamo tako nizko inflacijo, ker lahko negativno vpliva na gospodarsko rast. Če omenim samo energetski sektor ~ če ga hočemo ohraniti, mu omogočiti^ da nor- gospodarsko rast v prihodnjem letu. Velikega optimizma in zasuka v tem letu še ni pričakovati. Vladne napovedi so: - letošnja rast bruto družbenega proizvoda bo minus odstotek , prihodnje leto že plus ena in Čez dve leti plus dva, - zaposlenost tudi letos pada oziroma nezaposlenost se bo tudi letos povečevala (okrog 25 tisoč nezaposlenih), - naložbe bodo negativne (minus 3 odstotke), pozitivno stopnjo naj bi dosegle prihodnje leto slovensko gospodarstvo IZ- vozno. Nesmiselno je govoriti, da je izvoz strateškega pomena, saj je Slovenija mnogo premajhen trg,« je dejal dr, Maks Tajnikar. Odnos do izvoza iz preteklosti torej ni za današnjo rabo. Vlada ne bu zaščitni ca gospodarstva Prav to da je naše gospodarstvo lahko samo izvozno, vladi preprečuje, da bi bila z ukrepi »zaščitnica domačega gospodarstva«. Z ukrepi ali olajšavami kvečjemu lahko pospeši določeno mednarodno kooperacijo ali sodelovanje, je dejal minister ter priznal, da pa je gospodinjski uvoz za 200 dolarjev brez carine vladna, »napaka, ki jim je ušla skozi prste.« V iskanje trgov se je podala tudi vlada, predvsem tistih malno deluje. moramo III. skupni pogoji: 1. Po odobritvi posojila se sklene pogodba, za nakup plemenskih telic se mora pogodba podpisati vsaj dan pred plemenskim sejmom. 2. Posojilojemalec je dolžan zavarovati posojilo s hipoteko na nepremičninah. Zavarovanje mora biti sklenjeno pred nakazilom posojila. Stroške zemljiškoknjižnjega zavarovanja nosi posojilojemalec. 3. Ce posojilojemalec ne poravna sproti svojih obveznosti, se zaračunajo zamudne obresti po veljavnih predpisih. 4. Vsi zainteresirani dobijo podrobnejše informacije pri področnih kmetijskih svetovalcih in pri upravnem organu občine Lendava, pristojnem za kmetijstvo. Odbor za pospeševanje proizvodnje hrane s ceno (elektrike, naftnih derivatov, plina) zagotoviti ustrezne prihodke. Ni mogoče vztrajati pri ceni, kakršna je danes,« In še: »Triodstotna stopnja mesečne inflacije,je tisto, česar bi se morali držati,« L prora-P’^tatXlac3:vo, eospodar-'■ 'Minister, ki »ou..'' Parlamentu liki razne na- Ud ■ato pTehi,,. v Odnos do izvoza iz preteklosti ni za današnjo O plačah in zakonu njihovega omejevanja je gost po- rabo Zakaj tako gospodarstvenikov murskih razlika so Pr. ' ’ samo '/, J' ' '^'bister hitenje "^rvu. To je lr\ f____ U| pesimistična H ni LOV vladiia napoved, se je vprašal minister ter nato ugotavljal, da je bistveni problem slovenskega gospodarstva ob izgubi nekdanjih trgov (ocene so med 23 do 40 odstotki), kje najti dejal, da se plače realno višajo (v prvih treh mesecih v primerjavi z lanskim istim obdobjem za 36 odstotkov), učinek omejitvenega zakona pa je zanemarljiv. tZŠLA JE KNJIGA ampak povpraševanje, kako zapolniti MAJDA HORVAT D ■^ta ^Pešnega poslovanja enote Creditanstalt - Nove banke v Soboti Zlata ura Saga iz Sv. Hlrojicc AVTORJA " FRANČKA ŠTEFANECA ^nar ostaja v Pomunu položajem, saj leži na stičisčii Ipt?*" se ig “ predvsem za bančne organizacije, zato '.SJ eF»otr» v Murski 'sSuri >1 * 1. K rr't(U’^prL ''‘Uan.stni, —J""' s.ifju envm v i>iur>Hi Ja.■'BC p.T^~ r'ova banka, kije prevzela nekdanjo Poni banka je tako navzoča na i'w J- bbčin, svojo mrež« pa ima na je n. ** želele “''^"stalt - Nova banka je med tistimi irir K ’ v ? pri vseh bančnih poslih, usme- 8risp„rt^P,roqa, kjer ni nevarnosti poslovanja jUr ie ^ItHvnosti znižujejo, pravi direktor 'fi .^Ju. ' '■rateciin .............2:'___ '' le "■""‘lUMi riirfujuiUf urilvi uiruKivr . 1 nebanke usmetjena v storitve in kSa. ’"'pav.L._. ., . J . ... Vs'l4ll V4J^»a T L9|ir|«|TV IH " '' *'lLS|)*Bi'jrr na depozitno posojilnem jem imenu, ima veliko pristojnosti, za obveznosti pa odgo- varja matična banka, V enoti opravljajo vse bančne posle razen borznih in plačilnega prometa s tujino, saj to dela centrala v Ljubljani, sredstva, ki se zbirajo na tem območju, pa tu v tej enoti je skoraj 11 odstotkov vseh zaposlenih v Credi- tanstalt - Novi banki, pri depo- žitih je njihov delež 7 in pri kreditih 9 odstotkov, 15 od- stotkov vseh sredstev na žiro-računih pa se prav tako zbira v enoti v Murski Soboti. /I i 4y, -aU "l- 'aj 1? tk: li ji- ij S: C' za letu I tri- Poslova- inue za "PdNorio-v . i?"^- Itn. I^^^ZOva- :iov 'M It rati vseh potreb gospodarstva, V Creditanstalt - Novi banki so prvi pogovori o povezovanju stekli, vendar se druge banke težko odločajo zanj, saj je v banici večinski tuji avstrijski kapital, zato v Creditanstalt - Novi banki razmišljajo, da bi v svojo banko pritegnili tuje vlagatelje. tudi ostajajo. V enoti samostojno oblikujejo nakupni in prodajni tečaj za devize, sami lahko odobravajo posojila do višine 2,5 milijona avstrijskih šilingov, v Šestih mesecih pa se je bančni potencial enote povečal z 200 na 300 milijonov tolarjev, Poleg ustanoviteljev prejšnjega Finančnega inženiringa ABC Pomurke jim je uspelo pritegniti nekaj novih partnerjev, tako da je v enoti 72 depoziterjev in 69 kreditoje; malcev. Poslujejo s 350 novimi komitenti, predvsem obrtniki Uspešno poslovanje v šestih mesecih jim je omogočilo, da so se ustrezno opremili in po-sobili, njihov cilj pa je, da bi pritegnili Se nove partnerje, LUDVIK KOVAČ t Enota Creditanstalt - Nove banke deluje v Murski Soboti Ic pol leta, zato je Se težko ocenjevati poslovanje, vendar so v tem času že vidni rezultati. Kot je na novinarski konferenci dejal direktor Janez Kučan, opravlja enota v Murski Soboti vse bančne posle po za-Itonu o bankah, nastopa v svo- in zasebniki, v tem času so Družba za proizvodnjo bivalnih enot, d.o.o. 69250 GORNJA RADGONA Ljutomerska 29 Dmžbs za proizvodnjo bivaJnih onot po sklopu kolaoiia družbo ARCONT z dno 10« 5« 1903 objavlja: lavno dražbo 1. Objekt Jamajka - izklicna cena 2000 DEM 2. Objekt Prodaja - izklicna cena 2000 DEM 3. MB 2 kosa, osebni dohodki - izklicna cena za kos 500 DEM 4. MB 11 m, 2 kosa - izklicna cena 1500 DEM Vrednosti objektov so plačljive v tolarski protivrednosti. odobrili 210 potrošniških posojil in so ena redkih bank, ki daje tudi posojila za nakup av-lomobilov. Enota ima pogodbeno menjalnico v Lendavi, 40 odstotkov vseh deviz, ki jih je odkupila Creditanstalt - Nova banka, pa so odkupili v enoti v Murski Soboti, 15 zaposlenih Javna dražba bo v soboto, 22. 5, 1993, ob 9, uri v prostorih ARCONTA, v Ljutomerski 29 v Gornii Radgoni, ’ OgiGd in plačilo varščine v višini 10% izklicne cene bo istega dne od 8. do 9. ure. Pravico do udeležbe imajo vse fizične in pravne osebe. Izdraženi znesek mora kuoec olačati v notih dneh, sicer varščina zapade. Kupljeni objekt mora biti odstranjen v 30 dneh. Vse navedene stvari prodajamo po sistemu videno-kupljeno in po reklamacijo. prevzemu ne odgovarjamo za stran 6 vestnik, 20. nasveti 1 Dogajanja na Ljubljanski borzi Totrahm tedensko poročanje se nanaša na obdobje od 11, S. do 17. S. 1993, Svoj rekorden promet je v sredo dosegla obveznica RSL 1. s katero je bilo za kar 37783 lotov prometa, presegla pa je tudi že svoj najugodnejši tečaj v letošnjem letu, ki ga je imela 21. 1.. ko se Je njen tečaj izoblikoval na 117,6. Zaradi naraščanja tečaja pa se Je zmanjšal donos te obveznice, ki pri tečaju 118,5 znaša 10,59 odstotka, ko pa Je ta (Aveznica 23. 2. dosegla svoj Uvrščena kot atija 11 - obveznice Neznatno je enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana porasel 11.5. iz 87,4 na 87,5, ko je bilo za 48 lotov prometa, se naslednjega dne vrnil za 87,4, ko je bil prijavljen aplikacijski posel s 3 loti, v četrtek pa ponovno pristal na 87,5 pri 204 lotih prometa. naj nižji tečaj v letošnjem letu 111.6, je bil donos te obveznice 12.43 odstotka. Vzrok, da tudi v zadnjem času tečaj te obveznice narašča je v zapadlosti prvega ku-jx>na. ki zapade 30. 6. letošnjega leta, ko bodo investitorji v te obveznice nominirane na lOODEM. dobili izplačanih 12.6DEM. zaradi moratorija na glavnico in obresti, pa se obresti, obračunane od 1. julija 1990 do 30. junija 1993 pripišejo k nominalnemu znesku in bo Uvrščena kotacija II - delnice Z delnico Salusa je 12. 5. bilo za 10 lotov prometa, njen tečaj pa je rahlo porasel iz 5016 na 5050. 13, 5, je porasel tečaj delnice LEK iz 12000 na 12500, ko je bilo za 20 lotov prometa z njo, v petek pa je bil po enakem tečaju sklenjen še aplikacijski posel z 1 lotom. Po tem tečaju so jo ponujali že prejšnji teden, vendar takrat kupci niso bili pripravljeni plačati zanjo več kot 12300. povečana 125,97 DEM. glavnica znašala Zadnji dan tega tedenskega poročanja je bil promet z vrednostnimi papirji zelo skromen, saj je bilo le za nekaj lotov prometa z obveznicami Gorenja. PTT Ljubljana. obema Rogaškima in z redno delnico SKB. Vzrok za tako skromen promet je seminar za borzne posrednike v Portorožu. Uvrščena kotadja ( - obveznice Obveznica RSL 1 je 11. 5. toi sla iz 118,3 na 118,5, ko Je bilo ira-I za 11263 lotov prometa, naslednja tri dni pa ostala na istem nivoju, ko Je bilo v sredo za 37783, v četrtek za 17866, v petek pa za 4226 lotov prometa. V tem tednu narašča tudi enotni tečaj obveznice RSL 1 z davčno olajšavo, po nižjem tečaju so sklenjene le aplikacije. Tako je 11. 5. tečaj te obveznice porasel na 112,7. prometa pa Je bilo za 20 lotov, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 41 loti po tečaju 110.7, v četrtek pa Je njen tečaj poskočil na 113,3, ko je bilo za 40 lotov prometa. V petek so bili ponovno sklenjeni aplikacijski z 28 lori te obveznice po tečaju 110,8. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je 11. 5. porasel iz 89,7 na 90,0, ko je bilo za 2310 lotov prometa, naslednjega dne ostal na istem nivoju pri 2548 lotih prometa, v četrtek pa padel na 89,8, ko je bilo za 2361 lotov prometa. V petek je tečaj te obveznice neznatno padel na 89,7, ko je bik) za 577 lotov prometa s to obveznico. Večjega porasta tečaja te obveznice ni pričakovati, saj je dooslov, v četrtek pa neznatno padel na 104,0 pri 58 lotih prometa. Za 0,7 odstotne točke Je 11. 5. porasel tečaj obveznice PTT Nova Gonca, ko je bilo za 594 lolov prometa, naslednjega dne nekoliko padel na 87,1 pri 320 lotih prometa, v četrtek pa neznatno porasel na 87,2 (100 lotov prometa). Za kar 1,2 odstotni točki je 11. 5. porasel enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana tn sicer iz 102,6 na 103,8 pri prometu 218 lotov, naslednjega dne padel na 103,4, ko je bilo za 626 lotov prometa, v četrtek pa ponovno nekoliko porasel na 103,6 (20 lotov prometa), V petek je tečaj te obveznice neznatno padel na 103,5, prometa pa je bilo za 448 lotov, v ponedeljek pa so bili prijavljeni aplikacijski jxisli s 5 loti po nespremenjenem tečaju, H, 5, je za 0,8 odstotne točke padel enotni tečaj obveznice Rogaška 1 in sicer iz 89,7 na 88.9 (160 lotov prometa), vendar moram opozoriti, da je po tečaju 89,7 bil sklenjen le aplikacijski posel s 13 loti in da tako visokega tečaja v letošnjem letu ta obveznica Se ni dosegla. Naslednjega dne je njen tečaj neznatno porasel na 89,0, ko Je bilo za 121 lotov prometa z njo. Po enakem tečaju je bil sklenjen aplikacijski posel z 8 loti te obveznice tudi v ponedeljek. Za kar 10 odstotkov pa je padel enotni tečaj obveznice Rogaška 2 in sicer iz 40 na 36,0 (40 lotov prometa), kar predstavlja maksimalni dovoljeni padec po borznih uzancah. Za na-daljnih 10 odstotkov pa je njen tečaj padel tudi v četrtek (32,4), ko je bilo za 32 lotov piometa. V ponedeljek je njen tečaj ostal nespremenjen, vendar je lastnika zamenjal le 1 lot te obveznice. Razlog za tako drastičen padec tečaja obvez-rjice Rogaška 2 bi lahko našli v obvezni zamenljivosti te obveznice za delnico in v nezavidljivem položaju Zdravilišča Rogaška, ki se spoprijema z velikimi težavami predvsem na finančnem področju. 13. 5. je padel tudi tečaj blagovne obveznice Rogaška in sicer iz 13.000 na 12500, lastnika pa sta zamenjala le 2 lota te obveznice. Prosti trg delnice Naraščajoč trend delnice Dalas se mdi v lem tednu ni ustavil. Tako je tečaj te delnice porasel 11. 5. iz 46257 na 50883 (26 lotov), kar predstavlja 10 odstotni porast. Naslednjega dne Je njen tečaj porasel na 53413, ko je bilo za 71 lotov prometa, v četrtek pa na 54153 pri 36 lotih prometa. Tudi v petek je tečaj te delnice porasel, tokrat na 54638, prometa pa Je bilo za 39 lotov, Z delnico MK Založba Je bilo 11. 5. za 195 lotov prometa, njen enotni tečaj pa je ostal nespremenjen (2700), v četrtek je bilo za 50 lotov prometa, njen tečaj pa Je padel iz 2700 na 2630. Njen tečaj je v petek ostal nespremenjen, prometa pa je bilo za 334 lotov. Naraščajoč trend v tem tednu je zaznala delnica NIKA. Tako je njen enotni tečaj delnice NIKA 11. 5. porasel iz 32^8 na 34500, ko je bilo za 51 lotov prometa z njo, naslednjega dne ostal na istem nivoju pri prometu 53 lotov, v četrtek nekoliko porasel na 34689, prometa pa je bilo za 70 lotov. Tečaj te delnice je porasel tudi v petek in sicer na 35064, ko je bilo s to delnico za 110 lotov prometa. V tem tednu je enotni tečaj delnice Probanke Se vedno naraščal, vendar počasneje kot v preteklosti. Tako je 11. 5. porasel iz 18478 na 18803 pri 3500 lotov prometa, na- slednjega dne na 18884 (6647 lotov 1 četrtek pa na 18994, I 1 3384 lotov cirometa I prometa). ko je bilo za 3384 lotov prometa L- Creditanstalt - Nova banka d,d. z nami do uspeha Hitro in učinkovito opravlja vse posle plačilnega prometa s tujino: NAKAZILA V TUJINO NAKAZILA IZ TUJINE AKREDITIVNO IN INKASO POSLOVANJE PLAČILNI PROMET PREK DEVIZNIH RAČUNOV DOMA- ČIH PRAVNIH OSEB RAČUNI NEREZIDENTOV GARANCIJSKO POSLOVANJE S.W.!.F.T. MREŽA MEDNARODNA TELEKOMUNIKACIJSKA VAŠA BANKA - VAŠ POSLOVNI PARTNER IN VIR INFORMACIJ Prav pri mednarodnem poslovanju so splošne informacije ( o zunanjetrgovinskih vprašanjih in tekoče informacije ; O problemih v mednartžini trgovini pogosto odločilnega pomena za učinkovito načrtovanje, urejanje in izpeljavo vaših poslov s partnerji v tujini. Prav to pa vam Creditan- stati - Nova b^ka, d.d., Ljubljana, vključena v sistem Creditanstalt Dunaj, lahko ponudi. I J z njo. Njen enotni tečaj je rahlo porasel tudi v petek in sicer na 19073, prometa pa je bilo za 1375 lotov. Padajoč trend se tudi v tem tednu nadaljuje pri prednostni delnici Rogaške, vzrok za to pa Je enak kot pri Obveznici Rogaška 2. Tako je 11. 5. njen enotni tečaj padel iz 2000 na 1950, ko je bilo za 30 lotov prometa z njo, v četrtek pa na 1880 pri 20 lotih prometa. Tako je sedaj tržna vrednost te delnice le približno 54 odstotkov njene nomi-nale, ki je SODEM Tečaj redne delnice SKB je v lem tednu nekoliko nihal. Tako je 11. 5. padel iz 12843 na 12772, ko je bilo za 260 lotov prometa z njo. Naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli z 20 loti te delnice po tečaju 13864, v četrtek pa je njen tečaj nekoliko padel na 13471, ko je bilo za 470 lotov prometa s to delnico. Tudi v petek je njen tečaj pade! tokrat na 13300, ko je bilo za 360 lotov prometa s to delnico. Tudi tečaj prednostne delnice SKB je v tem tednu nihal., Tako je 11, 5. padel iz 14233 na 13864, ko je bilo za 2038 lotov prometa, naslednjega dne na 13742 pri 934 lotih prometa, v četrtek pa porasel na 14082 (822. lotov prometa). TONČKA BOZINOVIC Pred odhodom v tujino je dobro vedeti, Če potujete v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Nizozemsko, Madžarsko in Belgijo Osnova za zdravstveno zavarovanje je mednarodni sporazum o zdravstvenem oziroma socialnem zavarovanju (konvencija), Pred odhodom si morajo zavarovanci na območnih enotah zdravstvene zavarovalnice priskrbeti Potrdilo o pravicah do dejanskih storitev med začasnim bivanjem v drugi državi. Na tujem bodo naši zavarovanci, ki bodo imeli potrdilo, upravi- Odhod k Zdravnikih čeni do nujnega zdravljenja brez plačila pri zdravniku in v zdravstvenih ustanovah. Če pa bo zavarovanec nujno pomoč potreboval in dobil pri zasebnem zdravniku ali kliniki, bo storitev moral plačati, vendar mu bo po predloženih računih zdravstvena zavarovalnica doma stroške povrnila. na Hrvaško Slovenija in Hrvaška sta podpisali sporazum, ki zavaro- stvene storitve morali na Češko in v Anglijn Po medržavnem Iticul4.a*nvtii - . bodo naši državljani I’’*’ 11 zdravstvenih ustanoven U dveh držav deležni zdravstvene pomoii ’ jj tndo pokazali slovenski list. Dolgove bosta ust. UOIgOVC uusi.“ 7 -poravnali državi stojna zavoda. To vej za javne zdravstvene veljaš^ vancem zagotavlja nujno zdravstveno pomoč, če imajo s sabo potrjeno zdravstveno izkaznico. Naši zavarovanci bodo imeli na Hrvaškem zagotovljene nujne zdravstvene storitve in zdravljenje ter zdravila. Nepotrjena izkaznica tudi na Hrvaškem pomeni, da bodo naši bolniki samoplačniki in bodo zdrav- nove. v druge države - V drugih jjn*' vanci ' stvene sami storitve dcjieiia predvuicneifB doma pa jim ----- r , bo '‘^Šl zdravstveno zavarov^^’^ nr^HInŽili bodo predložili cijo, stroške povrnil- ITJ Značilnost oken in vrat v Slovenskih goricah . Narava in arhitektura (D Kdo je bil prej? Ko gremo na Triglav s severne strani, stopimo v njegovo območje skozi VRATA. To seveda niso ni-kaka vrata, je pa vhod. Ne samo dolina, ki se steka s severno tri- glavsko steno, tudi drugi geografski pojmi imajo podobna imena. Jermanova vrata na primer povezujejo Logarsko dolino na štajerski strani $ Kamnikom na Gorenjskem. Vsi ti elementi predstavljajo ožine, tesna, skorajda vrata, skozi katera se zrinemo proti , nekemu cilju. Seveda niso samo vrata taka: povsem tno okno v Dolge njivet Odprtine za okna so v Alpah imamo visoko v stenah odprtine, ki jim pravimo OKNA, Gre za preboje sten, za povezavo severnih z južnimi dolinami. Toliko o naravi. In kje je tu arhitektura? In kaj je sploh arhitektura? Ali je Človek najprej naredil okno na svoji hiši in potem imenoval luknjo v steni Prisojnika po njem? Ali je v Čehi bivalne hiše, za manj obdelano okno v 1*^*^, prezračevalno okno na podstrešju gospodarskega rim je opečna mreža v obliki križa. Ta seveda ut I bila lani spomladi porušena, sebi, okno po potrebi: za svetlobo, zračenje in za poglede. Narava je bila prva; naredila je okna in vrata, človek je mnogo kasneje naredil tudi okna in vrata, imenoval pa jih je po tistem, po katerem se jih je naučil delati. Po naravi. Konstrukcija Konstrukcija iJ' ,,;0< tov za vrata in razvijala prav sklop sama: je sklop zau>- -zmožnosti gradicelp" Zahteve so mnogokrat C61° Čagona: Okna v čelu so razmeroma velika in z naoknicami. Zaščita proti soncu je tudi lesen oboj zatrepa, kije lesen, netesen in pomaknjen naprej. Okno v kuhinji je majhno, mnogo manjše od drugih, tudi obdelava je preprostejša. Vrata v klet: klet je dosegljiva od zunaj v vzdolžni smeri, loputi sta dve in pod kotom ter pokrivata le stopnice - to je način, kadar je hiša v ravnini. videl dolino Vrat in po njej naredil vrata v hišo? Na videz nesmiselna vprašanja postanejo nenadoma povsem logična, če pomislimo, kako je človek živel, preživel in se ustalil v dolinah, kjer prebivamo danes. Če gledamo Se neokrnjeno dolino: kaj nam je najbolj všeč? Njive in polja so v ravninah, na najbolj dragocenih tleh, saj preživljajo človeka. Človek pa se je s svojimi zgradbami umaknil na robove, v koncentrirani gradnji celo na slemena, ki obkrožajo te doline. Za bivanje in za gospodarstvo prav gotovo ne potrebuje plodne zemlje, zadošča tudi slabša. Žito pa ne rase na bregovih, ne moiemo ga obdelovati, zatorej mora biti v dolini. Človek se je torej učil od narave. Prostovoljno? Ne, šele potem, ko je nekajkrat dobil po glavi, ko je bil nekajkrat lačen. Eno pa se je naučil: da je narava starejša od njega, da ji lahko verjame in da ji mora verjeti. Z razmišljanjem o vratih nismo tako daleč od tega: pračlovek se je - tako kot tisočletja kasneje - umaknil na obrobja, proč od divjih ■ B zveri, v varno zavetje narave, v votline. Votlina mu je dajala zavetje s petih strani, le enoje moral varovati sam; vrata. In ko je začel uporabljati orodje in orožje, je lahko posegel v dolino, v bolj rodovitno dolino, kjer si je s pametjo zagotovil svoj košček prostora. Zgradil je hišo; za dejansko povezavo je postavil vrata, za navidezno okno. Vrata je dimenzioniral po 1 sebi: morajo zapirati, celo biti in iiioč«’*’ žiti. Pravi upora! rati z lahkoto. teže. Pri tem' uporabil besede _ ■ pid , « stroji m morda s rahljajo vrata^^rV'’ niA irtniiie nauco^j. nje lopute n«J®^ a pomembn2j^^P;( vrata ptičnice: zavita za nta£ka’^,i^i^ 0» seijem pojedel- jottis .h? veličastnejša. namenjen« 0*%,^ tako stranska so rabi, zato so ■' vana in drugi" >s<^. « KMETUO PRUAVNICA: Naslov lastnika: Po domače: J C I I I Kmetija je: a) starejša, dobro ohranjena b) nova, krajini prilagojena arhitektura c) čebelnjak č) druge posebnosti: Če imate ali poznate spaja z goričko, mursko kateri kmetujejo vzorno in .-»i il j I I 1 I i !l I /1 [ ki se s sr^ I > ah slovensk Jf ' ovo ocenjevanje j /f ohranjajo tradicijo, kjer so doma rože jo prijavite za Vestnikov« ocenjev*”!^ KMETIJO 93. Prijave zbiramo do 12. junija 1993 n« Slovenska 41, 69000 M. Sobota. OflS isio* i’ 1 ig tnaja 1993 stran 7 S.| (lili let «1« eM r IJt«' IJJ* li*' d J* •'ul* sociala, šolstvo, zdravstvo Griža v zbirnem centru seje na pobudo dr, Blage Dalič, vodje ’ii*eiazd * *’**’^*’*‘^ soboškega zdravstvenega doma in odgo-varstvo beguncev v zbirnem centru v Vid on- rektorja soboškega zdravstve- ettdelka soboškega zdravstvenega doma in odgo- za begunce. Povod je bila epidemija griže o pni J ®---------------■**' J" “l^repih, Id jih sprejeli, suti? konec ••ni a fvpnriafj dt. Blagit Uulič ter piccIsedDico itd-“VKUncu; hrigli,,. Hgi-čarL !S“ * LJIiItiiAh.— . 4 piivpnuali dt. Blagih Dulič ter prcdsednicu ad- Aprila uJdC" ^radi Sinišu ice so- dva otroka '“•»a i^^ < OZ'. ” lAsi IVA KS y ni naslednji 1*11 sm ^tevilo povečalo. 'et, |)rp„| «m; 43W'lnc'r . _____________ hi k-i LL >iih Sga. J® •"■a manjšega d"' ni na L P^nieni, da dr. R) "1 obiskali EiuJbii cen- le ter vpe- . ustrezne ',•'0 obolelih v pr-_ -H epidemije je "'^ti. v zadnjem v cen- na teden prihajal v center zdravnik. Vršilec dolžnosti di- nega doma dr. J a noš Palanesai je na seji odbora dejal, da to zaracii kadrovske zasedbe v zdravstvenem domu ni skih? Doktorica Blaga Dalič je dejala, da so higienske razmere boljše, kot so bile, da pa bodo morali še veliko narediti za osveščanje ljudi. Navodila urada za begunce v Sloveniji so jasna in pomenijo n« L JUOSKFt MunsKn jJH JzvEnzn Zavod za permanentno izobraževanje Tudi poletje je čas za izobraževanje! *7^;n]cbila kar IX sc je epide- naprej,« je 'ga Dalič. -'Ka uahč. »Ker prihajajo k pouku za begunske otroke, ki je v prostorih Ljudske univerze, tudi otroci iz zbirnega centra v Vidoncih, sem predlagala, da možno. Tudi s sedanjim načinom dela zdravstvene službe je namreč beguncem zagotovljeno primerno zdravstveno varstvo. »V zbirenm centru so zdravi ali prinašajo racionalizacijo otroke odpeljejo nazaj v Vi-donce, da ne bi morda prišlo ljudje, seveda z določenimi do Sirjenja okužbe. Otroci so pri pouku manjkali tri dni. sedaj pa se spet vključujejo. Preden sem dovolila, da otroci spet lahko prihajajo k pouku, sem zaprosila za poročilo Zavod za zdravstveno varstvo. problemi, ki pa niso zdravstveni. Navodil za nas zdravnike, ki smo odgovorni za centre. ni bilo in vsak, ki je odgovoren za center, jc organizirat delo tako, kot je čutit, da je potrebno in najprimernejše za v vseh zbirnih centrih. Po novem bo za begunca v centru na voljo le Se 350 tolarjev na dan. Po ogledu je vidonski center, ki naj bi postal, potem ko so ukinili centra v Lendavi in Ko-njiSCu v radgonski občini, regij- ski, gospa Vodenikova, na- Opravljeno je bilo razkuženje zdravje beguncev. Od začetka in skratka vse, kar Zavod opravlja v takih primerih, in zagotovila, da so higienske razmere zadovoljive in ni nevarnosti,« (Brigita Bavčar) Po naključju pa s to epidemijo griže v zbirnem centru sovpada zahteva vodstva centra in odbora za begunce, da bi iz zdravstvenega doma enkrat smo bili v centru vsak dan, potem tedensko ali mesečno ali pa še to ne, če ni bilo potrebno. Obolele pa so pripeljali ali so prihajali v zdravstveni dom.« in kakšna je ocena razmer v centru, predvsem higien- mest ni ca direktorja urada za begunce, ocenila kot zelo dobrega. »Mi vemo, da je tem ljudem v centru hudo, da so tu problemi, ki bi jih morali reševati strokovnjaki, kajti na življenje drugod in na majhnenn prostoru se je težko prilagodili. Organizirati najboljše v danih razmerah, pa jc tisto, za kar se v tem centru trudijo.« (Brigita Bavčar) MAJDA HORVAT k I J^^diologi dežel Alp I Jadrana v Radencih ' i*" ** **’*®*“ RoJcocih enaindvajse- i y“J^ Kandidate vabimo, da pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na I naslov podjetja. Izbrane strokovnjake bomo zaposlili za nedoločen čas. I i Uprava za Inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. INŠPEKTORJA DELA 2. POŽARNEGA INŠPEKTORJA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: pod št, 1 Visoka izobrazba kemijske, elektro ali strojne smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj pod št, 2 Visoka izobrazba pravne, kemijske, elektro, strojne alt gradbene smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje za razpisana delovna mesta se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Upravi za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti. Lastnoročno napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. DISKONT-UNIVERZAL BELEC Križevci pri Ljutomeru 87630 Ljutomer 81 160 I lAKCIJAl storili, da bo prosenjakovski vrtec obnovljen, kot je potrebno? V prvi vrsti je treba izolirati temelje oziroma zaščititi stavbo pred vlago, urediti centralno kurjavo, da ne ne bo treba kuriti v pečeh na trda goriva (nevarno za otroke), obnoviti kuhinjo, urediti umivalnico za otroke, tako da bo v njej tudi prha, »izboljšati« garderobo, popraviti okna, ki »prepuščajo* veter, in obnoviti pročelje (fasado). Čv bi se vrtec izselil, bi bila stavba najbrž prejtu.ščena sama SPECIALIZIRANA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM IN PREMOGOM PO NAJNIŽJIH - DISKONTNIH CENAH. I h — h. srr 28,60 418,18 321,36 400,00 66,00 700,00 - opeka 6/1 1. ki., fco opekarna - cement 45 - apno 33/1 - maltit - betonska opeka, 30 cm - bramac - vobitekt\/-4 - tervol, mehki - gorilniki Ltbela - zidne obloge, 3, ki. - dimniki Shidel 0 20 brez zrač,. tekoči meter - plula Portugal - peči na olje G US-ITALIJA 38 Kw kos vreča vreča vreča kos »btovič v uraj sta k-.;, c?"' lici. Pa fianjSo in . sebi in bi propadla, tako kot se । je to zgodilo s prošenja ko vskim gradom, od katerega so ostale le razvaline. Tudi to je eden od rola 1.695,20 ma 3.058,40 kos 52.230,00 363,60 k n. l’ffich- II.*I1?EOK^ na k,,, - ■ '1 a ‘“rska So' _____J razlogov, zakaj predlog, da bi veselo zaplesali Sc na P" slabili precej .^dniijii Prosen ju kov stri malčki in njihovi vzgojiteljici s« pred vhodom v vrtec. Videz stavbe pa ni nič kaj prijeten. (Foio- grafija; J. G.) boia iii iz drugih virov temeljit« obnovili strehe. Lahko bi rekli, da jc bila to prva faza obnove vrtca, za kar si v Prosenjakovcih prizadevajo že več let. Vse kaže, da bo letos rta vrsti tudi 2. etapa obnovitvenih se preselili v novo šolo, ki ni dovolj izkoriščena, ni dobil pod|>ore. Grajena jc bila za blizu 201) šnlaijev, zdaj pa jo Skem proračunu zagotovljenih obiskuje okrog 120, Sprejeti v ta namen nekaj čez 8,5 mili- pod streho še 2« predšolskih jona tolarjev. S tem denarjem otrok torej ne bi bil skoraj no-bodo poskušali obnoviti in ure- hen problem. Ampak zdaj je eliti poleg prostorov za vrtec odločeno drugače. Vsebinski tudi preostale prostore, ki jih razlogi govorijo temu v prid, imajo namen uporabljati za na- JOŽE GRAJ 3.159,50 Že od 510 tolarjev kos 55.200,00 Vse cene so brez prometnega davka! Stavbno pohištvo JELOVICA - dodatni T0% pust na tovarniike cene. Premog po najugodnejših cenah! po- Priporočamo se! stran 8 vestnik, 20. rnajg^ S , Bo plovba po reki Muri onemogočena zaradi birokracije ali drugačnih načrtov, povezanih s to mejno reko? Čigava je Mura? Reka Mura je bila v preteklosti plovna in pomembna ! trgovska povezava, Radgona pa pomembno pristanišče ter I obrtniško in trgovska središče. Ij Občini Pesnica in Gornja Radgona, natančneje Štefka Dodič iz pesniške vlade in Tatjana Drexler iz podjetja Mark 1 & Turs si že nekaj časa prizadevata skupaj s kolegi in ; somišljeniki na levem in desnem bregu reke Mure v Avstriji in Sloveniji, da bi okrepili obmejno turistično sodelovanje v obojestransko korist. Vendar pa je vse lepo in prav, dokler se o tem le govori, ko pa želijo načrte uresničiti, naletijo na številne težave, ki so posledica birokratske togosti oziroma nezainteresiranosti organov v republiških središčih. Tako na primer pri označevanju kolesarskih poti ob Muri (MurTadweg) ne bi smeli uporabljati avstrijskih zelenih znakov, čeprav bi jih dobili zastonj, ker ima pač Slovenija predpisane drugačne. Prav tako se je zapletlo pri uresničevanju enega najvei^ih projektov obmejnega sodelovanja. ki ga podpirajo vodnogospodarski delavci, naravovarstveniki in turistični delavci, to je plovbe po reki Muri od Cmureka do Srednje Bistrice. Prav v takih primerih se izkaže, kako majhen je posameznik pri zahtevah do vlade, zato je sodelovanje sosednjih občin pri uresničevanju posameznih projektov še kako nujno. v petek, 7. maja, so občine Pesnica, Gornja Radgona, M. Sobota, Ljutomer in Lendava sklenile, da bodo od republiške vlade zahtevale, naj jim natančno odgovorijo, kdo je pravzaprav pristojen za izdajanje soglasja za plovbo po reki Muri. Če se strinjajo obmejne občine v Avstriji in Sloveniji, mejni organi in mešana meddržavna komisija za Muro, turisti pa že sprašujejo, kdaj bo plovba mogoča, je res vprašanje, kje je zadržek. Morebiti pa imajo nekateri v Ljubljani in Gradcu drugačne načrte z reko Muro, morebiti so načrti elektrarn ponovno oživeli?! Marjan Potisk, v.d, načelnika za varstvo okolja in urejanje prostora občine Gornja Radgona, je po sestanku povedal: »Dogovorili smo se, da vse občine skupno pošljemo dopis ministrstvu za promet in zveze z idejnim projektom in odlokom, ki ga je občina Pesnica že pripravila, vendar so jim ga na omenjenem ministrstvu zavrnili, čeŠ da občina ni pristojna za sprejem takšnega odloka. Istočasno bomo obvestili vsa druga ministrstva, ki so pristojna za te zadeve: za notranje zadeve, varstvo okolja in zunanje zadeve. Naj oni sprejmejo sklep ali pa nam dajo usmeritve, da bomo vedeli ukrepati. Z ministrstva za promet so Drexlerjevi odgovo- i i * i>' reportaže Zagate gomjeradgonskih mesarjev, ki so zasipani z mesom, omejeni s prostorom in vedno bolj osovraženi pri meščanih Mir na Lackovi Kako sploh definirati prostorski problem, ki je nastal oziroma obstaja že nekaj časa na skrajnem robu mesta Gornja Radgona ob reki Muri? Ali Lackova cesta seka dvorišče MIR-a in ga razmejuje od parkirišča tovornjakov in skladišč za reprodukcijski material, kot trdijo v podjetju, ali pa je mesna industrija neprimerna soseščina stanovanjskim zgradbam in mejnemu prehodu, saj seje iz majhne klavnice v zadnjih dvajsetih letih razširila v močno mesno industrijo, ki ima tačas v severovzhodni Sloveniji tudi največ dela. Problem bi lahko definirali vsaj z dveh stališč: s stališča krajanov in s stališča vodstva v MIR-u. Oboji imajo do neke mere prav, kljub vsemu pa bi si vsak dovolj odprt človek prizadeval predvsem za varovanje pravice vsakega Človeka, da živi dostojno življenje (ali pa dobi za prikrajšanje te pravice zadostno odškodnino). Šele nato pridejo na vrsto razlogi, kot so zaposlovanje ljudi, nemotena proizvodnja, izvoz in drugo. Spremenjeni poslovni načrti Izvršni svet SO Gornja Radgona je v zadnjih tednih prejel kar nekaj dopisov MIR-a; vsi so napisani z nekakšno ihto, kot da se jim močno mudi, in če njihovi predlogi ne bodo sprejeti, bo prav vse narobe. Lahko bi jih razumeli tudi kot izsiljevanje, oceno pa prepustimo vam, zato vam posredujemo le nekaj odlomkov iz marčevskega dopisa z naslovom Poslovna informacija okvirnih sprememb načrta raz- marca. Poleg drugega (zahteve po enotni ceni vode in lastnem odvozu komunalnih odpadkov) so jim zavrnili tudi zahteve iz »poslovne informacije«, ker da niso usklajene z ureditvenim načrtom mestnega sre- pravico do nadaljnje uporabe tega zemljišča in morabiti celo gradnje na tem prostoru? Prav gotovo imajo vsi pravico, da se potegujejo za možnost gradnje na tem zemljišču. Poleg tega pa velja za »začasno parkirišče« moratorij v skladu z zakonom o denacionalizaciji (uradni list, 27/91), tako da v nobenem primeru ne more biti predmet lastninjenja MIR-a, Kot so zapisati občinski vladni možje v dopisu, pa je onemogočena nadgradnja objektov, saj že omenjeni ureditveni načrt mestnega središča kaj takega ne predvideva - najprej bo potrebno sprejeti spremembo načrta, kjer pa je pomembno mnenje vseh meščanov. diSCa Gornje Radgone Njihove pfip ipodi#? ■* S ------ logi pa so: da se na objektih (skladišče delkov) predvidi jekta in širitev na vilkah 119 in 126 za in poslovne prostore, da se v zazidalnef predvidi zaprtje w| vhoda v MIR pn uterju (od križišča) denega vhoda $* jckte pri nekdanji fietek vhoda v Kotek^' fietek vhoda v S tem da se omogof hiše Boška čisto okolje in do novne v dopisu) po Sole (kol .K Vrtni 1*' .J v dopisu j po v U.»-po parceli, ki že stop do stanovanj s Panonske ulice, J raže na parceli 314 *4 Mura je prav gotovo nekaj posebnega, ostanek neokrnjene reke z naravno floro in favno, kije najbolje ohranjena prav v pomurskem rečnem toku in ob njem. Tako kot lahko danes že srečujemo številne avstrijske turiste na kolesih, tako bi mnogi z veseljem preživeli nekaj ur na čolnu in spoznavali mejno rekov rili, da mora naša občina sprejeti sklep, nato pa so izdali : pisno izjavo, da za kaj takšnega nismo pristojni! Mi smo že pripravili odlok, ki smo ga želeli uskladiti s preostalimi štirimi občinami, vendar naj nam že enkrat povedo, kdo je v resnici pristojen, da odloča o plovbi.« Štefan Fartek (Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora) je tudi član meddržavne slovensko-avstrijske komisije za Muro. Presenetljivo je, da se tudi sosednji Cmu-rek ni dovolj potrudil, da bi vsi pristojni za mejne in rečne zadeve v avstrijski Štajerski izvedeli za njihove interese glede reke Mure in sodelovanja s sosedi. »Marca, ko so se sestali strokovnjaki slovensko-avstrijske komisije za Muro, so Avstrijci od nas slišali informacijo o tej nameri, in da se je Cmurek pravzaprav že dogovoril s podjetjem Mark & Turs, da mu bo priskrbel turiste. Nato smo se dogovorili, da bomo lokacijsko dokumentacijo, ko bo pripravljena, posredovali avstrijski strani in skupaj ugotovili, kaj vse je potrebno upoštevati; določili bomo torej pogoje, ki jih bo potrebno upoštevati v nadaljnjih postopkih za pridobitev potrebnih soglasij in dovoljenj,« je povedal Štefan Fartek. Pravzaprav so ugotovili, da pri sprejemanju ustreznih ukrepov zaradi plovbe po mejni reki ni začetnik le vladna birokracija v Sloveniji, ampak tudi v Avstriji. BERNARDA B PEČEK RADENSKA-ZVEZDA. Podjetje za gostinstvo, turizem in trgovino Murska Sobota, d. o. o., objavlja javno dražbo tovornega avtomobila TAM 60 T 5, letnik izdelave 1977, nosilnost 2,5 tone, vozen. Dražba bo v prostorih prodajnega centra ZVEZDL MURSKA SOBOTA, Markišavska 1, v petek 28. S. 1993 ob 10. uri. Zainteresirani morajo položiti pred pričetkom 10% varščine. voja MIR-a: ».,. Ivesticijska izgradnja klavnice, ki se je načrtovala zaradi prostorske omejenosti, zastarelosti in neusklajenosti posameznih proizvodnih objektov in kapacitet na zdajšnji lokaciji, se na novi lokaciji v industrijski coni ni realizirala in glede na družbene spremembe v bližnji prihodnosti tudi ni realnih možnosti za izgradnjo.,, Vpliv prostorske omejenosti trga se kaže v nenormalni ponudbi živine, mesa in mesnih izdelkov v slovenskem prostoru ... Proizvodnja trajnega programa mesnih izdelkov je tehnološko osvojena. Problem pa ustvarjajo kapacitete. Zato je že v izdelavi elaborat možnosti izgradnje oziroma nadgradnje objektov za tovrstno proizvodnjo,.. Raziskava tržišča je pokazala edino rešitev 312/1 in 312/2; da se parcela Ji" Bošku Rautenu; (Uradne objave št.32/87 in 5/ 88), po katerem je po Lackovi cesti predviden dvosmerni promet. 5, novembra 1987. leta je upravni organ SO Gornja Radgona Kmetijskemu kombinatu, TOZD Mesoizdelki izdal od- MIR-u izvozni status ali mir v mestu? Konec aprila je na naslov občine prispel še en dopis MIR-a, in sicer Pripombe na da se spremenim d poslovno-stanovanjsb1\ J jekta, in sicer ^Tadi le po4ilm’ni ločbo o »ureditvi parkirišča v gramozni izvedbi začasnega I ',t '■ll ■J '■'i' V ' 120" r’ I I I značaja za dobo 10 let, oziroma v tujih trgih. V konkretnem ko se na tem območju prične primeru z Rusi. gre za dogovore z gradnjo objektov v skladu Značilnosti ruskega z ureditvenim načrtom za me- trga pa so nizke cene, nizka zahtevnost kakovosti m šlo Gornja Radgona. Po tem dovoljenju se to parkirišče ogromne količine. Prav zaradi uporablja kot javno parki tega v MIR-u vidimo sanacijo rišče...« Kmetijski kombinat stanja in rešitev 50 ljudi, ki je moral plačati tudi odškod- bodo slej ko prej tehnološki višek... nino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. če Vzporedno izpostavljenim je hotel pridobiti začasno do-problemom pa bi želel novo voljenje za gradnjo javnega občinsko vlado opozoriti na parkirišča. Po ureditvenem na-nereSen primer iz časa prejšnje Črtu je na prostoru nekdanje vlade, ko gre za zaprtje Lac- vrtnarije in sedanjem začasnem kove ulice v Gornji Radgoni, parkirišču predvidena gradnja Večkrat posredovane vloge, poslovnih objektov, prav go-ustne in pismene, do zdaj niso ‘ dale rezultata, čeprav gre tudi za zahtevo republiške veterinarske inšpekcije. Naslednji problem, vezan na to cesto, ki se dvorišče MIR-a od parkirišča kamionov in magazinov tovo pa MIR ni edini, ki se poteguje za ta zemljišča. Že na javni razpravi o ureditvi mestnega središča smo slišali, da bi tisto zemljišče še kako potreboval obrtnik, ki živi na Lac- kovi cesti. Kakšno pravico ima za repromaterial ter vzporedne MIR do zemlje nekdanje Vrt-proizvode, je, da je zemljišče narije? Ali so s tem, ko so do- last sklada ŠLP, Vsled aktualnim lastninskim spremembam predlagamo, da se zemljišče, za katerega je MIR plačal spremembo namembnosti, regulira tako, da bo MIR-u dana možnost odkupa ali da se ga vključi k lastninskemu deležu in se lastnini po Zakonu o zadru- bili pravico za začasno uporabo za parkirišče, pridobili tudi gah.. Podpisani je direktor MIR-a, p.o., Branko Križan. Brez spremembe ureditvenega načrta ne gre Izvršni svet je Mesni industriji MIR odgovoril že 29, r 117 POMLADANSKI ■ I I 4 OBRTNI SEJMI < I ; «j I7..1W.'93 ; ' « IJF «AS/ BAnil«V I I I 30% POPUST I ZA VSTOP ' ______ I TRGOVINA Beltinci, Ravenska 27 tel,: 42151 črenšovci, stara šola • kavbojke 1.850 SIT • pajkovke 1.350 SIT • bombažne majice 290 SIT KOZMETIKA L^OREAL spremembe ureditvenega načrta mesta Gornja Radgona, ki se konča s stavkom: »Navedena sprememba zazidalnega načrta nam bo omogočala pridobitev izvoznega statusa, pri- dobitev katerega je za nas izredno pomembna, saj je slovenski trg za vse proizvajalce premajhen.« lavnico za 'Tdn*-' j, H nega investirorja. reete'' preostali del pans«' predviden poslovnc-s*"^ 'ti ohipkt. naj Sli skl objekt, naj » jI javno parkirišče, IIISVV. - J tudi - tj na Lackovi s predlagajo zavo tudi agajo Izvršni svet oiis^' - J «!SII*’ Ql , i„nil n V skupščini so « ..jj anaSli pred težko stj čiti se morajo bodo zamerili meščanom. Napiti 1 z''Ju®* dile že prejšnje V' dustrije v intD’ J ,g * so dovolile lokaciji - vsako jijjl H ' sodobitev, Prav gotovo so ker imajo dovo^ nncti nrodSI^ . Ji43 nosti prodaji (čeprav bi bil I.'. ^j=cfiini'’ --L#! &a mesnih kakovosti m kakovosti I" za kar ne bi širitve) Pa 1 JI* lil tika? Se ne <*> nekaterih druff" H v evforiji jekte, ki so sedaG/jrtJ pa možnost dustrij v ' I ps 1 _.r,. r4 rt I m p 1 £ - ilVe goročna je raaonalneje. del mesta? jj berna*^ e HI 64000 Kranj, Mirka Vadnova 22, tel.: I.: h napadata veliki in mali smrekov lubadar. napadata veliki in mali smrekov lubadar. jaffi ni avtob- nim. •^HH Vfttu. ip nn Hp_ i'J je pa, de- Šim."' . ■' r-' '”1’^■*' Soricah h,. v^t S 16 ridurntU h “e- Č, . B— -"J, za-s 16 Odstotki lesnih 4 L" »Si ''rsta, raste zadovo- iin’? •«1 a« lUdi lucaU man) odporna.........................-— '^'^bolerni in škodljivce. Lan-teto I visokimi tempetatu- ■“ lir, — •"azSirja, je pa na neka- r?’'™«' UL lA ■“ U„,., ^iijinaravno ne- s lUfl-letnim obrodom smreke je vrsta tako osla- inšpekcijske službe, lastnike gozdov in izdali odločbe o odpravi žarišč. Ukrepala je tudi vlada, skupaj z gozdarji so pripravili ustrezne preventivne in zatiralne ukrepe, ki lastnike gozdov zavezujejo k ustreznemu gozdnemu redu, vendar je prav od lastnikov gozdov najbolj odvisen uspeh teh ukrepov. ne- SO že v zgodnji .. "reh!.i; so seveda taVnt ;i '^Piili, ll. ' o »n ‘ '^^^^'nske '■J’ so seveda takoj so obvestili V Pomurju je več kot 20 tisoč lastnikov gozdov, ki pa imajo zelo različen odnos do gozda, neustrezen odnos in gozdni nered pa sta vzrok za razvoj novih žarišč smrekovega lubadarja. Zapišimo, da so samo v radgonski občini lani odkrili ISO žarišč smrekovega '**v4 »s Za zatiranje smrekovega lubadarja je potreben dosleden gozdni red. Po poseku je treba drevesa obeliti, lubje in veje pa zložiti na kop in po možnosti zažgati. Fotografija: L. KOVAČ Pridelava in uporaba krmnega sirka Pridelava rastlin iz rodu sirka je na območju Pomuija za pridelavo krme za govedo zelo malo znana. Bolj je znana pridelava sirka za metle, ki pa ga nekatere kmetije pridelujejo na zelo majhnih površinah za lastne potrebe. V tem članku želim predstaviti rezultate in nekatere izkušnje triletne poskusne pridelave. Bolj a1i manj intenzivne suše, ki se pojavljajo skoraj vsako leto na območju Pomurja. so bile osnovni motiv, da smo začeli proučevati omenjene rastline predvsem na prodnatih tipih tal, ki imajo majhno zmogljivost za vsebnost vode in zaradi neenakomerne porazdelitve padavin med letom so ti talni tipi bolj podvrženi sušam. Rastline iz rodu sirka imajo to prednost pred koruzo, da so odporne proti suši, saj imajo transpiracij s ki koeficient (sud. trav 167, krmni sirek 185, koruza za siiažo 245). Koreninski sistem pri rastlinah in rodu sirkov je močnejši, število listnih rež v primerjavi s koruzo je manjše, vse to pa pozitivno vpliva na gospodarno uporabo vode. V triletnem preskušanju smo proučevane rastline vedno primerjali s pridelavo koruze kot glavne posevke, poznejše ter strniščne posevke. Uporabili smo jih za siiažo, zeleno krmo ter pašo. Sejali smo z žitno sejalnico, s tem da smo prilagajali cevi željeni medvrstni razdalji, S selekcijo rastlin iz rodu sirka so dosegli hibride, ki imajo veliko sposobnost za razraščanje po setvi ter Intenzivno regeneracijo po vsaki košnji. Glede na lastnosti, ki jih imajo navedene kulture, bi lahko odigrale pomembno vlogo v prehrani živali, zmanjšali bi riziko pridelovanja in izboljšali krmno bilanco kmetij ob poletnih sušah. Pridelava krmnega sirka Sejemo ga v začetku maja kot koruzo za siiažo. Za siiažo sejemo v medvrstni razdalji 60 do 70cm 10 do 12kg semena na ha. Pridelek zelene mase v primerjavi s koruzo na prodnatih tipih tal je višji ali enak. Po hranilni vrednosti rastline iz rodu sirka ne zaostajajo za hranilno vrednostjo koruzne rastline, čeprav je delež surove vlaknine večji v sirku. Pridelek prebavljivih beljakovin je pri sirku skoraj enkrat višji (56,4g/kg suhe snovi) kot pn koruzi, med tem ko je pridelek energije pri sirku (528.0g/kg suhe snovi) nekoliko manjši kot pri koruzi (623.Zg/kg suhe snovi). lubadarja, posekati pa so morali kar 8()0 kubičnih metrov smreke. Gozdarji namenjajo zato posebno pozornost delu z gozdnimi posestniki, o strokovnih ukrepih pri preprečanju in zatiranju smrekovega lubadarja smo obširno pisali že tudi v Vestniku, zato velja gozdne posestnike ponovno opozoriti Ic na spoštovanje gozdnega reda. Da bi preprečili širjenje tega škodljivca, so samo v radgon- ski občini postavili 80 lovnih pasti in nastavili 25 lovnih dreves. Ko so nas radgonski gozdarji pred tednom povabili na ogled nekaterih žarišč in njihovega odpravljanja, smo se prepričali, da rezultati ne bodo izostali, velikega in malega smrekovega lubadarja pa bi še uspešneje omejili, če bi se jim enako zavzeto pridružili tudi zasebni gozdni posestniki. LUDVIK KOVAČ npiavne in s« ii'X a .<5! ■ ■)« e J' '"3 Okopavanje koruze Koruza je okopavina, Z uvedbo herbicidov se je uveljavilo mnenje, da " koruze ni potrebno okopavati« Tako prepričanje pa ni ostalo dolgo« Začeli * * »1 -1 II * ■ . X' J . ■ . r_'V _i__I________,..2 Vsebnost hranilnih snovi silaži krmnega sirka je zadovoljiva. motijo le slabši koeficienti prebavljivosti, le ti pa se v uporabljeni literaturi razlikujejo. Ugotavljam, da delež surove vlakinine s starostjo oz. povečanjem suhe snovi močneje narašča v sirku in travi kot koruzi. Tabela I: Naraščanje surove vlaknine s sušino v .sirku, travi in koruzi Vrsta rastline sirek o T i’l K / ki P>fegledi potem I so se pojavljali problemi odpornosti določenih plevelov proti herbicidom SO gozdarji nastavili KO lovnih pasti in 15 (ščir, met lika, loboda, sirek,..), količine odmerkov herbicidov so posta- koruza »‘J d Ji" i4 Ki 'tl S l^J /^■i I r I / I pa so pokazali, da uspešno privabljajo jalc čedalje večje (problem ostankov herbicidov v tleh in poškodbe na gozdaiji uničijo. Fotografija: L. KOVAČ naslednji poljščini v kolobaqu) in za učinkovito zatiranje plevelov je '‘^ibinirano ^J^anje " ^elov v koruzi plevelov v koruzi in tudi v drugih Plavei„y y zadnjem Času že tudi na kombinirano ' * prihodnosti precej prednosti pred koruzo posejemo in v večini primerov Si ,7“ lud, » herbicidi. m. '’®nia n .'^'''''nanju poškropimo celotno površino ■ ii'n^i'*j® vzniklih plevelov, čeprav smo plevele .Pnkkropium s herbicidi. zatiranje plevelov velik strošek pri t «6514nekateri kmetovalci na kombinirano 'nem plevelov pride pri klasični mehani- ? [ta opravljanje več delovnih operacij r ibedv Škropljenjem s herbicidi v vrste obdelavo z dognojevanjem kombini- »>eX;^«^erb.eidi J - iJtJ UII/JUJ wnbinaciji. ki se v zadnjem času uveljav- --^nomaciji. k'v zadnjt kombinacije je pa v obhodom 'ef a , pa je predvsem, da se z klasični dosti manj herbicidov kot pr uničujemo predvsem l^^rbicidt. plevele v vrsti pa J' - manj herbicidov kot pri klasični -ers^ '“Mfi |„r - ■ »"VTCic v vrsti pa uničujemo preavsem M ta hi-vL‘ porabimo le do 30% predpisane pfav St™«--*•-------------------------'-------------------: ltin-1 Sb Pt^-.-ujub-i r.iiiL-1 % 'h kj ■' “Orno škut j*Itrjajn proizvodnjo. /'J? '“tli Pti ' 'dosledneje spremljati vse rezultate pri ■ ■■■ ’^liu"''*' prikazati prednosti kombiniranega var-Pejah ' pomoči korektnih podatkov '■'■ S lem stroške za nakup herbicidov precej 1 vidika varstva okoUa zmanjšamo ;**ktardo7n%, sem omenil, že uveljavlja na dolo- proizvajalci kmetijske mehanizacije, 'Ijlh 'n 1 s kombiniranim varstvom, jih na pokazati prednosti kombiniranega var- “®l]e (strojni krožki ipd.). potrebno uporabljati več različnih pripravkov (povečevanje stroškov pridelave). Z dolgoletno uporabo istih pripravkov se pojavlja kopičenje ostankov (atrazina, alaklora) v tleh in izpiranje aktivnih snovi v talno - pitno vodo. Zaradi navedenih problemov in ob vedno večji ekološko osveščenosti postaja koruza spet okopavina. Čeprav strojno okopavanje ne more v celoti nadomestiti herbicidov, lahko pomembno dopolnjuje njihovo delovanje. Z ekološkega in gospodarskega vidika se v sodobnih tehnologijah pridelovanja koruze priporoča škropljenje s herbicidi same v vrste, medtem ko med vrstami strojno okopavamo. Pri biološkem načinu pridelovanja so herbicidi v celoti izpuščeni, plevele v vrsti uničujejo z osi-pavanjem koruze in med vrstami kultivirajo. Okopavanje je pomemben in nezanemarljiv agrotehnični ukrep, za katerega so hvaležne vse okopa- Vine, ker z njim uravnavamo vodno-zračni režim v tleh, rastline ker z njim pa v prvi vrsti živijo od vode in zraka. Z okopavanjem zračimo vrhnjo plaši ornice, tako se tla hitreje segrejejo, preprečujemo izhlapevanje vode tz ornice in obenem uničujemo plevclne rastline, Žaželjeno je, d« so okopalniki opremljeni z deponatorji za dognojevanje z du.?ikom v fazi 6 do 8 listov. Okopalniki (freze, grebal-iiiki) so lahko združeni (agregali-rani) tudi .s Škropilnico, tako da opravimo v enem obhodu škropljene s herbicidi v vrste (po vzniku) in medvrstno obdelavo. Za okopa- nik). Pomembna je oblika o kopalni h rezil. Srednje rezilo naj bo trikotno (t.i. lastovica), bočni rezili pa naj bosta kotni, da ne porežemo korenin koruze. Pri prvem kultiviranju lahko imamo zaščitne krožnike, ki jih pri drugem okopavanju v fazi 8 listov odstranimo, da ne poškodujemo koruznih listov. Prvo okopavanje koruze je lahko bolj široko in globoko, drugo pa plitvo in ozko. Pri prvem okopavanju do faze 4 listov je Širina o kopalnega pasu 50 c m in je lahko 8-10 cm globoko. Pri drugem okopavanju do faze 8 listov je širina okopal nega pasu 40 c m in globina obdelave 6-7cm. Pridelovalcem koruze priporočam, da poleg drugih agrotehničnih ukrepov (Škropljenje, gnojenje) koruzo tudi okopavajo. Okopavanje naj bo združeno s škropljenjem v vrste ob prvem kultiviranju in z dognojevanjem ob drugem kul- tiviranju. Kako združiti (agregat irali) med- vanje koruze uporabimo vrstno frezo ali grebalnik (okopal frezo ali okopalnik s škropilno napravo (ali sejalnico ■+• škropilno napravo za škropljenje v vrste) in kako je to tehnično izvedljivo. Učinkovite tehnične rešitve ponujajo strojniki iz podjetja KEP. Nekateri kmetje že poznajo prednosti združevanja strojev (več delovnih operacij v enem obhodu), za vse druge pa kmetijska svetovalna služba pri živ i nore jskove term ar-skem zavodu za Pomurje organi- zi ra demonstracijske prikaze irava suha snov v % '12,26 18,30 26,25 17,59 23,01 27,80 16,0 18,0 22,0 surova vi, v % 6,30 9,35 5.19 5,99 6,17 3,00 4,10 7,00 v suhi sn. % "aTT 34,4 3S,6 29,5 26,0 22,2 18,7 22,7 31,8 Sirek za siiažo kot glavni posevek sejemo na zelo prodnatih tipih tal, medtem ko dajemo na drugih tipih tal prednost koruzi. Težji talni tipi (ilov. tla, glin, tla) imajo večjo sposobnost upijanja vode, tla so vlažnejša in hladnejša, take talne razmere pa v spomladanskih mesecih negativno vplivajo na"optimalni razvoj sirka. Poznejša setev sirka v juniju bi prišla v poštev za siiažo in zeleno krmo. Tako imenovani poznejši posevek sejemo po spravilu drugega odkosa mnogocvetne ljulke. Za zeleno krmo sejemo 18 kg semena na ha v medvrstni razdalji 24cm. Odkos naredimo, ko so rastline visoke 60 do 80cm. Kasnejša košnja zaradi večjega deleža surove vlaknine lahko vpliva na vsebnost zelene mase. V letu setve pridelamo tri odkose s 14 do 17% suhe snovi in z okoli 14,36% SB !i i Kmetijska svetovalna služba inž. JOŽE SUKIČ Vestnik Vsak četrtek Škropljenja koruze v pasovih, medvrstne obdelave in agregatiranja orodij (sejalnica -b škropilna naprava, medvrstna freza ■+• škropilna naprava, okopal ni k +■ škropilna naprava, okopalnik -b deponator gno- jil). Žila Flisar Novak, dipl. inž. agr. KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA 5) i H Možgani komaj vsrkajo vse te akri-nože, erinoze, plesni, oidije, su-kače... Kakšna mora le biti narava, da vse to vsrka in predela. v suhi snovi. Rastline iz rodu sirka so primerne tudi za pašo. Konzumacija sirka na paši je zelo visoka, ker omenjene rastline vsebujejo v zeleni krmi veliko sladkorjev. Po primerjalni analizi vsebujejo rastline iz rodu sirka za 5% več skadkorjev kot pašna trava. Pasti pričnemo na višini 50cm. Zelena masa vsebuje povprečno 13 do 15% suhe snovi. Z junijsko setvijo pridelamo 2 do 3 odkose ali paše, z strniščno setvijo pa en odkos ali pašo. Z gaženjem krave ne poškodujejo razrastiSča. Sejemo z žitno sejalnico v medvrstni razdalji 12cm in 18 kg semena/ha. Strniščna setev Strniščne setve rastlin iz rodu sirka smo sejali v primerjavi z strniščnimi setvami koruz. Primerjava nas je Še toliko bolj zanimala, ker ugotavljamo, da se veliko kmetij odloča za setev strniščne koruze za siiažo. V triletnem poskusu smo dokazali, da imamo s pridelavo rastlin iz rodu sirka boljšo siiažo v primerjavi s strniščno koruzo. Pridelek suhe snovi iz sirkov je v povprečju višji za 3 do 5% v primerjavi s koruzo, kar pa v procesu fermentacije pozitivno vpliva na tvoroo mlečne kisline in s tem na okusnost silaže. Dodaten pozitiven vpliv na fermentacijo ima tudi visoka vsebnost sladkorjev v zeleni masi sirka. Povprečni pridelki sirka zelene mase so se gibali med 35 in 43t/ha, pri koruzi pa med 35 in 44t/ha Pridelek hranilnih snovi je bil zadovoljiv. Kot strniščni posevek za zeleno krmo posejemo v medvrstni razdalji 24cm 18kg semena/ha. Vse informacije o setvi krmnega sirka lahko dobite pri območnem svetovalcu. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, ŽVZ Murska Sobota STANKO KAPUN, dipl, inž. agr. R MMbkmizspfeprečevsnjeclriskprižM Dobite ga v lekarnah, kmetijskih prodajalnah ■ ■ ' “ih freterihafskifi postajah ■ J stran 10 vestnik, 20. m ja1< odsevi mladosti Prijeten teden Ves teden smo se pogovarjali o našem kraju. Spraševali smo starše, babice in dedke, prelistavali knjige, zbirali slike in predmete, delali hišice, slikali našo vas, reševali križanke in rebuse... Potem smo starše povabili v Solo. Predstavili smo jim naš kraj nekoč in danes in se pomerili v kvizu znanja. Boljši smo bili učenci. Nato smo izvedli tombolo. Pri tem smo pokazali, kako znamo poštevanko. Prvo nagrado je dobila sošolka Maja, drugo sošolec Tomaž, tretjo pa moj očka. Na koncu pa smo se skupaj s starši posladkali s potico, keksi in sokom, To je bil lep šolski dan. - s ' “ i ? . j r c. .-t-J 41 1. 5 .i KATJA HORVAT, 2.a OŠ Bakovci NAŠE ŠTORKLJE - Narisala (lepljenka) Sabina Magdič, 3, razred Dvojezične OŠ Prosenja-kovd. Doživetje s pticami Nekega dne se je nad naše mesto priklatila zima. Otroci smo bili zelo veseli. Ko je zapadel sneg, smo vsi zbežali na dvorišče, da bi se igrali. Naredili smo tudi sneženega moža. Čez dva dni smo ugotovili, da je njegov korenčkov nos čedalje manjši. Hodile so ga namreč kljuvat ptice. Sklenili smo, da naredimo ptičjo hišico iz snega. Rečeno stogeno. Potem je vsak prinesel nekaj zrnja in ga dal vanjo. Poskrili smo se za neko hišo tn opazovali. Čez čas je priletelo precej ptic, ki so zobale zrnje. Naslednji dan sem bil prvi na igrišču. Napotil sem se k ptičji hišici in opazoval. Naenkrat je od nekod prišepala neka ptička. Stopit sem bliže in videl, da ima zlomljeno nogo. Nese! sem jo domov in jo pokazal staršem. Oče jo je takoj odpeljal k živinoz-dravniku. Čez nekaj dni se je pozdravila. Jaz pa sem odšel na počitnice. 1 MIRAN CAMPLIN, 5.c OŠ III M. Sobota Tibiju p spomin Bil je Človek, ki je znal pomagati. Veliko let je delal na osnovni šoli v Bogojini in bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Kljub njegovi dobroti smo ga včasih premalo cenili. Vse napake, ki smo jih kdaj napravili, bi zdaj hoteli popraviti, a je vedno tako, da se človekove dragocenosti zavedamo Sele, ko ga izgubimo, in prav tako je tudi zdaj. Zdaj ga ni več in tudi njegovih stopinj ni več, ker jih je odnesel veter, veter večnosti tja v neki drugi svet,,. kjer bo morda srečnejši. Učenci OŠ Bogojina Najljubši dan Moj najljubši dan v tednu je sobota. Takrat m v šolo, zato lahko grem kam na obisk. Večkrat igrani s nogomet ali košarko. Na televiziji pa lahko gledam p Športnega programa, ki me najbolj zanima. Želim, bila vedno sobota. ttebs' DENIS NEDELJKO-OŠ Odi®“' Najina skupna pot v šolo in domov hodiva s sošolcem Mirkom. v šolo, ne počneva ničesar, saj ne smeva zamuditi prostega Časa imava, kose vračava. Hodiva zelo počasi. kje usedeva in se pogovarjava, drugič nabirava jj m* v gozdu ali pa v njem poslušava žvrgolenje ptic. _ nagajava,, vendar se nikdar ne spreva. I Ali veste? ANITA OŠ Sp. (Nagrajuje Knjigama in papirnica DOBRA Sobota) KNJIGj^ Žabje kosilo žaba je lačna. Sedi na velikem listu. Gleda, gleda in gleda ter zagleda muho. Hm, kako je postala lačna! Želi si, da bi muha priletela bliže. In res. Žaba stegne jezik in jo požre. Toda ena muha je premalo. METKA MARKOČ, l.r. OŠ Mala Nedelja Tokrat smo prejeli okrog 100 odgovorov in K pravilni - zbirka posušenih rastlin se imenuje žrebanje? Največ sreče je imela Mankica Rakuš« (Murska ulica 32). Čestitamo! 1 KUPON ŠT. 38 Ali veste, koliko strun je na violini? Odgovore pošljite na naš naslov najkasneje do 26. ni«j« »Ali veste«. nM (Loa p.p. 46. 61001 Ljubljana Tet: 061/301-573 068/ 46-568 » I I tidAvMamo »korsiHnit IzM "DZM »iKirsliinit IzM IRLO MAeJUINA\f.,v,8.i»«»j«e«es.4>^ Cena vstopnic je enotna, in J sicer 3.000 SIT, plačate pa jih Vstopnice za koncerte lahko rezervirate s kuponom. mI, L|iibl|oi»a CBnAa/Ter dom, Gallusova dirofana 19, HMi, CtfrtAarjar dMt drarana In 3*4 nal, MsHbar kaitlia dvorana Ottfoate vnapf^, PcKUva po tzidu v Vaj MtlKIte naje »tcvIBte 41 nam pBl>c PcKMva tahoj po tzidu v Vai MtlKIte naje »tcvIBte ali nam pBUc Q*^ggljgg^^^ J Gostovanje zbora Dunajski dečki I Ah sKf že kdai pnpfavljali ; po^- Vvkor Vtasih va* jo , ijiafKio, vfaiih oe V i| vaakciri prinKrv le aa sem iloMala maiuna, ali ecio ož^na pofloda, dim in zmaniKan uEilek ob Kndlanfu. Naj vam predsravlmo napravo, hi je rioVO*l V ponudbi ptKt^tU Intervju z Jankom Halbom - Gospod Janko Halb, ste podpredsednik izvršnega sveta občine Murska sobota. Kako bi na kratko označili sebe? »Star sem 36 let. Po horoskopu sem rak. Imam dva otroka. Po Prijava za rezervacijo vstopnic Ime m pnirTKh ___ Uka______________________________ Poema it in kraj_________________ poklicu sem diplomirani ekonomist. Leta 1990 so me izvolili za Naročam ________ vstopnic za koncert zbora Dunajski dečki 1. v Ljubljani 27. maja 1993 2. v Ljubljani 29. maja 1993 3. v Mariboru 28. maja 1993 Gostovanje zbora ob prejemu Dunajski dečki vnaši državi sta omogočila podjetje fllMn GmbH iz Avstrije ing. Džirlo. petraonalf ob prtsozemu vstojtnic, podjetje: IHMn DŽntLO. To fc aparat rapnCOHN, naprava, s kaKre ai hfea naftciih nevftečnoKci v nekap miriucah prKaiaiu AVtflo, hrualljavo pokovko, PragiMc konize vtujcK v lupnvo, vklfuČHC neka) zahavneifa pokai^ - In poktnka |c tu. (Lcko. p.p. 45, 61000 Ljubljana kouofrttKgfj /ista in pred^avUvcncgagraiiiifa. Te|,; /271-135 poslanca občinske skupščine v Murski Soboti, potem pa Se za poslanca republiške skupščine. V službi sem 11 let.« - Poznamo vas kot prijaznega in nasmejanega, pripravljenega vsakemu pomagati. Kako to zmorete? »Komurkoli hočeš pomagati, ne smeš od nikogar toliko zahtevati, kolikor sam zmoreš.« — Kaj vas v službi včasih le spravi v slabo voljo? »V slabo voljo me spravi pozabljivost, nepoštenost do delavcev, malomarnost. - Kakšni bi bili kot učitelj? »Dokler nečesa ne poskusiš, ne veš, kako je to, V osnovni šoli so učitelji vzor. Nekateri moji sošolci so sedaj učitelji, ki učijo tudi moje otroke. Spomnim se profesorice na gimnaziji. Ko se srečamo. se pogovorimo in spijemo kakšen kožarček. Kot učitelj bi bil zelo dober do otrok, ker jih imam rad.« - Naša Šola je stara, učilnice premajhne, hodniki ozki, nimamo telovadnice, jedilnice... Kdaj bomo dobili novo šolo? »O Osnovni Soli Sveti Jurij se že dalj časa pogovarjamo. Imeli smo že tudi načrt za gradnjo. Nekateri so bili proti. Naslednje leto bomo zbirali denar za novo Solo,« - Kdaj bomo v RogaŠovcih dobili stalnega zdravnika, ki bo delal r našem lepem novem Zidravstvenem doma? »Letos bo gradnja doma končana. Potem bomo dobili stalnega zdravnika.« ■ — Kako ste preživljali predlansko vojno? »S hčerko Majo bi moral v Maribor, a so bile na Petanjcih že barikade. Naslednje vojne dni sem bil večinoma na občini. V soboto zvečer pa smo bili vsi poslanci povabljeni v Ljubljano na nočno sejo. Med sejo je bilo sporočeno, da bo 12 helikopteijev napadlo skupščino. Morali smo v zaklonišče.« - Se spomnite kakšne lumparije iz šolskih klopi? »V osnovni šoli sem imel simpatijo. Pisal sem ji pisma in risal srčke. Drugih stvari pa se že skoraj ne spomnim. V gimnaziji je bilo drugače. Bila je moda dolgih las. Profesorica psihologije mi je rekla, da imam dolge lase in kratko pamet.« — Povejte nam, kaj bi bili, če ne bi bili podpredsednik izvršnega sveta? Kateri poklic vas veseli? »Rad bi bil arhitekt. Ko smo hoteli v Ljubljano, so moji sošolci Tel.: 0«1(271d3$ CeUMbSTS osa/ 46-sas nz^ln.. p.p. 45, 61001 Ljublana Prijavo Kamervac^vftopnic po$|lte na nasJov: DiLrlo» d.CKO., i>,p45j61] (ah^ po iiikfonu ak a 0*! PRVI PREVAJAINIK, V KATEREGA JE VNEŠEN TUM SLOVENSKI JEZIKI!) PREVAJALNIK Z NAJVEČJIM «milxi K-ic. phnuv. nahopKvnili nijltji m jTEVItOM TUJIH JEZIKOV NA 5podhLii;i ižj^iiho leka z rednim pKjem čaja Črtog-’ SVETULL' ■ ' jiang ImjmIo izgordt otkečn« rckane iTiaV(riX', v4še(rh>pulKtpu«ralopkidkoin>!iKno ČupČang- ŠJang jc s^^iCJvljen iz posebnih se&cavm m p; primeren aa žvrutke in thoSke, Mare in mlade, za VšO ' aiarosii Čang-Šleog aO nekoč pik liugati Kiiajci. $ pkjvm ' fs|j5Ooh(]iAalivilk0Atin pihfnCfit. TnJivsžkohrok hruAc iircJ(. >4 I jurLii|tahkL,fuzDZL-jriHl(l.i.Lin4(i, rKirvk'M(i,švi,'sb*|i, Hnski.iVStCi, (vCki.slptaški, julialii, nudivslu, vbiki, hrviJtti.grVti. turški. ladjtJi-^ki. imbmivIi*, vjdmTrik:i. nabnkir ppomki. lehu)e 49 vrečk čA|a, Rt .so )a(n>(vo za duhcgo lek-ive lekme [ele. Po ph|Ai Ca|a O pv LšiiiTv v iekidtši nolKrKMeJe, nui kakšne dn^gc neprir-inovTi, ka/i ni-ste pili pivhkega kvasa, pat p O I L«0 iH-snl. WO fifjguLOtnih 1«L Ki ph poi wuje«o, ko ■< zfupMmo npr. v holrlu. jU icccjk-v. , j ,, -j," pri ztlnvnifcu. pn iKtUDihu. pri frilrfiu, ri* pošt, na tntrzmUu ali ivtohimt poMajr, prt spouiavartpi l-l'l*l4.N r 11L*UPI* ki /■ AklVtf ti' tlCBlA '^1'1/1 IflVJIl F V l)l'-u':rtVJ*lOI 11 iPOItAHlJA Mocočb N»Tt \Trja.r. vEMDAh Človek v vsttt živijenju v pogovoru upomhUa 1$ JEZIKOV lAl IKO P«EVEr>ETE V SLOVEMSCino IN $LOVEN5C|NO V SVETOVNIH' čiD^-ilang, l3i 2 vvc kor 3 .TOO-leino trodidio. Zj ležKt (c (lovolj, da v?,ak din pred obrokom popijeie ef>o ,'4(oddkx> čaja in vsi prdik-mi bodo 'J* ■ . , _ . W . . . .1. ...c. _ .1 __AhMkhIII |-,Z^*r, ,-|nJ-,m f ITFkrtl,vfl-rtUk I »iMt ITI U lezi; (t <,icnirja|. uj vmk u*n |'4cu wr.'iv»‘vm mfv.tivv ivieni Zaril dl iZfjtdHf nik^ne («ie nt ('»©mc nervozni, na?'prolr*n, ohranili Itostv doliro rjipolglenii:- I (m, iKisft- diihvnli. w pupujet- dve diodtlk', Čan^.Sjin^ pred spanjem. evv.oo SIT + FJT ihvsu GEVGER ZA rx>LGO jn srečno ljubezen« kupujejo ženske - PUFJO MOSKI! čaj. se^iavljen po stari kitajski recepturi, ki ugodno vpJiva na delovanje vseh telesnih funkcij. Po nekaj dneh piija h^ie opazili, da je sploina napetosi popusiila. da spile g1oi4je. mirneje in da ste pnjeino umirjeni. Ta občutek prerasie v -iplošno dobro počuije, kar se ho kaiaki iiidi 2 zl)ol^niem kondkJje, obnovo spolne moČJ In mlacbsti. « PTT str^U KING-KONG LJUBITE se bkez skrbi? hrednosiL ph kupoi»'anjM KtKG-KOt-jGAj kondunt je vedno pri toki, zadrega pri kupovanju iž,g1nc, velik prihranek, popolna anoniiTinoM. KlN0'K(5N(j je kompiei 50 kondomov v raztopini medu - popularni L medenjaki?!? Planilo po povzetju, em1)aU^4t je rK-vtralna j Na sknt mknr Irjfi jHu rkskluZn bO pnvho do proda*; to^a uiklki pocliAic DiJRLO. i^sH irfH' I sfMKHano, da je taikHck prakik-vu ptisprvek k vk,k>4Wanfu Slovenk- {MH lldtl*«.- *«fl>**" ./T _ rrf * Hi feKUrAU POZOR! Najavljamo pri rchuvi, vcfKbf cigareti nc otivzatne anam;. Omili aJi J<^ditj -lUlAvgii' »Z družino preživim veliko'časa. O tem. Ifar delapi v službi, se doma ne prigovarjamo, č^ družina dom«, je veliko veselje.« jrajenri siurjnce m umaimn pon s ajiaivinim uim.nn. i-.m,,! .«-■ . Intervjuvale so; Aridželina, Mihaela, Tončka, Joža, Sandra, ičiLRnA.kizmaoiJiJicitoJičiroJkodiiiviJtjnonvdBJiiiiK-indiPni.siin' T3-™.,.,.Tn 14-IH-, - Hčenli-e 7 a - razreda OŠ Sveti Jurii, vsis pripravm se 14- ■ ,i,,,at,siT, errsiroiM (Infenia sluznice- in dihalnih poti s dgareimm (limrMii. 1'aK- ?A- IIM v DISKO PRODUKCIJI ■4 kfirira in vohal. Airf hb Klinqr-Ludvik, Ofple, L tilukirifni vokal in ■ Kobe/To MaxnLlico, ■ bakovska kuara io S npodcffii vok >10 le kaM.^a z onap^rimi nspejnkatni. med kairrimuuadva uradna hH*r>?4>tLOTW|&Tin ntANSLATOH. KmbID ■ n ploši.O prot|>ia pud)4.-i|e Rf irlo d o O, LpuhlHmi aa, MthO ,, SIT. Kjaculiov pnatlapT 0(15. maja 199$ naprvj uk IjiitoojKJjMafti. _ 11» >f p * maja 1993 stran 11 bJ nti bi J' lici r*-1 lO*'’! M' so K * kulturna obzorja Čačinovič in Igor Torkar: razočaranec in dvomljivec Dva izgubljena raja tli .Pteteklost, v preteklosti je tlela prihodnost, knjigi rusko pesnico Ano Ahmatovo, v taJuji •'ipitnn« iskrene avtobiografske knjige v svoji zadnji '.l?a tsnega '»jena je, če gnije v močvirju ali na pesku. Vprašanje: Vi sumite me- dije. gnitje? da upočasnjujejo to Torkar: Mogoče sem celo krivičen. Kot pač tisti, ki je hodil skozi tri režime. Ta dvom je v meni. Mislim, da tega niso naredili po direktivi. Vprašanje: Seveda niso... Torkar: Vendar Če pride v Mursko Soboto znani slovenski pisatelj, ki se je boril proti stalinistični diktaturi ves čas, kar ga je, njega in sodržavljane, ta dikatira stiskala, ki se je boril za humano in dialoško družbo, kar je dokazal z vsemi svojimi deli, predvsem pa z romanom Umiranje na obroke, bi ti ljudje s kamerami in mikrofoni morali ostati, Roman Umiranje na obroke je izšel v treh izdajah, v skupni nakladi 23.000 izvodov, povrhu je izšlo Se 15,000 izvodov v srbohrva-Sekm jeziku in nekaj 1000 z mize, za katero sta skupaj z moderatorjema sedela oba pisatelja. Kmalu zatem je prostor zapustila tudi televzijska ekipa. Pisatelj Torkar, ki je vse to z nezadovoljstvom opazoval - novinarja, ki je pospravljal mikrofon je celo opozarjal, naj tega ne počne - je izjavil, da se noče pustiti diskriminirati in da ne bo bral basni iz svoje istoimenske knjige, kakor je bilo nameravano. Knjiga je prav tako pred kratkim izšla pri Mo-horjeth družbi. Ni se dal pregovoriti, Čeprav smo mu očitali, da s tem časopine novinarje, ki smo ostali na tiskovni konferenci, implicite razglaša za drugorazredne. Avtor knjige Umiranje na obroke je v odtehtanje pristal na intervju. Vprašanje: Zakaj ste reagirali tako, kot ste. Ali res mislite, da so novinarji to naredili namenoma? Torkar: Najprej tole. Vodilni ljudje iz Mure so zelo ljubeznivi in gostoljubni. Kljub temu sem to naredil. Osemdeset let sem star. Preživel sem tri družbene sisteme in tri ideologije. Že za stare Jugoslavije, ko sva z Rudijem v približno istem času študirala, sem bil v skupini levo usmerjenih študentov. Nikdar pa nisem bil član kake ilegalne partije, ki je slepo poslušala navodila kominterne. Bil sem soustanovitelj študentskega kluba z nazivom Slovenski klub. Parola tega kluba je bila : Ne Moskva, ne Rim - Ljubljana. To je bila v tistem času, leta 1938, v tisti slovenski politični klimi prva skupina, ki se je uprla diktatu partije. Vprašanje: Zakaj domnevate, da so tisti kolegi novinarji odšli iz političnih razlogov kot po nekem neslišnem in zapoznelem partijskem diktatu. Po mojem niso odšli iz takšnih ali podobnih razlogov. Zakaj recimo vi ne dopuščate vsaj to, da so odšli kot zadrti lokalpa-trioti, ki so snemali samo Prekmurca, vas, ki niste njihov rojak, pa ne? Zakaj mislite izključno politično? Torkar: Ne morem trditi, da Publicista, po rojstvu Rakičanca, je T-tr Njen podnaslov je Zapisi dvakrat razoča- j® kratkim pri ČZP Enotnost, utira« predstavitev« je bila v petek, 13. maja, v eni “pravne zgradbe soboške Mure. »I 'J^Cačinovičevi 'Drkar. yi knjigi je naj- ki jo človek kot politično bitje sprejeme v tretje, ko izgubi dva raja, je izpeljena dosledno. Med socializmom in kapitalizmom se po BIoehovem načelu, da princip upanja mora ostati, avtor in politik Čačinovič danes odloča za nekakšen kantovski kriticizem. In čaka, da se uredijo razmere v stranki, v katero se bo morda spet vključil, kot je izjavil. V knjigi pripoveduje Čačinovič tudi o svojem novinarstvu, o tem, kako je moral nositi svoje Članke v cenzuro. Nadaljnja iskrenost, ki čaka, da se ji odgovori s pričevanjem kakega porevolucijskega novi- njegov prijatelj -j-evT pujdicij "‘»sesnoinl, f Čačinovič ''^kost/"^a^^®’udetskih ča-®f’delovala v društvu 'lase j, finesi, knjige, iskreno to, kili ju mogoče ■-..ran; iti razbrati ^’iiene" platnicah. _ _ fe ip '“^Tacije naslova avtor Čači-'^^^'^“^“k^ajtenjaste ,'-»“‘I v Na "■1anjcg3 rakičan- -I znamenji drevj- podobi je ^etn. svetlim ob- 1 Pod °^adju tribune, naj- nemSkem. Naj tukaj pono- idtl Sit n. pod J" ‘“'-'une, naj-■ J^kim zidom. se‘7d-^ razočarali. '>i biin katoliška. • ki ga razočaranju m.'' '^j knhj P" j" ■^^| le m o r-b-p-ča,*: I— ■ ■^1-. izpovedi pa je N marksistični W ? ' '«liko marksistični '^'^Pnstil. Vei kot ■ll katero je ® ^>|0BL7'.^^’PtetreserL "■ kar je na ^'FBli tar smo ^jS t. i, '•. .......................... k ~ več odpuS-jih zelo B"’ rTU’1'-fefe.; / V/ ■ f' sestave '^krena, so v Če hjv_ ” "Sjc. ko , .^"“jprej rretji osebi. 'B tp-- ■"» sc 9 Oseh '^'‘-'cnosti, ^J^stno sfero in isk, Jiube. ^Zun’- je >1 se PraSanjem spolA? “oseči^po- in in so bili spo- napisane, ' prevede iskrenosti. I < ' J a."; vlai- 'ti 'n I« 'sil ■ ^Pod mlado Vll '1 h |U '“O je I; '“'»is;: N-,. '^‘'Užbeni da je ne narja, ki je moral v komunizmu pisati članke po diktatu. Piše o zaporih, v katerih je bil, o utehi, ki jo je našel v branju in slikarstvu, o svojih političnih šolah in o vlogi, ki jo je imelo v njegovem življenju kolo. Bu-harin in Klek! sta imeni, ki se v knjigi največkrat pojavita, Buharin kot najpomembenjši učitelj v drugi cerkvi in Klekl kot najbolj cenjen nasprotnik iz prve cerkve. Objavljene je tudi nekaj avtorjeve korespondence z ženo in prijatelji ter krajši dnevniški odlomki. Knjiga Med dvema cerkvama je poslej nepogrešljiva za vsakogar, ki bo hotel razumeti tako prekmursko dušo kot prekmursko zgodovino, Rudi Čačinovič je s svojo mehkobo in dovzetnostjo, s svojo vero in predanostjo, s svojo sredinskostjo in s svojimi oklevanji, svojo gorečnostjo in relativizmom prekmurska duša. je stoodstotno tako. Toda v meni je dvom. Dvom, da umirajoče politične morda ‘eni red. Komunisti umirajo na obroke Ko sc je iztekel pogovor o Čačinovičev! knjigi, jc časopisni novinar, ki je snemal po- govor. pospravil mikrofon strukture še zmeraj brcajo kot žival, ki je obstreljena in tik pred koncem z vso silo brcne. Vprašanje: Hočete reči, da je tudi to umiranje na obroke? Torkar: Komunisti umirajo na obroke. Vprašanje: Bi vi želeli neko silo, ki naj ,to umiranje pospeši? Torkar: Razmišljam, če bi se lahko to umiranje pospešilo. Kadar neka stvar začne gniti, zgnije do konca. Toda razlika t A S..I 'J /i y A / / I basen a O ČEBELI ^RLJU fotije *tan a Zetove makov seda 'a duha, ■h pred nosom vonje meda. fn k 5^7^ Več kot dve tretjini Francozov se strinjata, naj bi imela Marte Curie kot prva ženska čast, da bi njene posmrtne ostanke prenesli v Panteon, zadnje počivališče znamenitih Francozov. Raziskava, ki jo je opravil katoliSki tednik Pelerin, je pokazala, da kar 67 odstotkov Francozov želi, da bi bila znanstvenica Marie Curie, po rodu Poljakinja, ki je leta 1898 odkrila radij in radioaktivnost, pokopana skupaj s slavnimi možmi, kot so na primer Voltaire, zadnja leta pravi razcvet. Po predelavi odpadkov je v Evropi na prvem mestu švedska, ki je lani zbrala neveijetnih 787 milijonov Emil Zola, Viktor Hugo. Marie Curie, ki je dobila dve Nobelovi pločevink. Katedralo iz pločevink bodo prodali na dražbi, denar nagradi, je umrla 1934, in po njej so poimenovali Številne ulice po ' ' ' ......... vsej Franciji. Tednik Pelerin se je za anketo odločil, potem ko je skupina znanih žensk, med njimi tudi članica evropskega parlamenta Simone Veti, pozvala predsednika Mitteranda, naj dovoli, da bi bile tudi znamenite pripadnice njihovega spola pokopane v nekdanji velikanski cerkvi v pariški Latinski četrti, ki je po francoski revoluciji postala posvetni spomenik, nekakšen častni tempelj velikih Francozov. Žensk v njem uradno sicer ni prepovedano pokopavati, vendar je edina, ki so jo doslej tam pokopali, žena znanstvenika Marcellina Bethelota, Obema so namreč priredili skupen državni pogreb, ker je žena umrla le nekaj ur za svojim možem. pa podarili italijanski zvezi krvodajalcev. 13. 5. 1993 V naJ dol e Slovenije, g 1avnon Hriiiiči severovzhodne na^e države* itero je edino semef□rxzirano v ton driave konc i Najdragi rolls-royce Na posnetku je najdražji rolls-royce vseh časov. RoUs--royce phaton 6 stane namreč 2.1 milijona angleSkih funtov, preračunano v naš denar 340 milijonov tolarjev, čeprav nima niti prave strehe. Sedemsedežni kabriolet, delo italijanskega oblikovalca Frua je ročno delo, notranjost 6.45 metra dolgega razkošnega vozila pa je kombinacija usnjenih sedežev v šampanjski barvi, plemenitega lesa in dragih preprog. Kdo bo tak avto kupil? Ali še niste nikoli slišali za sultana iz Bruneia in njemu podobne bogataše? t i^te Iujknj e je "plomba” vo spadnola. je spadnoLa & asfalti. 4tero drnckanji lani na jesen zakrpali« so se po pravi pouletnon nadelali ali zap1ombejra Ii. Tou so lekar napravili na večkratno intervencijo mojoga pajdaša Beleka. ZaJ se je ista luknja p^ odprla, pa je gvij^no prl^ ne ta kak te, gda kak^omi pregnjej^omi na vrag zeme. 5teri de tou. potačaJ zakrpajo, končnike McDonalds praznuje 56 ne Čase vsi viSi^i funkcionari s vej zatou, he1ikopteri se a 1 i zagnje Podjetje McDonalds je 4. »big maca«, bogato oblože- eroplanami vozijo. Okoli cest najhole v ka 50 normalno prevozne. Cesta od Vanoče pa 2 je lejko normalno prevozna. L iki samo vuj a go za Tisti falat ceste, ^teroga je Cestno podjetje spddn^, Mačkcavec trak tore. Lublana lani Samo razkopalo* pa pUjsttlo, je Ta firma je jako zanimiva, namenjeni 2a adaptacijo Pejneze, cejloga skasejrali, s toga razkopanoga tala odpel ali, pa cilou nevaren. žteri odseka so C i lou . so ceste bili 50 maja praznovalo 25-letnico nega hamburgerja - sendviča, ki je verigo značilnih restavracij s hitro hrano spremenil v tržno močan večnacionalni koncern. Big mac se je rodil leta 1967, ko se je Jimu Delli- zaj &O pa pravilij ±i nan kcoj plačah Mladine draga Republika, mo cesto dale delali, či pa nej, pa naj tak ostdne. Republika njin Je zdaj pedeset miljonof ?IT, zaj pa. odobri la s p&jnez t de i zsi1 jeva11. naprav I eno« kelko kel ko I pa proračuna napravijo nej , Kaj tak^egasi lejko vo irihta do S Lublanska firma* Wa4a domača bi se lejko do zadnje Čunte« pa njoj ne gor pri^o irtoj pajdaš Bela« ' tudi prejk po njivaj pela« t bi dinara tteri k c oj v4 I pa samo tej dale edrid zmozga1 a se lejko S dali, j^ pa sijli v pravno, OVEN BIK či je sila* Vse fkOper trak toron nas neskorumpirano državo. Brat Džouži Ona: obeta se ti prijeten konec tedna, ki ti bo v prihodnosti Še veliko pomenil. Tudi na poslovnem področju se ti obeta precejšen vzpon, ki ti bo zelo povečal ugled med sodelavci, predvsem pa premagal tvoje finančne težave. On. Namesto da brskaš po preteklosti, se raje usmeri v prihodnost in videl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si že skoraj pozabil. Tudi poslovne stvari se ti zanesljivo obračajo na bolje. Ona: Prišel bo nekdo, ki ti je nekoč veliko pomenil, a te je na koncu pustit na cedilu. Morala se boš odločiti, ali mu boš ktjub tveganju ponovno verjela. V službi te čaka prijetno presenečenje. On: Imaš srečo, da z lahkoto pozabljaš vse, kar je v tvojem Življenju neprijetnega in preživetega. Več pozornosti pa boš posvetil radovednim očem, ki že dalj časa sledijo tvojim včasih celo smešnim avanturam. Ona: Povabilo na izlet boš sprejeta brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo še presneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo pač prevelika - celo zate! On: Spodletela naložba ti Še vedno ne gre povsem iz DVOJČKA glave, kar lahko samo Še poslabša tvoje trenutno stanje. Miren konec tedna ti bo omogočit sprostitev, ki si je že dalj časa potreben. In še nekaj več. kar pa je že druga zgodba... RAK Ona: Z obrekovanjem te bodo poskušati prizadeti predvsem tisti, ki ti zavidajo srečo. Ti pa boš uživala in se v prvi vrsti posvečala sebi in partnerju, ne pa njim. Obeta se ti precejšnje presenečenje na denarnem področju. On: Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, saj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe, ki pa bodo prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjiku. Grozljiva moč v čeljustih morskega p$3 Avstralski znanstveniki so dokazali, kar je že plavalec doslej dobro vedel - da so čeljusti morskega1^ res tako močne, kot so videti. Moč te živali je v velika, da bi lahko dvignila avtomobil ali zmagala v v nju vrvi proti petim moškim. Profesor Ross verze v Adelajdi je raziskoval moč ugriza velikega belef’J verze v Aaeiaiai je razisKOvai moc ugriza . ,|H morskega psa. ki se ga plavalci najbolj bojijo- Ana 1’^;^ J odtise njegovega ugriza na različnih materialih in ški opremi. Izmeril je moč ugriza in hitrost, s katero m pes pobegne s plenom. Podatki, ki jih je zbral, so membni za izdelovanje opreme, ki bi bila I ugrizom. Moč 3.2 metra dolgega morskega psa uJiri®^|<.J 1,5 tone, Z drugimi besedami povedano, bi morski pes lahko dvignil s svojimi čeljustnimi srednje i'elik avtomobil. Znanstveniki, ki se jim J® J žila ekipa anieriSkih snemalcev, so proučili ugriza na svincu, gumiju in na jadralni deski- P-z jadralno desko so potrdili domnevo, da morski p®® r- j najprej poskusi, preden ga začne jesti. Obsojen do snu*ti ji^j jc Slike nesrečnega gosaka so obšle svet: zlikovec, streljal s puščico, mu je prestrelil glavo tako poginila in si je celo opomogla. Ljudje so jo usodnega bremena, a zaman. Zdravniki, ki so žival pf s ugotovili, da bi bila operacija usodna. Da je čudež Se večji, menda ni videti, da bi • ■ I. 1 t ie žival trp«’’- . S Bodo Kubanci J J gattiju, lastniku McDonaldove podružnice v Pittsburgu, zdelo, da utegne dvonadstropni sendvič, kaktSne so prodajali v avtocestnih restavracijah, privabiti v njegov lokal več odraslih. Naslednje leto se je sendvič pojavil v vseh McDonaldovih restavracijah po ZDA, Podjetje pravi, da je doslej prodalo več kot 14 milijard teh sendvičev. zvezde vam kažejo LEV DEVICA TEHTNICA lis^e in travo? Kubanska tiskovna agencija AIN je kratkim svetovala, naj jedo listje, cvetove m ® .'^^jltfR njave in st' ■" —' ' ' - --" tem dopolnijo količino vitaminov Jživanie listov, cvetov in semen prehrani. Uživanje listov, cvetov in semen njave, pri katerih uživamo nadavno gomolj s “ lahko našemu organizmu prinese precejšnjč minov in mineralov, se glasi nasvet agencije-fNrlcSlrS IZ ^laCH Ira-c tl mili i/NT-tcNlZ rtt-jaHl vulce v v fCJ [ prišlo v času, ko tl milijonov prebivalcev hudo pomanjkanje osnovnih predmetov za vs^ ; goriva in hrane, med drugim tudi mesa, tbi . hJ zelenjave. Več tisoč prebivalcev je postalo katere značilnost je postopno izgubljanje jo pomanjkanje ustreznih vitaminov, predvs^^ B-kompleksa in slaba prehrana. Pridelava m । zmanjšuje zaradi pomanjkanja gnojil, herbic>d JI dov, ki so jih državi prej dobavljale nekd^J hudo pomanjkanje osnovnih predmetov za vsi zveza in vzhodnoevropske države. .,1 EV*' lil I Ona: Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te bo prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očmi in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On: Vprašanje je, ati bo tvoj poslovni partner privolil v razmerje, ki nima s poslovnostjo nobene zveze. Kaj hitro se ti lahko zgodi, da se boš na koncu zapletel v mreže, ki si jih nastavil nekomu drugemu. Ona: V tvoji bližini se bo spletla ljubezenska zveza, ki ti sploh ne bo všeč. Toda nikar ne povej tega naravnost. saj si lahko nakoplješ obilo težav. Raje počakaj, da se ogenj vsaj malo ohladi. On: Zdaj je čas, da se odločiš in greš do konca! V začetku bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, toda na koncu se bo vendarle {X>kazato, kdo je imel prav. Vsekakor boš ogromno pridobil, več kot izgubil. Ona: Kje so že tisti Časi, ko si z ljubeznijo nisi delala nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor težje bo pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazita, saj se ti lahko kaj hitro maščuje. On: Po .težkem' koncu tedna se boš zbudil s Se ,težjo* glavo, zato se ti lahko hitro zgodi, da ti bo Slo vse čisto narobe. Raje se malo potuhni in počakaj na ugodnejši trenutek, predvsem pa na treznejšega. Ona: Včasih se obnašaš, kot bi bila sama na svetu, Ali te dosedanje življenje res ni Se ničesar naučilo? Ne delaj preveč daljnosežnih načrtov, saj Se za ta trenutek ne veš, kako se bo vse skupaj izteklo. On: Raje dvakrat premisli, preden se boŠ odločil za ŠKORPIJON kakšno konkretno dejanje. Poslovni sestanek bo sicer minil brez večjega razburjenja, a ne bo prinesel kdo ve kakšnih pozitivnih rezultatov. STRELEC podre obetajoče razmerje. Ona: Znenada se bo pojavila oseba, ki se bo začela vmešavati^ deve. Postavi se )i po robu, sajji la"'‘'' KOZOROG VODNAR Ona: Dnevi, ki so pred teboj J zapletov, vendar se nikar ne predaj postavi na čim realnejša tla, ker Kilti Ona: Poskusila si boš premisliti-tvojo radovedno naravo. Ko hoa sprenevedaj, ampak mu odkrito Na razne igrice pa raje kar po=3bi-^ [fj Ona: Na zabavi boS spoznala celo zov, toda eden se ti bo Se posebno Naslednje jutro bo telefon sicer zazvo v zadnjem trenutku premislila. sl^' y' v ZiuUJIJVJIL LlvtiUlIVtJ JJlEJ11i>P■ ’ £ |C*P' .-X , On: Vse okoli sebe gledaš kar pa nikakor ni dejanska slika 1*’ j prijateljica si bo na vsak način -■ J pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji a P 1 žal,,. nek^P’;iy ^tl'^ )dre obetajoče razmerje. . l“J^Ol On: Sedaj pa vidiš, kam te je vorno ravnanje. Nekdo, ki si ga k-. čaka na ugoden ternutek. Raje stori t" mu vsaj pošteno opraviči. lai zapletejo ali celo izjalovijo. . , ,i mp 1 On: Sicer se boš poskusil umio*'' ■ (,o P jt- najbolje uspelo. Novo prijateljstvo ži r J jemo presenečenje, vezano na Pv [i,iJi « senečen pa ne boš samo ti, amp^" se H |fl se iP' . .................................................... On: Naredil boŠ konec sanjamjt* zadeve, ki ti Že dalj časa ne gre iz precej velik, a se bo na koncu ■ odločitev pravilna. i 993 maja 1993 stran 13 I za vsakogar nekaj -1 Glasbene lestvice jf «9 io !s-ni' ?■ iki )0; oli lil lili fii' ist oS 1(1 iJ' (({“ I SKLADB RADIO MV - MURSKI VAl - UKV 94,0 MHž (dopoldne tudi SV 048 hKz Petek - 5-40 Prebujajte se 2 n si mi nmfa/ 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 aOBRO VEBETI ■ amovIV^he^ants ___________ Texas Tornados J Bano E Rcmina Power I Tu. 'Havea J. S. - Ace Of Base - Hol ChoTOlate YOU-Sling HURTS-R.E.M. DREAM - Abba 'JNETnV,^;l*y.-’r>avjd lluwk "™tongue if^n- - Holhnuse nower» GLASBENA MUKSKEM VALU 5 *''KOL ?' I-OLA ODPUSTU ' Don Menlony band . Tisli Sl VEDNO “ Nace Junkar m Hdtina Blagne T BiTi- - Ii-Pna 4 •“tka - —-Monroe Rena Vrčkovnik med SPOLOMA -Jan Plestenjak - K1,1CE-Nuv» U-KijB ZABAVNE GLASKE HHKA n Ans. TonijaVerderberia i fiti .^'^CNa4 It Vtni A < ''-AAi Nika Zajca GOOD-Ans. Vlada Sredenška S LAfirir; ’u<»bOOD-Ans. Vlatia Srci T SE sppp A - Ans braiov Avsenik Borisa Razpotnika “ Ans Vrtnica ^"tKjIh pl, A-■ A*i. Lojzeta Slaka r A-Ans, Slavka Pluta -jo fcIlKa, 2T. ni^jo 1W3, na naslov Murski val, . ^“>^Ka Sobota, ro glasbene lestviie. '^“Pon št. 20------------------------------------------- skladbo: 'na naslov (ESTAVIL MARKO NAPAST RAČUNSKI ZNAK ZA ADIRANJE VODNE ŽIVALI d-® LJUDSKI IZRAZ ZA ti liS" t tONCU tJl*' ■i: iS>|W *'O1!KA fkMSKA „(“uiikA O'neal ■• -vA JUNAK SREDNJEVEŠKIH ROMANOV RUSKI PESNIK JESENIH ŽE UMRLA AM. RLM. IGRALKA (LEE| I«'; til^ 1* 1*^ P D I P* t 1* r 'r pl 16 IRSKA i&l ■■■ k' sil J I' 13 V Informacije v sJovenščim. nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - S.(M) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - Ifl.OO Poročila - 10.30 Kabaret - H. 15 Od petka do petka - L2.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umet-nosijo - ] 3.00 Danes do trinajstib - 13..30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 ’ Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - J9.00 Vključujemo Radio Slovenija Suhufu - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - S.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13 30 Popoklnfi na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 10 Angleščinli - 17 30 Mali oglasi - 18.00 NajJepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja -8.00 Začenjamo nov dan-8.10 Panonski odmevi - 8.30 Horoskop - 8-45 To bi moral bili kabarei - 9.10 Misel in Čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje ~ 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 NajlepSe želje s čestitkami in pozdravi - 18 30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek -5.40 Prebujajte se z nami -7.(M) Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovciiSČim, nemščini in madžarščini -7.45 Porabsko zvočno pismo -- 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tetlnit - 10.00 Poročila - 10.30 Šport - 11.15 Zgodilo se je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 OO Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Bilo je nekoč - 17,30 Šport - 18.00 S kranŠČakon, cekron, pa z mareiof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek -5 40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovengčini, nemščini in madžarščini -7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.(X) Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gosl dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12 00 Poročila - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo ’ 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 1630 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17 30 Srebnie niti - 18.(X) Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19-00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarSCitu - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSJ^SNMV - 11.15 Borzni utrip - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj sc ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13-30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 PosluSamo vas - 17-30 Mali oglasi - 18 00 Na narodni farmi - 18 30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5-40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 730 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini -735 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Kost/gost dneva - 9 15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10,30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1230 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14 00 Aktualno - 1530 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17 00 Tema popoldneva - 17.30 To sem jaz - 184)0 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Zamaški; Prevelikih zamaškov za steklenice ne obrežemo, ampak jih na ožjem koncu v sredini izdolbemo v obliki klina. Zamašek se tako stisne in ga lahko uporabimo brez težav, * Kemični svinčniki: Kupili ste ali pa so vam podarili kemični svinčnik, ki ga nekaj časa niste uporabljali, zdaj pa noče več pisati? Položite ga za nekaj minut v vrelo vodo, dobro pretresite in - poskusite, če bo šlo. Veliko uspeha. Če se vrata ne prilegajo tesno, pribijemo na robove vrat trakove iz volnenega blaga. BarL'a za lase se bo močneje prijela, če bomo lase med barvanjem zavili v aluminijasto folijo in jih približno pet minut segrevali s sušilcem. Barvni pigment tako prodre nekoliko globlje. Preden barvo speremo, lase dobro ohladimo, da se las zapre. Tako barvanje je obstojnejSe. kot če upoštevamo navodila na embalaži. Kuhajte z nami Pečenje jedi na žaru 1 i r I: 1 J NAGRADNA KRIŽANKA Pečenje na žaru je prastara kuharska veščina - na preprost način pripravljeno meso divjadi, ki ga je človek spoznal verjetno po naključju, pri uporabi ognja. Meso ubitih Živali so spočetka pekli na razgretih karanih, Šele mnogo pozneje so ga natikali na nabodala in vrteli nad žerjavico ali plaraenom. Dandanes je zlasti poleti pečenje mesa in nekaterih drugih živil na sodobnem žaru cenjen in priljubljen občasni način priprave hrane. Za to je potrebnih nekaj pripomočkov, obvladovanje veščine peke na žaru in ne nazadnje skrbno in varno ravnanje z ognjem v naravi, zlasti v suhih vremenskih obdobjih. Za peko na žaru je svinjsko meso zelo primerno. Mesna vlakna so preprečena z maščobo, zato je pravilno pečeno meso sočno in mehko. Pred peko premažemo z maščobo le zelo puste in nemastne dele, npr. fileje. Kot maščobo uporabimo olje z začimbami. Svinjsko meso moramo vedno dobro prepeči, v nasprotju z govejim, ki je sočnejSe, če ostane na sredini Se rahlo rožnato. Manj žlahtne dele svinjskega mesa lahko pred peko vsaj za nekaj ur damo v kvašo, da bodo po pečenju mehkejši in okusnejši. Ko preračunavamo za peko potrebne količine mesa, upoštevamo, da se pri peki skrči za eno tretjino. Narezani kosi mesa naj bodo debeli vsaj 2cm, da se med peko preveč ne osušijo in otrdijo. Pripravljene zarebrnice natremo z začimbami, mastnega roba ne odrežemo, ampak ga le večkrat plitvo zarežemo in položimo na vroč in naoljen žar. Na vsaki strani pečemo 5 minut in Šele nato solimo. STARO MESTO OB USTJU ONEPRA ŠČE V MAROKU 8 21 HRVAŠKI PEVEC DEDIČ SLAB PESNIK NEMŠKI PISATELJ CANETTl VLADARJE? SEDEŽ, PRESTOL KI SEGA OORJE ETIOPSKI NEM. FELD' Nagradna maršal KRIŽANKA PREDSTA- KONTURA .INGRAPOH UTRJEN DEL LUKE, LINI f At^USKI BKUD^^U ^Sl55IBH REPUBLI- iPESNIK, KANSKA ARMADA F I i REDOVNM ' 18 DANSKI 'DKVAM lEMŠKO ŽIME BENT 24 I L 2 32: I CAS BRC ZDRAVILNA RASTLINA OSTREGA Vonja PRIHOD V GOSTE 6 23 GOZONO BOGASTVO nebesa, PARADIŽ ITALUANSKf TELIČEK ŽIDOVSKI MESEC BAROČNI SLIKAH IGUIOO) PEVKA BRATUŽ IGRALKA MINNELLI BBCUTUN! RASTLINA inSLIriAR-IKAVEBA RIM. ŠTEVILO 10 PRIPADNIK SLOVANSKEGA NARODA HINKO' " SflREK^ TRDNA OBLJUBA 14 ŽIVAL, I I 9 LOJZE ROZMAN GTRMPA- DECVQpE 34 wiir-TKANINA PRITOK PADA 20 SLOVENSKI IG^lJi: DEČEK ftAPvoai! KAMENJE Z OSTREJŠIMI ROBOVI NEMŠKO IME ZA DAVNE SLOVANE I OŽJA SORODNICA 5. ■■“7 oefiT ■aiKr V TURČUl (3250 mj 19 31 POUSKA CIRKUŠKI CLUUAČ KOVINSKE PAUSf AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA FONDA '17 15 22 MOČEN, REZEK GLAS 1 .12(. S -h.'m I I BESTKE MAI^I tprenT JAREM ■ENERALNI DEKRHAR IZN IBUTROS) Španski tSVAJALEČ JUŽNE kml AUERII AMERIKE r lAGRADNA Irizanka 3j KDOR SE UKVARJA ZORO-GRAFLIO TURČIJA 28 SLAB UČENEC Geslo vpišite v nagradni kupon In ga na dopisnici pošljite na naslov uredništva; PODJETJE ZA INFORMIRANJE, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, do 25. maja. NAGRADNI KUPON št. 8.......... 11 REKA NA HRVAŠKEM IN V BOSNI SLOVENSKI JEZIKOSLOVEC (OfiOSLAV) |6AmUll _ !l 29 25 Pravilne rešitve borrio nagradili, 1. NAGRADA, blago v vrednosti 26.000,00 SIT 2. NAGRADA, blago v vrednosti 10.000,00 3. NAGRADA, blago v vrednosti 5.000,00 SIT Pokrovitelj je podjetje POMEX v Slovenski 48 v Murski Soboti. POMEX zastopnik traktorjev ZETOR za Po- murje. Telefon: 31-620 stran 14 vestnik, 20jngl^ podlistki Iz župnijskih kronik: Moravske Toplice (26) Evangeličani v moravski gmajni Duhovnik evangeličanske cerkvene občine Moravci g. Gustav Škalič je v evangeličanskem koledarju za leto 1992 primeijal krščansko cerkev z gradnjo hiše in med drugim zapisal; »Graditev hiše je zelo velika, lahko bi rekel, daje življenjska naloga. Tisti, ki zida hišo, mora biti ,gospodar’ hiše. To pomeni, da mora biti zraven z dušo in telesom; mora na vse paziti... Zidarji hiše so »podrejeni’; njegova volja se mora na vsak način upoštevali. ,,. Krščanska cerkev ni iz opeke in lesa, ne iz kamna, temveč iz Živih ljudi, ki tvorijo tu skupnost... Enako kot hiša, ki ni sama sebi namen, ima tudi cerkev določeno poslanstvo. Kakor daje hiša zavetje družini, kjer naj bi se počutili vsi stanovalci prijetno in dobro, tako je tudi s cerkvijo. Ona daje dom vsem, ki so z dušo in srcem povezam z njo. Pri tej hiši pa je vendarle nekaj drugače kut pri zemeljskih hišah. ... Osnova te zidave, temelj te prave božje hiše ni nihče drug kot sam Jezus Kristus. Na tem temelju so zidali apostoli. Tudi mi nimamo drugega temelja za našo duhovno cerkev, kot samo Njega, našega Odrešenika. Jp je prevzel njegov sin Gusiav Škalič. sedanji evangeličanski duhovnik, ki Je bil dotlej v DomanJ-Ševcih Pa se vrnimo k prizadevanjem za verski objekt. Tetjo adventno nedeljo 1893. leta sta consenior Ludvik Sinic in soboški duhovnik Štefan Kovač posvetila »molitvarnico« v dvorcu. Tedaj so zadonele tudi orgle. Žal pa gmajna uradno še ni bila samostojna. To je postala šele 29. decembra 1899. leta. Tedaj je namreč šeni orat ni občni zbor v P a pl na Madžarskem sprejel Evangeličani prihajajo Tale uvod se m, je zdelo potrebno zapisati zato, ker v Prekmurju m Prlekiji prevladujejo pripadniki rimskokatoliške vere, med katerimi je še nekaj takih, ki mislijo, da je zveličavna zgolj njihova cerkev. z V daljšem pogovoru evangeličanskim duhovnikom Gustavom Škaličem sva se »sprehodila* skozi zgodovino krščanstva, v katerem Je bilo, kot vemo (ali pa ne vemo), zelo dejavno versko gibanje v 16. stoletju za obnovo krščanske cerkve v duhu prvotne krščanske čjstosti za odpravo napak v cerkvi Žal Je ta povsem verska pobuda pnpeljala (ne da bi reformatorji to Želeli) do razkola v cerkvi in nastanka novih od pa-pieža neodvisnih cerkva. Tako Je nastala tudi cerkev, katere temelj Je zgolj Sveto pismo, evangeličanska cerkev, MoJ prijetni sogovornik me Je v pogovoru večkrat opozori! na to knjigo vseh knjig. Ima pa seveda razumevanje tudi do drugače mislečih. Vse to je v duhu ekumenizma. Še več: sodeloval je v pripravah na slovensko ekumensko izdajo Svetega pisma. »Najstarejši zapiski o obstoju evangeličanskih vernikov na območju moravske cerkvene občine izhajajo iz leta 1627 in so nastali ob vizitaciji tedanje marijanske evangeličanske cerkvene občine. V burnih letih turških napadov in protireformacije pa je bila m arijanska evangeličanska župnija kmalu uničena Prešla Je v roke rimskokatoliške cerkve, evangeličanski verniki pa dolgo časa niso mogli misliti na versko svobodo, strpnost, še manj pa na samostojnost. Z izdajo tolerančnega edikta 1781. leta se Je tudi v teh krajih začelo novo življenje. Verniki iz Moravec. TeŠano-vec m Vučje Gomile so se 1783. leta pridružili tedaj novoustanovljeni puconski evangeličanski cerkveni občini. Sto let zgodovine te cerkvene občine (po tolerančnem ediktu, op. Š. S.) Je hkrati tudi zgodovina moravske cerkvene ob-6ne.« Tako je zapisal Gustav Škalič v uvodnem delu kronike. Pripravlja namreč knjigo, kjer bodo »obdelane« evangeličanske- cerkvene občine. Iz zapiskov in seveda pogovora, ki je bi! sicer precej teološko obarvan (to pa predvsem zato, kej sva se »ujela«: jaz, ki sem postavljal vprašanja, in on, ki Je odgovarjal širše in tako poučeval nevednega novinarja), sem tudi zvedel, da so se verniki iz tedanjih Moravec (zdaj Moravskih Toplic) zbrali 22. maja 1887 leta, da bi ustanovili samostojno cerkveno občino. Deset dni poznje so se organizirali verniki iz Tešanovec, vendar so oboji kmalu spoznali, da evangeličanske cerkvene občine ne bo mogoče ustanoviti, če ne bo podjrore še IZ Vučje Gomile. Verniki iz vseh treh vasi so se zbrali H. oktobra 1888. leta v evangeličanski šoli, ustanovljeni že 1855. leta, na skupnem sestanku in se dogovorili o nakupu dvorca Ernuszt v Moravcih, ki Je imel tudi 17 hekaiarjev zemlje. Predsednik tega občnega zbora je bil kurator Štefan Kuhar iz Tešanovec. Verniki z Vučje Gomile so dejali, da bodo pristopili k moravski gmajni, vendar zaradi slabega predpisati ali določiti zbiranja namenskih sredstev. Posamezni verniki so zaradi tega velikodušno posodili svoje prihranke. Sklep o nakupu dvorca, kjer so nameravali urediti božji hram, je podpisalo 116 vernikov. Na zboru presbiterija 8. novembra 1888. leta je bila pod predsedstvom puconskega duhovnika Rudolfa Cipota prebrana pogodba o nakupu dvorca in zemljišč okrog njega. Del kupne vsote, ki je znašala 15.000 forintov, so morali plačati takoj, ostanek pa v 10 letih z 10-odstotno letno obrestno mero. Vsaka vas si je tedaj izbrala vaškega odbornika (kuratorja), ki je bil pooblaščen za vsakoletno zbiranje sredstev za obveznosti do gmajne. Na občnem zboru 1. novembra 1889. leta, katerega so se sklep, da lahko Moravci postanejo samostojna cervena občina. Takrat Je postal Aleksander Hima prvi redni duhovnik. Za prvega inšpektorja pa so 10. aprila 1902. leta izvolili odvetnika dr. Štefana Vta-tariča iz .Murske Sobote. V tem letu so tudi ustanovili žensko društvo. Jo 24. julija 1966 posvetili. Do 31. avgusta 1973 je bil administrator podružnice V Selu Aleksander Škalič, zdaj pa je to Gustav Škalič, moravski duhovnik. Dokumenti o prizadevanjih za ustanovitev evangeličanske cerkvene občine v Lendavi pa segajo v leto 1899. Gre za seznam vernikov, ki so imeli prvo sejo v stanovanju Jurija Petrika. Poznejših shodov se je udeležil tudi moravski duhovnik Aleksander Hima, ki je pozneje versko deloval tudi v Lendavi. Prve božje službe so imeli v lendavski meščanski šoli. Na sestanku seniorjev Filipa Lovba, Janeza Kiša in Jurija Varga, ki so po nalogu Škofije 29. maja 1902. leta obiskali Lendavo, so se z verniki dogovorili, da se začno počasi pripravljati na gradjo cerkve. Sklenili so tudi zaprosili za pomožnega duhovnika in mu zagotovili 500 kron letne plače. Leta 1903 so dobili soglasje državnega ministra za osamosvojitev cerkvene občine. V tistem letu 50 tudi izvolili Dionizija Tekea za svojega duhovnika. Občina je bila brez cerkve, župnišča in drugega premoženja. Leta 1906 pa so že sezidali župnišče, sredstva (denar in premoženje) pa so začela »pritekati« tudi za cerkev. Večjo vsoto je podaril Franc Unger, princ Nikolaj Esterhazv pa je z darilno pogodbo podaril cerkveni občini zemljišče za šolo in cerkev. Šolo so sezidali 1908. leta, cerkev pa šele v tridesetih letih. Temeljni kamen zanjo so namreč položili P-1931. leta, dogradili septembra 1934. leta, gosiovil zagrebški Popp- Gmajno so ki so živeli na velikem o'’®* posamezniki vse tja V novejšem času, leta l®i v Lendavi administrator-J JoŽar, ki pa je po enein za duhovnika v Bodoa®’ „ , JoSar, ki pa je po 1961 je duhovniško davi začel Aleksander ostal do 20, avgusta Odtlej pa opravlja službo v evangeličansk' ' občini v Lendavi Ob večjih praznikih je ''čn celo dvojezično. Štefan II HI materialno-sociainega stanja ne bodo mogli nositi vseh bremen; prosili so, naj se jim obveznosti zmanjšajo za polovico. Prošnji so ustregli. »Na občnem zboru so izvolili upravni odbor, ki je bil polnopravno pooblaščen, da prevzame vse obveznosti pri nakupa dvorca. Cerkvena občina tedaj še ni bila samostojna, zato tudi ni smeta 11. POMLADANSKI । OBRTNI SEJMI < I fh 17.'J3J.'»3 I 71T J0% POPUST , ZA VSTOP ; f” T' K t ^/ vseh SVOJI" lice. M Arhitektura razkriva v enega stavbarnice- - - . . cerkve se i ■ današnjega nra mejo, delovaa ljiy niča, pod je tj ,^70. nazaj do vah in nazaj do/1 oz. gotizirala NikolajavM.s geeliPjf |i Seveda s tem n osebnost Jan k^^*S .-rt oz. Nikolaja osebnost VJU V + IW*-- . , A« - suviiarM^ A*: remo poj^ nika, tem ivU' ^ik< P- neke vrste vodil celd^l n delil’ v avtopur’^® J ■ Sifvr;^«^^ stavlja kot kar. < ,pie' »I " ■ u■ 6®’* 191^' Slo venske m s ’ Jan«! B***i^» like A t»U=gi ini*a*l Slovenskem. Lj*' 33 ss. A 10 stran 15 aH>W.KaO. majal 993 Vabljeni na ogled-——---------------- in nakup stavbno-mizarskih izdelkov^ • t>runaric T t F t. I Pl i®n ■jioti' M lil* •K ir D' ■' iri tU* k W • bungalovov - • kioskov a 1 i 1 Ti B CEUSKI SEJEM !*■ Hi l v* "I B i B 11. POMLADANSKI OBRTNI SEJMI Sejem, ki postaja vse večji in boljši Sejem desetih sejmov na «! ,9 ..■rti R a« J? rS H k ■ ■. Lfl t ? * ^^dežnih garnitur • balkonskih ograj • kt^rit za rože iGOP^Ol od 1 7. do 23. maja, prostoru Celjskega sejma. Pridite in se prepričajte sami! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA • in drugih izdelkov KAKOVOSTNO! S... . hUn PANONKA in v njej bo v petek, 21. maja, P««* blagovno his ulici v Murski Soboti. '.Vi' rtiSVA'- Blagovna hiša PANONKA, M. Sobota, Kocljeva 16, in 5 niRE11 n Gornji Grad Na podlagi drugega odstavka 13. člena Kolektivne pogodbe delavcev zdravstvenega zavarovanja Slovenije VABIMO K SODELOVANJU: 1. dipl, pravnika za delo v pravno-kadrovski službi; 2. zdravnika specialista, za delo v zdravniški komisiji I. stopnje in zdravniški nadzor; Pogoji ki,: — dipl, pravnik s 24 meseci delovnih izkušenj k 2.: — zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa, ali spec, internist ali spec, splošne medicine z 12 meseci delavnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusno dobo 4 mesecev. Vloge z dokazili o izobrazbi in drugimi razpisnimi pogoji po- šljite v 15 dneh na sedež ZZZS OE M. Sobota, Slovenska 48. Stefana Kovača 6a Tel.: 069/72-052 100! i B K i? 1 Vsak četrtek Vestnik GRADITELJI POZOR! Kupcem sporočamo, da smo 3. maja odprli novo BETONARNO v Gornji Radgoni, Smo na prostoru prejšnje obrtne zadruge 14. oktober. Poleg betona vam ponujamo tudi prevoze! BETONARNA PETELIN, Gornja Radgona telefon: (062) 306 980. Sofroteka IS. Maribor T»i i>S2/7C2-331, 104-764 0&Sn04-7e4 100 traktorjev, najugodnejše možnosti: 1 11 5' J 6000 DEM ostalo v 12 mesecih brez obresti! ) 1'... ■55 s pogonom na štiri tl’ : 1 h;v ^8 “ Hvyunom na STiri do 4n doseže samo 14.600 DEM samo 11.065 DEM .bardih. Traktor nižji, v 9°2dovih. RAZPIS tuHi Rak' '^eio 'D samodvig. Priključki, Sedež so i . K 100! 1X1 d cc fiC za vlaganje v razvoj trgovsko-servisne mreže podjetja AKLEJ iz MARIBORA. Podjetje AKLEJ je generalni zastopnik ruskih traktorjev za Slovenijo in države JV Evrope. Za uspešno prodajo in kakovostno vzdrževanje trak-[ torjev vabimo,k sodelovanju dobro organizirane trgovce in serviserje traktorjev. Izbrane sodelavce in vlagatelje v razvoj prodajno-servisne mreže podjetja AKLEJ bomo oskrbovali z vso mehanizacijo, rezervnimi deli in strokovno svetovali. Ponudbe pošljite do 25. maja 1993 na naslov: AKLEJ, d.o.o.. Sokolska 19, 62000 Maribor. s Vsem kupcem traktorja LTZ 55 ali T 40 podarimo kolo, poleg tega še sodelujejo junijskem nagradnem žrebanju: L i| KOLO samo 9.900 SIT ------------_ _ .J.. I 1. potovanje v Istanbul 2. barvni televizor 3. satelitska antena 4. izlet z VESTNIKOVIM vlakom KO NEKOMU t ZAUPAMO stran 16 vestnik, 20. majal^ Šport Štefan Puhan — predsednik AK Pomurje Murska Sobota Delamo v zelo težkih razmerah i Kasaške dirke , „.._______ Štiri zmage Ljutomerčanov Atletika ima v Pomurju, zla- merah, saj nimate niti lastnega udeležbo na enem ali dveh teksti v Murski Soboti dolgoletno stadiona. AH vidite možnosti movanjih. Ker nimamo stadi- Konjeniških klub ijjubijana je pripravit kasa^ dirke, ki so Tek mladosti v Radgoni MegBčeva in Grabar tradicijo, a je ves čas v težavnih za izboljšanje ? ona, tudi ne moremo načrto- jilt udeteSiH ^tiamerski in dosej^ 1ep sai so osvojili kar Sttri s»nage od Ses^. V središča zantnUi^ ljubitdjev razmerah. Da atletski klub »Res je, da delamo v nemo- vati nekaterih tekmovanj, ki bi kasaSkega sta bili zadnji dve tfiriti, v katerih so sodeloval V Murski Soboti sploh obstaja, gočih razmerah, s tem pa kra- gotovo prispevala k populari-gre predvsem zasluga nekate- Ijica športov, ki je osnova za zaciji atletike v Pomurju. Sred-rim zanesenjakom, ki jim je razvoj drugih športnih zvrsti, stva, ki so za naše delo velik kraljica Športov izredno pri zgublja svoj pomen. Edini sta- problem, si moramo zagotav- srcu. Med temi je prav gotovo tudi Štefan Puhan, ki je bil na nedavnem občnem zboru izvoljen za novega predsednika kluba, 2 njim smo se pogovarjali o pomurski atletiki. -Na občnem zboru kluba ste ocenjevali delo v preteklem obdobju. Kaj ste ugtovili ? »Ugotovili smo, da klub dela v zelo težkih razmerah, vendar so se naši tekmovalci in tekmovalke udeležili vseh državnih prvenstev in Se nekaterih drugih tekmovanj ter tudi dosegli zadovoljive rezultate tako v ekipni kot posamični konkurenci, Dobre rezultate smo zla- K k ■ ijati z raznimi reklamami, sicer I ne bi mogli obstajati.« t — Poleg objektov vam go-1 to vo primanjkuje tudi stroko v- nih delavcev ? »Res j'e, da je v razmerah, v katerih klub dela, težko dobiti strokovne delavce, saj jih ne moremo primerno nagrajevati. Kljub temu pa lahko z zadovoljstvom ugotovim, da imamo v našem klubu še vedno nekaj zanesenjakov, ki brez ustrez-nioh nadomestil zelo vestno opravljajo svoje delo. V klubu imamo tri trenerje: Mirka Šeruga, Atilo Horvata in Tibija ■ Lebarja. Poleg tega pa imamo assjbt^ kasači. 5^ peti dirSS na lO m je l^koletni konj teu Duraa z Šagajdu pred lino (Marko Slavič, radajS) 1:22,5. V SesS dirld na 1800 m je bil anagovalec Soulman 2 J, is n^bo0lto kUcnoetrsIrim časom l;20.2. Luci(y Hunter (M. Slavič, ndagši) je bil tretji. Za Ljutomerčane sta zmagala Se Fonti (M. Slavič, ml^) v dti^ :^rki fai Lassa Red (X, Osterc) v čdrti dirki. Namizni tenis sti dosegli v nižjih kategorijah, dion za atletska tekmovanja tudi 23 atletskih sodnikov, od To še posebej velja za dekleta, v Murski Soboti imamo pri prvi tega enega mednarodnega in med katerimi velja omeniti So- osnovni šoli, ki pa je v zelo devet državnih.« njo Roman, ki je dosegla slabem stanju, saj ga nihče ne — Letošnja atletska sezona Uspešen nastop Horvata v Tati na Madžarskem je bil mednarodni pionirski namiznoteniški turnir. Med reprezentancami sedmih držav je sodelovala tudi Slovenija, prvič pa je uspešno nastopil v reprezentanci igralec Potrošnika Mitja Horvat. Slovenija je zasedla četrto mesto, najboljši v reprezentanci pa je bil Horvat, saj je skupaj s Petarjem presenetljivo osvojil srebrno medaljo, kar je najboljša pionirska uvrstitev.v zadnjih dveh letih. V soboto in nedeljo bo v Murski Soboti drugo državno prvenstvo za dečke in deklice posamezno in v dvojicah. Sodelovalo bo okrog 150 igralcev in igralk. Največ pričakujejo od Horvata ter dvojice Horvat-Solar. Na drugem selekcijskem turnirju mladincev v Murski Soboti je Solar v prvi skupini zasedel Šesto, Kocuvan pa sedmo mesto, V drugi skupini je bil Uhan četrti, v tretji Koščak sedmi in Cigut osmi, v četrti pa šbul drugi, Jarc tretji in Bukovec Sesti. (M.U.) v teku na 1000 m s časom vzdržuje. Nekoliko boljši atlet- se Je že začela. Prvi rezultati 3,16:57 nov pomurski rekord, ski stadion je pri beltinski os- pomurskih atletov so spod-Melito Hajdinjak, ki je v teku novni šdoli, ki pa je tudi po- budni. Kaj pričakujete od fena 100 m dosegla čas 13,11, na manjkljiv za nekatere disci- tošnje tekmovalne sezone ? Strelstvo 200 m pa 27,62. ter Barbaro pline. Posebne težave imamo »Res so prvi letošnji rezul- Berden, ki je postavila abso- z vadbo skakalcev v višino, tati naših atletov in atletinj lutni pomurski rekord v skoku Zato se le-ti udeležujejo tre- spodbudni, kar nas zelo veseli v višino za ženske s 165 cm. ningov v Čakovcu ali v avstrij- in spodbuja k delu, V klubu Hajdinjakova in Berdenova pa ski Lipnici, kjer nam omogo- smo se odločili, da bomo kljub sta lani sodelovali tudi v slo- čajo vadbo zastonj. Vozili smo slabim razmeram vztrajali, venski atletski reprezentanci, se tudi na treninge v Maribor, iskali denar in omogočali na- Pri moških so največ dosegli: kjer pa nam zaračunavajo Sim članom, da sodelujejo na Miran Ščančar jfpionir) in Ri- 2 DEM za trening za udele- vseh pomembnejših tekmova-hard Madjar (mladinec) ženca. V preteklosti so bile njih doma in v sosednjih drža- (mladinec) ženca. V preteklosti so bile njih doma in v sosednjih drža- v skoku v višino ter Jože Kolar dane številne obljube telesno- vah. Pričakujemo, da bomo (mladinec) v teku na srednje kulturnih in družbenopolitič- tudi letos dosegli dobre rezul-proge. Zadovoljni pa smo tudi nih delavcev v Murski Soboti, tate. Seveda pa si najbolj že-2 rezultati preostalih tekmoval- da bomo zgradili atletski sta- limo, da sestavljale! novega ur-cev, ki kljub nezavidljivim de- dion, kar pa se žal ni uresni- banističnega plana za Mursko lovnim razmeram vztrajajo in čilo. Tudi sredstva, ki jih dobi- Soboto ne bi pozabili na atlet- Dve prvi in eno drugo mesto v Ljubljani je bilo državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v strelja-■MU z zračno puško. Soddovali so tudi pomurski strelci in strelke ter dosegli odlične uvrstitve, so zasedli dve prvi In eno drug« mesto. Pri mlajših mladinkah je prvo mesto zasedla OŠ Turnišče (Toksar 17t, Balažek Ki9 iu Berden 167 ) s SffI krogi. Ekipa OŠ III Murska Sobota (Balado 177, Kerčmar 177 in Gomboši l(i9) pa je bila pri osnovnih šolah druga. OŠ Črenšovci je zasedla sedmo, OŠ Cankova pa šestnajsto mesto. V tekmovanju srednjih šol je zmagala ekipa SETtlAŠ tz Murske Sobote (Makari 344, Maučec 315 in Karo 312) z 971 krogi. Med posamezniki je bil Makari tretji, Toksatjeva deveta, Balažekova pa deseta. (FŠ, FK). Preskakovanje ovir----------------------- Zopet uspeh Šajnovičeve tekmujejo.« varno za našo dejavnost, so ski stadion.« - Delate zares v slabih raz- pičla, saj ne zadoščajo niti za Feri Maučec Hokej na travi Lipovci prvi v Avstriji v Gradcu v Avstriji je bil med-narodnin turnir v hokeju na travi. Med tremi ekipami so sodelovali tudi hokejisti Lipovec in dosegli lep uspeh, saj so zasedli prvo mesto. Lipovčani so premagali ekipo Traum iz Linza s 4:1 (Fistric 2, Š. .Mesarič in kerman) ter Uhce Gradec z 1:0 (M. Mesarič). Vrstni red: 1. Lipovci, 2. Traum Linz, 3. Uhce Gradec. V tekmovanju državnega prve n-stva v hokeju na travi je Maribor | v Murski Soboti premagal Pomurje ■ z 2:0. r. i-raj' i V Krumperku je bilo tekmovanje v preskakovanju ovir za pokal Slovenije. Sodelovale so tudi tekmovalke Konjeniškega kluba Murska Sotx>ta grad Rakičan in se lepo odrezale. Zopet se je izkazala Katja Šajnov ič, kije s konjem Laie na višini 1.30 m dosegla solidno sedmo mesto, na višini 1.20 ! m pa celo četrto mesto. V parkurju A-2 na višini 1.10 m so dosegle ; zadovoljive uvrstitve tudi Marjanca Zrim, Nina Meško in Katja Bogataj. ■’ A r * športna zveza Gotni’ je pripravila 15. tradicioo mladosti po radgonskih delovalo je 186 tekačev m 117 moških in 69 žensk Rezultati - tek s stam ' 1. Hodnik, 2. Felkar (c^ p. GR), 3. Kramberger denci); moški: 1. keij, 3. Raduha (vsi ■ Deklice - 5 m 6 let: L B-Potisk (obe VVZ Geh v Jtd, (VVZ Radenci); dečke « - - - - Klemen« T T i. VJIVJ. 1 zred: 1. Rožman J. sel. 3. Kokol (obe GR); Kranjc, 2. Brodanč, i-(vse GR). Deklica I. Gajšek, 2. Kurbus (^ Fotivec (Kapela); decKi-? 2. Belak (oba Kapela). (GR). Deklice 5. «• fHf Divjak (Kapela). 2. dikt), 3. Pintarič (Ka^^^ Kerčmar (Radenci), y (Benedikt), 3. klice?, in 8. razred: pela), 2. Lasbaher.lg (P GR); dečki: T denci), 2. Huber Slana (Kapela). Absol rija - ženske: 1 ctk*’: Jožica Šiftar (obe : 1^ 2. Topolovec, 3. VVZ GR). Deklice 1, moški: 1. Geza r KetJnUf J Diosla: 1. ueza Čeh, 3. Bojan Brus (vsiT- ska). Badminton Pečanic-Bubi)^^' prvaka » v Škofji Loki je prvenstvo v hadmin^ in deklice. Med kami so sodelovali t in dosegli lep tielKj) 12 let je Horvat zase, r; vak pa Četrto * cami pa je bila • V moških dvojicah,!i“ vak zasedla zasedla ■ pri ženskih dvojican^t^ va-BabiČeva tretje-. 14 let je Pečanič za . sto. V moških dvojt^^g prvo nič- Klobučarič in postala državna j^ nih dvojicah sta bi i2 .1^ N narkuriu A-1 na višini L00 m sc je Marjanca Zrim $ konjem Chlumom _nih dvojicah sia 1’b p^^l^UI|U rk-X lia »lJUlI lil OVK JSK >,..XX.XX -------K-—..... - , JoVa" brez kazenske točke uvrstila od 1. do 9. mesta, Nina Meško pa je končala pičeva (Lenua tekmovanje s 4 kazenskimi točkami.(LD) V spomin na Ivana v lepem spomladanskem popoldnevu, 'v sredo, 12. maja, smo se v velikem številu na soboškem pokopališču poslovili od našega prijatelja Ivana Kavaša-Vanča. Najino poznanstvo je vezano na •'S (BS) 5/716» se in Ivanu Prva zmaga Kociprove v Mariboru je bil drugi turnir za državno prvenstvo v tae kwon doju, ki sta se ga udeležila tudi člana Tae kwon do kluba Meteor iz Črešovec Anita Kociper in Gorazd Horvat. Prijetno presenečenje je pripravila Kociprova, saj je nepričakovano, vendar zasluženo zmagala med članicami v kategoriji do Škandali državni prvak, šlkl in ZadravČeva druga. V Murski Soboti je bilo državno prvenstvo v katah za mlajše in Starete dečke in deklice, ki ga je pripravil Karale klub Murska Sobota pod pokroviteljstvom soboške občinske skupščine. Lep uspeh so dosegli pomurski karateisti in karate-istke. Najboljie seje izkazal Matej Škandali, kije zmagal pri mlajših dečkih in postal državni prvak. Drugi mesti sta zasedla Tadej $ticl, ki je bil drugi pri ml. dečkih, in Vesna Zadravec (Murska Sobota), ki je bila druga pri starejših deklicah. Tretja je bila Mojca Tuš (Gornja Radina). Od pomurskih tekmovalcev velja omeniti še peto mesto Mateje Recek pri ml. deklicah (MS) ter sedmo mesto Matjaža Zrima pri ml. dečkih, Nine Gaber pri st. deklicah in Jerneja Stefaneca (vsi MS) pri st. dečkih. V ekipnem dela tekmovanaj je ekipa Murske Sobote pri ml. dečkih zasedla prvo mesto, pri starejših deklicah pa drugo. Radenci so bili pri st. dečkih deveti. (FM) Zgodnja mlada leta, ko je že kot izučen knjigovez opravljal delo pri Pomurskem tisku. s seboj. Tako je postalo ime Med njegovimi številnimi iz- Kavaš simbol prekmurskega delki, ki jih je opravil za kolesarstva. mene, je iz leta 1961 vezava Po prenehanju tekmovanja maturitetne naloge, nekaj let se je posvetil vzgoji mladih in pozneje sodelovanje pri izde- stopil v sodniške vrste. No-lavi makate mesta Murska So- bena pomurska prireditev ni bota in kopališča ter vezava minila brez njegovega aktiv-diplomske naloge, še bolj nega sodelovanja. Vedno je naju je povezat šport. Oba kot prizadeven in vesten dela-V Želji, da se kot vaška otroka v ec sprejel zadolžitve. Vedno Foto; A. Pirher na neki način izenačiva je hotel, da se mu da kon- 58 kg. Z odličnimi borbami je tako dosegla prvo zmago za črenšovski Atletika klub. Manj uspeha je imet Horvat. (Dean) Šah------------------------ Turnir pri kroškem brodu v organizaciji Brodarskega društva Mura iz Kroga bo v nedeljo, 23. maja 1993. ob 9. uri pri kroškem brodu šahovski turnir. Organizatorji vabijo v sodelovanju čim-več šahistov. Dvojna zmaga Jožeta Kolatja v Hartbergu v Avstriji je bilo mednarodno atletsko tekmovanje, na katerem je sodelovalo okrog 300 tekmovalcev in tekmovalk iz sedmih držav. Med njimi so bili tudi tekmovalci AK Pomurja iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh, zlasti v mladinskih kategorijah. Najuspešnejši med njimi je bil Jože Kolar, ki je zmagal v teku na 100 m s časom 11.71 in v teku na 400 m s časom 51,40 ters tem postavil osebna rekorda in rekord Pomurja za mlajše mladince. Z ta uspeh je dobil dva lepa pokala. Pri mladinkah je zasedla Barbara Berden v skoku v višino z rezultatom 164 cm tretje mesto. Deveti mesti sta dosegli Urška Berden v skoku v višino in Melita Hajdinjak v teku na 100 m. V tekmovanju članov je zasedel Špur v teku na 100 na s časom 11,09 tretje, na 200 m (22,40) pa četrto mesto. V teku na 100 in 200 m je nastopil tudi Bojan Kegl. Z mestnimi, sva se s številnimi kremo nalogo. Sodelovanja ni drugimi vključevala v športne nikoli odrekel. Ni maral dol-aktivnosii. On v kolesarstvo, govezja in izgubljanja časa na kjer je s trudom dosegel veliko sestankih. Zaradi teh njemu uspehov. Že kot devetletni tako značilnih vrlin je bil znan dečko se je v ključil v KK širokemu krogu ljudi. Prejel Prekmurje in pokazal svojo je veliko priznanj in odliko-nadarjenost. Največje uspehe vanj. Čas je hotel, da sva je dosegel v letih 1956-1962. v letu 1980, na eni zadnjih V časopisnih člankih z na- kolesarskih dirk v Prekmurju, slovi: Kavaš prvi, Kavaš navezala stike ter združila Iju- ! spet prvi, ... najboljši... Ka- hitel je rekreativnega kolesar- vaš končni zmagovalec« smo Z zanimanjem in zadovoljstvom prebirali in uživali ob njegovih uspehih. K tem uspe- stva s sloganom » Vsi na kolo za zdravo telo«. Pridružili so se nama in z našo zagnanostjo nismo zaostajali za drugimi hom je veliko pripomoglo v Sloveniji. Spominjam se, ko tudi razumevanje Vestnik Na finalnem tekmovanju za APS, ki bo v soboto v Celju, bodo Pomurci nastopili kar v 10 disciplinah. Na tradicionalnem četver oboju za pokal Savarie v Som bate lu na Madžarskem bosta v slovenski mladinski repreze-natnci nastopila tudi člana AK Pomurje Barbara Berden v skoku v višino in Jože Kolar v teku na 400 m in v štafeti, iirto je lepo priznanje tako za tekmovalca kot za klub. ' f. I Mirko Šeruga mame in očeta. In prav v nji- njegove smo pred devetimi leti pripra- vili prvo tako vožnjo od Ho- hovi hiši smo se zbirali mladi doša do Portoroža, Naslednje kolesarji ter bili deležni vsega leto je bila vožnja na 1200 km dobrega, lepih besed, počitka ,po Sloveniji in hkrati vzpenja- in dobrot pridnih rok njegove * nje na gore, tega drugi niso dogovatjclP - lepk in obeskov. rom nam je in zajeleli stno st Ljubijc^^’ ooru, Kamniku, v < veda vedno naša ratonov v boru, Celju, katerih za govo delo in ierial. Mi vsi ■' ,n,r- ierial. Mt vsi in življenjski P^l -gjt v tem času zaPieN.^ Tebi je ostalo, ■ zvesto in bila sdt-Ijiva prijatelje- , man v .šali trebno imeti (* izdajalo, zmagah sta zmagovalce- -leti ni Šlo vef Ji Govoril si kar ( prišla pozna lcl^_, moči. Vseeno s kolesih. Tot zanesla i ll^ (same ali ( smo prežtvclj nutkov. Z bila izjemna pa smo postali p ^td^^ prijatelji. _ mt/rtih kilometrih lU spominjaiti -fiH v* . sva bilo rut in življenjski v tem času sta o se zmagovalec- ko sva bila uC jn Sl fU >>Zrela sva, Atfr »Zrela sva, p' . in mogel ua । Odpeljala svo it- to', fi - ... t .^1 brezskrbno, v srcu in Za vse, kars^^.s„:6^ I T^a/ne, Se pp pot smo,dobili ~QpraiilJal^ ist^asnt^^ ts 'r prijatelji JI 5sa 20. maja 1993 stran 17 šport lil ^St !S Stf ■ (iF)' liiF* (Kt jj;I ?(;■ žip Ji )(!*■ rtu p <9 r«; sc] s P? r^il lit' iC : iT I rrl iH' ! n if Jj ti t t 7 t it C X { I1 If. t b ( t l I It t I ^avn« nogometna liga Mura: Koper 2:0 (1:0) “ Igrišče Mure, gledalcev 2.000. Sodnik; Vugdalič I;7>ftclca: LO Emeršič 1251. 2-0 CirkvenCič f«Rl Mwa. •«: 1:0 Emeršič (25), 2:0 Cirkvendč (88). '' Cifer 6, Granov 6, Ilič 7, Baranja 7, rCi •'-“»■v rkuai k-iicr o, uranov o, jnc oaranp ^'^r. Gumi J 6, Cener 7, (Cirkvenčič -), Emeršič 7. fiektroelement: Potrošnik 0:2 (0:0) Eelektroeleraenta, gledalcev 800. Sodnik: Kranjc ^"roSniL c7 Sarklezi (47), 0:2 Škaper (84). T Tratnjek 6, Contala 7, Godina 6, Jančič 8, M ^9 _ _ 8* Baroni A nalri^ 'L iorLjimi n h -. ----------Contala 1, Godina 6, Jančič 8, nč 8, Baranja 6. I^ekazi 6. (Črnko -), Šarkezi 7, (Hartman ' "■HOČrJi *r * “"■OHJ4 rrvKd Trener: Ivan Markovič - Džalnaa. Mavrice, gledalcev 300. Sodr ‘”«8: ij" ™janovic («5J. * ' " (Hozjan -), Šabjan 6, Horvat 6. n. MranjlnVl^ /i TTtm^A X A Tr«ntat< Igrišče Mavrice, gledalcev 300. Sodnik: Žohar (Šentilj). kadil (3:0) -- “-J 4 'buvijv vJOUJafJ U) J J vi V čil. V* Hranilovič 6, Šavel 6, UtroSa 6, Herceg 6. Trener: državna nogometna liga Turnišče : Napredek 5:1 sJjk^t^ŠČe _ I 8’«dalccv 300. Sodnik: Džsrerovic (ClI«). li-nič/ftn*i , Časar (28), 3;0 Dominko (31), 4:0 Lackovič C^tmisk' ep-' ‘«0^(75), Ptfel’ ^^'"riinko Temar, Lackovič, Zadravec, KoveS, Muj- ■ If^ner: Mirk**'^!. PucLo, (Lebar), Markoja, Časar, (Ro- gledalcev 300. Sodnik: riJMitcrovič (Celje). Mirko Škalič. '«vna nogometna liga *•£** __________________ J^Pimicar: Rogašovci 1:1 (0:1) k '■ ®:1 A T^pirničarja, gledalcev iOO. Sodnik: Sart (Prevalje). 1:1 Kirbiš (73). ’ ' T Kern, Donc^. Sever, F. Gomboc, B. OcriSa, Husar, A. Šalamon, ŠuSa, Trenr: Jože JJfar: Ižakovci 2:2 (1:1) i£' gledalcev 100. Sodnik: Km “ ” ' Vučkv,'D. Vučk„, T. Smodiš, S. Smodiš, Šebjan, GruSkovnjak. '“‘ravenčič . ., gledalcev 100. Sodnik; Kusič (Hrastnik). 'J. 1:1 Bokaj (22), 2:1 Gojkovič (58), 2:2 šebjan (63). Iga. Jakim, J. Vuto. D. Vučko, (Pan- 41i : Beltrans 1:1 (0:0) če ^luminija, gledalcev 150. Sodnik: Turk (Maribor). b'^^tcrc trL, (Sobočan), Puklavec, HoSpel, Radikovič, ' '**• Slana, (A. Osterc), M, Osterc, Modlic. Trener: ^1 UMon "*’*“’'**« S*- M: Nanrpj’= Koper 2:0, ElektroclLmcm Hmurllbk ‘■'Tž, 5:1, Papimičar ; RoghSovci lil. Kovinar 3 ifti?'' ^'0 ■ ®‘^lttsns 1:1, Remet. BratorKi I 0. Odranci Mladost 5:2. Med reševalci Športne napo-lo lahi. MetliČar, Mladinska 9, Veržej, ko dvigne v uredništvu Vestnika. 9 tuf ’ ‘ii c fr 4. 1 t i Stank« sodeluje dolgoletni m c: ni delavec pri Prognoziral je takoR-. , Pari 1. NAFTA : Izola 2. POTROŠNIK : Železničar 3. Maribor; MURA 't Triglav:GIDOS 5. beltrans : Rače IŽAKOVCI: Papimičar T ROGAŠOVCI : Lipa Rakičan : Bakovci Serdica : Ljutomer IH- Kobilje: Mostje l4t44 ---=■ ŠT. 29 Tip ^^^-J^4^^ničar 'Iii, flRimifar tl: tipa .?.:^kovci 'lit’? ^Utomer^"—- 1 rip o 1 o 1 l 1 1 2 0 1 tto ki? eredniSlv« Vestnika, Murska Sn- ** p™*®**’’' •‘P®’’- k'^'bek in ime ter naslov I I I I 1 I I 1 I I I I I. SNL Olimpija MURA Maribor Cosmos Živila N. Kompas H. Rudar Koper Studio O Mavrica Publikum Zagorje Gorica Izola 29 16 7 4 70:17 43 29 16 8 5 44:21 40 29 14 11 4 40:20 39 29 14 7 8 37:29 35 29 12 10 7 44:37 34 29 11 10 8 31:28 32 29 12 6 11 40:39 30 29‘.9 12 8 31:33 30 29 9 12 8 23:25 30 29 8 12 9 35:31 28 29 10 7 12 32:39 27 29 9 8 12 25:31 26 29 8 8 13 29:41 24 29 7 9 13 33:43 23 Nogometni komentar Potrošnik zmagal v Zagorju, Mura doma Končnica letošnjega državnega nogomet- komu tudi pripravijo presenečenje. Tudi nega prvenstva postaja vedno bolj razburljiva, , Lj,.,blj„,d «,7 saj moštva bijejo ogorčen boj za mesta na vrhu če bi znali izkoristiti nekaj lepih priložnosti za lestvice, ki vodijo v evropska tekmovanja, pa gol in Če bi tudi imeli nekaj športne sreče, tudi na dnu lestvice, saj nihče ne bi želel biti v prvem polčasu je imel namreč dve lepi priložnosti za gol Šavel. med zadnjimi štirimi moštvi in se uvrstiti v nižji tekmovalni razred. Soboška Mura je tokrat gostila solidno in nevarno moštvo Kopra. Sre- v Ljubljani bi lahka asvajili točko ali celo obe, Vedno bolje igrajo nogometaši Gidosa iz POTROŠNIK 29 9 5 15 40:55 23 Steklar Železničar NAFTA II. SNL Istragas J. Primorje Avto Bum Rudar Triglav GIDOS T. Medvode Domžale Set Vevče Dravinja Tabor J. Šmartno Korotan Dravograd Ilirija Napredek III. SNL Impol BELTRANS Kovinar Pohorje IŽAKOVCI Sl. Gradec Papirnlčar Hmezad Pobrežje 29 4 13 12 30:57 21 29 6 8 15 26:42 20 29 5 7 17 26:48 17 25 17 4 4 62:28 38 25 15 6 2 51:24 38 25 14 6 5 48:30 34 25 14 4 7 51:33 32 25 10 9 6 35:27 29 25 10 6 9 42:32 26 25 10 5 10 27:25 25 25 e 9 3 38:42 25 25 8 7 10 22:32 23 25 6 6 11 38:46 22 25 8 5 12 32:40 21 25 7 7 11 ^ 36 21 25 8 5 12 40:50 21 25 7 4 14 32:54 18 25 4 6 15 24:40 14 25 5 3 17 23:50 13 21 15 1 5 26:12 31 21 13 4 4 57:29 30 21 11 5 5 3321 27 21 7 9 5 2920 23 21 8 6 7 30:36 22 21 8 5 8 36:32 21 21 6 9 6 25:21 21 21 7 7 7 1927 21 21 8 3 10 29:32 19 21 7 4 10 27:38 18 Kungota _ ROGAŠOVCl 21 5 7 9 25:35 17 Aluminij Rače Lipa 21 5 6 10 23:31 16 21 5 5 11 20:29 15 21 4 5 12 17:3113 I. MNL MS Rezultati - 23. kolo Tigop L.: Carda Tišina: Gančani Ljutomer; Dokležovje Bakovci: Serdica Cankova: Rakičan Remet; Bratonci Puconci: Šalovci Bakovci Ljutomer Čarda Rakičan Tišina Gančani Dokležovje Remet Cankova Tigop L. Bratonci Salovci Serdica Puconci _ . Turnišča v drugi državni ligi. Tokrat so po Čanje, ki je bilo zelo razburljivo, so zasluženo pričakovanju in brez posebnih težav ugnali dobili Sobočani, saj so bili večji del tekme zadnje- uvrščeno moštvo Napredka. Za boljši nasprotnik in si tudi ustvarili številne zmago so potrebovali dobrih Sest minut v pr-priložnosti za gol, od katerih so izkoristili le vem polčasu, ko so dosegli tri gole in visoko dve, kar je bilo dovolj za zmago. Potem ko vodstvo. Tako so se znašli na šestem mestu Cener ni izkoristil enajstmetrovke v drugem lestvice in uvrstitev tudi lahko obdržijo polčasu, pa bi se dogodki na igrišču lahko koncu prvenstva. obrnili tudi v drugo stran, zlasti potem ko je na , . . V tekmovanju tretje državne lige so vsi trije sodnik Vugdalič izključit Granova in Gutaija. pomurski Ugasi gostovali in se vrnili nepora-Cetudi gre zameriti nekatere prenaglene odlo- ženi. Vsa tri srečanja so se namreč končala čitve sodniku Vugdaliču, z nešportnim obnaša- z neodločenim rezultatom. Nogometaši Ižako-njem Granov in Gutalj nista koristila sebi, še vec so z dobro igro v Mariboru odvzeli točko manj pa moštvu Mure, ki ju že prihodnjo Kovinarju, ki bi lahko bil še edini konkurent nedeljo čaka odločilna tekma za drugo mesto Impolu in Beltransu v boju za naslov prvaka, v Mariboru. Nogometaši Potrošnika iz Beltb V moštvu Ižakovec se vsekakor pozna, da je nec, ki bijejo ogorčen boj za obstanek v ligi, zopet zaigral tako kot zna najboljši strelec Šeb-igrajo Še naprej dobro pod taktirko izkušenega jan, ki je dal tudi oba zadetka za Ižakovce. Markoviča. Tokrat so prijetno presnetHi v Za- Zmaga Ižakovec je toliko pomembnejša, ker gorju, kjer so premagali Elektroelement ter so igrali brez Štirih igralcev. Nogometaši Roga-tako dosegli morda več, kot so pričakovali, ševec igrajo bolje v gosteh kot doma, saj so Zlasti je spodbudno, da so Beltiinčani zaigrali v Radečah odvzeli točko Papirničarju. Po vod-učinkovito v drugem polčasu, ko so dosegli stvu v prvem polčasu pa so imeli celo priložno-oba zadetka, kar se na zadnjih tekmah ni sti za povišanje rezultata. Potem ko so gostitelji dogajalo. Tako ima Potrošnik lepe možnosti, rezultat izenačili, bi lahko Rogašovčani tekmo da si v preostalih petih tekmah zagotovi obsta- izgubili. Beltrans iz Veržeja je v Kidričevem nek med najboljšimi slovenskimi moštvi. Len- iztržil le točko proti Aluminiju in tako po-davska Nafta igra v zadnjih kolih zelo solidno novno prepustil prvo mesto Impolu. Veržej-in je zares velika Skoda spodrsljajev na začetku čane Čaka torej v nadaljevanju prvenstva zah-drugega dela prvenstva. Res pa je, da lahko tevno delo, vendar upamo, da mu bodo kos, Lendavčani igrajo sedaj, ko nimajo več mož- saj bi bilo zares Skoda, če se ne bi uvrstili nos ti za obstanek v ligi, sproščeno in marsi- v drugo državno ligo. Feri Maučec 0:2 1:8 4:1 0:0 0:5 1d) 4:0 23 15 6 2 54:15 36 23 12 7 4 5133 31 23 9 10 4 34:23 28 23 10 7 6 40:26 27 23 10 7 6 50:40 27 23 9 5 9 40:36 23 23 8 6 9 41:32 22 23 7 8 8 26:30 22 23 9 3 11 25:51 21 23 7 6 10 34:41 20 23 6 7 10 32:39 19 23 6 7 10 30:44 19 23 3 8 12 23:41 14 23 5 3 15 26:55 13 II. MNL MS Rezultati - 20, kolo Apače: Tro mejnik Bogojina :Tešanovci Prosenjak.: Hodoš Grad: Romati 11 plaviti: Križevci Filovci prosti Bogojina Grad Tromej ni k Apače Hodoš 11 plavih Romali TeŠanovci Filovci Prosenjak. Pušča Križevci 3:2 5:2 2:1 6:0 5« 19 13 4 2 56:24 30 19 12 3 4 59:23 27 20 10 3 7 53:33 23 20 10 2 8 40:35 22 19 7 6 6 33:31 20 19 6 7 6 44:41 19 19 6 7 6 29:47 19 19 6 6 7 3237 18 19 6 5 8 2931 17 ' 19 6 4 932:34 16 11 2 2 7 22:43 6 19 2 1 16 20:75 5 I. ONL Lendava Rezultati-19. kolo Bistrica: Mladost Mostje: Polana Kapca: Kobilje Dobrovnik: Renkovci Odranci: Crenšovci Nedelica: Hotiza Odranci Dobrovnik Nedelica Mostje Bistrica Hotiza Kobilje Crenšovci Polana Renkovci Mladost Kapca 52 3:1 1:4 1:0 2:0 2:0 19 14 5 0 60:16 33 19 14 4 1 43:15 32 16 9 5 4 30:22 23 18 6 4 6 33:32 20 19 9 2 8 31:30 20 19 6 5 8 42:33 17 19 5 7 7 25:26 17 19 5 6 8 25:33 16 19 5 6 8 28:39 16 19 4 7 8 24:31 15 19 5 4 10 29:36 14 19 1 1 17 15:82 3 II. ONL Lendava Rezultat zaostale tekme Olimpija: Panonija Panonija Olimpija Lakoš Nafta B Žitkovd Graničar Zvezda 0:0 11 63 220:6 15 11 63 226:14 15 10 622 25:7 14 10 4 2 4 12:12 10 10 3 2 5 1728 8 10226 13:32 6 10 1 2 7 11:25 4 čiri- Drugi Ivekov memorial - Na letališču v Rakičanu je bilo tekmovanje motornih pilotov za 2. Ivekov memorial, ki je hkrati štelo za prvenstvo Slovenije v natančnim letenju. Sodelovalo je 17 tekmovalcev iz 9 klubov Slovenije in Hrvaške. Zmagal je Robi Verbančič (Maribor) z 234 kazenskimi točkami pred Petrom Ravnakom (Sl. Konjice), 440, in Tomijem Verbančičem (Ptuj), 456 kazenskih točk. Domači tekmovalec Emil Šeruga je z 921 kazenskimi točkami zasedel dvanajsto mesto. (FM) Foto: Andreja Pirher Dm^a državna moška rokometna liga Rokometaši Kroga niso uspeli v tretji in odločilni tekmi za vstop v prvo državno ligo je Velika Nedelja premagala Krog s 25:19 (11:9). Kot je znano, so prvo tekmo dobili igralci Velike Nedelje, drugo pa rokometaši Kroga. Tekmo so Krožani začeli zelo dobro in večji del prvega polčasa vodili. Žal pa so bili v nadaljevanju boljši gostitelji in zasluženo zmagali. Za Krog so igrali: Roškar, D. Kolmanko 2, A. Kol man ko, Varga 5, Lukač, Lege nič, Meolic 4, Hegeduš, Babič I, Šernek 7, Titan. Peterka. Tako so rokometaši Kroga zamudili lepo priložnost, da se prvič uvrstijo v prvo državno ligo. Druga državna ženska rokometna liga Pričakovana zmaga Bakovec v tekmovanju druge državne ženske rokometne lige so Bakovci po pričakovanju premagali predzadnje Senovo s 26:21 (11:8). Gostiteljice so ves Čas tekme vodile, nekaj časa tudi s Šestimi goli razlike in zasluženo zmagale, čeprav niso ponovile igra iz prejšnjih kol. Za Bakovec so igrale: Ščap, Gjerek, Buzeti 1, PerkiČ, Ziček, Kolbl, Horvat, Jakšlč 4, Vugrinec--Tratnjek 14, Vohat 7, Papič, Vrečič. Tretja državna moška rokometna liga Pomurski derbi Bakovčanom V tekmovanju tretje državne moške rokometne lige je Pomurka iz Bakovec v pomurskem derbiju premagala Mladinca iz Murskih Črnec s 25:13. Najboljši strelci; Husar 9 in KavaS 5 za Pomurko ter Buzeti in Marič po S za Mladinca, Fužin ar pa je premagal Razkrižje z 28; 18. Najboljša strelca pri Razkrižju sta bila Simon Žanjkovič 6 in Marko Zanjkovič 4. Tekme med Radgono in Moikanjci ni bilo. Ten^„—- ..__________, .„ Uspeh Škrabana v Trbovljah je bil članski teniški turnir BOSS OPEN. Med 62 tekmovalci je sodeloval tudi član TK Murska Sobota Peter Škraban in dosegel lep uspeh. Uvrstil se je v sklepni del tekmovanja, kjer je premagal Oniča (Sl. Konjice), nato pa izgubil s hrvaškim tekmovalcem Topolčičem in se uvrstil med 16 najboljših, Škraban je trenutno na 38. mestu na lestvici slovenskih igralcev. (JŽ) Strelci L SNL 16 golov: Škaper in Miloševič (oba Potrošnik); 11 golov: Herceg (Nafta); 7 golov: Belec (Mura); 6 golov; Omerovič (Mura), 5 golov: Jančar, Cener, Gutalj in Emeršič (vsi Mura). II. SNL 12 golov ; Rous; S golov : Lacko, Dominko in Temar; 4 gole : Lebar; 3 gole : N. KoveS. III. SNL 20 golov : KutuŠ (Beltrans); 11 golov : Šebjan (Ižakovci); 10 golov : J. Horvat (RogaSovci); 7 golov : Z. Osterc, M. Osterc in Radikovič (vsi Beltrans); 6 golov : Brunec in Modlic (oba Beltrans); 5 golov : A. Šalamon (RogaSovci). Nafb v drugi ligi v I^b^aai je bil Itvalifika-etlski tuntft uvrstftev v drugo di^vpo ke^a^o I^. hfed 6 ekipami je sodelovala tudi teedavska Nafta m z 9.6:^ pešfttimt keg^ zaseffla tr«je mesto, kar je bilo dotmtj, da bo v novi tekmovalni seaoni sode- ios^ v 4»^ drfav« ligi-. Naj- bc4jS Kloa^valec aa tomriu je 1»1 {jn:^a¥Saa Ih^an F^ic s 1717 podr^ k^jlji. Žalik je pottt) 1622, Koninja pa ISK ^l^jev. (bK) ■ ■ ■ ■ ■ ....................... Šah____________________ Kovač drugi v Radencih je bil predzadnji letošnji šahovski vikend turnir. Med 76 šahisti je zmagal Zupe (Maribor) s 7,5 točke. Sledijo: Kovač, D. Hari, (oba Radenska-Pon-grad), Novačan in Habjanič (oba Mb) fio 7, Režonja 6,5 in Radosavljevič (oba Radenska-Pongrad) 6 točk. Na majskem mladinskem Šahovskem hitropoteznem turnirju Radenske- Pongrada je sodelovalo 16 šahistov in šahistk. Najuspešnejši sta bili Katka Marič in Lea Šlevanec s 6 točkami pred Tinko Marič in Jožetom Sedonjo po 5, Mitja Kovač, Katja Sraka, Vesna Muhič in Zdenko Škraban pa so zbrali po 4 točke. Na tretjem sindikalnem Šahovskem prvenstvu Slovenije v Mariboru je Mtdelovalo 37 ekip, hkir.i Ptiinišnika iz Murske Sobote |c ? Ih 14. ineulo. stran 18 vestnik, 20. iz naših krajev ■ ROGAŠOVCI - Upokojenci s tega goričkega območja so bili vrsto let vključeni v društvo v Murski Soboti, pred kratkim pa so ustanovili samostojno društvo v RogaŠovcih. Zajema 7 vasi, vanj pa se je doslej včlanilo 312 upokojencev. Zdaj ko je sedež društva bliže članstvu, bodo laže sodelovali in uresničevali program dela. Le-ta predvideva tudi družabnost. Tako bodo že kmalu šli na izlet na Blatno jezero na Madžarskem, seveda pa bodo skušali spoznati tudi čimveč zanimivih območij Slovenije. Torej tudi izleti po domovini! (G. K.) ■ MURSKA SOBOTA - V šolskem letu 1992-1993 naj bi v Pomupu sklenilo srednješolsko izobraževanje 1.022 dijakov, od teh jih bo 266 gimnazijskih maturantov, 123 ekonomskih tehnikov, 67 zdravstvenih tehnikov, 54 kmetijskih tehnikov,.,, pomurska regija pa bo dobila Se precej trgovcev, strojnih tehnikov, avtomehanikov, oblikovalcev kovin in tekstilcev. V tem šolskem letu pa bo v naši pokrajini tudi kar 1.613 učencev sklenilo osnovnošolsko izobraževanje. Mnogi bodo šli v srednje in poklicne Sole, nekateri pa bi se kar zaposlili* toda kaj, ko imamo že zdaj toliko iskalcev zaposlitve. Še več jih pa bo, ker bodo zdaj delo iskali tudi srednješolci. (G. G.) ■ MURSKA SOBOTA - V soboških invalidskih delavnicah Solidarnost, ki zadnje čase nastopajo na tržišču pod blagovno znamko Somus, je zaposlenih že 80 delavcev, od teh 39 invalidov, v varstvu pa imajo Se 16 invalidnih oseb. Prostore so si uredili v nekdanjem kirurškem bloku pri katoliški cerkvi. Obsegajo 1.800 kvadratnih metrov in so zaenkrat dovolj veliki za dve osnovni dejavnosti: grafično-kartonažno in konfekcijsko-galanterijsko. Lani so imeli 125 milijonov tolarjev prometa, letos pa naj bi bilo prihodkov za 180 milijonov tolaijev. Na tržišču so s svojimi nekoliko cenejšimi izdelki dokaj konkurenčni. Načrtujejo pa prizidek, saj bodo obseg poslovanja Sirili. (G. G.) Intenzivno reševanje problema oskrbe z vodo v občini Gornja Radgona Gomjeradgonski vodovod? Občina Gornja Radgona želi enkrat za vselej rešiti problem oskrbe z vodo. Posamezni projekti so bili naročeni že v minulih letih, vendar do končne rešitve problematike oskrbe z vodo in njene uresničitve ni prišlo. Najbolj občutijo pomanjkanje vode v poletnih in sušnih zimskih mesecih prav najmanj razviti kraji in zaselki v hribih. Med najpomembnejša naročila spada prav gotovo izdelava projektov za oskrbo z vodo za vso gornjeradgonsko občino, ki jih bodo sodelavci VGP Mura M. Sobota naredili na osnovi posnetka stanja, ki ga je že lani naredilo podjetje VGP Maribor. Del vodovodnega omrežja na negovskem območju se bo navezal na mari- borski vodovod, ki je dobavitelj vode za skoraj celotno lenarško občino. Tako naj bi vasi Lokavci in Rad venci še letos zgradili skupaj z lenarško občino vodni zbiralnik, denar pa bodo dobili iz programa za razvoj demografsko ogroženih območij, Največja naložba v letošnjem letu na območju oskrbe z vodo bo prav gotovo gradnja velikega vodnega zbiralnika v LeSanah - potrebnih 30 milijonov tolarjev bodo dobili s pomočjo republiških sredstev za demografsko ogrožene in iz občinskega proračuna, saj so denar v ta namen zbirali že lani. Prav tako naj bi se še letos gospodinjstva v Lomanošah priključila na primarni vodovodov. Naslednja večja naloga pri zgraditvi vodovodnega omrežja je povezana z vasmi in zaselki na območju Radgonkih goric - StaveSinci, Ptujska cesta, Melanjski Vrh, Orehovski Vrh, Črešnjevci Časno zmanjkuje trebno z natančnim stanja najprej ugotovi«-vzrok preslabe Črpalk^ ozke cevi. Krajevna Črešnjcvci-Zbigovci pravila projekte za Krajevna skupno®* Radgona pa bo kinal** dela v HercegovščakU' bodo problem Jjik rešili z zbranimi sredst« kalni in občinski ravni- Slovenski poklicni gasid Dmdavi 12. jun^ Etaj H Lendavi gasBd Nova podoba Mlinske ulice ! ■ B Slovenije na svc^h 11. ^ia«sltih O^siza- tOTja srečat^a sta letos f>^Bcao ^^Isko : Spt^o dtnštvo podjetja Nafta bsadava. društvo Nafta b h Priptrave sa Io pcanembno srečanje 1» potekajo.^V Lendavi {liičakujejo 300 gasilcev iz 15 th^cv ia ^oveiu^. se bodo ptaneriii v em od ve^is, v m^em iK^<»neta m stie^ju z sra^ frolSko. Pg^Bcbo ^sBs^ dmftm ^tfte sodi med najboIjSa, dtndtva v državi, zato mu je bilo za- upano tudi letofe^ s^čanje. Lendavs^ s tem dobila tmM prizaae^ 2» us^i^oo jn-otipožamo iminost, ki je v tem kri^ 2e tra^raraalna, sa$ de^^oo gat^sko.dto^o iz Lendave letos prazm^e J^Ct^letmco delmraaga m st^ med staiejSa 11? /Vu UUI • z v v Dušani, kriminalističnemi načelniki, lin dč van se mi rčžali; »Čii ti, drži gdbec, tisti načelnik nas vujple hdpsnifi gda švčrcamo mamilČ f Šdli med Hiša, v kateri se je rodU duhovnik, narodni buditelj in oče dajnščice Peter Dajnko. Posnetek: Š, S. po pravilih v PTT-podjetju Murska Sobota, ki zajema obmoqe Pomurja, namenjajo posebno pozornost dostavi in izdaji poštnih pošiljk, V tehnološkem smislu je namreč dostava pošiljk zadnja etapa v njihovem delu, osnovni cilj pa je dosežen, če je pošiljka pravočasno in natančno vročena naslovniku. Pri tem dosledno upoštevajo določila zakona o ptt storitvah in splošnih pogojih za opravljanje le-teh. Vedeti je treba, da se območje vsake pošte deli na oqi, širši in najširši okoliš, 01$ okoliš poste zajema praviloma nasede, kjer je sedež po^e, širši obsega naselja zunaj ogega dela okoliša pr^e, ki so oddaljena od sedeža pošte največ 6 km. Naselja, ki so od sedeža pošte oddaljena več kot 6 km, pa so v najširšem delu poštnega okoliša. Prav tako je treba vedeti, da dostavljajo pošiljke v ožjem okolišu vsak dan, v širšem najmai^ 3rkral tedensko, v najširšem okolišu pa praviloma najmanj enkrat tedensko. Vse skupaj pa je seveda odvisno od gostote prometa, razpredenosti naselij in prometnih razmer. Zato je razumljivo, zakaj se, denimo v KS Mala Nedelja v ljutomerski občini, pošta dostavlja le dvakrat tedensko. V . soboškem njegovega obdobja. Zanimiva je na primer poslikana omara z letnico 1827 ali pa originalna okrogla miza. Zanimivo je pogledati v vitrine in po stenah, kjer so Dajnkova Častna znamenja. Ugledni mož je sicer najbolj znan po svoji slovnici s pravopisom Učbenik slovenskega jezika, kjer je uvajal poseben vzhodnoštajerski jezik, za šumnike (ž, č, š) in preglasnike (u, o) pa posebne črke, za i na primer x. Sprva so njegove predloge sprejeli in pravopis poimenovali dajnčica, pozneje pa prepovedali, nakar se je (po znani črkarski pravdi) začel uveljavljati sedanji črkopis. Peter Dajnko je napisal veliko nabožnih knjig, sestavil je domačo zgodovino, pa tudi nekaj poučnih knjig je natisnil, na primer Če(be)larstvo, Mali vinogradnik... Leta 1973 (ob 100-letnici Dajnkove smrti) so na njegovi domačiji odkrili spominsko ploščo, pred desetimi leti pa so rojstno hišo znamenitega Slovenca restavrirali in zdaj je lepa kulturna in turistična točka. Ob priložnosti si ,i PTT-podjetju so namreč upoštevali zmanjšanje prometa poštnih pošiljk, to pa vpliva, da na tem območju zaenkrat ne morejo uvesti dnevne dostave. Poleg tega je treba upoštevati, da pride v Republiki Sloveniji povprečno na enega pismonošo dnevno 335 pošiljk, na območju PTT-podjetja Murska Sobota 295, na pošti Mala Nedelja pa le 157 pošiljk, Zato ni možnosti za širitev dostavne mreže jo oglejte! Š. SOBOČAN ] J ll v tem delu ljutomerske ob-dne, kjer prihodek komaj zadošča za polovico izdatkov. V PTT-podjetju Murska Sobota tudi odločno zavračajo očitke, da dostavljajo pošiljke v KS Mala Nedelja le dvakrat tedensko. Take organizacijske sheme namreč sploh ne poznajo. To pomeni, da je dostava do vsakega naselja zagotovljena najmanj trikrat tedensko, v naselju Mala Nedelja, kjer je sedež pošte, pa dostavljajo pošiljke vsak dan. In Se to: ob sobotah delno dostavljajo poštne pošiljke ne le v Mali Nedelji, temveč tudi v Bučkov-cih, Bodislavcih, Drakovcih in Moravcih. MILAN JERŠE J osn ovnošdlči.« r »e Soboški UNZ bi Že svojo narčda, pa Prleki' prčve Prčkmurcon. Zatd pa sč občinskiSkrici zaj štriia}i> ' ji naredijo, ka se Prlekija nčde spremenila v Kruciduš, zvoniti po toči je prepozno! Ka pa so pustiti odprčti dvo lokala. Porodiš no Uršiko, -J tak skujzn&to glčdajo s kdtof kak ti djci viin ® počdkajo, či dč jih pjč v rdkč dobila gimndztjska osnovnoS6ic'i, n0 Pr p iz tunkS, č'igllh je pre pr mas premalo gujdekoj .. ‘4 Tudi Boračdfčani do zaj pje povezani Z razidelilnin sistemon. Samo fsoko gospodinj' ^jtl- ■ 9S0DEM. TakSo povezio aje je navdušilo še t* ske politike, ka do zdruiili svoj kobelski razdeldn'^’ p Ičhko fsi Prleki kak ti brui)e gledali niniiko j n-ji'' 5 .■r gospodorijo, ka do še bole pozdbih na svo/č Pf ' uV j Radgončani so van luštni ftičiki - nečejo bd’ ' so dokdzaii, gda so Idni na carini zmisHH tovarne aute -v en en leti so pre nabrali 3 iniljdt^^^ rjiPjf gda so mislUi, ka so se rčšili Balkana, so ' ^,ir^ • lutivort smrdi viin z Mitre. Td jih je turistično 7/1» nzi uiiinit nn d0 š* _ . r zaj vozili po toten viijafi po Murt turiste fse do na tiho napravili jamo za radioaktivne odp<^ kčko turistov de si zaželelo tč ko razburjenji! Nič ne pitajte boga! Za dčn mladdsti partijaN Drnčvščeki, Kučani no Peterlčti. ta ' pa Kardeli. Bdg jč tisti, keri je nd vlodi- ke * čokolodif ,I‘ 1 1« stran 19 iz naših krajev 3^ jef ett* upi*’ ieP"' jCffl' !< (ul‘f pri vas doma Snovalec osebnega leksikona 4^!« eni se tedaj, ko se uptikujijo, še bolj »gre- dobrinami, drugi pa potem končno najdejo ča,s ^>n opravilo, ki mu s tujko pravimo hobi, po pa konjiček. .Zi T;:«! "Kvec 19S7 tn 1969 do T( '■‘■ni -diimLi v Ljbtrtr pa »deklica za 's(b p j ■“ I''« •'•'kJVR ■-_ ''i n»*rx J—. ■ za ko- eff t# il i’ ok{ ; da je tu in '91 križanko. Še lu reSii -enosti C J dei7 r, tO^ je bilo, ku je ’ v Ljuto-Ljubljani kot ■ P-, se hZ-po- ” delavec .posestvu, ozi’ ‘»lal,. ■ "ksni- 'ndustriji v Dom- moral, ko mi Da«;. služil najprt * . pastir O -----najprej P’^znje, ko sem že sem bil hla-odSel kjer t ® osrčje Sloki Jer sem ostal kar nekaj v ^eklo t'' seveda nazaj . I .* —iiar.dj sem si ^»1. sezidal hišo in , na fici več vsak z ženo Otroci ustvarili obiska, saj prostora na pre- ■^zgovoril mož v imenom. Od i P SuP^alni ri ^'31 ? Ž 4 ^aj. ko ^'aučil pisati 'Jii veliko je 9 Spravil na pa-»ht^il^evniL Nedelj- bsofr. ie f>d ta 'Naprav na- ^bi v*" ''’ti J'', ’ v 'ž I| . list "''‘rugi Z so dd., v eni ;>meSanimi« 'mena film- 5 <5?Ma % r 4 Ji? d l i 7 r rf. 1 I ti '6 z I q ž PJ 'i r j Krajevni samoprispevki tudi v prihodnje skih igralcev, v tretji imena pesnikov in pisateljev, v Četrti so fiziki in ob njih opisi njihovih znanstvenih del. - Občudoval sem moža, ki se s tako vnemo loteva garaškega dela. Že »tipkanje« je naporno, Če ne verjamete, se zaprite v sobo in medtem ko zunaj Čivkajo ptički in vabijo v naravo, udarjajte po tipkah pisalnega stroja. Frančišek pa zbira tudi zapise o nenavadnih dogodkih, nekatere pa zapiše sam. Tako je prenesel na papir tudi nekaj zgodb o čarovnicah in eno od teh smo pred kratkim objavili v Vestniku. Morda boste Se spoznali kako »njegovo coprnico«. Piše pa tudi resne zadeve, denimo pregled zdravstva na območju Križevec pri Ljutomeru, kar je objavil v prvi knjižici Zgodovinski listi, ki jo je izdalo zgodovinsko društvo iz Ljutomera. Je tudi njegov član, V naslednji številki pa bo obdelal začetke in razvoj zdravstva na območju ljutomerske občine. Frančišek Ferencek se z mislimi rad vrača v svoja mlada leta. Še zdaj ga včasih zaboli, ker je oče ravno njega določil, da je moral iti kot otročiček z doma past tuje krave. So pa na pastirovanje tudi lepi spomini, kajti jeseni, ko so kmetje pokosili otavo, krav ni bilo več treba držati na »vojki«, ampak so se prosto pasle po vseh travnikih. Tedaj so otroci kurili ogenj, pekli koruzo, se »svin-kali« in kadili cigarete, narejene iz listja. Svojim mlajšim in srednjim letom je namenil kar nekaj strani v dnevniku, ki ga piše že 20 let. Mož pa je tudi ribič, vendar ne tak. ki bi poveličevat svoje trofeje, Š. SOBOČAN ^_>JMENJA, STAUŠČA nn onadva potico. Dan po \ pa /nalfrn f^ /6. O tem, koliko ; ''*i PTnSrvi V*""'« ivaw4 (d.. CUi.lL _. *UWi™rt _ J. ... - ii^ 4 a^, -—"-vv. i«z ffcofl a<7Ka£0n >'^7^''-Fienit kar se nanaSa pritiskanje žaljivke ob k' J^^^^^rske norme je treba pogle- Ha II 4-7:' Zaradi zateče- za razvid del in nalog, ki sem '*ia radijsko deta vnose ort 'k .S' *l radijska dejavnasr, pri tor . ... - . . vjJ/o m Fisofro Aoifr« lioFoJ'/ sred-?an JPlojih. Glede križanj je/f^ sem hodila k usta- Z*- n IIP J ‘■-v; t rrrrutr rfu vcfcr^ lem hodila k u^fd- ™ ^^f^^tniranje, dokler d< bijem boj z mlini na veter. o 'ali A/okjnar nov/rttf^ n J . /vokjndf ikoro- . ■* v zavzemartf v no- ■< 'Odi ■■i*; v ...r riv : Jrvgi. iMFi sledu v mo/cm '-1 ™ predsednico občine. . r M ^ ■’*-** "1 prfhfra/i/u ^P^^^bila ob kan** /^r -W °^'-e^em P'''""') n,. ■ n z/piiAfti a- .......) z diplomo in ^lov^nskem časniku Delu. PD Mm ^lilnjic, bal) tl7^'la J... Pfl^i'f6ala delu. .5iaet pa “"I^ ne more zatajili, ker JPitr/avcev. Nakaf nn .2''' ncttiiiff Hf bi rada "“daljevanki o birakralu * JTJt ('"‘'l" '^'Oilnia I ^d, pil*-'H (moja letošnja . ampak tudi zato, ker je '•"ipo,, '°'<‘ihene 7 ' ‘'rr le ''^'iti. Med d ^*R‘'’‘'t>su. Iti ga tudi vo; . '■"Jim Todjetpi za inforrni- . : Zbori ljutomerske občinske skupščine so že februarja : lani sprejeli sklep o razpku referenduma za občinski samo' prispevek, s katerim bi zagotovili denar za gradnjo šol in posodobitev lokalnih cest, a ni uspel. Od tedaj se gospodarske in politične razmere niso bistveno spremenile in tudi letos se verjetno občani zanj ne bi izrekli. Mnogo več pa je krajevnih samoprispevkov, saj se bodo nekateri med njimi iztekli šele čez nekaj let. Gre za 12 krajevnih skupnosti v ljutomerski občini, kjer so se občani odločili za dodatno zbiranje denarja. V KS Železne Dveri se bo samoprispevek iztekel šele leta 1998, dotlej pa bodo krajani plačevali 3 odstotke od osebnega dohodka in 12 odstotkov od katastrskega dohodka. Še višji znesek od katastrskega dohodka, in sicer 25 odstotkov, pa plačujejo v KS Stara Cesta, kjer imajo tudi 3-odstotni prispevek od osebnih dohodkov. Medtem pa so se v KS Razkrižje odločili »le« za 2-odstotni prispevek od osebnega dohodka in 5-odstotnega od katastrskega dohodka še za naslednjih pet let. Do leta 1997 bodo zbirali denar s krajevnim samoprispevkom v KS Mala Nedelja, kjer imajo 3-odstotni oziroma 7-odstotni delež. V KS Stročja vas se bo samoprispevek iztekel konec letošnjega maja, imajo pa razpisan že nov referendum in predlagajo enako obremenitev kot doslej, torej 1,5 odstotka od osebnega dohodka. Konec letošnjega avgusta bo potekel samoprispevek v KS Veržej, občani pa so plačevali 4 odstotke od osebnega dohodka in kar 40 odstotkov od katastrskega dohodka. Hkrati so se dogovorili, da bodo denar s samoprispevkom zbirali tudi v prihodnje, zneske pa bi znižali za polovico. V eni največjih KS Križevci pa se bo krajevni samoprispevek iztekel 31. maja 1994, Pri njih so se odločili za prispevek, ki bi bil 1,5 odstotka od osebnega dohodka in 10 odstotkov od katastrskega dohodka. Prihodnje leto se bosta iztekla Se dva krajevna samoprispevka: v KS Cven se bo to zgodilo julija, v KS Radoslave! pa septembra. V prvem primeru so se odločili za 2 oziroma 22 odstotkov, v drugem pa je obremenitev krajanov 3- oziroma 15-od-stotna. Zanimivo je, da so se v posameznih krajih KS Berkovci-Logarovci odločili za različen prispevek od ustvarjenega osebnega dohodka, in sicer od 1 do 3 odstotkov. iz katastrskega dohodka pa od 12 do 20 odstotkov. Konec letošnjega junija se bo iztekel krajevni samoprispevek v KS Ljutomer, že zdaj pa potekajo aktivnosti za uvedbo novega. Doslej so Ljutomerčani plačevali 1,5 oziroma 9 odstotkov. V KS Cezanjevci se je krajevni samoprispevek iztekel že lanskega marca, razmišljajo pa že o uvedbi novega. Iz teh Številk je možno razbrati, da so obremenitve '.a. h ip iir 'x j /....... a .ii -s 1 7*1 t ■ X, Frančišek Ference! iz Cezanjevec sestavlja osebni leksikon. Posnetek: š. S. Blizu IS milijonov za Ki Za sofinanciranje nato^ komtinalBe m&astcukture v krajevnih skupnostmi Imidavske občine, k^nor Štejqo tudi deloi^nje org^v in mt^tdtte »ttoike posameznih krajevnih skupnosti, bo letos iz občinskega proračuna zagotovljeno 17 milijonov 750 tisoč tolaijev. 18 krajevnih skupnosti bo dobilo r^ično vsoto denarja, k^ je pač odvisno od kriterijev za dodelhtev sretfetev. Po iem bodo dobile krajevne t&iipno^ 70 odstotkov iz obSnsl^ga proračuna ^ede na število prdtivaleev prel^akev), 20-odstotni delež si bodo razdelile glede na Število naselij, ki jih je v lendavski obt^ni 40, preostalih 10 odstotkov pa Im namenjeno za nagrade funkcionarjem in materialne stroške v vseh 18 krajevnih skupnostih: Pri tem je dotok in odliv proračunskih ^edstev za potrebe posameznih kn^vnlh skupnosti prwlviden i«e koledarsko leto. Seveda pa ix> hnanciranje v prvi visd odvčsao od likvidnosti občinskega proračuna in naložbenih aktivnosti posameznih krajevnih skupnosti. MJ I ! 1 J občanov ljutomerske občine, upoštevajoč današnje raz- mere, zelo visoke, zato ni pričakovati, da bi pristali še na višje zneske. To seje navsezadnje potrdilo tudi v pogovorih z vodstvi posameznih krajevnih skupnosti. Ti namreč ugotavljajo. da so občani pripravljeni prispevati denar le za konkreten program razvoja svojega kraja. Poleg tega so i potrebe in interesi dokaj različni, prt čemer posodobitev cest ni več osnovni program samoprispevkov. Zato bodo V ljutomerski občini izvajali program posodobitve cest v skladu z že sprejetim financiranjem. MILAN JERŠE ranje obrazložiti, da v proračunu z^oiovijena sredstva nakazujemo za akcije na osnovi vlog in ne kar tako; pa četudi v Sloveniji tretjič najboljšemu Murskemu valUt ki je v vrhu sliSnosif, vendar gotovo ne zaradi Čestitk in medijskih prodaj, ki prevladujejo v programu. Zato pa smo lani tretjino rezerviranih sredstev (po dogovoru z radijskim odgovornim urednikom) namenili prav oddaji o Vt/mošu Tkalcu in jih bomo tudi v bodoče za podobne kuliurno-informativne jd/ /e poj/duto m/brm/rdrtje v oitririz jretisfev w kulturo, Kulturi pa sem posebe/ naklonjena in za sogovornike imam rada kultivirane ljudi. Življenjski stili pri upognjenih hrbtenicah običajno varirajo, sama pa sk^am ubran ravno pot in nisem počepka, čeprav v ^čestnikovi rubriki Kri PK Nimfa imeartvana. BRIGITA BAVCaR Zahteva KS ŠulinCi in njenih prebivalcev Področje kra/evne skupnosti Šutinci, ki obsega vasi Adrh jancir Boreča, Lucova, Martinje, Neradnovd, Stanjevci, iulinci in Ženavfje, se razprostira na obmejnem in izrazito demografsko ogroženem področju R Sloveni/e. Prebivalci zgoraj omenjenih vasi že vrsto let ali točneje več kol desetletje zaman naprošajo najbolj odgovorne inštitucij in posameznike zd izvori, ftf .fo za normalno fivlje-nje na prehodu stoletja potrebne. Cesta R-33b /e gotovo ena od mnogih, vendar po našem mnenju poglavitna ločnica med življenjem in propadom. Poleg tega je na našem območju zelo malo asfaltiranih lokalnih cest (Žbkm od skupne dolžine 2bkmj. Skupna dolžina asfalriranih vaških cest pa je zanemarljiva (233 mj, zelo slabo pa je razvita tudi teleforupi. Kif zgoraj našteto je poglaviten krivec za popularen izraz •demograjfsko ogroženo področje«. Cesta R-336 je širšega pomena za to regijo, saj pt>vezuje do pred nedavno odprti mejni prehod Martinje-Gornji Senik na slovensko madžarski meji z mejnim prehodom Kuz^ ma-Bonisdarf na .tlavanska-avsirijiki maji, ie pa vzamema v obzir rudi del regionalne ceila R-355, je lo ludi povezava z mejnim prehodom Hado}-Bajansanye na slovensko-mad-farski rnaji in kor laka predstavlja glavna povezava na tem obme,nam podro{)U. Liudie, kt sa pa lai cesti vozi)a ab-iasno, med njimi je najvei tujcev, dobila v6s, da zgubili azirama zaili. V nadaljevanju vam bomo skf.IN’ pajasniti zakaj je tak viis prisoten Celoma doliina le ceste )e 20 km. Na amen feni eesli sa Se Siirje adseki neesfaltirani m AfLer. f. ŠuUnci - Žendv/jč? 2. Žetiavlje - Martirtje 3. Marrinje - -/ Marlift/c- DoW po tej eesli vozijo oh- bomo skuSali /JJtm l,4km O.Skm 3.2km Ife K5J Iz teea ie razvidno, da je celoma doliina Je neasfaliitanih ■ •L I*! ItS* rt r U... ■ 111 r I re ■ «•». I' —. “ * _“ od.tekovO.Skm kar znese prihliino 1/3 doltine celotne ceste. FiF^^r Zgoraj navedenih odsekov letošnji proračun zajema le odsek Marlinje - skozi vas u dolgini 0,Skm. Poleg fega so omenjeni makadamski odseki slabo vzdrčevam} oh deiju se na nekaterih mestih pojavlja vprašanje prevoznosti, F suf-nem i3£»dt3&/u pd .se za vozili valijo oblaki praha. Vsled navedenega ni za pričakovati, da bi se na tej cesti odvijal normalni promet večje intenzivnosti, vse dotlej, dokler vsi makadamski odseki ne bodo v celoti modemlz/nmi. VSE FftEZ OjWE^/J£^E ODSE/fE V SKUPNI DOLŽINI 6,5 P?1 /£ //V V TEM DOPISU ED/NA ZAHTEVA PREBIVALCEV KRAJEVNE SKUPNOSTI SULINCI. Intenzivnost prometa je verjetno edini argument v odgovoru s strani Ministrstva za promet in zveze itev. 347~il93 E dne 11.3-1993, v katerem omenjeno cesto uvrlUate med 75 regionalnimi cejttimi potrebnih modernizacije na 32 mesto ati izrateno v km od skupne dolline makadamskih regionalnih cest 965 km je pred regionalno cesio R.356 potrebno modernizirati ie 137km regionalnih cest. V omenjenem Dne 28. 6. 1993 pa pripravljamo neprekinjeno vsakodnevno zaporo Se SirSega obmoija do dokončne reSitve več kot desetletje trajajočega problema. Da do zgoraj navedenih ukrepov ne bi priSto, je odvisrto od inititueij in posameznikov, ki v teh inititucijah delajo. Zd kjf morebitne odgovore ah dogovore, obvestita in informacije, se obrnite na sedei KS Sutinci, Stdinei I, ^203 PETROVCI oz. tel. (069)56-01)6. V upanju, da ra dopE smapate kot dobronameren in da boste nali zahtevi pravočasno in v celoti ugoditi, vas lepo pO2dfj3Vf/l2m(3. K5 ^t/L/AFc; Ki9t9r£find/<>r d/crivnoiri C4S.4R Marjan dopisu Ministrstva zo promet in zveze nadalje omenja __ bmo dol fino regionalnih cest 3393km. Iz tega je razvidno, ct- da ostane za modernizacijo.' samo Še 323km makadamskih regionalnih cest, kar predsiav/ja 70% ali zadnjo desetino vseh regionalnih cest v R Sloveniji. To pa je absurd, s katerim se prebivalstvo na območju te krajevne skupnosti ne bo nikoli sprijaznilo ali drugače; ljudje, ki se po tej cesti vsakodnevno ali občasno vozijo, ne bodo sprejeli vloge »zadnje violine v orit«/ru<, Čc hočejo najbolj odgovorne institucije in posamezniki n//A igrati na to »zadnjo violino«, morajo lo jasno in nedvoumno £rkazati - s podpisom pogodb o modernizaciji omenjenih odsekov, ki pa morajo biti finančno ovrednotene najpozneje do 13,6. 1993, V kolikor tega ne želijo, morajo to jasno povedati, odgovor pa mora vsebovati misel, da to ni del R Slovenije, ampak ena izmed provinc v okviru R Slovenije. Klavrno stanje te ceste je prej v sramoto koi v ponos £ 5/ov o M > ii .S"^ - e c j: a t rt ■a □ c z’’ a s?fc"i i I '^ _' ) m > rt > 'E 'E hš? V w I « B’« c (□ a gižffiSI «1°"' J iBBi jiiiffiia ! }lia da I aSi svVžjr: 5 I cc « > < > OC*A 43 COOL (S O M _ O *r> r7 - g e SfiiS B: šSSiSi*' I 'n 43 !s^ R " ? “ 12' ^:¥Ž . IZEr.Zj, »A N iSt5^ L **^u r c <50 ž ihr •3 g i g^= „ S ~ O ‘S’™ -K U .3 cA 1 _ S2ŽSrt:gTfiS« - , Ort'*rt-->^O I M G 2« -t;;. tl- (9 eS H rt <1 -i o c »n o fi 5 43 < V (0 -3-'^-S «> < 2 UJ > O _i CA > < ž Ul > o _l (A > "g •z Ul > o .J CA > < Z Ul > o _J a« lis ŠH liliii o s , isiiili Olga Eiftiiilb I.. |.J‘«!®i X 2 ® š 2A R '-' ^ _L ** •“j in |"l^3 4 -._ o. IWI'a;| BKiRS -’1II lOiffliip iBffl -p, . «- |«RR |s ' ■'Ti fiBiiiBii®!!!, liiitiinSiS jfisKP’! BSSM '" BBII hH!ili,5W! SiliiBiB lusslfliig! "iwiHaiB "-ajSHši < 2 JS S SR =s X I-UJ > ISaitilii £'■^'12" = ":?"^ H »"'ž ^1=3 , 71 las'S ■^is-as^ssg.i « I S UiSSBli! .11! IIPHI«" iaBs si 1^1 s iffiiii ^;SSS o < s jlR R,; !?i- a g; R “1' SpiSMi B O »s« 5S1BS lialfto! 5 J R 2 ■fi !6 i|Kf ilfinSfiiiriKKlIflflt I < ffiiiin« IIBIM ;6«!i h=!. 16IS« |®B® I jpifflašS iPi?’i ijBjil Išill lltsh^sjsh I (Ur-KsrsslhrHis S® '^s X > H X 'N O < » s I I I !!!U‘ Hiia iiiiif «(11 lili niS .,.,,, . SiiiilBmsB! I IdfiiBi liPEMEŽi Ihffitteii- ^SKR2 = 22S I I I -š^ M lii Sl 1« s ŠpflfflSl |’piitii!S liliBliJafit- H!. Sihififtai I »iiiihSfii!. |fi„ liiK-jfflu HjJfliiffiiiMii M-s{iLq„., iia^hhiB jaipil }}^ '7il I; S'g^ R R laaa S 2 cc 1" CA > iSRi27SS ‘N HKUf liiHa"®- O < Ih BI z>g g^o 0? 3 ;> 2 n > ' s ^7”vhM M^o.a ( c-s« fflliilii Iti? ■iiittlPi Wli1t :il ih: f ii ® lli sinitiiSil iili SfliHOi! hflit lilElilih! i:"q «i3Kš > IX iifllS asasiSliffiailS IMajgsnam® lOffiahsfflibO «1 fiii siMlIlnijPiKiL .,,.a a«! I iaooiS g tf !«■ OH I Sjffiiifiii gs 22 z Ul > o < z Ul > o J co > iišiigl « iw>a s 12 < X CA > < > iS6 SfiisB laS 2f7ž5išIiih|lW OiiiliiiiM « P«y!fi«!!5 aiSBej mag ttiiiffl »iSS Ifift HrnJiMliSi Hll SiSa BSBi 5(Bt fflMilfiBsB'"-« ■|s3R Q < ff 3 ' ;ŠS 1 -E, £■ I I KSB.|!;i H'O (Sp, i!!! IfiSBiiaSi la. SBill I il-Bšii« ilffiii! 8 7'^.5! lii«! liiffli “ Sfi liiS ■ sSši? R Otii 3 gR=s£^^ jSfpT^S QO F P 1 0 iS c R X (A > < > »sisi fa ........-Silit 7« lil X S 'hCO, 2 s ! ahffl-iiiiL 8 9“ S« d I9i? 20^ maja 1993 stran 21 ^in 3° n v 1 el i”.? Jit -*5 £rJ- - o 3 SB r En itc Jr 3' It' «6 1L P i«', C . ‘'3^ Sl j 1: tt' Bi - I S. I tl Ali jf" 7) ll li si 5^ h7, ih' 4^*5 I?' li 1’. 1 0 5- iii' )p- S kronika Zgodilo seje * 4 « avstrijskega ča- ??P'sia polne let, doma Leta 10^7 P’'' Ljutomeru. sdiišl ''^'^teč oborožen prisilil usluž-fr^te na Kogu pri Or-mu je izročila denar, 'fsga tolarska zgodb o Martinu Zamenjajmo osebne dokumente Poroke pošle "loža, da Mtei Ksi I protivred- 10,000 mark, naio ustrelil na mnnpH zrak, sedel Veselit? "* '^Sinil. Po dobrih ■ S n Sa izsledili kti; , na Hrvaškem, L kar tako pri Ut- . pri- dvignil Sele, ko so ■I Mliivipc. Osumljenega ^rSili J podnje , _______________ - ■'?'"'’'t‘esecev zapora, ki 'i«bljaPr^?J^.' «« Dobu Pritieii, na sodišču obsodili •- Zadnje čase je bil 7810 so ■ ■ ■ *4ai5i »4 dovolili pobrisal a‘ ukrLd^?"“ P" Lipnici, Kr„i,, f'^kaj steklenic žganja, nekaj bilo strogo: mil „ zapora. Ko ga ga bodo seveda vr- n saj Se ima zapor, saj Se ima A noči je Jjstlno .okolice Lenarta vst'^ .okolice Lenarta V stanovanje in' ■„ Po’em 5 uporabo sL^'^ledi)i,T . i)n'^’^diSSa^ manbor-lk>t. ki e odredil ori. J| tlllki je odredil pri- 24. ure je li- iz Eži' ’ pokrito s salonitnimi '.11 I Rdeči potni HM, ki mu neknteri pntrtjit »ihihHv , vefia le 3e 45 ztueeHisti vozt^iS^ do 25. jnntfa 1993 in litji varnotdni organi gledttfo na^je (tn na dovo^ei^a. kajti s lem dstu-tiste, ki sc z njimi Idenlifidrajo) zelo zadr^nu. Mnogi so sl Že nhim bodo vsem potekla, pridobili nov slovenski potni list, vsi dreif^, ki ŠdlB imeli Občinskemu upravnemu Gi-dokument za prelityai|ie državne meje (za Hrvaško |e ^ihi^ ^i„i4, je treba predložiti staro oselma Izkaznica), pa nty bi vsaj do omenjenega dne ii^BftnOi vozniško dovoljenje, slogo in jn oddali oMinskentu upravnemu organu, ptUnO dve (čnur-Belo ali baivBitHi, sliki, ki sla lahko črno-beli ali barvni, placaH J.MU tohige* plačati lakao tolarje« in takse in t.OIIA lolaijev za obrazec (potni Ifetl. da ID tako 220 tolarjev za obrazec Bp. pridobili nov sodoben potni list RepublHfe Stovenlj«. Z |j!m voznf$koB^ dovoljena, lahko polujemu po vsem svetu in za večino drihie id tlribl obrazcu so natisnjene Be-vstopnih vizumov. Starši, posvi^ite^i, sbid^mki... fcWio nake za C-, D-, B-. otroke, stare do 15 let, d^jo vpisati v svoj poUd so p„ B^ate^rijo. 1^ (otroci) start ntaii^ kol 5 iet, ni treba njihove sHke. SjmMvn LidHK pa je, da povsem samostojen potni list lahko do^ tMDi dteik, jcatere amn narediti izfnt, četudi je še To pa ni le teoretična možiund, mniiali bo tie. dnig^ oznakah dejaitdtosl, ki seje potrdila tudi v soboški občini. Kosš pand ikateiuiriči^) pa luknjet. Ce liM lahko dobile v nekaj dneh, če pa se zelo m«^, p« ali n.-iredi za k^Kao ese ‘® 220 toiaijev za obrazec ao- nake za C-, D-, B". v itekaij urah. kategorijo jjezaeje, je ti^a Na matičnem uradu v Murski Soboti so se med drugimi pari poročiti: Slefan Jablanovec, kmetovalec iz Satahovec, in Irena Miholič. kmetovatka iz Murskih Črnec; Peter Bogdan, upravljalec energetskih naprav iz Kroga, in Gabrijela Ratnik, ekonomistka s Tišine; Peter Kuzma, poljedelec z Melince, j n Melita Pozderec. negovalka prostorov z Melinec; Jožef Pozderec, strojni tehnik z “:’:z:;, in Brigita Pucko, absolventka konfekcijske tehnologije s Hotize; Štefan Čine, ekonomski tehnik iz Beltince, in Zdenka T Melinec, Matjašec, administrativna tchnica iz Beltince; Robert Seredi, kme-tjjec iz Murske Sobote, in Jelka Cipot, delavka v (ujmi iz Mlajd-nec, Goran Bajs, ekonomski tehnik in Lendave, in Mira Šiftar, ekonomistka iz Murske Sobote; Branko Meničanin, elckirikar energetik iz Murske Sobote, in Melita Čurman, ekonomska teh- niča iz Murske Sobote; Nikolaj KoŠtric, pek z Melinec, in Anica Šinko, tekstilna konfekcionarka iz Rogašovec. ' CESTITAMO' lUROPOLlE, II.I.I. STIHI2 M. SOBOTA prvotno je nareieravsla Republika Slovenija do 25. junija uvesti tudi zamenjavo osetMiih izkaznic, za zdaj pa, kot kaže, ne bo množičnega zamenjevanja, vsaj ne kmetu. Osebne izkaznice pa vendarle ploSčami, je zgorelo. Ognjeni zublji so uničili Se več ton sena in slame ter več kubičnih metrov drv. Gmotna Skoda znaSa 400.000 tolarjev. Požar so pogasili domači gasilci. Domnevajo. da je bil podtaknjen. Kriminalisti soboSke uprave za notranje zadeve so obravnavali* početje dveh mladoletnikov, ki sta med 8. in 10. majem kar petkrat vlomila v različne objekte in iz njih odnesla različne predmete, katerih vrednost znaSa 42.000 tolaijev. Skušala sta vlomiti tudi v dve blagajni, a jima to nt uspelo. Obljubila sta, da bosta v prihodnje bolj pridna, zato njunih inicialk nismo zapisali. ^krajinski muze/ Murska Sobota, ‘ ritbarjev drevored 4, razpisuje javno DRAŽBO ^6 prodajo kombiniranega vozila znamke Zastava, tip 900 AK, letnik 1988, voznega, neregistriranega. IzItHena cena je 4000 DEM v tolarski protivrednosti. davna draiba bo v ponedeljek, dne 24 5. ^^3, ob }2. uri na grajskem dvorišču v Murski Soboti, Trubarjev drevored 4. Ogled avtomobila bo uro pred dražbo. Varščina je ^0 % izklicne cene. Vse informacije dobite po tel.. Štev, je 22553. ’ & KRKk - Veterina tovarna zdravil, p. o., Novo mesto Renicim® •mikrobno sirilo 1 hitro in kakovostno ™eka že v tridesetih minutah. zamenjujejo, b sim tise, izdati novo mmiSfco dos^-katerih rok g»- nje. Prav H«, vsi, ki imale tekel. »Nove« (M»t»ajp; izkaz »podeljena« Iiieia vo; '"" -podeljeBoa iiieia niče so enake kot pBS^Je. Ib dovoljei^a 2» volbtt|o ki da nimajo napisa ia skega tF3k|^, L !, ampak, kar taawi- občino tam tk dofetuneait. da SRS, ampak, .... Ijivo, Republika Vsekakor pa je treba priaesete o a vam potrdijo Se F- k^is^- l Velneija 13 tel.; 1069) 2(5H t! O fL^ .1^ Zj niGovmA Ledavsko naselje 31 Tei.: 069 31250 VAM PONUJA PO UGODNIH CENAH: • VETROBRANSKA STEKLA • VLEČNE KLJUKE • IZPUŠNE LONCE • REZERVNE DELE: zastava, da-ihatsu, renault, lada, golt, 126 P, opel, škoda NOVO! • VESPA T5 - že za - 146.790,00 • VESPA Comel El - 230,100,00 • VESPA PAL -HONDA - 216.027,00 PRODAJA: ALARMNE NAPRAVE (za zavarovanje pred krajo avtomobila že za 13.416,80 SIT. PRODAJA VOZIL DAIHATSU. Lada Samara, Fiat, Toyota, Alfa Romeo NUBOU ZALOŽEH* nWtWUZA¥T00HJ V POMURJU AKCIJSKA PRODAJA • UNIOROHODJApozelougodniti cenah za vsakogar • AVTOPHEVLEKE že od • AVTOPREPROGE Ogrt,) (Škorpijon) • OKR. POKROVI KOLES že za 4.500,00 3.566,00 2.355.00 PRODAJA KOLES • MOŠKO 1N ŽENSKO GORSKO KOLO ROG (10 pr.) za27.996,00 • DEKLIŠKO IN FANTOVSKO GORSKO KOLO (10 pr.) za 26.772,00 • ZENSKO KOLO 26" oollege • BMX20 • BMX12 • OTROŠKO GORSKO KOL016" » OTROSKO KOLO KEKEC MOŽHDST NAKUPA NA 3 ČEKE! 23.676,00 15.461,00 10.741,00 15.586,00 12.668,00 Vsak četrtek Vestnik motorna vozila JUGO 45 AX. letnik 1908, ptodam. Tel : 41 702,, in-23l6 LADO RIVO 150(1. letnik 19811, prevoženih SlOOOkm, prodam Ogled po 18,00, SreS. Stara 9. Bakovci, m-2314 UGODNO AGENCIJA »ALBATROS«, ženitna posredovalnica, in-furmacijc vsak delavnik od 16. dalje po tel.: 063 411648. - pooblaščeni servis STIHLA - prodaja vseh STIHLOVIH izdelkov - prodaja rezervnih delov za vse tipe motornih žag, kosilnic in škropilnic - popravilo vseh vrst motornih žag, kosilnic in škropilnic Priporočamo se! » f. T neka; ■J Itn '1 40 n, O / fJ 1 sirili "G - sanitarna keramika - mopedi TOMOS na 6 obrokov brez obresti - elektromaterial - barve, laki - kmetijska mehanizacija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) Metalka Trgovina Tomar Črenšovci d.o.o., tet.: 063/70-762 R S CAMPOS, letnik 1990, 5 vrat, bele barve, dobro ohranjen, prodam Tom6i-Ceva 8 a, M. Sobota m-2310 ZASTAVO 101. comfort, letnik 1982, registrirano do novembra, prodam. Tel.: 82 232. m-4922 ZASTAVO 101, letnik 1977. registrirano do aprila 1994, prodam za S.000 SIT. PoredoS, Bunčani 28, 69241 Vm-žej. m-4923 H letnik 1980. registriran, m R < letnik 19SL neregistriran, oba brezhibna, ugodno prodam. Mačkovci (43. m-22fl3 R 4, letnik 1983, na novo registriran, in golf, letnik 1987, ugodno prodam. Panonska 46. Beltinci. m-2279 metalka JUGO 45 A, 700» prevoienih kilometrov, letnik 1986, prodam Zorko, Lendavska S. M. Sobota. m-2267 FIAT 126 P. letnik 1988, prodam, VeS-čica 27. m-2230 LADO ISflO, letnik 198L registriran do avgusU, prodam za 1.200 SIT. Gornja Bistrica 85. Tel.: 70 214. m-2258 TOMOS AVTO MATIC prodam za 29 000 SIT. Tel.: 23 736 m-2238 GOLF^ letnik 1980. prodam. Cena po dogovoru. GanČani 115, tel.: 41 lil, m-2241 BMW 32« motor 318 i. letnik 1981. dodatna oprema« prodam. Nemčavci 10. Tel : 24 718. m-2380 G S 1^3f letnik 80. in moitokromatski monitor 14» z grafično kartico Hercules, nabor SLO» prodam Tel.: 23 459. m-2297 G5 13 S, letnik 1980, odlično ohranjen, prodam za 1.200 DEM. Tel.: 31 530. m-2298 VW GOLF 1,6, letnik 1985, bencin, in BT 50 S, letnik 1988. prodam. Tel.: 70 290 ali 70 292, popoldne. m-2299 OPEL VECTRO, 1.6 i GL. star dve Jeti, ptodam. Tel.: 24 826 m-2301 LADO SAMARO, letu* 1907, dobro ohranjeno, r. napako na motorju, in motor SUZUKI GS IIOO, letnik 1982, s poškodovano armaturno ploščo, prodam. Tel.: 45 157. po 18.00. m-2305 DAT REGATA KM) SIE, letnik 1987, registriran do aprila 1994. prodam. Tel ■ 24 534. m-op TRAKTOR FERGUSON 549. 139 de lovnih ut. prodani. Možnost plačila v dveh obrokih. Tel. 21 537. m-2169 KOM BANJ ZMAJ 780 in traktor IMT 560 prodam Gaberje 96, tel.: 76 028. ni-2700 KOSILNICO BCS, diesel, ugodno prodam Tibaut, Mala Polana 45, m-2274 MOTO KO LTIV ATOR. škropilnicu. prikolico, frezo. rezervna kolesk in [dug prodam. Alop Hari. Domajinci 52 a. Tel.: 40 124. 01-2275 MOTORNO ŠKROPILNICO in kosilnico ter 2201 zamrzovalno skrinjo Gorenje prodam. Čopova 22, M. Sobota, m-2277 TRAKTOR URSUS C 355, zelo dobro ohranjen, in samonakladalno prikolico SIP, 25 m^, prav tako malo rabljeno, Fugodno prodam. Graj, G. Bistrica 165. m-2278 KOSILNICO BCS, prodam, ŠJebiČ, Hotiza 204 (Grede). m^706 SAMONAKLADALKO SIP, 122 m^ prodam. Tel : 48 364, NorSinci. m-2286 SAMONAKLADALKO SIP Šempeter, 25m^, dobro ohranjeno, prodam. Tel.; 87 138. m-2287 ŽITNI KOMBANJ KLAS prodam. Informacije na tel,: 53 175. m-1943 PUHALNlK (»sečkar«) prodam. Pečarovci 19, tel.: 51 101. m-2306 KROŽNE BRANE in puhalnik prodam. Antolin, Ivanci 8L pošta Bogojina. Tel.; 47 144. m-2319 kmetijska mehanizacija KOMBAJN FERGUSON 630 prodamo zaradi bolezni lastnika. J&ie Bu-6ek. Sotina 18, pošta Rogašovci, m-72S4 SAMOM AkL A DA LKO seno, 25 m\ puhalnik za seno TAJFUN, obračalnik za seno Sl P prodam, Ignac Hozjan, Žižki 62 a. m-2243 OBRAČALNIK PANONIJA v do brem stanju, malo rabljen, ugodno prodam. Jože Žilavec, Zvezna 7, Bakovci. m-2244 ŽAGO CIKKULARKO 7.a MOTI KULTIVATOR GOLDONI prodam. Kolesarska 83, Tropovci, ’ m-2247 SAMONAKLADALKO 16 prodam. Tel,; 62 777, dopoldan. m-2263 ŽITNI KOMBAJN Kodel Bohm, z mercedesovim motorjem, ugodno prodam, Gasilska 12, Črenšovci, m2264 TRAKIORSKO KOSO OLT, zadnjo, in OBRAČALNIK PANONIJA, prodamo Ivanci 3, pošta Bogojina m-2259 L posesti KUPIM GRADBENO PARCELO ali Staro hišo (za rušenje) v Murski Soboti. Tel. 24 130. po 20. uri. POSLOVNE PROSTORE dam v na jem in prodam regal ža dnevno sobo, sedežno garnituro, kavč in otroško posteljico z jogijem, Staneta Rozmana Ik Murska Sobota, m2289 BIOENERGIJA - ZDRAVJE, 10 let prakse in izkušenj - zagotova pomoč v 90 % primerov pri večjih telesnih in psihičnih problemih. Tel.: 042 844 171 ali 042 831 824, Igor. TKISORNO STANOVANJE v M Soboti prodam ali zamenjam Tel.i 73 261 m-2294 kovaSko delavnico. 45 m< s plamensku elektroaparaturo. možnost Širitve, dam v najem. Karb^i, Črešnjevci pošla Gornja Radgona, lel.: 61 271. m-4095 KURIVO PREVOZ BOJAN JAKŠIČ Gor, Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kosi: - velenjski lignit, kocke: - trbovlje, kosi: - trbovlje, kocke: - avstralski briketi: Meinost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70106. 6.450,00 5.800.00 10 400,00 10.400.00 13.900.00 k = I t I stran 22 vestnik, 20. ni; 27 .AROV PARCELE, primerne za počitniško hišico, in vinograd, na sončni strani prodam Tel.: 51 408, po 19.00. m-2282 HIŠO MARLES, VRSTNO, v novem naselju v Černelavcib, prodam. Tel.: 042 813 494. m-2232 GARSONJERO- 30mC 26.000 DEM. in zastavo 101. letnik 1982, I 400 DEM, prodam. Te!.: 26 389. po 19.00. m-2279 ETAŽNO STANOVANJE, 65 mS dva vrtova, dvorišče, garažo in drvarnico menjam za enakovredno. Vaška Ostanek, Sercerjevo naselje 20 a, m-2233 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE na Lendavski 57 v M. Soboti prodam. Tel : 43 108. m-2239 STAREJŠO HIŠO V MošČancih, primemo za počiiniSko hišico, s 23 ari zemlje (nekaj sadovnjaka) prodam. Trsle-njakova 62. M. Sobota, popoldan. m-227Q NESNICE. MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, UTO iz Nemftje. cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic. dobi 1 zastonj (akcijska prodaja) Naročila sprejemajo in dajejo vse infoTjnadje gostilni Anice Benčec PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova ZAKONCA iSČETA mlajSega .... škega za pomoč na kmetiji. Štefan mo- SATELITSKI SISTEMI STEREO, SAMO 645 DEM, OBROČNO PLAČILO. AMF d.o.o.,TEL.: 70021. NA OBMOČJU POMURJA vzamemo V najem skladišče, pribl, 35m-, s pisarno, možnostjo prenočitve in kopalnico. Obvezen telefon. Tel.: 65 095. popoldan, ali 62 433, dopoldan. m-4098 starejSo hišo, z so an zemlje, na Goričkein, primemo tudi za počitniško hišico, ugodno prodam. Tek: 062 781 102. po 15.00. '"PP HIŠO NA KOGU Z V5O opremo pro- dam Inlcrmacije: Avgust Horvat, Kog 61, tel,: 069 24 238, po 16.00 m-2296 Hl^D v Murski Soboti z 80 nl2 površine. pnmemo za poslovne prostore, damo v najem. Naslov v upravi lista. in-2303 GRADBENO PARCELO, 30 arov, z vso dokumentacijo in temelji na lepi legi na Razkrižju prodam. Tel.: 81, 354 m^926 VINSKO KLET OZv POČITNIŠKO HIŠICO P X 6 m) 2 vinogradom (50 a) in sadovnjakom (25 a) na JelovŠkovem bregu pri Moravskih Toplicah prodamo. Tei.: 24 130. po 20. uri. m-ne V POMURJU (M. Sobota, Undava, Ljutomer, Radenci, G. Radgona) in drugje prodajamo, kupujemo, oddajamo, najemamo, zamenjujemo hi^. stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele. poslovno-gostinske prostore. kmetijske posesti, gozdove. Velika izbira. ugodne cene, obročno odplačilo. DiJJ, d.o.o.. Arhitekta Novaka 4 (stara kinirgija), teh: 23 666 m-op I ★ ★ ★ GOSPODINJE! >1 Če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK, Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. J. živali -NEŠNICE, MLADE JARCiCE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, najboljše pasme v Evropi, cepljene, prodajamo po zelo konkurenčni ceni. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Jože Špindler. Zgornja Ročica 9, pošta Zgornja Ščavnica. te1.: 062 732 036, Večje količine pripeljemo na dom. m-pp DVE KRAVI, stari 8 let. visoko breji in kombanj Ferguson 630. širok l.SOm. prodam. Pojbič, Križevci v Prekmurju 11. tn-2292 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Alojz Kisilak, Radovci 6. m-1948 KOBILO, staro 5 lei. in kočijo 2 opremo prodam Dobrovnik 139. m*2i3O4 PLEMENSKE MERJASCE, SVINJE ZA PRIPUST in fOŠa, Trg Slavka 100. Veržej. m-1927 pujske prodam Ko-Osterca 21, tel.i S7 KRAVO, staro 3 leta, kontrola A. brejo 8 mesecev, prodam. Vanča vas 22 m-2311 PUJSKE. 20 kg, prodani. Arpad Vereš, Pečarovci 55, pošta Mačkovci. tn-2312 KOKOŠI, mlade nesnice. pasme iza-bran. prodaja kmetijska zadruga. Zagotovljena nesnost v dveh lednih. Dostava na dom. Tel.: 82 401. m-2313 PUJSKE prodam. Kupšinci 17. m-2315 KRAVO PRVESNICO. dobro mlekarico. staro 27 mesecev, prodam Jože Mužinčič, Safarsko 29. m-4920 ZAJCE za zakol, očiščene ali žive, prodam Petanjci II. m-226o PUJSKE prodam. Kolesarska 83, Tro-povci m-2247 MLADIČE, NEMŠKE OVČARJE. Či stokrvne. prodam. Hajdinjak. Roga-Sovci 13. m-2253 PUJSKE prodam. Rogašovci 32. m-2261 PUJSKE prodam. Andrejci 30, tel.: 48 637, ny2229 AfcaE'C.fcEi»l* V'- '.Jr v fiakovcih. tel : 43 070; ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo. Galušak 6. ie].;68 044. m’PP NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi 1 zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih. tel.: 24 393; ali v gostilni Železen v Beznovcih, teh: 49 025. m-pp razno ŽENSKO ZA POMOC v gospodinjstvu, 3-krat tedensko, iščemo. Cankova. tel.:40 222 in 40 024. mop ČISTILKO za čiščenje poslovnih prostorov v Moravskih Toplicah in Dobrovniku iščemo. Tel.: 69 351. m-4092 IŠČEM dobrega mehanika za popravilo dizelskega motorja na domu. Naslov v upravi lista. in-2262 ŽENSKO za likanje perila iščemo. Tei.: 31 959, m-2271 Grah, Vidonci 27, pošta Grad. m-2285 SPOŠTOVANE GOSPE, želite lepo in pošteno zaslužili in imate avto ter telefon? Pokličite 062 795 389. niLip A VrOME HA NIK A, samostojenega, spreimemo- Te!.: 069 65 137, m-2300 NATAKARICO v okrepčevalnici na Bistrici zapuslimo- Tei.: 70 292 ali 70 290. m’2299 storitve IZDELUJEM mešalnike za kruh. meso, pice itd. za količine od 1 do 100kg. Tet; 0602 61 151 ali 0602 61 320, mop 5krij, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam zdaj praznina in velika bolečina. Zaprla trudne si oči, bolečino si prestala, zdaj boS k grobu mirno spala. ZAHVALA V 80 leiu starosti je prenehalo naše drage mame, stare mame- praf^'^' taSče in sestre Karoline Zrinski roj. Hašaj iz MošČanec II PREKLIC! Preklicujem veljavnost diplome gradbenega šolskega centra Boris Kraigher v Manboru. izdano leta 1979. Albin Rajbar. Petanjci 111 a. m-lin KLUB MALEGA NOGOMETA Bet-novei prireja v nedeljo, 30. maja 1993 ob 9.00 turnir v malem nogometu. Prijave sprejemajo do 28. maja. Žrebanje bo 28 maja ob 20 00 v gostilni Železen v Beznovcih m-op TRDA DRVA prodam. Tel ; 51 372 m-2318 VILIČAR LITOSTROJ. 5 ton, naprodaj. Tel.: 21 818, po 20 00, m-2295 LEPA BUKOVA DRVA prodam po zelo ugodni ceni. Dostava na dom. Tel.:063 772 517. m-2293 MOLZNI STROJ ALFA LAVAL, malo rabljen, prodam. Zenkovci 55. Tel.: 49 035. mdf SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062)731 443. vsak dan po 16. uri. KOLO, ŽENSKO in pony, ročno škropilnico, vodovodno črpalko, salonitne zaboje, kombinirano omaro in zamrzovalno skrinjo ugodno pordam. Iščem tudi žensko za občasno delo pri hiši. Tei : 24 493 m-2291 ODLICnO angleško APARATURO WEM, kot nova, zvočnike 2 X 200'W,glavamtxer2 x 6kanal-i-hall-i-echo, ugodno za orkester in disco, prodam cena 2.200 DEM Prodam tudi 126 pgl. Tpl.: 32 iOl. m-2290 DVE STRUŽNICI UDS KRUŠNIK . O 18, m O 22. z vsem pribotom, prodam. Tel.: 61 892, po 18.00. m-4101 JADRALNO DESKO SURF HI- FLY 320PRO-EPOX] ugodno prodam. Tel.: 61 088. m-4096 ORIGINALNO GOSTINSKO PRI- KOLICO in gostinsko kuhinjo prodamo. Tel.- 76 041. m-2269 AŽ OKVIRJE IN STISKALNIKE za cvetni prah in SATNICE. rabljene, pto-dam. Ncdelica 145 a. m-2235 IŠČEM OPOROČNI PRIČI, ki sta v letu 1980 podpisali oporoko sedaj pok. Kristine Ptosič, stan. Trot kova 7, Benedikt Vljudno prosim, da se javita na tel.: 062 731 111. Viktor Prosič. m-2248 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO z vgrajeno posteljo in enosedom prodam. Tel.: 31 507, m-2249 PREKLICUJEM veljavnost listka za vpis OD za mesec april 93. izdanega za HK 20470/1 HKS Panonka M. Sobota. Ernest Gerenčer, St. Rozmana 8, M Sobota, m-2252 POHIŠTVO ZA SPALNICO prodam Tatjana Varga, Kocljeva 14 g, M. Sobota. m-2254 LESEN SKEDENJ, 12 x 20, pokrit z zareznikom, za rušenje po dogovoru prodam. Informacije po tel.: 87 278, Bučečovci 2 d. m-2257 ŽENSKO KOLO s prestavami prodam Brezovci 64 m-2266 STROJ ZA UPOGIBANJE PLOČEVINE, dolžina 2 m in debelina 0,8, prodam. Tel.: 062 775 371. mop ROČNI NAMIZNI STROJČEK SITO TISK, dimenzije 30 x 20cni, za tisk na vžigalnike s selom, prodam za 200 DEM- Pošljem tudi po povzetju Tel 0608 34 927 mop BARVNI TELEVIZOR GORENJE s teletekstom, stereo, nov. 63 ekran, prodam 30% ceneje. Tel.: 32 365, do 15 00, popoldan 32 457 a1i 23 877. mop okna, TRIKRILNA ž roletami, rabljena in zarezno opeko prodam- Tek: 21 930-ni-1976 OKNA, DVODELNA IN ŠTIRIDELNA Z ROLETAMI TER PET- DELNA. ugodno prodamo- Tel. : 21 966 2302 STOLE IN MIZE (4 garniture, nove, zapakirane), prodamo 10% ceneje Tel : 21 966. m-2302 DVE BELI OTROŠKI POSTELJI po-ceni, prodam. Tel.: 53 149 m-2310 delo NATAKARJA.NATAKARICO poslimo. Tel.. 76 128. mA799 za- 4 Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga sestra in teta Helena Horvat iz Andreje c Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom tn prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in darovali prelepo cvetje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Še enkrat iskrena hvala! žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 76 letu nas je zapustila draga mana, stara mama, sestra in svakinja Ana Gjerek roj, Balažič, iz Doldežovja Iskrena hvalavsem.kiste jo tako številno fiospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje in za svete maše. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, ga. Mariji Zver za poslovilne besede ob grobu, pevcem za txipete pesmi, dr. Štefanu Horvatu in medicinskemu osebju na internem oddelka. Pomurskemu tisku, delavcem in učencem Srednje zdravstvene Sole, delavcem Kmetijske šole, društvu pedagogov športne vzgoje, sodelavcem zdravstvenih domov ČrenSovci in Lendava ter sodelavcem kirurškega m pljučnega oddelka. Vsem Še enkrat iskrena hvala! /kOt rtJžijTenfl plica bi' k/icab v zisficj v rrcu fro/j, to/j, ktr tebe. Ifubi mo£, deJi lA (tur, ni, /)e6c’ n«/ č«v« žvczdico fvo/t?, aii .nii čariJTič? rifto ia/ast noio. V spomin Sedaj jminevata dve leti - takrat slutili nismo, da nam bo pomladno scnc^ 25. maja prineslo boleC. žalosten dan, ko bo globoko žlomljeno naše &rce, ker se je bilo poLrebno za vedno posloviti od dragega moža, očeta..dedija in tasta žalujoči vsi njeni Štefana Tratnjeka 12 Lipe 75 a Ko preveč žalosi nas leži in dui^a nas boli, si samo [c želimo, da scveijem v narečju na grob tvoj hitimo. Hvala vsem za prižgane sveCe in darovano cveeje in tih spomin ob njegovem grobu. ŽaJujoči vsi njegovi najdiažji sorodnikom. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, s.......... ... znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih priskočili na izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala g. duhoviliku “ pogrebni obred, pevcem za odpele žalostinke, godbi na p ib« • Horvat za poslovilne besede, Hvala tudi medicinskemu we5|“' in infekcijskega oddelka iz Rakičana za pomoč in lajšanje bo Žalujoči: hčerki Jolnnka in Irena ter sin Štefan a drurlait**' Mira z drunno, sestn Matija m Terezija z družinama m 1*! Se i,L iutttinj^^'^ ^Phvaljujemo vsem sorodnikom, ’ Soža1i» ’'*^rit, ki so ik^nt pomagali v najtežjih aije, nBnu.Ml, _________ ____,, .„1,., ium j’*'’*"® in ■'''"'■“I' vence, cvetje in ga v tako 'šij Me * *** rij egov! zadnji poti Posebna hvala pevcem za odpete v'o'**!* tncd^l’^' "* govorniku za besede slo-osebjE internega oddelka ZJ1 *si. ki ^Fgovi zadnji poti Posebna hvala , tobijevi in drugim zdravnikom. ****** Ra imeli neizmerno radi / Tl • Ernest Šiftar s Cankove 36 Hvala vsem, ki se ju spominjate, jima prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči: Sarika z d mil no in drogo sorodstvo r I I Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika boledina. Zaprl trudne si oči, bolečino si prestal, zdaj boi v grobu mirno spal zahvala v 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi moŽ, oče, stari oČe, tast in brat Ludvik Fujs iz Vidonec 150 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala tudi gospodoma duhovnikoma Kuharju in Gumilarju za lep pogrebni obred, pevcem za odpele ialostinke in govornici Anici za poslovilne besede ob odprtem grobu Hvala tudi sodelavcem kolektiva Potrošnik za darovano cvetje. Posebna hvala tudi dr. CurCiču za zdravniško pomoč Vsem Se enkrat iskrena hvala! žalujoči- ima Marija, sin Murtin t družin«, sin Jože z družino, hčerka Kernardka, sestre Marija, Tereziji, A dela In Anica z družinami in drugo MJTUdstVU I Da, dan je moral črni priti, bridkosti dan, oj dan soDan, težko se bilo nam je ločiti, a we solze, ves jok zaman. ZAHVALA V 85. letu je za vedno prenehalo biti srce naši dragi mami, tašči in sorodnici Tereziji Kuronja iz Križevec v Prekmurju Z globoko bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke ter izrazili , sožalje, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. žalujoči Jože z ženo Ireno I V SPOMIN Mineva osemnajst let, odkar nas je zapustil naš dragi oČe Mihael Kuronja iz Križevec v Prekmurju Hvala vsem, ki se ustavile ob njegovem grobu iu z lepo mislijo ter prižgano svečko obudite spomin nanj. Vsi njegovi r?. ■ V. / £2.6.1993 ~ . J——IB _ k l_P^ • 7 riiciiH Ion oq I KKl NI “3 I i! 20. JUBILEJNI VESTNIKOV VLAK Z£W3f'^ Kot smo že poročali, je »ede-najst dikel« z Vestnika in Murskega vala skupaj s »trejmi dečki« iz iste hiše pred kratkim obiskalo Pariz v upanju, da se jim bo uspelo udeležiti tamkajšnjega sladkega nočnega življenja. Prepričani in zadovoljni , da so doživeli vse, kar je mogoče doživeti, so pred kratkim v osrednjem slovenskem časniku Delu prebrali, da so v Parizu nekaj dni po njihovem odhodu odprli prodajno razstavo »čokoladnih falusov, ki so polnjeni z medenimi kondomi«. Od agencije, s katero so potovali, zdaj zahtevajo, da jim vrne denar ali pa uprizori ponovni izlet. Jani Dominko, Dušan Loparnik in Jože Graji bodo z darili, ki jih bodo tokrat prinesli, obdarili vse svoje dopisnice. 12. JUNUA NA GOLTE, V SAVINJSKI GAJ. V RADMIRJE IN LOGARSKO DOLINO • Vsi potniki se bodo peljali z gondolo na Golte, kjer Šumijo stoletni gozdovi, teče bistra studenčnica in je prečudovit pogled na slovenske planine in doline. • Vsi si boste ogledali zakladnico dragocenih mašnih plaščev v Radmirju, ki sojih darovati evropski kraljevski dvori. • Sprehodili se boste lahko po Savinjskem gaju, po parku slovenskih vrtnarjev, kjer cveti na tisoče rož. • Z avtobusi se bomo vsi zapeljali po Logarski dolini, se ustavili v najlepšem delu. Rajali bomo tam in veselila se bosta človek in narava. • Poceni nakupi oblačil in drobnih gospodinjskih aparatov. * PRIJAVITE SE LAHKO NA UPRAVI VESTNIKA OD 14. MAJA « CENA ZANIMIVEGA IZLETA, KI GA ZNA ZA VAS PRIPRAVITI LE VESTNIK, JE 2.800 SIT. Potniki vestnikovega vlaka; DOBRODOŠLI v ZGORNJI SAVINJSKI DOLINII Lendavski pereči ( Menda je bilo okrog novega leta, ko sem pozval občane moje občine, ki jim ni do tega, da bi jih kdaj omenil v Perečih, naj to ieljo sporoče uredniku Vestnika; hkrati pa sem se obvezal, da bom to upoiteval. Oglasil se ni nihče, kar mi - po nega. Tam se ni pognala v zrak belt^kr^^ ki so sicer primerni ze etmP nje nevarnih snovi, ostala tam Se iz časa amp ■ mojem loitnem tolmačenju lovne vojne. Pirotehttiki . i hvaležen, da jo v zrak, sicer bi, če bi stop* Etnerik Zver-Bonaparte se je pritožil na odločitev Prezi-dija, ki je zavrnil njegovo prošnjo za priporočilo za mesto Kučanovega adjutanta. Ker je nekaj Eme ri ko vi h ugovorov upravičenih, bo Prezidij njegovo prošnjo ponovno vzel v pretres. Kandidat Bonaparte je s pričami dokazal, da je bil ministrant. Po zadnjič povzetih Pre-zidijevih kriterijih je to eden od dveh glavnih pogojev, da se pretendent nadalje obravnava. Spornejša je zadostitev drugemu pogoju, po katerem mora kandidat dokazati, da ni bil nikoli na delovni akciji. Obstajajo namreč namigi, po katerih Emerik sicer ni bil na delovni akciji, je pa na kazenske delovne akcije ves čas pošiljal druge. Lepa pokrajina in prijazni ljudje vas pričakujejo 12. junija v Zgornji Savinjski dolini. To je dobrodošlica, ki si jo vsakdo želi, posebno takrat, ko išče okolje za počitek, za ogled neokrnjene in mirne narave. Le redki so predeli Slovenije, ki se ponašajo z malo industrije, torej z malo onesnaževalcev narave, to pa se sme trditi za dolini ob Savinji in Dreti. Tu je še najti predele, ki so povsem pristni, tako kar se tiče okolja kot tudi ljudi v njem. Hribovske vasice so marsikje še prave zakladnice starega stavbarstva, zanimivih zgradb, ki jih marsikje drugje že davno ni več. Zgornja Savinjska dolina ponuja poleg izletništva, planinarjenja, lova, ribolova in vodnega športa še mirne počitnice na lepo urejenih kmetijah. Tokrat bomo sicer samo en dan sredi tega zemeljskega raja in si bomo ogledali poleg krajinskih zanimivosti tudi zgodovin-sko-kulturne posebnosti, mikavne za oglede in občudovanje. Zgornjo Savinjsko dolino mnogi uvrščajo med najbolj slikovite gorske pokrajine v Slo- JS! K veniji. Savinja izvira kot slap Rinka v Logarski dolini prav v osrčju Savinjskih Alp ter teče nato kot gorska reka do vstopa v Celjsko kotlino. Zgornja Savinjska dolina je pokrajina od izvira Savinje do soteske pri Letušu, kjer Savinja prehaja v Celjsko kotlino. Zajema Menino, Dobrovlje, dolino Savinje ob zgornjem toku, Raduho, ki se nadaljuje v Golte, Gornjegrajsko kotlino in Mozirsko kot-linieo. Dolina je razmeroma ozka in se le ponekod toliko razširi, da je prostor za naselje ali ravninske njive. To je del slovenske dežele, ki jo je bog obdaril z lepoto, ki jo najdeš redkokje na svetu. F. Š. Glavni ,.. Adriatic pokrovitelj nnnnalu družba dd koper - daje moralno pravico, da tiste, ki delajo na »odgovornih« mestih, tu in tam požgečkam. Glede na to, da sem ves čas na preži, potem ko imam »material«, pa se skušam kar najbolje potrudili z obdelavo, se mi občasno zgodi, da je pisarija dvoumna in eni jo razumejo tako, drugi drugače, najhuje pa je, Če se nekdo počuti prizadetega, čeprav ni bil piščev namen, da bi »pičil« ravno njega. V predzadnji številki sem »obdelali! pokanje bomb na Partizanski cesti, v Murski šumi in nazadnje še v Dolgi vasi, kjer se je zgodita družinska tragedija. Vdova je, kot zdaj slišim, prepričana, da ne bi počilo, ko bi policisti intervenirali vselej, ko so jih klicali. Razumeti pa skušam tudi uniformirance, da ne morejo priteči vselej in ob vsakem hipu, ko se kak možakar napije, potem pa so mu v napoto ljudje in predmeti. Pa tudi ni ravno lepo, ko moraš koga peljati »na hladno«, poslušati zgodbice, zakaj je tak, kot je. Da ne bo razumljeno narobe, naj posebej poudarim, da tokrat mislim »na splošno« in nimam pred očmi nobene določene osebe. Ertitek? »Bombništvo« v moji občini počasi tone u pozabo. Pač pa bt se skoraj zgodilo, da bi stopil na mino. Spet stavek, ki je dvoumen. Eni ga lahko razumejo, da sem nekoga razkrinkal, drugi pa, da sem naletet na eksplzivno sredstvo. Da ne bom ovinkaril in s tem, dajal vedeti, da sem zaradi vročega vremena Že v obdobju kislih kumaric (poletni meseci, ko ni snovi za pisanje), naj že končno razkrijem: mino so našli lendavski policisti, bila je v bližini rudnika v Benici in s lem »rudoko-pom« menda nima nič skup- njo, že bi! pri svetem ’ bi odprl debele bukve la td P vedal, da pri njem ni pretile^ zato sam ne morem izbima ™ nebesi, vicami in peklo^> ■ ■ - J., dikšai pak mi je Usoda, usodo Je že tako, da se jamo na usodo- ,____ ..J tiscaa- i kolikor jih je pač seveda trde, da je svoje sreče kovač, itikefiev* vit, da je tako, čim ‘fŠ beS«, tem več imaš in, juje Praksa, prej gre'-Žvižgat. Tudi sam sem Zdaj ko se je končna izvoz bikov, sem spet šot>“ L Ijo do reje. Potem je ska »proizvodnja«, kitaJt’^,. nekaj navreči, četndl j razbijam več z mottkts, f ' ■ * - r—J i kroinimi branami- I s krointmt orani« ••• pa tako in tako * tedaj, ko mi iena s }e Geza že spet -v vinogradu... Tedaj tadi dela rte apnr^ Tako sem zamudti pr'^ ’ lenoir škropljenje, ker Šel pred trgovino J druge ob 14. un, kotePf ■ že zaprta. Še sreča, rtefcu/ drugih četudi je peiek > ______________J pFG, /* r - Tudi meni so, vse škodljivce. Pfc škodljivce! f' j, Niso škodljivci samo ’»snz padajo moje tmee', ij firočči tisti, ki gm; ' krompir; niso bih J ‘'■‘•I’ krave i ir :J hifct,’ niso krave krave... In da se koliko lepie: Član Preztdija s partizanskim imenom Koščeni starec Se vedno ne more razumeti, kako so lahko na portoroški plaži pretepli dva dijaka soboške gimnazije, če nista bila pijana. »Naj več nisem prekmurske krvi, če razumem, kako lahko kakega Prekmurca treznega pretepejo! Trdim, da je manjša sramota za domačo zemljo, Če bo še naprej v obtoku Časopisna vest, da sta bila v .maturantskem’ stanju.« ♦ * * Prezidij je izvedel, kje je mogoče zvedeti, kje je kontraSpi-jon Miha Brejc, nekdanji šefa VIS-a, skril tajne dokumente. Najbolje varovana novica je na razpolago v dveh soboških fri- zeistih salonih »Giza«. »Ana« in * * * Agencija Venera, ki je r predvolilni kampanji propagirala zdajšnjega načelnika VTS-a Janeza Siršeta, je svoje storitve dobila plačane z žetoni za slovenske igralnice. Nagrade za naslednjo Vestnikovo na~ gradnu igro torej niso več skrivnost. * * * Najbolj dejavna poslanka s te strani Mure Marija Požo-nec-Anju Mariška, dopisna članica Prezidija bi madžarske akademije znanosti in umetnosti, razred etnogenetične štu-dije, se bo kmalu morala odpovedati svoji poslanski plači. Anju Mariška si je prisvojila del cestišča magistralne ceste mednarodnega pomena pred svojo hišo, tako da je vrtno ograjo postavila na javno do-bro. Na tako okupiranem ozemlju bo pridelovala papriko in druge nepogrešljive sestavine madžarske kuhinje. Pridelke b« prodajala shiranim to-vornjakaijem, ki vozijo čez mejni prehod v Dolgi vasi. Kot je znano, pridobitna dejavnost ni združljiva s poslansko apa-nažo. EESBMlfl KONJ ndo KOliKO lepse- samo moje leeff' moj mlajši znatf- kratkim poslovit kuje; ■■ /rrrt i^zrikiajn mi kako>i set les starejšo-« .. moj mlajil tnar>^' »devicae? Radgonski mehurčki »Toti« poslanci pa imajo živce. Pa kondicijo, ljube moje! »Kekokrat« dvignejo roko Pozdravljeni, dedci in spoštovane prijate- ljice klepetulje! Čas hitro teče! 21 dni.je mi- . . _ . nilo od mojega obrekovanja! Moram pa vam, (Skoda, da samo eno). Pa Se po seji, »kek^ ljube moje, povedati, da se v treh tednih krat« še potem dvignejo roko, le da imajo .......................... ~ ’ takrat v rokah kozarce. Pa mi je ena rekla, da toooliko zgodi v naši ljubi Radgoni, da bom urednika milo prosila, naj mi odstopi več prostora in naj Vestnik izhaja dvakrat tedensko. se takrat še najbolj vse zmenijo, saj ob »šanku« pozabijo na strankarske in bojne barve. Bolje bi bilo, če bi radgonski snemalec Pa kakšne tri posebej drago plačane dopisnike • . 4- , . naj nastavi samo za Radgono. Če ne, bomo TC- PO kanalu dogajanja po skupš- .. .. __ Ki nalz-k »7*1 4-l»-knA>* hrA-» me ustanovile firmo Klepetulja, d.o.o. in pi* čini, to bi bilo »robe za dober guč«. Eh, brez veze klepetam, ne lotim pa se prave stvari. Po sale sveže novice. Dopisnikov bo dosti, saj . ,. . vsak dan krožijo po občini neka pisma (»keri Popovu (saj veste, kdo je to!) vsako leto Rad-bog se še podpisuje z Radgončan?«) Tega 8”'’° rušimo, gradimo, pa zopet rušimo. Jaz Zlatka F. pod milim nebom ni v Radgoni! Pa W nekoga živega zakopala pod ta asfalt! In ............. * - ■ ’ zdaj slišim, da bo šef urbanizma v Radgoni naš kmečki poslanec v občinskem parlamentu V vvviiiJnviii hu » bere neko pismo ( »ki ga je dobija od ene, ka mladi gcepodič (»čujem, da je doma je čula od ene, kere prijateljica je na občini '' Murski!«), ki je že do sedaj dve leti hodil čula!?«). Vidite, mi smo narod pisateljev. In sedel na občino! Radgončanke, če »toti ta talent naj bi umrl? Ne, Vestnik naj to dedi« ne bodo pametno urejali našega mesta, pridno objavlja alt pa.,. svoj »cajtng«! Kakor bomo me prevzele stvar v svoje roke! Pred-hočete. Imam pa občutek, da je ta tip Zlatko ’e»ge zbiram v Marketovem bifeju. “ - - — Ja, paše to: naši otroci so imeli male počit- F. oziroma »Radgončan 2« iz skupine KD. 1 . MA.) i er i\aug VI ivaii Ji, b Zdaj so se spravili na kredite za obrtnike; bogi niče, saj so v petek njihovi Šolniki odšli malo naš predsednik vlade! Zdaj bo ostal sam pro- na Dunaj. Otroci so bili veseli, saj so se lahko fesionalec - drugi profesionalec je pobegnil pripravili za veliko slavje, ki je bilo v naši — ...... ■ cerkvi (imamo nove orgle). Želijo si, da jim med direktoije! Vsi ostali delajo amatersko: besedo »amatersko« jemljite, kakor vam drago! Ja, naš ljubi Kanal 11 je zopet kazal mara- . ton s skupščine - pa Še to so »na pol« rešili, pozdravljeni. ravnatelj te lepe in prijazne Sole (ha, to on trdi) pokloni še kakšen dan, »Zdravje me dobro služi, penez je malo«, pa vseeno lepo Radgonska klepetulja Cene sadja in zelenjave VRSTA Jtboika Mandarine Pomatan« Litnone Banane Kivi Mladi krompir Solata Mlada čebula Paradižnik Jajca Oreh, jedrca TRŽNICA ZELENJAVA ____________POMURKA 78,00 140,00 80,00 140,00 99,M 140,00 taja 120,00 125,00 120,00 180,00 220,00 30000 12,00 lOOjM 200,00 200.1X1 10,00 1000,00 En TOTI in TOTA iz Lotinerka Pa naj še kdo reče, da v Lotmerki ni lepo, saj imajo vendar raj na zemljP. Ne verjamete? Če bi se radi o tem prepričali - ni jih malo tam okoli, ki so to že storili -, je najbolje, da greste tja zvečer ali pa Še bolje ponoči. Ne bo vam treba dolgo iskati, pa boste odkrili (gostišče) Paradiž, Tam je menda taka lepa, da pozabiš na vse skrbi in muke, pa tudi na čas, ka seje treba vrniti v tostranstvo. Obiskovalci pa nočejo in nočejo oditi, zaradi česar je moral lastnik ,raja’ že plačali kazen ,sv. Petru’ na občini. TOTI je zaradi lega že ves iz sebe. Tudi njega namreč mika tja, da bi doživel raj na zemlji, a ga njegova TOTA nikakor ne pusti. Že zdaj nima nočnega miru, a kaj bi bilo žele potem? Še bolj pa se boji, da bi tja znosil listi republiški denar, ki ga je dobil kot ,podjetnik' za zaposlitev (novihj delavcev. Njemu podobnih pa je še nekaj. Že tako ji večkrat nekam pobegne, še nepotrjena sled vodi po vinski cesti proti Jeruzalemu in še dlje. Če je tako, bo morala narediti konec tudi temu, saj se od tam denar preliva ■ v glavnem v sosednjo ormoško občino, ona pa je toliko zavedna Lotmeržanka, da ji tudi to ne da miru. Turnišče: cene pujskov J Rejci so pripeljali prejšnji ietnek na sejem starih od 8 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 {>>■“ । Cena je bila tudi tokrat okoli 9.500 tolarjev^ 1 Starih od 8 do 10 tednov in Cena je bila tudi________________ jih 4b. Sejem pujskov je vsak Četrtek ob morajo imeti živinske potne liste. 120 let tradicije /O Pomurska i 1 Vaša 7,00. ril clonia^^,.^! Menjalniški teoii Pomurske banke z dne, 18. maja 1W3, 5.1993 ud 00.im. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 18. maja ] Uižava Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 100 1 Banka Slovenije 963 2.010,2172 6,777,5361 7,4011 7,492,5662 108,8006 ni 1993 od Nakup _ 7.160,0® 1I1.S« OBRESTNE MERE ZA DEVIZNE depoziti od 1-12 mesecev Valuis ATS FKF DEM ITL CHF oso Rok vezave nad Znesek 3500-14000 I4000-I05(no 105000-350000 350000-700000 NAD 700000 |70(>7IWO 7000-50000 50000-170000 170(100-340000 NAD 340000 500-2000 2000-15000 15000-50000 50000-100000 NAD JOOOOO 450000-1.S mio 1.8 mio-H mio 14 mio—4-5 mio 45 mio-90 mio NAD 90 mio 450-1800 14000-4500(1 45000-90000 NAD 9(M)0O 350-1400 140U--600()0 NAD 60000 I m 5.56 3,9() 5,56 ■7.65 3,«6 i,S2 3 m 5.75 5^1 6,15 6.32 4,49 4„^3 4.66 4, SO 4.V3 .S .75 s.tn 5.9« 6.15 6.32 H.26 8.34 8,59 8.83 9.07 4,a3 4,07 4,19 4.31 4.42 2.59 2 55 2.63 2»7O 2J8 Shupnv abrcstiM mere Mr I0*te * %. 6j6. — i.l1 aJ" 4.61 4,6^ 4.92 4.9* 5.10 5'^ rC s.«’ 9.1^ «49 9.19 4.11 t" •»•S 5.92 j-Ž! ■ 1^ i?i< I tt J [I