SioiMfttci 1 tod ovc Don>aiij{«|ii OPoinonoKl 9mš*\d lagodna MURSKA ¿PBOTA 49098900592,1 TURNISČr BELTII Solvtnjci. ftUMml 'f ogrllnci [¿■ffW|Qk. Sov,«k£- rewŠQvcn Melinc Voli čini •»r» o»c i Oimoiinc ■M lo»o» IEZNK 'TuhOjiki .Toplice ZLATAR BISTRICA Iurkorflna O )MOrov<< IEDEKOVCINA geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo .Hm l" «V' GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobraževanje. Izhaja štirikrat letno. Izdaja Zveza geografskih društev Slovenije, Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje, Ljubljana, Aškerčeva 12. Uredniški odbor: dr Božo Kert, mag. Marija Košak, dr Franci Lovrenčak, Cita Marjetic, mag. Metka Špes, Maja Umek Glavni in odgovorni urednik: mag. Slavko Brinovec Upravnik: Cita Marjetic Lektor: Miha Mohor Cena posamezne številke: za člane ZGDS 3000 din, za študente 1800 din, za nečlane in ustanove 3600 din, za inozemstvo 2400 din. Plačujte na naslov: Zveza geografskih društev Slovenije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12 Žiro račun: 50100-678-44109 Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. GO izhaja s finančno pomočjo Izobraževalne skupnosti Slovenije Tisk: Veroljub Čpajakovič GEOGRAFSKI OBZORNIK YU ISSN 0016-7274 leto 1988 letnik XXXV/i DIDAKTIČNA PROBLEMA TIKA GEOGRAFIJE ^Marija Košak": OBRAVNAVA GEOGRAFSKIH POJMOV 3 VSlavko Brinovec : UČITELJEVA PRIPRA VA NA POUK '9 LZ PEDAGOŠKE PRA KSE v-Stanislava Borovšak: SOVJETSKA ZVEZA - PODNEBJE, RASTJE, RASTLINSKI PASOVI 15 V^larjan Veber: PLANETARNO KROŽENJE ZRAKA 18 GEOGRAFSKA PROUČEVANJA IN REGIONALNO GEOGRAFSKA PROBLEMATIKA \/Mirko Pak: NEKATERI EKONOMSKO-GEO- GRAFSKI PROBLEMI V JUGOSLAVIJI 21 Vranja Turk: GEOGRAFSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE - SR HRVATSKA 37 GEOGRAFSKA RAZISKOVANJA MLADIH Metka Špes: POROČILO O PRISPEVKU MLADIH RAZISKOVALCEV - GEOGRAFOV NA XXII. SREČANJU MLADIH RAZISKOVALCEV IN INOVATORJEV SLOVENIJE 42 Prevalnik, Aristovnik, Beškovnik, Piki: EKOLOGIJA IN ODPEPELJEVA NJE 49 Jojic, Pintarič, Sagadin, Schmirmaul, Skok, Vičar: URBANIZACIJA OBČINE MA RIBOR-TA BOR 58 DROBNE NOVICE PRIDELAVA ŽITARIC (Brinovec) 67 DRUŠTVENE IN DRUGE VESTI DRŽAVNA ODLIKOVANJA SLOVENSKIM GEOGRAFOM 75 ILEŠIČEVI DNEVI 1988 (Kunaver) 82 OCENE IN POROČILA SEZNAM DIPLOMANTOV 86 ZAPISNIK SKUPŠČINE ZVEZE GEOGRAFSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 87 POROČILO O DELU KOMISIJE ZA GEOGRAFSKO VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE 91 POROČILO O DELU KOMISIJE ZA ZNANSTVENO DELO 92 POROČILO KOMISIJE ZA TISK 93 POROČILO KOMISIJE ZA PRIZNANJA IN KADROVSKE ZADEVE 94 POROČILO O KNJIGOVODSKEM IN RAČUNOVODSKEM POSLOVANJU 96 didaktična problematika geografije UD K 911.3:161.1=863 UDC 911.3:161.1 = 20 ■ v OBRAVNAVA GEOGRAFSKIH POJMOV < x Marija Koša k Obravnava osnovnih naravnogeografskih pojmov Naravnogeografske teme obravnavajo elemente in dejavnike narave, nujne komponente geografskega prostora. Osnovni naravnogeografski pojmi so potrebni za razumevanje značilnosti geografskega okolja. So zapleteni, imajo pa to prednost, da je njihovo oblikovanje možno z neposrednim opazovanjem in uporabo didaktičnega gradiva. Temeljito razumevanje naravnogeografske tematike, pojavov in procesov je porok oblikovanja znanstvenega pogleda na svet. Vsi geografski pojmi nimajo enakega pomena in jih avtorji glede na pomen različno razvrščajo. Jovi-čič (1971) poslavlja na prvo mesto podnebje in šele na to vode, relief in druge naravnogeografske pojme. Postavlja pa trditev, da moramo vedno ugotoviti odnose obravnavanega pojma do drugih pojmov. Dorn (1973) se ne odloča za diktiranje pomena pojma, ampak meni, da mora obravnava pojmov in njihova razvrstitev izhajati iz obravnavanega okolja. Če se odločimo za rangiranje pri obravnavi naravnogeografskih pojmov po Jovičiču, se moramo zavedati, da obravnava pojma podnebje zahteva upoštevanje dejstva, da so vsi pojmi v neposredni povezavi s samim pojmom konkretni, da pa je sam pojem podnebje zapleten in težak. Pojem podnebje je definiran tako: poprečni vremenski pogoji v takem kraju in posebnosti njihovih časovnih sprememb, določenih na temelju večletnih opazovanj (Leksikon, CZ, 1977). Če analiziramo to definicijo, vidimo, da gre za abstrakten pojem, v katerem se kažejo zapleteni odnosi. Ker gre za poprečne vremenske pogoje, je prav, da najprej ugotovimo, kaj je vreme. Definicija vremena je naslednja: trenutno stanje in dogajanja v troposferi na kakem kraju in v določenem času (Leksikon, CZ, 1977). Pri ugotavljanju mag., geog., višja predavateljica, Pedagoška akademija, 61000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad, glej izvleček na koncu Obzornika 3 lega trenutnega stanja se naslonimo na konkretno stanje elementov. To so temperature, vlažnost zraka, zračni pritisk. Ta stanja registriramo s čutili, natančno pa z inštrumenti. Zaradi širšega pojmovnega pomena (fizikalni, kemični) ne moremo teh elementov obravnavati brez predhodnega znanja iz fizike in kemije (sestava atmosfere, njena delitev, velikost, temperature itd.). Zaradi spreminjanja odnosov med elementi vremena se spreminja vreme. Če upoštevamo daljše poprečno stanje teh odnosov, se oblikuje določeno podnebje, za katerega morajno poznali še vrsto dejavnikov, ki vplivajo na specifičnost podnebja. Ta prikaz nam kaže,*kako zapleten pojem je podnebje in tako tudi njegovo osvajanje v osnovni šoli. Že v predšolski dobi otroci oblikujejo pojme: dež, sneg, veter, mraz, toplo ipd. Bistvene značilnosti teh pojmov registrirajo s čutili. Vsi ti pojmi se poglabljajo na nižji stopnji osnovne šole, ko z neposrednim (bolj sistematičnim) opazovanjem ugotavljajo spremembe vremenskega dogajanja. Takrat nastaja koledar vremena (slikovni, opisni) še brez uporabe pripomočkov in obrazložitve pojava z dokumentacijo. V 4. in 5. razredu so posamezni pojmi že podkrepljeni s podatki, ki izražajo konkretne vrednosti. Z ugotavljanjem določenih odnosov med vremenskimi pojavi se v določenem obdobju oblikujejo pojmi podnebja - podnebnih tipov, ki so značilni za domače pokrajine (v SR Sloveniji in v SFRJ), vendar gre še vedno za bolj poenostavljeno uporabo besede, kot je možno, da bi z analizo, sintezo in posplošitvijo bil pojem osvojen. V 6. razredu so s spoznavanjem zapletenih matematičnih osnov (revolucija, rotacija, geografska lega) in s povezovanjem že poznanih podnebnih elementov dani pogoji za oblikovanje pojma podnebja. Učenci že obvladujejo tudi matematične operacije - izračunavanje poprečij, odčitavanje podatkov z inštrumentov in povezovanje ugotovitev z občutki. Pri obravnavanju različnih tipov podnebij (6., 7., 8. razred) moramo že poiskati vzroke za njihovo oblikovanje in ugotoviti razlike med podnebjem doma in v obravnavani pokrajini. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so podnebni pojavi lesno in vsestransko povezani med seboj in z drugimi pojavi (biološkimi, hidrološkimi, morfološkimi, ekonomskimi, prometnimi, turističnimi idr.). Primer obravnave oceanskega podnebja v 6. razredu (Zahodna Evropa) Podnebje Zahodre Evrope obravnavamo z vplivi severnoatlantskega toka. V učbeniku za 6. razred, str. 134 in 135, so navedene značilnosti oceanskega podnebja. Nujna je analiza klimogramov, ne samo za kraje, ki imajo oceansko podnebje, ampak tudi za kraje v drugih predelih Francije, kjer se zaradi lege in morfoloških vplivov oblikuje tudi drugačno podnebje. Po analizi klimogramov za Galway in padavinske karte (str. 161) učenci pridejo do posplo-šitve, da je v oceanskem podnebju obilo padavin, mile zime in mila, ne preveč vroča poletja. Ob zaključku 6. razreda je pri učni enoti Naravnozemlje- 4 pisne značilnosti medmorske Evrope s primerjavo posameznih podnebnih tipov mogoča potrditev posplošenega znanja o oceanskem podnebju. Učenci imajo možnost pri obravnavi drugih regij v 7. razredu poglobiti pojem oceansko podnebje in tako lahko pridejo do ugotovitve, da ne ob zahodnih obalah kontinentov, v geografskih širinah okrog 40 do 60°, oblikuje tip podnebja (oceansko podnebje), ki vpliva na rastje in na kmetijsko usmerjenost v teh pokrajinah. Drugi bistveni element v okolju predstavljajo vode. Tu ne gre za kemično pojmovanje (brezbarvna, tekodina brez okusa in vonja), ampak za njeno razširjenost v različnih oblikah. Hidrogeografski pojmi so konkretni. Pri njihovem osvajanju pa naletimo pogosto na težave. Upoštevati namreč moramo dejstvo, da so hidrogeografski objekti težko dostopni, nekateri celo nedostopni, ali so zelo redki ali zelo oddaljeni. Nekatera merjenja so zapletena ali celo nevarna. Zato je njihovo osvajanje pogosto vezano na slike, skice, filme in le nekateri so spoznani na ekskurzijah in na naravoslovnem dnevu. Pri pouku geografije v 6., 7. in 8. razredu je malo hidrogeografskih pojmov, s kalerimi se učenci prvič srečajo. Predvsem gre za uporabo in poglabljanje pojmov, ki so osvojeni pri spoznavanju narave in družbe ter spoznavanju družbe (npr. razsežnosti oceanov, povodij, rečij itd.). V učbenikih so pojmi: izvir, studenec, stoječa voda, tekoča voda, talna voda, jezero, mlaka, morje - in ti so uporabljeni pri navajanju dejstev. Ni razčlenitve teh pojmov, ne primerjave in posplošitve (učbenik za 3. razred: Voda kroži v naravi ... Pod zemljo je veliko vode, pravimo ji talna voda ... Suha zemlja vpija vodo iid.). Po obravnavi v 3. razredu kasneje ni več uporabe teh pojmov. To nas opozarja na slabo povezovanje osvojenih pojmov z novimi učnimi vsebinami. Pri pouku spoznavanja družbe in pri pouku zemljepisa so analize hidrogeografskih pojmov, posplošitve v obliki definicije ni. Primer obravnave rečnih režimov v 8. razredu (str. 42, 46) Izhodiščna naloga je, da učenci poiščejo izvire rek Save, Soče in Drave in ugotovijo, v kakšnih legah so. Ne glede na to, da so izviri v relativno nizkih legah, so te reke pomembne za izrabo vodne sile, posebno Drava. Zakaj? Tu se prvič pojavi pojem rečni režim, ki ga učenci oblikujejo z analizo vodnih razmer tekom leta. S pomočjo ugotovitve, da poprečna količina zaradi različnih vzrokov niha v posameznih mesecih pri posameznih krajih, pridejo do sklepa, da je poprečno letno kolebanje vodne gladine na reki njen režim. Vsaka reka ima svoj rečni režim, ki igra pomembno vlogo pri kakršnem koli družbeno-gospodarskem planiranju njene izrabe. 5 Pri spoznavanju reliefa so pojmi konkretnejši, razen kadar gre za procese in teorije. Z neposrednim opazovanjem se osvajajo pojmi o določenih reliefnih oblikah, kar olajšuje tudi dojemanje drugih morfoloških pojmov, ki imajo nekatere podobne značilnosd (npr. v našem neposrednem okolju učenci spoznajo "ravnino". To bo olajšalo pridobivanje pojma "visoka ravan" itd.). Odlična oblika dela za pridobivanje in poglabljanje pojmov v določenih reliefnih oblikah so ekskurzije. Tu igrajo pomembno vlogo čutila. Učenci'prehodijo določene razdalje po ravnem svetu, merijo naklonski kot pobočij, rišejo opazovane reliefne oblike, opisujejo opažene značilnosti. Posebno pri spoznavanju narave in družbe i je priporočljivo izdelovanje maket, modelov (3. in 4. razred), risanje oblikovanosti poviOija (3., 4. in 5. razred), risanje profilov (6., 7. in 8. razred) in blokdiagramov (8. razred). Pri oblikovanju pojmov o reliefu je na nižji stopnji pomembno, da se izpostavijo osnovni elementi. Na primer: pojem vzpetina obsega vznožje, pobočje, vrh, višino. Ti elementi so pri vsaki vzpetini. Pri tem pa ni nič pomembno, ali je pobočje bolj ali manj nagnjeno, golo ali poraščeno, iz kakšnih kamenin je itd. Enako velja za obliko vrha oziroma njegovo poraščenost. Razlika med vzpetinami nastane s spremembo višine in oblikujejo se novi pojmi: grič, hrib, gora. Razumevanje nadrejenih pojmov kategorij zahteva spoznavanje nižjih kategorij. Pojem vzpetina učenci spoznajo že v tretjem razredu osnovne šole, njegovo dokončno bistvo pa šele s spoznanjem množice podrejenih in nadrejenih pojmovnih razredov (gubanje, notranji pritiski, zunanje sile, geološka zgradba itd.) pri pouku zemljepisa. Proces oblikovanja novih reliefnih pojmov pri spoznavanju narave in družbe in pri spoznavanju družbe se zavestno nadaljuje, poglablja, ponekod hitreje, ponekod globlje. Po zahtevah učnega načrta in regionalnem vidiku se obravnavajo določeni pojmi v izbrani regiji. Primer pri obravnavanju reliefa: v 6. razredu učenci spoznajo Alpe - primer mladonagubanega gorovja. Tu spoznajo odnose med zunanjimi in notranjimi silami, odnos do geološke in kameninske zgradbe ter pomen reliefa za gospodarstvo. Relief ne obravnavamo kot statičen pojav (erozija, vulkansko delovanje, potresi itd.), čeprav je v primerjavi s podnebjem oziroma z vremenom bolj konstanten. Pri proučevanju ugotovimo genezo in preoblikovanje (proces) ter součinkovanje reliefa pri oblikovanju drugih pojavov (npr. orografske padavine, višinski rastlinski pasovi, razporeditev naselij, prometnic itd.). Kljub velikemu pomenu se posveča malo pozornosti obravnavi konkretnega pojma "prst". Poznavanje prsti zahteva predhodno poznavanje vrste elementov (součinkovanje zraka, vode, kameninske osnove, rastja in živalstva). Pojem prst je najbolje spoznati v naravnem okolju. Ker pa to vedno ni mogoče, so koristni vzorci prsti in v 8. razredu pedološka karta. Nenavadno je, da v osnovni šoli nimamo enotnega termina za pojem prst. V nižjih razredih uporabljajo Qa (ponekod celo zemlja), od 4. razreda dalje pa se v učbenikih dosledno uporablja termin prst. To je posledica neenotne rabe v strokovni literaturi pa tudi v ljudski govorici. V neposredni odvisnosti od prsd in veliko soodvisnostjo od reliefa, vode in človeka sta rastje in živalstvo, izrazita elementa v geografskem okolju. Z vegetacijo človek spreminja podobo okolja (preprečuje poplave, erozijo, ustvarja pogoje za življenje). Že na nižji stopnji je množica pojmov rastja in živalstva, na višji stopnji(pa je le obravnava posebnosti oziroma poglabljanje že osvojenih pojmov. Obravnava teh ^pojmov se vse premalo povezuje z znanjem iz spoznavanja narave in biologije. Ravno pri tem pojmu je včasih problem, ali sodi pojem še h geografiji ali ne. Mogoče se vse premalo čud iz vsebin v učbenikih, ki te pojme obravnavajo, da gre pri geografiji predvsem za razširjenost rastja in živalstva v določenih geografskih enotah. Ta problem je posebno prisoten pri spoznavanju narave in družbe in spoznavanju družbe. Za pridobivanje teh pojmov so izredno pomembni organizirano terensko delo, filmi ter slike in karte, ki se medsebojno dopolnjujejo. Naravnogeografske pojme učenci osvajajo pri spoznavanju narave in družbe pri učnih enotah, ki vključujejo domače okolje in je veliko možnosti za neposredno opazovanje. Pri spoznavanju družbe in pri geografiji v 6., 7. in 8. razredu se vsi naravnogeografski pojmi kot nujne komponente geografskega okolja obravnavajo v določenih regijah z didaktičnimi pripomočki. ' Pri vseh pojmih je poudarek na medsebojni odvisnosti od osnovnih elementov. S spreminjanjem enega elementa nastaja sprememba celega pojma in s tem tudi njegove vloge v naravnem okolju. Študij, ki bi pokazale, kdaj je najprimernejša starost za osvajanje naravno-geografskih pojmov, ni veliko. Graves (1975) navaja, da je značilno stalno naraščanje v razumevanju določenih pojmov iz fizične geografije od osmega do petnajstega leta. Vendar ugotavlja, da je nemogoče na podlagi podatkov, ki jih je imel na razpolago, predlagati, katera je najprimernejša starost za oblikovanje pojmov iz fizične geografije. Tudi pri sestavljanju naših učnih načrtov je nenehno vprašanje, kdaj vključiti pojme iz splošne, fizične geografije, ki se ne vežejo na določeno regijo. Ne glede na to, da smo v SR Sloveniji pomaknili čas osvajanja izbranih splošnogeografskih tem v 6. razred, za razliko od drugih republik, ki obravnavajo to tematiko že v 5. razredu, učitelji ugotavljajo, da je to zaradi obilice novih zahtevnih pojmov, katerih osvajanje povzroča učencem velike težave, najbolj zahtevna vsebina. 7 Literatura 1. Jovičič Živadin: Metodika nastave geografije, Naučna knjiga, Beograd 1971 2. Dorn Wolfgang, John Walter: Formiranje predodžbi i pojmova u nastavi geografije (prevod), Školska knjiga, Zagreb 1973 3. Leksikon Cankarjeve založbe: Geografija, CZ, Ljubljana 1977 ' i 4. Učbeniki za Spoznavanje narave in družbe, Spoznavanje družbe in zemljepisa v osnovnih šolah Slovenije 8 UDI< 91:371.12:371.3:(075.5) = 863 UDC 91:371.12:371.3:(075.5) = 20 UČITELJEVA PRIPRAVA NA POUK Slavko Brinovec 1. Pomen pripravljanja na pouk Vsaka človekova dejavnost ima svoj cilj. Če hočemo le cilje doseči, jih moramo načrtovati. Pouk geografije ima svoje cilje in naloge, zato moramo realizacijo teh ciljev in nalog tudi planirati. Programiranje vzgojnoizobra-ževalnega dela predstavlja osnovo za uspešno realizacijo nalog. Programiranje pomeni postaviti didaktično osnovo učnega procesa in storiti vse, kar je neobhodno potrebno, da ta proces teče sistematično in organizirano, izhajajoč iz načel pravilnosti in zakonitosti, ki jih ima geografija v svojem obsegu dela. Pouk je zapletena družbena dejavnost pri vzgoji in izobraževanju mladega človeka v času njegove rasti. Uspeh tega dela je v mnogočem odvisen od načina in kakovosti učiteljevega pripravljanja na pouk. Pripravljanje na pouk geografije je permanenten proces, ki ga izvajamo hkrati z clelom v razredu in je v bistvu njegov sestavni del. Učitelj se prične pripravljati na pouk že takrat, ko se usmeri v študij geografije. Ko nastopi službo, s pripravami nadaljuje, vključuje vanje novosti na področju stroke. Tako pripravljanje traja loliko časa, dokler učitelj dela v svojem poklicu (1-182). Zaradi izjemnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo morajo biti priprave stalna skrb strokovnih organov šole in vsakega učitelja posebej (2-178). Pripravljanje na pouk za prihodnje leto sega v počitnice. Takrat učitelj pripravi načrt za letno pripravo, ki je osnova za pripravljanje na posamezne tematske sklope. Iz tega izhaja pripravljanje na posamezno učno uro. Med poletnimi počitnicami učitelj temeljito prouči vse sestavine načrtovanja, s katerimi bo poskušal doseči najboljše rezultate pri vzgojnoizobraževalnem delu. Učitelji z dolgoletnimi izkušnjami in solidnim strokovnim znanjem ne potrebujejo temeljnega strokovnega in metodičnega pripravljanja. Zadosti je, da sledijo razvoju stroke in novostim na področju strokovnega dela. Mladi učitelji pa morajo poleg tega stalno in resno proučevati strokovno znanje, spremljati odgovarjajoče vsebine v literaturi in širiti splošno obzorje. Brez X v» mag. geog., Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, 64000 Kranj, Koroška cesta 13, glej izvleček na koncu Obzornika 9 načrtovanja pouka bi bilo učileljevo delo in delo učencev manj uspešno, manj učinkovito in težje (3-75). Za dobro učileljevo delo v didaktični literaturi in praksi poznamo tri vrste pripravljanja. Letno pripravljanje - v njem učitelj opredeli temeljne vsebine, ki jih bo obravnaval med šolskim letom. Priprava na posamezno učno temo obsega tisti del učnega kompleksa, ki ga učitelj podrobno razdeli na več učnih enot. Tretji, najpomembnejši del, pa je priprava na posamezno učno uro. Gre za pripravo na tiste vsebine, ki jih "učitelj obdela v eni učni uri (4-17). 2. Letno pripravljanje Pripravljanje na pouk je širok pojem, ki vsebuje več elementov: od spoznavanja učnega načrta, strokovne in metodične literature ter poljudno znanstvene literature za učence do poznavanja učil, s katerimi razpolaga šola, in okolja, v katerem je šola. V okviru splošnega pripravljanja učitelja zavzema vidno mesto študij učnega načrta. To je temeljni dokument, ki ga sprejme organ, ki je zadolžen za sistem izobraževanja. V njem so temeljne vsebine za posamezno predmetno področje. Učni načrt vsebuje štiri dele. Najprej so našteti smotri, zaradi katerih je geografija vključena v program posamezne šole. Temeljni smotri, ki jih zasledujemo pri pouku geografije, so, da učenci spoznajo vlogo geografskih dejavnikov v naravnih in družbenogeografskih pojavih in procesih, da razvijajo uporabo virov in proučevalnih geografskih metod, razvijajo sposobnost za samostojno delo, spoznajo nujnost načruiega gospodarjenja z naravnimi viri in okoljem, spoznajo značilnosti sveta in njegove probleme ter iščejo načine za njihovo reševanje. Ugotovijo in vrednotijo sodelovanje posameznih držav ter spoznajo vlogo in položaj Jugoslavije v svetu. Drugi del učnega načrta geografije opredeljuje vsebine vzgojnoizobraževalne-ga dela. Te vsebine so drugačne za osnovne in drugačne za srednje šole. V osnovni šoli se geografija pojavi v šestem razredu s proučevanjem obče-geografskih pojmov in Evrope, v sedmem razredu s proučevanjem ostalih kontinentov in v osmem razredu Jugoslavije. V srednji šoli pa se geografija pojavi najprej kot splošnoizobraževalni predmet v vseli programih izobraževanja. Temeljna vsebina je obča geografija in nekatere temeljne vsebinske vloge in položaj Jugoslavije. V nekaterih drugih bolj zahtevnih programih se geografija pojavi kot strokovni predmet. V drugem tematskem sklopu je opredeljena vloga držav v razvoju in razvitih držav, v tretjem tematskem sklopu je proučevanje domače regije in Slovenije, v četrtem pa Jugoslavije. Učne vsebine ue v vzgojno-izobraževalnih programih razlikujejo in so v različnem obsegu z različno zahtevnostjo. V tretjem delu učnega načrta so navodila, kako naj učitelj obravnava določene vsebine, da bo dosegel smotre, s katerimi so bile posamezne vsebine 10 vključene v vzgojnoizobraževalni program. Za osnovno šolo navodila zahtevajo od učitelja obravnavo vsebin predvsem na informativni ravni; medtem ko za srednjo šolo učitelj te vsebine razloži na višji spoznavni ravni. Vlogo posameznih naravno in družbenogeografskih dejavnikov ne samo opredeljuje, ampak jih tudi vrednoti. Na ta način naj bi učenci razvili celostno geografsko mišljenje. V tem je tudi velika razlika med obravnavo geografije v osnovni in srednji šoli. V srednji šoli naj geografija omogoča razumevanje sodobnih geografskih procesov. Na spoznavanju vseh teh procesov je grajena vsa družbena geografija od prebivalstva do razumevanja potrošnje. Geografija ima tudi svojo vzgojnq funkcijo. Pouk naj bo problemski, kar pomeni, da je naloga učitelja, da posamezna tematska"jedra postavlja v obliki problemov, ki jih učenci poskušajo reševati. Velik poudarek je tudi na samostojnem delu učencev. Zato so v osnovno šolo uvedeni delovni listi, v srednjo šolo pa delovni zvezki. Omogočajo naj samostojnejše in aktivnejše delo učencev. Veliko vlogo imajo nekatere druge oblike poglabljanja znanja, predvsem ekskurzija, terensko delo in še mnoge dejavnosti, ki se uveljavljajo ob pouku geografije. Da bi lahko realizirali učni načrt, mora učitelj spoznati in pripraviti izbor strokovne literature in virov. To dela zaradi lastnega izpopolnjevanja in aktualizacije učnih vsebin. Ko spoznava literaturo, se sam odloči, kaj od tega je namenjeno njemu, kaj pa učencem, kaj bodo učenci sami spoznali, iz česa bodo črpali še dodatna spoznanja. To je zlasti pomembno za tiste učence, ki imajo poseben interes za geografijo. Izbor literature opravi učitelj v obliki izpisa najpomembnejših in najaktualnejših vsebin za posamezno učno uro. Nato preveri, kaj ima na razpolago v šolski strokovni in dijaški knjižnici. Če je potrebno, da pobudo za nakup geografske literature, ki jo bo v novem šolskem letu še posebej potreboval. Iz lega izvirajo tudi prizadevanja, da bi se vsi učitelji včlanili v zvezo geografskih društev Slovenije in se hkrati naročili tudi na Geografski vestnik in Geografski obzornik. Tako bi bili lahko na tekočem z novostmi v geografiji in na področju metodike in didaktike njenega pouka. Učitelj se mora temeljito seznaniti z učbenikom in celotnim didaktičnim kompletom. Na ta način vidi, kje so v posameznih vsebinah težji deli, kje bo potreboval dodatne vsebine, kako bo uporabljal učbenik ter kakšne aktivnosti bodo z njim v zvezi. Večina geografskih učbenikov je koncipirana kot delovni učbenik. V njih je vsebina opredeljena na več načinov. Poseben tisk imajo temeljne vsebine. S posebnimi znaki so opredeljene informativne vsebine. Posebej so označene tiste vsebine, ki so namenjene učencem, ki imajo interes za geografijo. Večina učbenikov uvaja učence v delovne naloge z atlasom in karto. Zahtevajo tudi, da učenci zbirajo podatke ali opravijo določene analize. Za vse to delo učitelj potrebuje ustrezno izobraževalno tehnologijo. Prva skrb mu je pripraviti učilnico tako, da bo lahko uporabljal v njej vsa učna 11 sredstva, ki jih ima na razpolago. Pozanimati se mora, ali so v razredu tiste stenske karte, ki jih bo pri pouku geografije potreboval. Pregledati mora, ali je med učenci zadostno število adasov. Prekontrolirati mora, ali ima učna sredstva od diaprojektorja, grafoskopa do televizije. Če teh sredstev ni, je njegova dolžnost, da zaprosi organe šole, da mu pomagajo pri opremljanju učilnice. Hkrati mora pregledati vsa učila, ki so na razpolago v geografskem kabinetu. Videti mora diapozitive, seznaniti se mora z vsebino posameznih posnetkov. Pregledati mora prosojnice, proučiti način njihove uporabe. Spoznati mora dialeko, videoteko in napraviti seznam kart, ki jih bo pri svojem delu potreboval. Za nekatere programe so vsi ti elementi že sestavni del didaktičnega kompleta. Tega ni potrebno pregledovati posebej. Podrobna seznanitev z vsemi učnimi sredstvi in učili služi kot program nabav in nakupov novih učnih sredstev in učil. Sistematično nakupovanje didaktičnega materiala mu omogoča, da bo v nekaj letih opremil geografsko učilnico tako, da bo laže dosegel smotre, ki jih postavlja učni načrt za pouk ge ografije. Izdelavo učnega načrta začnemo z določitvijo ur za posamezne vsebine. N aj-prej določimo število ur za posamezne tematske sklope. Na tej osnovi razvrstimo učne teme v logične enote. Za učno temo določimo število ur, hkrati pa za vse tudi posamezne vire znanja. Večina šol je vpeljala za izdelavo letnega učnega načrta obrazec. V njem so poleg zaporedne številke učne ure opredeljene učne teme in učne enote. Za vsako učno enoto opredelimo temeljne učne srriotre, določimo učilo in opredelimo pojme. V zadnji prostor pišemo opombe, kako smo posamezne učne enote realizirali. Na tej osnovi lahko za prihodnje šolsko leto pripravimo letni delovni načrt. Časovna razporeditev učne snovi Program ......................................Razred Predmet......................................Izdelal Učbeniki .................. Mesec Ura Učni kompleks in tema Učna enota Učni smotri Učila Pojmi Opombe Pedagoški svetovalci pripravijo vzorec za časovno opredelitev učne snovi. Ti 12 vzorci ne morejo veljati za letni delovni načrt učiteljevega dela, ker ne upoštevajo posebnosti tistih, katerim so namenjeni. Taki načrti ne upoštevajo predznanja različnih profilov učencev, ki se bodo po tem načrtu vzgajali in izobraževali, ne njihovih različnih izkušenj in posebnosti. Centralni vzorec časovne razporeditve je lahko samo izhodišče, na podlagi katerega izdela učitelj na začetku šolskega leta svoj letni delovni načrt. V letnem delovnem načrtu učilfelj posveča posebno pozornost času, ki je potreben za uvajanje in pripravljanje učencev, času za uvajanje novih učnih vsebin in predvidi čas za urjenje in preverjanje. Tako naj bi se izognil kampanjskemu preverjanju ob koncu redovalnega obdobja. Raziskave kažejo, da na začetku šolskega leta ali novega ocenjevalnega obdobja prevladujejo učne ure z obravnavo novih vsebin, na koncu redovalnega obdobja pa ure spraševanja in preverjanja. Tak sistem bi morali odpraviti, zavedajoč se, da bi morali približno 10% vseh ur uporabiti za uvajanje, 40% na osvajanje novih vsebin, 34% na urjenje, 10% na ponavljanje in 6% na preverjanje. Čas za posamezne učne etape je predviden le približno. Uskladiti ga je potrebno s potrebami učenja, vendar ne tako, da posamezne etape zanemarimo. Pri izdelavi leUiega načrta moramo doseči večje sodelovanje učiteljev geografije, da bi učni načrt uskladili. Hkrati pa se je potrebno povezati z ostalimi predmetnimi področji, da odpravimo dnevno šolsko preobremenjenost učencev. Na mnogih šolah se učitelji skupaj pripravljajo na šolsko leto. Taka praksa je koristna le, če so ustrezno strokovno vodeni in organizirani. Učna praksa zelo redko zajema vse temeljne stopnje v eno učno uro. Zaporedje strukturnih komponent se od ure do ure spreminja, da se izognemo monotonosti. Strukturo učne ure narekuje tudi uporaba didaktičnih oblik. V sistemu neposrednega poučevanja zajamemo več komponent kot pri samostojnem delu učencev. Število, zaporedje, trajanje in medsebojno usklajevanje didaktičnih komponent kaže grafikon (po Tomičevi): Uvajanje Osvajanje učne vsebine Urjenje Ponavljanje Ponavljanje Osvajanje učne vsebine Ponavljanje in urjenje Uvajanje Osvajanje učne vsebine Ponavljanje Preverjanje Uvajanje Preverjanje in ocenjevanje Uvajanje Samostojno delo učencev Preverjanje samostojnega dela 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100% Letne delovne načrte je potrebno predstaviti tudi učencem, da jih pri le rinemo k delu. Učenci bi lahko sodelovali s predlogi o kraju pouka. Predlagajo lahko, kaj bodo pripravili kot seminarsko nalogo, ali kaj bo s skupinskimi projekti. Na ta način učence motiviramo za delo in dosežemo večji interes za njihovo soudeležbo pri izobraževanju. 3. Tematska priprava Časovna razporeditev učne Snovi je osnova za pripravo na pouk med šolskim letom. V letnem delovnem načrtu ni nujno, da so posamezne učne teme razčlenjene na učne enote. To delo lahko opravi učitelj med šolskim letom neposredno pred tem, ko jih obravnava z učenci. Pri tem mora biti učitelju jasno, katere vzgojne in izobraževalne naloge izvirajo iz učno teme. Zato je ob vsaki učni temi treba določiti globalne ali tematske smotre, ki opredeljujejo vsebino učne teme. Ni pa nujno, da učitelj te smotre določi tako podrobno, da bi jih lahko imenovali operativne. Iz teh smotrov bodo v vsaki učni enoti izpeljani konkretni smotri. Od vsega začetka mora biti učitelju jasno, kaj hoče doseči s poukom, na kaj bo potrebno paziti in Čemu se bo izogibal. Tematska priprava je podrobnejša in natančnejša od letne. Zaradi liitrega razvoja znanosti je potrebno vnašati v učne vsebine nove elemente, popravljati zastarele podatke, konkretizirati vsebine učne ure z novimi primeri. Ne gre za to, da bi k starim vsebinam dodajali nova spoznanja, temveč da bi nove vsebine nadomeščale stare, ki niso več aktualne. Pri tematskem pripravljanju mora učitelj mislili tudi na učence, zlasti na individualizaci-jo pouka, pripraviti mora naloge za učence s posebnimi interesi, ki hočejo poglobiti učne vsebine. Ob tako razčlenjenih vsebinah učitelj predvidi oblike in metode dela ter opredeli delež med posameznimi učnimi oblikami. Načrtovanje tega dela pa narekuje učna vsebina. Določiti je potrebno tudi čas za preverjanje uspešnosti dela. Ob obsežnejših učnih temah je potrebno navesti tudi vire in uporabo izobraževalnih sredstev. Ob tem delu učitelj načrtuje ekskurzije, oblike terenskega dela in različne dejavnosti učencev. (Se nadaljuje) 14 iz pedagoške prakse UD K 911.2:551.581 + 581.9/47+57/ = 863 UDC 911.2:551.581 + 581.9/47+57/= 20 SOVJETSKA ZVEZAN - PODNEBJE, RASTJE, RASTLINSKI PASOVI - Podrobna učna priprava v * Stanislava Borov sak Za skupinski pouk z diferenciranimi nalogami sem se odločila, da bi dosegla večjo aktivnost učencev. Učenci imajo radi dobro organizirano in dinamično delo, radi pa se tudi uveljavljajo, kar jim je s takim načinom dela omogočeno. Uporaba grafoskopskih prosojnic, listanje po učbeniku in dodatni literaturi, prospektih in člankih, ki so jih prinesli učenci v šolo, pisanje in risanje na tablo, zaposluje učence. Tema "Podnebje in rastje SZ" se mi je zdela za izbrano obliko dela primerna, ker so učenci že v 6. razredu pri temi "Podnebni in rastlinski pasovi" pridobili osnovno znanje in pri pridobivanju novega znanja niso imeli težav. Učna ui"a jo bila uspešna, smotre je večina učencev osvojila. Naloge so uspešno rešili in rezultate izvirno prikazali ostalim skupinam. Npr. 1. naloga - učenci skupine so zahtevali, da vsi učenci odprejo učbenik (str. 14) in razložijo klimograme. Podrobna učna priprava Predmet: Zemljepis Razred: 7 Učna tema: Sovjetska zveza Učna enota: Podnebje, rastje - rastlinski pasovi Vzgojnoizobraževalni smotri: - s pomočjo zemljevida določijo, v kateri podnebni pas spada največji del SZ; - z branjem klimogramov ugotovijo temperature in količino padavin v posameznih območjih SZ ter sklepajo o tipih podnebja; - na tematski karti določijo obsežnost rastlinskih pasov in sklepajo o njihovi gospodarski izrabi. Učne metode: razlaga, razgovor, demonstracija, delo s tekstom, metoda grafičnih izdelkov Učne oblike: skupinska K V v pru, geog., Osnovna sola Anton Aškerc, 63320 Titovo Velenje, Jenkova 2, glej izvleček na koncu Obzornika 15 Učila in učni pripomočki: grafoskopske prosojnice (GE 11, A lmquist Wiksell, Švedska) Sovjetska zveza zemljevid A zije , učbenik Zemljepis 7.razred, atlas Viri: 1. Geografija - sodobna ilustrirana enciklopedija 2. Zemljepis 7. razred (Kranjec, Oblak, Zgonik) . Potek dela I. Gržfoskopska prosojnica': "Zimska in ppletna povprečna temperatura SZ" (prosojnico sem izdelala sama s pomočjo (l). Učenci iz skice na prosojnici razberejo poletne in zimske temperature v posameznih naravnozemljepisnih enotah SZ. Sledi napoved smotrov in navodila za delo po skupinah. Naloge so diferencirane, učenci jih rešujejo ustno, pripravijo se za poročanje in naredijo predlog za miselni vzorec. Vsaka skupina reši le eno nalogo, rešujejo jo 15 minut. II. Podnebje, rastje - rastlinski pasovi: delo po skupinah 1. Podnebje v SZ "A" - S pomočjo U str. 14, 15 in A str. 152 ugotovite, v katerem podnebnem pasu leži največji del SZ. - S pomočjo skice in klimogramov v U našlejte in opišite podnebne lipe v SZ. - Razložite klimograme in poiščite te kraje na zemljevidu. 2. Rastlinski pasovi v SZ "A " - S pomočjo priložene grafoskopske prosojnice in U str. 15,16, 17 ugotovile, kateri rastlinski pasovi se razprostirajo v posameznih podnebnih območjih SZ. - Poiščite jih na tematski karti A str. 153 in na zemljevidu Azije. 3. Tundra "C" 'i■ t ■ v ,{>' S pomočjo U str. 15 in priloženega slikovnega materiala opišite tundro. Pokažite na zemljevidu, kje se razprostira (poglejte v tematsko karto A), 4. Tajga S pomočjo U str. 16, 17 in slikovne prosojnice opišite tajgo. Pokažite na zemljevidu, kje se razprostira. Označite gospodarski pomen tajge za SZ. "B" 5. Stepe S pomočjo U str. 17, 18 ter slikovne prosojnice opišite stepe. 16 Zakaj je la rastlinski pas za kmetijstvo GZ pomemben? Pokažite na zemljevidu, kje ne stepe razprostirajo. 6. Pustinje "D" - S pomočjo U str. 18 in slikovne prosojnice ugotovite, kje se razprostirajo puščave in polpuščave. - Kako se imenujejo puščavo južno od Aralskega jezera? - Kje so namakalna področja? - Zakaj so gospodarskp pomembna?_ 7. Sublropski pas "U" - S pomočjo U str. 18 in slikovne prosojnice ugotovite, kje se razprostira sublropski pas. - Katere rastline uspevajo v tem pasu? - Poiščite to področje na zemljevidu. A - težka U - srednje težka C - lažja naloga III. Poročila skupin Poročajo vsi učenci, pri tem projicirajo prosojnice in oblikujejo miselni vzorec. Poročila dopolnijo s teksti in slikovnim materialom. IV. Zaključek Ob fotografijah v učbeniku preverim pridobljene smotre. 17 UDK 911.2:551.58:371.333 = 863 UDC 911.2:551.58:371.333 = 20 PLANETARNO KROŽENJE ZRAKA - Podrobna učna priprava K Marjan Veber Na seminarju o uporabi videorekorderja v tfčilnici smo se pogovarjali tudi o tem, da bi posneli uro geografije. Ta ura naj bi bila čim bolj opdmalna, dobro pripravljena in izvedena, z uporabo avdiovizualnih sredstev itd. V dogovoru s svetovalcem za geografijo prof. Godnovom sva se odločila za temo o planetarnem kroženju zraka. Tema je namreč takšna, da omogoča uporabo videorekorderja, grafoskopa, zahteva pa tudi veliko angažiranost učencev. Uro smo posneli z dvema kamerama, in sicer tako, da je ena kamera spremljala delo oz. aktivnosti učencev, druga pa učitelja. Ob tej priliki se mag. Brinovcu in prof. Klavori iskreno zahvaljujem. Ura sama je potekala brez večjih problemov, rezultat pa je videokaseta, ki jo lahko naročite pri prof. Godnovu na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Veseli bomo tudi vaših pripomb o uri sami, saj bomo le tako izboljšali kvalitetno raven pouka geografije. Učna priprava Program: Naravoslovno-ma te matični, pedagoški, Razred: 1. letnik računalniški Predmet: Geografija Učna enota: Podnebje Učna tema: Planetarno kroženje zraka Operativni vzgojnoizobraževalni smotri: - učenci poznajo premike zračnih mas in vzroke za njih; učenci spoznajo nove pojme, ki so našteti spodaj; učenci pobarvajo in tako spoznajo področja z visokim in nizkim pritiskom; učenci znajo razložiti vremensko karto. Učne oblike: frontalna Učne metode: razlaga, dialog, demonstracija X v dipl. geog., Srednja sola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, 64000 Kranj, Koroška cesta 13, glej izvleček na koncu Obzornika 18 TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA topel zrak hladen zrak V visok zračni pritisk N nizek zračni pritisk \l JV, SV smeri vetrov T območje toplega zraka C področje ciklonov A področje anticiklonov H območje hladnega zraka 19 Učna sredstva in učila: Učbenik Geografija - str. 30-31, delovni zvezek str. 17-19, karta sveta, televizor, videorekorder, grafoskop, atlas-Str. 146-147. Novi pojmi: pasat, zah. vetrovi, polarni vzhodnik, polarna fronta, ciklon, anticiklon, topla fronta, hladna fronta Potek dela Delo učitelja 1. Uvodna motivacija: Vremensko poročilo na videokaseti. Katere klimatske elemente ste opazili? Nekatere smo že spoznali, ostale pa bomo v okviru teme o kroženju zraka. 2. Podajanje nove snovi: - dogajanje ob ekvatorju (segrevanje zraka, dvigovanje zraka — nizek zračni pritisk), razlaga višinskih vetrov - dogajanje ob povratnikih (spuščanje zraka, suh zrak -t visok zračni pritisk)^ razlaga pasatov - dogajanje na 60 (dotok toplega zraka s povratnika in mrzlega zraka s pola — nastanek polarne, tople in hladne fronte) -cikloni (Islandski, Atlantski) -anticikloni (Azorski, Sibirski) - delovni zvezek 3. Zaključek ure: Na grafoskopu pogledamo tri prosoj-nice, ki prikazujejo vremenske karte za tri zaporedne dneve. Opombe k učni uri: Tabelska slika: glej prilogo Aktivnosti učencev f Poslušajo vremensko poročilo in povedo, katere klimatske elemente so zasledili. Narišejo zemeljsko kroglo in vrišejo ekvator, oba povratnika in oba tečajnika ter pola. Učenci rišyjo oz. vrisujojo potek zračnih mas v zvezek. Poiščejo ciklone na karti v atlasu. Poiščejo anticiklone na karti v atlasu. Učenci pobarvajo področja visokega in nizkega zračnega pritiska. Učenci poskušajo razložiti vremensko situacijo in dogajanje v preteklih dneh. 20 geografska proučevanja in regionalno geografska problematika UDK 911.63:33 (497.1) = 863 UDC 911.63:33 (497.1) = 20 NEKATERI EKONOMSKO-GEOGRAFSKI PROBLEMI V JUGOSLAVIJI Mirko Pak I. Jugoslavija sodi med srednje razvile države na svelu, po številnih pokazateljih pa je pri dnu evropske razvojne lestvice. Leta 1984 je dosegla 2120 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca, toliko kot Poljska in Madžarska, naši razviti sosedi Italija pa 6400 in Avstrija 9100 dolarjev. Ob povprečni 5,3% letni rasd v obdobju 1947-84 je bil družbeni proizvod 7,2 krat večji, fizični obseg industrijske proizvodnje se je povečal za 7,9 krat, medlem ko je kmetijstvo z 2,6% letno rastjo zaostajalo. Posledica lega je bil povečan delež v industriji ustvarjenega družbenega proizvoda od 18,2% na 42,1% in zmanjšanje v kmetijstvu ustvarjenega družbenega proizvoda od 38,9% na 15,3%. Obseg industrijske proizvodnje je v Jugoslaviji naraščal hitreje kot v drugih evropskih državah, kar pa ne velja za samo strukturo, tehnološko opremljenost in modernizacijo, organizacijo in produktivnost industrije ter delovno storilnost v njej. Relativni razvoj kmetijstva pa je bil podoben večini drugih evropskih držav, kjer se je sicer razvijalo pod drugačnimi družbenimi in ekonomskimi pogoji. Hiter povojni gospodarski napredek, ki se je zaustavil leta 1979, torej šele šest let po izbruhu naftne krize, je v zadnjih tridesetih letih med drugim povečal proizvodnjo električne energije za 20 krat in proizvodnjo jekla za več kot 5 krat. Še v obdobju 1976-80 je družbeni proizvod rastel po letni stopnji 5,6%. Številne prednosti našega geopolitičnega in prometnega položaja, naravnega okolja in naravnih bogastev ter družbenih elementov in tudi naših razvojnih usmeritev niso bile smotrno izkoriščene. Poleg ostalega smo z mnogimi nerazumnimi posegi onemogočili hitrejši gospodarski razvoj in pospešili neugodne gospodarske in na tem sloneče regionalne procese, s tem pa hkrati nadvse močno razvojno polarizacijo. dr. geog., izredni prof., Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 21 Ob ekonomskem zastoju po letu 1979 govorimo zato o sistemskih vzrokih krize. Med drugim je realni osebni doliodek porastel za 2,7% letno, produktivnost dela pa le za 2,4%. Realno so se investicije zmanjšale za 10% letno, spremenila pa se je tudi njihova struktura, saj je prehajala iz gospodarske v negospodarsko. Sredstva iz gospodarske v negospodarsko sfero ali potrošnja so se pretakala s ltitro rastjo družbene infrastrukture (stanovanjska gradnja, šolstvo, zdravstvo, kultura itd.). 40% investicij je imelo podlago v tujem kapitalu, to pa so bila tuja posojila, katerih del je šel tudi v negospodarske namene ali ni dal končnih rezultatov. Takšni primeri so propadle investicije po vsej Jugoslaviji (rafinerija nafte v Lendavi, kemična industrija v Ti love in Velenju, Obrovac, Feni, Ferotfikel in številni drugi primeri) ali nedokončani, oziroma sila počasi uresničujoči projekti v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, energetiki in drugod (liidroinelioracijski sistem Ibar-Lepenac itd.). S tovrstnimi investicijami se je gospodarstvo znašlo pred novimi problemi. Letna rasi družbenega proizvoda se je tako v obdobju 1981-85 gibala po stopnji 0,6%. Industrijska proizvodnja je rasla lcuio za 2,7%, kmetijstvo pa le za 0,2%. Sistemski vzroki krize so pripeljali do številnih gospodarskih težav, kot na primer rlczorganizirana decentralizacija našega železniškega gospodarstva, zaradi česar je za prevoz prem oga iz Banovičev do Beograda potrebna menjava štirih lokomotiv. Naša največja reka Sava leče po Sloveniji, Hrvatski, Bosni, Srbiji in Vojvodini, pa zato še po skoraj celem letu niso uspeli uresničiti sklepa o preprečevanju njetiega onesnaževanja (Djurič, 1987). Najnovejša gospodarska gibanja vplivajo na poglabljanje regionalnih razlik, kar vpliva na neugodne gospodarske in prostorske procese. K zmanjšanju razlik med našimi republikami in pokrajinama naj bi pripomogel 1965 ustanovljen fond za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih republik in SAI' Kosova, v katerega se v osnovi steka 1,8% družbenega proizvoda preostalih republik in SAP Vojvodine (50% z združevanjem dela in sredstev organizacij združenega dela in 50% z obveznim posojilom gospodarskih organizacij). Na ta način so bila v dvajsetih letih razdeljena naslednja sredstva (v milijon din leta 1984) (Djurič, 1988): 1966-70 1970-75 1975-80 1980-84 abs. % abs. % abs. % abs. % BiH 72,6 30,7 103,6 32,4 144,6 30,5 91,0 27,9 Črna gora 31,0 13,1 36,4 11,4 51,2 10,8 30,2 9,2 Makedonija 61,9 26,2 73,2 22,9 102,4 21,6 65,7 20,1 Kosovo 70,9 30,0 106,4 33,3 175,9 37,1 139,7 42,8 236,4 319,6 474,1 326,6 Gospodarski in regionalni razvoj v navedenih štirih republikah pa je kljub temu močno nazadoval, tem štirim se približujejo tudi nekatere druge, ki že razpravljajo o stopnji lastne (ne)razvitosti. To je vidno tudi iz gibanja 22 ■trirodni prirastek 1982 Parodni dohodek na preb. 1984 "jelež narodnega doh. iz ind. 19R4 Delež narodnega doh. iz kcet. 1984 Promet trg. na drobno na preb. 1985 S7RJ - loo v» v. \ V u \ tr \ f \ # V, \ f \ # V y / \ i-*1 A • J "N. v \ / A— \ J» \ _______ \ 1 ------S \ -1*v---- j"'1 v \ \ 1 *• • / * # • / • \ V / / Vi / % j ^ / A, V Bi F Čg Krv. Mak. Slov." Srb.ož. Voj. KeV»teri kazelci eko ionske razvitosti po republikah in pokrajinah "73J. Kos 23 7,7 % 373J % asi IG 12-16 7,3-12 ot16 SFRJ 4,1-7,7 o,!-* Beg. nad o,42 o,3*-o,41 ot26-o,33 o,17-o,25 o,lo-616 0-0,o9 Kilj.din/ preb. BiH Čs Hrv. Kak. SI» Srb. To. Ko. BiH Č5 Er. Kak. SI. Sr. Vo. Kos. SHP.J Občine po naravnem prirastku prebivalstva Občine po narodnem dohodku na prebivalca 198? 1934 T- CM družbenega proizvoda na prebivalca ler njegovega deleža po republikah in pokrajinah (Djurič, 1988). Ustvarjeni družbeni proizvod na preb. (SFRJ = 100) Delež ustvarjenega družbenega proizvoda v % 1950_ 1984 1955 1986 Srbija ožja Črna gora Makedonija Kosovo Slovenija Hrvatska Vojvodina BiH 170,0 189,9 ■1,10,8 124,8 86.6 129,« 102,0 95,0 85.7 72,7 70,9 74,9 68,6 66,1 44,2 31,0 15,28 18,23 28,04 24,13 9,37 10,52 23,93 23,57 14,13 13,77 1,92 1,92 5,29 5,78 2,04 2,27 100,0 100,0 Takšen gospodarski razvoj povečuje tudi razvojne razlike med posameznimi območji znotraj republik, še zlasti zaostajajo že doslej najslabše razvita območja. Tudi iskanje njihovih razvojnih nosilcev je večinoma slabo uspešno in marsikdaj vodi le k nadaljnjemu slabšanju ekonomskega stanja. Praviloma najdemo v vseh zadnjih ledh iste občine na dnu razvojnih lestvic in isto velja tudi za takšna širša območja. Posledica tega je intenzivno preseljevanje prebivalstva proti območjem zaposlitve. Hribovskim in obmejnim območjem (o teh so geografi večkrat razpravljali in so prispevki objavljeni v Zborniku radova sa naučnog simpoziju-ma Geografski problemi pograničnih regija naše zemlje v Vranju 1987) so se v neugodnih razvojnih gibanjih pridružila tudi marsikatera druga območja in celo središča, še zlasd v naših manj razvitih republikah, ki so bila v preteklosd celo nosilci regionalnega razvoja. Mednje sodijo v prvi vrsti prometno odmaknjena, po vojni vznikla predvsem monostruklurna industrijska središča ali območja (Bihač, Travnik, Plevlja, Ivangrad in druga). 25 to -J Milj.din /p rab. BiH ČG 51. Sr. Voj. Ko. S?HJ Občine po deleij narodneea dohodka iz kmetijstva 193^ BiH Čc Er. Kak. SI. Sr. Voj. Ko. S?R." Občine po deleiu narodnega dohodka iz industrije 198«- II. Naš prikaz regionalnih razvojnih razlik sloni na petih izmed številnih bolj ali manj objektivnih kazalcev, ki sodijo med najmanj odvisne od regionalnih posebnosti. To so naravni prirastek prebivalstva 1. 1982, narodni dohodek na prebivalca leta 1984, delež v industrij^in delež v krnpiijitvu ustvarjenega narodnega dohodka leta tTTPfter vrednost prometa v trgovini na dr opno na prebivalca leta 1985. Med temi pokazatelji obstajajo pozitivne in negativne korelacije. Zlasti močno pozitivna korelacija je med ustvarjenim narodnim dohodkom in vrednostjq nrometa v trgovini na drobno, največja negativna pa je med tema dvema Kazalcema in mpd prirodnim prirastkom prebivalstva (Diagram 1). Največje pa so razlike med republikami in pokrajinama pri naravnem prirastku, ko je koeficient (odnos med povprečjem za SR ali SAP in SKRJ) za Kosovo kar 336, za Makedonijo 175, za Črno goro 152 in za Bili 149. Drugekstrem pa predstavljajo Vojvodina s koeficientom 25 ter ožja Srbija s 54 in Slovenija s 62. Ustvarjeni narodni dohodek niha med najvišjim koeficientom 200 v Sloveniji in najnižjim 27 na Kosovu, medtem ko je razlika v koeficientu vrednosti prometa v trgovini na drobno nekoliko manjša (med 190 v Sloveniji in 40 na Kosovu). Najmanjše so razlike pri ustvarjenem narodnem dohodku iz industrije, in sicer med 112 in 86, pri kmetijstvu pa je ta razpon med 178 v Vojvodini in 146 na Kosovu ter 49 v Sloveniji. Absolutni ekstremi in razlike v vrednosti posameznih kazalcev so največje pri najbolj in pri najmanj razvitih republikah in Kosovu. Na splošno velja ugotovitev, da imajo republike z visokim narodnim dohodkom in v trgovini ustvarjenim prometom nizek naravni prirastek prebivalstva in obratno. V manj razvitih republikah in Kosovu dosega promet v trgovini na drobno povsod višje vrednosti kot narodni dohodek in obratno pri bolj razvitih republikah. Izjema je Hrvatska, ki visok promet v trgovini ustvarja s turizmom, medlem ko v Sloveniji višji narodni dohodek kaže na gospodarsko razvitost ali nerazvitost posameznili republik, na ustvarjanje akumulacije in na prelivanje sredstev. Tudi velike razlike v naravnem prirastku prebivalstva kažejo na vzroke razvojnih razlik in na negativne gospodarske trende v manj razvitih republikah in Kosovu z vsemi regionalnimi razvojnimi posledicami. Študije nekaterih nerazvitih obmejnih območij kažejo, da se najvišji naravni prirastek prebivalstva še naprej ohranja in demografska struktura izboljšuje (Selmani, 1987; Daskalovski, 1987; Ivanovič, 1987; Milic, 1987). Minimalne razlike v industrijskem koeficientu in nekoliko večje v kmetijskem pa ne kažejo dejanske vrednosti industrije in industrializacije Jugoslavije, temveč njihovo relativno vrednost v posameznih republikah. To še potrjujejo velike razlike med vrednostjo v industriji ustvarjenega in skupnega narodnega dohodka ter prometa v trgovini na drobno. Tipično negativno podobo kažejo Kosovo, BiH in Makedonija, ki so skupaj s Črno goro še posebej prizadete tudi zaradi svoje odročnosti, ki vpliva na številne druge razvojne dejavnike, npr. na promet, turizem, poslovne dejavnosti, drobno gospodarstvo in drugo. 28 Že omenjene velike regionalne razvojne razlike znotraj republik z njihovo ne razvitostjo naraščajo. Ni visoko samo število nerazvitih občin, ampak so tudi razvojne razlike najgloblje. V sedanji gospodarski situaciji 9e te le Še poglabljajo. Kljub finančni pomoči nerazvitim območjem je še niz drugih negativnih dejavnikov. Podobno kot Kosovo v celoti, se tudi druga manj razvila območja soočajo s pomanjkanjem infrastrukture, ustreznih razvojnih projektov, visokokvalificirane in druge ustrezne delovne sile ter z'vcem tistim, kar bi jim omogočilo finančna sredstva spremeniti v uspešne gospodarske naložbe. Temu se pridružuje še neustrezno razvito omrežje centralnih naselij, ki številna oljmočja puščajo na različni stopnji obrobnosti. Naravni prirastese je leta 1982 gibal od 25,9%>na Kosovu do 1,9%0 v Vojvodini in ig je leta 1986 zmanjšal v SFRJ na 6,3%o, v BiH na 9,4%o, Črni gori na 10,l%o, Hrvatski na l,8%o, Makedoniji na ll,8%o, Sloveniji na 3,5%o, ožji Srbiji na 2,6%o, v Vojvodini na 0,l%o in na Kosovu na 24,6%o, kaže v regionalnem pregledu največje razlike (Diagram 2). Povpreček, ki presega jugoslovanskega, so imele vse občine Kosova, pa tudi 71,5%o občin v BiH ter okrog 60%o občin v Črni gori in Makedoniji. Mnogo višji je bil delež občin s podpovprečnim naravnim prirastkom v ostalih republikah, Hrvatski in Vojvodini okrog 95% ter v Sloveniji in ožji Srbiji okrog 85%. Kar 38% občin v Hrvatski, 29,8% v ožji Srbiji in 39,2% v Vojvodini je bilo celo brez naravnega prirastka. Na diagramu deleža občin po naravnem prirastku prebivalstva je lepo vidna močna polarizacija med štirimi nerazvitimi in ostalimi republikami. Oblikovala so se tri območja z visokim naravni m prirastkom na celotnem Kosovu ter skoraj sklenjeno v BiH in Makedoniji. Druga kategorija občin z negativnim naravnim prirastkom obsega predvsem gorski svet Hrvatske, Karlovško kotlino, skoraj vso Podravino, severni del Bačke in velik del Banata ter bolj ali manj sklenjeno območje v goratem delu vzhodne Srbije. Velik del območij, ki sodijo v obe zgornji kategoriji, še zlasti hribovska območja, so tudi slabo gospodarsko razvita, v Panonskem svetu pa so to pretežno kmetijska območja. Tretja kategorija občin s povprečnim ali podpovprečnim naravnim prirastkom prebivalstva ¡vi obsega predvsem Slovenijo, Srem in ju^fe Bačko, zahodni del Srbije, Istro in Dalmacijo. Slednja območja se močno približujejo regionalnemu modelu gospodarsko najbolj razvitega dela Jugoslavije. Pomen republiških in pokrajinskih meja je v regionalnih razlikah naravnega prirastka prebivalstva nadpovprečno velik kol posledica tradicionalnih razvojnih in številnih drugih dejavnikov. Povprečen narodni dohočiek, ki je leta 1984 za Jugoslavijo znašal 0,15 mil. din na prebivirlee, je preseglo 62,4% občin (Diagram 3). Med te so sodile vse občine v Sloveniji, na Hrvatskem 84,1% občin, v Vojvodini 94,1% in v ožji Srbiji 51,7%. Obratno so bile vse kosovsko občine pod zveznim povpreč-kom, kar 77,3% jih je spadalo celo v najnižji razred z največ 0,08 mil. din narodnega dohodka na prebivalca. Med 20 in 25% takšnih občin je v Bili, Črni gori in Makedoniji. Sklenjen pas občin s podpovprečnim narodnim do- 1831 hodkom se vleče od Karlovške kotline proti vzhodu, vključuje gorsko Hrvatsko, BiH, severno Črno goro, južni del vzhodne gorate Srbije ter velik del vzhodne in zahodne Makedonije (Karta 1). Tudi ta kategorija zajema predvsem gorska, posebno obrobna, kmetijsko manj ali neprimerna, deagrari-zacijska in depopulacijska območja. Zanimivo pa je, da takšne občine, oziroma območja, mejijo celo na mestne občine Zagreba in Beograda. Obsegajo torej območja intenzivne dnevne migracije, ki pa so brez industrije-in brez intenzivne komercialne kmetijske pridelave. Jasno se kaže razvojni trend od bolj ali manj čistili industrijskih občin k tistim s hitrejšim razvojem terciarnih panog. Nadpovprečen narodni dohodek na prebivalca imajo vsa Slovenija in Vojvodina ter večji del Slav6nije, pa še Istra in ozek primorski pas. Republiške in pokrajinske meje so tudi tukaj močne ločnice območij z različno vrednostjo narodii' ga dohodka. ¡Delež industrije v ustvarjenem narodnem dohodku kaže sicer njihovo usmeritev in razvitost, hkrati pa pri gospodarsko manj razvitih občinah nerazvitost ostalih gospodarskih panog. Od tod majhne razlike v strukturi občin v posameznih republikah glede na dokaj visok povpreček 40,6% narodnega dohodka iz industrije v Jugosla'v iji. Ta podátek seveda tudi ne govori o gospodarski vrednosti industrije, i i je zelo raznolika in največkrat prav v nerazvitih območjih slabša. Predvsem izstopajo Slovenija z 80% občin z nadpovprečnim deležem narodne ia dohodka iz industrije. Sledita Makedonija S 55,9% in BiH s 53,2% z najn anj razvitimi drugimi gospodarskimi panogami. V Vojvodini z razvitim k netijstvom ima le 25,5% občin nadpovprečni industrijski narodni dohodek .n v Hrvatski s svojim kmetijstvom in turizmom 32,7%. V Sloveniji je industr ja ustvarjala kar v 29,2% občin nad 60% narodnega dohodka, v Črni gori v 35'o občinah in na Kosovu v 31,8% občinah, povsod pa iz bistveno različnih gospxlarskih izhodišč. V Hrvatski je v 23,9% občin, ožji Srbiji v 25,4%, Vojvodini 28,8% industrija ustvarjala manj kot 20% družbenega proizvoda. Bolj ali m anj sklenjena območja občin z visokim deležem predstavlja vsa Slovenija, o: rednja Bosna, Sandžak, skrajni vzhodni del Srbije in Makedonija. (Kart.'. 2) Delež ustvarjenega narodnega dohodka iz kmetijstva je bil s 77% najvišji v Vojvodini in s 7,5% najmanj i v Sloveniji. Slednja ima tudi edina prevladujoč tlelež 76,9% občin s podpovprečnim dé le že m kmetijskega narodnega doliodka. Ob jugoslovanskem povprečju 15,3% predstavljajo sklenjena območja občin z nadpovprečnim deležem vsa Panonija, Kordun, Banija, vzhodna Bosna, subpanonsko obrobje in M.-';edonija. To so območja z manjšim deležem v industriji ali v drugih gos xlarskih panogali ustvarjenega narodnega dohodka (Karta 3). >3t ustvarjenega pr meta v trgovini na drobno kaže kupno moč prebivalstva. Povečujejo jo pa -e vse druge oblike porabe, še posebej turizem, promai, prekomejno oski jovanje in drugo. Visoka je tudi v velikih središčih z obsednimi vplivnimi ob nočji. Od tod tolikšne razlike od 0,38 mil. din na prebivalca v Sloveniji do 0,08 mil. din na Kosovu. Jugoslovanski povpreček 34 znaša 0,20 mil. din na prebivalca in samo Slovenija ler Hrvalska imata več občin z nadpovprečnim prometom, prva kar 87,8% in druga 54%. Povsod drugod močno prevladujejo občine s podpovprečnim prometom, v Vojvodini jih je 62,8%, drugod še veliko več, na Kosovu celo 100%. Občin z najnižjo vrednostjo do 0,10 mil. din je na Kosovu kar 90%, v BiH 28,4%, v Makedoniji 23,5% in v Srbiji 31,6'?°. Prostorska zdiferenciranost je zelo jasna. Slovenija, Slavonija in Primorje imajo visok dohodek, v Slavoniji, Vojvodini ler v Šumadiji pa je pestrost večja. Velika sklenjena območja v BiH, Črni gori, Makedoniji, vzhodni in južni Srbiji ter na celem Kosovu ne dosegajo povprečja. V primerjavi z-ustvarjenim narodnim dohodkom je polarizacija pri prometu v trgovini na drobno še močnejša. Potrebno pa je opozoriti na velik vpliv samooskrbe v kmetijskih, pa tudi v manj razvitih hribovitih območjih, kar močno zmanjšuje promet v trgovini na drobno. (Karta 4). in. Na splošno so značilne velike razlike med republikami in pokrajinama v ustvarjenem narodnem dohodku in v ustvarjenem prometu v trgovini na drobno na prebivalca. Velike in ostro regionalne razlike so posledica cele vrsle razvojnih dejavnikov, od naravnih do družbeno-ekonomskih. Manj razvit hriboviti svet od Karlovške kotline do vzhodnih državnih meja obdaja pas bolj razvitega teritorija v Primorju, Sloveniji, Slavoniji, Vojvodini in severnem delu ožje Srbije. Jasno so izoblikovana različno razvita območja, pri čemer se teritorij bolj razvitih območij krči na račun manj razvitih. Velika regionalna negativna soodvisnost je vidna med območji z višjim naravnim prirastkom prebivalstva in med višjim narodnim dohodkom ler v trgovini na drobno ustvarjenim prometom. Industrijska, pa tudi kmetijska usmerjenost se z višjim narodnim dohodkom pokriva le v najbolj industrijsko razvitih območjih in v območjih intenzivne tržne kmetijske pride lave. Litera tura Djurič Vladimir, 1988, Characteristics of the economic development of Hie SFR Yugoslavia. Geographica lugoslavica 9, Ljubljana Kazvoj nedovoljno razvijenih republika i pokrajina Kosova 1981-85 i politika razvoja 1986-1990. Jugoslovenski pregled XXXI 1987-5, Beograd, s. 241-254 Privredni razvoj 1945-1985. Jugoslovenski pregled XXIX 1985-10, Beograd Djurič Vladimir, 1987, Jugoslavija - njena slozena ekonomsko-geografska pozicija i nužnost reintegracije njene privrede. Zbornik XII. kongresa geografa Jugoslavije, Novi Sad, s. 30-35 35 Statistički godišnjak Jugoslavije XXXIII 1986, Beograd 1986 Zbornik radova sa naučnog simpozijuma Geografski problemi pograničnih regija naše zemlje. Vranje 1987: - Selimani A slan, Demografski karakteristike na pograničnite opštini na zapadniot del na SR Makedonija, s. 241-249 - Daskalovski Vasil, Razvojot na naselenieto vo pograničnata zona na SR Makedonija, s. 251-258 - Mitič Slobodan, Promfene gustine naseljenosti u pograničniom delu severoistočne Makedonije, s. 293-2^9 - Ivanovic Zdravko, Geografski aspekti prigraničnog područja na prostoru titogradske opštine. s. 285-291 36 UDK 911(497.1) (05) = 863 UDC 911(497.1) (05) = 20 GEOGRAFSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE II. GEOGRAFSKE PERIODIČNE PUBLIKACIJE - SR HRVATSKA Janja Turk V socialistični republiki Hrvatski izhajajo štiri geografske revije. Geografski glasnik in Geografski horizont izdaja Savez geografskih društava Hrvatske. Geografski odjel Prirodno-matemadčkog fakulteta Sveučilišla v Zagrebu pa je izdajatelj revij Radovi in Geographical papers. Revije izhajajo redno vsako leto, izjema je le Geographical papers, ki izhaja občasno. Strokovni prispevki v revijah, z izjemo Geografskega horizonta, imajo zaključke prevedene v enega od svetovnih jezikov in UDK vrsdlce. dipl. geog., bibliotekarka, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, glej izvleček na koncu Obzornika 37 GEOGRAFSKI GLASNIK 1. GEOGRAFSKI GLASNIK 2. - 3. Savez geografskih drušlava Hrvatske 41000 Zagreb, Maruličev trg 19/U 4. 1929 5. Enkrat letno Geografski glasnik je lirvatska geografska revija z najdaljšo tradicijo. Kot Hrvatski geografski glasnik je pričela izhajati leta 1929. Pod tem naslovom je izhajala vse do leta 1950, ko se je Hrvatski geografski glasnik preimenoval v Geografski glasnik. Do lota 1987 je izšlo že 49 letnikov, od tega pred vojno deset, tekoče vsakoletno izhajanje pa je steklo po letu 1950. Geografski glasnik izdaja Zveza geografskih društev Hrvatske. Izide enkrat letno v hrvatskem jeziku. Povzetki razprav so v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku. V nekaterih letnikih Geografskega glasnika so v angleškem jeziku tudi naslovi kartografskih prilog k posameznim strokovnim razpravam. Strokovne razprave so opremljene z UDK vrstilci. V Geografskem glasniku so objavljene strokovne razprave hrvatskih geografov, ki na ta način seznanjajo domače in tuje bralce strokovnih geografskih revij z geografskimi raziskavami na področju SR Hrvatsko. Razprave so tematsko raznolike - fizična in družbega geografija kol tudi regionalna geografija Hrvatske. Pogosti so tudi prispevki o teoretičnih in metodoloških vprašanjih posameznih geografskih tematik. V poglavju Prikazi so objavljeni krajši geografski prispevki. Sledijo prispevki v rubriki Obletnice z informacijami o življenjskih jubilejih hrvatskih kot tudi priznanih geografov iz Jugoslavije in sveta. V posebnem poglavju Geografski glasnik bralce seznanja z novostmi na področju domače in tuje geografske literature. V zadnjem delu Geografskega glasnika "Savez geografskih društava Hrvatske" so zbrane novice o delovanju SGDH, strokovnih srečanjih in simpozijih ter delovanju posameznih društev SGD11. ,a)QJiUMfrt saatosoiii ,oj.ii6ngo8|j c.s ¡isieaiu ,6* uiauiium . iSolv.Ni ialp ,£i 6V9'Jis»ia A. t«ifltrt"l4 0001 d ,6Liobic>i iovb3 «t9/ sjlimosdO i> >no> 38 1. GEOGRAFSKI HORIZONT O . — 3. Savez geografskih društava Hrvatske 41000 Zagreb, Marulicev trg 19/11 4. 1955 5. Štirikrat letno Geografski horizont je ena izmed redkih geografskih revij v Jugoslaviji, ki so namenjene kot strokovna pomoč učencem in učiteljem pri pouku geografije. Pričel je izhajati leta 1955. Savez geografskih društava Jugoslavije je bil deset let izdajatelj Geografskega horizonta. Objektivne težave so narekovale spremembo; Savez geografskih društava Hrvatske je prevzel vso skrb nad rednim izhajanjem te revije. Geografski horizont izide običajno štirikrat letno. Zadnja leta pa pomanjkanje denarnih sredstev omogoča izid le i-nkrat ali dvakrat letno v obliki dvojnih številk. Geografski horizont je revija z izredno pestro geografsko tematiko. Poleg bo tate izbire različnih prispevkov jo odlikujejo še privlačna grafična oprem;>, kartografske priloge in črno-bele fotografije, ki so razmeroma redke v eografskih periodičnih publikacijah. Vsebina revije je razdeljena na več rt irik, npr.: pomembni geografi, strokovni članki, aktualne teme iz geo-gi ifije Jugoslavije in sveta, iz pedagoške prakse, geografska enciklopedija ii novosti iz geografske literature. Učitelji lahko v Geografskem horizontu n jdejo dovolj strokovnih prispevkov, s katerimi popestrijo in dopolnijo l no snov iz učbenikov, ki tekoče ne morejo slediti novim dognanjem geo-c afske stroke. Iz vsebine zadnjih številk naj omenim le nekatere teme: i izvoj mesta Korčule, rezultati popisa prebivalstva v Italiji leta 1981, hi-■ ro-lektrarne na Dravi in varstvo okolja, prostorska razporeditev surovin svetu, onesnaževanje reke Save ... Uporabni in koristni pa so tudi prispev-I i iz metodike in didaktike geografskega pouka, npr. primer o geografskih • •k: kurzijah, o novostih na področju izdajanja geografskih učbenikov, o Ulisih ... pa bralci izvedo v poglavju "nove izdaje". 39 1. RADOVI 2. - 3. Geografski odjel Prirodoslovno-malemaličkog fakullela Sveučilišta u Zagrebu 41000 Zagreb, Maruličev- trg 19/11 4. 1958 5. Enkrat letno Geografski oddelek Naravoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu izdaja geografsko revijo Radovi. Radovi imajo dolgoletno tradicijo, začeli so izhajali leta 1958 kot Radovi Instituta za geografi ju Sveučilišta u Zagrebu, od številke trinajst pa izhajajo pod današnjim naslovom. Leta 1986 je izšla že enaindvajseta številka te revije, zadnja leta izhajajo Radovi redno vsako leto. Strokovne razprave so v hrvatskem jeziku, povzetki pa v angleškem, francoskem ali nemškem jeziku. Strokovni teksti so dopolnjeni s kartografskimi prilogami, ki imajo naslove tudi v angleškem jeziku. V reviji Radovi objavljajo strokovne razprave sodelavci Oddelka za geografijo NMF. Bralci se lahko seznanijo z rezultati različnih tematskih in regionalnih geografskih raziskav na Hrvaškem, npr.: problematika prebivalstva - eksodusna področja SRH, avtobusni promet, problematika lokacije industrije SRH, urbanizacija, hidrogeografske značilnosti posameznih predelov SRH ... Za razliko od pestre vsebine zadnjih številk revije so bile v prvih zvezkih revije Radovi objavljene zaključene regionalno-geografske študije, npr.: Prigorje planinskog niza Ivančice, Velebitska primorska padina, Polja gornje Krke, Orjen, Cetina, Geografske osnove glacijacija ter Vračanje i zapošljavanje vanjskih migranata iz SR Hrvatske. V reviji Radovi je tudi poglavje "kronika" Odjela za geografiju PMF, kjer so zbrane zanimive informacije o terenskem delu študentov, študijskih obiskov profesorjev - sodelavcev na jugoslovanskih in tujih strokovnih srečanjih, novih diplomantih geografije... 40 41000 Zagreb, Maruličev trg 19/11 4. 1970 5. Občasno 1. GEOGRAPH1CAL PAPERS 2. - 3. Geografski odjel Prirodoslovno- u Zagrebu matematičkog fakulteta Sveučilišta 6 Geografsko revijo Geographical papers izdaja Geografski odjel Prirodno-matematičkog fakulteta iz Zagreba. Izhaja občasno, prva številka je izšla leta 1970, leta 1985 pa je bila izdana šesta, zadnja dosedaj izdana številka. Prispevki v reviji so tiskani v angleškem ali nemškem jeziku, povzetki pa v lirvatskem jeziku. Revija ima značaj zbornika z objavljenimi prispevki z geografskih strokovnih srečanj hrvatskih in tujih geografov, npr.: prvi hrvatsko-madžarski geografski kolokvij v Koprivnici 1981. leta, prvi mednarodni simpozij iz socialne geografije v Omišu leta 1969, geografski simpozij o socialno-geografskih procesih SR Hrvatske in Bavarske v Koprivnici leta 1981. V drugih številkah pa so objavljene tematske razprave, npr.: regionalna geografija Jugoslavije, prebivalstvo SR Hrvatske, centralna naselja SR Hrvatske ... o 41 geografska raziskovanja mladih UD K 911:167:373:54 = 863 UDC 911:167:373:54 = 20 POROČILO O PRISPEVKU MLADIH RAZISKOVALCEV - GEOGRAFOV NA XXII. SREČANJU MLADIM RAZ1SKOVALCEVON INOVATORJEV SLOVENIJE x Metka Spe s Na srečanju so mladi raziskovalci (dijaki srednjih šol) predstavili 16 novih geografskih tem. V celod gledano lahko zaključimo, da so bile naloge dobre tako po vsebini in uporabljenih metodah raziskovanja, kot zanimive po izbranih temah in po dobljenih rezultatih. V glavnem je odpravljena tudi velika pomanjkljivost iz prejšnjih let, saj so mladi korektno citirali uporabljeno literaturo in vire, boljša pa je bila tudi jezikovna in stilistična plat nalog. Razveseljuje pa predvsem velika pestrost obdelanih tem; od vse bolj aktualnih ekoloških (mnenje prebivalcev o gradnji jedrskih elektrarn in odlagališč odpadkov, problematika ekološke sanacije v termoelektrarnah) do preobrazbe naselij oziroma urbanizacije mestnih delov. Popestritev pa pomenijo tudi teme, o katerih na dosedanjih srečanjih še nismo govorili: uporaba fo-torobota pri oblikovanju prostora, računalniški programi za klimatograme, šota na Ljubljanskem barju, naročniki na Geografski obzornik in možnosti za povečanje naklade, ponovno pa so mladi pokazali zanimanje za turistično geografijo. Zaradi aktualnosti pa tudi velike kritičnosti mladih raziskovalcev oziroma dobrega poznavanja obravnavane tematike je komisija (Milja Bricelj, mag. Andrej Černe, Drago Kladnik, Vladimir Drozg, dr Franc Lovrenčak, dr Dušan Plut, Irena Rejec-Brancelj, Peter Repolusk, Maja Ume k in mag. Metka Spes) predlagala, da so mlade geografe zastopali na zveznem srečanju Zdenka Kores, Marjana Jus in Darja Petrovič iz SŠC Ptuj z nalogo Mnenje občanov Ptuja o jedrskih elektrarnah in njihovem vplivu na človekovo okolje ter Stanko Prevalnik, Miran Beškovnik, Jože Piki in Peter Aristovnik iz CSŠ Titovo Velenje z nalogo Ekologija in odpe pelje vanje. Poleg omenjenih dveh nalog pa smo za predstavitev v Geografskem obzorniku predlagali še temo Urbanizacija občine Maribor-Tabor, ki so jo obdelali dijaki Srednje x s, mag. geog., Institut za geografijo, Univerza Edvarda Kardelja, 61000 Ljubljana, Trg francoske revolucije 7, glej izvleček na koncu Obzornika 42 ekonomske šole iz Maribora Dejan Jovič, Mateja Pinlarič, Bernarda Sagadin, Ivanka Schmirmaul, Valter Skok in Božidar Vičar. Zvezno srečanje je bilo letos v Peči na Kosovem, kjer so se ponovno pokazale velike razlike v kakovosti raziskovalnih nalog. Naloge slovenskih srednješolcev so skoraj brez izjeme vse rezultat samostojnega raziskovalnega dela in najboljše, torej tiste, ki jih pošljemo na zvezno srečanje, ne zaostajajo za seminarskimi nalogami študentov geografije in so praviloma na teli srečanjih za nekaj stopenj boljše od nalog, ki jih predstavijo dijaki iz ostalih jugoslovanskih šol.'Opažamo pa tudi, da naši dijaki večkrat pri zveznih komisijah ne naletijo na primeren odziv' vzrok za to pa je v nerazumevanju slovenščine, poleg tega pa se člani komisij prvič srečajo z raziskovalno nalogo šele na predstavitvi, kar pomeni, da je predhodno niso ni d pregledali in si o njej ustvarili mnenja. Zadrege so še posebno očitne na tistih področjih, kjer nimamo članov komisije iz naše republiko. Kljub nenehnim prizadevanjem, da bi zvezna srečanja dobila drugačno podobo, da bi nudila mladim raziskovalcem in inovatorjem možnost medsebojne izmenjave delovnih, predvsem raziskovalnih izkušenj, kar bi so nedvomno koristno odražalo tudi pri njihovem nadaljnjem razvoju in delu ter razumevanju mladih iz drugih'okolij, pa se bojim, da bodo zakoreninjene, morda tudi za organizatorje enostavnejše oblike zveznih srečanj, ostale nespremenjene še naprej. Velika škoda in slaba naložba za bodočnost je, da se mladi tudi na takšnih srečanjih seznanjajo z našo neorganiziranostjo, neresnim odnosom do raziskovalnega dela in kaj slaba tolažba je, da naj potovanja na zvezna srečanja jemljejo kot nagrado za prizadevno izvenšolsko dejavnost, strokovnost in oceno njihovega raziskovalnega dela pa naj zanemarijo. Dobro in predvsem izvirno raziskavo so opravile dijakinje SSC s Ptuja Zdenka Kores, Marjana Jus in Darja Petrovič, ki so s pomočjo mentorice Darje Lukman zbrale mnenja občanov Ptuja o jedrskih elektrarnah in njihovem vplivu na človeka in okolje. Aktualnost naloge potencira še dejstvo, da je nastala neposredno po konfliktu krajanov Že tal (v ptujski občini) s predstavnild občinskih institucij in izvajalci raziskovalnih del o lokaciji deponije. Jedro naloge predstavlja analiza obsežne in smiselno sestavljene ankete, ki so jo dijakinje opravile v Žetalah, na Hajdini in v KS Jožeta Potrča na Ptuju. Analiza nudi tudi dober pregled starostne in izobrazbene strukture anketiranih in opozarja na razlike v njihovem gledanju na omenjene aktualno probleme, loteva pa se celo politične organiziranosti, ki ima pri lokaciji jedrskih objektov prav gotovo svoj pomen. Zaključki raziskave so zreli ter odgovorni in nedvomno lahko bogato dopolnijo podobo o javnem mnenju občanov Ptuja do obravnavano problematike. Stanko Prevalnik, Miran Beškovnik, Jože Piki in Peter Aristovnik, dijaki Srednje rudarske šole iz Titovega Velenja so ob pomoči mentorja Borisa Sa-lobirja proučevali nastanek pepela, njegovo odlaganje in vpliv na okolje ter možnosti uporabe le-lega. Celovito zasnovana naloga analizira enega izmed najbolj perečih prostorsko-ekoloških problemov rudarsko in energetsko 43 usmerjene šaleške doline: odlaganje pepela, ki nastaja pri obratovanju 1E Šoštanj. Zaradi velikih količin elektrofilterskega pepela in njegovega odlaganja v rudniško območje (antropogena jezera) se zaostrujejo degradacijske razmere. S pomočjo kvantitativnih in medsebojno primerljivih podatkov so prikazane osnovne poteze jezer šaleške doline in njihovo stanje po končanem odkopavanju. Prikazane so osnovne lastnosti pepela (splošne, fizikalne, kemične ter mineraloška sestava pepela) in njegov nastanek ter osnovne -značilnosti sistema odpepeljevanja in uporaba pepela. Z ekološkega vidika je zanimivo poglavje o poskusih biolizacije pepelišča. Mladi raziskovalci so spoznanja iz literature smiselno dopolnjevali z lasuiimi analizami premoga, vode in pepela. Učenci Srednje ekonomske šole iz Maribora: Dejan Jovič, Mateja Pintarič, Bernarda Sagadin, Ivanka Schmirmanl, Valter Skok in Božidar Vičar so s pomočjo mentoric Marjane Pauko in Rozalije Klasinc proučevali proces urbanizacije v občini Maribor-Tabor. V nalogi so prikazane prirodne in družbeno-ckonomske značilnosti občine Maribor-Tabor, prostorski razvoj tega dela mesta, konflikti ob pozidavi kvalitetnih kmetijskih zemljišč (anketa z nekdanjimi lastniki zemljišč, ki so danes pozidana) ter perspektive prostorskega razvoja mesta. Pri nalogi z jasnimi izhodišči in metodološkimi pristopi izstopa po izvirnosti predvsem poglavje, ki opisuje konflikte med lastniki kmetijskih zemljišč in urbanistično politiko. Reakcije prizadetih krajanov so opisane dovolj kritično in objektivno, prav tako tudi argumenti nasprotne strani. Šoto na Ljubljanskem barju je raziskoval Miha Rus, dijak Srednje šole za družboslovje iz Ljubljane. Mentorica je bila Silva Ažman. Osredjs naloge predstavljajo poglavja o izkoriščanju šote, kar je avtorjevo izvirno delo, saj je z ankeLo zbral vrsto podatkov o izrabi šote, ki jo je na Ljubljanskem barju vedno manj. Podrobneje je orisal skoraj 200-letno zgodovino kopanja in rezanja šote ter njihovo uporabo ter z njo povezano kolonizacijo Barja v drugi polovici 19. stoletja. V nalogi je podrobneje prikazan način rezanja šoto, pripomočki, ki so jih pri tem uporabljali in način njenega sušenja. Posebno pozornost je namenil tudi izrazom, ki so jih pri tem uporabljali. Pel še aktivnih šotišč je avtor podrobneje opisal (po imenu, tipu, površini) ter kartografsko ponazoril, prikazal pa je tudi delovni dan šolarjev, ki so rezali šoto pri Bevkah. Vse je smiselno dopolnil tudi s slikovnim gradivom. Naloga vsekakor pomeni prispevek k ohranitvi spomina na dejavnost, ki je že skoraj izumrla in vabi k nadaljnjemu proučevanju Ljubljanskega barja tudi iz drugih zornih kotov. Raziskovalno nalogo Odlagališča trdnih odpadkov v KS Moste, Komenda, Podgorje, Tunjice, Godič, Nevlje, Kamnik, Vranja peč, Potok, Šmarca in Križ so predstavile Polona Mušič, Špela Mušič in Simona Oblak, dijakinje Srednje ekonomske in naravoslovne šole iz Kamnika. Pri nalogi jim je pomagala mentorica Željka Zabrič. Z raziskavo so posegle na področje, ki je sicer v pristojnosti občinske komunalne Službe in sanitarne inšpekcije, ter z geograf- 44 skim pristopom nadgradile do sedaj tehnicistično obravnavo te problematike. Po Plulovi metodi zbiranja podatkov o smetiščih,so na terenu evidentirale 45 odlagališč odpadkov in na centralni deponiji na Duplici opravile tudi enostavne meritve radioaktivnosti. Skratka, izdelale so kataster odlagališč odpadkov v občini Kamnik, ki upošteva tudi sestavo (al in družbene razsežnosti tega pojava. Avtorice so dodale še poizkus ovrednotenja degradacijske vloge industrije v občini, ki pomeni logično nadaljevanje izbrane teme, kar daje nalogi še večjo težo in je tudi uporabna za ustrezne občinske službe. Učenec Franci Vovk iz CSŠ-^itovo Velenje je ob pomoči mentorja Borisa Sa-lobirja prispeval raziskavo Mala liidroelektfarna na reki Paka v Doliču. V nalogi je upravičeno poudarjena prednost pridobivanja električne energije iz malih hidroelektrarn in iz obnovljenih energetskih virov. Avtor opozarja na neupravičeno podcenjevanje lega načina pridobivanja energije, saj gre S strani širše družbene skupnosti v glavnem le za moralno podporo, ki pa zaradi visoke cene gradnje ne zadošča. Osrednji del naloge je namenjen prikazu male 11E na reki Paki, predvsem na osnovi obsežne dokumentacije, ki jo je bilo potrebno zbrati in pripravili pred gradnjo. Prikazani so tudi splošni ekološki in ekonomski vplivi male HE, pogrešamo pa splošne karakteristike delovanja obravnavane male HE in koristi njenega obratovanja. Regionalno razmestitev naročnikov Geografskega obzornika in možnosti za povečanje naklade sta obdelovali Vesna Bošlar in Irma Potočnik, dijakinji Srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno-matematične usmeritve iz Kranja, mentor pa je bil mag. Slavko Brinovec. Avtorici sla analizirali listo naročnikov po občinah ter strukturi (šole, inštitucije) in podatke tudi grafično ponazorili. Zanimiv del naloge predstavlja prikaz rezultatov ankete, kjer so bralci Geografskega obzornika iz šestih naključno izbranih šol (osnovnih in srednjih) ocenjevali to publikacijo. Avtorici sta pri delu pokazali veliko natančnost in doslednost, tekst in tabele ter grafične priloge se smiselno dopolnjujejo, rezultati raziskave pa bodo nedvomno koristna informacija za uredniški odbor Geografskega obzornika pri nadaljnjih prizadevanjih za dvig kakovosti ter uporabne vrednosti te revije. Po več le t ne m premoru so se nam ponovno oglasili tudi mladi raziskovalci iz Novega mesta. Dijakinji Mar dna llosta in Andreja Radovan sla z mentorsko pomočjo Cvetke Vodnik izdelali študijo Socialno-geografska preobrazba vasi Javorovica. V nalogi sta obravnavali procese v hribovskem naselju pod Gorjanci, kalerega osnovna značilnost je zmanjševanje števila prebivalstva, staranje ter z njima povezano opuščanje primarne rabe prostora. Avtorici sta skušali povezovad družbeno-ekonomske procese z naravno-geografskimi pogoji. Podrobno sta prikazali položaj vasi skozi zgodovinski razvoj ter fiziognomi-jo naselja v povezavi z njeno demografsko in socialno strukturo. Pravilno sla ocenjevali razmere v kmetijski proizvodnji, ki niso odvisne le od neugodne demografske in socialne strukture, temveč tudi od naravnih in še 45 posebej posestnih razmer. Ker se delež zaposlenih v neagrarnih dejavnostih povečuje, se standard avtoludhemu prebivalstvu kljub vsemu postopno izboljšuje. Dnevni migranti so tudi nosilci večine aktivnosti v naselju. Prav njim in pa ugodnim naravnim pogojeni za zimsko rekreacijo avtorici pripisujeta velik pomen in možnosti za ohranitev vasi. Že nekaj let opažamo, da so mladi raziskovalci iz mariborskih srednjih šol najbolj vešči pri uporabi računalnikov za geografske obdelave. Tudi Matej Breznik in Marko Žerdin iz Srednje naravoslovne šole Milan Zidanšek sta s pomočjo mentorice Vere Majajnar predstavila zanimivo nalogo Nekatere grafične in numerične metode za proučevanje klime. Avtorja sta se lotila izdelave računalniškega programa za klimatologijo, kar je ob pomanjkanju tovrstnih programov nadvse hvalevreden prispevek. Primerna je tudi izbira področja, saj se ravno v klimatologiji srečujemo z vrsto podatkov, ki jih je potrebno primerjati, razlagati in pri tem so nam grafična ponazorila in izračuni v veliko pomoč. Zal sta se avtorja v nalogi premalo posvetila klima togeografski vsebini, ki jima služi bolj kot sredstvo, da sta lahko naredila program. Ne glede na te pomanjkljivosti, pa ima program nedvomno veliko uporabno vrednost kot dopolnilo pri obravnavanju večjega števila klima-tografskih podatkov pri pouku geografije in pri krožkih. Ljudsko mnenje o jedrskih elektrarnah in odlagališčih sla proučevali tudi Lavra Munda in Andreja Špendl, dijakinji Srednje ekonomske šole iz Maribora, mentorica je bila Danila Zuraj. Jedro naloge predstavlja analiza rezultatov anketiranja, ki sla ga avtorici opravili v Titovem Velenju, Dobrni in Mariboru. Z anketo sta želeli predstaviti del javnega mnenja prebivalcev omenjenih krajev, ki niso bili izbrani naključno (v okolici Velenja in Dobrne naj bi bila po eni varianti potencialna območja za odlagališče odpadkov iz JE Krško, Maribor pa kot vzorčno območje). Rezultati so predstavljeni pregledno: tabelarično in grafično. Anketa je bila preprosta, avtorici nista ugotavljali starostne niti izobrazbene strukture vprašanih, temveč le njihov odnos do jedrske energije. Ker časovne omejitve niso dopuščale globljo raziskave, je komisija predlagala, da bi v naslednjem letu to zelo dobro zasnovano študijo še dopolnili. Nada Valant in Donald Beguš iz Srednje družboslovne, ekonomske in naravo-slovno-matematične šole s Ptuja sla s pomočjo mentorja Borisa Zmazka določevala irdoto vode v odvisnosti od sestave tal (v ptujski občini). Osrednji, eksperimentalni del naloge, obsega opis postopka določanja trdote vode; rezultati pa so zelo pregledno in nazorno podani v kartografski in grafični obliki. Pohvalna so prizadevanja za širšo zastavljeno interpretacijo rezultatov, upravičeno je v ospredju iskanje korelacij med sestavo prsti in trdoto vode, pogrešamo pa primerjavo s splošnimi vrednostmi za trdoto voda v Sloveniji, v uvodu pa tudi opredelitve splošnih pokrajinskih potez ptujske občine. 46 Dijakinja Srednje šole za trgovinsko dejavnost iz Ljubljane Katarina Majer-hold je s pomočjo mentorice dr Tatjane Ferjan na primeru štirih kmetij proučevala značilnosti kmečkega turizma v Zg. Savinjski dolini. Avtorica je v svojo zelo aktualno raziskavo vložila veliko truda, saj je zbrala obilico informacij o stanju kmečkega turizma na posameznih kmetijah. Pogrešamo I-« medsebojno primerjavo in morebitno vrednotenje. Pohvaliti velja sistematičen pristop, ki ka/e na doslednost izpeljave zastavljenega delovnega načrta, vrsta enostavnih kvantitativnih pokazateljev (npr. dolžina bivanja gostov, število nočitev na posteljo) pa bi nalogi dala še večjo uporabno vrednost, zato je komisija predlagala, da bi dijakinja z raziskavo nadaljevala, morda v okviru manjše skupine, saj i>i s leamskim delom nedvomno lahko zbrali še več potrebnih podatkov. Mariborsko letališče je skušala prikazali dijakinja Srednje družboslovne šole iz Maribora Sendy Svelličič, mentorja sta bila Dorut Drobnjak in Srečko Zorko. V vsebinskem smislu predstavlja naloga povzetke študij o nastanku in razvoju mariborskega letališča. Žal raziskava nima jasnih in enotnih metodoloških in delovnih izhodišč, pogrešamo pa tudi geografsko predstavitev letališča in njegovega pomena za Maribor in okolico kakor tudi za širše območje. Poleg večkrat nerazumljivega strokovnega teksta, ki je povzel po nedosledno citiranih virih, motijo tudi tvegani in neargumentirani zaključki, posebno tisti, ki se navezujejo na anketo. Komisija pa je mnenja, da je izbrana tematika zanimiv izziv za geografsko interpretacijo, zato bi kazalo raziskavo dopolnili in odpraviti nepotrebne pomanjkljivosti. Ocena mladinskega turizma v Mariboru je naloga, ki so jo prispevali Cvetka Mravljak, Mateja Namestnik, Irena Šteinbacher, Marjan Vedlin, Olga Zver, dijaki Srednje ekonomske šole iz Maribora. Mentor je bil dr Fran j o Šlefanec. Mladi raziskovalci so obdelali probleme mladinskega turizma, ki vključuje v glavnem dijake in študente, ter možnosti za kvalitativno in kvantitativno razširitev le dejavnosti. Podrobneje so pretresli obstoječe možnosti za športno rekreativni, zdravstveni in kulturno prosvetni turizem . Pri delu so naleteli na velike težave zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov, slabih in nepopolnih evidenc in mačehovskega odnosa družbe do tovrstnih dejavnosti mladih. Zal pa geografska komisija ni mogla v celoti oceniti le raziskave, ker bi po svoji vsebini, izbrani tematiki pa tudi metodološkem pristopu bolj sodila na področje ekonomije oziroma bi zahtevala interdisciplinarno ovrednotenje. Vsekakor pa predstavlja raziskava korekten in dober prispevek pri osvetljevanju problemov mladinskega turizma, ne le v Mariboru, ampak tudi širše v naši družbi. Dijak Srednje šole za računalništvo iz Šentvida (Ljubljana) A ndrej Pogačnik je z mentorsko pomočjo mag. Antona Prosena pripravil statistično analizo rezultatov ankete o odnosu do oblikovanja prostora. Raziskava pomeni vsebinsko popestritev geografskih srečanj, saj je dijak osvetlil temo, ki se je geografi v dosedanjih raziskavah nismo lotevali oziroma smo jih prepuščali geodetom. Omeniti je tudi potrebno, da je dijak svojo raziskavo pripravljal na Katedri za prostorsko planiranje na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je med sodelavci našel tudi mentorja. Poleg jasno zastavljenih metodoloških in vsebinskih izhodišč je potrebno posebej opozoriti na vrsto podatkov, ki so raziskave v našem okolju dopolnjevali še s podobnimi proučevanji v A meriki, kar je nedvomno dalo nalogi dodatno vrednost in vzbudilo veliko zanimanja ne le med člani komisije, ampak tudi med mladimi raziskovalci, udeleženci srečanja. Dijak je spretno obOgatil lastna proučevanja z raziskavami, ki jih delajo na omenjeni kaledri, in jih predstavil v zanimivi nalogi. (ki si i«t lodiictf «i sit.' a^iuno v ub;»j3 nui ^(jaiisnjiictai jfnuiJo"K[ ti* -^looa iDfevojL.fcsn.ibrfH-vijuti 4\m &x i)aoiii-: 't ioJ ru«.ui a i^utib irimivclp v fuj legw u iitflviBvcibs ^Utvlir,5ajfe»^n»TO(js 3tn 48 UD K 504.054:662.613(497.12 "Šaleška dolina") = 863 UDC 504 . 054 : 6 62.6 13 ( 497.12 "šaleška dolina") = 20 EKOLOGIJA IN ODPEPELJEVA NJE Stanko Prevalnik, Peter Aristovnik, Miran Deškovnik, Jože Piki V nalogi, ki smo jo naslovi]» Ekologija in odpepeljevanje, smo želeli raziskati vplive odlaganja pepela na okolje. Pepel je trden ostanek pri zgorevanju različnih vrst premoga, izhaja p« iz mineralov. Podrobneje smo se seznanili z elektrofiltrskim pepelom, saj prav ta nastaja pri zgorevanju lignita v termoelektrarni (lignit je najmlajši od premogov, s kalorično vrednostjo od 7400 do 12100 joulov na kilogram). Zaradi velikih količin je pepel postal problem za okolje, zato smo skušali poiskati možnosti za primerno skladiščenje, odstranitev ali koristno uporabo v industriji in kmetijstvu. Šaleška dolina daje iz svojih nederij skoraj 5 milijonov ton lignita letno, ki ga pridobiva Rudnik lignita Velenje iz globine okrog 400 metrov. Površina se temu primerno ugreza. Poleg onesnaževanja zraka in vode - reke Pake, nastajajo ugrezninska jezera. Od lignita, ki ga porabijo v Termoelektrarni Šoštanj, pa ostane letno več kot 1 milijon ton pepela. Pepel odlagajo s pomočjo vode v ugrezninska jezera. Vpliv hidravličnega odplavljanja pepela na okolje je očiten po iztoku iz cevovoda na odlagališče. Najbolj je prizadeto Velenjsko jezero, ki je zaradi posledic takšnega odlaganja mrtvo. Vrednost pH niha med 11 in 12,5, kar pomeni močno alkalnost, tako da za večino flore in favne življenje ni mogoče. V jezeru je mogoče le kdaj pa kdaj opaziti kakšno ribo, ki je prišla po kanalu iz sosednjega jezera, ki še ni mrtvo. Na površini jezera je kakšnih sto parov divjih rac in dva para labodov, ki imajo na pogrezajočih se otočkih svoja gnezdišča. Velike deponije odloženega pepela nam predstavljajo resen problem, saj onesnažujejo okolico s prahom, izgledom in zdravju škodljivimi vplivi. Pepela ni mogoče več odlagati v vodo, ker bi vrednost pH še narasla. Veča pa se tudi količina pepela v zraku. Izmerili smo jakost ionizirajočih sevanj na gladini jezera in ugotovili, da je primerljiva z aktivnostjo ozadja. Vrednosti, ki so bile izmerjene na več mestih suhega odlagališča elektrofiltrskega pepela, pa so kar desetkrat višjo in znašajo od 30 do 40 impulzov v sekundi. Koncentracija urana v pepelu je 200 gramov na tono pepela, skupna množina urana v sedimentih jezera pa že presega 300 ton. Uran je k sreči v vodi zelo slabo topen. * učenci Centra srednji šol Titovo Velenje, Rudarska tehnična šola, mentor: Boris Salobir, dipl.ing. rudarstva, Rudnik lignita Velenje 49 1. Ugrezninska jezera v Šaleški dolini Zaradi odkopavanja lignita 30 v šaleški dolini nastala štiri jezera s skupno površino 166,7 ha in 9,8 km obale. Jezera se še vedno spreminjajo, poglabljajo in večajo, imenujemo pa jih Velenjsko jezero, Škalsko jezero, Druž-mirsko jezero in Turistično jezero. Z nadaljevanjem odkopavanja pod mestom Šoš tanj bo nastalo tudi Soštnnjsko jezero. Tako bo v končni fazi 520 ha ugreznin, napolnjenih z vodo, dol tega pa bodo zasuli s pepelom. Velenjsko jezero nastaja kčiti posledica odkopavanja v jam ali Pesje in Preloge ter je največje izmed nastalih jezer. Voda tf njem je zaradi pepelne brozge onesnažena, zato v jezeru ni življenja, odteka pa se v reko Pako. V Šoštanju vodo iz Pake črpajo in uporabljajo za transport pepela iz Termoelektrarne Šoštanj v jezero. Družmirsko jezero nastaja zaradi odkopavanja v jami Preloge - jug in bo v prihodnosti največje jezero. Voda v njem je živa in se uporablja kot tehnološka voda v TEŠ ter za gojenje rib. V prihodnosti se bo jezero širilo proti severu. Obstaja pa nevarnost združitve Velenjskega in Družmirskega jezera, ker se tudi Velenjsko jezero širi proti severu in zahodu. V prihodnjih letih bi se brez dodatnih posegov jezeri združili, v Družmirsko jezero pa bi poleg mrtve vode iz Velenjskega jezera pritekala tudi pepelna brozga. S prelitjem vode bi življenje v Družmirskem jezeru izumrlo, turizem ob jezeru bi prenehal, narasli pa bi tudi stroški čiščenja vode, ki jo uporablja 1EŠ. Zato združitev jezer preprečujejo z izdelavo vmesnega nasipa. Škalsko jezero naslaja zaradi odkopavanja v jami Škale in je najmanjše med jezeri. Voda v njem je živa, o čemer pričajo številne ribe. Vendar se v naslednjih letih tudi to jezero lahko združi z Velenjskim, ker bi se gladini jezer, zaradi pogrezanja izenačili. Zaenkrat ima Škalsko okrog onem metrov višjo gladino. Tudi to prelitje skušajo preprečiti z nasipom. Jezero se ne bo večalo, grozi pa mu organsko onesnaženje zaradi pritoka fekalij iz naselja Hrastovec ter s smetišča na vzhodnem delu jezera. Turistično jezero je nastalo s pregraditvijo Velenjskega jezera s štirimetr-skim nasipom iz premogove jalovine. Voda v njem je živa. Jezero je namenjeno kopanju na lastno odgovornost, drsanju pozimi in sprehodom ob njem, za kar je tudi primerno urejeno. Jezero ima naravne dotoke, dotok meteornih vod in pritok jamske vode, ki jo črpajo iz rudnika. Gladina jezera je skoraj meter višje od globine Velenjskega jezera, izlok pa urejamo s kanalom in zapornico. 2. Nastanek pepela Sodobni industrijski kodi na trda goriva uporabljajo za kurjenje premog v 50 obliki fino zdrobljenega prahu, ki ga dovajajo gorilnikom. Prah zgori v zgorevalni komori, ostane pepel, ki pade na tla komore, del pepela pa odnese dim v okolico ali pa ga ulovijo z odpra sevalni kom. 2.1. Sistem odpepeljevanja Iz 1EŠ odstranjujejo pepel na več načinov. Pri hidravličnem transportu uporabljajo dve rešitvi, to je sistem z vodo pod pritiskom in sistem prostega spiranja pepela z vodo. Pnevmatski transport pepela temelji na tlačnem sistemu, ki uporablja pnevmatski transport z gravitacijo, pnevmatski transport s potiskanjem in vakumski sistem. Mehansko odstranjevanje pepela porabi manj energije, izvajajo pa ga s kamioni, ki so okretni glede na lokacijo odlagališča. Pri tem pa je velika pomanjkljivost onesnaževanje okolice s pepelom med prevozom s tovornjaki. Za sistem odpepeljevanja lahko izkoriščajo tudi fizikalne lastnosti pepela. Pepel uporabljajo kot dopolnilo ali agregat k drugim sestavinam pri izdelavi betona. Vakumska razdelitev veziva v betonu je najboljša, ker je cement po gostoti malo redkejši, kakor pa cement brez sekundarnih sestavin. 3. Osnovne lastnosti pepela S prostim očesom, še bolj pa z mikroskopom opazimo, da se zrna pepela med seboj razlikujejo po obliki, debelini in sestavi.Značilnost neobdelanega pepela so finost zrn, siva barva, mehkost ob dotiku, če vanj potisnonio roko, in lahkost. Preiskava pod mikroskopom pokaže, da je pepel sestavljen iz velikega števila zrn različne velikosti, oblik ter barv. 3.1. Fizikalne lastnosti pepela Obliko in stanje pepela opazujemo pod mikroskopom. Leteči pepel nastopa kot mešanica različnih oblik in barv, zrna so polne in votle kroglice, bolj ali manj sferične, tudi oglate, v glavnem pa gladke in svetle. Finost ugotavljamo po dimenziji zrn, ki se giblje med 0,5 in 200 mikroni, ostanek na situ pa je 80 mikronov. Najpogosteje znaša dimenzija zrn med 20 in 50 mikroni. Gostota in giasa 1 cm pepela v razsutem stanju se spreminja od 0,54 do 0,86 g/cm . Mehansko odpornost, drobljivost in trdnost surovega pepela zaradi nepomembnosti zanemarimo. Taljivost oziroma krivuljo taljivosti določimo s pomočjo majhnega valja iz stlačenega pepela s 3 mm prerezom in prav takšno višino. Počasi ga segrevamo v peči in opazujemo skozi zatemnjena očala. Magnetno susceptibilnost določimo s potapljanjem magneta v pepel in ko magnet izvlečemo, določena količina zrn ostane na magnetu. Nekatera zrna tudi privlačijo druga. Električni potencial ali prevodnost pepela ugotavljamo tako, da med ploščata prevodnika nasujemo suh pepel, in ko tok steče, dobimo začetni odklon. 52 3.2. Kemične lastnosti pepela Pri elementarni kemični sestavi pepela najdemo silicij in aluminij kot Al.^O^ železove okside, apno, magnezij kot MgO, natrij kot Na^O, kalcij v obliki K^O, nato pa še berilij, fosfor, žveplov anhidrid in redke kovine. Ogljik sre čamo v obliki koksa zaradi nepopolnega zgorevanja premoga in v "carbon block" obliki, kar pomeni netopen grafitni prah, vzrok zanj pa je krekatira-nje organskih hlapnih snovi v premogu. To spremlja najfinejša zrna premoga Kemične reakcije pepela pa ugotavljamo z mešanjem pepela v veliki količini vode, Po nekaj urah je spojeha vsa količina SO^ in zemeljskih alkalij, ki nastopajo z njim. 3.3. Mineraloška sestavljenost pepela To lastnost smo ugotavljali s pomočjo polarizacijskega mikroskopa in z di-frakcijskim diagramom žarkov e. Mikroskopsko opazovan je silicijevo aluminijevega pepela je pokazalo, da so nekatera zrna izotopi, druga imajo rahlo dvolomnost zaradi kaljenja ali pa zaradi prisotnosti lepo kristalizirani!) delcev v njihovi masi. 3.4. Druge lastnosti pepela Če pepel razvrsdmo po vsebnosti nezgorelih ostankov, dobimo pepel z zelo majhno vsebnostjo nezgorelih snovi pod 2,5%, z majhno ali srednjo vrednostj nezgorelih snovi pod 5% in pepel z visoko vsebnostjo nezgorelih snovi od 6% do 12%. Sposobnost mehčanja pepela opazujemo v pol aksidacijski in pol redukcijski atmosferi. Pričetek mehčanja pe^iela je med 900 C in 1160 C z bolj ali manj izrazitim raztezanjem med 1100 C in 1250 C ter popolnim taljenjem med 1250 C in 1400 C. V oksidacijski atmosferi nastopa zgorevanje nezgorelih snovi pri 600 C, prosto taljenje pa se začne šele pri 1380 C , razteznost je slaba, pepel pa ostane opečnato rdeč. Pepel se zadržuje v tekočinah kot aluminijev silikat, to pomeni, da se sani po sebi ne veže z vodo, v njeni prisotnosti pa počasi reagira z apnom in daje hidravlično verigo. Sulfatno kalcijev ligniuii pepel je sposoben, da se brez veziva veže z vodo. 4. Možnosti odlaganja pepela po letu 2010 Pepel, ki nastane pri proizvodnji električne energije v Termoelektrarni Šoštanj ("1EŠ), delno uporabijo za injektiranje in zapolnjevanje starih del v Rudniku lignita Velenje, delno pa za izdelavo zidakov in malt. Preostalo količino pepela hidravlično trangiortirajo v Velenjsko jezero. LeUio jo treba zaplaviti kar okrog 800 000 rn pepela. Do leta 2010 bo porabljen ves pepel za izdelavo nasipa med Velenjskim in 54 Družmirskim jezerom, po tem obdobju pa morajo za odlaganje pepela zagotoviti druga odlagališča, za kar sta predvideni dve možnosti. Prva predvideva zasutje Škalskega jezera. To bi trajalo tri do štiri leta, ob istočasni uporabi pepela za dograjevanje nasipa med Velenjskim in Družmirskim jezerom. Škalsko jezero pa ni dovolj veliko za ves pepel, ki ga morajo odložiti, zato je Ireba poiskati še dodatna odlagališča. Druga možnost pa predvideva postopno zasipanje Šoštanjskega jezera, ki bo nastajalo ob nadaljnjem izkopavanju premoga. Do leta 2010 bo nastal zahodni del jezera, vendar bo mogoči brez večjih težav zasuti vse ugreznine na področju odkopavanja Jame Šoštanj. To jezero'bo nastajalo počasi in bo imelo razmeroma majhno prostornino. Tudi z zasutjem ugreznin v šoštanjskem jezeru ne bodo porabili vsega pepela, zato bodo potrebna dodauia odlagališča. Po letu 2010 bov desetih letih mogoče zasuli celo ugreznino, čeprav bo ta še naprej naslajala do konca odkopavanja pod mestom Šoštanj. Večje količine pepela pa silijo v iskanje industrijske predelave le-tega. 5. Industrijska uporaba pepela Pepel danes največ uporabljajo v gradbeništvu za pregrade, zgradbe in ceste. Uporaba pepela za ceste zajema različne vrste cest, pločnike, avtoceste, sekundarne poti, parkirišča in letališča. Leteči pepel je predvsem primeren za zapolnjevanje vrtin in lukenj, vendar ga le redko uporabljajo v ta namen. Eden od sodobnih načinov gradnje cest je, da se tla ali material v temeljih, ki sami po sebi nimajo dovolj velike trdnosti, obdelujejo z dodajanjem hidravličnega veziva, ki jim zagotovi mehansko trdnost. To imenujemo kemična stabilizacija, zanjo pa uorabljajo silicijevo aluminijeve pepele. Možna je tudi uporaba pepela naravnost iz kurišča za posipanje cest ob poledici, taljenje snega in izboljšanje trenja med kolesi in cestiščem. Pepel v betonu uporabljajo kot cenen dodatek cementom, s tem pa oe poveča občutljivost svežega betona na zmrzovanje in povečuje nevarnost deliidracije v zelo toplem vremenu. Porozni beton imenujejo vrsto otrdele malte, ki vsebuje veliko zračnih ali plinastih mehurčkov. Gostota mase se s tem znaUio zmanjša, strjeno vezivo pa mehurčke zapre. Material postane čvrst in hkrati laliek. Deton iz lahkega agregata ali lahki beton nastane iz praženega elektrofiltjjske-ga pepela, imenujejo ga tudi polni beton. Njegova gostota je pod 1,9 t/in . Razlikujejo več vrst lahkih agregatov: za izolacije, zapolnjevanje, za izdelavo plošč, nosilnih blokov in lahkega betona v skeletih. V kemični industriji uporabljajo pepel zaradi njegovih fizikalnih in kemičnih lastnosti predvsem za proizvodnjo žgane gline. 55 Keramična industrija uporablja pepel kot material za dodajanje ali poboljša-nje glin, za podaljšanje življenjske dobe glinokopov, absorbiranje vocle v prevlažni glini ter za zmanjšanje razpokanosti, razlistanju in nabrekanju preveč plastičnih glin. Pepel je tudi surovina za izdelavo opeke, ognjestalne opeke, keramičnih odlitkov itd. Pri rudarskih delih se pepel uporablja za polnjenje zapornih pregrad, proti eksplozijam premogovega prahu in jamskega plina, za zadrževanje jamskih ognjev in za zasipanje staril» del. Pepel lahko uporabljajo tudi za absorbcijo de tergentov in organskih proizvodov, ki jih vsebujejo ddpadne industrijske vode. V tem primeru škodljivo deluje na ribe. Uporabljajo ga še kot sušilno sredstvo za blato, kot polnilo v mavcu za gradnjo, polnilo v gumijastih izdelkih in kot polnilo v plastičnih snoveh. 6. Uporaba pepela v kmetijstvu - biotizaciji Po sestavi je pepel izrazito alkalen in zato slab substrat za gnojenje kmetijskih rastlin. Tudi odlagališče pepela se začne zaraščati šele potem, ko je pepel dalj časa izpostavljen izpiranju z atmosfersko vodo, oziroma zorenju pod naravnimi pogoji. Ko dozoreva pod vplivom padavin, se na površini pojavlja neprepustna trda skorja, po kateri odteka atmosferska voda. Pod njo je pepel suh. Le v tej trdi skorji se počasi razvijejo korenine rastlin, ki se plitko zakoreninijo in prenesejo visoko alkalnosl pepela (substrata). Poskusi, ki jih je na odlagališču pepela opravil Hmeljarski inštitut iz Žalca, so pokazali, da so tla res zbila in neprepustna. Zato so prekopali zgornjo plast od 10 do 15 cm globoko in posejali semena različnih rastiin. Kalitev in začetna rast posevkov sta bili dovolj intenzivni, da so s poskusi nadaljevali. Na prekopanem in tudi na neprekopanem zemljišču je dobro zrasla detelja, predvsem tam, kjer je bila prekrita s plastično prevleko, ki je zadrževala vlago za kalitev in začetno rast. Regrat je slabo kalil, rastline so bile redke, rman, facelija in lan pa so dobro vzklili in se začeli vraščati v pepelni substrat. Poskus je pokazal, da je substrat za začetno rast primeren, težave pa nastanejo z nadaljnjo rastjo. Drugi poskus je potekal tako, da so zemljo pognojili z različnimi količinami pepela. Pred žetvijo so si natančno ogledali pšenico in ugotovili, da je bila redka, da pa revna in neprepustna, kar kaže na slabe pogoje rasti. Rastle so predvsem trave, manj pa je bilodetelje. Izrazile so bile površinske pleše, ki niso bile poraščene. Najbolj pa se je razvila šopasta pasja trava. Poskusa sta pokazala, da je pepel učinkovito kalcifikacijsko sredstvo na kislih travniških in obdelanih zemljiščih. Velike količine pepela je mogoče oživiti z nekaterimi rastiinami in tako 56 zmanjšati onesnaženje okolja, preprečiti prašenje in polepšati izgled odlagališča. Med rastlinami so najbolj primerne trave in detelje ter lan. Za rast rastlin na elektrofiltrskem pepelu je omejevalni faktor visoka zbitost zgornje plasti in premajhno zadrževanje vode. Zato je za biotizacijo pepe-lišča potrebna globoka obdelava in dodajanje humoznega sloja tal. Zaključek S pospešeno uporabo pepela v industriji in kmetijstvu je mogoče močno zmanjšati njegove škodljive Vplive na okolje, hkrati pa koristno uporabiti veliko količino zaenkrat brezplačne surovini. Mnogo je raziskanih in nakazanih možnosti, sam problem odlaganja pepela pa zahteva takojšnje ukrepanje in skrb celotne slovenske družbe. To je davek, ki ga plačuje Šaleška dolina za svoj premog. .Energijo so porabile številne tovarne in družine daleč od teh "nepomembnih" krajev, nekaterih že ni več na zemljevidu, ker so jih pogoltnila jezera, pepel in onesnaženje pa ostajata tu. Literarni viri - Raziskava elektrofiltrskega pepela REK - RLV Titovo Velenje, Inštitut za pivovarstvo in hmeljarstvo Žalec, 1987 - Raziskava uvajanja novega načina odpepeljevanja iz 1EŠ z vidika varstva okolja in racionalna uporaba pepela, REK Titovo Velenje 1988 -A. Jarrige:, Pepel (leteči pepel) - lastnosti in industrijska uporaba 57 UDK 911:911.2:71 (497.12 "Maribor-Tabor") = 863 UDC 911:911.2:71 (497.12 "Maribor-Tabor") = 20 URBANIZACIJA OI3ČINE MARIBOR - TABOR Dejan Jojič , Mateja Pintarič , Bernarda Sagadin^ Ivanka Schmirmaul, Valler Skok, Božidar Vičar -r.jJen rii ■ •»[ oponM . 9invoiU8 anusl^SBid leaMnpfts onoiloji o Maribor - staro mesto ob Dravi je gospodarsko, prometno, kulturno in turistično središče severovzhodne Slovenije (2). Leži na obeh bregovih Drave, kjer se na prehodu iz predalpskega v subpanonski svet ozka dolina Drave razširi v Dravsko polje, na severu prehaja s Kozjakom obmejno Podravsko hribovje v vinorodne Slovenske gorice in na jugu konča gozdni hrbet Pohorja (2, str. 7-12). Njegov gospodarski razvoj se je začel že v sredini 19. stoletja. Mesto se je kaj kmalu začelo širiti tako, da so se priključila še predmestja (3, str. 11, 12). Že takoj po osvoboditvi pa se je izgradnja mesta začela razvijati načrtno (2, str. 7-12). Z izboljšanjem življenjskega standarda se je močno povečalo tudi število prebivalstva, katerega želja prebivati čim bližje zaposlitveni dejavnosti je privedla do koncentracije prebivalstva v mestnih središčili, ki začno preraščati stare okvire. Seveda temu pojavi ni ubežal niti Maribor, še posebej ne občina Tabor, kjer je sedaj pozidano mestno področje, pred tridesetimi leti pa je bil to še čisto kmetijski predel. Občina Maribor - Tabor je ena od šestih mariborskih občin in se razprostira po območju me:'tnega jipdra od Drave in zahodno od železniške proge Maribor -Ljubljana. Meri 42 km in je najmanjša med mariborskimi občinami, združuje pa urbanizirane predele mesta Maribor in primestna naselja, ki zajemajo 40% površine občine, ter kmetijske predele v dolinah in gozdnate površine severovzhodnega Pohorja (5, str. 151-161). Pozidan prostor v občini Tabor predstavlja največje sklenjeno območje stanovanjske zazidave v Mariboru (5, str. 151-161). Še med obema vojnama je bil predel mesta na desnem bregu Drave v glavnem nepozidan. Obstajala so le posamezna opredeljena vaška naselja: Studenci, Pekre in Razvanje. Stanovanjska gradnja se je sprva širila okrog železničarske * učenci Srednje ekonomske šole, 62000 Maribor, Trg Borisa Kidriča, mentorici prof. Marjana Pauko, prof. Rozalija Klasinc, glej izvleček na koncu Obzornika 58 kolonije in železniških delavnic (61). Večina stanovanj je zgrajenih v času od 1955 do danes, prevladujejo pa enodružinske hiše, vilska četrt pod Pohorjem in blokovni kompleks Maribor - Jug. Območje Maribor - Jug je po urbanističnem načrtu sekundarno središče s približno 70 000 prebivalci, vendar pa vsa pričakovanja niso izpolnjena, saj.se razen stanovanjske soseske obseg drugih funkcij bistveno ne širi. Tako ima ta soseska značilnosti spalnega naselja, manjkajo pa predvsem oskrbna in storitvena dejavnost ter športni in rekreacijski objekti. V zadnjem času se tu uvajajo poslovni prostori, delovni servisi in obrt (5< str. 151-161). Poleg zazidalnih površin so tu tudi kmetijske, ki obsegajo eno četrtino površine kvalitetnega zemljišča med 1. in II. kategorijo, od česar je 44% površine primerne za kmetijsko obdelavo. Kmetijske površine se širijo od urbaniziranega naselja Maribor proti Limbušu in Pekram, na jugu do obronkov Pohorja in so močan omejitveni dejavnik urbanizacije. Zaradi tega je konflikt med obdelovalnimi površinami in urbanizacijo eden od osnovnih prostorskih problemov v občini Tabor. Prav vznožje Pohorja s Pekrsko gore o je najbolj pod vplivom urbanizacije. Na stiku ravnine in hribovja so nastala vsa naselja, ki se danes širijo tudi na ravninski kmetijski prostor (5). Na tem območju leži tudi projekt Maribor - Jug. Kvaliteta tega prostora je izredna, saj ima območje velike razvojne možnosti, je raven svet, ki omogoča gradbono-tehnično enostavno gradnjo (ll). Prav to pa je bila osnova za novi urbanistični načrt, sprejet leta 1972, ki je predvideval pozidavo tega območja, vendar pa se je načrt leta 1978 spremenil predvsem zaradi novega načina vrednotenja kmetijskih zemljišč ter počasnejšo rasti mesta, kol je bila sprva predvidena. Ta urbanistični načrt je predvideval policentrični razvoj Maribora - delovna inesta bi se naj selila v satelitska mesta, s tem pa bi se zmanjšal tudi delež kmetijskih površin, predvidenih za pozidavo. Leta 1984 so se kmetijska zemljišča pod zaščito še povečala, tako da so iz območja soseske Maribor - Jug izločili Iletnavo, leta 1985 pa so začeli razmišljali tudi o tem, da bi zazidavo lega območja upočasnili s prvotno zapolnitvijo mestnega območja (3). S tem bi dosegli tudi upočasnitev širjenja mesta na račun kmetijskih površin, se pravi da bi delno upočasnili tudi urbanizacijo. Če pogledamo pojem urbanizacije na splošno, lahko rečemo, da proces urbanizacije vsebuje spremembe števila prebivalstva, razvoj novih gospodarskih, socialnih in političnih funkcij ter izgradnjo in ureditev prostorsko-fizični h struktur nekega mesta (16, str. 11, 12). Poleg tega pa sta z urbanizacijo povezani tudi deagrarizacija in industrializacija (14, str. 95). Vendar lahko rečemo, da obstajajo možnosti za negativne pojave v urbanizaciji predvsem zaradi izredno hitre ekspanzije mest (16, str. 125-130). 59 Takšne negativne pojave lahko srečamo tudi že v Sloveniji, zaradi mogočnega razcveta industrije in mest lahko ponekod že govorimo o degradaciji okolja. Negativne posledice tega so: - stihijsko razlivanje naselij, - splošna degradacija okolja, - visoki prometni stroški, - izgubljanje plodne zemlje (17, str. 45). Prav slednje pa pomeni pereč problem sodobnega sveta. Kmetijska izraba zemlje zaradi vse večjega pomanjkanja hrane pridcfciva na pomenu. Do nedavnega je bila kmetijska zemlja rezervoar za urbanizacijo. Industrializacija, modernizacija kmetijstva, izgradnja infrastrukture ..., pa so močno znižali delež kmečkega prebivalstva v širokih zaledjih mest. Prebivalstvo se je selilo v mesta in obmestna območja, ki jih imenujemo periurbane cone, kmetijsko izrabo zemljišč pa poseben lip periurbane ga kmetijstva. Za Slovenijo lahko rečemo, da ima skoraj v celoti značaj periurbane cone S periurbanimi značilnostmi izrabe kmetijske zemlje. V skoraj vseh območjih pa se prepleta z elementi urbanizacije (19). Tako vidimo, da je bilo v Sloveniji leta 1954 284 000 ha njivskih površin, danes pa jih imamo le 254 000 ha, torej 30 000 ha manj (20, str. 111-117). Proces urbanizacije je nedvomno prisoten tudi v občini Maribor - Tabor. Vendar pa smo na tem področju naleteli še na en pojav, to je pojav suburbanizacije, ki se prepleta s samo urbanizacijo. Za suburbanizacijo lahko rečemo, da je proces, kjer se intenzivna rast prebivalstva prenaša na zunanji rob mesta, medtem ko v centru upada. Posledica tega je hiter razvoj obstoječih ali celo nastanek novih naselij na mestnem robu, ki so ekonomsko bolj ali manj odvisna od osrednjega mesta, zato imajo lahko značaj spalnih naselij, kot so v našem primeru soseske 15, 17, 20, 22, 23, 25, 27, 28 in 29; ali pa zelo raznovrstno funkcijsko strukturo, ki se v večini primerov še prepleta s kmetijsko dejavnostjo naselij, pri nas soseske 27, 30 in Pekre (24). Do tega pojava prihaja zaradi vedno večjega deleža prebivalstva, ki želi živeti v enodružinski hiši z vrtom na robu mesta. Glede na dosedanji trend lahko v bodoče pričakujemo, da se bodo take težnje prebivalstva nadaljevale (24, str. 116). Zaradi industrializacije so se predmestja spojila z mestnim jedrom, v širšem prehodnem pasu pa so nastala nova suburbana naselja z nizko gostoto poselitve, vendar z vse večjim prilivom mestnega prebivalstva (26, str.31, 32). Za ta naselja je značilna bolj ali manj strnjena poselitev enodružinskih hišah z vrtom. V našem primeru so to soseske 23, 25, 27, 28, 29 in področje Razvanja, Radvanja in Limbuša. Poleg tega pa je značilna še planska gradnja blokovnih kompleksov, v našem primeru projekt Maribor - Jug (26, str. 53-58). 60 V ta naselja pa se selijo tudi servisne dejavnosti, trgovina na drobno, nakupovalni centri, športni in kulturni objekti, gostinski lokali, obrt, šole kar podira sliko o ekonomski odvisnosti suburbanega naselja od centra mesta (24, str. 34, 35). Seveda pa se pri naši raziskovalni nalogi nismo omejili zgolj na proučevanje literature in ugotavljanje splošnih dejstev. Zanimali so nas konkretni primeri urbanizacije in suburbanizacije v občini Maribor - Tabor, zaradi česar smo morali opraviti veliko te renske pa dela. Predvsem nas je zanimala razlika med stanjem zazidave v preteklosti (leto 1955) in stanjem sedaj (leto 1988), hkrati pa smo se dotaknili tudi perečega problema, to je odkupa zemlje. Sliko stanja leta 1988 smo dobili z vnašanjem dejanskih podatkov v karte Preglednega katastrskega načrta, merilo 1 : 5000, sliko Stanja leta 1955 pa z anketiranjem ter delno s pomočjo karte stanja za leto 1955. Primerjavo obeli kart nam je dala naslednje rezultate: V celotni občini Maribor - Tabor se je močno povečal delež individualnih gradenj, začela se je razvijati tudi industrija, ki se poleg novo nastale industrijske cone v vzhodnem delu občine širila tudi v že obstoječih industrijskih conah. Zgradili so precej športno-rekreacijskih objektov (Športni park Tabor, športno-rekreacijski objekti na Pohorju), močno pa se je razmahnila tudi infrastruktura. S pomočjo MUV pa smo na posebni karti prikazali tudi potek pozidave po letih. Posebno pozornost pa smo namenili soseski 29, v kateri zaradi nadaljnje gradnje projekta Maribor - Jug potoka odkup zemljišč. Kmetijska zemljišča v tem delu občine so zaradi intenzivnosti obdelovanja kakovostna in so do nedavnega predstavljala vir prehrambenih pridelkov za Maribor. Toda zaradi že prej omenjenih vzrokov je gradnja na teh zemljiščih ugodna in poceni, kar je privedlo do spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v gradbene parcele. Zemljo, ki ni bila nacionalizirana, so kmetom odvzeli na podlagi odvzema lastninske pravice, nacionalizirano pa z zakonom o razlastitvi. Proces največjega odvzemanja zemljišč je potekal v letu 1986/87. Težave, ki so nastajale in še nastajajo pri tem, pa smo skušali raziskati s pomočjo ankete, ki smo jo opravili pri 25 gospodinjstvih, ki jim je bila zemlja odvzeta. Rezultati nakete so pokazali, da so lastniki zemlje, katerih poprečna starost za ženske je 57, za moške pa 58 let, zvečine upokojenci ali pa kmetje in jim je bila zemlja tako glavni vir dohodka. Ugotovili smo, da so se kmetijske površine iz prvotnih 90 ha zmanjšale na 33,6 ha, oziroma če razčlenimo: - njive : iz 37 ha na 2,3 ha, - travniki: iz 11 ha na 2,3 ha, - pašniki: iz 2,5 ha na 0 ha, - gozd: iz 39 ha na 28,5 ha, ostali del je ostal nespremenjen. Seveda so lastniki zemlje za odvzeto zemljo dobili odškodnino. V dvajsetih primerih denarni znesek, nadomestno zemljo pa so dobili štirje anketiranci. Nekateri postopki so še v teku, predvsem zaradi tega, ker se kmetje ne strinjajo z višino odškodnine ali pa ker je bilo število odkupov zemlje ponekod večkratno. Anketa, v kateri so anketiranci povedali svoje lastno mnenje, je pokazala, da ti v glavnem niso zadovoljni. Če združimo njihove izjave, lahko ugotovimo, da se pritožujejo predvsem zaradi: - nestrokovnosti dela urbanistov, - nerealnih odkupnih cen, - neprimernih lokacij nadomestne zemlje. Kmetje so se zaradi tega z raznimi protestnimi pismi obrnili na Skupščino občine Maribor - Tabor in Skupščino Socialistične republike Slovenije, vendar pa zaželenega učinka niso dosegli. Med drugim so v teh pismih zahtevali: - da se vrne zemlja tistemu, ki jo obdeluje, - da se kmetijske površine z odlokom Skupščine občine Maribor - Tabor zaščitijo, - da se gradnja nadaljuje na površinah, ki niso obdelovalne. Vidimo torej, da se zaradi težnje po poselitvi mestnega obrobja pojavljajo vedno večji problemi pri pozidavi kmetijskih zemljišč. Na eni strani se pozidavajo najkvalitetnejša zemljišča, na drugi strani pa se v hribovitem zaledju nadaljuje stagnacija, celo de populacija, kar je povzročilo precejšnje zaraščanje kmetijskih zemljišč z gozdovi (24, str. 65, 113). Zato je nujno, da se koriščenje kmetijskih zemljišč začne načrtovati dolgoročno. Tako je cilj urejanja prostora v okviru kmetijskih zemljišč v urbanistični dokumentaciji razvoja mesta Maribor zaščititi najrodovitnejšo in izboljšati manj rodovitno zemljo (1). Glede koncepta izgradnje pa naj bi se celotni prostor razvijal kot sistem manjših urbanih naselij okoli mesta Maribor. Na področjih, kjer se urbanizacija hitro širi, predvsem na račun individualnih gradenj, je treba uvesti obliko strnjene atrijske ali vrstne zazidave z gostoto 100 do 120 prebivalcev na ha, s čimer se bodo znižali tako stroški za komunalno ureditev zemljišč, kakor tudi pozidava kmetijskih zemljišč (l, str. 21, 22). V dosedanjem razvojnem konceptu naj bi imelo mesto v končni lazi možnost porasta na okoli 250 000 prebivalcev. Nadaljnja rast bi se prenesla na satelitska naselja, Dravsko polje pa bi tako ostalo rezervoar za kmetijstvo in zaloge talne vode (1, str. 27-30). Pri raziskavi problemov tega področja smo torej opazili spore med lastniki zemlje in urbanisti. Ta problem bi moralo reševati odgovorne službe z večjo prizadevnostjo. Urbanistične službe bi morale imeti vedno na razpolago odgovarjajoča zemljišča, ki bi jih lahko dobili razlaščeni lastniki urbaniziranega 62 območja. Dolje bi morali vrednotiti zemljo, ne po trenutni ceni na "občinskem tržišču", ampak bi morali v ceni zemlje upoštevati tudi ceno vseh koristi, ki jih ima lastnik do nje. Nismo za podpiranje kljubovalnosti lastnikov zemlje, vendar mislimo, da je v samem mestu in ob njem še veliko možnosti za stanovanjsko gradnjo in bi lahko omejili širjenje urbanizacije na izrazito kmetijskih površinah. Ugotovili smo, da so površine'^ neposredni bližini mesta mnogo intenzivneje obdelane kot v oddaljenih področjih, zaradi boljše prodaje pridelkov ali pa zaradi psihološkega momenta, ko si zaposleni najdejo neke vrsle delovno rekreacijo - sprostitev z delom na zemlji. Tako smo priča širjenju vrličkarskih površin na obmestnem območju, kjer je le možno. Ze naši predniki bi morali pomisliti na razvoj samega mesta in načrtovati višjo in zoženo gradnjo, saj če danes pogledamo mesto iz ptičje perspektive, je videti popolnoma razlito. V razgovorih smo videli, da urbanisti in kmetje niso enakopravni, vendar bi v tem problemu morali imeti eno od glavnih besed tudi občani, ki bi bili koristniki bodočih stanovanj oziroma so porabniki dobrin, ki jih pridelujejo kmetovalci. Dejstvo je, da smo ljudje najbolj poklicani, da presojamo o naših življenjskih vprašanjih, kako bomo živeli sami in naši potomci. Ena od rešitev za kmetijske površine je zapolnitev mariborskih mestnih plomb, kot so površine: - ob Pristanu, - okoli kolodvora, - od Šentilja do Maribora, - od Miklavža do Maribora. Z zapolnitvijo teh plomb bi izboljšali tudi sam izgled mesta. Vendar na drugi strani vidimo, da plombe niso trajna rešitev. Torej nam ne preostane nič drugega, kot da širimo mesto navzven. Da povzamemo misli enega od anketirancev, ki pravi: "Po trditvah urbanistov so njive pod Pohorjem ravno zato tam, da se pozidajo". Torej, če smo že začeli zidati projekt Maribor - Jug, ga nadaljujmo, pa čeprav na račun kmetijskih zemljišč. Vendar se kmetje sprašujejo, kdo in v čigavem imenu je pripravil ta načrt. Večina oškodovancev je mnenja, da ta projekt ni postavljen le na račun kmeta, ampak tudi na račun vsega prebivalstva in v škodo "bodočih generacij; in ravno tu je pomanjkanje tistega pluralizma, v katerem bi morali odločati vsi občani mesta Maribor, ne pa samo birokracija občine in nekateri urbanistični oblastniki. Ne strinjamo se s trditvijo, da če pozidamo naselje Maribor - Jug, s tem pre- 63 hrane Slovencev še ne bomo rešili. Na žalost se spet srečamo z mislijo, da so za hrano potrebna samo prostrana polja. Trdijo, da so kmetijske površine za racionalno pridelavo hrane le na Dravskem polju, ne pa na Betnavski ploščadi, ki zajema celoten kompleks južno od Pekrskega potoka od Betnave do Pekrske gorce. Oškodovani kmetje pa menijo, da je zabloda zidati naprej kompleks Maribor - Jug. Če predpostavljamo, da 80% industrije živi od zemlje in za zemljo, potem res ne bi smelo bili težko prepričali kogarkoli, da tako nestrokovno in potratno ne smemo več graditi. Kljub posameznim pritožbam radvanjskih kmel6v in skupni peticiji za ohrani te v Radvanjskega polja Mariborske kmetijsko zemljiške skupnosti, ki naj bi bila varuh kmetijske zemlje, ni motilo, da ne bi dala soglasja za poseg v to zemljišče. Torej lahko povzamemo, da v naši družbi razvijamo divje kmetijstvo, brez organizacije, ki bi zaščitila njegove interese, ker kmetijske skupnosti svoje vloge v občinah niso odigrale pozitivno. Kdo bo torej zaščitil interese kmetov, da bomo lahko prenehali uničevati najbolj plodno zemljo, posledice česar čutimo zdaj sami in nam jih bodo zaradi vseh nepremišljenosti očitali naši zanamci? Viri in literatura 1. ECM VEKŠ, Prostorski dejavniki družbenoekonomskega razvoja Maribora do leta 2000, Monografija raziskovalnega projekta Maribor 2000, Maribor 1981 2. Borec Vinko, Maribor, kratka predstavitev in nekaj njegovih problemov 3. Pirkovič - Kocbek Jelka, Izgradnja sodobnega Maribora, Partizanska knjiga, Ljubljana 1982 4. Pak Mirko, Prostorski problemi Maribora s posebnim ozirom na industrijsko delovno silo, Maribor 1978 5. ECM, Analiza razvojnih možnosti Maribora in njegovih občin v obdobju 1986 - 1995 - 2000, Maribor, maj 1984 6. Indok Center, brošura Maribor 86, ČGP Tisk, Maribor 1986 7. Belec Borut, Morfologija mariborske ravnine, Geografski obzornik, 1961 8. Gams Ivan, Pohorsko podravje, Ljubljana 1959 9. Urbanistični načrt Rač, 1982 10. Statistični podatki Indok centra 11. Delegat št. 11, 3.julij 1976 12. Veslnik, Obnova in regulacija mesta Maribora, p. 5., 17.11.1945 64 13. Ilumck Ljubo, Regulacijske zasnove Maribora, p. 7., Arhitekt, 195-1/15 14. Vrišerlgor, Urbana geografija, Ljubljana 1973 15. Kokole Vladimir, Sodobni trendi urbanizacije v Sloveniji, Ljubljana 1968 16. Stefanovic Dušan, Urbanizacija (prvo poglavje), Beograd 1973 17. Klemenčič Vladimir, Zasnove urbanizacije, Zavod SKS za regionalno prostorsko planiranje, GV XL, 68, Ljubljana 1974 18. Kokole Vladimir, Urbanizacija podeželja) txs'¿sv (00S'9£S) CEV'SXS (¿ES'098 I ) £SS'88¿ I euaoldaq (¿¿0'8) 0U8 ¿ - - (PEo'e oov ' z (H'8'OI ) IS6'01 u>(ijj v euznj- (oua'i) 001 I (9Xfr'l) oos'x - - (9ox'ex) 0911XI ülTjaüjN ■ - -i ' - - (261'v Ofrl'V (X-99'IX) IOS'IX !ia l-5(suíox (0S¿'e) 006 z (000'9) 002* 9 - - (SSX'II) V¿S'l! ufoioM aia (¿86'0) 090 X - - (6xe'S 0S9'S (c6¿'ol) 6o9' 11 HSS? Ç - (LZ8'I) Oo6'l (¿¿S'¿ 096' ¿ (666'XI) s¿t''ei UBJJ (SSl'l ) sto fr (OSC'6) 8S6'8 - - (90S'El) E¿6'CI lUtÜTlIJ (t92'¿) 008 9 - - (£6¿'S 000'S (98C'|I) 6S6'£I UJJCJPZpC^ (ÖfrE'ei) es 6 8 - - (9¿¿'fr 88Z'S (¿IX'81) ¿¿x'si ufiAEiJoOnj- - (6SS ' H ) 000'n (9¿8'0 £96 'O (S08'St) OEE'Sl ui(äuodvf - (¿61 '91 ) 009'St - - (0S8'9I ) ooe'9i luuuiat \ -1 (6ts'ST) OOS'SX - - (es6'si) 9cE'91 uiu.mti (¿vr'v) IE¿ C ('J80 ' I ) 090' 1 (o¿o'o 091 ' 6 (0¿l' ' 81 ) 8¿6'¿l >;! ![EI I (Ott'l) 000 1 (i-se's) 0S9't> (EZ6'£ ) ooc'ex (E06'0r)- ¿t fr'8I uuispjuj (8¿c'0) 8Sl 0 (889'0) 6frS'0 (061'9 ) Eoz'ex (eco'is) 9¿S'6l L'fítBJÍOA V (SOX-'E) I-9S C (frófr'O) 96fr'0 (Z6Z'V 89¿'S (08e'9X) 8V£'0o efluixlç (bOE'l) 9E¿ z (068 ' 81 ) 0S9'¿X - - (eei-'Ee) I l'9'OC eus fe. L - - - - (OXÓ'E ) 000'ex (ssv'ic) 099'ie dfluciija ej(îl©/\ - - (001'ce) ooe'xz (ZK)'l 060'X (m'frZ) zzv'zz SOpvjljuBfl (oot-'ni ) ose 6 (8¿£l0) SW'O (006'8 OOS'6 (0S8'9Z) 8SI'£2 uuiiuatij v (009'SI) 000 ei (691'0) 09X'0 (ooe'¿ oos'¿ (E8E'Se) pee'es ufiunujoy (TOC'I) roe i - - (90V'0 (Z¿¿'fr ) (68s'se) 91¿'EC L'flOLUOfJ a-/ (i-si'n ) 600 H (8CS'o) S 6S ' 0 660't- (wjo'ce) 966'VZ eilTMOW - - - - (eos'¿ 009'¿ (i'¿6'i'e) 9S¿'Sc miüfioj tooe'e) 009 Z - - (ZE0'6 ) e£6'8I (8SE'6e) ESS'6Č ' v.'f lojn L (Xt-S'OZ) Of 6' 9Z -(SOfr'Ol) SEfr'OX (8E9'S vxx's (60E'¿£) OEC'EX' BflIIZBJO (lt'6's) 008 V (88E'6C) 000*01^ — - (VZE'St-) sos'n- cf iz Odo pu J (ÖIO'S) 800' L - - (¿¿e'xe (V06'9S) si'E'es epeuBM (oos'xx ) ooi- II - - (¿8S'9Z ooe'ac (EVl-'OS) 8sv'es cfpuejj (ooo'a) 00 c' L (oo¿'06 ) 000's¿ (S88'9V 00S'9V (¿£0'¿9X) (0¿X'cOZ) ooe'an ufipui (bib'n) 000' SI (EC9'e) 008'e (9oe'zo 000 COS'10Z v/oaz l')(j 1 oíaos (0£9'6oe) seo'esi (¿60'9) 0¿8 ' S (9Z6'9S 68e'¿S (9VE'9XE) oos'isz vaz (e¿0'¿9) S6¿' £¿ (98¿* t¿X) 009'8¿I (66Z'06 000'¿8 (960'OSE) E66'8SE euefcitm Ezn-io\¡ zla eoiuasd (feürD(b') ooijeiiz eaezjci i[Buo) uofjniu a (986I) ¿861 eav(opij OSTALI 73 ječmena je lela 1986 obsegala 25,270 milijonov ton. Najpomembnejše uvoznice ječmena leta 1986 so bile: Saudska Arabija 3,706, Sovjetska zveza 3,500, Japonska 1,363, Nemška demokratična republika 1,300, Zvezna republika Nemčija 0,918 in Belgija 0,876 milijonov ton. Proso Proso gojijo predvsem v državah v razvoju (1987 74% svetovne pridelave). Tam je tudi pogosto glavna hrana, zato ga pretežno porabijo doma. Svetovna trgovina z njim je majhna. Največji izvoznici sta ZDA in Argentina. Poleg omenjenih držav so najpomembnejše pridelovalke leta 1987 (v milijonih ton) še Sudan 2,200, Burkina Faso 1,480, Niger 1,380, Etiopija 1,180, Mali 1,130, Venezuela 0,850, Uganda 0,820 in Kolumbija 0,700. Oves Najpomembnejše izvoznice (v tisoč tonah) so: Švedska 470, Kanada 252, Francija 247, Finska 223. Svetovna trgovina (izvoz) jo lota 1986 obsegala 1,594 milijona ton. Najpomembnejše uvoznice leta 1986 (v tisoč tonah) so bile: ZDA 437, Švica 86, Italija 82. Rž Svetovna trgovina z ržjo je relativno nepomembna. Poteka med Severno Ameriko in Evropo. Leta 1986 je izvoz obsegal 1,063 milijonov ton, od tega sla izvozili Poljska 0,300 in Kanada 0,226 milijonov ton. Zbral: Slavko Brinovec 74 društvene in druge vesti DRŽAVNA ODLIKOVANJA SLOVENSKIM GEOGRAFOM Večletno delo sedemčlanske komisije za priznanja in nagrade (mag. S. Brinovec, dr P. llabič, dr M. Klemenčič, dr J. Kunaver, M. Natek, L. Olas in dr M. Pak), ki dela v okviru Izvršilnega odbora Zveze geografskih društev Slovenije, je vendarle obrodilo sad. Prvič v zgodovini nase društvene dejavnosti je bila s strani društva predlagana večja skupina slovenskih geografov za državna priznanja - odlikovanja. Na osnovi postavljenih in soglasno sprejetih kriterijev, ki temeljijo predvsem na dolgoletnem in uspešnem delu v društvu ter v afirmacij/naše stroke v javnosti, je bila izbrana skupina 19 kandidatov za državna odlikovanja. Med zbiranjem in pripravami ustrezne dokumentacije za utemeljitev naših predlogov ter v času samega postopka potrjevanja našili predlogov sta dobila dva naša pre-dlaganca državni odlikovanji (dr V. Kokole in dr D. Meze), in sicer sta ju predlagala njuni delovni organizaciji. Prvo skupino devetih naših kandidatov je odlikovalo Predsedstvo SFRJ dne 24. decembra 1987. Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije je odlikovalo: - prof.dr Franceta Ilabeta - prof.dr Vladimirja Klemenčiča - prof.dr Mavricija Zgonika z Redom zaslug za narod s srebrnimi žarki za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države; - akademika prof.dr Ivana Gamsa - prof.dr Mirka Paka - dr Milana Šifre rja z Redom dela z zlatim vencem za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države; - prof. Jelko Kunaver - prof. Maro Radinjo - prof. Ladi slavo Rakovec z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države. Svečana podelitev državnih odlikovanj našim geografom je bila 26. februarja 1988, in sicer v okviru programa Ilešičevih dni. Državna odlikovanja jim je izročil podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije tov. Uoris Frlec na posebni slovesnosti, ki je bila v veliki dvorani Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije. Slovesnosti je prisostvovalo blizu 60 povabljencev. 75 Na tem mestu objavljamo: a) Nagovor podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dr Borisa Frleca; b) Zahvalne besede odlikovanca prof.dr Franceta llabeta; c) Izvlečke iz utemeljitev, ki so bili prebrani na slovesni izročitvi državnih odlikovanj (Naši odlikovanci). Dr Boris Frlec Podelitev odlikovanj slovenskim geografom V življenju sem imel nekajkrat srečo in privilegij, da sem se lahko dolgo pogovarjal s tistimi redkimi ljudmi, ki so gledali in opazovali Zemljo, planet, na katerem živimo, od daleč, iz vesolja, s površja njenega satelita Lune, iz pustega, mrtvega, človeku sovražnega okolja. Ta pogled so vedno znova opisovali kot enkratno vznemirljiv, tak, ki človeka potisne v naravnost religiozno razpoloženje. Zemlja je moder, topel, prijazno vabeč planet sredi mrzlega, neskončnega prostora. Počutil sem se prav enako kot tisti, ki so v naši davni preteklosti ob ognju v podzemeljski votlini poslušali pogumnega lovca, ki se je malo iz potrebe, še bolj pa iz radovednosti podal čez bližnje hribe v neznano in pripovedoval o pokrajinah, rekah in gozdovih, ki jih drugi niso mogli ne videti ne doživeti. Pripovedovanje jim je burilo domišljijo in razvilo željo, da bi sami potovali v tuje kraje. Kako prav je imel Nobelov nagrajenec za fiziko, Carlo Rubbia, ki je med svojim nedavnim obiskom v Ljubljani predlagal, da bi se morala oznaka človeške vrste Homo sapiens - razumni človek, spremeniti v boljšo, v llomo curiosus - radovedni človek, da bi tako laže pojasnili človekovo naravo in vzgibe, ki ga stalno silijo v širitev njegovega znanja. Če kje, potem to gotovo velja za geografijo, vedo, ki popisuje zemljo, njene značilnosti, dobrine in pripoveduje, kje je kaj. Od časov, ko so se spoznanja o tem prenašala z ustnim izročilom lovcev, popotnikov, trgovcev, raziskovalcev, ki so odhajali neznano z najrazličnejšimi motivi, od prvih okornih poskusov, da se ta spoznanja zapišejo kot zemljevid bolj na osnovi domišljije kot realno izmerjenih količin, smo se dodobra odmaknili. Živimo v času, ki ga usmerjajo in vodijo lahko dosegljive informacije. Na zemljevidih ni več belih lis, človek je prodrl in spoznal dna morij, opazuje in raziskuje zemeljsko površino in njeno notranjost, ozračje in področja za njim. Radovedni človek vse več ve, pa vendar radovednosti in žeji po novih spoznanjih ni videti meja. Zato geografija ne izgublja ne na svojem čaru, še manj pa na svoji pomembnosti. i 1AUIO9 1O4 gIiu \ fnoisTDogi) rn 12&M ntivo^ilbo ninvBsib voJiloIvi^ ©n Kljub naši maloštevilčnosti smo kot narod imeli in imamo vrsto odličnih geografov, od posameznikov do prvih organiziranih oblik delovanja, ki sežejo v leto 1922. Klasična osnova slehernega slovenskega geografa in hkrati 76 zakladnica geografske misli je strokovno delo dr Antona Melika. Ob njem je zrastel v samostojno geografsko osebnost tudi dr Svetozar Ilešič, ki je s svojo znanstveno orientacijo uravnotežil razvoj slovenske geografije. Ilešičevi dnevi, vsakoletno februarsko strokovno posvetovanje slovenskih geografov, so tokrat priložnost, da devetim vidnejšim geografom v imenu širše družbe izročim državna odlikovanja, s katerimi jim Predsedstvo SFUJ izreka vse priznanje za njihovo dolgoletno strokovno delo. Spoštovani odlikovanci, dropi gostje, naj vam na koncu izrazim še svoje iskreno osebno zadovoljstvo in veselje, da sem danes mogel vročiti odlikovanja slovenskim geografom, ki so s svojim dolgoletnim strokovnim delom vidne je prispevali k razvoju slovenske geografske znanosti, publicistike in šolske geografije. Hkrati pa se odlikujejo z dolgoletnim in vsestranskim delom v družbenopolitičnih organizacijah in strokovnih institucijah tako doma kot v tujini, za kar so prejeli že vrsto priznanj. Ob tem naj poudarim pomen njihove dolgoletne dejavnosti in aktivnosti v Zvezi geografskih društev Slovenije, ki je naslednica Geografskega društva Slovenije. Z vso odgovornostjo, vestnostjo in delovno vnemo so prevzemali številne odgovorne naloge in funkcije ter se vključevali v delovna telesa ter delovali pri organiziranju in vsebinskem snovanju zborovanj geografov ter geografskih glasil. Z vsestransko angažiranostjo so prispevali, da ima njihovo društvo za seboj eno najdaljših obdobij svojega obstoja, dosežki slovenske geografske znanosti pa so dosegli zavidljivo raven tudi v mednarodnem merilu. Kot eden (istih, ki z veseljem potujejo ure in ure po zemljevidih, ki ob člankih, filmih in IV oddajah na krilih domišljije raziskujejo, spoznavajo in odkrivajo novi, neznani svet onkraj obzorja, želim slovenski geografiji in vsem vam še obilo uspehov in seveda osebnega zadovoljstva. Zahvalna beseda prof.dr Franceta Ilabeta ob svečani podelitvi odlikovanj slovenskim geografom: Spoštovani tovariš podpredsednik, spoštovani gostje in kolegi! Dovolite, da kot najstarejši med današnjimi odlikovanci spregovorim nekaj besed in se zahvalim v imenu nas vseh za podeljena visoka državna odlikovanja. Ob tem bi rad posebej poudaril, da pomenijo ta odlikovanja predvsem priznanja naši slovenski geografiji, ki so jo vodili mnogi odlični geografi pred nami, tako predvsem prof.dr Anton Melik in prof.dr Svetozar Ilešič, kateremu v spomin in počastitev sta posvečena letošnja 26. in 27. februar kot llešičeva dneva. Že takoj po prvi svetovni vojni so se slovenski geografi zavedali svojega 77 poslanstva in se združili v svojo strokovno organizacijo - Geografsko društvo Slovenije in dobili mesto na novo ustanovljeni slovenski univerzi v Ljubljani. Preučevanje slovenskega prostora s področja geografije ima že dolgo tradicijo, ki sega daleč nazaj v začetke 19. stoletja. Zal pa je bilo to naše preučevanje okrnjeno, saj je rapalska pogodba prepustila Italiji čudoviti kraški svet vse od Planine do morja. Slovenska zemlja je bila usodno razdeljena med štiri države tako, da se je geografsko preučevanje ustavilo na mejah, zarezanih v naše slovensko narodno lelo. Šele priključitev Slovenskega Pri-morja k Jugoslaviji je dala novega zagona slovenskim geografom, ki so se v svoji raziskovalni vnemi tejneljito lotili problemov fizične geografije, gospodarskih in narodnostnih vprašanj ter pihanja novih geografskih šolskih učbenikov in drugih pripomočkov. Plod tega dela so številni letniki Geografskega vestnika in Krasoslovnega zbornika, glasila Inštituta za raziskovanje krasa,pa Geografskega zbornika Geografskega inštituta Antona Melika ZKC SAZU, pa Krajevni leksikon Slovenije, A tlas Slovenije in še marsikaj drugega. Geografi na univerzah v Ljubljani in Mariboru pa so s svojim delom dobili številna priznanja tudi v tujini in povezava s tujimi znanstveniki - geografi je prinesla slovenski geografski misli doma in v svetu velik ugled. Slovenski geografi se zavedamo svojih dolžnosti do slovenske in jugoslovanske družbe in lahko na tem mestu zagotavljamo, da je vse naše šolsko in znanstvenoraziskovalno delo na področju geografije namenjeno napredku in dobrobiti naše socialistične domovine. Naši odlikovanci Prof.dr France llabe, sodobnik prve slovenske generacije univerzitetno izobraženih geografov, se s svojim plodnim znanstvenim, strokovnim, javnim in družbenopolitičnim delovanjem uvršča med vidnejše geografe pri nas. Njegovi prvi strokovni in znanstveni članki izvirajo že iz predvojnega obdobja, strokovno aktivnost pa je najbolj razvil po prihodu na Inštitut za raziskovanje krasa SAZU v Postojni. Posebno pozornost je posvetil preučevanju krasa, predvsem obrobju Pivške kotline - predelu Slovenije, kjer se je v veličastni igri narave skozi tisočletja ustvarila čudovita skladnost kamnitih oblik in barv. Devetinsede m desetletni dr llabe še vedno aktivno deluje na področju speleologije in je zagovornik zaščite kraških jam in kraškega okolja. S svojo aktivnostjo in strokovnim delom je prispeval, da se je sistem Škocjanskih jam uvrstil v seznam UNKSCO-vih svetovnih naravnih znamenitosti - dediščine, ki jo varuje vse človeštvo. Viden je njegov prispevek tudi na področju turizma,saj s pisno in govorjeno besedo seznanja domačo in tujo strokovno javnost z lepotami in turističnimi značilnostmi naše domovine. Prof.dr Vladimir Klemenčič je mednarodno priznan strokovnjak za področje socialne geografije in še posebej za probleme geografske funkcije državne 78 meje, obmejnih narodnostno mešanih območij ter sodobnih problemov mednarodnega selitvenega gibanja Slovencev v Jugoslaviji, zamejstvu, zdomstvu in izoeljeništvu. V zadnjih deseUetjih je skupaj z raziskovalci slovenskih raziskovalnih in univerzitetnih inštitucij organiziral jugoslovanska in mednarodna strokovna srečanja. K popularizaciji slovenske geografije je prispeval s predavanji na uglednih evropskih univerzah in mednarodnih znanstvenih srečanjih ter z objavljanjem znanstvenih razprav v evropskem "geografskem in negeografskem revialnem tisku. Posebno se je uveljavil pri vzgoji znanstvenoraziskovalnega naraščaja geografov kot mentor pri pripravi magisterijev in doktoratdvt iz Slovenije, drugih delov Jugoslavije in tujih univerz. Za svoja prizadevanja na znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu doma in po svetu je prejel številna priznanja v Jugoslaviji in v tujini. Prof.dr Mavricij Zgonik že od prvih povojnih let deluje na področju geografije, zgodovine, spoznavanja družbe in didaktike-metodike omenjenih predmetov kol pisec, učitelj, mentor in organizator. Uvrščamo ga med vodilne didaktike v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot odličen in razgledan poznavalec stroke je sodeloval pri pripravali in izdajah učnovzgojnih programov in je avtor številnih osnovnošolskih geografskih in zgodovinskih učbenikov ter učnih pripomočkov ter izvrsten pisec razprav s področja metodike in didaktike geografije in zgodovine. S strokovno razgledanostjo in z najraznovrstnej-šimi samostojnimi znanstvenoraziskovalnimi izsledki je nemalo prispeval k razvoju sodobne didakdke in metodike pouka geografijo in zgodovino, k vzgoji pedagoškega kadra in k razvoju slovenske geografije nasploh. Vrsto let je bil neutruden mentor številnim generacijam študentov geografije, zgodovine in domoznanstva. Še vedno z vso zagnanostjo dola na raziskovalnem področju, zlasti še na področju didaktike, geografije, pa v mariborskem geografskem in zgodovinskem društvu. Ne smemo prezred mnogoterih Zgo-nikovih zaslug na področju vsestranskega razvoja kulture v Mariboru. Akademik prof.dr Ivan Gams, vodilni geomorfolog v Jugoslaviji in začetnik detajlnega goomorfološkega kardranja v Sloveniji, se uvršča med najvidnejše slovenske geografe, zlasti še na področju kraške geomorfologije, klima-togeografije, pokrajinske ekologije, teoretske geografije, geografije Slovenije in speleologije. Pri raziskovanju naravnih nesreč v Sloveniji je opravil pionirsko delo. Kol krasoslovec je posebno pozornost posvedl preučevanju kraške denudacije. V mednarodnem merilu je cenjen kot raziskovalec krasa in kot organizator, saj je kot predsednik dveh mednarodnih leles usmerjal raziskovalno dejavnost. Prof.dr Mirko Pak je priznan strokovnjak in začetnik ter utemeljitelj socialno-geografskih preučevanj našili mestnih naselij in nekaterih sorodnih vej ekonomske geogralije. Z znanjem in razgledanostjo oplaja svoje pedagoško delo, je akdven društveni delavec, organizator vrste slovenskih in jugoslovanskih 79 geografskih akcij, urednik in vsestranski družbenopolitični delavec, ki veliko naporov in znanja vlaga v poživitev medrepubliškega in mednarodnega sodelovanja na raziskovalnem področju. Spodbudil je priprave pri medrepubliškem projektu izdelave Atlasa SFR Jugoslavije ter vodil in usmerjal delo pri izdelavi Nacionalnega atlasa Slovenije. Izredno pomembno delo je opravil z ure dni kova nje m vrste geografskih glasil in tematskih zbornikov. Pri Enciklopediji Jugoslavije in Slovenije je urednik za geografijo ter dolgoletni član strokovnih teles Raziskovalne skupnosti Slovenije. Pri svojem delu se odlikuje 3 strokovnostjo, vestnostjo, odgovornostjo in gospodarno porabo družbenih sredstev. Dr Milan Šifrer, znanstveni svetnik SAZU, upravnik Geografskega inštituta Anton Me lik pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, je svoj znanstveni opus posvetil preučevanju nastanka in razvoja našega reliefa in njegovih funkcij pri oblikovanju geografskega okolja. Na področje, ki je bilo pri nas domala neznano, je s številnimi temeljnimi študijami doprinesel nove poglede na razvoj reliefa Alp, panonskega obrobja in Slovenskega Primorja. Po njegovi zaslugi je slovenska geomorfološka misel s svojimi izvirnimi izsledki prodrla tudi v širši evropski prostor in pritegnila pozornost številnih uglednih strokovnjakov v tujini. Vzporedno se je na strokovnem področju posvetil tudi geografskim vidikom preučevanja naravnih nesreč in na tem področju je prišlo do plodnega sodelovanja geografske stroke s Štabom za civilno zaščito. Prof. Jelka Kunaver. je dolgo vrsto let opravljala dela in naloge tajnika Geografskega društva Slovenije in bila tudi član njegovega nadzornega odbora. Njene organizacijske sposobnosti in delovna vnema so prišle do polne veljave v času, ko je bila članica pripravljalnih odborov in soorganizatorica najraznovrstnejših strokovnih zborovanj in kongresov slovenskih in jugoslovanskih geografov z mednarodno udeležbo. Vrsto let je bila aktivna sodelavka in članica uredniškega odbora Pionirskega lista in Pionirja, organizatorica hospitacij in delovne prakse študentov, vodja in pobudnik krožkov interesnih dejavnosti na osnovni šoli Franceta Uevka, kjer jo tudi pomočnica ravnateljice šole. V zadnjih desetih letih razdaja svoje izredne organizacijske sposobnosti in delovno vnemo v številnih družbenopolitičnih organizacijah na območju občine Ljubi jana-Bežigrad. Prof. Mara Radinja, dvajsetletna glavna in odgovorna urednica Geografskega obzornika - časopisa za geografsko vzgojo in izobraževanje, dolgoletna članica odbora za geografsko vzgojo in izobraževanje, vzorna in strokovno uspešna mentorica za različne dejavnosti, zlasti še v okviru gibanja "Znanost mladini", je z vsem svojim delovnim poletom in nesebično predanostjo stroki nemalo prispevala k uveljavitvi sodobnih, vsebinsko poglobljenih pogledov na geografijo v splošnem izobraževalnem procesu in drugje. V času njenega 80 urednikovanja je postal Geografski obzornik vsebinsko izredno bogata in razgibana revija, ki je postala nepogrešljivi pripomoček in vodnik številnim geografom v šolah in nepedagoških poklicih. Njena je zasluga, da se je Geografski obzornik stalno bogatil z novimi pogledi in dosežki geografskih raziskav z različnih področij. Kol profesorica geografije na Srednji naravoslovni šoli v Ljubljani zavzeto spremlja in usmerja delo učencev. S posluhom za vzgojno problematiko vzgaja dijake v delovne in poštene mlade ljudi, ki so pripravljeni in sposobni prevzemati odgovorne zadolžitve in obveznosti na različnih področjih. Prof. Ladislava Rakovec je ena izmed redkih šolnikov na Slovenskem, ki se je z veliko vnemo in zagnanostjo lotila vsestranske prosvetlitve manjšega kraja, odmaknjenega od republiškega središča. Kot geografinja se je uspešno preizkusila in uveljavila tudi na znanstvenoraziskovalnem področju. Zavzeto, nesebično in z velikim smislom za organiziranje in povezovanje geografov je vodila kranjski aktiv Geografskega društva Slovenije vrsto let po zadnji svetovni vojni. Vedno in povsod se je zavzemala za strokovno izpopolnjevanje učiteljev, za utrjevanje in dvigovanje stanovske zavesti ter za posredovanje strokovnih izsledkov v poljudnih oblikah širši javnosti. Kot upokojenka še vedno pomaga pri turističnih agencijah. Pri tem delu je razvila izredno visoko kulturo turističnega vodenja ekskurzij, ld temelji na izkušnjah dolgoletne in uspešne pedagoške službe kakor tudi na njeni široki strokovni in kulturni razgledanosti. 81 -uTYlfei31*?lt)*«V W -tfiob-m J i^CT rnivof. .v liJ^ipU'onit,' : mm-.. 11 ti if ILKŠIČEVI DNEVI 1988 rtOll ..OOQ CJ -» h» Bt»lm -iriataO'1 I!i m.; -I-Ji' V .«tftiit» 6t«)*v OtfilMnoHo > onioi..v Ilešičevi dnevi, ki smo jili ob obletnici smrti našega vzornika profesorja Svetozarja Ilešiča lansko leto priredili že drugič (26. in 27. februarja 1988), so ob tej priložnosti ve rje tnq dobili trajnejšo organizacijsko in vsebinsko obliko. Njihovo osnovno poslanstvo naj bi bilo permanentno izobraževanje učiteljev geografije v osnovnih in srednjih šolali. Februarski Ilešičevi dnevi so zaradi poznega zimskega časa primerni za poglabljanje teoretičnega geografskega in didaktičnega znanja. Toplejši del leta pa naj ostane bodisi za terensko delo ali za krajše seminarje. Tako je mogoč pogostejši slik med udeleženci in predavatelji permanentnega izobraževanja. -oboiaocj «ji t-,! : • ' •¡Aitvtit'! Jn .vopivh . i • .t > TIr .-.*: ' ;' Izbrani lermin za Ilešičeve dneve je primeren ludi zalo, ker ne sovpada z nobenimi drugimi podobnimi prireditvami v tem času in ker je na začetku poletnega semestra, ko na šolah še ni tako močno čutiti pritiska konferenc in drugih dejavnosti. Poleg tega učitelji lahko pridobljeno znanje porabijo takoj po končanem seminarju. Drugi Ilešičevi dnevi so bili posvečeni nekaterim zaokroženim tematikam. V prvem sklopu so 26. februarja 1988 dopoldne in popoldne predavali akademik Ivan Gams o Geografiji, pokrajinski ekologiji in ekologiji, Dušan Plut o Energetiki in varstvu okolja v Sloveniji, Tatjana Ferjan o Geografiji, ekologiji in pouku, Maja Umek o Problemskem pouku - primer učne enote jedrska energija, Slavko Brinovec o Metodični obravnavi učne enote energetski viri Jugoslavije in Jurij Kunaver o Varstvu okolja v učnih načrtih geografije doma in na tujem. Temu je sledilo predavanje Franca Lovrenčaka o Novostih iz politične in demogeografske podobe Afrike. Zvečer je po podelitvi odlikovanj Ivanu Gamsu, Jelki Kunaver, Mirku Paku, Mari Radinjevi, Slavi Rakovec in Mavriciju Zgoniku sledil družabni večer, ki ga je prijetno popestrilo predavanje študentov geografije o potovanju po ZDA . V soboto, 27. februai-ja 1988 je najprej Mirko Pak poslušalce izčrpno seznanil z nekaterimi ekonomsko-geografskimi problemi Jugoslavije, sledil pa mu je Stanko 13uoer, ki je v sproščenem predavanju Novosti iz geologije Slovenije in Jugoslavije spregovoril ludi o Odprtih vprašanjih geoloških vsebin pri pouku geografijo v osnovni in srednji šoli. Vsi udeleženci so dobili razmnožene referate vnaprej, žal pa je zato izostala 82 objava v Geografskem obzorniku. Oboje pač ni mogoče, zato bi morali v bodoče doseči, da je ustrezna številka Obzornika objavljena tik pred naslednjimi Ilešičevimi dnevi. llešičevi dnevi so se zaključili s skupščino Zveze geografskih društev Slovenije . Rezultati le naše prireditve, ki jo moramo obdržati kot stalno, so spodbudni. Prepričani smo, da bomo predvsem na ta način lahko na najboljši možni način uredili vprašanjia permanentnega izobraževanja učiteljev geografije. Razumljivo je, da se samo s to obliico izobraževanja v teku enega leta ne smemo zadovoljili. Spremljale naj bi jo tudi druge prireditve, predvsem tematsko ožje zastavljeni seminarji in zborovanja ob drugih priložnostih in drugih letnih časih, podobno kot doslej, llešičevi dnevi naj bi poslali tista prireditev, ki bi se je udeležili po možnosti prav vsi učitelji geografije. Na tem moramo vztrajati, sicer bo uspeh take oblike izobraževanja spet samo delen. Permanentno izobraževanje je tudi v svetu in v vseh strokah poslala nujnost, brez katere tudi učitelj geografije, ki ima zahtevno nalogo posredovanja znanja iz nenehno spreminjajočega se sveta, ne more biti. Mnogi učitelji si ne želijo samo pridobivanja novega in osvežitve starega znanja, ampak tudi medsebojne izmenjave izkušenj, krepitve medsebojnega sodelovanja, solidarnosti in ne nazadnje tudi utrjevanja prijateljstva. Glede vsebine in oblike bodočih Ilešičevih dni bosta razvoj stroke in šolstva zagotovo pokazala pravo smer. Ne vidim razloga, da ne bi tu in lam vpletli v program tudi zahtevnejše teme v obliki krajših simpozijev. V tej zvezi namreč ni mogoče soglašati s posamezniki, ki menijo, da učitelji potrebujejo izključno samo tisto snov, ki je neposredno uporabna v šoli. Taka opozorila smo slišali zadnji čas tudi v zvezi z načrtovanjem zborovanj slovenskih geografov. Zagovorniki lakih stališč pozabljajo, da poenostavljene vsebine lahko tudi poneumljajo uporabnike in da posebno uspešnih bližnjic do znanja ni. Zaenkrat predvsem manjkajo poročila o raziskovalnem delu na področju didaktike geografije ,verje tno tudi zato, ker je tega zelo malo. Lahko bi vključili tudi več poročil iz neposredne pedagoške prakse. Vendar se ob tem postavlja vprašanje, kaj od tega prihraniti za zborovanja, ki jih imamo vsaka tri leta. Zagotovo pa drži eno, llešičevi dnevi bodo privlačni in koristni toliko časa, dokler bodo organizatorji sposobni zagotovili zanimive teme in pester program. Doseči to pa je mogoče predvsem z zavzetostjo in sprotnim razgledovanjem po geografskih novostih doma in na tujem. Odziv udeležencev je bil proti pričakovanjem izreden. Prvi dan dopoldne smo našteli v predavalnici 18 na Filozofski fakulteti, ki ima 150 sedežev, kar 210 prisotnih. Zato bodo organizatorji morali najti za naslednjo prireditev bolj ustrezen prostor. Tudi zato se kotizaciji ne bo mogoče izogniti. Zal Filozofska fakulteta za tako priložnosti še lep čas ne bo mogla ponuditi vsaj eno večjo predavalnico. -83 Kljub lem zagatam so Ilešičeve dneve kot celoto udeleženci v anketi skoraj enoglasno pozitivno ocenili. Strnjeno povzemamo nekaj pomembnejših mnenj udeležencev, ki smo jih prosili, naj odgovorijo na dve vprašanji: 1. kaj menile o programu in poteku Ilešičevih dni, 2. vaši predlogi za vsebino naslednjih Ilešičevih dni oziroma permanentnega izobraževanja. Odgovori na 1. vprašanje: - še naprej si želijo tako obliko dela, da so vsi udeleženci skupaj, ne v skupinah, - ugajala je polemična oblika dela, - čeprav vsega pridobljenega znanja ni mogoče neposredno uporabiti v razredu, pa je V9e novo dobrodošlo, - osvežili smo si geografska znanja, - osvežili smo si geološka znanja, predavanje iz geologije je bilo zanimivo in kvalitetno, - s področja didaktike geografije so bile prikazane sodobne oblike. Odgovori na vprašanje št. 2: - na naslednjih Ilešičevih dnevih prikazati več raziskovalnih rezultatov s področja didaktike geografije z utemeljitvijo prednosti uporabe novih didaktičnih metod (izkušnje z računalniki, izkušnje z dodatnim poukom, izkušnje s sekvencami), - predlogi za organizacijo strokovnih predavanj iz področja ekologije, energetike, ekonomske geografije, geografije turizma, geografije Jugoslavije in sveta po organizacijskih enotah Zavoda za šolstvo, - nova tematika: nerazvita območja Slovenije, Albanci v Jugoslaviji, onesnaževanje zraka in vod v Sloveniji, geografija prebivalstva SFRJ, kmetijstvo v socialističnih državah, nove raziskovalne metode v geografiji, predavanja iz pomožnih ved geografije (pedologija, ekonomija, meteorologija, geologija), povabiti na Ilešičeve dneve priznanega geografa iz zamejstva ali iz drugih republik, - didaktična tematika za bodoče Ilešičeve dneve: kako prenesli strokovno znanje, zlasti novo, v razred, pri vsaki temi poudariti tisto, kar bi učenci lahko ali morali vedeti, znati, - potrebne so strokovne ekskurzije na izbrana območja Slovenije pod vodstvom izbranih slovenskih geogralov, - razmisliti je treba o predstavitvi posameznih regij Slovenije na filmu ali videokasetah za popestritev predstavitve Slovenije učencem, - tako kot Afrika (ugajalo je predavanje dr Lovrenčaka), bi morali biti prikazani tudi ostali kontinenti, zlasti Latinska Amerika, Azija in Avstralija, - zemljevide in diagrame s prosojnic je treba priložili tekstu gradiva, - za organizacijo ekskurzij po Sloveniji potrebujemo izčrpna navodila, ki naj bodo objavljena v Geografskem obzorniku ali kako drugače, - Geografski obzornik: manj teoretičnih in ohlapnih člankov, več konkretnih informacij, ankete, knjige, izbor vprašan-j za raziskovanje onesnaženosti 84 obale. Na predavanju dr liuserja so bili izrečeni naslednji predlogi za dopolnilno izobraževanje iz geologije: - učiteljem, ki imajo z geološkimi vsebinami največ opravka, je treba nudili še dodatna znanja, - informacije o geoloških kartah in geološki literaturi naj prinaša tudi Geografski obzornik, - koristne bi bile regionalnq geološke ekskurzije za učitelje geografije, na primer v organizaciji regionalnih zavodov za šolstvo, - priročniki za učitelje geografije bi morali vsebovati razlago preprostih laboratorij škili in terenskih geoloških metod, - metode določanja kamnin naj bodo praktično prikazane, vsaj za ožjo skupino učiteljev, ki imajo s tem neposredno opravka v šoli. Na zaključku lega poročila povejmo še, da se je teh Ilešičevih dni udeležila, kljub pozitivnemu izidu celotne akcije, le ena tretjina vseh učiteljev geografije oziroma zemljepisa v naših srednjih in osnovnih šolali. Čemu naj pripišemo znano dejstvo, da se približno isto število, katerega jedro sestavljajo pogosto eni in isti učitelji, udeležuje tudi zborovanj geografov. Kje so vzroki za odsouiost ostalih? So zanjo krivi učitelji sami, ali vodstva šol ali pa tudi geografske organizacije še niso našle poti do njih? Ni dvoma, da je največja teža odgovornosti za njihovo odsotnost na vodstvih šol, kajti imamo konkreUie podatke o skrivanju obvestil o strokovnih zborovanjih, katerega ozadje je lahko kratkovidnost in neznanje vodstev šol ali pa njihove finančne težave. Zato bi morali organizatorji Ilešičevih dni, to pa so bili doslej Zveza geografskih društev Slovenije oziroma njena komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje, oddelek za geografijo Filozofske fakultete oziroma njegova katedra za didakliko geografije ter Geografsko društvo Ljubljana, razmisliti kako bi pritegnili še večji krog geografov iz šol in tudi izven njih, ne da bi s tem škodili kvaliteti Ilešičevih dni. Menim, da bi storili prav, če bi se geografi tudi ne zapirali preveč samo v lasten krog in v lastne probleme, temveč bi morali dopustiti tudi nastope strokovnjakov sorodnih ved. Predsednik ZGDS dr Jurij Kuna ver 85 ocene in poročila SEZNAM DIPLOMANTOV DRUGE STOPNJE GEOGRAFIJE, MAGISTROV IN DOKTORJEV ZNANOSTI NA ODDELKU ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FA KULTE TE V LJUBLJA NI LETA 1987 Diplomanti druge stopnje geografije: 1. Gojčič Stojan: 2. Mršol Nataša: 3. Hostnik Jožo: 4. Povirk Tea: 5. Juri Franc o: 6. Kalan A na: 7. Horvat Uroš: 8. Kukanja Teja: 9. Počkaj Damijana: 10. Polajnar Janez: 11. Zupančič Mojca: 12. Rejec Irena: Geografija zahodnega dela Dravskega polja A grarnogeografska preobrazba v občini Domžale Krajinska zasnova doline zgornje Krke Geografski učinki malih industrijskih obratov na podeželje Italijanska narodnost v luči prostorskega razvoja Kopra Spremembe socialne strukture gospodinjstev kot dejavnik preobrazbe agrarne pokrajine Geografska tipizacija turističnih krajev v Sloveniji Melioracije v Vipavski dolini z vidika varstva okolja Geografska tipizacija območij dnevne migracije delovne sile v Železarno Ravne Vzhodna cestna obvoznica v Ljubljani in njeni učinki v preobrazbi prostora Črnuče - razvoj obmestnega naselja Ljubljane Vpliv pojezerja na onesnaženost Blejskega jezera Zbrala : M ojca Dolgan-Petrič 86 ZAPISNIK skupščine Zveze geografskih društev Slovenijo, ki je bila 27.2.1988 ob 12.uri na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika IO ZGDS 2. Finančno poročilo 3. Poročilo predsednikov komisij 4. Poročilo nadzornega odbora 5. Poročilo geografskih društev 6. Razprava o poročilih Skupščino je odprl predsednik 10 ZGDS dr. Jurij Kunaver, ki je predlagal delovno predsedstvo skupščine. Izvoljeno je bilo delovno predsedstvo v sestavi: Verifikacijska komisija je ugotovila, da je prisotno 36 delegatov in da je skupščina sklepčna. A D 1. Poročilo IO ZGDS je podal predsednik dr. Jurij Kunaver (priloga) A D 2. Poročilo finančne komisije je podal mag. Milan Orožen-A damič (priloga). Sklep 1 Skupščina izreka priznanje in zahvalo za požrtvovalno in vestno računovodsko delo tovarišici Jožici Kocjan. A D 3. - Poročilo komisije za znanstveno delo je podal dr Andi-ej Kranjc (priloga). - Poročilo komisije za vzgojo in izobraževanje sta v kratkem podali Maja Umek in Mira Verbič, ker predsednik Bojan Ančik ni bil prisoten. Mira Verbič Komisija za geografsko vzgojo in izobraževanje ugotavlja, da so nekatere rešitve pri prenovi srednješolskih vzgojnoizobraževalnih programov potekale mimo geografske stroke ali pri prenovi programov niso bile upoštevane naše utemeljene strokovne pripombe. Ugotavljamo, da gre krčenje naravoslovnih dejavnosti v škodo geografije. Vključevanje nekaterih vsebin strokovnih predmetov v učni načrt za geografijo v VIP železniški promet 7. Razno predsednik član zapisnikar overovate lja verifikacija komisija dr Peter Habič mag. Drago Natek Dora Černe mag. Milan Orožen-A damič Matej Gabrovec Milan Natek Nevenka C igle r 87 in VIP turistična dela gre na račun fonda ur geografije. Pri oblikovanju teh vsebin stroka ni bila povabljena k sodelovanju, hkrati pa so za izvajanje teh vsebin določeni učitelji drugih strok (prometni ing. oz. ekonomist). Zalo menimo, da prikazovanje teh ur v okviru prometne geografije dejansko predstavlja popačeno oz. neresnično stanje. Zato ponovno prosimo pristojne SS PIS in Zavod SKS za šolstvo, da nam omogoči sodelovanje v strokovnih javnih razpravah in nas obvešča tudi o razlogih, ki so vodili za našo stroko nesprejemljive in vprašljive rešitve. Sklep 2 Na osnovi poročila Mire Verbič je bil oblikovan sklep, da se ponovno pošlje dopis na Zavod SRS za šolstvo in Strokovni svet za vzgojo in izobraževanje stališče skupščine, da nam omogočijo sodelovanje v strokovnih javnih razpravah in nas obveščajo o sprejetih rešitvah. Posebno še v zvezi z geografijo v posameznih VIP, ki so po našem prepričanju strokovno vprašljive in ne spre je ml ji ve. - Poročilo komisije za tisk je podal Milan Na tek (priloga) . - Poročilo komisije za priznanja in kadrovske zadeve je podal Milan Natek (priloga). - Poročilo podkomisije za geografsko terminologijo in imenoslovje je podal dr Ivan Gams . A D 4. Poročilo nadzornega odbora je podal dr Vladimir Klemenčič (priloga). A D 5. - Poročilo GD Maribor je podal Ludvik Olas (priloga). - Poročilo GD Gorenjska je podala Mara Črnilec (priloga). - Poročilo GD Primorske je podal Jože Zumer (priloga). - Poročilo GD Nova gorica je prebral dr Jurij Kunaver, ker se predsednik zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti skupščine (priloga). - Poročilo Ljubljanskega geografskega društva je podal mag. Drago Natek (priloga). Predsednik IO ZGDS je podal informacijo, da se ustanavlja GD Dolenjske, ki bo predvidoma uredilo vse formalnosti do naslednje skupščine. Vso pomoč in informacije, ki jih potrebujejo, lahko dobijo od lO-ja. A D 6. Razprava o poročilih in sklepi V. Klemenčič Predlaga, da znanstvena sekcija razpravlja o kompleksnosti in specializaciji v geografiji in interpretira novosti v geografiji po svetu. J. Žumer IO naj poskrbi za aktivnejše oblike delovanja. Ilešičevi dnevi naj imajo vedno takšno obliko, ki bi ustrezala permanentnemu izobraževanju, da bi bila zanimiva za šolnike, tudi če bi bila bolj znanstvena. 88 Sklep 3 Društvom, ki še ne delujejo, naj 10 ZGDS pomaga pri urejanju formalnosti in tudi finančno. Sklep 4 Društva naj odvedejo za ZGDS za leto 1987 200 din za člana, za leto 1988 pa 500 din na člana, (žiro račun ZGDS 50100-618-44109). M. Orožen-Adamič Povezava med društvi je slab'o organizirana in je potrebno več pozornosti posvetiti povezovanju. Aktivnosti Društev in Zveze se morajo bolj pojavljati v javnosti. Naše publikacije gredo mimo javnosti. O teh problemih je potrebno razpravljati. L. Jovanič Geografi se med seboj slabo poznajo. Seznam geografov z naslovi naj bo nekje objavljen ali dostopen. J. Žumer Vse osnovne podatke in zapisnike ter dokumentacijo (naslovi) naj hrani Zveza. P. Habič Seznam in naslovi geografov naj bi bil objavljen v Geografskem obzorniku. Sklep 5 Društva naj pošljejo podatke o članstvu, Zveza jih bo uredila in po potrebi posredovala. Zveza bo vsako leto obnavljala sezname in naslove geografov, oziroma članstva. V ta namen morajo društva te naslove oziroma spremembe posredovati Zvezi. Skupščina zadolži IO ZGDS, da najde najboljšo obliko informiranja o članstvu. Sklep 6 Vsa društva naj obveščajo ostala društva o ekskurzijah, ki jih organizirajo. Sklep 7 IO naj imenuje organizacijski odbor za naslednje Zborovanje slovenskih geografov. Poročilo o poteku in delu Ilešičevih dni naj pripravi Milan Natek v Naših razgledih. Sklep 8 Na predlog dr Kunaverja je Mitja Dricelj kooptiran član IO ZGDS in je zadolžen za poročanje o geografski problematiki v časopisju. M. Pak V poročilu o Ilešičevih dnevih v Naših razgledih naj bi še nekaj napisali o stroki. 89 P. Habič Denar, ki je ostal ocl Zborovanja v Postojni, naj se da Geografskemu obzorniku. Ta predlog naj potrdi IO. Sklep 9 Podana poročila so bila sprejeta. Sklep 10 Za novega predsednika komisije za znanstveno delo je bil izvoljen dr Franc Lovrenc a k, ker dr Andrej letanje zaradi drugih obveznosti tega ne more več opravljati. Sklep 11 Za novega predsednika komisije za tisk je bil namesto Milana Natka izvoljen mag. Anton Gosar. AD 7. D. Natek IO je pooblastil Ljubljansko geografsko društvo, da predlaga iniciativni odbor za Melikovo leto, to so prireditve, ki se bodo vrstile ob obletnici Melikovega rojstva. Sklep 12 Na predlog Ljubljanskega geografskega društva je skupščina potrdila naslednje člane iniciativnega odbora: dr J. Kunaver dr P. Habič mag. D. Natek Sklep 13 Udeležbo na skupščinah ZGDS je treba omogočiti vsem delegatom društev in jim povrniti finančna sredstva za pot, in sicer na predlog društva, če le to nima dovolj finančnih sredstev. Zapisala Predsednik IO ZGDS Dora Černe dr Jurij Kunaver l.r. overovatelja mag. Milan Orožen-Adamič Matej Gabrovec 90 POROČILO O DELU KOMISIJE ZA GEOGRAFSKO VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE V LETU 1987 Sekretariat komisije se je v letu 1987 sestal sedemkrat. Večina sestankov je bila namenjena pripravam na 14. Zborovanje slovenskih geografov, ki je bilo 15. - 17.10.1987 v Postojni. Člani sekretariata so tesno sodelovali s pripravljalnim odborom. Pri tem je komiisija pripravila razpis tem s pedagoško tematiko za zborovanje. Teme: - Vloga geografije v naši družbi in času - Specifične geografske metode pri pouku geografije - Računalnik pri pouku geografije - Metodična obravnava krasa na različnih stopnjah šolanja Člani sekretariata so na zborovanju sodelovali tudi z referati. Komisija je pregledala in dopolnila poslovnik o delu komisije in pripravila pet razpravljalskih večerov s temami: Didacta 87, prenova učnih programov z vidika vključitve geografije, geografske ekskurzije, novi koncept Geografskega obzornika in predavanje dr Brazde iz Zagreba - Mesto geografske vzgoje na Hrvatskem. Tov. Umekova je organizirala sestanek z mentorji geografskih krožkov. Pri pripravah na Ilešičeve dneve v februarju 1988 je sodelovala tudi komisija za vzgojo in izobraževanje, vendar je bila pri tem premalo aktivna. Predsednik komisije Bojan A nčik 91 POROČILO O DELU KOMISIJE ZA ZNANSTVENO DELO V LETU 1987 Novi odbor komisije se je konstituiral 5.2. 1987 in v tem času je komisija opravila sledeče delo: - sklicala je 7 rednih mesečnih sestankov, na katerih so bile podrobne-je predstavljene različne aktualne teme ter ob barvnih diapozitivih, prikazani razni deli Jugoslavije in tuje dežele; povprečno se jih je udeleževalo po 16 članov; - odbor je imel še štiri posebne sestanke; - sodelovala je pri delu ZGDS in sploh dejavnosti slovenskih geografov (sodelovanje v časopisnem svetu GV in GO, pomoč pri udeležbi slovenskih predstavnikov na svetovnem geografskem kongresu, sodelovanje z jugo-slovansko'1 0) C 2. S) s g" s § < 2 "8 ■a ¿<2 S ^ " cn - oi K .. •8 i oi o cr S 0 < —• 01 o a S 01 — S" P- 9 cn S g? ' 3 CA< h- 3* -I O X o 01 01 £. ff 3 d a cn i EI o < co Ho N D C 3 v ° 3 01 D) S1-- n M -a ™ 01 3 0< N a u a. g • o < o 3 N 05 6) "O § a % 3 "O o a g-U ž g O 3 0 0) < ~ a s 01 0) o g< < 3 D cn i < K S1 01 a c c ro tn o g H r x o N N a O 3 D d" 05 E a «—. rj cn * S" N . "O t 2. o _ 01 SI ' -a ►1 (D Q O a 3 K o. h-» • X) a Hi 01 ta. sr •s- N O O 05 < < 0 n I-» o 00 -4 i-l 01 n< c 0 < o a H ?r 0 i 3 X* 3 t—t. a o < 0 — 01 o 73 0 O < 0 sr "0 o ■a. 3 (D a 05 ■a ■a a ■o 3 01 01 < o N a 01 tO o < a cn r— < o 3 N O 8 C ta o r» o < N -o o S B| S § 32 o 00 £ rx c z i o D 05 g •o c> 2 <-! C UDK 911.3:161.1 = 864 Košak Marija 61000 Ljubljana, YU, Pedagoška akademija, Kardeljeva ploščad OBRAVNAVA GEOGRAFSKIH POJMOV Obravnavanje naravnogeografskih pojmov je težko. Njihovo oblikovanje je možno z neposrednim opazovanjem. Prikazano je obravnavanje pojma podnebje, vode, relief na različnih starostnih stopnjah in razredih. UDK 911.2:551.581+581.9(47+57) - 863 Borovšak Stanislava 63320 Titovo Velenje, YU, OŠ A nton A škerc , Jenkova 2 SOVJETSKA ZVEZA - PODNEBJE, RASTJE, RASTLINSKI PA SOVI Prikazana je učna ura v 7. razredu osnovne šole. Podnebje in rastje obravnava v skupinski obliki. UDK 91:371.12:371.3:(075.5) = 863 Brinovec Slavko 64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13 -.iMflBV jietUiiErV^lA.IHill HLH3H0 UČITELJEVA PRIPRAVA NA POUK Pripravljanje na pouk je zapletena dejavnost. Prikazano je letno pripravljanje na pouk. Pri njem mora učitelj spoznati učni načrt, pripraviti izbor strokovne literature. Temeljito mora spoznati učbenik, pregledati izobraževalno tehnologijo. Predlagati mora nakup učil in sestaviti letni učni načrt. UDK 911.2:551.58:371.333 « 863 Veber Marjan 64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13 PLANETARNO KROŽENJE ZRAKA Uporabi videorekorderja pri pouku geografije je namenjena učna priprava. Kaže posamezne etape učne ure in uporabo učil v njih. •nyusfiiaoi^ ut ifijisnput a eiadad aqejodn isouzoui eu aze^ ut psoupoqijd a beaded afusB -Ejpo eu efjbzodo eôoibn 'eiadad psomsEi aiAOuso bjtzti -bub ut b^adad ^aueissu tzoizbj ouqojpoj " tuJPP pisaibg a ojazaf ojfsutuzajbn afnzb^xjd qxpbiui bôoibu buibao^stzbh 3TNV A3fT3d3dGO NI VflOOTOMS bios eudtuqai o^sjBpny 'ios qifupajs jajuao 'ha '®fuaiaA oaoiti 0ČEE9 *f PHd ' *w mtuao^sag 4 - j ^tuaoistj v ' "s >ITuibaaaj E98 = („Bunop B^saiBç,, Z\' L6f)£\9'Z99-frSO'W£ Man • fpe>ntqnd bCubI -BqzT isoiso6od ut b.fubfbqzt ^ajaoEz 4BATSTupajn zapas 'aoisbupod 'aoisbu af pibsa qo 'tua^siBAJH eu afp -E>inqnd auoTpoTjad a>{SjEj6oa6 sga os auafjABispajd VMS1VAHH as - ariDVMnand 3N5iaoiH3d smsjvhoosd 1\ baaoja^s y 'ofTjBj6oa6 bz cn appo 'biajiroibj b^sjozohj 'ha 'suBfiqnfi 000X9 BfuBf ^jnj, E98 = (SO) (I '¿1^)1X6 Man • BABiJSTZBJ Buaoo tpm af BUBpoa "ouTqasA o>pBj>i s BuaTjABispajd af b6ojeu b^bsa 'AafjoTuaui ofoouiod s pjbao^stzbj jpejm nTA -BjdTjd qTf os pi 'oiaj qp{sjej6oa6 qpvou 91 af ouatjABjspajd ariN3Aois AaraoiVAONi ni A3DTVAOMSIZVH HIOVTM nfNVJSHS "IIXX VN A0iVa9030 A33TVAOMSIZ VH HIOVTW flMA3dSIHdO OHOOHOd I afpnpAaj a^soouBjj 6jx 'aiaip^Bj ai(sjozon3 'ofTjBj6oa6 bz mpsui 'fia 'bubfiqnfq 000X9 B>paw sad§ £98= frS:£i£:i9I:IX6 Man •tutao6jq a Bjatuojd ut rofpoqop uiaupojBu a BAjsfpaui>i ut afTxisnp -ut Ezajap 'b>(poqop EÔaupojEu lb>psbjtjd bBbuabjeu tôbipod bu aubzb^tjd os a^nzBJ auibuot6ajj -maas bu aAezjp ajtazej afupajs paui Tpos EfTAEisoSnf iriAvisoonr A IN3T90Hd IMSdVHOOSD OMSWONOM3 IH31VM3N Zl ea9dj»(s v 'oftjejboab bz ^atappo ' El ai iro{Bj B^sjozoitj 'ha 'euBfiqnfl 000X9 o^jth H^d €98 = (X "¿6ïOEE:£9"II6 Man UDC 911.2:5S1.581+581.9(47+57) = 20 Borovšak Stanislava 66320 Titovo Velenje, YU, OŠ Anton A škerc, Jenkova 2 SOVIET UNION - CLIMATE, VEGETATION, V E GETA TT ON Z ONE S A teaching lesson in the seventh class of the primary school is being demonstrated. Climate and vegetadon are discussed in groupwork form. UDC 911.3:161.1 = 20 Košak Marija 61000 Ljubljana, YU, Pedagoška akademija, Kardeljeva ploščad : i ol ; DISCUSSING BASIC NATURALLY-GEOGRAPHIC CONCEPTIONS Discussing naturally-geographic conceptions is difficult. They can be formed by direct observation. The conception of climate is being treated, as well as waters, relief on different age levels and classes. UDC 911.2.551.58:371.333 = 20 Veber Marjan 64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13 PLANETARY CIRCULATION OF AIR Video recorder is being used at geography teaching and preparation for teaching with it is shown. It includes individual stages of teaching lesson with the teaching media used in them. UDC 91:371.12:371.3:(075.5) = 20 Brinovec Slavko cS 64000 Kranj, YU, Srednja šola pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeritve, Koroška cesta 13 CI SJE93 sMšoioM (SvjliemEu TEACHER'S PREPARATION FOR WCRK Preparation for lessons is a complicated activity. Annual preparation is being shown here. The teacher has to recognize the teaching plan and prepare the selection of the pro-ffesional literature. He has to get acquainted thoroughly with the textbook and check the teaching technology. He has to propose which teaching media to buy and he also has to work out the annual teaching plan. • auiep|zi2z a osifituaz qptsfpauni poqajd pseiz - iei eqeazx efuiiuajds as maj s oupajodzA *nqoj uiauisaut eu {naseu qtaou ^auejseu ut arioeziueqjnqns saooad ofBfiAeispajd "joqei joqijej^ auioqo foAZBJ ofafnze^Tjd pxeAO^STZEj Tpen*i aoaviaoaiavw aNi^ao vnoreiNvaan eoppiM BSiJog 6ji 'bios e>(suiouoii8 efupajg 'nx '-K>qT:rew 00029 •a JeOTA '*A ^S ' -j ineuijTuiqog * -g utpebeg c "w otjejuij ' *a ?Tf°f E98 - („Joqei-joqiJBH,, zi'Z6fr)U:Z'U6:il6 Mail UDC 911:167:373:54 = 20 Špes Metka 61000 Ljubljana, YU, Institut za geografijo Filozofske fakultete, Trg francoske revolucije 7 REPORT A BOUT YOUNG RESEA RCHERS-GEOGRA PHERS CONTRIBUTION FROM THE XXU. MEETING OF YOUNG RESEARCHERS AND INNOVA TCRS OF SLOVENIA Sixteen new geographic topics are presented which were prepared by young researchers with their mentors. Every explanation has its own short content and the assessment of this research is also demonstrated. UDC 911.63:33(497.1) = 20 Pak Mirko 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 SOME ECONOMICALLY-GEOGRAPHIC PROBLEMS IN YUGOSLAVIA Yugoslavia ranks among medium-developed countries in the world. Regional differences are demonstrated on the basis of natural net reproduction rate, national income, share of industry and agriculture in national income and in trade. UDC 504.054:662.613(497.12 "Šaleška dolina") = 20 Prevalnik S., Aristovnik P., Beškovnik M. Piki J. 63320 Titovo Velenje,-YU, Center srednjih šol, Rudarsko tehnična šola EC OLOGY A ND A SH-DEPOSITING UDC 911(497.1)(05) = 20 Turk Janja 61000 Ljubljana, YU, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Aškerčeva 12 GEOGRAPHIC PERIODICALS - SR CROATIA o o The field study of young researchers demonstrates a sunk lake in Šaleška dolina. The origin of ash has been explained in details, as well as the basic properties of ash are being analyzed. The study warns against the depositing of ash in future, pointing out the possibility of its use in industry and agriculture. All geographic periodicals in Croatia are being presented. Each periodical has its title, subtitle, seat of editor, start of publishing and frequency of editing them. UDC 911:911.2:71(497.12 "Maribor-Tabor") = 20 Jojič D., Pintarič M., Sagadin B., Schmirmaul I., Skok V., Vičar B. 62000 Maribor, YU, Srednja ekonomska šola, Trg Borisa Kidriča URBANIZATION OF THE COMMUNE MARIBOR-TABOR Young researchers demonstrate the development of the commune Maribor-Tabor. The process of suburbanization and the origin of new settlements on the town outskirt is being shown. Parallely to this the soil use is being changed, especially due to transforming agricultural areas into building ones. 6f. •iUO forori Si JaHob POlFINC BRUNN SI (¡«orgcn »I Oswald Ni-) h ovo [IB i SW Ai D Somi k, >'owm»»*q [£Jr. Ift w Kavunoi Scnitabrn F* O Suhi »rli RADLJE OB DR AVI J Oisttic« IZENICA ■^•OTavne A KOROŠKEM lOVRfNt POMOLU |0 pame ČE i * t it mi an** »rti MÉÍICA »MlJgOfO Klop/h trti ŠMARTNO Fl*ii*r i MIV.«I -.M . DoOravc $»ni».d MlSLINJA ni Pohorfi Nuitmia itll*cc TOPOLSIC, rîrtîïr Gobfki 'Gorenj» oploj šotfovtt Zg Zfč» SLOVENSKE KH* ' KONJICE" »Jgl'"3 9°'° vojnikI •u< a BÛTOVUI konlliho' Pnmoi PREBOLD* lo6t« (tm\tn&*e pt m • '»/O» UUoitmitnil : Jokoçi Svtiino ¡OVEC «z/, m «I »{no' zagorje ob savi f Pr«vc<|* i iwuomMrt /OflOrif ■ rhloitor 13 litt a ¿00j«0»l*<> M'/kl v uiamna i mat I no \l»or>t«