Poštnina plačana v gotovln! Iihaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7*50 Din, za Inozemstvo 20 Dln ftačun pri poštnem čekovnem zavodu št. 10.666. __ ^ \^-ii ...» Cena 1 Dln Redakrija in nprarax Celje, Strossmayerjeva ullca 5t t, pritličje, desno. Telefon Interurban štev. 65. RokopisJ se ne vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopiii »e »prejemajo ob ponedeljkih in petklh brezpogojno le do 10. dopoldne. — Pradpisi glede proitora in dneva objave oglasov se nvainjejo le po možnostL Štev. 47. Celje, ponedeljek 18. junija 1934. Leto XVI. Predsedstvo JNS je obsodilo takozvano bojevniško akcijo PredKiedstvo Jugoslovenske nacio- nalne stranke v Beogradu jc na svo- ji seji v soboto l(j. t. m. razpravljalo o resoluciji, ki je bila enodušno spre- jeta na konlerenei delegatov in man- datarjev JNS v Ljubljani dne 4. t. rn., v kateri je rečeno: »da je smatrati takozvano bojev- uiško akcijo kot pogubno za konso- lidacijo političnih prilik v dravski banovini na osnovi ideje državnega in narodnega edinstva ter šestojanu- arskega manifesta.« V obširni debati, v kateri. so *ode- lovali skoro vsi člani vrhovnega vodstva stranke, je bilo konstatira- iio, da se stranka popolnoma solida- rizira z mnenjcm svojih poverjeni- kov in da je potrebno, da se napravi konec stanju, ki ruši avtoriteto ob- lasti in slabi vero v nespremenljivost nacionalne poliüke. Z oziroin na slic- ne, ako tudi inanj razkrojne pojavc v nekaterih banovinah, je vodstvo stranke sprejelo sklep, ki precizira sta.lišče stranke do vseh teh pojavov v državi. Vrhovno vodstvo stranke je avtoritativno sklenilo, da niti en organiziran pristaš JNS ne more bid clan bojevniške organizaeije v dravski banovini, niti ne sine sode- lovati v takozvani bojevniški akci- ji. Istočasno je vodstvo stranke opo- zoi'ilo kraljevsko vlado, da tudi onä". v svojeni delokrogu izila in izvrši potrebne ukrepe. Seji so prisostvovali predsednik JNS g. Nikola IT zuiiovie, pod predsedniki generalni tajnik ilr. Al- bert Kramer, dr. Vojislav Ma- ri n k o v i e , Ivan P u c e 1 j, dr. Ko sta K u m a n u d i, dr. Svetislav P o p o v i č , Boža Maks i m ovič, Juraj D e m e t r o v i č , ter glavni blagajnik Ilija M i h a j I o v i č. Pri- sotni so bili tudi ministii gg. dr. Dragutin K o j i e , clr. Ilija Š u m e n - k o v i č , Bogoljub Jcvtic, Živo- jiti Lazič, dr. Franjo Novak in dr. Grga A n d j e 1 i n o v i e. 0 seji je bil izdan zvečer koniuni- ke, ki pravi: Predsedstvo .INS je na današnji svoji seji povodom razuih akcij na terenu, ki pod nepolitičnim in izven- strankarskini imenom dejansko rax- vijajo politično delovanje, sprejelo sklep, da člani JNS ne niorejo v no- benem pogledu sodelovati niti na ka- ki politični akciji izven okvira JNS, niti ne inorejo biti člani organzacij, ki izvajajo take akeije. Narodni poslanec Prekoršek o zakonskem predlogu glede mestnih občin Odbor za proučevanje zakonske- ga predloga o mestnih občinah je v torek nadaljeval svoje delo. Izmed poslancev dravskc banovinc je g-ovo- i'i! poslanoi- celjskega sreza g. Ivan prekoršek, ki jo z vidika unifikaeijo y.akonodavstva pozdravil zakonski osnutek kot podlago za nadaljno raz- pravo, dasi se z mnogimi določbami absolutno ne more strinjati. Kot na- čelno nesprejemljive odklanja določ- be glede občinskih financ, ki se jim hoče odvzeti samostalne direktne davke in prevail vso težo bremen na. doklade, takse in trošarine, kar bi pomenilo na eni strani nesocialno obremenitev najšibkejših slojev, na drugi strani rnora pa nujno voditi do nevzdržnih odnosov z okoliškimi kmcčkimi občinami, ki so jim iriest- na tržišča potrebna, že itak nizke pro- dajnc eene kmetijskih pridelkov pa ne prenesejo nikakih povečanib tro- šarin. V pogledu občinskih nameš- cencev zabteva stalnost in varovanje pridobljenih pravic, osiguranje mini- mal nih plač in svobodno doloeitev njihovih prejemkov navzgor po avto- Domni volji pi'izadetib mestnih ob- cin. V določbi o volitvi občinskih od- borov graja namero, da se ena tret- jina imenuje v protislovju z občin- t^kirn zakonom za selske občine, ka- terirn daje zakon polno samoupravo v pogledu volitve občinskih odborov. Ako pa vlada vztraja na iinenovanju ene tretjine, je v konsckvenei tega do- ločila nemogoče, da ta tretjina ne so- odločuje pri volitvi župana. Tudi ostali del volilnih določil je nespre- jemljiv, vodi v absui'dni kaos in ne nudi garancije za ono nemoteno delo v občinskih upravah, ki ga moramo vsi nujno želeti. V di'avski banovini in gotovo tudi še v diiigih delili dr- žave imamo mesta, ki imajo izrazit mestni značaj, niso pa avtonomna mesta po določilih tega zakona. Tcin mestoin moramo osigurati tudi v bo- doče naziv mestnih obcin. G. posla- nec" Prekoršek je izjavil, da bodo za- stopniki iz dravske banovinc svoje končno glasovanje uravnali po vitli- kih, ki so bitne važnosti za avtonom- na mesta in očuvanje njihove samo- upravc ter poslov prenešenega delo- kroga. Bezenškova proslava Le nekaj dni je še do Bezenškove pi-oslave, ki bo v nedeljo 24. junija v Bukovju oz. na Frankolovem. Ta proslava obeta biti veličastna naeio- nalna manifestat-ija, ki se je udeleže poleg Slovencev tudi Srbi, Hrvati in Bolgari. V Bukovju, rojstni vasi ve- likega narodnega buditelja prof. An- tona Bezenška, in na Frankolovem se dokonCujejo priprave za Cim do- stojnejši sprejem gostov. Postavljajo se mlaji in slavoloki, propel ja his bo- cio olepšana in ok rase na z zastavami. Da bo ta narodna. nianifestacija do- bila pestrobarvno lice, je prijavlje- nih tudi innogo narodnih noš. Po došlih prijavah bo udeležba zelo ve- lika, najbolj pa se seveda zanimajo Celjani, ki bodo tiiimoma pohiteli v ta prelepi kotiček slovenske zemlje. Iz Celja bodo vozili avtobusi (cena znižana) izpred kolodvora vsake pol ure od 8. zjutraj dalje. Spored proslave je naslednji: Na predvečer proslave zažiganje kresov na Starem gradu in na bliž- njih hribih. 24. junija: Üb 10. niaša v kapelici sv. (^iiila in Metoda v Bukovju. Med opravi- lom poje dornači pevski zbor. Pozdravni govor. F. Heffler: Jugoslavenima; dekla- niiicija. Jenko: Molitev. Fr. Kos: An ton u Beze'nsku; dekla- macija. Slavnostni govor in odkritje spo- minske plošče Jugoslovenska in bolgarska. ilrzav- na. himna. (iovori gostov. Zaključni govor. Med posameznimi točkami bo iz- popolnjen spored s pevskimi točka- mi, ki jih bo izvajal celokupni moški zbor Celjskega pevskega druätva. Po proslavi bo v prostorih znane Šnablove gostilne na Frankolovem narodna zabava. Prijatelji priroNova Doba« 18. VI. 1934. Štev. 47. nik, zasebnica FrančiŠka Orešnikova in kuharica Terezija Ogradijeva, dve prošnji za sprejem pa sta bili odklon- jeni. Občina bo odpisala sreskemu načelstvu zapadlo vodarino, odslej pa bo moralo sresko načelstvo plačevati redno pristojbino. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Mestna občina je pri- pravljena kupiti bivše Rebekovo po- sestvo s poslopji vred na Mariborski cesti 1. Posestvo je last banske upra- ve in meri 5.201 m2. Občina bi plačala kupnino s hranilno knjižico llranil- nice dravske banovine. O nakupu po- sestva bosta odločala finačno-gospo- darski in gradbeni odsek. Občina je pripravljena v zvezi z regulacijo Ko- privnice že letos zgraditi ob Kopriv- nici pri vili g. dr. Antona Novačana, našega konzula v Celovcu, v Aškerče- vi ulici '2,Vj m visok zid. Stroški bi znašali 42.700 Din. Polovico stroškov bi prevzela občina, polovico ])a bi naj prispeval g. dr. Novaean. Nadzorni odbor ekspoziture javne borze del a v Celju je zaprosil mestno občino, da bi zgradila delavski azil z javno kuhi- njo, kakor ga imajo že v Ljubljani in Mariboru. Centralni odbor borze dela v Beogradu bi dal občini brezobrest- no posojilo, občina pa bi morala dati stavbišče brezplačno na razpolago. V poštev bi prišlo stavbišče poleg po-log stare »Krone« na Vrazovem trgu. Za to stavbišče pa se zanima tudi Nabav- ljalna zadruga drž. uslužbencev. Zato se bavi občina tudi z mislijo, da bi preuredila sedanjo ubožno hišo v de- lavski azil. Če se bo občina odločila za gradnjo novega, trinadstropnega poslopja za delavski azil, bo prosila centralni odbor javne borze dela v Beogradu za posojilo v znesku 800.000 Din. Mestni uslužbenci in upokojen- ci bodo dobili od niestne občine tudi letos 140 sežnjev drv in 750 stotov premoga po znižani ceni. Prošnja Kluba prekmurskih akademikov za podporo v znesku 2.000 Din je bila odklonjena. Odklonjena je bila tudi prošnja g. Emanuela Pitamica v Aš- kerčevi ulici, da bi občina prispevala k stroškom za obnovo škarpe pri nje- govi hiši. Pros'n ja. (> gospodov, da bi jim občina dovolila proti plačilu pav- šala kopanje v Savinji tako, da bi »e slačili v vili g. Zemljiča v Jurčičevi ulici, je bila vrnjena odseku. Ker je okoliška občina odklonila pilačilo dc- ficita lanske pomožne akcije v znesku 12.950 Din, bo mestna občina sama krila to vsoto. Članoin podmladkov Rdečega križa v Celju je bila znižana pristojbina za kopanje v II. razredu kadnega kopališča, za letno kopališče pa veljajo znižane cene za dijake in učence. Člani Sokolskega društva v Celju, ki se bodo izkazali v kopališčn »Diani«, bodo plaČali za kopanje y tern kopališču 30 Din za sezono. Pro3- nja javne bolnišnice v Celju glcfle oprostitve plačevanja cestne naklade je bila odklonjena. Osebe, ki morajo zaradi kršitve mestnih trošarinskih predpisov odslužiti zaporno kazen, morajo prinesti hrano s seboj. Za škropljenje cest, ki ga opravlja mest- na občina v okoliški občini, mora okoliška občina plačati letos 12.500 Din. Prošnja Ilotelske družbe v Celju za znižanje takse za koncerte je bila odklonjena. Prebarvanje zunanjosti Mestnega gledališča, ki bi stalo 1(5.857 Din, je odloženo do prihodnjega leta. Gradbeni odsek (referent obč. odb. inspektor inž. Marek). Občinski «vet je izdal strok. učit. g. Reichman- nu stavbno dovoljenje za vilo na hri- bu sv. Jožefa, pač pa mora izgraditi zid na južrii strani parcele pri cesti. Stanovalci na hribu sv. Jožefa so ure- dili stopuice, ki vodijo na »Kalvari- jo«. Okoliška obCina je prispevala k štroškom 1.000 Din, isto vsoto bo pri- spevala tudi mestna. občina. Če bi pa prispevala okoliška občina še 500 Din. bi isto vsoto plaeala tudi mestjia ob- čina. ProSnja SK Celja, da bi mu ob- čina dovolila postavitev kopalnc ute na Masarykovem nabrežju, je bila od- klonjena. Občina bo odslej zavrnila vsako prošnjo za postavitev kopalne ute ob Savinji od Savinjskega dvora do izliva Voglajne. Socialni odsek (referent obč. odb. M a r č i č). Dosedanje podpore iz meš- čansko-oskrbovalnega fonda ostanejo neizpreme^ijene, nove podpore pa od- slej ne bodo» smele presegati meseč- nega zneska 500 Din. Nekaterim pro- silcem je bila dovoljena stalna meseč- na podpora ])o 300 in 350 Din. Občina bo poslala na svoje stroške 9 otrok za 4 tedne na letovanje v počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Izbira otrok je prepuščena mestnemu fiziku g. dr. Reberniku. Občina bo vstavila v prihodnji prora- čun primerno vsoto za letovanje otrok v 1. 1935. Nameščenske in delavske orgaiiizacije so predložile občinske- rnu svetu spomenico, v kateri se iz- javljajo proti nameravanemu poslab- šanju obrtnega zakona in prosijo ob- činski svet, da se tudi v isteni smislu izjavi. Socialni referent je izjavil, da se občinski svet ne more spuščati v razpravo o tern vprašanju. Obč. odb. dr. Kalan pa je povdaril, da gre za važno socialno vprašanje, in je pred- lagal, da izreče občinski svet zaht^vo, da se obrtni zakon pri reviziji ne sme poslabšati v škodo nameščencev in delavcev. Predlog g. dr. Kalana je bil nato sprejet z veliko večino glasov. Mestna, občina nanierava premestiti mestno ubožnico iz sedanjega poslop- ja v Kapucinski ulici na Sp. Lanovž ter preurediti Sp, Lanovž odnosno tarn zgraditi novo poslopje za ubožni- co. Finančno-gospodarski in pravni odsek bosta proučila to nujno zade- vo, o kateri bo potem sklepal obCin- ski svet na prihodnji seji, ki bo mc- seca julija. Obrtni odsek (referent obč. odb. D o b o v i č n i k). Občinski svet je za- nikal krajevno potrebo za bufett, ki ga namerava otvoriti g. Ivan Skale v svoji nisi na Slomškovem trgu. Ban- ska uprava je nakazala 11.000 Din za ustanovitev Vajeniškega doina v Ce- j lju. Poseben odbor, ki ga bodo tvorili po 2 zastopnika celjske mestue «bči- ne, okoliške občine in Okrožnega od- bora obrtniškili združenj ter po 1 za- stopnik mestnega in sreskega zdi-u- ženja trgovcev, bo upravljal fond za ustanovitev Vajeniškega doma in zbi- ral nadaljna denarna sredstva. Za j namestitev Vajeniškega doma bi pri- šel v poštev Obrtni dom v Celju. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor M r a v 1 j a k). Kolarski mojster g. Adolf Krajnc je odpovedal svoj lokal v Razlagovi ulici. Občina ne bo dala več tega lokala v najeni, ker namerava tu zgraditi zvezo mod Razlagovo in Kocenovo ulico. Občina bo dala Dijaški kuhinji tudi letos dva sežnja drv po znižani ceni. Občina, bo prodala g. Franju Stojanu stavbišče na vzhodni strani hriba sv. Jožefa. Pri tej prodaji in odslej pri vsaki mi- daljni i>rodaji stavbišč si bo občina zasigurala predkupno pravico. ObCi- na bo odstopila samostanu lazaristov brezplačno 25 nr zemljišča poleg sa- mostana. Prodaja. stavbne parcele ge. Josipini Dobi'skovi na hribu sv. Jože- fa nad vilo g. Žumra je bila odklo- njena. Občinski svet je odobiil zakup- no pogodbo, s katero claje mestna ob- čina Sokolskemu društvu v Celju in SK Celju Glazijo v zakup za 25 let od 1. januarja 1934. dalje proti plačilu letne zakupninfl v znesku 10 Din. Pri slučajnostih je občinski svet na predlog obč. odb. Koschierja do na- daljnega posodil vodno-gasilski četi gasilskc župe čolne za vežbe na Sa- vinji. Sledila je še kratka tajna seja. DOMACE VJESTI »NOVA DOBA« v petek 15. t. in. zaradi nepredvidenih zaprek ni mo- gla iziti, kar naj nam blagovolijo cenj. čitatelji oprostiti. d Lep uspeh JNS pri občinskili vo- litvah v Gotovljah in drugih obči- nah. V nedeljo 10. t. in. so bile vsled komasacije občin občinsko volitve v 7 občinah lendavskega si-eza. V Bel- tincih, Bogojini in Dobrovniku so zmagale liste JNS, v Hotizi, Lendavi, Lendavi-okolici in Turnišču pa na- sprotniške liste. Pri novih občinskih volitvah v Hočah in Pesnici je zma- gala lista JNS. V nedeljo 17. t. m. so zmagale nacionalne liste tudi pri volitvah v Tuhinju in Ovsišali. Zelo lep uspeh je, dosegla Jugoslovensko nacionalna stranka v nedeljo pri oh- činskih volitvah v Jiovi občini Clo- tovlje pri Žalcu. Za volitve je bila postavljena saino ena kandidatna lista in siccr lista JNS z nosilcern prejšnjim županom g. Andrejem Ant- logo, ki je dobila 143 giasov. Volil- nih upravičencev je bilo 271. Zna- čilno je, da se eden izmed vodij tain- kajSnje orgaiiizacije bojevnikov ni udeležil volitev, marveč je nagovar- jal volilce, naj ne volijo, ter je pred volilnim lokalom zabavljal čez mi- nistre in poslance. d Narodna skupščina. Seja, ki jo je imela Narodna skupsčina v četr- tek 14. t. m., je bila zelo značilna za metode, ki so jih poslužuje takozva- na opozicija, da bi ovirala uspestio delo» Narodnega predstavništvn. Če- prav so na dnevnem redu važni za- konski načrti, skuša opozicija z raz- nimi interpelacijami in premlevan- jem Yd znanih in pojasnjenih zadev zavlačevati dolo in maskirati svojo nesposobnost in nedelavnost z re- klamnimi govori in pavšalnimi na- padi. Ministj'ski predsednik g. Uzu- novic je zaradi tega odločno nasto- pil pi*oti tej zlorabi liberalnega iz- i vajanja skupščinskega. poslovnika in najodločnejše zavrnil pavžalne očit- ke in klevete, ki so postale danes ta- ko moderne. Obencm je tudi najod- ločnejše obsodil vse one, ki po raz- I nih shodih premlevajo take nedoka- zane trditve in širijo mržnjo in ne- zadovoljstvo. Ob koncu interpelacij- ske debate jfe predsednik Nau-odne skupščine dr. Kumanudi izjavil, da v bodoče ne bo več dopuščal takih /loiab ter da se bo odslej strogo držal določb poslovnika, ki dopušCa ' utemeljevanie nujnosti samo gledo y.akonskih predlogov. V petek 15. t. m. je bila seja Narodne skupščine po četrtkovem odločnem nastopu pred- sednika vlade proti deinagoškim kle- votam docela rnirna in stvarna. Po odobritvi zapisnika se je takoj pri- Cela razprava o dnevnem redu, to jo o zakonu glede ureditv© fidejkomi- sov. I'orocevalec poslanec Stevati Knežovič je orisal razvoj fimejkomi- sov v srednjem veku in njihovo vlogo v poznejši dobi ter priporočal, da sprojme skupščina predloženi zakon. V debati sta naio govorila narodni poslanec Juraj Cenkič, ki je obširno opisoval ulogo fidejkomisov v nažem naciop.alnein življenju, in pa naiod- ni poslanec Feido Sega, ki je uagla- šal zlasti socialno stran tega zako- na, ki bo omogo&il, da bodo nmogi poljedelci prišli do zemlje. S tern za- konom bodo likvidirani zadnji o«tan- ki fevdalnega sistema v naši državi. Seja je bila nato opoldne zaključena. Priliodnja seja bo v torek 19. t. in ob 10. dopoldne. d Novi rektor ljubljanske univer- ze. Univerzitetni svet v Ljubljani je v soboto volil novega rektorja ljub- ljanske univerze za prihodnji dve leti. Funkcijska doba sedanjega i-ek- torja g. prof. dr. Matije SlaviCa po- teče 24. scptembra. Za novega rek- torja je bil izvoljen redni profesor filozofske fakultete g. dr. Fran Ra- movš. Na nekaterih fakultetah so tu- di žo izbrani novi dekani in sicer je izvoljen za dekana medicinske fakul- tete prof. dr. Alfred Šerko, za deka- na tehniške fakultete prof. dr. Maks Samec in za dekana teološke fakul- tete prof. dr. Josip Ujčič. d Umrl je v petek v Ljubljani v 44. letu starosti g. Alojzij Mrarnor, bivži upravitelj lnvalidskega doma v Celju. Blagi pokojnik, po rodu iz okolice Velikih Lažč, je služboval pred vojno na sodlšču, potem pa je J moral k vojakom. Po prevratu je na- ! stopil službo pri socialncin skrbstvu ; in opravljal več let službo upravi- j telja lnvalidskega doma v Celju.^ Tedaj je pričel hirati: oglašati so se jele posledice vojnih naporov, pri- fiela ga je daviti tuberkuloza. Umak- nil se je v pokoj in iskal zdravja na Golniku. Nedavno se je vrnil spet v Ljublja.no k svoji ljubljeni družinici. dozdevno trden in spet zdrav. Zavrat- na bolezcn pa se jc kmalu jela spet uveljavljati in je v petek dopoldno tirjala svojo žrtev. Pokojnik je bil odlikova.n 7. i-edom sv. Save V. ston- nje. Alojziju Mramorju bodi ohran- jen blag spomin, svojeem naše iskre- no sožalje! d Proglasitev za mrtvega. Okrož- no sodišče v Celju je uvedlo posto- panje, da se proglasi za mrtvega pek Rok Schwab, pristojen v Mis- linje, ki je bil na ruskem bojišču ujet in se je 1. 1916. zadnjikrat ogla- sil iz ruskega ujetništva. d Zlorabe pri znižanih tarifah. Go- neralna dii'ekcija državnih železnic je zaznala, da se znižana tarifa za dovoz hlodov do domačih žag zlorab- lja na ta način, da se pošiljke hlodov pošiljajo na žage v svrho žaganja za tuji račun, torej ne za lastno uporabo dotične žage. Ker ne more žel. upra- va dovoliti takega izigravanja, se opozarjajo lastniki žag na škodljive posledice, ki bi bi-ezpogojno nastale za vse lastnike žag, ako se taka prak- sa takoj ne ukine. d Bunajska vremenska napoved za torek 19. junija: Toplejše, tod a. ne voč brezoblaeno vreme. „A S T RA* čevlji Celje, Aleksandrova 4 Celje in okolica c Iz državne službe. Za tajnika upravnega sodišča v Celju je postav- Ijen v 7. pol. skupini g. dr. Jakob Mliuar, pisar istega sodišCa. Za pri- pravnika pri okrajnem sodišču v Ce- lju jo postavljen g. Viktor Turnšek, uradniški pripravnik pri finančnem ravnateljstvu v Novem Sadu. V že- lezniški službi je premešCen zvanič- nik 2. kategorije g. FranCišek IJoga- čar z Jesenic v Celje. c Anton Bezenšck, njega življenje in delo. Spisal Alojzij Bolhar. Celje 1934. Str. 25G. O delu in življenju ve- likega in neumomega narodnega voditelja, uspiešnega organizatorja, očeta slovenske in bolgarsko steno- grafije, ožjega celjskega rojaka prof. Antona Bezenška smo Vendarle tudi Slovenci dobili obširno in temeljito delo. Podobnih del v naši književ- nosti ni mnogo. Šele ta študija nam odkriva veličastje in pomen ogrom- nega dela Slovenca Antona Bczen- ška za južne Slovane. Šele po tern delu bomo spoznali in vedeli prav ceniti našega rojaka, ki je nad 35 let del oval med brati Bolgari. — Knjiga ima tudi 11 posvetil v obliki krajših čtudij v slovenskem, hrvat- skem, srbskem, bolgai-skem in češ- kem jeziku, ined katerimi jc tudi posvetiio Narodnega sobranja in bo1- garske univerze v Sofiji. Zunanja oprema knjige, ki jo krasi mnogo slik, jc prav okusna. Knjiga se do- biva v celjskih knjigarnah. Obširnej- šo occno bomo še objavili. c Gimnazijske štipenclije za poto- vanje v češkoslovaško. Ministrstvo pros vote Te razjiisalo osem štipendij za učence višjih razredov gimnazij, ki bi šli v lotošnjih počitnicah v Ceškoslovaško. Natanenejša pojasni- la daje ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Celju. Prijave jo troba vložiti najpozneje do 23. junija. c Razmere na delovnem trgu. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 1. do 10. t, m. na npvo pri- javilo 57 brezposelnih (40 moških in 11 žensk), delo je bilo ponujeno za » 47 O'seb (33 moških in 14 žensk), po- sredovanj je bilo izvršenih 15 (za 10 moških in 5 žensk), odpotovalo je 17 brezposelnih (11 moških in G žensk), odpadla sta pa dva brezposelna (1 moški in 1 ženska). Dne 10. t. m. jc ostalo v evidenci 368 brezposelnih (331 moških in 37 žensk) napram 345 307 moškim in 38 ženskam) dne 31. maja. Delo dobijo: po 1 mizar, ko- vač, pek, itatakar, dimnikar in vini- čar, 0 koscev, 4 služkinje, 3 kmcčke dekle, 2 kuharici (1 k orožnikom) in 1 natakarica. c Pojasnila o taksah na račnne. Mestno načelstvo v Celju razglaša: Ministrstvo finane, oddelek za davak, je z odlokom. z dne 4. 4. 1934 štev. 27301 dalo k tar. postavki 34. taksne- ga zakona naslednja poiasnila: 1. tr- govska pisma, s katerimi so dolžniku potrjuje prejem podpisane menice ali vrnjonecra bin.era, niso norlvržena tak- &tev. 4"; »Nova Doba« 18. VI. 1934. Stran 3. ^^^^^^^^^s| sargovK ALO D Q N T si iz te tarifne postavke, razen če vse- bujejo kak pravni posel, ki pa je pod- vržen taksi le za ta posel. V nadrobni trgovini in v kioskih ni obvezno, da se v računu itd. izpiše vrsta kuplje- ncga blaga, pač pa se mora na tak- siranem računu navesti denama vso- t;i in datum nabavke. Ce pa bi se za- radi velikega liavala kupovalcev ne rnogla vpisati v račun niti vsota, za katero jo bilo blago kupljeno, se mo- ra izdati v vsakem priniei'u raCun s takso za 1 Din. Račun sain pa se mo- ra uničiti tako, da si prodajalec otl- trga kos računa, vendar ne na tisteni mestu, kjer je kolek. 3. V primerih, ko se na taksiranem računu potrjuje plačilo posameznih obrokov, se mora za vsako tako potrdilo plaeati taksa iz tar. postavke 33 t. z., to je %%. To objavlja msotno načelstvo na prošnjo coijske davčnc uprave. <¦ 41. redni občni zbor Celjskeya pevskega društva bo v soboto 23. t. in. ob 20. v pevski sobi v Narodnem do- lnu z običajnim dnevnim redoin. Ude- ležba za izvršujoče članstvo je obvez- na. Častne in podpornc Clae vljud- no vabimo. ¦— Odbor. ( Tragična nesreča v Medlogu. V četrtek 14. t. m. dopoldne sta se pri- peljala 30-letni mehanik Ivan Grčar z Jesenic in neki njegov prijatelj z motornim kolesom v Celje. GrCar je kupi! pri nekem avtomehaniku v Cclju že rabljeno motorno1 kolo. Kinalu po 13. sta se Grčar in njegov prijatelj odpeljala vsak s svojim rao- lornim kolesom iz Celja po državni cesti v Savinjsko dolino. Grčarju, ki je vozil za svojim prijateljem, je med vožnjo skozi Medlog postalo slabo. Delavci, ki so delali pri železniškem prelazu v Medlogu, kjer se je 9. de- rembra 1931. pripetila znana avto- Inisna katastrofa, so opazili, ¦ da vuzi Grčar počasi in da zanaša nje- govo vozilo z ene na drugo stran ce- ste. Ko je GrCar prevozil železniško prog-o, je 30 m dales od nje omahni! in padel z vozila na hodnik za peš- ce. Najbrž ga je zadela kap. Pri pad- ou si jo prebil lobanjo. Nesrečnež je takoj izdihnil. Truplo so položili na okoliškcm pokopališču k zadnjemu počitku. c Žetev smrtl. V soboto zvečer je iirnrl v Celju (Aleksandrova ulica) v starosti 78 let izdelovalec krtač i)i hišni posestnik g. Ivan Sager. Po- kojnik, rojen Celjan, se je mnogo let z veliko vnemo udejstvoval v celjskem gasilncm di'iistvu. Pogreb bo v torek ob 16. iz hiše žalosti. V pe- tek je umrl v Celju (Obrežna cesta 3) 26-Ietni Rudolf Arb, kinooperater v kinu Uni(yiu, na Zg. Hudinji pa 73-letni Valentin Fidler, čuvaj v Westnovi tovarni. V celjski bolniš- Tiici so umrli: v torek fil-letna služ- kinja Neža Cilenškova iz Kasaz pri Petroveah in 48-letna Frančiška Krajnčanova, hči prevžitkarice iz Lemberga pri Šrnarju, v petek 57-1 et- ni kočar Franc Škorjanc iz Prolog- pri Št. Juriju ob juž. žel., v nedeljo pa ()2-letni mlinar Miha Sinkovič iz Kozjega. N. p. v m.! e Kronika nesreč. V nedeljo je pa- del ti-letni sin dninarice Drago Umok iz Arje vasi s češnjo in se inocno poškodoval. Na Javorju pri Slivnici se je 11 mesecev stari sinček posest- nice Ivan Vrbovšek polil z vreliin močnikom in se hudo opekel. V ne- deljo si je 25-letna zasebna uradnica Pavla Peganova pri padcu izpahnila desno roko. 19-lotni čevljarski po- niočnik Anton Ferlič iz Jagnjenice pri Radečah si je v petek v Trbov- ljab pri padcu s kolesa zlomil ključ- nico. Istega dne je sekal 27-letni dr- var Ivan škrubej iz Raduhe v gozdu drva. Pri sekanju je padlo deblo nanj in mu poškodovalo desno nogo v kolku. V nedeljo je neznan voznik' povozil 29-letnega posestnikovega si- r>a Martina Štanterja z Lahovne, ko se je vračal po cesti iz mlina v Škof- ji vasi. Štanter j'e dobil težje po- škodbe. Vsi ponesresienci se zdravijo v celjski bolniSnici. c Tatvine. V soboto okrog 21. jo neznan storilec ukradel nekemu me- sarskeinu vajencu iz Zavodne iz ne- ke voze na Krekovem trgu 400 Din vredno, črno pleskano kolo znamke »Oppel«, tov. štev. 1,743.047, evidenč- na štev. 2—11.602—3. V petek mod 15. in 16. je nekdo ukradel krojaško- mu mojstru g. Selišku v Zavodni iz njegove delavnice 400 Din vredno nove hlače. V nedeljo je bila tkalki Štefki Potokarjevi pri nabiranju bo- rovnic v gozdu v Liscah ukradena ročna torbica z 215 Din gotovine in drobnarijo; skupna škoda znaša 300 Din. ( Kopališko zdravljenje vojnih in validov. Obßinski urad za Celje-okoli- ro razglaSa: V smislu razglasa ki*. banske uprave v Ljubljani No VI — 10300/1 — 1934 se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invali- dov po nacinu, ki je veljal zadevno v prejšnjih letih. Pravico do brezplac- iißga zdravljenja imajo samo osebni vojni invalidi do vštetega čina na- rednika pod gotovimi pogoji. Natanč- ni pogoji so vojnim invalidom iz ob- čine Celje okolica na vpogled v oboinskom uradu za Colje-okolico na Bregu. c Za birmance molitvenike, rožne vencc priporoča K. Goricarja vdv., Celje, knjigarna in veletrgovi- na s papirjem. c Kino Union. Ponedeljek 18. in torek 19. junija: »Zlato«. Izredno lep zvočni film. V glavnih ulogah Brigita Helm, Hans Albers, Lien Deyers in Mihaol Bobnon. Glasba: H. O. Bergmann. Predip^Va: zvočin tednik. — Sreda 20., četrtek 21. in petek 22. junija: »Arsene Lupin, kralj tatov«. Izvrsten kriininalni film. V glavnih ulogah John Barry- iiiore, Lionel Barry more, Karin Mor- ley in Jugosloven John Miljan. Zvoč- na predigra. Sport Celjski sport v nedeljo Celje, 18. junija. Nogometni program včerajšnje ne- delje je bil številčno sicer bogat, po kakovosti nogometa pa ni nudil mnogo. Na Glaziji so bile odigrane včeraj štiri nogometne tekme ; dopoldne se je vršila tekma med mladino SK Celja in SK Triglavom iz Štor, ki je dala neodločen rezultat 0:0 (0:0), nato pa tekma med SK Jugoslavijo in old boys SK Celja, v kateri je zmagala Jugoslavia s 3:1 (1:1). Popoldne so imeli Olimpovci v prvenstveni tekmi opravkaz mariborsko Svobodo, predtekmo pa sta odigrali rezervi SK Celja in SK Olimpa z 0:0 (0:0). Glavna tekma med SK Olimpom iz Celja in SK Svobodo iz Maribora se je pričela nekoliko po 17. Bila je to kvalifikacijska tekma za vstop v pod- savezni prvi razred. Olimp je bitko izgubil, vendar pa po igri docela za- služeno in njegove šanse za avanziranje so se s tern zelo zmanjšale. Prihodnjo nedeljo bo treba iti v Maribor, kjer pa so izgledi precej pičli. Igra je bila vseskozi ostra, tipično prvenstvena. Kombinacij obe strani nista zmogli mnogo, vendar pa neko- liko več Svoboda, ki je tudi pokazala majhen plus v startu in požrtvovalnosti. Zelo dobra je bila obramba, ki pa za- radi raztrganosti nasprotnega napada ni bila preobložena z delom. Krilska vrsta je bila ofenzivno in defenzivno uspešna in je krepko podpirala svoj napad, ki se je včasih prav nevarno približal nasprotnemu golu. Olimp je postavil na igrišče moStvo, ki je v teku igre skoro docela odpo- vedalo. Prvih ^8 minut je sicer znalo držati nasprotnika krepko v šahu in je bilo absoluten gospodar položaja, ali premoči ni znalo tudi številčno iz- raziti. Po prvem golu, zlasti pa, ko je v 29. minuti zaradi blesure odstopil vratar in je Olimp moral igrati do konca le z desetimi igrači, moštvo ni bilo več v stanu podati smiselno in kombinacijsko uspeSno igro. V razmerju z ostalimi je bila najboljša obramba, ki je preprečila še večji poraz, defen- zivno so zadovoljili deloma tudi krilci, dočim je bil napad raztrgan in najmani nevaren del rnoštva. Za tekmo v Ma- riboru bo pač treba precejšnje izpre- membe, če Olimp še misli na zmago. Prvih 18 minut je bil Olimp stalno v napadu, ni pa bilo moža, ki bi znal j z uspehom zaključiti vsaj eden napad. I Polagoma si je Svoboda opomogla in 1 v 20. minuti dosegla prvi gol. Oiimp I se je moral umikati v obrambo. V i 29. minuti je prisodil sodnik proti O- limpu enajstmetrovko, ki je obsedela, I in gostje so prišli tako poceni do iz- | datnejšega vodstva z 2 : 0. Do konca polčasa pa se rezultat ni menjal. V drugem polčasu je bil Olimp skraja zopet v napadu in v 8. minuti je do- segel enajstko, katero je Cater pretvoril v prvi gol. Stanje se je s tem nekoliko izboljSalo, Olimp je pričel živahneje napadati, vendar pa je nasprotnik kmalu j strl njegovo ofenzivo. Igra se je odprla, prešla polagoma v Iahno terensko pre- moč Mariborčanov, kljub vsem naporom pa rezultata niso več izpremenili. Tekmo je sodil g. Ochs. K. D. Gospodarstvo Suša in hmelj ŽATEC, CSR, 12. junija. Neznatne padavine, ki smo jih ime- li v minulem času, so bile za razvoj hmcljske rastline brez pomena in jih je dež le malo osvežil. NapaCno je in površno razsojeno, ako kdo govori in piše, da je hmelj do danes dobro pre- nesel sušo. Po suši povzročena škoda je prav očitna. V boljših vrtovih jo rast skoro popolnoma prenehala. Kmetje pravi- jo, da je hmelj »obsedel«. V mnogih nasadih se je glavna ali vodilna trtft »zagrizla«, to se pravi, da postaja kratka, slabotna in se zvija v male obročke. Neljubo je tudi dejstvo, da se v boljših nasadih opazujejo že 8 do 10 drii ovetni nastavki, kar je pre- rano. Nadalje so innoge zalege rdeče- ga pajka prav resen znak bližajoče se nevarnosti. O navedenih pojavih se lahko prepriča vsakdo, ki o hino- Ijarstvu le kaj malega razume. Pri pomladanskem odoravanju gre- benov se je lani potroSeni umetni gnoj prikazoval nerazkrojen, ker mu je matijkalo vode, da bi se bil razta- 111- Letos spornladi se je potrosilo zo- pet obilo umetnega gnoja, ki pa Se leži v zeinlji tako, kakor je bil raz- trošon. Nič se ni raztalil in vsled te- ga ga tudi korenine niso prejemale. Dosedanje padavine so pač rast li- no oprale, pa niti ena kapljica ni prišla do korenin. Po bujni rasti me- seca maja bi morala biti rastlina da- nes že do vi'ha ogrodja, pa je komaj priplezala do 3/* viso'kosti. Strašna su- su ne ovira rastline le v rasti v vi- šino, nego tudi v širino. Vse gnojenje, vse najskrbnejše ne- govanjo in trudapolno zalivanje hmoljskih nasadov ne pomaga, ako ni prepotrobnih naravnih padavin. Za- man je vse clovcäkc prizadevanje, ako nam ljubi Bog ne pošlje prepo- trebnega. dožja. Če bo suša še trajala, bomo imcli skrajno slabo lotino. MAURICE LEBLANC: 70 Skrivnostno oko Kriminalen roman Prevel B. RlhterSlč Med tem ko je Prasville še govoril, je stopil v sobo edsiii izmed policistov in sporočil prefektu, da bi radi v Elizeju z njim takoj govorili. »Že grem,« je rekel. »Zdaj se bo Gilbertova usoda (ulločila,« je hitro dodal. »In«, je rekel tja v on dan, »ali mislite, gospod policijski prefekt, da bo" pomi- loščon?« »Nikakor! To bi napravilo še slabši vtisk. Jutri y.jutraj bo moral Gilbert plačati svoj dolg.« Obenem je oddal policist Prasvillu še eno poset- nico. Ko jo je ta pogledal, se je zdrznil in zamrmral: »Rudiča! Predrzen pa je!« »Kaj pa je?« ga je vprašal policijski prefekt. »Nisi, nie, gospod prefekt,« je zatrdil Prasville, ki je hotel sam izpeljati vso do konca in požeti vso «lavo. »Nič . . • Nepričakovan obisk. Kmalu boste ve- ('eli, kaj.« sei je in še večkrat ponovil sam pri sebi: »Pre- "Irzen pa je!« Na posetnici, ki jo je držal v roki, je bilo nam- lnC napisano: ••^¦¦•r1'- , ¦¦"•!flj, ii; XIII. Foslednji boj Koxje prise I Prasville v svojo manifestiral za kraljsi. narod in jugoslovonsko politiko. Sv. Jurij ob juž. žel. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet prav /i- vabno deluje. V zimskem času je pri- redilo več dobro uspelih tečajev in predavan.j ter uprizorilo igro »Za sta- ro pravdo«. V rnaju srno si skupno s sosednimi društvi ogledali kmetijsko in gospodinjako solo in vse naprave, nato pa napravili izlet na Rifnik. — V nedeljo 17. junija popoldno pa je priredilo društvo pri gostilni Podgor- šek, p. d. Cestni Jožek v Vrbnem tek- rno koscev in »polževo dirko« kolo- sarjev. Zabukovje pri Sevnici. V nedeljo 10. t. m. je imela naša občina redko slavje. Gosp. Karol Zupanc, industri- joi: in hotclir v Sevnici, si jo pridobil p.evenljivih zaslug pri prehranjeva- nju občine, ko je 1. 1931. toča uničila vse poljske pridelke. Zato se mu je izkazal občinski otlbor hvaležnega in ga je imenoval za častnega občana. Med pokanjem salv iz lovskih pušk je izročil g. župan Senica g. Zupan- cu umetniško izdelano diplomo, delo g. Mahkote, učitelja v Hrastniku. Ob tej priliki je iincl g. župan lep nago- vor na slavljenea. Slavja sta se ude- ležila tugi novinar g. Ante Beg iz Ljubljane in upokojeni šolski upra- vitelj g. Blaž Jurko iz Vojnika, edi- ni -¦§« 7Äveči častni