MENGŠAN glasilo občine Mengeš številka 18 / letnik III / mali traven /1995 OČISTILI SMO MENGEŠ TOfOLE, LOKO 1N DOBENO kOčna trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 VABIMO VAS # v novo MODNO HIŠO k nakupu pomladnih in poletnih oblačil za vso družino. Pri nas kupljena oblačila vam po meri prilagodi naš krojač. Za otroke - velika izbira igrač LEGO. # v PE OBLAČILA: do 50 % znižane cene opuščenih programov moške, ženske in otroške konfekcije; trgovina je odprta od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. # v SADNO DREVESNICO IN VRTNARIJO k nakupu kvalitetnega balkonskega cvetja, enoletnic in sezonskih sadik vrtnin od 7. do 16., ob sobotah do 12. ure. # v ŽIVILSKE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE in DISKONT na Perovem: ugodni in akcijski nakupi # v PE ELEKTROŠPORT IN TITAN - MERKUR k nakupu bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, posode, HI-FI opreme, športne opreme in še kaj po res ugodnih cenah. # v PE POHIŠTVO: 18 mesečni kredit, fiksne 19 % obresti, samo 5 % polog - takih kreditnih pogojev nimajo nikjer drugje! SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO V SUNFRESH/ Sunfresh, d.o.o., Mengeš Notranja in zunanja trgovina, storitve in inženiring Jelovškova ul. 11,61234 Mengeš Telefon: (061) 737 441 Podjetja, obrtniki, zasebniki! V nastajajoči informacijski družbi se zanesljivo zavedate pomena znanja tujih jezikov. Poslovna učinkovitost je vse bolj odvisna prav od uspešnega komuniciranja s poslovnimi partnerji in strankami. Obveščamo vas, da organiziramo beneficirane tečaje angleščine, nemščine, francoščine, hrvaščine, srbščine, arabščine in svahilija. Poučevali vas bodo strokovnjaki, ki obvladajo posamezni jezik na najbolj pristen način: pomeni jim materni jezik. Priskrbeli vam borno potrebna učna gradiva, upoštevali pa borno tuđi vaše posebne želje. Še več: naši strokovnjaki so vam pripravljeni pomagati pri pripravi reklamnih gradiv, knjig, poslovne korespondence itd., saj delajo tuđi kot pisci, prevajalci, lektorji, uredniki in oblikovalci v namiznem založništvu. Podrobnejše informacije lahko dobite na naši telefonski številki vsak dan od 7. do 19. ure. Dr. Nkule I. Laibuta, direktor UVODNIK Spoštovani! Tokratni Mengšan je zajetnejši, obsega kar 60 strani, saj vključuje tuđi 16 strani Uradnega vestnika obCine Mengeš. ObCinski svet občine Mengeš se je na svoji prvi seji odločil, da odlokov, sklepov in drugih uradnih zakonov ne bo objavljal v Uradnem listu Republike Slovenije, paC pa bomo imeli kar svojega. Uradni vestnik bo izhajal po potrebi, praviloma pa kot priloga Mengšanu, zato ga boste vsi dobivali na dom. Namen tega je čim širša informiranost vseh občanov. Aprilska Stevilka prinaša objavo statuta in poslovnika ter še nekater- ih odlokov, Ceprav so bili nekateri sprejeti že v mesecu marcu. Vsaka stvar potrebuje svoj čas, tuđi priprava gradiv za Časopis. Uradni vestnik bo tiskan v modri, mengeški barvi, številke strani se bodo nadaljevale, da bomo lahko shranjevali v posebnih mapah, po potrebi pa le prelistali in našli željeno. Ob koncu leta pa bomo objavili tuđi kazalo vseh sprejetih za- konov in odlokov, sprejetih in objavljenih v tekoCem letu. Tema, trajajoCa kar nekaj tednov v naši obCini, je • bila Cistilna akcija. Posebna komisija je že bila na terenu, svojega dela pa Še ni zaključila, zato bo- mo najboljše pa tuđi tište, ki so najmanj naredili v okviru dogovora, objavili v naslednji številki Mengšana. Nekaj rezultatov objavljamo tokrat le za pokušino. VeCkrat pa se spomnimo tuđi na sobot- no CišCenje pred mnogimi leti, ko je vsak dobesed- no pred svojim pragom oCistil in pometel smeti. Mengeš je bil lep. Bi morda to tradicijo spet obudili?! Kot gosta meseca Vam tokrat predstavljamo g. Romana Cimermana, predsednika sindikata v Traku Mengeš. Delati z Ijudmi in za ljudi je lepo, toda naporno, odgovorno,... Dobeno in program CRPOV je že nekaj Časa predmet pogovora in razprav. Nekaterim ime ni všeC, Ceprav to pomeni "celostni razvoj obrti in podeželja". Objavljamo strokovno oceno strokovn- jakinje gospe Alenke Sovinc. S ponosom ugotavl- jamo, da je Dobeno prav v naši obCini! Rubrika 2upan na obisku, ki je med bralci zelo priljubljena, prinaša predstavitev treh občank. Zal se redovnici ništa želeli fotografirati. Iz razgov- ora pa smo ugotovili, da sta med nami zelo poz- nani. Kulturne in športne prireditve Mengšanom veliko pomenijo, zato se jih z veseljem udeležujemo in o njih pišemo. Sprehodite se tuđi med Clanki, ki nam razgaljajo življenje društev! Brez otrok ni naroda, ni napredka, radi reCemo ćelo, da na mladih svet stoji. Zakaj otrokom in mladini ne bi dovolili, da nam napišejo svoja raz- mišljanja. Rubrika, ki vsakomur dovoljuje svobodno mnen- je, je izziv svoje vrste. Pričakujemo tuđi, da boste pismeno postavili kakšna vprašanja, mi pa bomo za Vas iskali odgovore. Uredniški odbor je dolžan spoštovati pravila igre: Ce ne želite, da je Vaš Clanek podpisan s polnim imenom in pri- imkom, za objavo to ni potrebno, obvezno pa moramo za pisca vedeti mi. Pisma morajo biti napisana korektno, ne žaljivo, predvsem pa kon- struktivno. Saj želimo delati za dobro naše mlade mengeške obCine, mar ne! Neobjavljenih imamo nekaj takih pišem. Kp bo- do avtorji imeli toliko poguma, da bodo vsaj uredništvu zaupali, kdo so, bodo njihovi žulji za- gledali luC sveta tuđi v Mengšanu. Z naslednjo številko pa bomo uvedli novo rubriko: ENA MENGŠANKA JE REKLA. Bolj za hec kot za res, bolj v zabavo kot špikanje, pa vendar. Tu bomo strogo spoštovali dogovor: kdor ne bo podpisal svojega Članka s polnim imenom in priimkom, bo zaman Cakal na objavo. Lahko pa svoje prispevke tuđi osebno prinesete na sedež uredništva in pogovorili se bomo. Zanimivi so rezultati ankete. Kaj imate radi, kaj pogrešate v Mengšanu, si preberite in nam pišite svoja mnenja. Velikokrat zelo kritično ocenjujemo dela drugih, svojih napak pa seveda ne vidimo. Enostavno je govoriti, kako je nekdo naredil napako, posledic svojega dejanja pa se ne zavedamo. Ker se ne strinjamo z naCinom dela, raje reCemo, da ta oseba greši, Ceprav dela dobro. Osebe, ki so v središCu politiCnega ali družbenega dogajanja, so zelo iz- postavljene na milost in nemilost ocenjevalcem. Radi verjamemo, Ce nam sosed o drugem pove kaj zabeljenega, še raje to hitro, v malo spremenjeni obliki, prodamo naprej. Se ob tem zavedamo svo- jega dejanja? ResniCnost izjav, toCnost poroCanja, avtentiCnost oseb in prava informacija v danem trenutku je poslanstvo vsakega posameznika, lahko pa usodno vpliva na nas in okolico. Mediji imajo pomembno vlogo. Verjamemo televiziji, radiu, Časopisom? Kaj se dogaja v zakulisju? Preberite si v Mengšanu!. Aprilska stevilka ne prinaša poroCila s seje sveta ObCinskega sveta obCine Mengeš, saj objavl- jamo sklepe in odloke, sprejete na tej seji. V naslednji številki pa nekaj utrinkov tuđi s 4. seje. Q poštovani! Želim Vam lepe spomladanske poCitnice. Naberimo si energije za nove delovne podvige in uspehe. Kaj je lepšega kot urice, preživete v krogu družine! Taljana Sivec Slrmšek glavna in odgovorna urednica KAZALO UVODNIK......................................3 PORTRET...................................4-5 ŽIVLJENJE OBČINE...................6-7 ŽUPAN NA OBISKU.......................8 PRAZNIKI IN OBIČAJI....................9 KULTURA...............................10-14 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI........15 NAŠVRTEC.................................16 NAŠAŠOLA...........................17-18 IGRE NAŠIH STARŠEV................19 VAŠA POŠTA...............................20 ANKETA.......................................21 DRUŠTVA..............................22-28 ŠPORT...................................29-30 PROMET................................29-30 Ml MED SEBOJ...........................31 OTROCIINSTARŠI................32-33 ZDRAVJE IN LEPOTA..................33 NARAVA.................................35-37 GOSPODINJSKI NASVETI...........38 RAČUNALNIŠTVO.......................39 SMEHNIGREH...........................38 OBVESTILA............................41-42 MENGŠAN moMifimk OBCINE MENGES Naslov uredništva: Slovfiiiskit ?8, MhiijrS |!!lolon/ttMix: (Ofil) i?,/ 31/" 7inir,icun f.MM 003 VV/39 Glasilo ureja uredniški od^or: Tatjana Sivec Strmšek (plavna m đdtiovmna urednica), Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežič :in : RaČunalniSki pmlnm: Matjaž Martinec Sliki na naslovnici: /floiai Coiftl CD spndaj Franc Zabret \hU\a: Ml AMICOdno. MniHjSrin i/liaja v nakladi 2000 i/vndov in qa pruiomdjo fjospodinjstva Mengša, Topol, Loke in Dobena bm/plaftio na dom Tiskano na okrilju piija/nrari papir ju. Tisk: Vovk, Karrmik MLNGSAN KJ PORTRET G. ROMAN CIMERMAN V mesecu aprilu delovni Ijudje še bolj pa šolarjl odštevajo dneve do spom- ladanskih počitnic. Tako rečejo pros- tim dnevom od 27. aprila do 1. maja v šolah. Najdaljše so zadnje delovne ure pred prvim prostim dnem, za nekatere pa ćelo prekratke, saj je še toliko dela ostalo nedokončanega. Marsikdaj pa kar radi pozabimo, čemu so prazniki v osnovi sploh posvećeni. 27. aprila praznujemo dan upora proti okupatorju, 1. maj je praznik dela. Praznik dela za tište, ki delajo vse leto, ali za tište, ki želijo fmeti spet vzrok, da jim uradno ne bo treba delati. Imajo delavci svoje pravice, za katere so se borili pred mnogimi leti? V Leksikonu Cankarjeve založbe iz le- ta 1994 na strani 867 piše: "Prvi maj, mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu 1886, ko so delavci zahtevali 8-urni delavnik, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila; po sklepu 1. kongresa 2. in- ternacionale (1889) so vsako leto na ta dan množične manifestacije." Na strani 186 pa pod geslo delo pre- beremo: "Zavestno organizirana de- javnost zaradi prilaščanja naravnih do- brin in njihovega preoblikovanja, tako da lahko rabi za zadovoljevanje najra- zličnejših individualnih in družbenih potreb. Delo je temeljni pogoj ćlovekovega obstoja, hkrati bilo odločilno pri ločevanju človeka od živalskega sveta." Kot gosta smo povabili g. Romana Cimermana, predsednika sindikata v tovarni trakov Trak v Mengšu. G. Roman, Vi niste Mengšan. Priženili ste se iz Ljubljane... Rojen sem v Stožicah, v Ljubljani, pred 42- imi leti. V solo sem hodil v Ljubljani. Izuči I sem se za pasarja, potem pa sem delal kot vz- drževalec. Moja mati je bila gospodinja, oče pa železničar. Čeprav nismo živeli na veliki nogi, imam lepe spomine na mladost. Pralnega stroja in hladiInika nismo imeli, v stanovanju je bilo malo prostora. Vaš brat je duhovnik. Brat Martin je duhovnik, vesele narave, sedaj pa živi v New Yorku na fari Slovencev. Veliko hodi po svetu, kajti pravi, da so po svetu Ijudje bolj odprti. Tudl VI Imate svojo družino. Imam dve hčerki, eni je 17, drugi pa 20 let. Ženo Ani, doma iz Loke, sem spoznal, ko je šla iz službe. Osvojil sem jo, potem pa sva v Trzinu gradila svojo hišo. Seveda sva pred tem nekaj časa živela pri starših. Povejte mi, prosim, nekaj o svoji de- lovni poti! Enajst let sem delal v Iskri, dve leti v Avtoobnovi, sedaj pa sem že 11 let v Traku Mengeš. V Iskri sem delal kot vzdrževalec. Prilagodil in priučil sem se delu, pa je šio. Potrebna pa je volja in lastna iniciativa. Napake na strojih sem odkrival sam, učil sem se, ko so prišli novi stroji. Navadno novih delavcev nihče ne uči veliko, čeprav je ob po- moči delo lažje. Žal je še vedno veliko takih, ki nočejo povedati niti tistega, kar je potrebno. V Avtoobnovi sem delal v remontni delavnici kot vzdrževalec podjetja. S še štirimi sodelavci smo vzdrževali stroje za popravilo tovorn- jakov, avtobusov. Imeli smo veliko majhnih popravil. Delali pa smo tuđi priprave za pomoč pri delu. Po tem pa ste prišli v Trak. Moja želja je bila delati čim bližje domu. Poleti se lahko vozim s kolesom. Tukaj vzdržujem stroje v pletilnici. Glede na delovno dobo imate veliko izkušenj z direktorji. Kaj menite o njih? Sedanji direktor Traka, g. Franc Peternel, je pošten vodja podjetja. Nanj se lahko zanese- mo, saj ni bojazni, da bi si prilaščal družbeno lastnino. Koliko je zaposlenih? Vpodjetju nas je 114. Vi ste predsednik sindikata. Zakaj? Ne vem, kar samo od sebe je prišlo do tega. Veliko sem govoril, vedno sem imel argu- mente, pa so me sodelavci predlagali. Delo, ki je odgovorno, opravljam že pet let. Takrat pa je bila velika inflacija. Kako ste se znašli? Tisto obdobje je bilo najtežje. Razmere so se spreminjale iz dneva v dan, denarja je bilo vedno manj, draginja pa vedno večja... So vsi delavci vključeni v sindikat Vašega podjetja? Vsi ne. Izmed 103 prostovoljnih članov sindikata je bil izvoljen 7 članski izvršni od- bor. Direktor ne more biti v sindikatu. ZSS ali Zveza svobodnih sindikatov je odprtaza vse... Ja, za vse. Sprejemamo stališča vseh. Gledati moramo tuđi na male ljudi. Prav za male ljudi se v drugih sindikatih premalo za- vzemajo. Naša tovarna je med edinimi v stroki pozamterije, zato se moramo še toliko zavze- mati zase. Kako delate v sindikatu? Izvršni odbor ima sestanke po potrebi. Probleme rešujemo sproti. Če je kaj nujnega, se hitro zberemo in se pogovorimo. Vedno pa pazimo, da zaradi našega dela oz. odsotnosti z delovnega mesta ne trpi proizvodnja. Ker pa v zadnjem času nismo imeli veliko težav, tuđi sestanki nišo bili potrebni. Kot predsednik sindikata imate verjet- no določena pooblastila. Kaj lahko de- late v imenu delavcev? Delavci oz. sodelavci od mene pričakujejo zelo veliko. Mislijo, da bo sindikat vse uredil. Priskrbel jim bo regres, višje plače. To ni naše poslanstvo. Mi damo lahko le pobudo, o kateri se pogovarjamo, ni pa nujno, da jo bodo tuđi upoštevali. Pri Vas poznate benificiran delovni staž? Ta se priznava samo v tkalnici, kjer je velik ropot in vročina, drugje pa ne, čeprav je tuđi na drugih delovnim mestih delo zelo težko. Pokojninska zakonodaja se spreminja. Disciplinska komisija je večni strah in trepet. Se vi poslužujete disciplinskih posegov? Dostikrat je težko določiti krivdo. Sodelavca ne moreš predlagati za disciplinski ukrep, pa drugi strani ga pa zagovarjati. Ukrepati moramo v dobro podjetja, zato prihaja do trenj. Prej ste pohvalili Vašega direktorja. Dobro se razumeva in se po potrebi tuđi usedeva. Moram reci, da nam je naklonjen. Če le ima čas, se je vedno pripravljen pogovarjati z nami. Seveda se z njim največkrat pogovar- jamo o denarju, ki pa ni najbolj hvaležna tema. Včasih slišim kakšno krepko na svoj račun prav zaradi tega. Prišel sem v času inflacije, zato vem, kako hudo je bilo. Če pa ne borno v dobrih odnosih z vodstvom, borno težko delali skupaj. Vaše vodstvo je kolektivno. Je to do- bro ali slabo? V vodstvu imamo šest ljudi, direktor in 5 vodij sektorjev. Ti Ijudje veliko naredijo za podjetje, delavci pa vidimo le razlike med našimi in njihovimi plačami. Vedno nismo up- ravičeni do tega. □ MENGSAN PORTRET G. ROMAN CIMERMAN S kakšnimi partnerji poslujete? So do- bri plačniki? Ravno v tem je največji problem. Material moramo plačati z avansom, roki plačil za izdelke pa so dolgi. Če bi bila plačila redna, bi se verjetno lahko popravile tuđi plače ali pa bi kupili novestroje. Od države se veliko ne da pričakovati. Ko bo uredila svoje, bo tuđi v podjetjih možno mar- sikaj urediti in uskladiti. Država mora sprejeti svojo zakonodajo, urediti glede plačil oz. za- mud s plačili, pa bodo tuđi podjetja lažje zaživela. Nekatere politične stranke si nabirajo volivne glasove na račun brezposelnih. Upoštevati bi morali, da imajo delavci premalo denarja v primerjavi z upokojenci. S tem pa seveda ne mislim, da imajo upokojenci preveč, pač pa imamo delavci premalo. V vladi so čudne razmere, le malo poslancev in predstavnikov naroda je pokončnih. Preveč menjavajo svoja stališča in poglede. Programi lastninjenja so verjetno tuđi pri vas tema pogovorov? Sprejeii smo program lastninjenja. Lastniki borno delavci. Prav zaradi tega pa smo imeli kar nekaj težav. Redno zaposleni smo in borno še dali 5 letnih regresov v ta namen. Tuđi svo- je certifikate vlagamo v svoje podjetje. Vabimo pa tuđi naSe upokojence, da se nam pridružijo. Boste delavci potem v enakem položaju? Ob privatizaciji sindikat ne bo več imel take vloge in tolikšnega vpliva kot sedaj. .Člani sindikata borno hkrati tuđi delničarji. Lažje bo- rno usklajevali svoje interese z interesi nadrejenih, ki bodo tuđi delničarji. Vsi borno delali z istim ciljem, vsaj tako si predstavljam. Kakšne imate odnose z upokojenci? Ob novoletnih praznikih jih povabimo na majhen prigrizek, da poklepetamo in se razvedrimo. Obujamo spomine na tište čaše, ko so še delali pri nas. Sicer pa naši upoko- jenci lahko koristijo naše počitniške kapacitete na Veliki planini in vZambratiji. Veliko let že živite v Mengšu. Z Mengšani se dobro razumemo. Čez nekaj dni borno imeli nekaj dela prostih dni, saj se bližajo prvomajski prazniki. Vi praznujete praznik dela? Praznik dela ni praznik delavcev, to je poli- tično obarvan praznik. Delavec gre na miting in si mora vse plačati sam, medtem ko vodilni delavci koristijo skupni denar. Praznik bi moral biti za vse enak. Predlagam, da bi v dneh, praznikih delavcev lahko vsi kupovali ceneje, po grosističnih cenah, da ne bi bilo razlike med nami glede na položaj, ki ga imamo v podjetju. Lahko pa bi na mitinge vozili delavce zastonj. Tako pa želijo še takrat zaslužiti na naš račun. Nam praznik pomeni le toliko, da smo doma - vsaj teh nekaj dni bi si morali biti vsi enaki med seboj. Država le govori, da nam da veliko, pa to ni res. G. Roman Cimerman je vnet zagovornik pravice. Za delavce se je pripravljen postaviti kadarkoli in kjerkoli. Poleg tega pa zna tuđi trezno presoditi, če ima prav in se po tem tuđi ravnati. Taki so pravi predsedniki sindikatov. Želim Vam še vnaprej uspešno delo v sindikatu, s sodelavci in seveda tuđi v pogajanjih z nadrejenimi, direktorjem in drugimi. Delavcu naj gre tisto, kar mu pripada. Tatjana Sivec SlrmSek Roman Cimerman z družino. MENGSAN B] ŽIVLJENJE OBCINE DOBENO Dobeno - vas v občini Mengeš Do nedavna je bil Mengeš še v sklopu domžalske občine s svojo krajevno skup- nostjo. V tej krajevni skupnosti so še tri nasel- ja: Topole, Loka in Dobeno. Slednje je imelo leta 1989 prijavljenih 33 prebivalcev. Poleg Loke in Topol je Dobeno edino vaško območje občine Mengeš. Čeprav nima izrazitih elementov podeželja, pa ima druge kvalitete, ki govorijo v prid prizadevanjem, da se naselje ureja kot podeželje. Urbane aglom- eracije v blizini, posebno republiško središče, pokrajinska navezava gozda iz dobenskega na Rašiški hrib in na Šmarno goro z Grmado da- jeta izhodišče, da se naselje razvije kot vaško. Ta kompleks gozda je možno urediti kot zavaravani, delno parkovno območje, ki pa bo pridobilo na kvaliteti, če se na vzhodu zaključi z vaško aglomeracijo, kot nekakšen cilj poho- da od Tacna čez Šmarno goro, Rasico, Dobeno do Jabelj. Včasu po letu 1993 so se v okviru občine Domžale začeli razgovori o določitvi vaši, ki jo je potrebno urediti. Predlogov je bilo več. V resnejši izbor pa so prišle vaši Žeje - Trojica in Dobeno. Gospod Janez Per se je kot takratni občinski odbornik zavzemal za Dobeno. Kot sedanji župan pa bo skrbel, da se bodo nacrti uresničevali. Naselje je bilo izbrano za urejanje po prin- cipih Celostnega razvoja podeželja in ob- nove vaši (CRPOV). Pogodbe so bile pod- pisane še pred volitvami lani, z letošnjim letom pa je akcija celostnega razvoja podeželja in obnove vaši stekla. Do vključno leta 1994 je za to vas že bilo narejeno več reci: - na novo so asfaltirane ceste, - napeljan je bil vodovod, elektrika in telefon, - v Zgornjem Dobenem deluje turistična ponudba gostilne Blaž (gostilna, hotel), - v Spodnjem Dobenem deluje gostilna Ručigaj, - v delu je turistična kmetija Šraj, - krajani so že bili na izletu v Braslovčah v imenu Turističnega društva. Razvoj naselja Dobeno je razvlečeno naselje zahodno od Mengša in Trzina in vzhodno od Rasice. To ni nikoli bila izoblikovana vas, prej zbirka samotnih kmetij, ki so gravitirale na Rasico. Po 2. svetovni vojni in z razvojem Domžal je postalo naselje zanimivo za graditelje počit- niških hišic, kajti kraj je lep, miren in primerno izhodišče za sprehode po gozdu. Ta kraj ni nikoli imel posebne identitete, ker je ni potreboval. V zadnjih 50-ih letih pa se je število hiS močno povečalo. V resnici je sele v sedanjem času postal tako velik in tako star, da so se prebivalci začeli zavedati, da so vas. VKrajevnem leksikonu iz leta 1937 najdemo zapis o vaši Dobeno v poglavju Srez Kamnik, občina Mengeš (str. 194). "Žandarmerija in župnišče sta bila v Mengšu, zdravstvena in finančna služba pa v Domžalah. Najbližja železniška postaja je v Trzinu (4 km). Kraj leži na nadmorski visini 375 do 525 m. Je edina naselbina na položnih policah na vzhodnem pobočju Rasice. Zavzema tri raztresene skupine hiš: Zgornje, Srednje in Spodnje Dobeno. Radi prisojne lege dober poljski pridelek, glavna vrednost v gozdnem in sadnem drevju. Radi jelovine ugodno za čebe- larstvo. Tih in Ijubek kraj z lepim razgledom, ki ga radi obiskujejo izletniki in smučarji (izlet- niški dom s prenočišči). Dostop z vozom iz Trzina ali Loke (dobro uro), do Rasice pol ure." Lega naselja Vas je dvignjena nad Ljubljansko kotlino in megla iz okoliških industrijskih krajev ne šega v to visino. Vas je na visini 375 - 525 metrov (Šmarna gora ima 669 m), kar je nad običajno mejo megle in toplotnega obrata. Po pobočju navzdol padajo vetrovi in tako je v naselju svež zrak Vegetacija Prvotna vegetacija je gozd, sedaj je to varovalni gozd na pobočjih, na strnjenih gozdnih površinah pa je gozd višje kvalitete. V naselju so pašniki in posamezne njive. Kot kaže so opuščene njive spremenjene v travnike oz. pašnike. Ob hišah dobro uspeva sadno dfevje. Prvotno naselitev tega prostora pričakujemo na jugozahodnem pobočju, tem pogojem pa ustreza vas Rasica (verjetno poseljena v neolitiku). Dobeno je nekakšna podvas Rasice, morda so to bili prvotno pašniki za Rasico. Po drugi svetovni vojni je postalo moderno imeti bivališče (vikend) in je Dobeno postalo priljubljen kraj za gradnjo počitniških hišic. Izletniki so prihajali iz dveh strani: iz ljubljanske čez Rasico in iz domžalsko - mengeške čez Loko pri Trzinu. Po oceni je sedaj okrog 1/4 hišic stalno naseljenih, tri četrtine pa le občasno. Med vsemi naseljenci prevladujejo upokojenci, ki jih privlači mir in čista nepokvarjena narava. Prebivalci Vobčanovem priročniku iz leta 1990 smo na strani 37 pregledali poglavje o prebival- stvu. Naselje Dobeno je imelo leta 1869 94 prebivalcev, njihovo število je počasi upadalo do leta 1971, ko se je nekako ustalilo na 33 prebivalcih. To pomeni, da se je število prebi- valcev zmanjšalo za skoraj 2/3. Iaselje s 94 prebivalci leta 1869 je bilo ma- jhno, še posebej če upoštevamo, da je takrat v eni hiši živelo več ljudi kot sedaj. V okolici pa se je po številu prebivalcev močno okrepil, kjer se je število prebivalcev povečalo 7-krat. Kaj Dobeno potrebuje? Dobeno in Rasica sta bila vsebinsko vezana na Mengeš, kjer je bila pred stoletji cerkev, trgovina in šola. Gostilne pa so na Dobenem edine, ki so pravi vaški element. Ob iskanju starih stavb je najpomembnejša lokacija gostilne Ručigaj z ostanki mlina in elektrarne. Ostale stavbe so novejše in so nastale hkrati z razvojem Mengša. Da bi naselje res postalo vas, potrebuje še nekaj elementov: -vaški trg, ki bi bil občinska last, -vaška stavbaali prostor -kapela Vvasi so bili krizi v zahvalo za vrnitev iz ruskega ujetništva iz I. svet. vojne, sedaj so podrti. Lepo bi bilo, ko bi našli lokacije teh križevin vsaj nekatere obnoviti. Potrebno je obnoviti Ručigajev mlin in elek- trarna, kar že začenja urejati turistično društvo. ■3 MENGSAN ŽIVLJENJE OBCINE DOBENO Gospodarstvo Naselje Dobeno je še v razvoju. Občina Mengeš pa bo morala enotno nastopiti s svojo tržno ponudbo, kar pomeni v sklopu ponudb drugih podeželskih naselij npr.: sez- nami turističnih kmetij, seznami krajev s pro- dajo domačega sadja, seznami posebnih ponudb ipd. Ljudje se želijo ukvarjati z družinskimi pod- jetji in obrtjo. Dosedanje delo Izobraževanje in razgovori s krajani so potekali v novem prizidku gostilne Ručigaj, ki služi kot večnamenska dvorana. Kor ni majo skupnih prostorov, bo obveščanje zaenkrat še po pošti. Do sedaj smože organizirali: - izlet v Braslovče - razgovori s posameznimi zainteresiranimi na različnih lokacijah - sestanek s predstavniki lokalnih organov in predstavnikov Dobena Izletniška točka Vaško naselje je nastalo kol dodaten zase- lok, ki je gravitiral na Rasico. Ta je po 2. svetovni vojni v občini Ljubljana - Šiška. Krajani pojmujejo svoj kraj kot izletniško točko rekreacijskega turizma. Poti sta v glavnem dve: iz Rasice in s tem iz Ljubljane in iz Trzina. Možna je pot iz Mengša, ki pa še ni dokončno urejena in odprta za veCji sprehajal- ni in izletniški turizem. Razvojni motiv vaškega neselja je rekreacija za bližnja urbana področja Ljubljane in okolice, Domžal, Trzina in Mengša. V vaši delujeta že dve uspešni gosti Ini: Ručigaj in Blaž, v odpiranju pa je kmečki turizem Šorn. Možno je razviti dodatno turistični ponudbo z upoštevanjem blizine urbanih aglomeracij. Vas je bila tradicionalna izletniška toCka za šolske otroke od 7 do 11 let, možno pa jo je razširiti in pritegniti turiste iz širše okolice. Predlagamo uroditov peš poti v naselju, saj se mešata avtomobilski in peš promet, za- to bo verjetno potrebno v naselju urediti še dodatne peš poti, da se bodo pešci i/ognili av- tomobilom. Predlagamo tuđi ureditev peš poti iz Mengša in Jabelj. ZAKLJUČEK Razvojnih ciljev je več: 1. Izboljšanje kvalitete življenja na Dobenem za prebivalce - ureditev cestnih oznak in smerokazov - ureditev obračališč ob zakljuCkih lokalnih čest - postavitev oglasnih tabel v središču nasel- ja 2. Sedanjo izletniško točko borno napravili še bolj zanimivo. V ta namen bodo učenci Osnovne sole Mengeš od 1. do 4. razreda pre- gledali Dobeno in našli zanimive turistične poudarke: - namestitev klopi v naselju (po možnosti z razgledom) - postavitev smetnjakov za turiste - ureditev peš poti iz Mengša in Jabelj 3. Spodbujali borno razvoj kmetijstva, sad- jarstva (slive in jabolka, možnost pridelave neškropljenega sadja), žganjekuhe in sušenja sadja 4. Navduševali borno za dopolnilno kmeti- jsko dejavnost: vrtnarstvo (intenzivno go- jenje cvetja in jagod), domača obrt, kmečka ponudba v okviru kmečkega turizma, pridelo- vanje dišavnic, začimb in suhega cvetja iz kmečkega vrta. r Spodbujali borno obrtno dejavnost Grad Jablje bi ohranjali kot kulturno- zgodovinsko dediščino. Obrtna dejavnost je možna v povezavi s kmetijskim pridelovanjem ali gozdom, ki je v neposredni blizini. Da pa bo možno uresničiti zastavljene ci I je, borno zbirali ponudbe in se povezali z banko glede možnih posojil za začetek de- javnosti. Veliko sreče, gospod Per! Morda bi za zaključek samo še to dodali. Uresničitev sedaj začete naloge bo možno oceniti po nekaj letih, seveda ob sode- lovanju krajanov, občine Mengeš in svetnikov. Alcnka Sovinc mag., dipl. ini aih. MENGESKA KOPRIVA Mengeško koprivo podeljujemo stanoval- cem ter lastnikom in najemnikom poslovnih prostorov na Zavrteh 36, 46, ki imajo skupno parkirišče in dvorišče. Dvorišče pred bloki na Zavrleh. folo: F. Zabret Smeti so ludi poda vlomobili. lolo; h. Zabret MENGSAN MENGSANHJ ŽUPAN NA OBISKU JUBILANTJE Sestra Ivana in sestra Jožefa Zmajčkeno nelagodja sem odšel obiskat sestri Ivano in Jožefo v dom sester. Pa niti najmanj zato, ker gre za sestri. Zaradi svoje mladosti in še toliko nepreživetih dni težko pišem o življenju ljudi, ki poznajo že vse dobre in slabše strani življenja. Nelagodje pa se je razblinilo v trenutku, ko sem prestopil prag njihovega doma. Sestre, ki so dale vse svoje življenje za dobro- bit drugih, dobesedno izžarevajo dobroto in prijaznost. Pogovor je hitro stekel, zato najprej nekaj besed o njuni življenjski poti. Sestra JOŽEFA se je rodila 17.03.1904 v Bistrici ob Sotli. Doma je, tuđi zaradi smrti matere, delala vse do 25. leta. Takrat je odšla v samostan. Po letu dni v Radečah jo je pot vodila v Beograd, kjer je 5 let delala v kuhinji tamkajšnje bolnice. 1935 je odšla v Maribor, kjer je delovala 14 let vse do - za sestre zares težkega trenutka - leta 1948, ko so jih raz- pustili. To nehumano dejanje proti najbolj hu- manim Ijudem je vtisnjeno v srca vseh sester. Takrat se je za eno leto vrnila v rodni kraj in prijavljena na socialni službi v Ljubljani čakala na novo zaposlitev. Poslali so jo v jeseniško bolnico. Tu je ostala do leta 1963, nato pa jo je pot vodila v sestrsko hišo v Ljubnem, ki ji je Se posebej ostal v spominu zaradi dobrih odnosov z vaščani. Ostala je do konca obstoja sestrske hiše in 6.11.1986 prišla v Mengeš, kjer po svojih močeh deluje še danes. In teh ni malo, saj je kljub letom še polna življenja in povsem bistrega uma. Sestro IVANO prav gotovo poznate vsi starejši občani, saj deluje v Mengšu skoraj vse svoje življenje. Rodila se je 18.1.1915 na Dolenjskem v vaši Dobravca. Že s šestnajstimi leti je začela službovati pri gospodih v Stični, kjer je bila 5 let. Z 22. leti pa je odšla v samostan. Prvo leto je bila v Radečah, od takrat naprej pa v Mengšu. Kljub upokojitvi še vedno opravlja razna dela, predvsem pisamiška. Službovala je 34 let, če ne upoštevamo še vojnega obdobja. V domu je opravljala vsa dela, predvsem v kuhinji in nato v pisarni. Še posebej težka leta so bila, ko so več ali manj sestre same zgradile sedanji dom, ki je bil dokončan leta 1973. V prostem času, ki ga je zelo malo, najraje bere knjige in prebi- ra reviji Družina in Ognjišče. Malo ji nagajajo noge, tako da ne more več toliko med ljudi, kot je hodila včasih. Vseeno pa ostaja srečna, zadovoljna in dobre volje kot vedno, kar mar- sikdo prav dobro ve. To je tisto, kar drži ljudi pokonci in jim omogoča premagati mar- sikatero oviro v življenju. Tako sestra Ivana kot sestra Jožefa imata ze- lo radi naravo, še posebej rože. Kljub časti- tljivi starosti sta obe še vedno polni življenja, pripravljeni pomagati komurkoli in kadarkoli in nikoli jima ni bilo niti najmanj žal, da sta pristopili ksestram. Na koncu sta pohvalili tuđi našega župana, ki se mu lepo zahvaljujeta za obisk in pri- jaznost ter dobro voljo, ki jo prinese s seboj, saj je le-ta vredna več kot vse ostalo. BlažJancfič Na obisku pri jubilantki gospe Pavli Selan Sončno popoldne je bilo kot nalašč za o- bisk. Tokrat sva obiskali našo so- meščanko in jubilantko gospo Pavlo Selan. Skupaj s sinom in snaho se je popoldne razvilo v prijetno kramljanje, obujanje spominov in prepoznavanje obrazov z zarume- nelihfotografij. Gospa Pavla je odraščala v veliki družini, kjer je bila edina deklica med sedmimi fanti. Rada se spominja otroštva, ki ga je pre- živela na Staretovem gradu (pri soli), kjer je njen oče opravljal dela grajskega vrtnarja. Spominja se graščaka Antona Stareta (1843-1935), ki je otroke svojih delavcev velikokrat obdaril z oblekami, ne pozabi pa povedati, da so otroci morali tuđi delati, če drugega ne, so morali čistiti drevored in okoli- co gradu. Gospa Pavla se natančno spominja svojih šolskih dni, saj ima na solo lepe spomine. Bila je pridna učenka, imela je same enice, saj se je takrat enica štela za najboljšo oceno. Brez težav nama je naštela imena vseh učitel- jev, ki so jo poučevali. Pri vsakem je dodala še kakšno zgodbico ali značilnost. S14. leti se je zaposlila v Induplati, kjer je delala 15 let, ko pa si je ustvarila družino in morala prevzeti skrb za onemogle starše, je ostala doma. Mož, ki je bil tuđi zelo skrbcn oče, je delal kot avtoklepar, ona pa je skrbela za otroke, dom in za njive, ki jih je vzela v na- jem, da je lahko vzredila kakšnega prašička na leto. Kljub obilici dela se je rada posvečala ročnemu delu, ki ji še danes poleg branja ve- liko pomeni. Znekakšno žalostjo se gospa Pavla spominja časov po 2. svetovni vojni, ko je bilo veliko pomanjkanje, ko se ni ničesar dobilo, otroke pa je bilo potrebno nahraniti in obleči. Takrat se je vsak prebijal, kakor je vedel in znal. Vedno znova se je naš pogovor vračal na Staretov grad, saj so pogledi na fotografije urejene okolice gradu vzbujali nostalgijo in željo po vrnitvi teh brezskrbnih otroških let. Gospa Pavla upa, da se bo kdaj le našel premožnež in poskušal resiti stavbe proti propadanjem. V njih bi lahko bil čudovit kul- turni center, muzej, rezidenčna restavracija, poročna dvorana in še marsikaj lepega. Gospa Pavla o gradu in življenju ljudi v njem veliko ve, zato smo se dogovorili, da bo o tem pripovedovala vnukinji Poloni, ki bo njeno pripoved predstavila v eni od prihodnji številk Mengšana. Zdaj gospa Pavla živi pri sinu Lojzetu, pose- bej pa pohvali snaho Marjeto in vnukinjo Polono, ki potrpežljivo skrbita zanjo in ji lepšata dneve. Vimenu someščanov želiva gospe Pavli vse lepo, da bi ji zdravje služilo in bi se v krogu svojih dragih še naprej počutila srečno in zadovoljno. v imunu iinidniSknpa ođmm: Ljubicu Rofman in Milicu Tnmšič Ga. Pavle Selan. H MENGSAN PRAZNIKI IN OBIČAJI 27. april in 9. ma) 27. april in 9. maj, dneva, ki ju povezujejo odločnost, boj, žrtve, trpljenje in zmaga. Konec aprila 1941 so različne politične skupine na Slovenskem ustanovile organi- zacijo, ki je kasneje dobila ime Osvobodilna fronta. Na njeno podbudo se je slovenski nar- od odloCil za boj proti Nemcem, Italjanom in Madžarom, ki so aprila napadli in razkosali Slovenije Tako smo se Slovenci pridružili družini narodov, ki se je uprla nacizmu in fašizmu. Maja leta 1945 smo skupaj s temi narodi slavili zmago nad Nemčijo in njenimi zaveznicami. Vspomin vsem, ki so se borili, trpeli in vz- trajali v gozdovih, zaporih, na svojih do- movih, v delavnih in koncentracijskih ta- boriščih, ter v protest vsem vojnam, ki danes divjajo po svetu, objavljamo danes spomine na taborišče smrti-Auschwitz, v katerem so bili tuđi Ijudje iz našega kraja in okolice.Spomine je zapisal Andrej Bizjak po pripovedi svoje babice, ki je doživela grozote tega zloglasnega taborišča. Ana AUSCHWITZ VMengeš je prišel gestapo od 11. do 13. marca 1943. Pobral je moške sposobne za vojsko, ženske in otroke. Ujetnike so prepeljali v stavbe današnje Melodije. Od tu so jih s tovornjaki prepeljali v kamniške zapore ter jih zaprti po 16 v eno celico. Čez čas so jih z vlakom prepeljali čez Črnuče v Celovec, kjer so jih spet stlačili v zapore. Tu se je začelo dolgo zasliševanje. Pobrali so jim vso prtija- go, zlatnino in denar. Obdržali so lahko samo obleko, ki so jo imeli na sebi. Po enem mese- cu so jih naložili v živinske vagone, bili so močnozastraženi. Ko so prispeli v Auschvvitz, so jim pobrali vso obleko, ki so jo imeli na sebi, nato so jih postrigli. Nekateri so dobili zaporniško obleko - tanko haljo in lesene cokle, drugi pa ne. Te so takoj napotili v plinske celice. Ostale so oštevilCili z vtetoviranimi številkami. Tedaj so za stražarje in gestapo postali številke in ne več Ijudje. Vlak je vsak dan pripeljal 65 vagonov zapornikov s stražarji. Naslednje jutro so jih razporedili v moški in ženski del taboriSča. Bloki, v katerih so živeli, so bili pokriti, a brez zastekljenih oken. Postelje so bile dvonadstropne, vendar je njihova širina znašala komaj meter in pol. Na eni postelji jih je spalo 8, na dvonadstropni torej 16. Higienske razmere so bile grozljive. Vsako jutro so zapornike šteli, to je trajalo približno 2 uri. Taboriščnike so mučili s težkim delom. Kopati so morali strelske jarke, nosili so skalne bloke, živo apno so morali mešati z golimi rokami. V hudem mrazu so do kolen hodili po vodi. Za vsako najmanjšo na- pako so jih stražarji kaznovali s hudim tepežem in mučenjem. Najbolj so trpeli otroci, ki so tuđi najprej podlegli trpinčenju. V primeru dežja je bil sistem dela enak kot v le- pem vremenu. Delali so toliko časa, da so bili mokri do kože, nato pa so jih zaprli v pokrito hišo z okni, ki nišo bila zastekljena. Ljudje so bili na hudem prepihu. Mučili so jih z lakoto, saj je vsak dobil na dan le pol litra grenkega čaja, četrt kilograma kruha in čudno brozgo, ki soji rekli kosilo. Najbolj so trpeli zaporniki, na katerih so de- lali medicinske in vojaške poizkuse. Ob tem so gestapovci pokazali vso krutost in nečlovečnost. V plinskih celicah so vsak dan usmrtili veliko ljudi. Svoje žrtve so rablji sežigali v krematorijih, včasih so bili med nji- mi še živi Ijudje. Taboriščnike so med tem za- prli v barake, ker nišo hoteli, da bi vedeli, da v taborišču delujejo krematoriji. Taboriščniki so ves čas upali na rešitev, posebno, ko so se začele širiti govorice o napredovanju Anglo-Američanov. Sedaj so Nemci postali preplašeni in še bolj kruti. Taboriščnike so razdelili na dva dela. Del je bil "evakuiran", drug del je ostal na prvotnem mestu. Zaporniki so morali kreniti na težko pot pod hudim pritiskom svojih paznikov. Kmalu po umiku so Anglo-Američani osvobodili Auschvvitz. Okoli drugega maja 1945 so za- sledili tuđi "ubežnike" globoko v utrjenem obroču zavezniške vojske. Nemci s svojimi ujetniki so vedeli, da jim sledijo Anglo- Američani, nišo pa pričakovali Rusov. Zavezniki so sklenili obroč okrog ubežne skupine. Sedaj je bilo življenje zapornikov še bolj ogroženo, saj so bili med "dvema ognje- ma". Ob hudem pritisku zavezniške vojske so se gestapovci končno predali, preživeli za- porniki so bili rešeni. Zavezniki so jih začasno nastanili v okoliških krajih. Ko je bilo možno, so jih poslali v njihove domače kraje. Rusi so naložili na vlak tuđi skupino prebivalcev iz naših krajev. Odpeljali so jih v Srbijo in jih izročili partizanom. Od tod so jih poslali v Ljubljano in čez nekaj dni s tovornjaki in s konjskimi vpregami v domače kraje. Železnice so bile uničene. Ljudje iz Mengša in okolice so bili doma v dneh okrog 26. julija 1945. Najhujših dogodkov iz Auschvvitza nisem opisal. Vsi pa upajmo, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo. Andrej Bi/jak \oto- 06t/737-492 Trdinovlrg2. Mengci1 tri: 738 • 650 (ob nodnljuh In pmulkih 041 - SO) odprlo od 8. do 12. me od 15. do 19. ure adbota od 8. do 17, uir. MENGSAN Wl KULTURA PRIREDITVE Razstava Otvoritev razstave dela fotografskega opusa Frana Krašovca z naslovom Od pastorale do gibanja je bila v ponedeljek, 3. aprila 1995, ob 17. uri vknjižnjici sole. Fran Krašovec (1892 - 1969) je bil us- tanovitveni član Fotokluba Ljubljana, velik estet in odličen poznavalec fotografije. Od konca prve svetovne vojne naprej je sodeloval na številnih svetovnih in domačih fotografskih razstavah, objavljal v specializiranih revijah in prejel najpomembnejše fotografske nagrade tistega časa. Veliko je potoval po Sloveniji, Bosni in Dalmaciji, najbolj znane pa so prav fotografije vsakdanjega utripa z ljubljanske tržnice, trenutki ujetih lepot medvojne slovenske pokrajine in zimski posnetki z ljubi— janskega gradu (po drugi svetovni vojni). V mladosti se je ukvarjal tuđi s posebno, sedaj že pozabljeno fotografsko likovno tehniko "bromoljem", kjer je s pomočjo kemikalij iz fotografske osnove izvabil mehkobo pokrajin, kot bi jo naslikala najbolj tenkočutna slikarska roka v maniri visokega slovenskega impre- sionizma, katerega sodobnik je Krašovec tuđi bil. Fotografije na razstavi pričajo torej že o po- zabljenem času in vsej njegovi lepoti, kot jo je mojster doživljal na svojih umetniških poteh. Tanjin šopek za praznik Ko so izzveneli zadnji zvoki pesmi Vrni se, so obiskovalci obeh koncertov, ki jih je Tanja Zajc Župan s svojimi prijatelji poklonila za materinski dan, iz dvorane Kulturnega do- ma v Mengšu odhajali s prijetnimi občutki, saj je bil koncert KO ZAZVENIJO CITRE za obiskovalce - zlasti vsa praznično razpoložena "dekleta" vseh starosti, nepozabno doživetje in lepodarilo za njihov praznik. Tanja Zajc Župan je za začetek zaigrala nekaj izmed večno zelenih melodij, katerim so se ob profesionalnem plesu plesalcev Casine iz Ljubljane pridruževale vedno nove in nove skladbe. Med njenimi nastopi pa so se pred- stavili njeni prijatelji z najpopularnejšimi melodijami in kar težko bi rekli, kdo je bil deležen glasnejšega aplavza. Sta bili to mlada Moni ali vedno bolj popularna Viki, Aeksander Jež, Brendi, Ivan Hudnik ali pa prijetni fantje iz Dvanajstega nadstropja, ob katerih nežnih melodijah je zadrhtelo marsikatero srce? Nekatere obiskovalke bi dale najbrž svoj glas Brendiju, druge pa mladim Omahnovim fan- tom iz ansambla GAMSI, ki so znova vžgali s svojo vedno rado slišano "karjolo". Eden najpopularnejših Slovencev Stojan Auer je profesionalno vodil prireditev, ki jo je s svojimi čarovnijami obogatil Danijel Gorjup, katerega čarovniške spretnosti ne poz- najo meja. Iz dvorane smo odhajali vsak zase, prepeva- joč svojo najljubšo melodijo, večina roman- tično zasanjanih kot Tanja, ki jo je tuđi tokrat oblekla DONA iz Domžal, vsi pa v veselem pričakovanju, da ne bo dolgo, ko bo glavni or- ganizator dejavnosti v Kulturnem domu, g. Jerič, spet povabil na prijetno prireditev. Se vidimo, ne! Veru Vojska Tanja laj« - Župan in Stojan Auer. SHARP AUDIO VIDEO SERVIS MENGEŠ Hribarieva 38 73 84 09 FT! MENGSAN KULTURA PRIREDITVE Pri Hrastovih Vpetek, 08.04.1995, zvečer je dvanajst igralcev dramske skupine Kulturnega društva Groblje privabilo v mengeški kulturni dom polno dvorano gledalcev. Po dolgem času smo si lahko ogledali staro slovensko igro Pri Hrastovih. Motiv za tra- gično zgodbo je njen avtor Franc Ksaver Meško vzel iz slovenskega kmečkega življen- ja. Zgodba nas je popeljala 100 let v pretek- lost, vendar je njeno sporočilo, da denar ne prinaša sreče in ne more nadomestiti Ijubezni, še kako živo in poučno tuđi za današnji čas. Igro je režiral gospod Franc Košenina, ki je po štiridesetih letih spet stopil na čelo igralske skupine, zaigral je tuđi vlogo trdnega slovenskega kmeta Strelca. Drama Pri Hrastovih je že druga gledališka predstava grobeljskega kulturnega društva, ki deluje sele eno leto. Njihova prva igra Naše mesto je doživela kar 18 uprizoritev. Navdušenih igralcev dramski skupini ne pri- man jku je, zato ob omenjeni drami pripravljajo še odersko uprizoritev Tajno društvo PGC. Grobeljsko kulturno društvo, ki ga vodi gospod Stane Cotman, pa ne deluje samo na dramskem področju. Zelo dejavna sta tuđi folklorna skupina in pevski zbor. Njegovih 35 članov je pripravilo koncert postnih pesmi, ki so ga ljubitelji petja lahko poslušati v Tunjicah, Sori pri Medvodah, Domžalah in v grobeljski cerkvi. Vse sekcije društva imajo vaje v Osnovni soli Rodica in domačem gasilskem domu. Upajo na čimprejšnjo pridobitev grobeljskega kulturnega doma. Ta bo mogoča po končanem denacionalizacijskem postopku. Prizadevnim članom Kulturnega društva Groblje želimo, da bi jim še dostikrat uspelo v petkovih lenobnih večerih utrgati izpred tele- vizije množico ljudi, tako kot jim je to uspelo s prvo uprizoritvijo drame Pri Hrastovih. la uredništvo L, Rožmmi Materinski dan Praznovanje materinskega dne je v Mengšu že kar tradicija. Člani SKD, 00 Mengeš ter Kulturnega društva Franca Jelovška in Župnij- ski urad Mengeš so nam pripravili lep večer. V goste so povabili znano pisateljico gospo Berto Golob in nekdanjega šolskega ministra gospoda Petra Venclja. Njuna glavna tema je bila dom - družina, šola - izobraževanje. Materam v čast sta povedala veliko misli v premislek: družina je dom, je šotor, dom je ognjišče; vzgoja pri vsem igra zaviralni mo- ment, vzgoja pa je hkrati tuđi vzgoja za mir, za spoštovanje,... Postavila sta nam nekaj pomembnih vpra- šanj: kaj želijo mladi od staršev? Kaj pričakujejo od staršev? Kaj je odgov- orno starševstvo? Kaj čuti mati do spočetega otroka? Mož in žena se morata lju- biti, da tuđi otrok čuti njuno Ijubezen! Prepiri v družini obremenjujejo mlado življenje! Kakšno vlogo ima šola? Šola je družini po- moč pri rasti zdravih živijenj v zrele oseb- nosti... Ne smemo zamuditi časa, ki ga šolar preživlja v soli! Čeprav šola ne more popraviti tsitega, kar zamudi družina! Na Slovenskem imamo veliko dobrih učiteljev, ki znajo vplivati na svoje učence pozitivno, napredno,... Ne laži, ne kradi, ne ubijaj so osnovna načela, katera mora spoštovati vsaka družba, če želi, da bo sistem deloval. Kakšna je naša šola? Kakšna je naša družba? Kdo pa je družba? Mi vsi! Ali znamo skrbeti za človeške vrednote? Poznamo še besedo odrekanje?! I/ako pa se obnašamo do naroda, do jezika? Veliko vprašanj sta nam zastavila oba go- vornika. Imeli smo o čem razmišljati! Ne- kaj polemike pa se je razvilo tuđi s prisotnimi v dvorani. Ko se je ura bližala deveti, kar je pomenilo, da moramo prireditev zaključiti, ka- jti zunaj so že nestrpno čakali mladi na pričetek filmske predstave, se je gledalcem razvezal jezik. Vprašanja in mnenja so deževala, g. Jožef Pajnič, predsednik SKD v Mengšu pa se je obema gostoma zahvalil za lep večer, posvečen materam in drugim pri- sotnim. V knjigi Mengeš in Trzin skozi čas pa smo obslovesu zapisali: Spoštovanemu gospodu, prof. dr. Petru Venclju, ki se ni trudit samo za do- maco šolsko učenost, temveč skrbi tu- đi za Slovence po svetu: - Mama, kako je doma? Je tam dosti polja, je tuđi tam dosti neba? - Malo je tam polja, malo neba, za dober predpasnik vsega. - Pa zakaj, mama, siliš domov, če ni kruha, ne polja in dosti grobov? - Veš, sine, tam kruh po zemlji diši in po češnjevih cvetih diše noći. Tam je prst dobra kot panj medu, kerje polna naše krvi. Spoštovani in dragi gospe, prof. Berti Golobovi, ki vse svoje žitje in bitje posveča lepoti slovenske besede in kulturi človekovega duha in srca: Če je duša od rojstva krilata, kaj dom njej, kaj vila bogata! Sovražnikov dvoje na svetu imam v dvojčkih, nerazdruženo zlitih: v lakoti lačnih in v sitostih sitih. Tuljana Siva: Strmtek Ga. Berta Golob in g. Peter Vencelj sla bila dobrodošla gosla. lolo: P. Leskovec VIDEO r^r ! ' ■ / I "'•' j : ; MENGSAN KD KULTURA RAZSTAVE Likovna dela Lojzeta Kalinška v kamniš- kem razstavišču Veronika Vrazstavišču Veronika v Kamniku je bilo 4. aprila 1995 odprtje razstave likovnih del Lojzeta Kalinška. Gospod Kalinšek 18 let poučuje likovno vzgojo otroke v Osnovni soli Mengeš. Zato je prav, da naše občane opozo- rimo na njegova slikarska dela. Za naše bralce objavljamo del predstavitve Kalinškovih razstavljenih slik, kakršno je v katalogu podal akademski slikar in likovni kri- tik Dušan Lipovec: "Pregledna razstava uspešnega likovnega delovanja zadnjih nekaj let, slikarja Lojzeta Kalinška nas uvaja v razmišljanje o posreče- nem sozvočju različnih kreativnih procesov, ki se jim avtor posveča z Ijubeznijo in strastjo. Splet različnih okoliščin je pri Kalinšku uspešno združil različne povsem tehnične de- javnosti z umetniškim in pedagoškim po- slanstvom. Slikar se poklicno ukvarja s peda- goškim delom in uvaja v osnove likovnih za- konitosti osnovnošolsko mladino kot tuđi starejše Ijubiteljske likovnike, zbrane v likovnem društvu Kamnik. Lojze Kalinšek je ustvarjalec, ki je doma na intelektualnem, umetnostnem pa tuđi na povsem tehničnih področjih, saj se ukvarja z lesarsko stroko, grafičnim oblikovanjem, fotografijo, predvsem pa je ljubitelj vsega lepega, različnih zvrsti umetnosti, tuđi narave, saj je znan kot ljubitelj malih pasemskih živali. Najraje pa se posveča likovni umetnosti, ki jo goji v različnih tehničnih in oblikovnih smereh. Široki diapa- zon dejavnosti mu omogoča različne možnosti v slikarskih postopkih, kar se vsekakor odraza v njegovem ustvarjalnem likovnem delu. Intelektualistični slikarski pristop je razviden I predvsem v Kalinškovih velikih abstraktnih študijah, ki sa nastale kot rezultat poglobljenega raziskovanja barvnih in ob- likotvornih razmerij v sliki. Te kompozicije na velikih papirjih ali kartonih, v mešanih tehnikah, z elementi kolaža, so kljub svoji monumentalnosti in studijski analitičnosti še vedno dovzetne za igro naključij in slikarjevo fantazijsko imigracijo. V svojem bistvu so for- malno in barvno koncipirane na zgledih slikarstva Preglja ali Bernika, obogatene z grafizmi, kolažnimi vložki in drobnimi likovni- mi elementi in vezane na značilno avtorjevo barvno lestvico, ki je na videz zreducirana na nekaj osnovnih tonov. Vendar nam bolj po- zorno opazovanje odkrije nenehno pridušeno šepetanje barv v neštevilnih tonskih finesah. Kalinškove slike na malih formatih so njegovi intimni likovni zapiski trenutnih razpoloženj. Nekakšen slikarjev dnevnik, kjer prihaja do izraza slikarjeva najbolj osebna nota in avten- tična likovna pisava. Radoživost, včasih ćelo prisrčno otroška igrivost, poigravanje s formo in materijo v veseljačenju drobnih naključij, simbolična sporočilnost in dognana barvna lestvica, so odlike tega slikarstva. Občasna odslikavanja krajin in vedut so nastala predvsem na poto- vanjih, ex temporih in likovnih srečanjih, ki se jih slikar redno udeležuje. Te podobe na in- timnejših formatih, v tehniki gvaša ali akrila, so nastale zunaj, v naravi, zato so barvno in- tenzivnejše. Še vedno razpoznavne arhitekture ali vedutni pogledi so ekspresivno stilizirani ali kubistično deformirani, s prikupnim pridi- hom svojske igrivosti in ironičnosti. Urnciništvo ČRTOMIR FRELIH AKADEMSKI SLIKAR Razstavlja v preddverju 1NCE v Mengšu risbe malega formata na temo " POKRAJINA ". Rojen 20. avgusta 1960 v Nornonju pri Bohinju. Leta 1985 je diplomiral na gralićnem od- delku Akademije za likovno urnetnost v Ljubljani pri profosorju Zvestu Apoiloniu. Lela 1990 je pri njem in pri profesorju Branku Suhyju končal grafično specialko. Od leta 1981 sodeluje na slikarskih in grafičnih razslavah doma in v lujini, hkrati pa samostojno razstavlja. Prejel je već na- grad. Sedaj je asistent za likovno didaktike) na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan med 8. in 13. uro. Spoinmi II, IW4. bv.iS. 29 x 21cm IH MENGSAN KULTURA KNJIGE Knjižnica se na ogled postavi "Dobra knjiga plemeniti in podaljšuje življenje," vedo povedati tlsti, ki si ne znajo predstavljati življenja brez nje. Knjiga vzgaja, razvedruje in izobražuje. Knjiga omogoča krpanje lukenj v znanju. Knjiga preganja dolgčas in vliva upanje v življenje. Knjižnica v mengeški občini že kar nekaj de- setletij deluje kot največja enota Knjižnice Domžale. Vsak ponedeljek in četrtek od 13. do 18.30 ure ter ob sredah od 9. do 13. ure nas lahko najdete v prvem nadstropju Slovenske ceste 30 (nasproti obCinske uprave). Knjižnico letno obišče približno devet tisoč ljudi, ki si izposojajo nekaj več kot 25 ti- soč knjig. K nam redno zahajajo otroci, mladi- na in odrasli. Nekateri prihajajo tuđi večkrat na teden, kar vsekakor pomeni, da je dobra knjiga več kot le del vsakdana. Vse knjige imamo vnešene v računalnik, tako da izposoja poteka preko tega medija. Čim prej se borno poskušali povezati tuđi z matično knjižnico, kar bo olajšalo delo nam in dostop do knjig bralcem. Že sedaj pa lahko vsi bralci, ki so včlanjeni v mengeško knjižnico, z isto izkazni- co obiskujejo tuđi domžalsko. Vknjižnici vam borno ponudili knjige z naj- različnejših področij - od strokovnih, o- troških strokovnih, mladinskih do lepo- slovnih. Oddelke imamo med seboj razdel- jene, tako da vsakdo takoj najde tisto zvrst, ki ga zanima. Bralci si v knjižnici lahko sposodi- jo tuđi video in audio kasete. Knjige, ki jih zaradi večje finančne vrednosti ali premalo izvodov ne moremo izposoditi, fotokopiramo. Bralcem v zadnjih letih omogočimo branje več kot 25 revij z najrazličnejših področij, tuđi tu- jejezične. Revije prebirajo v čitalnici, starejše izvode pa si lahko izposodijo na dom. Od maja do oktobra otroci od 4. leta dalje obiskujejo ure pravljic, ki so v ločenem prostoru. Vsako leto se udeležujemo medna- rodnega knjižnega kviza, namenjenega otrokom in mladini, ter na ta način skušamo povečati zanimanje za knjigo med mladimi bralci. Vsak mesec pripravljamo tuđi knjižno uganko meseca, ki jo skušamo čimbolj povezati z mesecem, v katerem se nahajamo. Knjižničarji bralcem skušamo čimhitreje omogočiti dostop do najnovejših knjig, kar pa je seveda mogoče le s pomočjo denarja. Denarna in prostorska stiska sta tišti, ki nas trenutno najbolj omejujeta. Največji problem naše knjižnice je v pomanjkanju prostora, saj moramo knjige zlagati v visino, kar onemogoči dober pregled nad njimi - pogosto pa kar dostop, kar se seveda najhitreje zgodi na otroškem oddelku. Pomanjkanje prostora včasih povzroči tuđi preveliko gnečo in bral- cem ne moremo vedno zagotoviti ohranjanje lastnega intimnega pasu ter nemotenega iskanja literature. Novi prostori, ki jih nujno potrebujemo, bi olajšali dostop do knjižnice starejšim ose- bam, saj se jim ne bi bilo treba vzpenjati po stopnicah, in družinam z majhnimi otroki. V ločenem prostoru bi morali imeti tuđi čitalni- co, saj je zdaj del oddelka z leposlovno litera- turo za odrasle, kar seveda pomeni, da pred- vsem studiranje in branje strokovne literature ni vedno mogoče. Ustrezneje bi lahko raz- poredili tuđi knjige in nasploh bolje in lažje delovali. Kljub vsem problemom, ki nas pestijo, bo- rno knjižničarji veseli vsakega novega bralca in mu skušali ponuditi tisto, kar ga za- nima. Obiščite nas torej v ponedeljek, sredo ali četrtek in našli borno nekaj za vsakogar. Vaši knjižničarji JEZIKOVN1 KOTICEK Imena praznikov Kakor bi radi z veliko začetnico izrazili določeno ideološko sim- patijo, se moramo vendar sprijazni- ti, da vsa imena praznikov in poseb- nih daturnov pišemo z malo začetni- co. Tako pišemo: velika noč, jurje- vo, prvi maj, jožefovo, binkošti, dan borca, šmaren itd. Kadar pa so ime- na praznikov in posebnih datumov izpeljana iz priimkov, jih pišemo z veliko začetnico: Prešernov dan, Osterčevi dnevi itd. k\Jl(.\R\\ lf 1 CUK Dolgo oasa sic eakali na ponud- lio (l>-jev in kasci v Mcngsu. Scdn.j jih lahko dobile pri nas. IMudimo vam: klasiko (Baeh. Brahms, Vordi, Chopin, Liszl, Bcclhovcn, Slrauss....) narodno zabavni* ansamble (Alpski kvinlcl, Slaki. Ansambcl Borisa Bazpolnika....) slovensko ir.vajalec (Jan IHcsIciijak, Marjan Sinod«'. Simona Wciss, Lačni Irim/, Vielorv....) (uji izvajalci ( Bijelo Ihigims Jasmin Slavros....) Tuđi na naše malekc nismo pozahili. X vam i bodo zapeli: Nad ja Sir sišu i gusarji Mcdvedki. Mijoki in lisieke Nudimo vam ludi pravo of roško eilre po ft'Ut ugodni očni - SAMO 2.»00,00 Sli1. /a podjelnikc pa imamo v naši knjigarni "kltOkODIHkA". Čc \»s /iininiii. kaj bi to bilo, nas ohiščilt' na Slo\ oiiski 2« vsjik dvlavnik mod S. in 20. uro, v Kobolo pa od li. do 13. ure ali pa nas pokliči I c po (iloioiui 737 - «.">7. Vaš Čuk! MENGSAN O] KULTURA MATI, HVALA TI Ob materinskem dnevu Ivan Cankar je njega dni zapisal: V mojem sr- cu je materina podoba, lepota in blagost, kakor je nikoli in nikjer nisem videl. Te besede za vsakega od nas pomenijo nekaj lepega, dostojanstvenega in se naj- pogosteje ustavijo ob misli na lastno mater. Srečen čiovek, ki jo ima ob sebi, marsikateri se tega zaveda sele, ko jo izgubi. In povsem gotovo je, da so nedorasli otroci najbolj prikrajšani, če so v najrosnejših letih ob do- mače ognjišče, toplo mamino naroCje in njen nežni in božajoči pogled. Vušesih mi še zveni glas šestletnega fantiCa izpred nekaj let, ki je ležal na infekcijski kliniki v Ljubljani. Ni imel obiskov kot drugi otroci, pa me je nekega dne s solzami v očeh ogovoril: "Stric, kdaj bo pa moja teta prišla?" "Priđe kmalu," sem mu odgovoril. "Pa tuđi mamica priđe, zagotovo," sem ga hotel poto- 'lažiti, pa mi je žalostno rekel: "Jaz nimam mamice." Moj Bog, tako Ijubek otrok, pa brez maminih toplih dlani, Ijubečih besed, njenega vsakodnevnega objema in skrbi! Kar težko mi je bilo verjeti, da ga je nekdo, tako simpatične- ga, zavrgel. Prišel je k tujim, vendar dobrim Ijudem. Kako čudovito je imeti ob sebi mamico, ko jo potrebuješ, predvsem med odraSCan- jem. Njen lik, Ijubezen in nasveti so otroku največja opora ćelo v zrelih letih. A usoda največkrat riše svoja pota. Mati, zares imenit- na je ta beseda, najpogostejše izgovorjena iz otroških ust, pa tuđi odraslega človeka. Mati je neprecenljiv izvir studenca sreče in Ijubezni, obe pa se porajata takrat, ko imaš koga rad, ga spoštuješ, mu stojiš ob strani in si zanj veno- mer pripravljen storiti vse. Vse to so svojim mamicam in babicam dokazali loški otroci v soboto, 25. marca, v prostorih gasilskega do- ma v Loki. Otroci in mladi elani KD Antona Lobode so na materinski dan izvedli recital s pesmi- jo. To je bil čudovit, lep večer, ki ne bo šel kar tako v pozabo, saj je segel v dušo in srce vseh navzočih. Bilo je spontano in prisrčno srečan- je z loško mladino. Njihove igrive in nemirne oči so večkrat poromale k materam, kjer so z ožarjenih lic razbrali zadovoljstvo nad nastopom in znanjem. Ubrano otroško petje ob spremljavi kitar in flavt ter recitatorske sposobnosti so vse primorale k veselemu razpoloženju in urica, namenjena najdražjim, je kar prehitro minila. Ob koncu te prijetne družabnosti so bile mamice in babice deležne majhne po- zornosti: nastopajoči z mentorico Natašo so pripravili darilca in čestitke tor jih obdarili. Nato so skupaj zapeli in zaigrali še nekaj pes- mi. Pesem "Nocoj je ena luštna noč" je bila zadnja in mislim, da je tokrat v Loki takšna zares bila. Ji)/n Brojan Mati, ta večer poklanjamo tebi. Inln: A. Urbane Nocoj je bil en lep večer. foto: J. Jerič Ljubezen Tiho, je v mojem srcu zopet zaživela, kot svetla zvezda sredi neskončnega neba in v duši plete novo moč, da kot nekoč bi živa spet bila. Čisto tih, zavestno blag je njen korak, kot, da nečesa globoko v duši se boji, iskreno upa in močno želi, da kot nekoć, si prostor v srcu pridobi. Jože Brojan rtl MENGSAN NAŠI PESNIKI IN P1SATELJI PESNIKA GA. DANICA IN G. ANZE Danica Bleje Danes Vam prviC predstavljamo gospo Danico Bleje, ki se rada posveča pesništvu. Prve pesmi so nastale že v njenih šolskih letih. Sama pravi, da nikoli ne piše brez vzroka, pa naj bo to globoko v njeni duši ali v svetu, ki jo obdaja. Svoje pesmi je doslej predstavila širši javnosti na recitalih v Mengšu in Kočevju. Njena želja je, da bi izdala pesniško zbirko, saj so bili njeni stihi dobro ocenjeni na recitalih in pri posameznih založbah. Sedaj caka. da bi ji katera od založniških hiš omogočila izid zbirke. Najbolje bodo gospo Danico predstavile njene pesmi, ki jih objavljamo danes in upamo, da tuđi še v naslednjih številkah. MOJA PESEM Moja pesem - to sem jaz, moja pesem - moje je duše odraz, moja pesem - to je moje življenje. V pesmi izpojem svoje veselje, v pesmi izpojem svoje trpljenje, v pesmi izpojem vse hrepenenje. Moja pesem - to je moje življenje. PRAZNE BESEDE Oh, koliko praznih besed, dandanes premore ta svet, za prazne besede se mnogo jih skriva, kdor išče dejanj, jih le redko odkriva. Po praznih besedah človeka spoznaš, besede vse prazne skrivajo laž, saj polne obljub so, polne so hvale, na kriva so pota že mnoge speljale. Kdor resno ne misli, naj raje molči, prihrani za sebe naj svoje laži, tako bo prihranil dosti gorja, naj sebe, ne druge, za norca ima! TIŠINA Tišina, vse okrog mene tišina. Pavendarjetotišina, ki ne molči, to je tišina, ki vpije, kriči. Kriči, da bo strah pregnala, kriči, ker bi rada dokazala, da je prav ona tista, ki je človečnost pokopala. Tišina objela je svet in z njim mnoge ljudi, moreča tišina nam leže v kosti, pogovor utihne, beseda zastane, namesto pogovorov pušča nam rane. Anže Peršin Tokrat vam predstavljamo Anžeta Peršina, ki ustvarja že slabih šest let. Njegovo poezijo lahko ocenimo kot refleksivno. Manj kot pred letom dni je izdal pesniško zbirko z naslovom HARMONIKAR z odlično fotografsko opremo Mihe Skoka, ki jo lahko kupite tuđi v Mengšu v knjigarni ČUK na Slovenski 28. Za lažjo predstavo, za kakšno poezijo gre, objavljamo pesem z naslovom Krvava poroka. Na zadnjem literarnem natečaju ZKOS je med 130 udeleženci prišel med 11 finalis- tov, kar potrjuje umetniško vrednost njegovih pesmi. BlažJanežič KRVAVA POROKA Bila je poročna noč, kososeugasnile vse luči, in je nekdo rekel, da so jih vse razbile krogle slučaja in so svatje zašepetali: "Slabo znamenje."; a nespodobna poročna zmešnjava se je nadal- jevala: onečaščeni jezik, besede, zvoki, združenje človeško. "Ampak oh! Kakšna zmešnjava! Rdeči madeži na beli poročni obleki," je zakričal starešina. "Zakaj bi se bali," pravi drugi, "vse je dobro, gospod Župan, to je vročična barva sladke kane, ki krasi roke in stopala vaše hčere, neveste te poročnenoči." No, potem je dobro, kar dobro. Vaški nočni stražarji! Če kateri od vas prižge vžigalico obzibajoči nočni straži, bo zagotovo spoznal resnico krvave poroke; bo videl pod madež lepotice, edine vaške lepotice, lepotice zatirane. 0 vaški stražarji, poslušajte! Bog! kako se nespodobna noč podaljša! Kaj vas ni Župan prosil (upam, da se motim) da bi bili budni? Da bi držali lanterno veni roki in revolver v drugi? Kaj ni hotel, da bi veseljačenje ob hčerini poroki preraslo v glasbo, v nesmrtno balado melodično zapeto, lovečo in lovljeno? Stražarji so postali omotični in poroka krvava. Oh! zora je spet nad nami in vsi spijo, ćelo nespodobne besede na ustnicah nočnih stražarjev. A prva svetloba prinese pogreb in duh včerajšnje neveste išče stražarje: Obesimojih! na hrastova debla daleč in blizu! Vprašajmo jih zdaj, kako se poroka lahko sprevrže v pogreb in kje bi lahko bila zdaj nevesta! Le kdo bi bil zdaj žalosten, ko ni bolečina ne dobra ne slaba, ko ni nihče ne razumen - ne nor? Jutra jezna pesem: naj bodo vse plinske svetilke, tište temne in zadušljive klatežinje uniCene; vrži'mo jih v kanal vse banalne samovarje, vsepreklete papirje in ročno zvite cigarete! Naj se dežele krogi razidejo. Nič več brkljanja in klepetanja in... bežanja. Bi se lahko enkrat ustavili in spoznali pravi vzrok? MENGSAN |2 NAS VRTEC GOBICA Pomladni ringaraja v vrtcu Gobica Menges Vmesecu marcu v vrtcih pozdravljamo pomlad, pozdravljamo mamice, ki praznu- jejo, in pozdravljamo toplo sonce. Otroci in odrasli smo veseli, ko odide mrzla zima in se začenjajo pri jetnejSi in toplejši dnevi. Vzgojiteljice v vrtcih smo vesele, ker še ni hude poletne vročine in lahko otroke peljemo na svež zrak in zunaj tuđi izvajamo večino vz- gojnih dejavnosti. Nekaterim se sploh zdi pomlad eden najlepših letnih časov. Ko je letos vse ozelenelo, smo se v vrtcu odločile, da povabimo starše in otroke v vrtec na "pom- ladni ringaraja". Kaj pa je sploh to, so se spraševali starši. Razlagale smo jim, da bodo otroci z vzgojiteljicami prikazali nekaj pesmic in igric, ki so se jih naučili in borno v kratkem programu skušale razveseliti starše, še zlasti pa mamice, ki imajo prav v tem mesecu svoj praznik. In res je bilo tako. Najprej so nastopili Jožičini in Natašini POLŽKI, ker so se najmlajše Martine ŽABICE skrile v "mlako". Nato so nastopili MEDVEDKI z Jano in Matejo. Za Mojčinimi in Mišinimi PIKAPOLONICAMI so nastopili Olgini in Klavdijini METULJI in na koncu Janini in Klavdijini največji MALI ŠOLARJI. Ko so vsi otroci odpeli, so staršem odnesli drobne izdelke, ki so jih z veseljem pripravili s svojimi drobnimi ročlcami za starše, ki jih imajo paC najraje. Zelo lepo so zapeli tuđi otroci OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORČKA, ki ga v letošnjem šolskem letu prizadevno vodi naša Jana. Ker imamo v vrtcu tuđi plesni tečaj in an- gleščino, so otroci prikazali še, kaj so se naučili v PLESNI SOLI Ml AMIGO z učiteljico Nado. Ker nam je že kar malo primanjkovalo časa, smo se odločili, da vse, kar smo se naučili v angleškem tečaju, staršem pokažejo na posebni predstavitvi. In kako je prireditev uspela? Marsikatera mamica se je počutila počaščena in mar- sikateri očka je bil fonosen na svojo hčerko ali sina. DA ŽE TOLIKO ZNA?! DA JE TAKO KORAJŽEN?! Tuđi vzgojiteljice smo bile zadovoljne. Zadovoljne, da imamo take starše, in up- amo, da so bili tuđi starši ZADOVOLJNI. lolo: M. Jedna Jurćkov dan - tokrat malo drugače Vokviru akcije ZA LEPŠO IN ČISTEJŠO OBČINO, v kateri naj bi prav vsak prispe- val k čistejšemu okolju, smo v vrtcu že v sre- do, 05.04.1995, očistili naše igrišče. Otroci so prav uživali, naredili smo kar precj, zdaj pa upamo, da bodo na pomoč priskočili tuđi na- jbližji vrtčevski sosedje. RES JE LEPO, ČE JE ČISTO!!! Mariju Jnrina Pasem, pomlad, melje. SonCek mi nagaja. loto: M. Jerina Marija Jerina Ku ku, vfrJim te! fnlo: M. Jerina ITl MENGSAN NASA SOLA KftOR VESELE PESMI POJE 0 domovina, ko te |e Bog ustvaril, te je blagoslovi! z obema rokama in rekel: "Tod bodo žlvell veseli Ijudje!.....pesem bo njih jezik In njih pesem bo vriskanje!" (Odlomek iz crtice Kurent Ivana Cankarja) Da smo Slovenci veseli Ijudje in da je ve- likokrat pesem jezik, nas združuje, so zno- va potrdili učenci Osnovne sole Mengeš ter gostje, učenci pevskih zborov Osnovne sole Dob. 6. aprila so nam v Kulturnem domu Mengeš pripravili pevski večer z naslovom: Kdor vesele pesmi poje. Prireditev je pripravila učiteljica glasbe na naši soli, Nataša Stopar. To je bila v mesecu dni že druga prireditev, ki so jo pripravili učenci in učitelji mengeške sole. Obiskovalci se gotovo še spominjajo prireditve Stoji učilna zidana... Vpolni dvorani, v kateri je vladalo kulturno vzdušje, smo urico in pol uživali ob lepem petju. Malokatera umetnost tako neposredno vpliva na človeka kot glasba, zato je o občut- kih težko pisati. To mora človek doživeti. Žal mi je, da se je tako malo odraslih odločilo za obisk tega večera, še posebno sem pogrešala predstavnike družbeno-političnega življenja naše mlade občine. Prišli bi utrujeni, odšli pa sproščeni, predvsem pa ponosni na naše otroke in na našo solo. Vpevski večer nas je popeljala povsem znana Kekčeva pesem Kdor vesele pesmi poje. Zapel jo je otroški pevski zbor iz Mengša, ki že tretje leto pridno obiskuje pevske vaje, pod vodstvom učiteljice Nataše. 0 mladih pevcih pravi, da radi tuđi kulturno pojejo. Poznajo pravila kulturnega petja, to je čuvanje glasu pred kričanjem in upevanje pred pevsko uro. Poleg OPZ Nataša vodi še dva zbora, mladinski pevski zbor na naši soli in zbor deklet, ki deluje v okviru mengeške žup- nije. Mladinski pevski zbor se je na začetku, ko je štel peščico pevcev, trudil le z eno- glasnim petjem. Nataša jih je vzpodbujala, jim vlivala pogum in tako so počasi začutili, da je petje več kot samo vaje in nastopanje. Danes pojejo večglasno in zmorejo tuđi zahtevnejše harmonije. Predstavil se nam je s petimi pesmimi. Dekliški zbor sestavljajo dekleta, ki so sodelovala že v šolskem mladinskem zboru. Njihova dobra volja in veselje do vokalne glasbe sta jih spodbujala, da iščejo nove razsežnosti. Slovenci imamo nemalo težkih, toda lepih ljudskih pesmi. Dekleta so nam predstavila dve, in sicer koroško Pojdem u rote in belokranjsko Zeleni Jurij. Nežne zvoke so iz svojih instrumentov pri- vabljali tuđi učenci, ki obiskujejo glas- beno solo. Da iz lesenega ohišja privabiš lep zvok, je potrebno veliko truda in seveda tuđi nekaj talenta. Sava se nam je predstavila z igranjem na violino, Meta na kitaro, kvartet Anja, Irena, Jana in Sara na flavto ter Jana in Anja na klavir, na citre pa so mojstrsko zaigrali učenci 2. razreda. Solističnemu petju še posebno radi prisluh- nemo, če je glas sproščen in kristalno čist. Vsak pevec se trudi, da bi pel čimbolj pravil- no, tako kot reče učitelj petja: sproščeno bra- do, pravilen vdih in nastavek, aktivno pre- pono. Na toliko stvari morajo misliti pevci, zraven pa še sproščeno peti. Da to uspeva nekaterim našim učencem, smo se lahko prepričali ob nastopu Barbare, Sare in Mateja. Ob njihovih nežnih glasovih nam je lahko za- trepetalo srce. Povabilu naše sole se je prijazno odzvala s svojima zboroma Osnovna šola Dob. Oba zbora, otroški in mladinski, vodi Karmen Jesenovec, ki se je mengeškemii občinstvu že predstavila na veliki prireditvi Pesmi za Barbaro Tomaža Habeta. Zbora sta se nam predstavila z osmimi pesmimi. Izbor pesmi tega večera je bil zelo slikovit in zanimiv. Opeval je pomlad, aprilske rože, ze- lenega Jurija, belokranjsko kolo, nas v živah- nem ritmu ponesel na Jamaico uspaval z nežno uspavanko in nas še in še presenečal. Dobremu vzdušju je pripomogel tuđi voditelj Niko, ki je s svojo umirjeno ele- ganco in spretnostjo povezoval niti prireditve. nevski večer se je zaključil z verzi: Pesem je nasmeh, je poljub, je stisk roke, je srce, če ga imaš. Uresničili smo besede Sen Ma Tsena: Glasba združuje in vsi skupaj zapeli Kekčevo pesem. Odhajali smo bogatejši za lepo doživetje, zato nastopajočim, Nataši in vsem, ki so prispevali k uspeli prireditvi, hvala. Draga Železnikar Pesem združuje... lolo: M. Strmšek mengsaneH NASA SOLA PRVOSOLCKOV DAN Prvi pomladanski dan Pomlad. Živali se prebujajo, rastline razpro- stirajo svoje nežne listiće proti soncu - začenja se nov naravni ciklus. In za naše pr- vošolčke se prav tako odpira novo življenjsko poglavje. Na prvi pomladni dan so postali ćlani šolske skupnosti in bodo to ostali vse tja do osmega razreda, ko bodo njihove z znan- jem in norčijami napolnjene glave začele raz- mišljati o vpisu v srednjo solo. Že od začetka šolskega leta so otroci čakali na ta dogodek. Saj se ne pečejo vsak dan v soli palačinke, pojejo pesmice ter izdelujejo vetrnice, mar ne? V popoldanskih urah pa je učiteljica Viktorija Uršnik pripravila za njih še čisto pravo sloves- nost v kulturnem domu s svečano zaobljubo, krajšim nastopom ter petjem zborčka Pinokio, ki je res znal poskrbeti za sproščeno vzdušje v dvorani. Kratek dan, a kljub temu poln nepoz- abnih vtisov. Kako o njem razmišljajo prvošolčki? Danes Je nastopal 1.a. Nas ni bilo nlč strah, sajsmo lepo plesali. (Marko) Meni je bilo všeč to, da sem nastopala In da me Je gledala mamica. (Zana) Vse Je bilo tako smešno. Jedll smo palačinke. Zabavno Je bilo. (Blaž) Najbolj všeč mi je bilo, ko smo jedli palačinke. Malo me je bilo tuđi strah. Po mojem mnenju je bilo vsakega malo strah. (Irena) Zelo mi je bilo všeč. Tuđi mi smo nastopali. Bil je tuđi prvi pomladanski dan. Delali smo vetrnice. (Neža) Janja Čeloliga Tuđi mi smo člani šolske skupnosti. . foto: M. TomSič Joto* 061/737-492 ČEVLJARSTVO KALIŠNIK s.p. V MENGŠU OBIŠČETE NAS LAHKO V VRATARNICI STARE TOVARNE TRAK. DELOVNI ČAS: od 14. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure ŽELIMO VAM TUĐI VESELE PRAZNIKE m MENGSAN KORAK V PRETEKLOST RAZISKOVALNA NALOGA OS MENGES Raziskovalna naloga KORAK V PRETEKLOST, ki je bila narejena 1992/93, je dobila 11. junija, v Novem mestu ZLATO REPUBLIŠKO PRIZNANJE IZ GEOLOGIJE. Priznanje je bilo podel- jeno iz rok dr. Antona Ramovša, dr. Stanka Busarja in Brede Činč - Juhant. Naloga je bila narejena na republiško temo KAMNITA TEHNIČNA DEDIŠČINA V DOMAĆEM KRAJU in obsega 30 strani tiskovine, 32 fotografij, 6 skic in 15 minutno videokaseto. Tako lahko spoz- namo mengeške gradove, portale v Mengšu in Topolah ter vodnjake. GRADOVI To, da Mengeš leži na prazgodovinski naseldbini, prav zagotovo še najbolj pričata: Ravbarjev in Staretov grad in seveda razvaline starega mengeškega gradu. Najprej pa poglejmo nekaj o zgodovini gradov! Stari MENGEŠKI grad naj bi po tradiciji sezidal vojvojda Mengo (odtod tuđi verjet- no ime za Mengeš) že v 8. stoletju. Grad se je za časa Ditriha Mengeškega (okoli leta 1154) imenoval Castrum Mengosburch. Po ustnem izročilu pa naj bi ta grad že ob koncu 15. sto- letja uničila grajska hči, ko je ob napadu Turkov zažgala sod smodnika in tako resila svojo čast ter uničila napadalce. Mesto rokodelcev, kot tuđi pravijo Mengšu, pa bi premoglo še več starih znamenitosti, če te ne bi izginile v ognju; samo v 19. stoletju je tod divjalo dvajset hujših požarov. Najhujši je bil leta 1834, ko je požrl skoraj sto hiš z gospo- darskimi poslopji vred. Zdaj pa se posvetimo gradovoma! Najprej mlajšemu Ravbarjevemu. Grad, ki ga je leta 1567 sezidal Jurij Haller je vse do leta 1839 pripadal rodbini Ravbar. Takrat pa ga je kupila rodbina Stare, ki ga je tuđi obnovila. V gradu je sedaj obrtna zadruga in trgovina Zora. Čeprav so grad obnovili, pa lahko še vedno vidimo imeniten portal v močno sivi barvi. Portal, ki je iz kamna-ihanca, ima tuđi grb. V tem grbu je letnica 1567. Drugače pa je nad polkrožnim baročnim portalom s sklepnikom in trikotnima poljema ob straneh enostavna Profilirana nadportalna polica. Vklesana je tuđi letnica 1825 in še dve črki in sicer M.S. (Mihael Stare). Mihael Stare (1790-1872) je bil namreč lastnik kar dveh gradov. Ravbarjev grad, o katerem govorimo, je bil njegov drugi grad oz. zgornji grad. Poleg dveh gradov je bil Mihael Stare še lastnik velikega gospo- darskega posestva s 40 hektari obdelovalne zemlje. OMihaelu Staretu so krožile tuđi zgodbe in sicer o tem, kako je obogatel. Prva je go- vorila, da je Stare našel v vodnjaku skrito fran- cosko blagajno. Druga pa, da je Stare s fra- consko blagajno našel sodček zlata in srebra in vse to po vrvi spustil v vodnjak. Ko so Francozi odšli, pa je vse skupaj lepcrdvignil in na ta način obogatel. Zanimiv je tuđi spodnji Staretov grad. V tem sedaj sicer prebiva nekaj družin, a naj bi kmalu tuđi ta grad obnovili. Zaenkrat so ob- novili le grajsko oranžerijo. Poleg gradu je bi- la tu namreč grajska oranžerija z lepim parkom in še veliko drugih stavb, ki so služile v ra- zlične namene. Sedaj je viđen le še glavni por- tal, ki je tuđi izklesan iz ihanskega apnenca. Polkrožna segmentna loka se stikata v sklep- niku z letnico 1840 in začetnicama M.S. (Mihael Stare). Nad lokom sta gladki trikotni polji, nad njima pa nizka profilirana nadportal- na polica. Podstavka portala sta navznoter razširjena in sta imela vlogo opestnikov (odbi- jačev). Viđen pa je še tuđi vodnjak, ki je tuđi iz ihanca. Vidimo lahko letnico 1842 in dve začetnici, ki sta M.S. (Mihael Stare) V zgorn- jem delu je profiliran. Kamnita skleda s seg- mentnim lokom je izklesana scela in lepo okrašena. Poleg vsega naštetega pa je tu še staro grajsko obzidje z železnimi vrati. Tuđi to obzidjeso lepo obnovili. Pri raziskovalni nalogi sta pod vodstvom mentorice Franje Potočan sodelovala Blaž KOIner in litok Sivec. liivlunicv(ii.itl :;i:ri;iii)hrlii;{/;i(lni(i;i in tiiinviii;:Zora. Portal iz kamna - ihanca z grbom. MENGSAN d Kultura pa taka! Prošnje in opozorila, da skušamo ohraniti naravo pred propadom - predvsem goz- dove - ne zaležejo dosti. Nekaterim Ločanom in Trzincem je prav malo mar za njen videz in zdravje. Še naprej vneto svinjajo njene lepote brez vsakega sramu in kančka slabe vesti. Kar vidite na sliki, je nekdo pripeljal prek jamaste gozdjie poti in zvrnil na travnik, namesto da bi zasul luknje. Če "prevoznik" te opeke kmalu ne bo odstranil oziroma poravnal, bo v naslednji številki Mengšana izšla še njegova totografija, VAŠA POŠTA posneta, ko je ravno stresal material. Včetrtek, 6. aprila zjutraj, pa je neki Ločan (vemo kdo) pripeljal v gozd sivo stoenko in jo prevrnil v jarek. (In to navkljub odvozu kosovnega materiala v tistem tednu. Heroj, ni kaj!) Ne vemo pa, zakaj je ni pustil v lastnem gozdu, da bi njemu "krasila" parcelo. Opozarjamo te, da jo čim prej preseliš na odpad, drugače bodo to namesto tebe storili drugi, ti pa boš poravnal račun - verjetno ne bo majhen! Ljubitelji narave! DOBROTA NE POZNA MEJA Predstavnik! mengeske Karitas obiskali INČE Vtorek, 11. aprila, sta nas obiskala gospa Žun in gospod Kunstelj, predstavnika mengeske Karitas. Za vse vključene v naš Center sta prinesla lična darilca in jih osebno izročila vsakemu posamezniku ter vsem zažeiela lepe velikonočne praznike. Vsem ob- darovanim ste, dragi pripadnik; mengeske Karitas, pripravili mnogo veselja in se vam v imenu obdarovanih prisrčno zahvaljujemo. Obenem se članom mengeske Karitas zah- valjujemo za podarjena denarna sredstva, na- menjena za letošnje letovanje naših otrok. Za INCE Me Miakar ZUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ Trdinov trg 8 TeL: 061738 821 pisama in skladišče odprta obpetkihod16. do18. ure žiro račun: 50120-620-149-1301110-134/98 V premislek! Konec lanskega leta in z njim čas volitev res še ni tako daleč, da se ne bi mogli spom- niti, kaj so nam posamezne stranke pred volit- vami obljubljale. Pa poizkusimo izluščiti iz te dolge vrste obljub nekaj stvari. Kako daleč so stranke z realizacijo svojih obljub? Ali so sploh kaj storile za uresničitev le-teh? Ena od strank nam je skušala povedati, ko- liko so v preteklih letih naredili. S svojim kandidatom za župana na čelu so nam obljubljali, da bodo tako tuđi nadaljevali. Res so v preteklih letih v bivši KS delali kar tako "po domače". Žal je občina vse kaj drugega kot krajevna skupnost. Tako so jih v poizkusih takšno prakso nadaljevati druge stranke ustavile. Vsiljeno jim je bilo delovanje po nekakšnih normah, ki jih je družba postavila in jih bo morala upoštevati tuđi ta stranka. Ce bi analizirali delo občinskega sveta v tem času, bi ugotovili, da jih je vtirjanje v okvire teh norm kar nekoliko zmedlo. Občutek imam, da se še nišo prav znašli, kot pravimo po domače. Kako naj si drugače razlagamo, da ražen od župana, ki je član stranke, ni prišla iz nji- hove stranke nobena pobuda, predlog niti amandma, ki naj bi izboljšal delo sveta ali občine. Pri tem pa bode v oči podatek o za- poslenih v upravi, ki naj bi štela 12 ljudi, pa se je njih število zmanjšalo na 8, na prigovar- janje ostalih strank, čeprav menimo, da je tuđi to preveč. Tuđi začeta dela kar nekam zaostajajo, čeprav bivša KS še dela. Po statutu, ki je dopolnjen z županovim amandmajem, do 30.6.95. Res je, da zagon nove občine terja mnogo truda, moči in časa. Res je, da se pri tem vsi nekoliko lovimo, res pa je tuđi, da bi se obljube, izrečene med lovom na volivce, morale počasi že kje poznati. Se zdi tako tuđi vam? No, pa potrpimo še malo! Mislim, da tako premišljuje še mar- sikdo in upam, da nas potrpežljivost ne bo prekmalu minila. Optimist MENGŠAN Eđ MENGSAN ANKETA O Mengšanu Vtokratni anketi je sodelovalo 41 občanov in skoraj vsi so bili pripravljeni na sodelo- vanje. Odločili smo se, da najprej pometemo pred svojim pragom, zato smo vas povprašali za mnenja o javnem glasilu Mengšan. Rezultati kažejo, da ste z Mengšanom zado- voljni, saj je v njem za vsakogar nekaj. Podali pa ste tuđi več konstruktivnih predlogov, ki jih borno poskušali čimprej uresničiti. Pa si poglejmo rezultate ankete. Kako ste zadovoljni z Mengšanom? A (61%) -zadovoljen B (34) - zelo zadovoljen C (2.5%) - nezadovoljen; D(2.5%) - ga ne berem; E (0%) - slab je A (49%) - vse od začetka do konca B (15%) -šport C (14%) -kulturne dejavnosti D (14%) -oMengšanih E (8%) - drugo Česa se vam zdi preveč oziroma pre- malo? Za veliko većino (97.5%) ni ničesar preveč, zato ta prikaz izpuščamo. Za "premalo" pa menite: A (37%) - ničesar B (15%) -kultura C (12%) -šport D (12%) -ekologija E (9%) - ne vem F (15%) -drugo Pri drugem vprašanju so pod "drugo" za- stopane skoraj vse rubrike, izstopajo pa rubrike Pohvale in graje, Računalnik, Naš vrtec in Občinski svet. Pod "o Mengšanih" spadajo rubrike Župan na obisku, Pogovarjali smo se in Mi med seboj. Iz odgovorov na tretje vprašanje je razvidno, I da si želite več člankov in obvestil o kul- turnih dejavnostih in športnih dogodkih. Najbrž smo Mengšani zelo ekološko osveščeni, saj ekologija zavzema zelo visoko mesto. Pod "drugo" pa se tuđi tokrat skrivajo razni predlogi, kot so glasba, potopisi, zaupne besede, o rožah, o gospodarstvu, itd.. Kljub temu da so predlogi več ali manj osamljeni, se borno potrudili za čimprejšnjo objavo člankov na predlagane teme. BlažJanežič Vodimo poslovne knjige in prevajamo iz angleščine v slovenščino. Informacije: 737-873 Km ŽMJBNIB POTREBim VARNOST ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA DOMŽALE- KAMNIK ŽELI VSEM ZAVAROVANCEM, POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE MENGSAN EJ Katere rubrike najraje prebirate? DRUŠTVA DRUŠTVO 2A BOI PROTI SLADKORNI UPOKOJENO Utrinki z občnega zbora Društva za boj proti sladkorni bolezni za območje občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče Srečanje diabetikov, zdravnikov, medicin- skih sester in povabljenih gostov je bilo na snežni Cetrtek (16. marca 1995) v Kulturnem domu v Mengšu. Za udeležence zbora je bil organiziran posebni avtobusni prevoz iz Dom- žal v Mengeš in po končani prireditvi nazaj v Domžale. In kot se za vsako prireditev spodobi, smo najprej utihnili ob pozdravnem govoru, prisluhnili lepim pesmim Mešanega pevskega zbora in veselim vižam ansambla Stopar. Ker je naše društvo še zelo mlada humana organi- zacija, je bila predstavitev njegovega uspešne- ga dela toliko bolj zanimiva. Več kot polovica evidentiranih sladkornih bolnikov je Članov društva, ki je za svoje člane organiziralo številna predavanja priznanih zdravnikov s po- dročja diabetologije in drugih strokovnjakov ter medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo tuđi z diabetiki. Vzgledno je sodelo- vanje med zdravstvenimi delavci obeh posve- tovalnic za diabetes v ZD Domžale in člani odbora društva. Vsak član dobi brezplačno časopis Sladkorna bolezen in po nižjih cenah možnost nakupa poljudno-strokovne litera- ture. Obiskali smo tuđi diabetike v Domovih upokojencev v Domžalah in v Mengšu. Uspešno sodelujemo s Slovensko organizaci- jo za sladkorne bolnike in sodelujemo s sosednjimi društvi, organizirali smo tuđi zani- mive in dobro obiskane enodnevne izlete. In preko dveh domžalskih diabetikov je Sloven- ska organizacija prvič prestopila državno mejo daleč v tujino, da vidita, kaj delajo diabetiki širom po svetu. Dr. Janez Svoljšak, direktor ZD Domžale, je razložil pomen sodelovanja obeh dia- betičnih posvetovalnic in člani društva. Doktor je zagotovil, da bodo na strokovni ravni sledili doktrini zdravljenja sladkorne bolezni. Društvo pa je opora, ki z ozaveščenimi bolniki omogoča zagovarjati in utemeljevati zdravstveno varstvo sladkornih bolnikov. Gospod Stefan Temlin, predsednik Slovenske organizacije je poudaril, da ne smemo pozabiti, da je sladkorna bolezen v Sloveniji družbeni problem zaradi velikega števila in naraščanja števila diabetikov v Sloveniji. Višja medicinska sestra Anica Cotman- Anžič je predstavila diabetično nego in možnost medicinske pedikure, ki bo vsak torek od 16. do 17. ure in vsak četrtek po 11. uri v posvetovalnici za diabetes (v pritličju ZD Domžale). Diabetiki se lahko prijavimo šoii za diabetike, ki bo vBohinju. Razveselil nas je glas mengeškega župana gospoda Pera, ki je na svojstven način poudaril bogato kulturno tradicijo Mengša in nam zaželel dobrega zdravja. Tuđi gosta iz kamniškega in Ijubljanskega društva sta nam vdihnila upanje in dobre želje. Predsedujoči zbora ni pozabil na naše pokrovitelje, ki nam po svojih sposobnostih in presoji omogočajo vsaj delno pokrivati materialne stroške. Anica Likar-Kvas je spregovorila o pomenu zdravstvene rekreacije za boljšo vzdržljivost sladkornih bolnikov. Skupščina je bila sklepčna, v novi upravni odbor društva smo pridobili več kot polovico novih članov. Dela bo veliko, saj moramo kot pozitivno radovedni Ijudje poiskati nove in tuđi drugačne oblike sodelo- vanja, utrjevanja, aktiviranja med diabetiki in zdravstvenimi delavci ZD Domžale, itd. Bolj živahno je postalo pri podeiitvi priznanj Slovenske organizacije sladkornih bol- nikov vsem tištim članom našega društva, ki so največ prispevali k uspešnemu delu. Preden smo odšli iz kulturnega doma, smo lahko še "pokukali" na lično pripravljene pladnje in kozarce. Tišti, ki se zavedamo, kaj pomeni druženje enako bolnih in razumevanje zdravih, smo lahko z zadovoljstvom zapustili Mengeš. Anica LikarKvas višja medicinska sestra AMD MENGEŠ, Trdinov trg 14 nudi v najem opremljene pisarniške prostore z ogrevan- jem, sestoječe iz dveh pisarn, čajna kuhinje, skupnih sanitarij in parkirnega prosto- ra. Mesečna najemnina cea. 560 DEM v SIT protivrednosti. Informacije po tel. 739-621 ali 737-142 Občni zbor Društvo upokojencev Mengeš je imelo dne 18.03.1995 svoj redni letni občni zbor. Na zboru je bilo prisotnih 152 članov društva. Občnega zbora so se kot gostje udeležili še: predstavnik Zveze društev '.upokojencev Slovenije g. Stanko Hvale, predstavnik občine Mengeš, g. Franc Ručigaj in predstavniki sosednjih društev upokojencev: Domžale, Kamnik in Komenda. Društvo upokojencev Mengeš šteje 689 članov. Finančno je leto 1994 zaključilo uspešno. Društvo je imelo v lanskem letu zelo ak- tivne štiri rekreacijske sekcije: balinarje, kolesarje, planince - pohodnike in žensko rekreacijo. Vsem, ražen ženske rekreacije, bo tuđi v letu 1995 omogočeno nemoteno delo. Ženska rekreacija pa je lani zaradi vrnitve de- nacionaliziranega prostora, kjer je bil TRIM kabinet, izgubila svoj prostor za vadbo. V le- pem in toplem vremenu ženske sicer lahko obiščejo trim stezo na Gobavici, pozimi pa je njihova aktivnost zamrla. Samo nekaj članic se je vključilo v TVD Partizan Mengeš k žens- ki rekreaciji. Balinarji v letošnjem letu v lepem vrnmenu že trenirajo na balinišču v športnem parku, udeleževali se bodo tuđi tekmovanj s sosed- njimi društvi v Mengšu in tekmovanj v domžalsko - kamniški regiji. Kolesarji i majo v planu za leto 1995 osem izletov, od katerih je nekaj samostojnih, sodelujejo pa tuđi s kole- sarji sosednjih društev upokojencev, planinci- pohodniki pa imajo v planu 16 pohodov. Glede avtobusnih izletov, lani jih je bilo 5, je bil predlog, naj bi bil letos izlet enkrat mesečno po Sloveniji in kakšen tuđi onstran meje. Lani smo organizirali tuđi srečanje in pogostitev upokojencev starih nad 80 let. Tište, ki se srečanja nišo mogli udeležiti, pa smo člani UO obiskali doma oz. v Domu počitka Mengeš. Organizirali smo tuđi marti- novanje na Dobenem in silvestrovanje v Moravčah. Vprogram za leto 1995 pa smo zapisali tuđi to, naj bi se člani UO občasno srečali s člani UO domžalsko - kamniške regije in se pogovorili o skupnih težavah in o prizadevan- jih za razrešitev gmotnega položaja upoko- jencev vRepubliki Sloveniji. Anijiilca Krtim, priulsnlnica VTh MENGSAN DRUŠTVA VETERANI VOJNE ZA SLOVENUO Vsredo, 15. marca 1995, je bilo v MengSu srečanje Združenja veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Pokrajinski odbor ZVVS združuje naslednje ozemlje bivših občin: Kočevje, Ribnica, Logatec, Vrhnika, Litija, Kamnik in Domžale. Ta srečanja so vedno v drugem kraju, da se Ijudje bolje spoznajo med seboj in bolje spoznajo tuđi kraje, od koder prihajajo. Na sestanku so nas obvestili tuđi to, da je iz obCine Mengeš do sedaj včlanjenih že 31 veteranov vojne za Slovenijo, druge pa, ki izpolnjujejo napisane pogoje, pa vabijo k sodelovanju. Prisotni Županja Domžal, ga. Cveta Zalokar Oražem, župan obfiine Mengeš g. Janez Per in tajnik občine Moravče, g. Milan Brodar so izrazili posluh in pripravljenost sodelovanja vtovrstnihzdruževanjih. Ker gre za zanimivo združenje, objavljamo prepisana dva člena iz Statuta ZVVS: Lčlen: ZVVS je društvena nepolitična organizacija, ki združuje vse udeleženke in udeležence vo- jne za Slovenijo, ki so kot pripadniki s tem statutom določenih organizacijskih oblik in kot prostovoljci aktivno sodelovali v pripravah in neposrednih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in suverene Republike Slovenije. 6. člen: Članstvo v ZVVS lahko pridobi udeleženec priprav in aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan Republike Slovenije in je v obdobju od 17.05.1990 do 26.10.1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah in v vojni za Slovenijo kot: - pripadnik manevrske strukture narodne zaščite - pripadnik teritorialne obrambe - pripadnik Policije -pripadnik Narodne zaščite -pripadnik Civilne zaščite - pripadnik upravnega organa, pristojnega za obrambne in notranje zadeve oz. druge- ga državnega organa - prostovoljec v enotah manevrske strukture, Narodne zaščite, Teritorialne obrambe, Policije, Narodne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij - zaposleni v podjetju, ki so izvajali naloge civilne obrambe - posameznik, ki je kot kulturni ali umetniški delavec oz. predstavnik sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujal in osveščal sloven- sko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo. Tatjana Sivec Slrmšek & iVtY;,7///,7 /l/l/,','. lulu: I. S. Slrmšek LOTERIJA SLOVENIJE Dne 03.04.1995 smo odprli lokal Loterije Slovenije v novih prostorih zgradbe "KARO" Slovenska ces- ta 24. Lokal obratuje: torek, sreda, četrtek in petek od 9. do 12. in od 14. do 18., sobota od 7. do 12. ure. Nudimo Vam srećke 3x3 rednih in izrednih krogov Ekspres Loterije, Hip srečke ter vsa vplačila za Loto in športno napoved. Se priporočamo! MENGSAN fO DRUŠTVA KP fRANCA [ELOVSKA MLNGES Izdelava butaric za cvetno nedeljo Otroci so pripeljali s seboj tuđi starSe. foto: P. Škrlep Dekletom gre delo dobro od rok. foto: P. Škrlep Še malo, pa bova na koncu. foto: P. Škrlep Rezultati našega dela. loto: P. Škrlep Kiparska delavnica kiparja Toneta Demšarja Vokviru Likovne sole Mengeš je KD Franca Jelovška Mengeš organiziralo likovno delavnico modeliranje v glini, ki jo je vodil akademski kipar Tone Demšar. Delavnica je potekala od 3. do 5. aprila v društvenih pros- torih. Bila je dobro obiskana s strani sred- nješolcev in studentov iz Mengša in okolice. Podobne delavnice bodo potekale tuđi v p r i - hodnje, zato vas vabimo k sodelovanju. ViliHribar Iz gline nastaja prava umetnina. foto: P. Škrlep MENGSAN EJ MENGSAN DRUŠTVA KP FRANCA [ELOVSKA MENGES Razstava risb Antona Gosarja Vsoboto, 8. malega travna 1995, je KD Franca Jelovška Mengeš pripravilo odprt- je razstave risb Antona Gosarja z naslovom ZGODOVINA ODREŠENJA. Razstavo si je bilo mogoče ogledati v že dobro uveljavljeni Galeriji Mežnariji, katero obiskuje vedno več obiskovalcev. Razstava je bila primerna za ve- likonočni čas, saj je tematika risb predstavl- jala zaključen ciklus odrešenja, od Adama in Eve preko Kristusovega rojstva do zveličanja. folo: P Skrlep Obnova kulturne dediščine KD Franca Jelovška Mengeš je začelo z ob- novo Jelenovega znamenja v Mengšu. Do sedaj je bila zamenjana streha, potrebna pa je še sanacija kamnitih stebrov in Marijinega kipa. V nacrtu imamo še obnovo Zelenčevega znamenja in kipa Ecce Homo, ki stoji v niši zida cerkvenega dvorišča. Ker pa smo društvo i nepridobitno dejavnostjo, smo zelo omejeni s finančnimi sredstvi, zato smo veseli vsakega prispevka, ki ga lahko nakažete na naš Ž.R: št. 50120-620-149 sklic na št. 05- 1301110-46183, LBDomžale Ze vnaprej se zahvaljujemo za vaš prispevek, ki bo pomagal olepšati in ohraniti znamenja naše vernosti in kulturno dediščino Mengša. Vili Hrihar Kulturnu (Ivdiščinn je imš ponos, /uto jo obnavljamo. lolo: P. Škilep MENGSAN E3 G. Anton Gosm r:i;l;ii];i pomv.n svojih risb. DRUŠTVA TVD PARTIZAN Iz življenja in dela društva Partizan (ob letnem občnem zboru) Največji poudarek smo tuđi v preteklem letu namenjali dobro organizirani vadbi. To pa nam je tuđi uspelo, kar potrjuje vedno večje zanimanje za organizirano vadbo v okviru društva med Mengšani, pa tuđi okoličani. Prav izredno pestra ponudba vadbe je dober znak, da je naše delo pravilno usmerjeno in neskromna ugotovitev je, da smo na področju organiziranja športne rekreacije in splošne vadbe med najaktivnejšimi v okviru Sporne zveze Domžale, za kar smo v preteklem letu prejeli priznanje. Otevilo članov se je glede na preteklo leto Opovečalo. To smo dosegli z nekaterimi novimi oblikami vadbe. Predvsem smo izred- no zadovoljni, da je bil odziv za vadbo najm- lajših otrok skupaj s starši tako dober in sedaj vadba ob izredno prizadevnih vaditeljicah, ki skrbijo za pestrost vadbe, poteka v zadovoljst- vo vseh udeležencev. Prav tako je bila novost v jesenskem delu uvajanje fitnesa pri rekreativni vadbi za ženske. Začenjamo skrom- no, v jesenskem delu pa bo zaživela vadba fit- nesa tuđi kot samostojna oblika vadbe, saj bo- rno kmalu v mali telovadnici uredili pravi fitnes studio, že sedaj pa imamo dobra strokovno usposobljeno vaditeljico. Pripadnost društvu je res na visokem nivo- ju, žal družba ni tako naklonjena društven- emu delu, zato predstavljajo družbena sredst- va za delovanje našega društva le nekaj več kot 13 %. Vsa ostala sredstva smo zbrali ak- tivisti društva in tuđi članarina predstavlja več kot 17 % vseh sredstev. Tako smo zagotovili del sredstev z oddajo prostora za potrebe DO INTERPLAY, pre- cej denarja pa smo zbrali z določenimi nabi- ralnimi akcijami ob pomoči donatorjev in darovalcev denarja, ki so naklonjeni športu. Na osnovi javnega razpisa pa smo pridobili tu- đi 750.000,00 SIT za vzdrževanje . Stem denarjem smo obnovili dimnik in stre- ho nad malo telovadnico, kakor tuđi sleme strehe na celotni stavbi. Kako bo sedaj, ko imamo svojo občino še ne vemo, upamo le, da bo bolje kot do sedaj. Iz samega finančnega poročila bo razvidno, da smo bili skrajno varčni, kljub temu pa smo vsem udeležencem zagotovili primerne pogoje za vadbo v naši telovadnici. Tako je bil v lanskem letu v telovadnici Partizana, poleg vadbe članov društva, tuđi pouk športne vzgoje za učence OŠ in obeh vrtcev v dopoldanskem času, mi pa smo del vadbe izvedli v telovadnici OŠ v večernih urah. Vsekakor lahko ugotovimo, da je sodelovanje med solo in društvom dobro v zadovoljstvo vseh, ki smo udeleženci športne dejavnosti. Vceloti smo lahko z delom v preteklem letu zadovoljni, z več posluha oblasti pa borno ob še boljši organiziranosti in opremljenosti lahko dosegali še boljše rezultate, predvsem pa borno v naše vrste pritegnili še več članov, ki jim je vodilo ob druženju tuđi šport in športna aktivnost. Upamo pa, da bodo politične stranke v Mengšu vsaj tako dobro poskrbele tuđi za društveno delo, kot je bilo doslej in bodo tuđi za nas odrezale primeren "finančni kos", kot beremo, da so ga sebi. Vpreteklem letu je v društvu delovalo 21 vadbenih sekcij oziroma skupin na po- dročju športne rekreacije in splošne vadbe in 6 skupin na področju tekmovalnega športa. Vadbo je organiziralo in vodilo 28 vaditeljic in vaditeljev. Za nišo sta skrbela hišnica Anica s svojim soprogom, za finančno poslovanje je skrbela Marija Sitar, knjigovodstvo pa je vodi- la Darinka Šegatin v INČE Mengeš, tajniške posle pa je opravljala Nuša Zalokar. Ha še kratek opis vadbe: Cicibani vadijo pod vodstvom vaditeljic Alenke Friškovec in Zvonke Majdič. Menim, da je vadba cicibanov v našem društvu tradi- cionalno dobro vodena pa tuđi obisk pri vadbi je dober. Otroci in starši vadijo pod vodstvom Va- diteljic Angeline in Anite Flerin ob strokovnem vođenju mentorice Milice Tomšič, sicer športne pedagoginje na OŠ Mengeš. 0 dobro organizirani vadbi se je hitro razvedelo in čeprav nismo delali prav velike reklame, je obisk pri vadbi izredno dober, pohvaliti pa vel- ja predvsem starše, ki so pripeljali k vadbi svoje malčke, pa fudi prenekatero babico in dedka, ki priskočita na pomoč, da otroci pri vadbi ne manjkajo. Gimnastika pionirke: so vadile pod vod- stvom Jane Jenc in Fredija Blejca. Delali so po programu množične gimnastike 2000. Ker je zanimanje precej upadlo, v jesenskem delu vadbe nismo organizirali. Badminton pionirji, pionirke: vadijo pod vodstvom instruktorjev Fredija Blejca in Mirana Colnarja in Jane Jenc. Naučili so se osnov badmintona, udeležili so se občinskega prvenstva, kjer so osvojili ekipno 3. mesto, med posameznicami 2. mesto, v moških dvo- jicah 1. mesto, dvojice dekleta 2. mesto in v mešanih dvojicah 3. mesto, v decembru pa so izvedli prvenstvo OŠ Mengeš, na katerem je rastopilo 14 tekmovalcev. Badminton člani: vadijo pod vodstvom vaditeljev Fredija Blejca, Mirana Colnarja in Jožeta Roglja. Vadbo imajo dvakrat tedensko v telovadnici OŠ Mengeš in enkrat tedensko v telovadnici Partizana. Namiznoteniška šoia: Vadbo imajo vsako soboto po dve uri pod vodstvom vaditeljev Karla Novaka, Tanje Ribnikar in Jožeta Mlakarja. Naučili so se osnov namiznega tenisa. Natalija Lužar udeleženka NT sole že vadi v tekmovalni skupini in je v svoji starost- ni skupini učenk 1. in 2. razreda osvojila na vseh treh regijskih turnirjih v jesenskem delu 1. mesto, Ana Novak pa vadi v 2. skupini in je prav tako v skupini tekmovalk 1. in 2. razreda na vseh treh turnirjih osvojila 2. mesto. Namizni tenis -1. selekcija: Vadijo pod vodstvom Karla Novaka in Jožeta Mlakarja dvakrat tedensko. Skupina je zelo raznolika, saj so vadeči stari od 9 do 15 let, kar pa povzroča pri vadbi dodatne težave. Zato raz- mišljamo o novem načinu vadbe v jesenskem delu. Nekateri uspešno tekmujejo na regijskih turnirjih. Namizni tenis - tekmovalna skupina: vadijo pod vodstvom vaditeljev Darka Tisaja, Luke Pirša, Boštjana Vrhovnika in Jožeta Mlakarja. Vadbo imajo pet krat tedensko. Uspešno tekmujejo na regijskih pregledmh turnirjih. Miodrag Drljača se je udeležil dveh TOP turnirjev R Slovenije in se uvrstil med 24 najboljših v Sloveniji. Uspešno tekmuje tuđi Špela Burgar, ki je na regijskih turnirjih v lan- ski sezoni osvojila 1. mesto, v jesenskem dela pa je med učenkami 3. - 4. razreda enkrat zmagala, dvakrat pa je osvojila drugo mest, trenutno pa v točkovanju vodi pred vsemi tek- movalkami. Pri učencih 3. in 4. razreda je trenutno Peter Sitar v skupnem točkovanju na 3. mestu. vsi ostali pa so uvrščeni med 16 na- jbolših, pri učencih 5. in 6. razreda je Miodrag Drljača trenutno na 5. - 8. mestu. Naši tekmovalci so na občinskem prvenstvu 73 MENGSAN DRUŠTVA TVD PARTIZAN učencev osnovnih šol osvojili vsa 1. mesta tako v ekipnem delu tekmovanja kakor tuđi med posamezniki. Tenis ■ pionirke: vadijo pod vodstvom Mine Sitarja. Vadbo imajo v telovadnici Partizana petkrat tedensko in 2 x tedensko v FIT TOP - u, v poletne Času pa koristijo peščena igrišča teniske sekcije. Udeležili so se žetudi nekaj turnirjev. Tenis«- člani: Sekcija deluje samostojno v okviru Partizana. 0 svojem delu so razpravljali na svojem občnem zboru 17. februarja. Preko 100 članov redno igra tenis, prav tako pa tuđi 50 udeležencev podjetij kakor tuđi priložnostni igralci tenisa. V preteklem letu so organizirali 1 klubski turnir, 2 x turnir pravnikov, gostovali so v Slovenj Gradcu. Ekipa članov uspešno tekmuje v 2. slovenski ligi. Za ekipo igrajo Miha Sitar, Stane Žugelj, Dušan Planinšek, Boris Žnidaršič, Jaka Šubelj, Lađo Hudeček, Aleš PogaCar, Kristjan Žigon in Uroš Aljančič. Rekreacijska ekipa dosega dobre rezultate v medobčinski rekreativni ligi. Miha Sitar je uspešno opravil trenerski izpit, Leo JeriC in Franc Zabret pa uspešno delujeta v teniski sodniški organizaciji. Igrišča so do- bro vzdrževana, z gospodarjem so zadovoljni. Tuđi finančno so uspešno poslovali. Generalno so obnovili s podlago tenisit in vgradili nove crte. Balinanje: Sekcija prav tako samostojno deluje v okviru našega društva in šteje 59 članov. Dve ekipi tekmujeta v ljubljanskih ob- močnih ligah. 25 tekmovalcev je registriranih. V letu 95 bo sekcija praznovala 10 let delovan- ja in že sedaj se pripravljajo na prirnerno obeležitev tega dogodka. V preteklem letu so obnovili razsvetljavo in vgradili štiri nove re- flektorje, ob pomoči tovarne Helios prepleskali betonski obod igrišč, uredili so sanitarije in skladišče za embalažo. V brunarici so uredili šank in police. Redno so skrbeli za primerno urejenost okolice balinišč. Sodelovali so v zimski trim ligi in osvojili 2. mesto. Udeležili so se več turnirjev in osvojili 2x2. mesto, 3x3. mesto in enkrat 4. mesto. Organizirali so turnir trojk, dvojic in posamezno. Tekmovanj se je skupaj udeležilo 63 tekmovalcev. Organizirali so tuđi tradicionalni MARATON med BUDNIČARJEM in MENGŠEM. Zmagali so Budničarji. Sodelovali so tuđi na med- naronem turnirju v Italiji in navezali stike z vrhunskimi balinarji Italije, Hrvaške in Slovenije. Rekreacija moškl: vadijo pod vodstvom Franceta Rahneta in Jožeta Čemasa. Igrajo predvsem nogomet. Rekreacija Ženske: Vadijo pod vostvom vaditeljic Francke Trobec in Marjance Lavrič. Udeležba pri vadbi je tradicianalno dobra. V prijetni družbi se naše ženske ob strokovnem vođenju vaditeljic primerno razgibajo. Po novem letu pa smo uvedli tuđi dopolnilno vadbo fitnesa. 0 strokovnem vođenju Irene Jerič se je hitro razvedelo in udeležba pri vad- bi žensk je kar precej narastla. Aerobika: Vadijo pod vodstvom vaditeljice Lije Vrhovnik. Vadbo imajo dvakrat tedenskp. Ob ponedeljkih vadijo v telovadnici OŠ Mengeš, ob sredah pa v telovadnici Partizana. Odbojka: Vadbo imajo enkrat tedensko v telovadnici OŠ Mengeš. V lanskem letu je žen- ska ekipa sodelovala v medobčinski trim ligi in osvojila 2. mesto. Organizirali pa so tuđi tradicionalni turnir za pokal KS Mengeš. Namiznl tenis - rekreacija: Imamo dve vadbeni skupini. Skupina, ki jo vodi Zmago Knuplež, ima vadbo vsak ponedeljek. Ekipa uspešno sodeluje v 2. ljubljanski rekreativni ligi, skupina ki jo vodi Luka Pirš pa ima vadbo vsak petek in sodeluje v 3. ljubljanski ligi. To je zelo na kratko vse, kar smo počeli v preteklem letu. In kaj naj rečem na koncu? Zadovoljen sem z doseženim, predvsem pa bi se rad zahvali! vsem vaditeljem, ki tako nesebično in požrtvo- valni skrbijo, da je vadba dobro vodena in da nas je v telovadnici zmeraj več. Predvsem pa sem vesel ob ugotovitvi, da nas druži potreba po aktivnem preživljanju prostega časa in skrb za dobro fizično počutje in ne nazadnje potre- ba po druženju v prijetni družbi. Prav tako nas vse veseli, da je v naše društvo vključenih toliko mladih, ki svojo potrebo po sproščanju izkoriščajo pri vadbi v pestri ponudbi društva in ne s povzročanjem škode in podobnim! negativnimi pojavi. Veseli in ponosni smo, da so naši mladi športniki na vseh področjih ponesli ime Mengša širom po Sloveniji in tuđi v tujino. Ponosni smo na vse dosežene tekmovalne rezultate. Naj se na koncu zahvalim vsem prijateljem športa, donatorjem in darovalcem denarnih sredstev, da smo lahko vse to tuđi realizirali. Me Mlakar, predsednik društva pripis uredništva: Na občnem zboru društva so vsi prisotni podprli predlog vaditel- jev, da se g. Jožeta Mlakarja predlaga za dobitnika priznanja Športne zveze Domžale. Druženje in klupi:! oh ki>/;iu':ku uh jun: jiiijaleljske vezi. foto: T. S. Slrmšek MENGSAN EJ DRUŠTVA TURISTICNO DRUŠTVO MENGES Občni zbor TD Mengeš Turistično društvo Mengeš je na občnem zboru 23. marca opravilo obračun svojega dela. Letošnje leto mineva 35 let od us- tanovitve TD. Ob prisotnosti več kot 50 članov in gostov je predsednik v svojem poročilu navedel vrsto aktivnosti v preteklem letu. Ze spom- ladanskp predavanje g. Zgonca je privabilo Stevilne poslušalce. Praktičnega prikaza obrezovanja sadnega drevja v aprilu 94 se je udeležilo 54 udeležencev. Spomladanska očiščevalna akci- ja, ki je že tradicionalna, je potekala od 14. do 26. marca. V njej je sodelovalo preko 350 učencev Osnovne sole. Številna društva so se odzvala akciji; odpeljanih je bilo 10 tovorn- jakov kosovnih odpadkov in 12 velikih zabo- jnikov. TD je sodelovalo na lanskem sejmu "Alpe Adria". Uredili smo stojnico s prikazom izdelovanja narodnih noš, razglednice Mengša, knjigo Mengeš in Trzin skozi čas in posredovali stevilne informacije. Sodelovale so harmonikašice "Župan" in narodno zabavni ansambli. Pripravili smo sprejem za udeležence otvoritve "Predalpske ceste", ki poteka skozi občine in kraje Tržič, Cerklje, Kamnik, Mengeš, Domžale, Gornji Grad, Mozirje. Spo- mladanski izlet je potekal v smeri: Celovec, Beljak, Belopeška jezera in doline Tamarja, je- senski pa v Belo Krajino. Veliko dela smo opravili pri organizaciji Mihaelovega sejma, v ta namen smo v lanskem letu kupili 8 stojnic. TD že vrsto let skrbi za trim stezo. V lanskem letu smo jo tuđi precej obnovili. Ob 110-i obletnici Mengeške godbe smo priskočili na pomoč pri organizaciji jubilejne prireditve. Narodne nose, ki delujejo v okviru društva, so se udeležile svečane prireditve v Mengšu. Na dan narodnih noš v Kamniku se jih je udeležilo preko 50. Obisk v Beljaku je že tradi- cionalen. Ocenjevalna komisija, ki ocenjuje urejenost hiš, okolice, ocenjevanje oken in balkonov ter obnovo starih hiš je tuđi lansko leto pripravila predlog za priznanje, ki jih je TD podelilo na novoletnem koncertu Mengeške godbe. Za lansko leto so to priz- nanje dobile družine: Ogrin, Sitar, Šuštar, Kržišnik, Agapito in Novak. Pobudniki smo bili za nove kolesarske steže v Sloveniji predvsem v smeri Ljubljana Najlepše/e, kosmo vsi skupaj. preko Mengša v Kamniško Bistrico in krožno stezo skozi Mengeš, Vodice, Šmartno pod Šmarno goro, Trzin, Ljubljana. Vrazpravi so številni udeleženci opozorili na vrsto problemov v Mengšu: poseben prob- lem je nepravilno parkiranje pred pošto - ogroža pešce in voznike motornih vozil, vožnja z motornimi vozili v Športnem parku, ki ogrožajo sprehajalce na obeh drevoredih. Problem so številni psi, ki jih lastniki nimajo na vrvici in onesnažujejo otroško igrišče, ze- lene površine v športnem parku pa tuđi drug- je, denimo otroško igrišče v Hribarjevi ulici. Stevilne razbite luči na drevoredu nam nišo v ponos. Opozorili so tuđi na neredno čišćenje košev za smeti. Po končani razpravi je bilo izvoljeno novo vodstvo TD in sprejet je bil tuđi program dela za leto 1995. Naj navedem samo eno od nalog. Skupaj z občino želimo izdati novo Foto karto Mengša. Na občnem zboru smo imeli prijetno dolžnost, da podelimo priznanje gospe Idi Trobec za življenjski jubilej in dolgoletno uspešno delo v TD Mengeš. Po uradnem delu so nam učenci Osnovne sole Mengeš pod vodstvom gospe Potoćanove predstavili tu- ristični vodič, ki ga pripravljajo v počastitev 200. letnice delovanja osnovne sole. Prisotni so bili prav tako navdušeni nad prikazom lepih diapozitivov Mengša, ki sta jih pripravila g. Janko Skok in g. Toni Muller. Za TD Mengeš • Frane Zahret foto: F. iabret —1 f—"I/—1|~1 mm steklarstvo zasteklimo vam vse, ražen očal tellfctx 061 713 821 delavnica 061 715 717 Kl MENGSAN SPORT ALPINIZEM ODBOJKA TENIS Alpinistični vzponi Vmesecu februarju in marcu je bilo zaradi slabega vremena opravljenih le nekaj plezalnih vzponov. V začetku februarja sta Robert Poličnik (AO Kamnik) in Dare Božič v severni steni Rzenika v 17-ih urah opravila pr- vo ponovitev ter prvo zimsko Peklenske ce- devite (VI, A2, A3). V zahodni steni Brane pa so smer Bobnar (90/40 stopinj) preplezali Andrej Nastran in Miran Martinjak. Marjan Kovač pa je to smer preplezal sam. Mihovo grapo (II) sta prepletala Janez Kešnar jn Ana Benda. Na zimskem alpinističnem tečaju na Komni je bil Marjan Malus ter opravil tri zimske pristope. V Zeleniških špicah pa sta Grapo nad votlino (50 stopinj) preplezala Marjan Malus in Miran Martinjak. D, BoM. Mladi odbojkaši šolskega športnega društva na območnem prvenstvu Naši mladi odbojkaši, člani ŠŠD (Šolskega športnega društva) Mengeš so se kot občinski prvaki (za področje Mengša in Domžal) uvrstili na območno prvenstvo. Prvenstvo se je odvijalo v Kamniku, sodelo- vale pa so poleg naše še ekipe osnovnih šol iz Stranj, Logatca in Litije. Naši odbojkaši, ki vadijo pod vodstvom profesorja športne vzgoje Janeza Zajca, so osvojili pokal in priznanje za 3. mesto. Pkipososestavljali: GREGOR JAMŠEK, UROŠ BREGAR, PRI- MOŽ VEHOVEC, ROK DEBEVC, MIHA JAVH, SAŠO OSENAR, GREGOR POSAVEC in VLADO STOJlC. Odbojkaši iz ŠŠD Mengeš že več let za- povrstjo osvajajo naslov občinskih prvakov, potem (Ja, ko zapustijo solo, se mladi odbojkarski talenti izgubijo. Žal ni pros- tora, kluba in trenerja, ki bi jih tuđi v času po osnovni soli znal povezati v ekipo, ki bi ime Mengša ponesla izven občinskih meja. U parno, da bo z novo večnamensko dvora- no zaživela tuđi ta, pri mladih tako priljubljena športna panoga. RIBA Uspešen zaključek rekreacijske lige v športnem centru FIT-TOP Uspešen zaključek zimske rekreacijske lige v športnem centru FIT- TOP 8. aprila je bil zaključni turnir zimske teniske lige dvojic. Sodelovalo je 12 ekip. V vsaki ekipi je bilo po 8 tekmovalcev, ki so sestavljale 4 dvojice. Tekmovanje je potekalo od oktobra 1994 do aprila 1995. Na zaključnem turnirju je bila svečana razglasitev rezultatov in podeljeni so bili pokali za prve tri uspešne ekipe. Končni vrstni red: 1. mesto TK KAMNIK 2. mesto ekipa FIT-TOP MENGEŠ 3. mesto TK ŠENTVID 4mestoTKGOLDISTRANJE 5. mesto TKDUPLICA 6. mesto TK JEŽIĆA 7. mesto ten. sekcija PARTIZAN MENGEŠ 8. mesto HIS-REI-MONDO 9. mesto TKKOMENDA 10. mesto TKRADOMLJE 11. mesto TENIS ŠMON LJUBLJANA 12. mesto TKJEVNICA Vse priznanje za uspešno izvedeno zimsko ligo gre vodstvu športnega centra FIT- TOP MENGFS. gospodu ŠTEFANU VUKU in gospodu BRANETU LUZARJU. Svečana podelitev pokala za doseženo 2. mesto v zimski teniski trim ligi v FIT-TOPU Fran: Zubni toro, MiirigMim lolu. M. lomiič G. Štetan Vuk predaja pokal vodji ekipe FIJ KIP. g F rancu labretu. mlngsanEj SPORT NOGOMET Novice iz nogomet- ne ga društva Filc Mengeš Vnašem nogometnem klubu dejavnosti potekajo zelo intenzivno. Po obsežnem pripravljalnem obdobju so se že začela tek- movanja v spomladanskem delu tekmovanj, tako v Članski konkurenci kakor tuđi pri mlajših kategorijah. Članska ekipa se je temeljito pripravljala za to tekmovanje in je s pripravami začela že 5.1.1995. Kot zanimivost lahko navedemo, da smo prvi začeli s pripravami, katere pa smo začeli z novim trenerjem Borisom Modrijanom iz Postojne. Gre za bivšega igralca Nogomet- nih klubov Primorje iz Ajdovščine in HIT Gorica iz Nove Gorice. Kot trener pa je do sedaj vodil ekipe NK Postojne in NK Bilje. Vodstvo kluba je z njegovim strokovnim de- lom zelo zadovoljno, saj je do sedaj pokazal dobro teoretično in praktično znanje ter izkušnjeza vođenje ekipe v II. ligi. : Tuđi igralsko se je članska ekipa okrepila. V naše vrste smo pritegnili dva kvalitetna vezna igralca, t.j. Damira Mataniča, ki je bivši igralec Železničarja iz Ljubljane, in Adema Kapica, ki je prišel iz SCT Olimpije. Matanič je zelo izkušen 25-letni igralec, Kapič pa izredno talentiran 20-letni igralec. V naše vrste pa smo uspeli pritegniti napadalca Borisa Nabrgoja, ki je prišel iz Sežane, in Romana Jakina, ki je prej nastopal za NK Slovan iz Ljubljane. V is- tem času pa sta klub zapustila dva igralca in sicer Robert Pogačar, ki sedaj nastopa za NK Radomlje, in Rajko Petrič, ki se vrnil v NK Flok Komerfda. Tako je sedaj v članski ekipi 23 igralcev, ki vsi zelo redno trenirajo, kar se odraza tuđi v dobrih rezultatih. Škoda je, da je poškodovan izredno nadarjen mladi igralec Miha Oražem, prav tako pa je poškodovan Boštjan Seretinek. Članska ekipa je v pripravljalnem obdobju odigrala 11 prijateljskih tekem in dosegla naslednje rezultate: 19.1.95 Izola: Filc Mengeš 1:1 (0:1) strelec: Kržan 21.1.95 Primorje : Filc Mengeš 2:2 (0:1) strelca: Hajdinjak, Kržan 29.1.95 HIT Gorica : Filc Mengeš 2:0 (1:0) 1.2.95 Filc Mengeš : Domžale 1:0 (0:0) strelec: Praštalo (11 m) 5.2.95 Jadran Dekani: Filc Mengeš 1:2 (0:2) strelca: Nabergoj, Kržan 8. 2. 95 Filc Mengeš: Črnuče 0:2 (0:0) 11.2.95 Filc Mengeš: Kolpa Podzem. 2:0 (0:0) strelec: Kržan 2x 16.2.95 Želez. Divača: Filc Mengeš 1:4 (0:2) strelci: Kržan, Praštalo in Oražem 2x 19.2.95 Transport I. Bistr.: Filc Mengeš 1:2 (0:1) strelca: Nabergoj, Hajdinjak 25.2.95 Rudar Trbovlje: Filc Mengeš 2:1 (1:0) strelec: Praštalo V dosedanjem delu spomladanskega tek- movanja pa je članska ekipa dosegla nasled- nje rezultate: 5.3.95 Nafta Lendava: Filc Mengeš 1:0 (0:0) 12.3.95 Filc Mengeš: Zagorje 0:1 (0:0) 19.3.95 Beltrans: Filc Mengeš 1:2 (0:1) strelca: Testen, Hajdinjak 26.3.95 ERA Šmartno: Filc Mengeš 0:0 2.4.95 Filc Mengeš: Papir Radeče 0:0 9.4.95 Solinar Piran: Filc Mengeš 0:2 (0:0) , strelec: Hajdinjak 2x IPS^. Polog tega smo odigrali tuđi ono pokafno tekmo na Vrhniki z domačim klubom in zmagali s 4:3 in se s tem uvrstili v osmino fi- : nala pokalnega tekmovanja v MNZ Ljubljana, kjer je naš naslednji nasprotnik NK Črnuče.; Ko boste brali ta članek, vam bo rezultat te tekme tuđi že znan. Včasu rednega tekmovanja pa članska ekipa med leđnom odigrava tuđi prijateljske tekme in je dosegla naslednje rezultate; 9,3.95 Ihan: Filc Mengeš 0:5 (0:2) 23.3.95 Induplati Jarše: Filc MengeS 0:5 (0:3) 30.3.95 Filc Mengeš: Triglav Kranj 12 (0:2) 4§3.4.95 Filc Mengeš : Termit Moravče Dosedanji rezultati / oki parni iz /gornjega dela razpredelnice, predvsern pa vse boljša igra so porok, da borno dosegli zabavl- jeni cilj, to pa jo 8. mesto od 10 ekip, kar nam zarjofavlja neposredni obstanek v II. ligi. Vuresničitev zastavljenega cilja pa ne dvo- mimo tuđi zaradi tega, ker imamo zelo zveste privržence kluba. To se je posebej odrazilo na tekmi v Piranu, kjer je tekmo spremljalo kakšnih 200 naših navijačev, ki so s svojim bučnim navijanjem tuđi pripomogli k ugodnemu rezultatu. Seveda pa brez zagnanega dela številnih članov in simpatizerjev kluba, ki žrtvujejo mnogo prostega časa, ne bi mogli uspešno delovati. Vtem mesecu smo prenehali z opravljanjem dejavnosti na področju iger na srečo, saj smo do sedaj pogodbeno sodelovali z Loterijo Slovenije več kot 5 let. Ker je Loterija odprla svoj lokal v Mengšu, nadaljevanje takega sodelovanja ni več možno. Zaradi tega smo se v klubu odločili odpreti svoj gostinski lokal. Kot je verjetno že znano smo s poslovanjem Gostilne Pavovec začeli v decembru 1994. Lokal je začel uspešno poslovati in nam pri - dobljeni dohodek pomaga pri izvajanju naših aktivnosti. Izvršilni odbor je na zadnji seji tuđi sprejel sklep, da se ta lokal odslej imenuje: GOSTIŠČE TRETJI POLČAS. Seveda v klubu poteka tuđi delo z mlajšimi kategorijami, t.j. mladinci, kadeti ter starejši in mlajši dečki. Mladinsko ekipo letos vodi Tone Jančigaj iz Domžal, kadetsko Robert Belentin in Janez Burnik, ekipo starejših dečkov pa Tomaž Pajnič. Vse tri ekipe so že začele spomladanska tek- movanja v okviru MNZ Ljubljana. Ekipe so dosegle naslednje rezultate: Mladinci: Filc Mengeš: KamnikO:2 Filc Mengeš : Arne Tabor 69 1:4 Kadeti: Bela Krajina : Filc Mengeš 4:1 Starejši dečki: Filc Mengoš: Krim Kozama 11:0 Enotnost Kamnik: Filc Mengeš 0:2 Da se borite lažje odločili za ogled tekem naše članske ekipe tako doma kot na tu- jem, vam posredujemo preostali del spom- ladanskega razporeda: - 23.4.1995 ob 16,30 uri gostujemo v Tumišču v Prekmurju - 30.4.1995 ob 16,30 uri gostimo NK Železničar iz Maribora • 7.5.1995 ob 16,30 uri gostujemo pri NK Rudar vTrbovljah -14.5.1995 ob 16,30 uri bo v Mengšu veli- ki derbi med našim klubom in NK Napredek Domžale - 21.5.1995 ob 16,30 uri gostujemo v Rogaški Slatini pri NK Steklar - 28.5.1995 ob 16,30 uri k nam v goste pri- haja NK Slovan iz Ljubljane - 31.5.1995 (sreda!) ob 16,30 uri borno imeli zadnje gostovanje v Novem mestu pri NK Elan - 4.6.1995 ob 16,30 uri na zadnji tekmi gostimo NK Drava iz Ptuja. Vkolikor pa bi v ligi zasegli 9. ali 10. mesto, nas čakata še dve kvalifikacijski tekmi z enim od prvakov III. lige. Jnfci Rtrfmnn RJ MENGSAN mengeš Moć in nemoć medijev 1. Mediji - nadomestek za resničnost!? Za mnogo ljudi je medijska resničnost, kot jo ponujajo množična občila (televizija, radio, tisk), edina, ki jo sprejemajo in priznavajo. Na to kažejo pogosto slišani značilni stavki: " Pa saj je pisalo v časopisu ... sem slišal po ra- diu ... so kazali na televiziji!" Pri Ijudeh, ki tako govorijo, je nevarnost nekritičnega odnosa do medijev in identifikacije z njimi lahko že vsak- danja realnost. Večina se tega niti ne zaveda ne. Nečesa nikdar ne smemo pozabiti, ko odpre- mo časopis, vključimo radio ali televizijo. Množična občila (okrajšava MO) kot taka vedno ostanejo prenosniki, posredniki, ki pokažejo in sporočijo le tisto, kar hoče novinar, montažer, urednik, to pa pogosto ni tisto, kar bi želei jaz. Takšni prikazi izsekov stvarnosti in ustvarjanja lastne medijske resničnosti dajejo MO veliko moč pri oblikovanju javnega mnenja. To je moč, s katero se da izvrstno manipulirati z Ijudmi. Zato mora vsaka celostno razvila oseba kljub današnjemu medijskemu bombardiranju z in- formacijami IMETI in VZTRAJATI pri oblikovanju LASTNE PODOBE 0 RESNIČNOSTI. Veliko odgovornost na tem področju ima vzgoja mla- dine od domače do nacrtne Solske. Sploh bi bilo pametno razmišljati o medijski vzgoji na način, kakor se danes poudarja, recimo ekološko osveščenost ljudi. Televizija je gotovo najbolj vplivno MO. Statistike govorijo, da se največ Slovencev in Slovenk informira prav preko televizijskih infor- mativnih oddaj. Ob tem mogoče še najbolj vzbu- ja skrb prodor različnih TV-postaj v naš prostor in s tem podaljšanje časa, ki ga mladi prebijejo pred televizorjem. "Pri stalnem življenju ob tele- viziji se pamet manjša v obratnem sorazmerju z ritjo," so že pred časom spoznali Američani. Nekaj podobnega se lahko zgodi vsakomur izmed nas. Treba je najti pravo mero, treba pa je tuđi nekaj vedeti o MO, o tem, kako delujejo in o dogajanjih za kamerami. 2. TV-dnevnik izza kamere Vpetek, 24.3.1995, se mi je ponudila priložnost posebnega ogleda TV-hišc. V uredništvu dnevno-informativnih oddaj (okrajšava DIO) sem lahko povsem od blizu spremljal priprave in izvedbo TV-dnevnikov ob 17-ih in ob 19.30 uri. Tako sem se prvič raz- gledal po dogajanjih za televizijskimi kulisami. Ko je novinarka Alenka Arko prebirala novice prvega TV-dnevnika, sem bil tihi gost v studiu, le nekaj metrov stran od kamer, Urednik DIO Tomaž Perovič me je nato popeljal okrog miže, kjer se odvijajo TV-dnevniki. Brez klima naprav bi novinarjem pod močnimi reflektorji Ml MED SEBOJ hitro postalo vroče. Ko teh še nišo imeli, so v studio prinesli velik zabojnik ledu, da je ozračje vsaj malo hladilo. Preden sem si ogledal druge enote TV-hiše, sem ravno še ujel, kako so začeli snemati vremensko poročilo, ki ga gledamo po osred- njem dnevniku, posnamejo ga pa že okrog 17.30 ure. Vsobi za nadzor nad lučmi in kamerami skrbijo za pravilno osvetlitev in za sinhronizacijo kamer. Pri osvetlitvi človeka je zelo pomembno, da se noben del njegovega telesa, npr. plesa, ne blešči (za to poskrbijo maskerji z ličenjem - make up). Prav tako na človekovem obrazu, vratu, idr. ne srne biti vidna najmanjša senca. Spremljal sem delo montažerja. Tokrat je dobil tonski posnetek prispevka, ki je govoril o Kurdih. Njegova naloga je bila "pokriti" govorni del s primerno sliko. Narediti je moral ustrezno video zgodbo. Če je ta dobra, mora biti sporočil- na tuđi brez besedila. Povedal mi je, da si običajno pred montažo ogleda vse video kasete, ki obravnavajo njegovo temo. Le tako lahko hitro izbere pravšnje kadre. In teh kaset običajno ni tako malo. Vuredništvu DIO sem opazoval delo novinar- jev, ki oblikujejo osrednji TV-dnevnik. Tišti petek sta bila voditelja dnevnika Lidija Hren in Janez Čuček. Preskusil sem delovanje računal- niškega "basis sistema", ki omogoča novinarjem preprost dostop do dnevnih informacij, dobljenih preko tiskovnih agencij (STA, Reuter, AFP,...), in zelo enostavno pisanje lastnih prispevkov. 3. Kako na televiziji NAREDIJO novico? Ko sem na dveh ekranih v uredništvu spremljal neposredno in stalno izmenjavo kratkih infor- macij (besedilo in slika) med evropskimi televizi- jami, je pozvonil telefon... Ura je bila 18.20. Poklical je novinar, ki je v blizini Tržiča na kraju prometne nezgode po srečnem naključju (peljal se je mimo) posnel razbitine avtomobila, s kate- rim se je v hrvaški avtobus zaletel slovenski obrambni minister Jelko Kacin. V uredništvu smo vsi utihnili. Zdaj je moral kaseto s pos- netkom do začetka dnevnika na nek način dostaviti v TV-hišo. V uri, ki je sledila, sem bil priča nazornemu prikazu, kako na televiziji naredijo "ekskluzivno" novico in kako jo potem "prodajo" gledalcem. Radijski dnevnik ob 19-ih o tem ni poročal in tako je bila televizija PRVA. Še prej pa so mrzlično brneli telefoni, saj je bilo potebno izvedeti, kaj se je zgodilo, kakšno je Kacinovo zdravstveno stanje in v skladu s tem umestiti novico na primerno mesto. Če bi bil v smrtni nevarnosti, bi šel ta prispevek v eter kot prvi... Poleg tega, da sem v živo lahko spremljal kreiranje in oblikovanje posebne novice, me je prijetno presenetil odgovorni in profesionalni pristop urednika Peroviča ter J. Čučka, ki sta skušala preveriti nek prispevek, za katerega pri različnih virih obveščanja ništa mogla dobiti za- dostne potrditve. Upam, da je takih ljudi na tele- viziji in tuđi pri drugih MO veliko. Se pa seveda zgodi, kot mi je dejal g. Perovič, da gredo občas- no v oddajanje tuđi informacije in prispevki, ki nišo povsem preverjeni. Janez Čuček in Lidija Hren sta se nato odpravi- la v studio, kjer sta imela pred pričetkom dnevnika Še kratko generalko in posvet z vod- stvom režije. In potem se je začelo: ura, uvodna špica, gremo... Tokrat sem poročila spremljal iz režije, kjer koordinirajo delo kamer, delajo potrebne "mikse" in prehode slik, vključujejo v dnevnik posnete novinarske prispevke ter odda- jajo končni signal, ki ga sprejemamo po naših domovih. 4. Temeljna spoznanja "S poti po televi- ziji" Izkusil sem, kako televizija zares ustvarja neko resničnost, ki realnosti ne ustreza povsem. Konkretni primer: "Pravkar smo izvedeli, da je bil slovenski obrambni minister...", smo lahko slišali po televiziji, čeprav so za zadevo vedeli gotovo že uro ali dve. Neposredno sem se prepričal, da je stvaritev TV-dnevnika prava umetnost, kjer mora ne- malo ljudi prispevati svoj delež; kjer morajo biti pritiski na različne gumbe natančni do sekunde in desetink sekunde: kjer bi brez stoodstotnega sodelovanja in zaupanja med posameznimi delavci ne mogli posneti niti minute, kaj sele štiriindvajsetminutne oddaje tipa osrednji TV- dnevnik. PO drugi strani pa si v svetu televizije brez tehničnih izpopolnitev ni mogoče zamišljati konkurenčnosti. Najšibkejši del Slovenske tele- vizije je v tem pogledu grafika, kjer je zaposlen en sam človek. Drugod imajo samo za ta oddelek ekipo petnajstih do dvajsetih ljudi in temu primerno opremo. In ker denarja ni toliko kot pri nekaterih tujih TV-hišah, vse pa je povezano z njim, preprosto ne moremo in ne smemo naše televizije kar tako primerjati in ocenjevati z drugi- mi. Bodimo kritični do nje, vendar pri tem upoštevajmo tuđi te in druge okliščine. In za konec še nasvet: če želimo o neki zadevi ali dogodku biti čim bolje in čim bolj objektvino informirani, potem se ne smemo seznanjati samo prek enega samega vira. Berimo različne časopise, poslušajmo radio, glejmo televizijo ter preverjajmo točnost podatkov, ki jih navajajo. Vzemimo si čas in se o tem tu- đi pogovorimo. S tem se učinio prave mere kritičnosti. Ne pustimo, da bi nam kdo drug krojil podobo resničnosti, če to lahko na najboljši, svoj način storimo sa- mi. Boštjan Grošelj MENGSANlD OTROCI IN STARSI Bistro glavo na) varuje čelada! Začela se je pomlad in z njo sezona kolesar- jev in motoristov. Veliko otrok se vsako leto poškoduje pri padcih s kolesom ali z mo- torjem. Najbolj pogoste in, žal, najbolj težke so poškodbe glave. Raziskave so pokazale, da bi bile poškodbe manjše, če bi mladi vozniki uporabljali Celade. Vaš otrok morda misli, da čelade nišo (po njihovo) "cool", vi pa, da so predrage. Kaj pa pomeni denar v primerjavi s poškodbo glave ? 0troška čelada je izdelana tako, da se lahko prilagodi velikosti glave. Glavi se mora udobno prilegati in ne srne polzeti z nje. Kupite samo tako čelado, ki je atestirana. Ob tem naj vas opozorimo, da kolo ali mo- tor ništa igrači, ampak VOZILI. Preprečite nezgode, ki lahko nastanejo zaradi voženj otrok z vozili. KAKO? Omejite otrokovo samostojno vožnjo s kolesom na dvorišče, varne poti in privoze, dokler ne zna dobro voziti in dokler ne opravi kolesarskega izpita ( v 3. oz 4. razredu osnovne sole). V promet srne otrok brez zadovoljivega znanja le v spremstvu odralih. Žal se nemalokrat vozijo 11 in 12- letniki že z motorji, pa imajo komaj izpit za ko- 0P0Z0RIL0 STARSEM! Vožnja s kolesom je za otroke izredno privlačna in hkrati nevarna, še bolj pa je za najstnike, ki se radi postavljajo s hitrostjo in pogumom, nevarna vožnja z motorji. Ne izkazujte Ijubezni in naklonjenosti otroku z nakupom motorja. Če ga imate radi, ga zaščitite s čelado za kolesarjenje in mu kupite motor sele, ko bo zrel zanj. Bina Iz brošure: Preprečujmo nezgode pri otrocih Institut za varovanje zdravja R Slovenije Milica TomšiČ Otrok nas zapušča Vsi starši vedo, kako težka je včasih lahko vloga starša, še posebno pa to velja za ob- dobje, ko iz našega otroka zraste oseba, ki noče biti več otrok. Kolikokrat slišimo pritožbe staršev nad svojimi otroci: "Samo jezika, obupno se obnaša, nič ga ni doma..." Pa nišo samo starši, ki imajo težave s svojimi mla- dostniki - njim nasproti stojijo mladostniki, ki imajo težave s starši! Mladostniki hodijo po utrudljivi poti, ki pelje iz otroštva v odraslost. Nočejo biti več odvisni od družine, močno čustveno navezanost do staršev želijo zamenjati z Ijubeznijo in podporo izven družine in hočejo sami urejati svojo prihodnost v skladu z last- nimi prepričanji in vrednotami. Tako je mlad človek zaposlen z oblikovanjem lastne iden- titete, poleg tega pa mora o svoji samosto- jnosti prepričevati še druge, ki so ga navajeni kot otroka, namesto katerega razmišljajo dru- gi. Konflikti med odraslimi in mladostniki zato nišo nobena redkost. Mladostnik postopno postaja neodvisen. Najprej se pojavi vedenjska neodvisnost. Sam, brez vmešavanja staršev, želi izvajati ra- zlične dejavnosti, se zabavati v krogu vrst- nikov, sam želi iti na izlet in počitnice, sam si želi urejati prosti čas, izbirati interesne de- javnosti in oblačila. Je kdo na tem svetu, ki še ni slišal: "Ja, kakšen pa hodiš naokrog?" Svojevrstna moda mladih je krik po drugačnosti. Ta jim namreč omogoča lažje ločevanje od staršev. Pridobivanje čustvene neodvisnosti pomeni preusmerjanje pozornosti s staršev na vrstnike in zmožnost vzpostavljati samokontrolo nad svojim vedenjem. V odnosu s starši otrok noče več imeti podrejenega po- ložaja, ampak jim želi biti enakovreden. Pogosti so odzivi staršev: "Tako se lahko ob- našaš do svojih prijateljev, do mene pa ne," ki kažejo nesprejemanje otrokovih poskusov vz- postavljanja nove vrste odnosov. Ob tovrstnih konfliktih je dobro vedeti, da otrok ne želi popolnoma prekiniti čustvenih vezi s starši, čeprav morda kdaj v navalu jeze vse tako kaže, ampak želi le spremeniti odnos otrok-odrasel v odnos odrasel-odrasel. Vpoznem mladostništvu, ko mladostnik že napravi pomembne odločitve o življenjskih ciljih, pokliču in ko že oblikuje svojo identite- to, se pojavi še vrednotna neodvisnost. Posameznik se skozi mladost (pri branju kn- jig, jgledanju TV, v soli, pri vrstnikih itd.) srečuje z različnimi vrednotami in idejami, ki jih združi na sebi lasten način, nekatere za- vrne, težave pa nastanejo, ker začne delno opuščati skupna prepričanja, ki so dalj časa povezovala njegovo družino. Ker to tuđi ogroža njegove vezi z drugimi, je proces vred- notne neodvisnosti težaven in dolgotrajen. Pri doseganju neodvisnosti na vsakem po- dročju se mladostnik najprej oštro loči od staršev in hoče biti čim bolj drugačen od njih. Preizkuša različne oblike drugačnosti. Kasneje se začne staršem ponovno približevati, saj ugotovi, da tuđi nekatere njihove lastnosti in vrednote nišo slabe. S starši začne vzpostavl- jati nov, drugačen odnos, ki se v nadaljevanju še utrjuje. Otrok bo neodvisnost toliko težje vzpostavil, kolikor intenzivnejšo, zadušujočo ali pos- estniško Ijubezen so do njega vseskozi gojili starši. To ne pomeni, da naj otroci prejemajo čim manj Ijubezni, da jim bo nekoč lažje odrasti, ampak zgolj to, da pretirano navezo- vanje otroka naše prav tako lahko otežuje nje- gov razvoj kot pomanjkanje Ijubezni in zane- marjanje. Starši, ki pretirano vlagajo v otroka in mladostnika, dostikrat pričakujejo, da bo njihov otrok kasneje zadovoljil njihovo potrebe. Tako npr. starši silijo otroka v nek poklič, ki ga sami nišo mogli dosečr, in pri tem pozabljajo na otrokove interese in želje. Najboljša je srednja, zmerna stopnja starševskega vlaganja, kadar starši skrbijo a zmerno ali intenzivno izražanje čustev med člani družine. Tekom procesa osamosvajanja otroku starši predstavljajo glavno tarčo upiranja in za- vračanja. Če so starši preveč netolerantni in rigidno dominantni, da bi dovolili mladostniku izražanje odprte kljubovalnosti, lahko to privede do obrata mladostnikove agresivnosti naše, prestopništva, razvoja avtoritarne oseb- nosti tuđi pri otroku, popolne izgube stikov s starši, izgube sposobnosti kontrole in močnih občutkov čustvene praznine. Starši naj bi se zato polagoma z otrokovim razvojem prilaga- jali na svojo spremenljivo vlogo avtoritete od "vodje" do "prijatelja". Različne družine dajejo različne poudarke določenim vrstam konfliktov. Ponavadi se v družinah z večjim izražanjem moči (starši so avtoritarni) pojavljajo konflikti, vezani na konkretno obnašanje v določeni situaciji in konvencionalna pravila (stil oblačenja, točnost prihajanja domov, hišna pravila). Avtoritarni starši imajo moč odločanja in postavljanja pravil na vseh področjih mladostnikovega EH MENGSAN OTROC1 IN STARSI življenja. Usmerjajo ga, nadzorujejo in kaznu- jejo. Svojega ravnanja in njegove upra- vičenosti ne pojasnjujejo. Mladostnika ne poj- mujejo kot razumevajočega in iz dneva v dan bolj zrelega posameznika. VveCini avtoritarnih družin je moč skoncen- trirana v enem staršu. Ta postavlja vsa pravila, ki se jih morajo drugi brezpogojno držati. Kršenju pravil sledi fizična kazen, ki je odrasli ne pojasni in se z otrokom ne pogovori o tem, kje je storil napako. Starši se pogosto tuđi drugače neunćikovito vedejo - vpijejo, pridigajo, grozijo, sitnarijo, vzbujajo občutja krivde pri otroku, ga prekomerno kritizirajo, pogosto pa ga tuđi primerjajo z njegovimi vrstniki, kar lahko povzroči, da otrok te vrst- nikezasovraži. Vdemokratičnih družinah pa so konflikti vezani predvsem na ideje in vrednote. Starši imajo moč vplivanja le na nekatere mla- dostnikove vrednote in na področja, ki so za njegovo prihodnost pomembnejša. V glavnem mladostniki že sami od sebe za ta področja pripisujejo večjo avtoriteto staršem. Demo- kratični starši mladostniku dovoljujejo zmerno samoodločanje in ga vključujejo v pomembne družinske skupne odločitve. Raziskovalci so ugotovili, da so v demo- kratičnih družinah starši bolj dosledni pri postavljanju pravil, nagrad in sankcij, kar pomeni, da otrok točno ve, kje so njegove meje, kaj lahko stori in česa ne srne. Če otrok prekrši pravilo, starši za kaznovanje uporablja- jo tehnike vzgoje, ki se zdijo bolj učinkovite: - odstranijo nekaj, kar je otroku všeč, - otroku zagrozijo, da mu bodo vzeli nekaj, kar mu je všeč, - njihova kazen je usmerjena na konkretno dejanje, ne pa na otroka (npr. rečejo: "To, kar si naredil, je slabo," ne pa "Ti si slab."), - pri kaznovanju se starši kontrolirajo, da ne reagirajo v "jezi in afektu, ampak premišljeno, pri tem pa otroku pojasnijo, zakaj so se odločili za tako kazen in kaj je otrok naredil narobe, - njihovo kaznovanje je fleksibilno in primerno situaciji. Z otrokom se pogov- orijo o vzrokih njegovega ravnanja, pri čemer so potrpežljivi in vztrajni. Kazen izrečejo, ne uporabljajo pa fizičnega kaznovanja. Dandanes so otroci še dalj časa vezani na svoje starše, saj težko postanejo ekonom- sko neodvisni. Življenje pod isto streho zahte- va veliko prilagajanja, še posebej če imajo stanovalci različne poglede na to, kako bi se morale urejati skupne stvari. Pred starše in mladostnike je postavljena ovira, ki jo morajo premagati s skupnimi močmi, vsi, ne le starši in ne le mladostniki. Starši se morajo pri- lagoditi na otrokovo zrelost, spoprijeti se morajo z njegovimi zahtevami po avtonom- nosti. Pustiti morajo, da mladostnik dom za- pušča in si pridobiva socialne izkušnje izven doma. Pomagajo naj otrokom, da bodo živl- jenje izkusili in razumeli, da bodo spoznali, kaj v resnici hočejo, zato naj jih tuđi ne varu- jejo pretirano pred neprijetnostmi. Starši naj otroke soočijo s svojim mnenjem in razložijo, kako so do njega prišli, vzpodbujajo naj jih k samokritičnosti in pohvalijo za dobra dejanja. Ne smejo pa dopustiti, da bi se čutili za- puščene. Mladostnik jih namreč ne za- pušča popolnoma. Še vedno jih ima rad in še vedno včasih potrebuje ramo, na kateri se lahko zjoka. Potrebuje nekoga, ki ga bo poslušal, mu dal moder nasvet in mu poma- gal, če bo to želei. Zato naj starši ne postanejo brezbrižni do svojih odraslih otrok. Naj bodo vedno njihovi zavezniki. Anja Poljanšck Nagrajenci križanke KNfIGARNE ĆUK: ANDREJA BELE, KAMNIŠKA 48, 61240 KAMNIK-ŠMARCA MAJA ŠEGATIN, POD GOZDOM 15, 61234 MENGEŠ-TRZIN TATJANA DIVJAK, GREGČEVA 8, 61234 MENGEŠ LIDIJA PIBERNIK GORENJSKA 15, 61234 MENGEŠ FRENK JAVORŠEK, KOBLARJEVA 2, 61234 MENGEŠ MARKO MARTINČIČ, MURNOVA 14, 61234 MENGEŠ JOŽICA ŽNIDARŠIČ, LEVĆEVA 13B 61234 MENGEŠ MATJAŽ LOBODA, GASILSKA 44, 61234 MENGEŠ-LOKA ANDREJ ŠIŠEK, KAMNIŠKA 15/A, 61234 MENGEŠ ANA PIŠEK, ZORANINA 16, 61234 MENGEŠ Zgarantnim pismom, ki ga boste dobili po pošti, boste lahko v knjigarni ČUK na Slovenski 28 izbrali po svoji želji barvo Schvvanovega flomastra. Vabilo na posvet PARALELNE POTI DO POKLICEV • ALTERNATIVNA POT DO ZNANJA! Republika Slovenija je pred sprejemom pomembne zakonodaje, ki bo urejala celotno področje izobraževanja Zamisel poklicnega in strokovnega izobraževanja (odraslih) predvideva ražen šolskih tuđi paralelne poti do poklicev oziroma kvali- fikacij, zanimive za nastajajoči trg dela in znanja. Strokovno izobraževalni cenler Ivana Bertonclja je sodeloval pri oblikovanju sistema poklicnega izobraževanja, pripravil je vrsto originalnih rešitev, ki jih je pripravljen realizirati z institucijami sis- tema. Mednje vsekakor sodi podsistern us- posabljanja z delom in sistem javnih listin za pridobivanje kvalifikacije - sistem certi- fikatov, ki bodo veljali na trgu dela. Potrebno bo ludi najli rešitve za izobraževanje in usposabljanje za preko 120 poklicev, ki se ne izvajajo v obstoječi mreži šol. Na posvetu, ki ga organiziramo v sode- lovanju z nosilci poklicnega in stro- kovnega izobraževanja, borno slovenski javnosti predstavili možnosti novih rešitev na tem področju. Posvet borno popestrili tuđi z mednarodno udeležbo - Vocational Qualifications iz Londona bo predstavil poklicno izobraževanje in certifikatni sis- tem v Veliki Britaniji. Posvet je namenjen izvajalcem pro- gramov poklicnega izobraževanja in us- posabljanja na ljudskih oz. delavskih uni- verzah, poklicnih in strokovnih Solah, izo- braževalnih centrih, zaposlovalcem, obrt- nikom, podjefnikorn in vsern tištim, ki jih zanima poklicno izobraževanje. Zaradi ornojenega števila udeležencev vas prosimo, da nam prijavo za posvet posredujete čimprej, najkasneje pa do 16. maja 1995 na naslov SIC, Dimičeva 12, 61000 Ljubljana, tel: 168-31-38 ali 188- 84-88. Posvet bo v Mengšu, 22. in 23, maja 1995, v Kulturnem domu in prostorih Centra za mlajše odrasle, ki deluje v okviru podjetja Ml AMIGO. MENGSANUl ZDRAVIE IN LEPOTA Gabez Vmesecu maju bo zacvetel gabez, od 30 do 100 cm visoka zel, z dlakavimi jezičastimi listi, dlakavim štirioglatim steblom, vijoličas- timi zvonastimi cvetovi in z globoko segajočo črnokorenino. Gabez najdemo ob poteh, najraje ima vlažno zemljo, marsikje ga gojijo v do- maćem vrtu, kmetje pa ga na svojih njivah in travnikih ne vidijo preveč radi, ker je zelo tr- dovraten in izčrpava zemljo. Vendar je gabez prava čudodelna rastlina. Z njegovo pomočjo ozdravimo zastarele gnojne rane, šene, rane, ki nastajajo zaradi krčnih žil, boleče kosti in sklepe, otekline, zvine sklepov, zlome kosti. Dve izmed ljudskih imen za gabez sta ćelo izvinek in kostni celivec. Zdravilno moč ima gabezova korenina. Iz nje pripravljamo kašo (2 do 4 žlice posušenih in zmletih korenin zmešamo s toplo vodo, da dobimo kašo, damo jo na krpo in položimo na obolelo mesto, obkladek menjamo vsake 3 ure) ali mazilo. Tega dobimo v trgovinah med domačimi zdravili, pri zeliščarjih ali ga pripravimo sami tako, da sveže in očišćene korenine kuhamo v čisti svinjski masti in vmes precedimo. Za notranjo uporabo pa si pripravimo preliv iz treh čajnih žličk drobno narezanih gabezovih korenin (suhih ali svežih). Te na- makamo v dveh skodelicah mrzle vode. Po desetih urah preliv precedimo, mu dodamo še skodelico vode, hitro zavremo in precedimo. Vroč čaj zmešamo z dvema skodelicama hlad- nega. Pijemo ga večkrat po malo čez dan. Čaj pijemo pri želodčnih ranah, pljučnici, gripi, vnetju bronhijev in grla. Zelo pomembno je, da korenino izkopljemo pozno jeseni, ko rastlina že odcveti ali spomladi pred njenim cvetenjem. Torej je sedaj ravno pravi čas, da izkoplje- mo gabezovo korenino, ki je iz zemlje izčrpala zdravilne snovi, ki obnavljajo tkivo in pospešujejo prekrvavitev, zato pa pomaga pri zgoraj omenjenih težavah. Ana V najem dajem poslovne prostore na Liparjevi 6 v Mengšu. Informacije: 737-873 Prva pomoč pri aknah in mozoljih 1. Na akne si dajemo obloge iz mesa kuhanih kislih jabolk. 2. S čistim jabolčnim kišom navlažimo vsak mozoljček večkrat na dan. Po dveh do petih dneh se bodo posušili. 3. Zmečkane jagode si namažemo na obraz in po 20 minutah umijemo s kamiličnim čajem. Vztrajamo cei teden. 4. Obolele dele kože občasno navlažimo z limoninim sokom in jih pustimo, da se osušijo. 5. Pred vsakim obrokom pojemo po eno naribano korenje, zvečer pa si pripravimo masko iz ene žličke kvasa in ene žličke vode. Lahko uporabimo tuđi kašo iz rumenega korenja. Postopek ponovimo dvakrat ali trikrat. 6. 200 g listov svežega zelja namočimo v hladno vodo, jih pustimo stati v njej 5 ur, nato pa dodamo pol litra vode in ščepec soli. Kuhamo dve uri na šibkem ognju. Ohlajeno vodno raztopino uporabimo kot tonik za mozoljasto kožo. Liste lahko uporabimo za masko. 7. Na mozolje si polagamo obloge, prepojene s prevretkom iz fižolovih luščin. Potrebu- jemo 15 g luščin na en liter vode. Kuhamo 10 do 15 minut. 8. Jedilno bučo naribamo in jo pustimo stati. Sok odcedimo in ga zmešamo z enako količino jogurta. Masko nanesemo na obraz za 30 minut. Odstranimo jo s toplo vodo. Ponavljamo enkrat tedensko. 9. Proti hudim mozoljem uporabimo glavico skuhane čebule. Dodamo žličko olivnega olja in naredimo kašo. Toplo nanesemo na obraz. Postopek ponavljamo po potrebi. 10. Zmešamo 100 g lubeničnega soka s 100 g kumaričnega soka. S tonikom si redno čistimo obraz. Če so mozolji gnojni, uporabimo 50 g lubeničnega soka, 50 g kumaričnega soka in 150 g alkohola. 11. Enako kot čebulo lahko v naravni kozmeti- ki uporabimo tuđi por in česen. 12. Obraz si večkrat na dan umijemo z vodo, v kateri smo skuhali krompir. Opomba: Vedno uporabljamo zdravo in svezo zelenjavo ter sadje. Sadežev in zelenjave ne lupimo, ražen če to ni navedeno v recepturi. Prav tako ne uporabljamo sadja in zelenjave, za katere zanesljivo vemo, da so rasla ob pomoči kemijskih pripravkov. Mirjana IJlič Ju/ni?. flip AUTOCAD, EXCEL, TANGO, CORELDRAVV, PARADOX, O.UATTRO PRO RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ZAČETNIKE Osnove DOS-a, okolje WINDOWS in WORD FOR WINDOWS Točai traja 25 šolskih ur. Cena tečaja je 25.000,00 SIT. NADAUEVALNI TEČAJI WORD FOR WINDOWS - delavnica Tsčai traja 20 šolskih ur. Cena tečaja je 20.000,00 SIT. < Tečaje organi7iramo v popoldanskem času. Brezposelnlm priznamo 25% popusta. Te6aj se prične: 15.5.1995 ob 16.30 uri El MENGSAN §1 RAĆUNALNIŠKI Ljubljanska80 IZOBRAŽEVALNI 61230Domžale C E N T E R tt 713-660 Trdinov Irg 1. Hc.hftfj} tcl: 758 - 630 (ob ncdcljuh in |imwikih W ■ 'JhO) odpito od 8. r.lo 12. uft; od B. do n \m flobotfl od 8. do 17. utr. SHARP AUDIO VIDEO SERVIS MENGEŠ Hribar|«va 38 73 84 09 NARAVA Cistilna akcija I Od 27. marca do konca aprila so učenci Osnovne sole tako kot že vsa leta doslej sodelovali tuđi v tetoSnji akciji Občine Mengeš in Turističnega društva pri spom- ladanskem urejanju domaćega kraja. Sodelovalo je 350 učencev predmetne stopnje in opravljalo predviđeno delo pod vodstvom svojih razrednikov in učiteljev eno ali dve uri na dan ob vseh lepih dnevih, ko ni deževalo ali ni pihal veter. Učenci so urejali površine okrog sole, travnate površine, igrišča, atletsko stezo, ploščadi, poti do sole, pot pod Gobavico, del trim steže, posebno skrbno pa so uredili okolico spomenikov na Zaloki in 1. svetovni vojni, kjer so z umivanjem poskrbeli tuđi za to, da so kamen in napisi na njem ponovno zablesteli v polnem sijaju in da je bil odstranjen vosek. Okrog spomenika talcem na Zaloki so se učenci potrudili dvakrat, saj je njihovo delo izničil vrtinčast veter, ki je na očiščene površine ponovno nanosil listje in druge smeti. Pri svojem delu so učenci naleteli tuđi na težave. Rob poti pod Gobavico je zelo zaraščen, največ z robidovjem, zato z rokami in ročnim orodjem ni bilo mogoče dosti narediti. Pobrali so lahko smeti in opravili manjša dela, nišo pa mogli odstraniti večjih, težkih in nevarnih odpadkov, med njimi tuđi odvrženih avtomobilskih sedežev, ki jih je na nepravo mesto pospravil neznani "ljubitelj narave". Mivka v peskovniku na igrišču je sicer prerahljana, vendar je je že premalo in peskovnik caka na to, da bo mivka v njem dopolnjena. Tuđi marsikateri grmiček in drevo so občutili, da so med nami Ijudje, ki radi uničujejo in ne cenijo dela tištih, ki drevo ali grm posadijo zato, da bo okolje lepše in bolj zdravo za vse. Ne bo odveč, če poudarimo, da za okolico sole skrbimo vse šolsko leto, zato naj kritično zapišemo, da je okolica sole naj- bolj nastlana s smetmi ravno ob ponedeljkih po vikendih in v dnevih po praznikih. To nam pove, da obiskovalci športnega parka, igrišč, trim steže in Gobavice nimajo pretirano radi košev za smeti in smetnjakov, ki pa jih ni težko najti. Odrasli naj vzgajajo mlajše, pri tem pa je pomemben predvsem dober vzgled. Kakšen je ta vzgled, lahko vidimo na vsakem koraku. Crnika Mlakai V mesecu aprilu je DAN ZEMLJE. Kaj to pomeni? Čemu je ta dan namen- jen? Ze dolgo Ijudje preveč onesnažujemo zemljo. To pa pripomore k temu, da smo vse bolj občutljivi za razne bolezni. Lahko bi rekli, da nam zemlja na ta način vrača za naše neodgovorno ravnanje z naravo. Mislim, da je zadnji čas, da nekaj storimo. Če bi imel visok položaj v naši državi, bi najprej sprejel zakon za obvezno uporabo čistilnih naprav. Ponudil bi pomoč tovarnam, ki bi hotele izdelovati čistilne naprave za dimnike, avtomobile in razno industrijo, ki onesnažuje naše vode. Vsak prebivalec bi moral skrbeti za okolje, v katerem živi. Dal bi pobudo, da bi imela vsaka občina svojo čistil- no skupino, ki bi pobirala odpadke. Uredil bi tuđi športne parke. Že samo to bi veliko pripomoglo k našemu zdravju. Mislim, da se Ijudje premalo zavedamo, kaj lahko naredimo naravi in s tem tuđi sebi in vsem drugim živim bitjem. Andrej Hribar, 6.b Cistilna akcija II Tuđi letos smo se čistilne akcije lotili v Topolah malo bolj razširjeno kot minula leta. Očistili smo pločnik in cesto od jame SCT do vaši, pregledali peskolove in odmašili odvodne cevi meteornih voda. V pomoč nam je pripeljal avtocisterno GD Mengeš, g. Franci Skok, da smo po končanem pometanju odvode in rob cestišča tuđi oprali. Peskolovi so zamašeni, zato predlagamo, da Komunalno podjetje to očisti in sanira, kjer je potrebno. Lotili smo se tuđi gozda in to od glavne ceste, ki vodi proti Kosezam do vaši. Tu se najde marsikaj od pločevine, polivinila, stek- lenic in drugih neprijetnih stvari, ki ne sodijo v gozd, posebno pa ne v studenček, ki teče preko gozda. Ta del gozda je zelo obremenjen tuđi v nočeh, zato predlagamo zaporo ceste, ter sankcije proti kršiteljem onesnaževanja okolja. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k ure- jenosti okolja, najlepša hvala. F.B. Naša vas bo lepa, če bo ludi cesta lepša! folo: F. B. MENGSAN EVI Čistilna akcija III Letošnja očišCevalna akcija je potekala od 27.3. do 8.4.95 pod geslom "Očistimo Mengeš, Loko, Topole in Dobeno." V letošnji akciji so bili zelo aktivni: Osnovna šola Mengeš, Lovska družina, pevski zbor Mengeški zvon, športna društva: balinarji, nogometaši, tenisači ter člani GD Mengeš, Topole in Loka. Dokončno oceno letošnje akcije bo priprav- ila posebna komisija. Predstavljamo vam fotoreportažo čistilne akcije. Franc Zabrel NARAVA Člani teniske sekcije urejajo okolico teniskih igrišč. Nogometaši nišo držali križem tnk. Natiraio seje veliko nepotrebno navlake. Okolica spomenika Janeza Trdlne bo ludi lep:«i. Člani lovske družine so počistili pred "svojim pragom". foto: F. Zabret Gasilci urojajo ludi cvelliCne nasade. EJ MENGSAN NARAVA ZA CISTEJSO IN LEPSO PODOBO LOKE Na pobudo občine in IU Mcnguš smo se odzvali mi ukuju /a Cislujšo okoljc ludi loški gasiti in člani kulturnega društva. Ni nas bilo veliko, vendar smo vztrajali in mislimo, da nam je uspelo. Ceprav L oka v takšnem ali drugačnem smislu ni stvar samo peščice vedno enih in istih ljudi, smo veseli, da smo dodali kanček v mozaik k lepši ureditvi v vaši. Cv, jt: škiipalu pit odiaslih, so veliko več Ma in volje do te aki.iju puka/ali uliou, bilo jih je prek 20. Razdeljeni v več skupin so pridno in z veseljem čistili ulice in tuđi strugo Pšate, predvsem tam, kjerje bil dostop lažji, prometne nevarnosti pa manj. Ulice so bile dokaj čiste, saj nihčc ne odvrže rad smeti pred svojo hišo, vendar so otroci za vsak primer prečesali ludi te. A vtobusni postaji loško okno v svet - pnleg Kile najbnlj zanemarjeni del L oke! Nič boljSega ni bila niti ulica od postaj proti vaši. Dve veliki vreči smeti sta dokaz. da "avtobusarji"premalo pazijo na čistoćo. Upamo, da bo odslej boljše, ko so na postajah namestili kose. Je to upanje preveliko? Da na mladih svet stoji, je star pregovor, vendar še vedno dui. Naši mladi "smetarji" so bili zelo prizadevni, saj smo ob Pšati nabrati precej več raznoraznih smeti, od otroških koles, Irohnelih desk do starega železa in zamislite si - govejo glavo. Le kam je lastnik goveda odvrgel meso? Pšata, največji problem in obenem najlepši doka/ naše kultuit. Kaj vse nismo našli v njej! In struga? Ponekodje kmalu ne bo več. Nekateri na račun pol oka prid- no širijo meje svojih parcel, delajo peščene, skalne in betonske škarpe, kaj malo pa jim je mar, kaj bo ob morebitnih poplavah. Pa kaj, saj imamo gasilce, bodo le, poskrbeli za to, mar ne ? foto: Franc Đimec, tekst: Me Brojan MENGSAN EJ GOSPOD1NISK1 NASVETI Revni mislijo, da bodo sretni, ko bodo obogateli. Bogati mislijo, da bodo srečni, ko se bodo znebili ran na želodcu. Mengšanom ponujam primerek jedilnika za preprečitev rane na želodcu. KROMPIRJEVA KREMNA JUHA 50 dag krompirja 3 dag olja 2 dag ovsenih kosmičev 4 dag zelene 4 dag peteršiljeve korenine 3 dag Cebule 1 strok česna 1.1 dl vode majaron lovor poper peteršilj zeliščni kis sol Na maščobi prepražimo na kocke narezano jušno zelenjavo, strt česen, zalijemo, do- damo na kocke narezan krompir, kosmiče, začimbe in kuhamo. Nato juho pretlačimo, popravimo okus ter za dekoracijo damo v skodelico žličko kisle smetane in drobnjak. LOPARNICE Z GOBOVIM NADEVOM 18-20dagmoke ščep soli 2 jajci 2 dl mleka 1/2 dl radenske 3 dag olja za peko Iz navedenih sestavin pripravimo žvrkljano Itesto in spečemo 10 tankih palačink. Gobov nadev 3 dag olja 6 dag čebule 40daggob 1 strok česna sol poper peteršilj juha za zalivanje Na olju prepražimo sesekljano čebulo, do- damo narezane gobe, česen, prepražimo, solimo, popramo, dodamo sesekljan peteršilj, zalijemo in dušimo. Bešamel 3 dag masla 4 dag moke 3 dl mleka 1 jajce sol poper peteršilj muškat Na maslu razpustimo moko, zalijemo z mr- zlim mlekom, prevremo, ohladimo, do- damo sol, poper, muškat, rumenjake in trd sneg. Bešamel ranio zmešamo z gobovim nadevom. Royal 1 dl kisle smetane 1 jajce sol Okroglo ognjevarno posodo, velikosti palačinke namažemo z maslom, vanjo po- ložimo palačinko in jo premažemo z gobovim nadevom. To ponavljamo, dokler nam ne zmanjka palačink. Prelijemo z rovalom, pre- bodemo z vilicami in pečemo 30 min. pri 170"C. JOGURTOVA STRJENKA S SADNIM PRE- LIVOM 2 dl jogurta 2 dl kisle smetane 6 dag sladkorja 1 van. sladkor žlička maraskine 2.5 dl sladke smetane 3 dag želatine Sadni preliv 25 dag poljubnegasadja 3 dag sladkorja Želatino namočimo v 1.5 dl mrzle vode. Nato jo raztopimo v vodni kopeli. Raztopljeno želatino primešamo k jogurtu, kisli smetani primešamo sladkor v prahu, do- damo vanilijev sladkor in maraskino. Sladko smetano stepamo in rahlo primešamo ostali masi. Model za puding namažemo z oljem in nalijemo s strjenko. V hladilniku naj stoji 1 uro, da se strdi. Strjenko zvrnemo na ploščo in jo prelijemo s sadnim prelivom. Dekoriramo s sladko smetano. JusUna Urhannc JVIENGŠAN Teča) kuhanja Včasu pred velikoriočnimi prazniki smo;' morali marsikaj narediti in pospraviti; doma in okrog hi Se. Marsikatera gospodin-: ja se je spraševala, kje bo vzela toliko časa,:; da bo vse pospravila, uredila, polog toga pa • spekla Se dobro polico, naredila lep ve~ likonočni aran/rna, po možnosti pa svojo družino presenclila še s čim posebnim. |\ /| IAMIGO vam je nudil to mo7nn:;l. Vtečaju kuhanja s poudarkom na jeden, ki so Vam še posebno prav priSle v predvelikonočnern in velikonočnem času.i smo mislili na različne vrsto jedi. Jasno pa vsega, kar so se in se še učijo tečajnice in lečajniki pri nas, ne boste po/abili če/ noč. Koristilo vam bo tuđi po zaključku tečaja. Tečaj obsoga 40 učniti ur. V osinih srečanjih se boste spoznali z umetnos- tjo peke potie, flancatov, krofov, gibanic, rib, / gospo Juslino Urbannc, ki jo nata stara zrianka pri pisanju laslnih rocepiovza Mengšana. Morda vam bo izdala sknvnos- ti, da ji vso stvari tako lepo uspevajo! Zaradi velikega zanimanja lečaj raspisu- jemo ponovno. Prvo srečanjo, /e kar s predpasnikom, bo v sredo, 17.0!). 1995, ob 18. uri na sedo/u Sole Ml AMIGO. Prijave in informacije vsak dan med 08. in 16. uro v tajništvu solo (737-317). Vuliljimi! K3 MENGSAN RAČUNALNIŠTVO MS VVINDOVVS 3.1 3. DEL FILE MANAGER: File Manager C: fMiMftlnn:. SIIMIHnl.il Tulili ,''()4 |ili:(s) (11 -IMI'i) MI AMIGO® do.o. Fttdjmje 2fi kulturo, bobrsževanits rri rt)kr*>»olfo ^ 61234 MENGF.Š SLOVENSKA28 tOJ f-ON/t-AX 061 / 71 73 I 7 VABI NA jj §W: P0T0PISN0 flH PREDAVANJE PETRA SVETETA z naslovom ACONCAGUA VRH AMERIKE PREDAVANJE BO V NEDELJO, H 14. MAJA 95, HM 0B19. URI NA SEDEŽU PODJETJA VABLJENI! MENGSAN EJ |m j-ife Maimi|M b f. ii^'iii'f'i':. "u T O:\W(NDOWS»i«,h-[MS t)OS. (,l - Dtemp - C3temp2 33utility f- ODmsapps t- Ci systom *— Cd temp Gvvindrv & winword - D nlipart - Cii makri - CSpismn Ciprfidlog« C]SBtup - Cjwor(fnht Clzagnn Onxpresfi t.. Dmsapps Dsystem Citemp D_.fsf □_dofaultpif LIJpti.fst DaccBSSDr.grp nadd852.exe [^ndd8f>?.h1p Gadobe.grp Dapplicat.grp Barcade.bmp f«targy|R.hmp [s!)Jitm.ini mn(rncntrl.exR Dawcns.dll riinw'-.lim«tl rili dawclass2.dll Dawfaxio.dll Dawfxprot.dll Dawt30.dll Slbootlog.txt □calc.exe Bcalc.hlp Bcanyon.mid HcardfilB.exe ScardfilB.hlp Dcards.dll ScastlB.bmp Dccolorsd nnharmfip.exe ©charmap-hlp Wohimes.wav Dchklist.ms r-If.lifihtiliiri. Slclipbrd.hlp C3clipsrv.exe C3clock.exe Sclock.ini Dcontrol.cor C3c ontrol.exe ©CDntrol.hlp @ control.ini □ conv.dll DcorDl5.grp Qcorel50.log ® ding.wav Ddllsched.dll Hdosapp.ini ndosprmpt.pif DBfaxpump.dll \£} efaxpump.ini n..|;.y»..n.(!l File Manager je program, namenjen urejan- ju podatkov na disku. Nahaja se v pro- gramski skupini MAIN. Delo je enostavno, saj ga v večini primerov izvajamo z miško. FILE MANAGER omogoča delo z več po- datkovnimi okni. V oknu, ki ga odpre, se nahaja tako drevesna struktura kot podatki v aktivnem direktoriju. Če hočemo, lahko v oknu prikažemo samo drevesno strukturo ali pa samo vsebino aktivnega direktorija. Če okno skrčimo v ikono, borno tip okna razliko- vali po sliki ikone. Če delamo z miško, potem vsa opravila, kot so kopiranje, brisanje, pre- mikanje, tiskanje in podobno, delamo v izbranem oknu ali oknih, če datoteke prenašamo drugam. Ko poženemo FILE MANAGER, se odpre programsko okno, v njem pa okno z drevesno strukturo in podatki, ki se nahajajo v aktivnem direktoriju. Namesto imena ima po- datkovno okno v naslovu ime direktorija, na katerega se podatki v njem nanašajo. Poleg imena pa ima še oznako datotek, ki smo jih izbrali (filter, ki ga določimo pri prikazovanju vsebine direktorija). V prvi vrstici se nahajajo imena in ikone instaliranih diskov. Po obliki ikon ugotovimo, za katero vrsto diska gre. FILE MANAGER razlikuje med disketami ter med lokalnimi in mrežnimi diski. Vsebina po- datkovnega okna se razlikuje od vrste pogle- da, ki smo si ga izbrali. Okno, ki se samo odpre ob zagonu FILE MANAGER-ja, vsebuje tako drevesno listo kot vsebino direktorija. Če pa hočemo v oknu imeti samo drevesno listo ali samo podatke v direktoriju, moramo pogled na okno samo določiti. V statusni vrstici programskega okna najdemo podatek o zasedenosti in velikosti aktivnega diska ter dolžino vseh datotek v direktoriju in dolžino tistih, ki smo jih označili. (nadaljuvanjii piihminjič) Pripravila: loma) Novak Jure Labrovič Ka) lepega mi pove)! Franca in Johan sta naša krajana. V pokoju sta že dvajset let, vendar še pri moči in trd- nega zdravja. Ob lepem vremenu jih lahko dopoldne ali popoldne srečamo v mengeškem drevoredu, seveda pa Franco tuđi v veliki mengeški samopostrežni trgovini; Johana pa pri Rožcah ali pri Lovcu. Če gre kam, gre tjakaj. Drugače se drži bol] zase; če je toplo, pred svojo hišo, če je mraz, pa v dnevni sobi, kjer kaj bere ali včasih posluša domačo glas- bo. V nečem si Franca in Johan ništa enaka. Franca bi rada kar naprej govorila, Johan pa je za to zadevo čedalje manj. Franci je že večkrat dejal: „Pameten pogovor je hitro končan. Kar je nadaljevanje, je opravljanje in nepotrebno čvekanje, ki ni to nikomur v korist. Zato Franca, povej tisto, kar je potrebno, potem pa bodi že enkrat tiho, da bom imel mir." "Kaj lepega mi povej, da bom pozabila, koliko sem stara, ali morda kaj smešnega, da se bova oba smejala. Ali se spomniš, kako si mi včasih pripovedoval o tem in onem. Še tedaj, ko sva bila fant in dekle. Tedaj si mi govoril po ćele ure in vse tisto, kar si rekel, sem verjela, pa čeprav se ni od tega skoraj ničesar uresničilo." "Daj mi že enkrat mir, da bom lahko sam pri sebi po svoje razmišljal," je nekoliko povzdignil glas Johan, češ: "Presneta baba, kaj pa vedno čvekaš, kdo te bo poslušal." Franca pa je zopet začela: „Johan, kaj lepega mi povej. Vem, da se sedaj kaj posebno lepega res skoraj ne more zgoditi; lahko pa se v mislih vrneva v tište čaše, ko sva bila oba mlada in sva se začela imeti rada. Ali se spomniš, ko si imel med prvimi težak mo- tor in si me vozil za Savo, kjer sva se ponoči kopala kar brez obleke. Kako močan si bil in kako lepo je bilo. Neke noči so te moji okoliški fantje hoteli prestrašiti, pa se nisi prav nič bal. V bližnjem gozdu si odlomil debelo vejo in šel brez strahu proti njim. Še danes jih vidim, kako so bežali in kako si se smejal za njimi." " Kako naj ti o tem pripovedujem, ko si si pa vse tako natančno zapomnila, da ne bi mo- gel dodati niti besedice!" „ Johan, veš kaj bi pa rada slišala: Kako je bilo takrat, ko sem se ti doma skrila v "špajzo". Mama pa so rekli, da sem šla z drugim. Tako jezno si oddrvel z motorjem, da je kamen z dvorišča odletel prav v našo "špajzo" in sem se tako prestrašila, da sem na ves glas zavpila. Mati pa so mislili, da se midva kregava. Ali ni bilo tedaj lepo..." "Franca, če ne boš dala miru, bom šel na sprehod in me pet ur ne bo nazaj." Johan je ravno hotel oditi od doma, ko se je na potki ob SMEH NI GREH živi ograji prikazal Johanov dobri prijatelj Blaž. Johan je na Blaža veliko dal. Bila sta enakih let, iz iste vaši in kot je Johan ve- likokrat rekel: enakega mišljenja. Zato je bilo snovi za pogovor vedno dovolj. Pravzaprav bi bilo bolje, da s pogovorm sploh ne bi začela, ker ga po treh ali štirih urah nikoli ništa končala. „0, dober dan, Blaž, tebe pa že lep čas ni bilo pri nas. Dobrodošel, kar naprej. No, greva kar v dnevno, da se bova kaj pogov- orila. Franca nama bo pa skuhala kavico, pa tuđi vsak en "štamperle" ga bova, ali ne?" Johan je bil prijatelja zares vesel, zato je bil tuđi nenavadno zgovoren. Franca je kar gledala. "Veš, danes nimam časa za dolg pogovor. Le vprašat sem te prišel, kako si se lani tako hitro pozdravil, ko si bil tako močno prehlajen. Sedaj je moja žena že tri dni v postelji, mene pa ni prav nič volja, da bi bil teden ali dva gospodinja, saj me razumeš." Vseeno se je pogovor med starima prijatel- jema zavlekel kar dobri dve uri. Franca je prišla kar nekajkrat v dnevno sobo in začuđe- no pogledala svojega Johana, ker je tako rad govoril. Bil je kot nekdo drug. Ko Blaž še ni končal svojega stavka, že je prijazno vskočil Johan in nadaljeval. Ko je Blaž slednjič odšel, je stopila Franca tesno k Johanu: „Da me boš prav razumel in ne boš dvignil besed, kot je tvoja navada. Nekaj ti povem: Tuđi ti imaš rad pogovor, samo pravi sogovornik mora biti. Pa še to ti povem. Tuđi jaz sem nekaj vredna. Kdo ti pa pere, pospravlja in kuha. Če tega ne veš, sem to jaz. Poglej, kako se je Blaž tega dela hitro naveličal. Že po treh dneh. Jaz pa to za tebe delam že petdeset let. Odslej se boš tuđi z menoj nekoliko več pogovarjal. Saj ne boš jezen, ko ti bom vsak dan rekla: Kaj lepega mi povej!" c.s Honorarno zaposlimo osebo, ki bi bila pripravljena čistiti poslovne prostore 4 ure dnevno v jutranjem času. Informacije vsak delovni dan med 7. in 15. uro po telefonu 737-317. MATiJA d.o.o. ELEKTRO trgovina inRTV ^rvis PHILIPS SAMSUNG GORENJE Prodaja televizorjev, videorekorderjev, hi-fi aparatov, anten in antenskega materiala, SAT sistemov, malih gospodinjskih aparatov, audio in video kaset, elektro instalacijskega materiala. Popravila RTV aparatov, malih gospodinjskih aparatov Montaža TV anten AKCIJA! Radioure 2.453,00 SIT Walkman 3.867,00 SIT Tranzistor 2.718,00 SIT Fen 2.400,00 SIT Mikrofon 2.160,00 SIT Žarnlce standard 75 W 59,00 SIT Žarnlce standard 100 W 60,50 SIT Mengeš, Slovenska 28 tel. 061 737 896 odprto od 8.00 do 19.00 sobota od 8.00 do 12.00 nH MENGSAN OBVESTILA Gasilsko društvo Loka in KD Antona Lobode vabita na PRVOMAJSKI KRES na športno ploščad v Lokl, v nedeljo, 30.04.1995 Spored: ob 18. uri: Nogometna tekma STARI: MLADI ob 19. uri: Družabni program 20.30 uri: Kres Ves izkupiček je namenjen za nakup gasilskega kombija. Vabljeni Ločani in okoličani! OBCINA MENGES Javna razprava ob razgrnitvi dolgo- ročnega družbenega plana ObCine Mengeš bo potekala po naslednjem razporedu: ponedeljek, 22.05.1995, za področje Loke in Dobena v Gasilskem domu Loka, ob 20. uri torek, 23.05.1995, za področje Mengša v Kulturnem domu Mengeš, ob20. uri sreda, 24.05.1995, za področje Topol v Gasilskem domu Topole, ob 20. uri Jane/ Pet, župan Odbor za pripravo Mihaelovega sejma si je že v pretek I em letu zadal nalogo in sprejel sklep, da bo v Mengšu organizira! URBANOV SEJEM. Na sejmu bo v sklopu živinskega sejma potekala tuđi prodaja rabljene krnetijske opreme in strojev ter prodaja kmetijskih pridelkov. SEJEM BO PREDVIDOMA V SOBOTO, 20. ali 27. MAJA 1995, od 7. do 18. ure pri Staretovem gradu. NAMEN SEJMA je oživitev tradicije. Sejem na dan sv. Urbana je bil v Mengšu vpeljan že leta 1835 po prizadevanju Mihaela Stareta. Po drugi svetovni vojni pa bo v letošnjem letu ponovno zaživel. K temu so nas vodile potrebe in želje kmetov iz našega kraja, bližnje ter daljn- je okolice. VSI, Kl SI ŽELITE SEJEM OGLEDATI IN NA NJEM SODELOVATI, VLJUDNO VABLJENI. ODBOR MIHAELOVEGA SEJMA Lepo praznovanje prvomajskih praznikov vam želi kolektiv INČE Občinska organizacija socialnih demokratov Mengeš vsem delovnim Ijudem in občanom Občine Mengeš čestita ob prazniku dela 1. maju in dnevu upora proti okupatorju. MENGSAN EU Obvestilo Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne Enote Domžale obvešča lastnike kmetljskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: včetrtek, 11. maja 1995, od 8. do 12. ure v Mengšu pred nekdanjim obratom Emona Mehanizacija. včetrtek, 11. maja 1995, od 13.30 do 17.30 ure v Trzinu, prostori Krajevne skupnosti. Lastnike traktorjev in traktorskih priklop- nikov opozarjamo, naj na tehnični pre- gled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni rnehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj irnajo ob- vezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega zavarovalnega obdobja, če je vozilo že evidentirano, sicer pa os- novne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklop- nikov seznanjamo, da morajo nova vozila evidentirati pri Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30. dneh od dneva opravljenega pregleda. Sseboj obvezno prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in oseb- no izkaznico lastnika vozila. Bajan Arh, dipl. prav. v. cl. načelnika OUNZ OBVESTILA NOVOST V PONUDBI ZDRAVSTVENEGA DOMA DOMŽALE Prilagajamo se novim razmeram v slovenskem zdravstvu, pa tuđi željam naših pacientov. V mesecu marcu letos smo uvedi i POSEBNO PONUDBO LABORATORIJSKIH PREISKAV ZA SAMOPLAČNIKE in to brez napotnice zdravnika. Pacientom, ki jih zanima npr. stanje glukoze ali holesterola v njihovi krvi, torej ni treba več čakati pred zdravniško ordinacijo, ampak pridejo neposredno v laboratorij, ki jim na njihovo željo naredi ustrezne preiskave krvi ali urina. Pacient se glede na rezultate testov sam odloči, ali bo obiskal svojega zdravnika. Naša ponudba obsega 6 sklopov testov: teste krvi s sedi- mentacijo, osnovne urinske preiskave, test glukoze in maščob v krvi, ledvične teste, jetrne teste z glukozo ter kompletni test, ki obsega vse naštete preiskave. Seveda je možno izbrati tuđi posamezne preiskave. Prednost nove ponudbe je torej očitna: ni več nepotrebnega čakanja pred ordinacijo zdravnika, pacient pa lahko kadarkoli spretnija kazalce svojega zdravstvenega stanja. Cenik preiskav je izobešen pred di- agnostničnim laboratorijem, ki naredi omenjene teste v najkrajšem možnem času. Prepričajte se o izreku, da je čas denar in nas obiščite v Zdravstvenem domu Domžale, kjer Vas naša laboratorijska ekipa pričakuje. Janez Svoljšak, dr. med. spec. * ■ direktor Mag. Vasja Novak vndja diag. lah. MI AMIGO1 Poci|f:ij(i /H kuliuro, \/!)Y>rt\h:\jt\r\\n m ftskrfcflcijo ^^ 61234 MF.NGPS iLOV£NSKA28 m.r, fon / i:ax 061 /Ti 73 1/ Spast ovan i bralci! Kot verjetno že veste, se v pros- torih podjetja Ml AMIGO Že dlje časa izvaja samoobrambni pro- gram borilne veščine jiu-jitsu. V naših vrstah je trenutno 30 članic in članov, ki vestno vadi- jo tovrstno veščino dvakrat na teden. Kar nekaj pa jih je, ki so si s trdim delom in z veliko mero znanja prislužili stopnjo 5. kju (rumeni pas). S tem znanjem in spoznanjem vrednot borilnih veščin se je odločila velika većina, da nadaljuje program na višji stop- nji. Sedaj poteka vzporedno začetni in nadaljevalni tečaj. Za popestritev programa načrtujemo tedenski intenzivni tečaj s prijetnimi kulturnimi druženji in veliko mero zabave na Madžarskem v prijetnem am- bientu Balatonskega jezera. Vse podrobne informacije posreduje podjetje Ml AMIGO, kjer je možno podati tuđi infor- mativne prijave. >■ — ~ **>■ REŠITVE PREJŠNJE KRIŽANKE: GLAS, BABUŠKA, EIFFLOV STOLP, STORI- JA, ALIA, IRAK, SEČ, KNJIGARNA, KNE, ČAJ, SIRIUS. ET, POTPURI, TS, ORTOPED, BRESKEV, TV, MACOLA, OČI, LAS, IZVIR, TAR, IDAHO, KOKRA, TIR, GNJAT, FARAON, AFEKT, LI, OMELA, KEK, EBRO, AKT, ARAL, SEP, ŠOT, ESKIM, SESTRIČNA, PISARNIŠKI MATERIAL, IGRALKA, LOTI, ETON, DRČA, MAKALU, ONEGA, ZA, MAN- AGER, ŠARM, LK, IČA, KURET, PEDIATER, NEP, ISKRA, OCEANIJA. WJm MENGSAN ka Zastopnik d.o.o. V naši trgovini že nestrpno pričaku- jemo toplejše dni, zato smo police že napolnili z artikli, ki jih za pomlad potrebujete. Za vašo sprostitev in dobro počutje imamo na zalogi: MIZE (2.990 sit, 4.200 sit) STOLE (1.170 Sit) SPOMLADANSKA OBLAČILA (srajce - kratek rokav -1.690 sit, 2.500 sit, komplet kratke hlače + majica - 2.500 sit, majice, kavbojke...) SPODNJE PERILO (po najugodnejših cenah - nedrčki - 500 sit, spodnji body-ji - 2.000 sit) Ker se bliža čas prvih obhajil in birm, smo za vas pripravili posebno ugodnost: NAJRAZLIČNEJŠA ŠPORTNA KOLESA PHILIPS STOLP - 29.000 sit AKCIJA ČOKOLADA samo 50 sit VLOŽKI ALWAYS samo 490 Sit Vsak ponedeljek 10% popusta nad 3.000 sit. ^vT ^aN§^^1 "j^j Slovenska c. 30, Mengeš, tel.: (061) 737 089 prireja tečaj CPP "£" kategorije, dne 08.05.95 ob 17. uri. Nudimo: popust za studente in brezposelne, kreditiranje vožnje, možno obročno odplatevanje, vožnja lakoj po končanem tečaju. Želimo vam vesele prvomajske praznike! Trgoavto trgovina B U T /7 I /f Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo z 1+5 čeki brez obresti kolesa Rog kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1+3 čeki brez obresti ali 1+5 čekov z min. obresti vrtne 4-takt ne kosilnice avto gume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Gastrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa, Škoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! OBCINA MENGEŠ BODOČIM MLADOPOROČENCEM Prijave za poroke, ki se bodo opravljale v Mengšu, so še vedno na upravni enoti v Domžalah, na oddelku Uprave za notranje zadeve. Vsaj štirinajst dni pred predviđenim dnevom poroke se morate prijaviti v času uradnih ur z ne već kot tri mesece starim izpiskom iz rojstne matične knjige. Podrobnosti vam bodo povedali kar v upravni enoti v Domžalah.