AKTUALNO
Kakšna je bralna pismenost Kmalu odkupi zemljišč za otrok? str. 12-13	tretjo razvojno os str. 2-3

TV SPORED
Presenetljiva dejstva o velikem geniju

novi tednik
a
ГПЦНИИИ.
Podaj mi roko:
Konec s srečno poroko!
Aktualov dan žena 2020 - Б91 začela se je prodaja vstopnic! IШаМ
Tednik za Savinjsko regijo / št. 50/ Leto 74 / 12. december 2019 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Gorenje znova čakajo velike spremembe
Vodstvo podjetja ne skriva, da bo v želji po večji učinkovitosti družbe še zmanjševalo število delovnih mest. Če podjetje prihodnje leto ne bo imelo načrtovanega dobička, sta ogroženi gradnja tovarne televizorjev v Velenju in družbeno odgovorna drža. Napovedane spremembe v lokalnem okolju zbujajo skrb zaradi bega možganov in izgube dobro plačanih delovnih mest. str. 5
INTERVJU
Janez
Bogataj,
etnolog
str. 26-27
ŽALEC
Ureditev poslovne cone za pospešitev gradnje str. Hopslandije
2
AKTUALNO
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
ZADETKI
»V Gorenju ni več socializma. To je posel.«
dr. Lan Lin, eden od glavnih direktorjev Gorenja
»Rak rana sodobne Slovenije je, da smo svetovni prvaki v kopiranju in ne >kapiranju<.«
Janez Bogataj, etnolog
»Tistih otrok, ki berejo tudi v prostem času in jim je to užitek, je vse manj. Usmerjeni so v branje knjig, kjer je vsebina podobna stripovske-mu načinu.«
Ida Kreča, vodja otroške ga oddelka v Osrednji knjižnici Celje
»Človeško telo zmore več, kot mislimo.«
Erik Rosenstein, ultrakolesar
»Če se primerjamo z Mariborom, smo nedvomno uspešni. Toda če se primerjamo z Aluminijem in Muro, ki sta stabilna prvoligaša, ugotovimo, da nam naša sicer zelo dobra točkovna bera ne zagotavlja miru.«
Dušan Kosič, trener NK Celje
ČETRTEK
PETEK
/
1
-4
2 2
SOBOTA
NEDELJA
ŠMARTNO OB PAKI - Jeseni 2020 naj bi Dars začel kupovati zemljišča za cesto tretje razvojne osi
Kolikšna je cena doma?
Predstavniki Darsa v zadnjih mesecih pospešeno obiskujejo prebivalce Podgore, vasi v občini Šmartno ob Paki, ki jo bo povozila hitra cesta tretje razvojne osi. Ljudje na tem območju že leta živijo v negotovosti, a o selitvi še vedno težko razmišljajo. Ponujene številke ostajajo skrivnost, sicer povezani sosedje pa neradi govorijo o tem, kdo je ponujeno sprejel in kdo se o pogojih morebitne prodaje še pogaja.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Do zdaj so bile sklenjene pogodbe za odkup štirih objektov v katastrski občini Velenje, pogodbe za odkup vseh 14 objektov v Podkra-ju ter pogodbe za odkup 12 objektov od skupno 24 v Rečici ob Paki,« so o izplenu pogajanj povedali v Darsu, ki je v imenu države investitor gradnje tretje razvojne osi. S preostalimi lastniki se o ponudbah še pogovarjajo. Zemljišča bo Dars začel odkupovati predvidoma jeseni 2020, ko bo končana parcelacija tega odseka. »Pogoj za odkupe je namreč izvedena geodetska odmera zemljišč, s katero bo investitor Dars začel predvidoma v začetku leta 2020. Pričakujemo, da bo postopek parcelacije z izdajo odločb končan do jeseni 2020,« pojasnjujejo.
Iz Občine Šmartno ob Paki, kjer bodo morali zaradi gradnje ceste porušiti največ stanovanjskih hiš, so nam sporočili, da pri postopku pridobivanja zemljišč ne sodelujejo: »Niti Dars kot investitor niti država občine nista vključila v postopek pridobi-
vanja zemljišč na trasi tretje razvojne osi, zato neposrednih podatkov o sklenjenih poslih nimamo,« odgovarjajo in pojasnjujejo, da lahko ljudje, ki jih zanima gradnja novih stanovanjskih hiš, vse informacije dobijo v občini.
Martin Podgoršek, ki že vrsto let živi v Podgori, pravi, da ljudje, ki bodo zaradi tega nespametnega projekta postali avtocestni begunci, prave podpore občine nimajo. »Vsi postopki se zdaj vodijo povsem individualno.« Ker gre za težka vprašanja in še težje odločitve, ljudje o tem tudi neradi govorijo. »A res je, da se vsi ne bodo brez boja odpovedali lastnini, čeprav so finančno gledano ponudbe korektne. Celo dobre,« je prepričan Podgoršek, ki se mu zaradi ceste sicer ne bo treba seliti, se bo pa moral njegov sin z družino.
Dogajanje ves čas spremljajo tudi Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline. Takole komentirajo ponudbe za odkup domov: »Država odkupuje na osnovi ponudb, ki imajo v nadaljevanju napoved odvzema nepremičnin. Kraja-
ni, ki projektu nasprotujejo, so postavljeni pred odločitvijo: ali sprejeti ponudbo in si urediti življenje na novo ali se truditi državi dolgotrajno dokazovati nesmiselnost takšnega projekta. Država pa, podobno kot pri TEŠ6, troši javni denar, da bi zmanjšala število nasprotnikov dragih projektov.«
Spominov in časa
tudi denar ne more
kupiti
Čeprav je večina prebivalcev Podgore in tudi ostalih delov v občini Šmartno ob Paki nezadovoljnih z delom občine, kar se tiče projekta tretje razvojne osi, si vseeno želijo v občini ostati. »Tukaj imajo prijatelje, sorodnike, otroci hodijo v vrtce, šole,« pojasni Podgoršek. Kot še pove, si je občinska vodstvena garnitura največ zamere prislužila s tem, da ni podprla ustavne pritožbe, v kateri se je večina spisane vsebine nanašala prav na občino.
Tudi če Darsu uspe po pogajanjih odkupiti vsa zemljišča, se po tej cesti še kar nekaj let ne bomo vozili. Potem ko lastniki podpišejo pogodbo o prodaji in jo overi notar, imajo tri leta časa, da se izselijo. V primeru, da imajo opravičljiv razlog, se lahko ta rok podaljša do pet let. Ob podpisu pogodbe prejmejo 80 odstotkov dogovorjenega zneska, po izselitvi še ostalih 20 odstotkov. Kupnine naj bi večinoma zadoščale za nakup nove parcele in novogradnjo, a ljudje so
prepričani, da denar ne more kupiti vsega. Predvsem ne spominov, izpostavljajo tisti, ki ves čas živijo v vasi in jo morajo na jesen življenja zapustiti. »Da o urejanju vseh dokumentov in dovoljenj za novogradnjo ne govorimo,« doda predsednik vaške skupnosti.
Poraz za stroko
V Spodnji Savinjski dolini z zanimanjem spremljajo vse, kar se s projektom dogaja tudi v severnem delu, od Velenja proti Slovenj Gradcu. Večino je negativno presenetila nedavna odločitev o gradnji še enega viadukta, ki je predviden na delu ob premogovniku, ker izvedba pokritega vkopa ni možna.
A hkrati je bilo že pred časom jasno, da so tla na območju premogovnika precej »majava«. »Uresničitev tako zastavljenega projekta pomeni poraz za prostorsko in prometno stroko,« pravijo v Združenih civilnih iniciativah Spodnje Savinjske doline. Vztrajajo pri že večkrat povedanem: 3. razvojna os od Koroške do Bele Krajine bi morala povezati Celje in Velenje, a se po sedanjem predlogu Celju sploh ne približa. To je zgrešen cilj 3RO. Pomenila bi tudi izgubo najboljših kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Vsi tisti, ki so prispevali k finančno pogubnemu in tehnično spornemu projektu, so dokazali, da nimajo stika z realnostjo in dejanskim stanjem v prostoru in okolju ter
Viadukt namesto pokritega vkopa
Pri načrtovanju tretje razvojne osi skozi Velenje se obetajo spremembe. Zaradi geo-loško-geomehanskih razmer bo območje od pokopališča Podkraj do Stare elektrarne namesto pokritega vkopa povezoval viadukt. V tamkajšnji mestni občini v predlagani spremembi ne vidijo težav. Dodajajo, da viadukt ne bo vplival na načrte glede razvoja turizma ob Velenjskem jezeru. Nekateri krajani svarijo, da bo hitra cesta zdaj bistveno spremenila podobo doline in jo bo »prerezala« na pol.
Iz Družbe za avtoceste RS znejšo rešitev je predlagal (Dars) so pojasnili, da je bila rešitev z viaduktom in s po-
trasa hitre ceste v področni vladni uredbi o državnem prostorskem načrtu umeščena na rob pridobivalne-ga prostora Premogovnika Velenje, kjer so vplivi rudarjenja bistveno zmanjšani. Dopolnilne geološko-geo-mehanske in hidrogeološke raziskave so pokazale, da je za to območje značilna visoka podtalnica. Ta z manjšimi posedki predstavlja potencialno tveganje za zagotavljanje vodotesnosti in trajnosti konstrukcije pokritega vkopa. Glede na to, da gre za konstrukcijsko zahteven in dolg objekt, je projektant ocenil, da gre za tveganja, ki jih je treba zmanjšati oziroma se jim v celoti izogniti. Kot najustre-
kritim vkopom. Predlagana rešitev je bila vrednotena s tehničnega, prometnega, ekonomskega in okoljskega vidika ter z vidika skladnosti z uredbo vlade o državnem prostorskem načrtu ter je bila ocenjena kot ustrezna. Zanimalo nas je, za koliko se bo s tem spremenila cena projekta. Z Darsa so sporočili le, da je predlog projektanta sprejemljiv in da je znotraj predvidenih stroškov.
Viadukt za
promocijo turizma?
V Mestni občini Velenje so pojasnili, da se z novo projektantsko rešitvijo umeščanje ceste prostorsko ne spreminja. Viadukt, dolg približno 1,3 kilometra, je
predlagan od pokopališča do Stare elektrarne, kjer bo vstop v pokriti vkop. »Po besedah projektantov bo nova rešitev manj vplivala na okolje, bo bolj učinkovita, cenejša in lažja za vzdrževanje. Na podlagi 3D-pred-stavitve modela ceste bodo posegi v gozd z novimi rešitvami bistveno manjši, pokrit vkop bo podaljšan na izhodu v smeri Gaberk in s tem manj moteč, okolica bo dodatno zaščitena pred hrupom z vertikalnimi stenami kesonske izvedbe trase,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
Kako bo viadukt ob zahodnem robu Poslovne cone Stara vas vplival na občinske načrte glede turističnega razvoja Velenjskega jezera? V občini so pojasnili, da bo
viadukt zasnovan na enaki višini, kot bodo visoke strehe predvidenih proizvodnih hal. Zaradi umeščenosti na vzhodni rob turističnega območja bo mimo vozečim ponujal razgled na jezero in tamkajšnje objekte. V tem vidijo turistično promocijsko funkcijo, ki je pokriti vkop ni imel. Uprava Mestne občine Velenje želi sodelovati pri končni podobi viadukta in elementih njegove opreme. Svoje predloge želi med drugim podati glede načina izvedbe prozornih proti-zvočnih zaščit, obdelave nosilnih stebrov in zasaditve.
Krajani niso
navdušeni
Del prebivalcev Krajevne skupnosti Stara vas se je pred časom povezal v Civilno iniciativo - Odbor za čisto in zdravo okolje. Združeni v iniciativo so želeli, da bi projektanti pokriti vkop še podaljšali za do 300 metrov in tako naselje Žabja
AKTUALNO
3
Milan Mošnik: »Občina je za spremembe izvedela septembra, našo civilna iniciativo pa je o spremembi obvestila 21. novembra. Nihče se ni vprašal, ali se lokalna skupnost s tem strinja. Obljubljen je bil pokriti vkop, zdaj je predviden viadukt in nato še njegove nadaljevanje. Hitra cesta bo Šaleško dolino prerezala na pol.«
V lokalni skupnosti se vrstijo opozorila nekaterih posameznikov, da se bo teren zaradi posledic rudarjenja še občutno spreminjal in da lahko pri gradnji hitre ceste nastane še več težav. V Darsu pravijo, da trenutni rezultati in strokovne ocene geologov tega ne potrjujejo. Po potrditvi spremenjene projektne rešitve na odseku skozi Velenje bo projektant nadaljeval dopolnilne geološko-geomehanske in hidrogeološke raziskave. Na osnovi raziskav lahko pride do manjših optimizacij predlaganih projektnih rešitev, vendar večjih sprememb v Darsu ne pričakujejo.

da neodgovorno ravnajo z javnim denarjem.« Ob tem dodajajo, da je treba, če bi res želeli Koroško povezati z osrednjo Slovenijo, to zagotoviti s cestno in z železniško povezavo. »Da bo cesta služila ljudem, se morajo v severnem delu navezovati nanjo vsa vzhodna naselja in se ne omejiti zgolj na uvoz proti Slovenj Gradcu in Gaberkam.«
Bo tudi Gora Oljka
pokazala zobe?
Da je teren za gradnjo na predvideni trasi zahteven, morda na posameznih odsekih celo neprimeren, je del stroke opozarjal že pred časom, a se zdi, da so prevladali
drugi interesi. Tudi pobočje Gore Oljke je po navedbah posameznih strokovnjakov neugodno za tako velike infra-strukturne projekte. V iniciativah upajo, da bodo odgovorni to še pravočasno zaznali. Iz Darsa odgovarjajo: »Na območju Gore Oljke izvajalci trenutno opravljajo dopolnilne geološko-geomehanske raziskave. Iz do zdaj izvedenih raziskav ne izhaja, da bi bile geološko-geomehanske ali hidrogeološke razmere na tem območju problematične, je pa projektant v podrobnejših fazah projektiranja dolžan prilagoditi prvotno zasnovano rešitev novejši tehnični regulativi ali strokovni praksi oziroma
jo optimizirati, če lahko s tem zagotovi varnejše, trajnejše ali stroškovno ugodnejše rešitve.«
Med tem iz Šmartnega ob Paki sporočajo, da občinska uprava ni bila obveščena niti o geoloških raziskavah niti o potencialnih težavah. Investitorja so pozvali, da jih o premikih pri projektu sproti obvešča, »vendar se na to pobudo še ni odzval«.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Izbor izvajalca se odmika
Dars je glede izbora izvajalcev za prva dela v sklopu gradnje tretje razvojne osi pri priključku Gaberke na odseku Velenje-Slovenj Gradec prejel tri zahtevke za revizijo, poroča STA. S tem se bo postopek izbire izvajalcev zamaknil, saj bodo sledili preverba zahtevkov in nadaljnji postopki za izbiro.
Za dela pri priključku Gaberke na odseku hitre ceste od priključka Velenje-jug do priključka Slovenj Gradec je Dars prejel šest ponudb in konec novembra sposobnost sodelovanja priznal trem. V igri za posel so pristali italijanski I. CO. P skupaj z družbami CVP, Nivo Eko in Prohaus, Pomgrad in Gorenjska gradbena družba ter skupna ponudba Kolektorja CPG, novomeškega CGP ter VOC Celje. Dars je medtem za ta dela zavrnil ponudbe avstrijskega Kostmanna, Strabaga in Garnola, ki jo je oddal s podjetjema Markomark Nival in Hering.	TS
vas, športne površine in tamkajšnji gozd obvarovali pred hrupom in onesnaženjem zaradi prometa. O omenjenih zahtevah so se predstavniki velenjske občine in predstavniki Darsa med drugim pogovarjali na septembrskem sestanku, vendar civilna iniciativa nanj ni bila povabljena. Predstavniki občine so vodstvo iniciative o spremembah obvestili konec novembra. »Na območju, kjer je bil najprej načrtovan pokriti vkop, je bilo včasih akumulacijsko jezero za Staro elektrarno, ki je delovala približno do leta 1960. Tam je veliko podtalnice. Predstavniki Darsa so že septembra pojasnili, da si ne upajo iti v zemljo, ampak da načrtujejo viadukt. Pokriti vkop, ki je bil najprej predviden v dolžini 1.100 metrov, bo zdaj dolg 500 metrov. Naša želja, da bi ga podaljšali in zaščitili gozd, ne bo v celoti uresničena, saj bo vkop podaljšan le za 23 metrov, v gozdu pa bo še vedno 150 metrov vozišča na prostem,« je pojasnil predsednik odbora Miran Mošnik.
Po njegovem prepričanju je bil prav pokriti vkop nekakšna varovalka, da cesta ne bi »sekala« Velenja. Viadukt, predviden v bližini restavracije Jezero, naselja Kunta Kinte in večmilijon-ske investicije v prireditveni prostor, bo po besedah Mo-šnika bistveno spremenil podobo občine in tudi občutno posegel v tamkajšnje življenjsko okolje. Tega, da bo z novo projektantsko rešitvijo ohranjen edini turistični, zeleni del Velenja, sogovornik ne verjame. »Nekoč je tam vodila le industrijska cesta, danes je tam predvidena avtocesta,« je jasen.
Predsednica Krajevne skupnosti Stara Vas Mira Tepej je pojasnila, da krajani za spremembe do pred nekaj tedni niso vedeli. Novosti so jih presenetile, zato se bodo v naslednjih dneh sestali na zboru in izrazili svoje mnenje. »Gre za območje, ki ga ljudje vedno bolj obiskujejo, in to, da bo v bližini viadukt, se mi resnično ne zdi najboljše. Cesta seveda nekje mora biti, a za vsako ceno ne.«
TINA STRMCNIK

m &
m
- ■
Sf • *
4 * -

t * J;
'i '	Л
A ' "v
l]|
¥ + Ш
■Iv k »I
is -* . ■ ,,.,.
M
December je čas obdarovanj, dobri možje pa veliko namigov, kaj podariti, najdejo v Citycentru Celje.
V veselem decembru, ki je v celjskem Citycentru v znamenju Lectove ulice in prazničnih doživetij, so že enajsto leto zapored v sodelovanju s centri za socialno delo pripravili dobrodelno akcijo obdaritve otrok v rejniških družinah širše celjske regije. V četrtek, 19. decembra, od 17. do 19. ure se bo Božiček ustavil tudi v Citycentru Celje ter obdaril razposajene otroke. Darilo je izbrano premišljeno, saj otroci vedno dobijo zanimivo družabno igro, ob kateri lahko preživijo zabavne urice v družini. Sicer pa, kadar nimamo ideje, je darilni bon Desetak vedno dobro darilo!
I Loterija Slovenije vam
"" želi sreče in zdravja s praznično srečko Novoletka, za katero je značilno, da prav vsaka zadene, slovi pa tudi po visokih dobitkih in tokrat jih je kar 10 vrednih 10.000 evrov. Novoletka je tudi v Novoletnem paketu, ki prinaša še srečke Čarobni-ce, Orientalko, Astroskop in ekspres srečko Legende. Naj letošnje darilo zares prinese srečo!
Promocijsko besedilo foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Pravdni postopek, v katerem država uveljavlja lastninsko pravico za približno polovico kamnoloma v Veliki Pirešici, se bo nadaljeval januarja prihodnje leto.
Pravdanje za polovico kamnoloma v Veliki Pirešici se nadaljuje
Bo država v sporu s CM Celje zmagala?
Celjsko sodišče je odločilo, da se lahko pravdni postopek, v katerem Republika Slovenija toži podjetje CM Celje v stečaju, nadaljuje. Gre za tožbo, s katero želi država dokazati, da ima lastninsko pravico na večjem delu parcel, ki sestavljajo kamnolom v Veliki Pirešici. Kamnolom predstavlja najpomembnejši del stečajne mase propadlega celjskega gradbinca, ki ga upraviteljica Milena Sisinger zaradi več tožb še ni mogla prodati. Poleg države je tožbo, s katero je želel ustaviti rudarjenje v kamnolomu, vložil tudi celjski Voc. Sodni postopek se je s poravnavo končal že pred časom. Če bi Sisingerjevi kamnolom, ki sicer mami mnoga gradbena podjetja, uspelo prodati že na prvih dražbah, tožbe države najbrž niti ne bilo.
JANJA INTIHAR
Republiški sklad kmetijskih zemljišč je namreč šele štiri leta po stečaju CM Celje ugotovil, da naj bi bil lastnik približno polovice kamnoloma. Čeprav je stečajna upraviteljica skladu priznala izločitveno pravico, se je odločil za lastninsko tožbo in jo aprila 2017 vložil na celjsko sodišče. V tem sporu je vrednost spornih parcel ocenjena le na 843 tisoč evrov, tržna vrednost celotnega kamnoloma pa je bila že pred časom ocenjena na malo več kot 15 milijonov evrov. Stečajna upraviteljica je predlagala sodišču, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno, kar je sodišče tudi storilo, a se je sklad na takšno odločitev pritožil in postopek je bil vrnjen na prvostopenjsko sodišče. Ker je ravno v tistem času vrhovno sodišče v podobnem primeru zahtevalo oceno ustavnosti
tistega člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki govori o uveljavljanju izločitvene pravice v pravdi, je celjsko sodišče februarja letos postopek ustavilo.
Januarja spet
obravnava
Prejšnji mesec se je ustavno sodišče izreklo o spornem členu in pravdni postopek med državo in podjetjem CM Celje v stečaju se bo nadaljeval. Obravnava je že razpisana, in sicer za prihodnji mesec. Kaj izrek ustavnih sodnikov pomeni za izid te pravde? Stečajna upraviteljica Milena Sisinger pravi, da bo država tožbo zagotovo dobila in ji bo priznano lastništvo približno polovice parcel v kamnolomu, kar je pravzaprav državi že sama
priznala, preden je ta vložila lastninsko tožbo.
Koncesija samo še
dve leti
Zaradi zapletov z ugotavljanjem lastništva se je postopek prodaje kamnoloma, ki predstavlja največje premoženje v stečajni masi Cm Celje, povsem ustavil. Glavna ovira je vpisana zaznamba spora in tudi če bi upraviteljica prodajala le tiste parcele, za katere je nesporno jasno, da so v lasti CM Celje, novi lastnik svoje pravice za ta zemljišča ne bi mogel vpisati v zemljiško knjigo.
Bolj kot izid lastninske tožbe države stečajno upraviteljico skrbi, da se bodo sodni postopki zavlekli. »Kamnolomu bo čez dve leti potekla koncesija za pridobivanje mineralnih surovin. Če bo koncesijo izgubil, bo njegova vrednost enaka nič. Kamnolom je namreč vreden le, če obratuje,« opozarja Milena Sisinger. V takšnem
primeru bodo seveda največ izgubili upniki. Prvi med njimi je Voc, ki je do upniškega položaja prišel tako, da je odkupoval terjatve, ki so jih do CM Celje imela druga podjetja in tudi banke.
Pravico pridobili,
rudarijo še ne
Kljub zapletom zaradi tožbe države se rudarjenje v kamnolomu ni ustavilo. Od letošnje jeseni ima pravico do izvajanja rudarskih del družba Kamnolom Pirešica, ki so jo ustanovila gradbena podjetja Pomgrad-gradbeni materiali, Voc Ekologija in Ecobeton. Pogodba s konzorcijem treh podjetij oziroma njihovo skupno družbo velja pol leta in jo bo mogoče podaljšati. Čeprav je bila primopredaja poslov že opravljena, naj bi družba Kamnolom Pirešica rudarska dela začela izvajati šele januarja prihodnje leto.
Foto: GrupA
Rogaški mesar prodal svoj slatinski hotel
Še en hotel v Rogaški Slatini ni več v slovenski lasti. Podjetnik Franc Žerak iz Rogatca je prodal 100-odstotni poslovni delež v družbi Hotel Slatina, ki upravlja hotel z enakim imenom. Kupec je družba Timax Holding s poslovnim naslovom v Bratislavi na Slovaškem. Njena lastnika sta Ivan Križanec in Milan Tadić, ki napovedujeta, da bosta v turizem v Rogaški Slatini še vlagala. Žerak je marca letos prodal tudi aparthotel Pasaža. Kupilo ga je podjetje Querede Limited s Cipra.
Franc Žerak, ki je širši javnosti znan predvsem po svoji mesnopredelovalni dejavnosti in podjetju Mesnine Žerak, je hotel v Rogaški Slatini, ki je bil zgrajen leta 1850, kupil pred približno dvajsetimi leti. S prenovo je v njem uredil 33 sob in apartma, v katerih zadnja leta bivajo predvsem gosti iz Ukrajine, Rusije in Azerbajdžana. Zakaj se je umaknil iz hotelirstva, nam ni uspelo izvedeti. Rogaški podjetnik namreč zaradi bolniške odsotnosti v teh dneh ni dosegljiv. Morda je odločitev povezana s poslovanjem njegovega osnovnega podjetja, ki mu zadnja leta padajo prihodki in so se po javno dostopnih podatkih od leta 2014 do lani, ko so znašali 5,9 milijona evrov, zmanjšali za 3,5 milijona evrov. Pred sedmimi leti je polovico hotela Slatina in družbe Hotel Slatina prodal dvema ruskima državljanoma in kot je takrat pojasnil, se je za prodajo odločil zaradi likvidnostnih težav. Že dve leti kasneje Rusov ni bilo več med lastniki družbe.
Družba Hotel Slatina ima po javno dosegljivih podatkih dvajset zaposlenih in na leto ustvari približno milijon evrov prometa.
Najprej Češka, zdaj Slovenija
Timax Holding je mlada družba, ki se je odločila, da bo svoje delovanje razširila tudi na področje turizma. V njej je združen slovenski in hrvaški kapital, pojasnjujeta lastnika Ivan Križanec in Milan Tadić, ki sta po informacijah, ki smo jih pridobili, poslovno in tudi družinsko povezana z Rogaško Slatino. Timax Holding že ima hotel na Češkem, za nakup hotela Slatina sta se lastnika odločila predvsem zaradi prepričanja, da ga bosta, kot navajata, lahko povzdignila na višjo raven ponudbe ter s tem oplemenitila težko zasluženi denar v svoji osnovni dejavnosti. Katera dejavnost je to, Križanec in Tadić nista pojasnila, brez odgovora je ostalo tudi naše vprašanje, koliko sta za družbo oziroma hotel plačala. Zapisala sta le, da je nakup vsekakor vreden vloženega kapitala.
Nakup hotela Slatina je prva takšna naložba Timax Holdinga v Sloveniji. Njegova lastnika napovedujeta, da bosta v naslednjem kratkoročnem obdobju svojo dejavnost na področju turizma razširila z novo naložbo v dodatne nastanitvene zmogljivosti v Rogaški Slatini.
JI
radio celie
Zadnji mali delničarji napovedujejo izpodbojno tožbo
Borut Soklič, odvetnik poslednjih treh malih delničarjev v Thermani, napoveduje, da bo na seji skupščine te laške družbe, ki bo čez en teden, vložil izpodbojno tožbo. Izpodbijal bo sklep o prenosu delnic malih delničarjev na glavnega delničarja. Glede na lastniška razmerja v Thermani, kjer je lastnica 12 milijonov delnic Družba za upravljanje terjatev bank, 225 delnic pa imajo Borut Dolar ter podjetji KM Inštalacije in Remont, je namreč povsem jasno, da bo takšen sklep sprejet. Argumenti zanj so slaboumni, gre za zlorabo z namenom, pravi Soklič.
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
Da bo slaba banka prej ali slej prevzela še 225 delnic (za eno delnico ponuja 2,15 evra odpravnine), je bilo pričakovano, saj je to običajno v primerih, ko večinskemu lastniku do popolnega lastništva manjka le manjši delež. Je pa zanimivo, da bo to sto-
rila šele štiri leta po končani prisilni poravnavi, s katero je zaradi pretvorbe terjatev v lastniški delež postala glavna delničarka Thermane. V vabilu za sejo skupščine uprava pojasnjuje, da bosta s prevzemom teh 225 delnic vodenje in nadzor družbe
še boljša, glavna delničarka, to je Družba za upravljanje terjatev bank, pa bo prevzela tudi celotno odgovornost in vsa tveganja pri vodenju, nadziranju in upravljanju Thermane.
O kazenski ovadbi
nobenih izjav
Tudi s prevzemom teh zadnjih delnic in kljub napovedani izpodbojni tožbi zgodba o razlastitvi delničarjev še nekaj časa ne bo dobila zaključka. Razlog je kazenska ovadba, ki so jo celjski kriminalisti pred letom zaradi goljufije vložili zoper dve osebi iz
Thermane - gre za nekdanjega predsednika uprave Andreja Bošnjaka in prokuristko Natašo Tomič. Kriminalistična preiskava je ugotovila, da naj bi z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi tretji pravni osebi (šlo naj bi za slabo banko) z zlorabo institutov insolvenčnega prava preslepila in zapeljala pristojno sodnico, da je ta izdala sklepe, katerih posledica je bila, da so delničarji izgubili svoje premoženjske pravice in bili oškodovani za več milijonov evrov. Kazensko ovadbo obravnava specializirano državno tožilstvo, ki o zadevi
St. 50, 12. december 2019	GOSPODARSTVO	5
Gorenje je premalo konkurenčno, so prepričani v vodstvu
Lastnike skrbi dobiček, Velenjčane beg možganov
Za Gorenjem je težko leto, izguba bo ob koncu leta znašala približno 40 milijonov evrov, je na srečanju z novinarji pojasnil eden od glavnih direktorjev Gorenja in predsednik upravnega odbora Hisense International dr. Lan Lin. Za prihodnje leto podjetje načrtuje, da bo prihodke povečalo za 14,5 odstotka na 1,2 milijarde evrov in ustvarilo 30 milijonov evrov dobička. Od tega, kako dobičkonosno bo podjetje, bo odvisno tudi, ali bo lahko še naprej družbeno odgovorno, kar skrbi svetnike velenjske občine. Ti v napovedanih spremembah vidijo predvsem beg možganov in izgubo bolje plačanih delovnih mest v lokalni skupnosti.
TINA STRMCNIK
Po besedah Lana Lina je Gorenje mnogo manj učinkovito kot njegova konkurenčna podjetja. Čeprav je prihodke v zadnjem letu povečalo za pet odstotkov, beleži tudi visoke odhodke. Razlogov je več. Med drugim je podjetje skladno z zakonodajo zvišalo plače. Odkar je Gorenje prevzela skupina Hisense, uporablja bolj konzervativne računovodske standarde in vse stroške obračunava vsako leto sproti. Ta mednarodna korporacija namreč ni naklonjena prenosom stroškov v prihodnost, kar je počela nekdanja uprava Gorenja. »Nasploh smo v Gorenju zelo nekonkurenčni. Na ravni Skupine Hisense ustvari 80 tisoč zaposlenih 19 milijard dolarjev prihodkov. V Gorenju 10 tisoč zaposlenih ustvari
»V Gorenju ni več socializma. To je posel,«
•	V	•	•••	II	•
je na srečanju z novinarji med drugim dejal eden od glavnih direktorjev Lan Lin. Ponazoril je, da delo, ki ga v konkurenčnih podjetjih opravlja sto ljudi, v Gorenju opravlja 120 delavcev. »Bolje je, da 20 presežnih delavcev ostane doma ali jih pošljemo na usposabljanje. Naš cilj je, da bo enake zadolžitve v prihodnosti opravilo 80 ljudi, ki bodo bolje plačani.«
milijardo dolarjev prihodkov. Poleg tega je povprečna plača v Sloveniji veliko višja kot na primer na Češkem, v Srbiji ali drugih državah,« je pojasnil Lin.
Podjetje, ki ga je letos zapustilo približno 350 zaposlenih, v obdobju naslednjih treh do šestih mesecev čaka dodatna reorganizacija. Kot smo že poročali, bo v Ljubljani ustanovilo center upravljanja Hisense za vso Evropo. Intenzivno se bo posvečalo vprašanjem, kako še zmanjšati stroške in povečati konkurenčnost. Od tega, ali bo doseglo želene rezultate, je odvisno tudi, ali bodo lastniki dali zeleno luč za gradnjo proizvodnje televizorjev v Velenju. Se pa Hisense preko družbe Asko pogaja tudi za prevzem nem-
Dr. Lan Lin: »Javnosti želim sporočiti, da je Gorenje v dobrih rokah. A če ne bomo mogli uresničiti predvidenih ukrepov, bo ogroženo. Kakovost življenja naših delavcev je zame pomembna. A če želijo boljše življenje, bodo morali spremeniti razmišljanje.«
škega proizvajalca televizorjev Loewe.
Obetajo se novi
presežni delavci
Lin konkretnih številk presežnih delavcev ni želel omenjati. V proizvodnji bistveno zmanjševanje delavcev ni predvideno. Število zaposlenih na področju raziskav in razvoja bo po besedah glavnega direktorja ostalo enako ali se bo še povečalo. V Velenju bo namreč ostal razvojni center za proizvodnjo kuhalnih aparatov. Največje spremembe se obetajo na področju režije, kjer bo do zmanjšanja prišlo v celotni skupini.
Vodstvo je načrte v preteklih tednih med drugim predstavilo zaposlenim. Lan Lin je prepričan, da lahko Gorenje spet postane uspešno podjetje, vendar mora premagati težke čase. »Če bomo gradili proizvodnjo televizorjev, bomo potrebovali več inženirjev in drugih zaposlenih. Vendar želim biti zelo jasen. Če je danes 100 zaposlenih preveč, jih moram odpustiti. Četudi bom jutri morda potreboval tisoč novih delavcev.«
Skrbi jih beg možganov
Lokalno skupnost skrbi selitev uprave v prestolnico. Občinska uprava je med drugim svetnikom predlagala, naj sprejmejo stališče, da selitvi odločno nasprotujejo. Podžupan Peter Dermol je opozarjal, da lokalna skupnost s tem izgublja možgane in dobro plačana delovna mesta, država pa se še bolj
centralizira. Nekateri svetniki so menili, da se občinska politika nima pravice vtikati v poslovanje zasebne družbe. In da lahko Kitajcem, ki so prevzeli podjetje, ki je tonilo v rdeče številke, rečejo le hvala.
Lan Lin pravi, da je treba glede selitve gledati širšo sliko. »Za center upravljanja v vzhodni Evropi je Hisense najprej predvideval München, naposled se je odločil za Ljubljano. Podjetje bo skrbelo za poslovanje v vsej Evropi in bo namesto milijarde dolarjev obračalo dvakrat več denarja letno. Gre za strateško odločitev, ki bo imela pozitiven vpliv za vso državo.« Dejal je, da bo v prestolnico prerazporejenih približno 900 zaposlenih, vendar jih bo veliko še vedno lahko delalo iz Velenja. V prestolnico se jih bo na delo moralo voziti približno sto. »To je za nekatere zaposlene težava. A sam se raje odrečem enemu zaposlenemu, ki se ni pripravljen prilagoditi, kot da podjetje propade. Željam vseh je težko ugoditi.«
»Delovna mesta
bodo, a vsa ne v
Gorenju«
Delavski direktor Drago Ba-hun je opozoril, da razume prizadevanja lastnika za dobiček, vendar morajo biti njegov cilj tudi ustrezno motivirani zaposleni, ki morajo imeti možnost soustvarjanja. Delavce skrbijo napovedi o odprodaji različnih dejavnosti, med drugim enote gostinstva, orodjarne in drugih enot. Tudi nad tem, da bodo določene dejavnosti, ki so doslej sodile pod Gorenje, sčasoma najbrž opravljala zunanja podjetja, niso navdušeni.
Lin je potrdil, da se bo podjetje osredotočalo izključno na svojo osnovno dejavnost. »Novi lastniki bodo nepovezane dejavnosti vodili bolje kot mi, skrbeli bodo za dobiček, plačevali bodo davke, bistvenih sprememb ne bo.« Že dan pred sejo sveta velenjske občine je na srečanju z novinarji pojasnil, da Hisense lahko pomaga ustvarjati visokotehnolo-ška delovna mesta, vendar vsa ne bodo v Gorenju. Ta mednarodna korporacija namreč med drugim razmišlja o ustanovitvi posebnega sklada, ki bi omogočal posojila novoustanovljenim podjetjem, Ta bi lahko za Gorenje opravljala določene storitve ter jih ponujala tudi drugim družbam in širila posel. Zanimanje za sodelovanje pri ustanavljanju sklada Lan Lin pričakuje tudi od občine ali države.
zaradi »interesa preiskave« ne daje nobenih izjav.
Sodnica v postopku prisilne poravnave Thermane je bila Petra Giacomelli, ki je danes predsednica celjskega okrožnega sodišča. Na naše vprašanje, ali je sodišče morda ukrepalo zaradi ugotovitve kriminalistične preiskave o preslepitvi, je Giacomellijeva odgovorila, da sodišče doslej ni prejelo nobene zahteve za preiskavo ali kakšne obtožnice, sicer pa »zgolj informacija o domnevni vložitvi kazenske ovadbe ne more biti podlaga za ukrepanje v pravnomočno končanem insolvenčnem postopku.« V svojem odgovoru je Petra Giacomelli še dodala, da so upniki v tem postopku imeli na voljo vsa redna in izredna pravna sredstva, ki so jih zoper sklepe sodišča tudi uveljavili in so torej odločitve bile preizkušene na več ravneh.
Dvom v obstoj
dokumentacije
Tožba večine malih delničarjev, ki so izgubili svoje deleže in zdaj že pet let na sodišču poskušajo dokazati, da Thermana ni bila zrela za prisilno poravnavo, je drugi razlog, da zgodba o lastninjenju laškega zdravilišča še nekaj časa na bo končana. Delničarji izpodbijajo sklepe, ki so bili sprejeti na seji skupščine avgusta 2014, ter zahtevajo ugotovitev njihove ničnosti.
Zadnja obravnava je bila novembra lani. V času do danes je bilo narejeno novo izvedensko mnenje, v katerem se je ocenjevalec nepremičnin opredelil do cenitvenega poročila Antona Kožarja, ki je bilo osnova za prevrednotenje premoženja Thermane in razlog, da so v podjetju razglasili insolventnost in
predlagali prisilno poravnavo, katere posledica sta bili konverzija terjatev v lastniški delež slabe banke in razlastitev delničarjev. Ker Kožar za potrebe nove ocene ni predložil dokumentov v izvirni obliki, odvetnik Borut Soklič dvomi v obstoj dokumentacije, ki naj bi bila podlaga za ceni-tveno poročilo. Če je res tako, pomeni, da imajo mali delničarji že ves čas prav, ko trdijo, da na seji skupščine leta 2014 niso dobili informacij, ki so bile pomembne za njihovo odločanje. In da najbrž drži, da so bili v Thermani pogoji za uvedbo prisilne poravnave ustvarjeni umetno. Soklič je prepričan, da bodo mali delničarji uspeli dokazati, da so bili proti svoji volji in protipravno razlaščeni, kar so sicer v svoji preiskavi že ugotovili celjski kriminalisti.
JI
«=ity7i
Vse najboljše
prim? božiču
19. DECEMBER 2019, MED 17. IN 19. URO i PRIČAKUJE VAS V SVOJI DNEVNI SOBI NA LECTARJEVI ULICI	j
PREVERI FB IN SE PRIJAVI ZA POSEBNO VOŽNJO Z BOŽIČKOVIM AVTOBUSOM! J
o
0 -d
01 S
MIKLAVŽ BO OBDARIL PRAV VSE OTROKE.	П0* 1
6
AKTUALNO
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
LAŠKO - Planinska zveza Slovenije podelila najvišja priznanja
Obnova domov na Korošici in Okrešlju ključna naloga
bolj veseli. Tudi gorske koče so dobro obiskane, prav tako med planinci vlada dobro vzdušje. Med negativnimi stvarmi moram omeniti tiste znane, ki so najbolj odmevale tudi na vašem koncu: najprej Koroši-ca in potem letos še Okrešelj. Dolgo ju bomo obnavljali,« je je še dejal predsednik zveze.
Obnova koč na Korošici in Okrešlju bo tako osrednja naloga Planinske zveze Slovenije v prihodnjem letu, projekt bo finančno zelo zahteven. Jože Rovan je pri tem poudaril pomembno odločitev državnega zbora, ki je namenil denar za obnovo. A treba bo zagotoviti še druge vire financiranja. »Nekaj bo iz zavarovalnin, precej bomo zbrali iz solidarnostnih sredstev, vsi planinci namreč prispevamo po evro, že lani smo za Korošico, letos za Okrešelj. Skupaj nekako bo za eno kočo, kako bo za drugo, bomo še razmišljali, upamo na pomoč sponzorjev in celjske občine.« A naš sogovornik verjame, da bodo zmogli kot vedno v podobnih primerih. Tudi zato, ker sta obe koči na Slovenski planinski poti in ju je zato nujno treba čimprej obnoviti.
Foto: SHERPA
Planinska zveza Slovenije (PZS) je minuli konec tedna v Laškem na svojem tradicionalnem dogodku ob koncu leta s podelitvijo najvišjih priznanj izrazila zahvalo in spoštovanje planincem za prostovoljno in predano delo v planinski organizaciji. Dogodek je bil hkrati priložnost za obravnavo aktualnega stanja v zvezi in za načrte, pri čemer ključno vlogo zavzema obnova domov na Korošici in Okrešlju, ki sta zaradi požarov v zadnjih dveh letih uničena.
ROBERT GORJANC
V uvodu slavnostne prireditve je udeležence pozdravil župan Občine Laško Franc Zdolšek in poudaril, da Laško s svojimi planinskimi točkami in potmi, pohodi ter uspešnim delom domačega planinskega društva že dolgo vidno prispeva k razvoju planinstva na tem območju. Hkrati ima vse našteto pomembno vlogo pri razvoju turizma, ki postaja osrednja razvojna usmeritev v občini Laško.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan je v svojem nagovoru poudaril, da je planinsko gibanje pri nas zelo živo, za kar gre zasluga tudi prejemnikom najvišjih priznanj za njihovo požrtvovalno delo. »Delamo prostovoljno, a smo bogato nagrajeni z zadovoljstvom ob dobro opravljenem delu, a tudi z vezmi, ki so se spletle med nami,« je poudaril Jože Rovan. Predsednik zveze je ob tej priložnosti
Med dobitniki priznanj za posebne dosežke v letu 2019 je tudi Aswin Kumar Shrestha, častni generalni konzul Nepala v Sloveniji. Zlati častni znak PZS je prejel za prispevek k uspešnemu sodelovanju Nepala in Slovenije na področju planinstva in alpinizma.
posebej za našo medijsko hišo spregovorili še o aktualnem dogajanju v krovni planinski organizaciji v iztekajočem se letu in povedal, da so se zgodi-
le tako negativne kot pozitivne stvari. »Če omenim najprej slednje, velja poudariti, da že peto leto narašča število naših članov, česar smo seveda naj-
Osrednja govornica na slovesnosti je bila Alenka Smerkolj, generalna sekretarka Alpske konvencije, ki je izpostavila neprecenljiv prispevek PZS ter njenih članov in prostovoljcev za doseganje ciljev konvencije: »Športna dejavnost, urejanje planinske infrastrukture, turizem, varstvo pred nesrečami, izobraževanje in ohranjanje narave - tako široko delovanje zahteva posebno strast in predanost vseh udeleženih, še toliko bolj to pride do izraza pri prostovoljcih, ki so izvajalci vseh teh dejavnosti. Prav je, da se vam prostovoljcem, ki z nešteto urami prispevate za delovanje organizacije, za opravljeno delo ustrezno zahvalimo. Vaše delovanje nima učinka le na posameznike, s katerimi delate, temveč ima močan vpliv na celotno okolje, v katerem delujete.«
Poklon legendi slovenskega planinstva
Planinska zveza Slovenije je v Laškem podelila 11 svečanih listin posameznikom, ki so dali pečat planinstvu in planinski organizaciji, 25 spominskih plaket planincem za njihovo uspešno delovanje in izjemne dosežke ter 6 priznanj vodstva zveze za posebne dosežke v letu 2019. Z najvišjim priznanjem, častni član PZS, se je krovna planinska organizacija poklonila alpinistu, gorskemu vodniku, gorskemu reševalcu, pisatelju in fotografu Tonetu Škarji.
Bil je član in vodja številnih alpinističnih odprav v Himalajo in skupaj z Alešem Kunaverjem glavni tvorec slovenske himalajske zgodbe. Najvišje priznanje PZS je prejel za neizbri-
Tone Škarja, legenda slovenskega planinstva in alpinizma na slovesnosti v Laškem
sen pečat, ki ga je s svojim vsestranskim, zavzetim in izjemnim delovanjem pustil v slovenskem in svetovnem alpinizmu. »To je veliko, najvišje priznanje, saj je častnih članov zelo malo. sprejemam ga kot priznanje za pol sto-
letja dela v planinski organizaciji, dela dobrih ljudi in organizacije. Priznanje je lep spomin na čase, ko smo še znali držati skupaj, ko je šlo za idealizem, kar brez dvoma je alpinizem, in na vse tiste, ki so ostali v Himalaji,« je povedal ugledni Kamničan.
Ob dolgem delovanju v slovenskem planinstvu mu največ pomeni njegovo delo pri organizacija himalajskih odprav, pri čemer je poudaril vzpon na Everest in odpravo na Kangčendzengo, ki je bila prelomnica za nadaljnje uspešno osvajanje najvišjih vrhov v Himalaji. Prav tako se rad spominja vseh dobrih vzponov in svojega dela v alpinističnem odseku Kamnik in v gorskoreševalni službi.
RG
Foto: SHERPA
Jurij Videc: »Veliko priznanje za Planinsko društvo Laško«
Planinsko društvo Laško je bilo v kongresnem centru Thermane Laško prvič gostitelj in soorganizator svečane podelitve najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije.
»Organizacija takšnega dogodka je predvsem potrditev našega dobrega dela in tudi izraz zaupanja planinske zveze, da bomo v prihodnosti še dobro delali. Hkrati je tudi priložnost za promocijo Laškega kot turistične desti-nacije in za predstavitev naše planinske dejavnosti,« je povedal Jurij Videc, podpredsednik Planinskega društva Laško:
Društvo po odstopu Zdenke Pešec sicer že nekaj časa deluje brez predsednika. »Ostali člani upravnega odbora smo zaradi tega odstopa dobili več nalog in obveznosti, vendar verjamem, da
Jurij Videc, podpredsednik Planinskega društva Laško
bomo uspešno premostili to prehodno obdobje. V veliko
novi tednik
pomoč nam je tajnica društva Dragica Levstik, brez nje bi bilo v tem času zelo težko,« je še dejal Jurij Videc.
Volilni zbor društva, na katerem bodo izbrali novo vodstvo, bo marca prihodnje leto. Planinskemu društvu Laško je po besedah podpredsednika v aktualnih razmerah delovanja v tem letu uspelo uresničiti pomembna projekta, ob omenjenem dogodku so obeležili tudi 90-letnico Doma na Šmohorju. Veliko priznanje za društvo je tudi razglasitev krožne rečiške planinske poti za naj planinsko pot v Sloveniji.
RG
Foto: SHERPA
radio celie
St. 50, 12. december 2019	IZ NAŠIH KRAJEV	7
ŽALEC - Nove cestne povezave in parkirišča
Ureditev poslovne cone za pospešitev gradnje Hopslandije
Žalska občina se je to jesen lotila še enega večjega investicijskega projekta, in sicer približno milijon in pol evrov vredne ureditve poslovne cone Vrbje. Kot je pojasnil župan Janko Kos, želijo na ta način omogočiti hitrejši gospodarski razvoj na tem območju in hkrati z mirujoče točke premakniti dolgo napovedovano in težko pričakovano gradnjo vodnega parka Hopslandija.
Delavci izbranega izvajalca so na terenu že od septembra in glede na trenutno dinamiko del bi lahko projekt končali še pred iztekom pogodbenega roka. Zagotovo bo ureditev poslovne cone v Vrbju končana do konca prihodnjega leta.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Občina je izvajalca del izbrala med devetimi ponudniki na javnem razpisu, milijonski posel je zaupala podjetju Nivo Eko. Z ureditvijo komunalne in cestne infrastrukture bodo, kot je poudaril žalski župan Janko Kos, uspešno uredili degradirano območje, podjetnikom bodo tako omogočili širitev, sočasno bo sodobno urejena poslovna cona privlačnejša za morebitne nove vlagatelje. Projekt je hkrati začetek urejanja širšega območja, kjer si občina že dlje časa prizadeva najti zasebnega partnerja za ureditev sodobnega vodnega parka s pripadajočo infrastrukturo.
Gradbena dela bodo izvedli v treh sklopih, je pojasnil Aleksander Žolnir, vodja
urada za gospodarske javne službe v žalski občini. V prvem in tretjem sklopu bodo obnovili in zgradili nove dovozne ceste v skupni dolžini 740 metrov, uredili pripadajočo razsvetljavo, pločnike, avtobusno postajališče in parkirišča. Za omenjeni del projekta je občina na razpisu pridobila denar in tako bosta približno 834 tisoč evrov prispevala Evropski sklad za regionalni razvoj in gospodarsko ministrstvo.
Na vzhodnem delu poslovne cone, ki meji z območjem, kjer naj bi v nekaj letih zrasla Hopslandija, bo občina s proračunskim denarjem zgradila in sodobno opremila 91 parkirnih mest, postavila štiri polnilne postaje za električna vozila in postajo za izposo-
jo koles. Vrednost tega dela projekta znaša približno 180 tisoč evrov.
Skok v bazen čez tri leta?
Kos je med drugim izpostavil, da so se ureditve
poslovne cone v tem letu lahko lotili predvsem zaradi uspešne kandidature na razpisu, saj občina sama tega denarja nima. »Zakaj ne bi izkoristili razpisov in sredstev, ki so na razpolago? Že tako relativno počasi in ne-
učinkovito črpamo evropski denar.« Ob tem je poudaril, da je tudi turizem gospodarska panoga. »Verjamem, da bomo v prihodnjih letih lahko govorili o uspešnem projektu Hopslandije, ki se bo širila in bo dober prehod
poslovno-gospodarske cone v turistično, ki jo bodo dopolnjevali šotorišče, prostori za glemping in bazen s pripadajočimi objekti.«
Kos je ob tem razkril, da občina trenutno še zbira pisma o nameri potencialnih zasebnih vlagateljev. Koliko je interesentov in s kom se o možnostih sodelovanja pogovarjajo, Kos še ni želel razkriti. Je pa povedal, da je začetek gradnje odvisen tudi od razpisov in finančne zmogljivosti zasebnega partnerja ali več partnerjev. »Lahko se zgodi, da bomo gradili tudi postopoma. Morda bomo najprej širili postajališče za avtodome, saj je postalo pretesno.«
Če občina ne bi uspela najti zasebnega vlagatelja oziroma z njim skleniti ustreznega dogovora, se lahko zgodi, da bo bazen gradila sama. »Upam si reči, da bi lahko z nekaj sreče in s pravimi izvajalci bazen zgradili s proračunskim denarjem,« je dejal Kos, ki si vseeno želi, da bi do bazena vodil veličasten večnamenski objekt, ki ga občina sama zagotovo ne bo mogla postaviti.
Foto: TONE TAVČAR
Pestro praznično dogajanje
SLOVENSKE KONJICE - V mestu in drugod po občini se po četrtkovem prižigu praznične razsvetljave že vrstijo različne prireditve. V okviru Prazničnega decembra bosta danes (12. decembra) v konjiškem domu kulture koncert opernih arij in v Ločah božič-no-novoletni koncert.
Decembra se bo v občini zvrstilo več deset koncertov, razstav, deset delavnic in predavanj. Na sveti večer bodo med drugim pripravljene žive jaslice. Posebej pestro bo od 26. decembra, ko bo vsako popoldne praznični vlak konji-čan vozil po mestu. Ta bo za potnike brezplačen. Praznični december je popestren tudi z drsališčem na Mestnem trgu, ki je odprto vsak dan do 2. januarja. Zadnji dan leta bosta na Mestnem trgu dve silvestrovanji, naprej otroško in nato za vse občane.
DOBRNA - Bogat program prireditev veselega decembra bo tudi v okviru Praznične Dobrne. Od uvoda v praznovanje krasi središče turističnega kraja od prve adventne nedelje velikanski adventni
venec. Ta ima premer štiri metre in pol ter je težak eno tono.
Venec so pripravili Fantje iz Zavrha. Uradno odprtje Praznične Dobrne bo 21. decembra, ko bo koncert dveh pevskih zborov in solistov. Ta dan bo prav tako blagoslov jaslic, ki bodo na ogled kot zunanje in notranje jaslice (v župnijski cerkvi). Zunanje bodo postavljene okoli cerkve ter po stopnišču. Dobrnski december bo v znamenju več koncertov, Bo-žičkovega obiska, živih jaslic v jami Bierkeller, blagoslova vina na šentjanževo ter novoletnega pohoda. Zaključek Praznične Dobrne bo na ljudski praznik treh kraljev, 6. januarja.
GORNJI GRAD - V kraju bo v soboto, 15. decembra, odprtje razstave Društva jasličar-jev Slovenije. Večje jaslice izdelovalcev in zbirateljev bodo na ogled v večnamenskem prostoru ob katedrali ter družinske v Zavodu Stanislava.
V okviru zavodovega Čarobnega decembra bo tam tudi razstava različnih božičnih izdelkov, od prtičkov do slik. Gre za dela rokodelcev in drugih
ustvarjalcev z našega območja. Razstava Čarobnega decembra bo na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah (od 15. do 19. ure) in to vse do 6. januarja.
LAŠKO - V nekdanji kartu-ziji v Jurkloštru je na razstavi na ogled približno šestdeset jaslic. Te so iz lesa, gline, stekla in drugih naravnih materialov. Med njimi so celo jaslice, ki so bile narejene iz vijakov, papirja, kruha ter iz sladkorja.
Razstava je bila pripravljena v sodelovanju med Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije ter Zavodom Odon in župnijo. Organizator si prizadeva, da so vsako leto razstavljene druge jaslice. Letos sodeluje na razstavi že šestnajsto leto akademski kipar Viktor Konjedic. Razstava v Jurkloštru je na ogled ob sobotah, nedeljah in praznikih, od 14. do 16. ure. Odprta bo vse do svečnice, 2. februarja.
VOJNIK - Odprtje Božičnega Vojnika, največje takšne prireditve v Sloveniji, bo v soboto, 14. decembra, ob 16.30. Nastopila bo pihalna godba iz Nove Cerkve. Prireditev bo
pred vojniško župnijsko cerkvijo. Po odprtju bo v šolski telovadnici koncert Prifar-skih muzikantov z gosti.
Koncert »Prifarcev« bo ob 18. uri, vstopnina bo 15 evrov. V nedeljo, 15. decembra, bo nastopil v vojniški župnijski cerkvi Mešani pevski zbor Gallus iz Trsta (ob 18. uri). Vstopnine ne bo. Različne prireditve Božičnega Vojnika se bodo vrstile vse do 4. januarja, ko bo nastop Big Banda Slovenske vojske s solistko Amadejo Begović. Do takrat bosta med drugim koncerta Ota Pestnerja in vojniških pevskih zborov ter solistov. Poseben program Božičnega Vojnika bo pripravil organizator za otroke. Med drugim bodo vsak dan od 16. do 20. ure Praznične otroške igre.
Največje zanimanje obiskovalcev pritegne ponavadi velika razstava zunanjih in notranjih jaslic, Prve so razstavljene po nekaterih ulicah v okolici župnijske cerkve, notranje so v Jernejevem domu. Ves čas bosta odprta tudi Božična vas in živalski vrt. Prav tako vsak dan bo na ogled film o nastajanju Božičnega Vojnika.
BJ
V domovih precej višje cene
Cene oskrbe v domovih za starejše občane in posebnih zavodih se bodo po novem letu precej povišale, napoveduje Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Zaradi višjih stroškov dela je načrtovano povišanje cen v višini od 5 do 8 odstotkov.
Gre za posledico obraču- plače zaposlenih, do česar navanja in dviga minimalne bo prišlo januarja. Skupnost
socialnih zavodov omenja, da se zaveda, da bodo posledice povišanja občutili stanovalci, njihovi domači in občine. Delno rešitev vidi v Zakonu o dolgotrajni oskrbi,
po opažanju skupnosti pa je njegov sprejem prelagan v prihodnost.
V slovenskih domovih za starejše in posebnih socialno-varstvenih zavodih biva približno 20 tisoč stanovalcev. Zanje skrbi 11 tisoč zaposlenih.
BJ
MESTNA OBČINA CELJE
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ V LETU 2020
Skladno z Odlokom o priznanjih Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 125/04, 08/12 in 81/13)
MESTNI SVET MESTNE OBČINE CELJE PODELJUJE:
NAZIV ČASTNI MEŠČAN,
ZLATI CELJSKI GRB, SREBRNI CELJSKI GRB, BRONASTI CELJSKI GRB
zaslužnim občanom, posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, skupinam, združenjem ter drugim pravnim osebam za uspehe na katerem koli področju delovanja in ustvarjanja,
ki imajo izjemen pomen za razvoj, ugled in promocijo mesta Celje
in
KRISTALNI CELJSKI GRB
nadpovprečno uspešnim diplomantom.
Pobude za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.
Besedilo razpisa in razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani Mestne občine Celje v rubriki JAVNA NAROČILA, RAZPISI, ZBIRANJE PONUDB PO EVIDENČNEM POSTOPKU IN JAVNI NATEČAJI ZA DELOVNA MESTA (povezava do spletne strani: https://moc.celje.si/).
Rok za oddajo pobud je do vključno petka, 24. januarja 2020.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade
8	IZ NAŠIH KRAJEV	Št. 50, 12. december 2019
VELENJE - Pet milijonov evrov za sanacijo nevarnega odlagališča
Kaj skriva odlagališče Ležen?
Državni proračun za leto 2021 med drugim predvideva pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča Ležen. Gre za odlagališče na območju pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, kjer naj bi bilo po uradnih podatkih odloženih 10 tisoč kubičnih metrov nevarnih industrijskih odpadkov. Denar za sanacijo bo prejelo ministrstvo za okolje in prostor (MOP).
TINA STRMCNIK
Površina opuščenega industrijskega odlagališča Ležen, ki se nahaja v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, severno od območja sanacije ugreznin, znaša pet tisoč
kvadratnih metrov. Na odlagališču, ki ga je nekoč upravljalo podjetje Vekos iz Velenja, je odloženih približno 10 tisoč kubičnih metrov odpadkov Tovarne usnja Šoštanj, Ve-
plasa in Gorenja. Omenjena podjetja so v skladu s takratno zakonodajo in z ustreznimi dovoljenji tja odlagala odpadke med letoma 1980 in 1986. Odlagališče je bilo z vsemi ustreznimi postopki tudi uradno zaprto.
Premogovnik je leta 2015 o opuščenem odlagališču obvestil rudarsko in okoljsko inšpekcijo. O tej problematiki so bili na njegovo pobudo sklicani sestanki na okoljskem ministrstvu. Premogovnik je kasneje naročil in plačal izdelavo pro-
jektne naloge za raziskave in pripravo rešitev v zvezi z vplivi na okolje, ki jih ima opuščeno odlagališče nevarnih odpadkov. Udeležene strani so se junija lani dogovorile, da bo stanje odlagališča spremljal premogovnik, saj je odlagališče na območju njegovega pridobivalnega prostora. Premogovnik na odlagališču sproti zasipava novonastale razpoke, skrbi za ustrezno površinsko odvodnjavanje meteornih voda in vzdržuje vegetacijski pokrov.
PV miri, da so
tveganja majhna
Analiza morfoloških in geoloških podatkov je pokazala, da je pri odlagališču Ležen zadrževalna in zaviralna sposobnost geološke podlage, ki preprečuje gibanje potencialnih onesnaževal, velika. Najnižja točka odlagališča Ležen je bila v letu 2017 približno 20 metrov nad gladino ojezeritve v Velenjskem jezeru. Kljub odkopavanju in posledično nastajanju posed-kov bo tudi v prihodnjih letih dno odlagališča še vedno nekaj metrov nad gladino vode in ne bo prišlo v neposredni stik z vodo iz jezera.
Količine odloženih odpadkov na odlagališču Ležen so v primerjavi z nekaj tisočkrat večjimi količinami odloženih stranskih produktov izgorevanja premoga - ti znašajo 18 milijonov kubičnih metrov - zelo majhne. Iz premogovnika so sporočili, da območje sanacije ugreznin hkrati podaljšuje pot potencialnih onesnaževal iz odlagališča proti jezeru. Dodali so, da so tveganja, da bi lahko zaradi gibanja onesnaževal z odlagališča prišlo do poslabšanja stanja v Velenjskem jezeru in njegovem vplivnem območju, majhna. Dosedanji nadzor podzemnih voda jih ni zaznal. Poleg tega premogovnik tam izvaja redni geodetski nadzor. »Če bi zasledili kakršnokoli poslabšanje opazovanih parametrov, ki bi izkazovali, da gre za odpiranje ali iztekanje izcednih
vod z območja odlagališča, bi nemudoma obvestili inšpekcijsko službo in pristojno ministrstvo ter zahtevali primerno sanacijo,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
Najprej preiskave,
nato postopek
Kaj vse bo zajemala sanacija opuščenega odlagališča, smo vprašali MOP. Z ministrstva s sporočili, da prvi korak pomeni izdelavo vseh potrebnih predhodnih preiskav širšega območja odlagališča. Gre na primer za hidrogeološke in geomehanske preiskave. Nato bo sledil izbor postopka sanacije oziroma izvedba ustreznih ukrepov za preprečitev okoljske škode.
Na ministrstvu pravijo, da je premogovnik dal soglasje za odlagališče in je zaradi tega tudi odgovoren za njegovo sanacijo. A v premogovniku menijo drugače. Kot pravijo, z vsebino kakršnegakoli soglasja niso seznanjeni. Je pa iz dokumentov iz leta 1979 razvidno, da je takratni Rudarsko energetski kombinat Velenje podal smernice k mestu odlagališča.
Stroške sanacije tega območja so dolžni poravnati imetniki odpadkov ali njihovi pravni nasledniki, menijo v premogovniku. »Kdo bo plačal sanacijo območja, se še nismo dogovorili. Država lahko za sanacijo opuščenih odlagališč za tako imenovana stara bremena prejme denar Evropske unije,« so pojasnili. Če bo sanacijo odlagališča financirala oziroma sofinancirala država, bo to treba urediti skladno s predpisi o državni pomoči, pa so pojasnili na okoljskem ministrstvu.
Foto: GrupA
Opuščeno odlagališče industrijskih odpadkov Ležen je v pridobivalnem prostoru Premogovnika Velenje, severno od območja sanacije ugreznin.
Dokaz kakovosti in izvirnosti
LAŠKO - V okviru evropskega projekta Okusiti raznolikost podeželja je bil v kongresnem centru Thermane Laško pred dnevi dogodek, na katerem so ponudniki kmetijskih pridelkov, prehrambenih izdelkov ter turističnih storitev prejeli certifikat Okusiti Laško. Gre za novo kolektivno blagovno znamko, ki povezuje omenjene ponudnike in s katero želijo v občini okrepiti turistično prepoznavnost.
Znamka Okusiti Laško se je pridružila že kar zajetni družini uspešno uveljavljenih kolektivnih blagovnih znamk v Sloveniji, kot so Okusi Rogle, Bohinjsko, Dobrote Dolenjske in podobno. »V občini vidimo priložnost za boljši zaslužek in za to, da ljudje ostanejo na podeželju, v dodelavi pridelkov in izdelkov, ki jih sami proizvedejo. To je tudi boljša možnost, da ti pridelki in izdelki pridejo do kupcev, da imajo zagotovljeno prodajo, hkrati je lahko tudi konkurenčna prednost največjih turističnih ponudnikov, saj lahko gostom ponudijo kakovostne lokalne izdelke in storitve,« je povedal Franc Zdolšek, župan Občine Laško, ki je vodilna partnerica v projektu Okusiti Laško.
Prireditve se je udeležil tudi Damjan Stano-nik, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je poudaril, da sta prehrana in samooskrba z njo za vsako državo strateškega pomena. Državi omogočata suverenost, zadovoljstvo prebivalcev, zagotavljata delovna mesta, odražata blaginjo, pomenita identiteto in kulturo naroda. »Slovenija, njeno kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija so s svojo tradicijo neločljiv del evropskega prostora. Naša država se tudi sooča z veliko konkurenco, zato je treba poiskati priložnosti v proizvodnji visokokakovostnih in za zdravje varnih ter prehransko uravnoteženih izdelkov. Poudarek je na tradiciji, domačem znanju in lokalnem okolju.«
Predsednica uprave Thermane Laško Mojca Leskovar je povedala, da v družbi z velikim veseljem sodelujejo v projektu Okusiti Laško in ga podpirajo, saj je izjemnega pomena. »Ne samo za Thermano, ampak tudi za naše lokalno okolje in destinacijo. Dviguje dodano vrednost za goste Thermane in druge turiste, ki prihajajo v Laško. Želimo si, da bi bilo takšnih projektov še več in da bi pomagali pri prepoznavnosti naše destinacijie.«
Sodelovanje, ne zapiranje za
plotove
Ob tej priložnosti je bilo podeljenih 39 certifikatov tistim, ki so izpolnili zahtevna merila ocenjevanja z vidika kakovosti, načina pridelave, trajnostnega razvoja ... Član ocenjevalne komisije je bil tudi vrhunski strokovnjak s področja etnologije in kulinarike dr. Janez Bogataj, ki je povedal, da še tako slab izdelek nosi v sebi tudi nekaj dobrega.
»To pomeni, da tudi izdelki, ki smo jih zavrgli in prijaviteljem svetovali da izdelkov ne pripravijo v takšni obliki, kot so jih posredovali, nosijo v sebi morda kakšne tehnološke, idejne ali druge pozitivne sestavine, ki bi jih kazalo v prihodnje nadgraditi. Kot je navedel Bogataj, je to mogoče le tako, da spoštujemo star pregovor, ki pravi, več glav, več ve. »Da se ne zapiramo za značilne slovenske plotove. Nekdo je bolj vešč marketinga, drugi oblikovanja, tretji tehnologije ...«
Poleg Občine Laško so v tem projektu sodelovali še Thermana, Stik Laško in Kmetij-sko-gozdarski zavod Celje. Pred slovesnostjo s podelitvijo certifikatov so v Thermani odprli tudi stalno razstavo Okusiti Laško, ki predstavlja najboljše iz gastronomske in turistične ponudbe občine.
RG
Zemlja drsi proti hišam, za evakuacijo še ni potrebe
LAŠKO - Ministrstvo za okolje in prostor bo pripravilo program za sanacijo plazu, kar bo trajalo približno pol leta. To je eden od rezultatov nedavnega obiska predstavnikov okoljskega ministrstva, Ervina Vi-vode in Jureta Repnika, ki sta si ogledala posledice obsežnega plazu v naselju Stop-ce v občini Laško.
»Treba bo kar nekaj časa, da bo ugotovljena geološka sestava tal, da bodo izvedene geološke raziskave in da bo pripravljena ustrezna projektna dokumentacija za sanacijo nastalih razmer. To naj bi trajalo približno šest mesecev, v tem času bo predvidoma tudi sprejet program sanacije plazu,« je po ogledu povedal Ervin Vivoda, vodja Sektorja za zmanjševanje posledic naravnih nesreč, ki deluje v okviru okoljskega ministrstva. To bo tudi financiralo sanacijo plazu.
Vivoda je še omenil, da se je premik zemlje spremenil in da drsi proti hišam, zato bo treba stalno spremljati te premike. »Če se bo
pokazalo, da gre za visoko stopnjo ogroženosti, bo treba izvesti tudi evakuacijo. Zaenkrat za to še ni potrebe.«
Občina Laško je že pred obiskom predstavnikov ministrstva naročila geološko-geoteh-nično raziskavo in okvirno oceno stroškov sanacije plazu. Strokovnjaki iz podjetja Ozzing so ugotovili, da plaz v dolžino meri 790 in v širino 185 metrov. Po prvem terenskem ogledu so kot prvi ukrep za upočasnitev plazenja predlagali čimprejšnje odvajanje vode iz pla-zine. Na mestih, kjer so evidentirali razpoke, predlagajo zapolnitev z glino, da bi preprečili dodatno zamakanje plazu. V Ozzingu še ocenjujejo, da je plaz precej obsežen, globina pla-zine pa ni znana. Prav tako v spodnjem delu ni znana smer plazenja, zato je treba ugotoviti strukture tal, globino in smer plazenja.
Uprava RS za zaščito in reševanje naj bi do konca leta podala končno oceno škode, po prvih neuradnih podatkih pa naj ta znašala približno dva milijona evrov.	RG
Sanirali tretji plaz
VRANSKO - V občini so uredili že tretji zemeljski plaz v tem letu. Gre za plaz ob cesti cesti Tršca-Vivoda.
V sklopu sanacije so delavci izdelali podporno kamnito konstrukcijo v dolžini 36 metrov, ki je ustavila drsenje tal. Poleg tega so uredili odvodnjavanje pronicajočih in površinskih voda ter ob tem še obnovili makadamsko vozišče. Kot so sporočili iz Občine Vransko, je dela izvedel najugodnejši ponudnik v postopku oddaje javnega naročila, to je podjetje Nizke gradnje Kladnik iz Prevor-ja. S projektno-tehnično dokumentacijo in z
gradbenim nadzorom je vrednost sanacije znašala približno 81 tisoč evrov.
Za območje Vranskega je značilno, da se ob vsakih obilnejših padavinah sproži kakšen plaz, ki hkrati ogroža predvsem cestno infrastrukturo. Ker so vremenske ujme v zadnjih letih pogostejše, predstavlja sanacija velik zalogaj tudi za proračun Občine Vransko. Zato v občini dodajajo, da poskušajo plazove po prednostnem redu čim hitreje sanirati tudi z državno pomočjo iz programov odprave posledic naravnih nesreč.
SŠol
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ROGAŠKA SLATINA - Položili temeljni kamen naravovarstvenega centra Sotla
Vonarsko jezero bo živo z vodo ali brez
Župan Branko Kidrič je predstavil vsebino naložbe, dogodka pa se je udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Položen temeljni kamen pomeni prvi korak do konkretnih gradbenih del. Podoba in funkcionalna vloga naravovarstvenega centra sta dorečeni že nekaj let. Investitorji so uspeli pridobiti tudi lep delež evropskega sofinanciranja. Prihodnje Vonarsko jezero bo ob projektu dobrodošla kulisa, ne pa tudi nujno za oživitev centra.
SAŠKA T. OCVIRK
Občina je bila na razpisu uspešna in tako je že avgusta 2018 sklenila pogodbo o sofinanciranju. Podpora projektu iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša malo manj kot 2,2 milijona evrov, od tega je za dejavnosti Občine Rogaška Slatina na voljo približno 600 tisoč evrov sofinanciranja.
Kot je dejal slatinski župan Branko Kidrič, je bila pot od zamisli do gradbenega dovoljenja vse prej kot enostavna. Avgusta 2017 je občina utemeljila naravovarstveni po-
men objekta. Hkrati je iskala partnerje za prijavo na razpis v okviru programa Interreg Slo-venija-Hrvaška. Rdečo nit sodelovanja predstavljajo zaščita in obnova biotske raznovrstnosti ter spodbujanje ekosistem-skih storitev. Z Občino Grosuplje in republiškim zavodom za varstvo narave, na hrvaški strani pa z Občino Vrbovsko, nacionalnim parkom Risnjak, zavodom za varstvo narave Krapinsko-zagorske županije in zavodom Hyla so projekt poimenovali Vezi narave.
V družbi vidre in
bobra
Na skupni površini približno tri tisoč hektarjev bo projekt izboljšal stanje ohranjenosti izbranih živalskih in rastlinskih vrst. Z urejanjem nadomestnih habitatov ob reki Sotli bo vplival predvsem na stanje ohranjenosti vidre, kot osrednji lik centra Sotla pa bo nastopal bober. Lesen objekt bo imel v pritličju in nadstropju skoraj 400 kvadratnih metrov uporabne površine. V njem bodo informacijska točka s kavarno, delovna soba in dva večja prostora za interpretacijo narave in različne predstavitve. V nadstropju bo odprta opazovalnica, načrtovani so še pokriti terasi, servisni prostori, parkirišče in zunanja ureditev. Vrednost pogodbe z izvajalcem, družbo Ges iz Celja, je 1,1 milijona evrov. Celoten projekt je
za občino vreden 1,3 milijona evrov in bo končan poleti 2021. Naravovarstveni center Sotla bo predvidoma odprt že prihodnje poletje.
Glede na to, da je bil projekt revitalizacije Vonarskega jezera in vzpostavitev turistično--rekreacijskega centra doslej označen za enega najboljših v regiji, sta tako župan Rogaške Slatine kot Podčetrtka v zvezi z ojezeritvijo celotnega območja optimista. A devetmesečnemu obdobju izdelave študije o vplivih na okolje se ne da izogniti. Prav tako še ni določena višina kote. A kot pravi Kidrič, občina tudi v vmesnem času ne bo mirovala. »Iščemo nove priložnosti, s katerimi bi lahko nadgradili obstoječo in načrtovano ponudbo območja.« Vonarsko jezero bo torej oživelo že kmalu, voda v jezeru pa bo, ko bo.
Foto: Grupa
Vsaka tretja nedelja se bo prevesila v dobjanski večer
DOBJE - »Bili so lepi časi, ko smo si ob dolgih jesenskih in zimskih večerih še znali priti naproti in uživati v skupni družbi,« je idejo dobjanskih večerov povzel predsednik tamkajšnjega kulturnega društva Peter Frece. To nedeljo ob 18. uri bo dvorana kulturnega doma gostila prvega v nizu teh mesečnih srečanj.
Tematika zabavno-pogovornih večerov bo raznolika. Prvi večer bo posvečen ljudskim vižam in napevom, v nadaljevanju bodo gostili strokovnjake s farmacevtskega in zdravstvenega področja, se poučili o zdravi prehrani, se odpravili na pot s potopisnimi predavanji, obudili etnografsko dediščino glede na bližnje praznike in pripravili skupne dejavnosti kot so ročna dela in druge spretnosti. »Tak model krajevnih prireditev v nekaterih bližnjih krajih že deluje in glede na to, da imamo zelo lep kulturni dom, si želimo v njem več vsebine. Upamo, da bodo ljudje ponotranjili zavest, da se vsako tretjo nedeljo v mesecu dobimo skupaj in drug drugega obogatimo,« pravi Frece.
To nedeljo bodo za dobro voljo po starih šegah in navadah poskrbeli člani Paridolskih korenin, člani družine Frece in ansambla Pik. »Tak večer skoraj ne bi smel miniti brez šentjurskih legend Zelča in Osrečkega. A ker žal ne moreta, ju bosta prav gotovo dobro zastopala Jan Čater in Žan Trupej iz ansambla Pik, ki sta ob teh dveh godcih 'gor zrasla'.«
V Dobju se že več tednov pripravljajo tudi na postavitev Žličarjevih jaslic, ki jih v stavbi nasproti Gostilne pri Olgi postavljajo že četrto leto. Tudi idejni oče te božične zgodbe v kraju je Peter Frece. Kot pravi, bodo letos na ogled postavili več deset različnih jaslic iz recikliranih materialov. V soboto, 21. decembra, popoldne bodo jaslice odprli za javnost in jih blagoslovili. Že po tradiciji bodo po kulturnem programu poskrbeli tudi za skodelico toplega čaja ali kuhanega vina.
StO
Nova knjižnica sredi prihodnjega leta
ŠTORE - Občani potrebujejo boljše prostore javne knjižnice. Gre za enoto Osrednje knjižnice Celje, ki deluje na Lipi. V svojih sedanjih prostorih, ki so na območju Športnega parka Lipa, je preveč utesnjena. Prav tako niso dostopni za invalide.
Občina je že pred leti za knjižnico kupila nove prostore v tamkajšnjem Mercatorjevem centru. V njih je trenutno treba poskrbeti še za inštalacije, tlake, strop in notranjo opremo. Na voljo bo tudi dvigalo. Občina bo vložila približno 80 tisoč evrov. V nove prostore naj bi se knjižnica vselila sredi prihodnjega leta.	BJ
Občina Gornji Grad ima uradne prostore že dolga leta v Zadružnem domu. Pripravlja se na selitev v Petelinjek.
Dve upravi se bosta selili
GORNJI GRAD, ŠTORE - Na preselitev se pripravljata kar dve občinski upravi. Gornjegrajska se bo preselila iz Zadružnega doma v stavbo Petelinjek ter štorska iz spodnjih Štor na Lipo. Obe selitvi naj bi se zgodili že prihodnje leto.
Nove prostore Občine Štore, V notranjosti manjkajo pred-ki bodo v Mercatorjevem cen- vsem predelne stene in notra-tru na Lipi, je treba še urediti. nja oprema. V novih prostorih
na Lipi naj bi bili za stranke ter za zaposlene bistveno boljši pogoji. »Računam, da bo selitev konec zime ali v začetku spomladi,« je povedal župan Miran Jurkošek. Gre za več let stare načrte selitve. Obči-
na Štore je imela v preteklih letih resne finančne težave, zato za svojo preselitev doslej še ni mogla poskrbeti. Obstoječe prostore občinske uprave v spodnjih Štorah namerava občina prodati.
Denar za preselitev občinskih uprav je tako v osnutku štorskega proračuna za prihodnje leto, enako tudi v že
sprejetem gornjegrajskem proračunu. Gornjegrajska uprava uraduje v Zadružnem domu vse od ustanovitve sedanje občine, to je od leta 1995. Tam je v drugem nadstropju. Na novem mestu - v stavbi Petelinjek - bo v prvem. Za stranke bodo tako novi prostori lažje dostopni. V Petelinjeku je zaenkrat sedež Komunale Gornji Grad,
ki se bo preselila na območje nekdanje tovarne Smreka. Komunala bo imela na novem mestu za svoja vozila in opremo dovolj prostora. V obstoječih prostorih Občine Gornji Grad bo po novem hostel. »V Gornjem Gradu nam nočitve-nih zmogljivosti manjka,« je pojasnil župan Anton Špeh.
BJ
10	KULTURA	St. 50, 12. december 2019
Občasna razstava v Pokrajinskem muzeju Celje
Številne znane osebnosti so se rade kitile z medaljami
V Stari grofiji je na ogled več kot 150 primerkov medalj, znakov in značk iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje. Razstava je razdeljena na več vsebinskih sklopov. Prvi del predstavljajo vojaška in civilna odlikovanja, drugi del so spominske medalje, tretji del so vojaški znaki in značke »turnarskih« (telovadnih) in pevskih društev. »Medalja ni bila zgolj za zasluge častnikov in vojakov v vojni, temveč je predstavljala tudi poveličevanje vladarja,« je razložil avtor razstave mag. Damir Žerič iz Pokrajinskega muzeja Celje.
BARBARA GRADIČ OSET
Konec 18. stoletja je bil čas, ko so vladarji začeli množično podeljevati medalje in značke. Z njimi so nagrajevali svoje podanike - častnike in podčastnike za hrabrost na bojiščih. »Odlikovanja so dobile tudi civilne osebe za zasluge v državni upravi. Dobiti medaljo je bila čast in pomembno jo je bilo tudi nositi in jo kazati. Na številnih portretih znanih iz celjske regije je mogoče opaziti, kako so se številni kitili z medaljami. Primer je Friderik Širca oziroma Risto Savin, ki je na vseh portretih naslikan s svojimi priznanji,« je dodal Damir Žerič.
Glede na časovni okvir razstavljenih eksponatov so v
celjskem muzeju prepričani, da je medalje in značke še v času Avstro-Ogrske in v prvih letih po koncu prve svetovne vojne zbiral Mestni muzej Celje, ki je takrat deloval pod okriljem Muzejskega društva Celje. Muzejsko društvo je bilo v javnosti do razpada monarhije razumljeno kot ustanova Nemcev. Njegova pronemška usmerjenost je bila izražena tudi v takratni zbiralni politiki, saj so v zbirki starih društvenih značk izključno samo značke nemškonacionalnih »turnarskih« in pevskih društev ter njihovih prireditev.
Avstro-ogrski vojaški znaki, ki so jih imeli vojaki prišite ali pritrjene na uniformah in ka-
pah, so v slovenskih muzejih maloštevilni. Vojaki so si jih po koncu prve svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske množično odstranjevali in jih metali stran.
Razpored medalj
jasno določen
Medalje in spominske znake so oblikovali priznani medaljisti in draguljarji, tudi zlatarji iz različnih okrajev monarhije. »Razpored na uniformah je bil jasno določen. Najpomembnejšo medaljo je oseba vedno nosila na sredini prsnega koša in pomembnost medalje se je zmanjševala od sredine proti levi strani.«
V času prve svetovne vojne je bilo veliko pomanjkanje denarja in zato je padala tudi kakovost določenih medalj. »Ce je bila izdana bronasta medalja, je bila najverjetneje narejena iz zlitine. Za srebrno in zlato medaljo je bilo bolje poskrbljeno. Najvišje medalje so bile bolj izpostavljene in bolj natančno dodelane.«
Franc Jožef, najbolj znan in priljubljen habsburški cesar, je kot vladar nosil najpomembnejše medalje. »V času prve svetovne vojne je bila
poplava medalj tolikšna, da skoraj ni bilo vojaka, ki ne bi dobil medalje. Franc Jožef je našim deželam vladal 68 let in v tem času je nastalo veliko redov, medalj, spomenic.«
Poveličevanje vladarja
Medalje so imele posebno mesto v času vojne, saj so jih podeljevali za zasluge hra-
brosti v nemirnih časih. »Medalja je bila namenjena tudi za poveličevanje vladarja. Na večini medalj je bil portret vladarja, zadaj je bilo kratko sporočilo, bistvo medalje.«
Medalje so med določenimi zbiralci vedno zanimive, medalja avstrijskega cesarskega reda železne krone, ki je bil ustanovljen 1815, ima že veliko vrednost. Ta medalja je tudi osrednji motiv
celjske razstave. Podeljevalo se jih je za vojne in civilne zasluge, v 19. stoletju pa se je razvila v eno najvišjih odlikovanj avstrijskega in pozneje avstro-ogrskega cesarstva. Konec leta 1916 so za zasluge na bojnem polju na trak pritrdili dva prekrižana meča. Tovrstno odlikovanje je prejel tudi Friderik Širca iz Žalca.
Foto: SHERPA
Skopušnikov božič
Vitanjsko ljubiteljsko gledališče je konec novembra že zajadralo v božično vzdušje. Premierno je namreč na odru vitanjske kulturne dvorane predstavilo Skopušnikov (kriminalno slab) božič. Polna dvorana je bila navdušena nad igranjem ljubiteljskih gledališčnikov.
Tokrat je režiserka Natalija Švab izbrala božično zgodbo angleškega literata Charlesa Dickensa. »Na božični večer se Skopušnik sreča z duhovi preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki ga opomnijo na stvari, ki so pomembne. Osrednji lik je zagrenjen bogataš, ki ves čas misli samo na denar in s pomočjo srečanja s temi duhovi ugotovi, kaj je tisto, kar res šteje v življenju,« je razložila Natalija Švab.
V predstavi se je izkazala ustaljena ekipa Teatra na vas' Vitanje. V glavni vlogi Skopušnika se je ponovno izkazal Urban Lesjak. Veseli vikend Teatra na vas' se je po sobotni premieri nadaljeval tudi v nedeljo. Ponovili so namreč predstavo Ali je res mrtev, ki so jo prvič predstavili letos spomladi. Clani gledališča se že pripravljajo na novo predstavo, saj bodo v vitanjski cerkvi na božični večer soustvarili božično mašo.
BGO, foto: FB
KULTURA
11
Na prireditvi je celjska knjižnica podelila priznanje 69 bralcem, ki so prebrali knjige s priporočilnega seznama. Vsak bralec je dobil tudi slikanico o Almi M. Karlin, ki jo je letos izdala Osrednja knjižnica Celje.	Glasbeni nastop Nike Solce
Zaključek bralne značke v celjski knjižnici
Alma povezuje skozi prostor in čas
Na Ta veseli dan kulture, ko so številne kulturne ustanove po Sloveniji odprle svoja vrata in brezplačno ponudile številne dogodke, so v Osrednji knjižnici Celje pripravili magičen dogodek ob koncu Alminega leta v Celju. Ob zaključku bralne značke za odrasle je glasbenica Nika Solce pripravila koncert uglasbenih Alminih pesmi z naslovom Ko duše pokličem.
BARBARA GRADIČ OSET
Alma M. Karlin ni bila samo pisateljica in popotnica, temveč tudi pesnica. Pesniška zbirka Dediči luči je njena prva pesniška zbirka. Kot je povedala založnica Jerneja Jezernik, ki se že dve dese-
tletji posveča raziskovanju življenja in dela svetovne popotnice, je pri pregledovanju
gradiva v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice naletela na Almine pesmi. Po prvi oceni jih je
približno tristo in so bile doslej večini neznane. V pesmih se po njenih besedah skriva Almino življenje. »V pesniški zbirki Dediči luči je objavljenih več kot šestdeset pesmi, ki prinašajo nov kamenček v mozaik tako nemške kot tudi slovenske literarne zgodovine, razkrivajo marsikatero avtobiografsko podrobnost iz avtoričinega življenja ter bralcem odstirajo številne duhovne modrosti, ki jih je Alma spoznala in jih poskušala tudi živeti.« Jerneja Jezernik je nekaj Alminih pesmi prevedla sama, nekaj jih je prevedel Boštjan Dvoržak.
Večplastna poezija
prevedena v glasbo
Pisanje pesmi je Almo M. Karlin spremljalo vse življenje. Njena poezija je tudi v očeh glasbenice Nike Solce nekaj posebnega, tako da so jo nagovorile in jih je nekaj uglasbila. »Dve leti sem raziskovala pesmi in jih s pomočjo prijateljev glasbenikov uredila za nov album. Alma je zame izredno pogumna, samosvoja, brezkompromisna ženska, ki je sledila svojim ciljem. Pripravljena je bila žrtvovati vse, da je sledila svoji poti. V poeziji je bila večplastna.
Jerneja Jezernik: »Alma nas s svojim delom povezuje skozi prostor in čas. Povezuje različne umetniške smeri in vsakega nagovarja po svoje.«
V pesmi opisuje tragedije, zaljubljenosti in tudi vsakdanje življenjske modrosti. Všeč mi je njen humor. Tudi kadar ji je bilo hudo, je znala s humorjem rešiti neprijetnosti. Za svoj album sem zbrala njene bolj duhovne pesmi,«
je razložila Nika Solce, ki je album premierno predstavila 24. novembra v Cankarjevem domu, in sicer na dan, ko je leta 1919 Alma na celjski železniški postaji začela svoje potovanje okrog sveta.
Foto: GrupA
Neustrašno dekletce navdušilo celjsko občinstvo
Ljubiteljski gledališčni-ki, člani ansambla Gledališča Zarja Celje, so minuli petek na oder postavili prvo premiero letošnje sezone, in sicer otroško predstavo Pika, ki jo je režiral Žiga Medvešek. Mladi člani so v sodelovanju z izku-šenejšimi kolegi pripravili nepozaben pobeg v pravljico. V naslovni vlogi Pike je blestela devetletna Zara Lukman.
Pika je predstava o simpatični otroški preprostosti in neobremenjenosti z normami dostojnega obnašanja, ki si jih postavljamo odrasli. Ravno to je razlog, da včasih ne želimo odrasti. Gre za klasično in vsem dobro znano delo. Kot je povedal režiser Žiga Medvešek, predstava temelji na dramskem besedilu Andreja Rozmana Roze, ki temelji na literarni predlogi Astrid Lindgren.
V pravljični predstavi smo z navihano deklico, ki v vili Čira Čara živi z gospodom Fickom, doživeli in se nasmejali številnim zabavnim dogodivščinam. Najmočnejšo deklico na svetu, ki se
nikogar in ničesar ne boji, sta na zabavnem potovanju spremljala prijatelja Anica in Tomaž, ki sta ju odlično odigrala Živa Zorko Centrih in Urban Skok. Mladi prijatelji so med številnimi pripetljaji spoznali, da ne želijo biti nikoli tako resni kot so odrasli. Kot so ugotovili, je svet odraslih zelo dolgočasen. Vlogo Pike je s pravo mero navihanosti in z izjemnim občutkom za oder in odrski nastop odigrala Zara Lukman.
Odkrito skrito
sporočilo
Kot je še pred premiero zapisal Medvešek, so želeli na oder postaviti zgodbo otroka v obdobju odraščanja, ki odrašča v drugo smer kot njegovi vrstniki. Zgodbo, ki je pravljična v svoji vizualni podobi in vsebini. Pravljico, ki je hkrati družbeno kritična in na prefinjen, otroški in simpatičen način obsoja strogost, resnost in norme dostojnega obnašanja, ki si jih postavljamo odrasli. »Občinstvu smo želeli zgodbo prenesti tako, da otroci ne bodo želeli odra-
Pika se je med drugim podala tudi v šolo. Z enim samim namenom. Da bi tudi ona lahko imela počitnice.
sti, odrasli pa si bodo želeli, da bi bili še malo otroci. Vsaj še kakšen dan,« je zapisal režiser. Tudi za to smo letos združili otroško nagajivost in odraslo izkušenost.
Iz preteklih sezon smo bili vajeni, da so vse vloge v otroških predstavah odigrali otroci. Letos so naredili izjemo. »V letošnji sezoni smo otroško predstavo pri-
pravili v sodelovanju naših najmlajših igralcev in igralk s starejšimi izkušenejšimi člani in članicami. Ustvarili smo odličen preplet energij. Ravno pravi za simpatično
pravljico,« je bil po premieri upravičeno ponosen režiser in tudi mentor otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje. »Predstava je rezultat izjemnega dela celotne ekipe, povezanosti in zelo dobre energije, ki smo jo ustvarili v treh mesecih sodelovanja,« je dejala Urška Majcen, ki se je tokrat podpisala pod dramaturgijo.
Pika bo še zabavala
občinstvo
Predstava je podobno kot večina tistih, ki jih na domači oder postavijo izvrstni celjski ljubiteljski gledališčniki, požela veliko zanimanja. Po razprodani petkovi premieri je bila dvorana polna tudi na sobotni in nedeljski ponovitvi. Pika bo »zategnjenim« posameznikom živčke na odru spet kravžljala 21. decembra in 12. januarja. Zelo verjetno bomo lahko predstavo Pika v izvedbi Gledališča Zarja Celje, kot nam je zaupal režiser Žiga Medvešek, gledali tudi na odru kakšnega festivala.
LKK, foto: SHERPA
12
NASA TEMA
novi tednik
St. 50, 12. december 2019
Kakšna je bralna pismenost otrok in ali sploh še berejo?
Brez branja ne gre niti
ob računalnikih in telefonih
Naj gre za deklaracijo na živilih v trgovini ali za kupoprodajno pogodbo za stanovanje, dobro branje je pomembno v obeh primerih. Čeprav je digitalizacija z videoposnetki in s slikami olajšala razumevanje informacij, je tudi za dostopanje do teh vsebin treba znati brati. Zato bo tudi v prihodnje bralno znanje pomembno, a nesporno je, da se narava branja spreminja, kar kažejo tudi raziskave bralne pismenosti med mladimi.
TATJANA CVIRN
Nedavno so bili objavljeni rezultati mednarodne raziskave Pisa za leto 2018. Gre za primerjalno raziskavo dosežkov učencev in učenk, ki jo usklajuje Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in v kateri je letos sodelovalo 79 držav. Od leta 2006 sodelujejo tudi slovenski učenci in dijaki.
Vsaka tri leta zbira OECD primerjalne podatke o znanju in spretnostih v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti 15-letnikov. Slovenski podatki kažejo stabilnost dosežkov pri matematični pismenosti ter manjši upad v dosežkih pri bralni in naravoslovni pismenosti glede na rezultate izpred treh let. Na vseh treh področjih pismenosti Slovenija še vedno dosega rezultate nad povprečjem OECD, ugotavljajo
na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, ki je nacionalni koordinator projekta Pisa.
Letos je bil poudarek na bralni pismenosti. Ta je bistvena za uspešnost v današnji družbi na vseh področjih življenja. Pomeni razumevanje napisanih besedil, njihovo uporabo in razmišljanje o njih. Ob tem je pomembna tudi zavzetost ob branju, kar bralcu omogoča doseganje postavljenih ciljev, razvijanje lastnega znanja, spretnosti in potencialov ter dejavno sodelovanje v družbi.
Je branje torej izguba časa, kot menijo nekateri, ali nujen del vsakodnevnega življenja, ki omogoča razvoj vseh ostalih sposobnosti? Kako v spremenjenih razmerah, ko sodobna tehnologija zmaguje nad vsemi ostalimi
področji, otroke spodbujati k branju? Kaj lahko storijo vrtci in šole ob vedenju, da je družina pri tem vendarle najpomembnejša?
Foto: Pixabay
ff
f *
ч			s 4 , %
			•J - *-SIM нШ
		ß /	
Zgled v družini je najbolj pomemben
»V šolah ugotavljamo, da je bralna pismenost slabša, kot je bila pred leti, upad v veliki meri povezujemo z digitalizacijo,« pravi Danica Šalej, ravnateljica OŠ Frana Kranjca in vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev.
Veliko vzrokov za težave, ali hodijo le občasno, mnogi
ki botrujejo upadu bralne pismenosti, po njenem mnenju izvira iz družine. »Večini otrok starši berejo pravljice le občasno, nekateri sploh ne hodijo v splošno knjižnico
otroci spremljajo pravljice le na digitalnih medijih. Težava je tudi, ker otroci vedno manj vidijo svoje starše pri branju knjig, časopisov, zato pa veliko več pri branju na telefonu.
V obdobju učenja branja in pisanja starši pogosto neredno opravljajo svoj del odgovornosti za spremljanje bralnega in pisnega napredka svojega otroka,« ugotavlja Šalejeva. Zato ne preseneča, da mnogi učenci tehnike branja ne obvladajo niti v tretjem triletju, kar negativno vpliva na splošno učno uspešnost, ugotavlja
ravnateljica in dodaja: »Veliko učencev, ne glede na starost, je prepričanih, da nimajo časa, da bi brali.« Ob tem se Šalejeva zaveda, da šolski način dela ne spodbuja branja knjig in uživanja ob dobrih zgodbah, ampak uči o književnosti s pomočjo odlomkov. Tudi v tekmovanju za bralno značko sodeluje vedno manj učencev.
Spodbude v šoli
Šole so se pred leti vključile v nacionalni projekt za razvoj bralne pismenosti pod okriljem Zavoda RS za šolstvo in so tudi po koncu projekta mnoge nadaljevale in dodajale nove vsebine, da bi otroci izboljšali branje ter bili zanj in za učenje bolj motivirani. V šolah imajo tako na primer dogovor, da
Branje naj bo
nekaj prijetnega
V nekaterih slovenskih šolah so se prav zaradi dodatnega spodbujanja bralne pismenosti vključili v projekt zavoda za šolstvo Objem. Ena takšnih
morajo otroci odgovarjati v celih povedih, pisati z roko, pri nekaterih predmetih ne uporabljajo več delovnih zvezkov ... V proces učenja branja in pisanja v šolah vključujejo starše, spodbujajo otroke k rednemu obiskovanju šolske knjižnice, k branju za bralno značko, pripravljajo različne dejavnosti, ki naj bi prispevale k vzgoji bodočih bralcev in navduševale za branje .
šol je OŠ Vransko-Tabor.
V okviru projekta si je vsak sodelujoči učitelj zadal cilj in pripravil program, kaj bo razvijal pri določenih učencih. »Lani se je projekt začel, kmalu bomo lahko preverili, kako uspešen je bil,« pravi Klavdija Kropec, prof. razrednega pouka, ki se zaveda, da samo knjiga in tabla nista dovolj, pač pa morajo učitelji najti aktivne metode dela za to, da otroke navdušijo za določene stvari. Otroci radi poslušajo pravljice, osvajanje bralne tehnike pa je zanje velik napor. To traja nekaj let in v
tem času nekateri izgubijo motivacijo za branje.
»Drugačen način življenja je prinesel spremembe. A ne moremo posploševati, lani sem na primer imela otroke, ki so prišli v prvi razred in so že brali. Motivacija za branje po 13. letu res zelo upade, kar naj bi bilo tudi razvojno pogojeno. Mogoče je težava v našem dojemanju, ko pričakujemo, da bodo tudi sedanje generacije brale knjige tako, kot smo jih mi. A otroci danes berejo predvsem na elektron-
skih n a -pravah,« ugotavlja.
Tudi ona opozarja, da spodbuda za branje izvira iz družinskega okolja. Otrok se mora pri tem počutiti prijetno. »Ko mora brati sam, ga ponavadi posadimo za mizo, sedimo zraven in se ukvarjamo z njegovimi napakami. Prej nam je sedel na kolenih, objeli smo ga in mu brali, bilo mu je prijetno,« opozarja sogovornica na stvari, na katere so starši premalo pozorni.
NASA TEMA
13
Uspešni, a brez pravega veselja
V vseh sodelujočih državah so dekleta boljša v bralni pismenosti.
Bralna pismenost v Sloveniji je bila v letih 2009 in 2012 podpovprečna, medtem ko se je pri predzadnjem zbiranju podatkov leta 2015 pokazalo izboljšanje. Rezultati za leto 2018 so nekoliko slabši, kot so bil pred tremi leti.
Slovenski 15-letniki so v povprečju dosegli 495 točk, kar je 10 točk manj kot leta 2015. Slovenija se uvršča med države z višjim dosežkom od povprečja OECD (487 točk). Najvišje rezultate so pri bralni pismenosti dosegli mladi s Kitajske in iz Singapurja.
Branje besedil na
računalniku
Kot pravi Klaudija Šterman Ivančič, raziskovalka na Pedagoškem inštitutu in nacionalna koordinatorica raziskave Pisa, so bralno pismenost v raziskavi ugotavljali izključno tako, da so mladi na računalniku reševali naloge, ki so prikazovale besedila, kot jih vidijo v klasični literaturi. Imeli so tudi naloge, ki so zajemale besedila, s katerimi dijaki in dijakinje pogosteje pridejo v stik na spletnih straneh, blogih, forumih.
»Z nalogami ugotavljamo tri temeljne kognitivne bralne procese: iskanje informacij, razumevanje besedila in vredno-
tenje ter razmišljanje o besedilu. V letu 2018 smo prvič ugotavljali spretnosti, ki so potrebne pri branju digitalnih besedil, kot so primerjanje različnih vrst besedila, iskanje informacij v več dokumentih, povezovanje več besedil pri izpeljevanju sklepov, vrednotenje kakovosti in verodostojnosti različnih virov, preseganje neskladij med različnimi besedili in razlikovanje med dejstvi in mnenji. Omenjene spretnosti ugotavljamo na šestih ravneh bralne pismenosti, kjer je prva raven najnižja in šesta najvišja. Temeljna raven bralne pismenosti, torej tista, ki bi jo moralo doseči 85 odstotkov 15-letnikov za uspešno delovanje v vsakdanjem življenju in širši družbi, je druga raven,« pojasnjuje koordinato-rica. Po podatkih raziskave je 82 odstotkov učencev in učenk doseglo drugo raven, kar je za 3 odstotne točke manj kot leta 2015. Najvišje bralne spretnosti je doseglo 9 odstotkov otrok, kar je podobno kot v letu 2015.
Še vedno dobri
»Glede rezultatov na področju branja lahko še vedno rečemo, da so dobri, saj so značilno nad povprečjem držav OECD in tudi višje od rezultatov v letih 2009 in 2012,« povzema Šter-
man Ivančičeva. »Vzrok za padec 10 točk glede na leto 2015 je trenutno težko določiti. Morda je razlog tudi to, da se narava branja spreminja, v letu 2018 pa je raziskava Pisa posledično v preizkus vključila tudi besedila, ki zahtevajo spretnosti razumevanja digitalnih besedil. Vendar je to samo ena od domnev, ki jo moramo še preveriti. To, kar imamo zdaj, so prvi rezultati.«
Več na spletu
Četudi bralni dosežki slovenskih otrok niso slabi glede na druge države, je zanimivo, da so mladi poročali o podpov-
prečni ravni zadovoljstva pri branju in motivaciji zanj. Prav tako niso zaznali učiteljeve opore pri pouku slovenščine in niso imeli povratnih informaciji glede napredka. Pri poučevanju slovenščine pogosto niso zaznali navdušenja učiteljev. V šoli so redko čutili ponos in radost. Približno 35 odstotkov slovenskih 15-letnikov je poročalo tudi, da so pogosto ali vedno žalostni, približno polovica jih je poročala, da se pogosto ali vedno počutijo zaskrbljene.
Učenci med tednom preživijo na spletu v povprečju približno tri ure na dan in skoraj 3,5 ure na dan ob koncu tedna. Hkrati redkeje berejo za zabavo in berejo manj leposlovja, revij in časopisov po lastni izbiri. Pogosteje berejo iz praktičnih razlogov in so več na spletu, kjer berejo različne vsebine.
V Sloveniji so učenci in učenke najuspešnejši v spretnosti iskanja informacij v besedilu, sledi spretnost razumevanja besedila. Najnižji povprečni dosežek so dosegli pri izkazovanju spretnosti vrednotenja in razmišljanja o besedilu. Nekoliko bolje so odgovarjali na vprašanja, ki so od njih zahtevala primerjavo različnih virov, kot na vprašanja, ki so zahtevala obravnavo informacij iz enega vira.
Število sodelujočih v raziskavi Pisa za leto 2018: 600 tisoč otrok
Število držav: 79
Število slovenskih 15-letnikov: 6.401
Število šol: 302 srednješolska programa in 43 osnovnih šol ter dve ustanovi za izobraževanje odraslih
Dosežki slovenskih otrok v raziskavi Pisa za leto 2018
Matematična pismenost:
509 točk (povprečje OECD 489 točk)
Naravoslovna pismenost:
507 točk (povprečje OECD 489 točk)
OB ROBU
Azijsko prehitevanje brez omejitev
Ko je zmanjkalo domačih knjig in tistih pri sosedih, sem v osnovnošolskih letih odkorakala v mestno knjižnico in se vpisala vanjo, da sem imela ves čas na voljo neomejen izbor branja. Danes so prizori, ko je otrok ali mladostnik tako zatopljen v knjigo, da ne sliši in ne vidi ničesar okrog sebe, redki. Bolj verjetno je, da se to zgodi, ko dobi otrok v roke telefon ali sedi pred računalnikom. Zaradi zgleda, ki ga ima
TATJANA CVIRN
doma, drugače tudi težko ravna. Vzgojitelji J ^ in učitelji ugotavljajo, da mladi niso le gibalno vedno manj spretni, ampak da imajo težave tudi z branjem, s pisanjem, z ubesedovanjem. Ob nedavnih podatkih raziskave Pisa je minister za izobraževanje sicer zadovoljno ugotovil, da so dosežki slovenskih učencev in učenk pri vseh treh pismenostih nadpovprečni, ko gre za primerjavo v okviru OECD. A ko se človek ozre na rezultate otrok iz daljnih azijskih dežel, ki dosegajo bistveno boljše rezultate pri vseh treh preverjanjih, se je morda vendarle treba zamisliti. Smo na napačni poti, je treba drugače zastaviti vzgojne in učne procese? Ti otroci bodo namreč čez nekaj let glavni sooblikovalci te družbe. Kako, če ne bodo v življenju prebrali nič drugega kot le spletne novice in izgubljali čas na družabnih omrežjih?
Da nas bo pobralo, če ne bomo brali, je vizionarsko opozoril že Tone Pavček. Branje je osnova za uspešnost na vseh drugih področjih življenja, za razumevanje pojavov okrog nas, za razvoj kritičnega mišljenja. Resda vsi beremo drugače kot nekoč, a da naj bi bila četrtina odraslih Slovencev funkcionalno nepismena in da mnogi ne preberejo niti ene knjige na leto, nista podatka, na katera bi lahko bili ponosni. In mladi so del tega okolja.
Tradicija s
prilagajanjem novostim
Bralna pismenost:
495 točk (povprečje OECD 487 točk)
Za bralno značko se poteguje letno približno 70 odstotkov vseh osnovnošolcev, približno 40 odstotkov je tistih, ki berejo vseh devet let. Širi se predšolska bralna značka, manj prisotna je v srednjih šolah.
Že 60 let je bralna značka ena od spodbud za prostovoljno branje otrok in mladih v Sloveniji. Je zanjo še vedno toliko zanimanja kot nekoč? Kakšne spremembe so se zgodile na tem področju? V društvu Bralna značka Slovenije -ZPMS pravijo, da je bil koncept zasnovan z željo po razvijanju bralne kulture mladih
Težave z zahtevnejšimi besedili
Ali je mogoče na osnovi obiska v knjižnici sklepati o priljubljenosti branja med mladimi? Ida Kreča, vodja otroškega oddelka v Osrednji knjižnici Celje, pravi, da obisk daje vtis, da otroci še vedno kar veliko berejo. Je pa res, da mnogi prihajajo v knjižnico predvsem takrat, ko morajo v šoli prebrati kakšno knjigo.
»Knjižničarji opažamo, da je tistih otrok, ki berejo tudi v prostem času in jim je to užitek, vedno manj. Branje zahtevnejših besedil, ki smo jih nekoč prebrali sami, jih razumeli in iz tega znali kaj povedati, predstavlja otrokom veliko težavo in breme. Usmerjeni so v bra-
nje knjig, kjer je vsebina podobna stripovskemu načinu, kjer je tekst prekinjen z ilustracijami, kar bolj spominja na branje na spletu,« povzema Ida Kreča svoja opažanja pri dolgoletnem delu z mladimi. »Tudi mnogim staršem se besedila, ki jih dobijo otroci za domače
branje, zdijo pretežka, saj tudi sami niso brali.«
Šola ni zabava
Po njenem mnenju se je treba zavedati, da je domače branje povezano z neko učno snovjo. »Učenje in šola pač nista zabava, to je trdo delo. Vsi mislijo, da mora biti šola nekaj zabavnega in da se mora otrok vedno počutiti lepo. Zato prihaja tudi pri branju in drugih predmetih do težav,« meni sogovornica in dodaja, da se starši premalo zavedajo, da je branje osnova, da
si lahko uspešen na vseh drugih področjih. Temelje je treba postaviti že v najzgodnejšem otroštvu, pravi Ida Kreča. »Nobena ustanova brez podpore v družini ne more doseči dobrega rezultata.«
Tudi knjižnice že desetletja spodbujajo branje v družini z različnimi dejavnostmi. »Sodelovanje z vrtci se krepi, imamo najrazličnejše bralne značke, uspešne so pravljične ure, ko imamo knjižničarji možnost tudi staršem povedati, kako je branje pomembno,« zaključuje.
Mladi ne razumejo jezika klasikov
Zdi se, da je zanimanje za branje pri srednješolcih še manjše kot v osnovnih šolah. Ali to drži, smo vprašali Marjetko Šelih, knjižničarko v Ekonomski šoli Celje. »To je odvisno od generacije in se spreminja,« pravi. »Imamo dijake, ki so odlični bralci, in tudi tiste, ki ne preberejo ničesar, če to ni res nujno.«
Po njenem mnenju rezultati Pise kažejo, da smo Slovenci v povprečju zelo dobri bralci in da razumemo prebrano besedilo, a pogreša študijo, ki ne bi zajemala le 15-letnikov. »V srednji šoli je eden od pokazateljev bralne pismenosti matura in rezultati niso slabi,« meni sogovornica, ki jo skrbi, ker se pri maturi otroci bolje odrežejo
pri angleščini kot slovenščini, kar bi po njenem mnenju veljalo posebej preučiti.
Šelihova pravi, da težko sodi, ali dijaki res manj berejo. »Predvsem berejo drugače, kar velja tudi za nas. Tudi mi beremo novice na telefonih, spletnih portalih, beremo bolj površno. Kolegi, s katerimi se pogovarjam, vlagajo veliko truda v to, da
z otroki v razredu preberejo temeljna dela slovenske literature. Otrokom to ostane, četudi tega na priznajo. Ko gre za bolj natančno branje, še vedno berejo besedila na papirju.«
Opaža, da otroci sploh ne razumejo jezika naših klasikov, zato bi po njenem mnenju potrebovali posodobljene izdaje. »Pri Kersniku dijaki niso vedeli, kaj je jara gospoda ... Trditi, da so zato slabi bralci, ni pošteno do njih, njihov jezik je zelo drugačen od tega, kar so nekoč pisali,« opozarja sogovornica.
V	Ekonomski šoli Celje spodbujajo bralno pismenost z dvema bralnima kluboma: eden je namenjen dijakom, drugi zaposlenim, za oba je dovolj zanimanja.
V	slednjem, ki ga vodi Šelihova, je od 10 do 15 zaposlenih, ki berejo različne stvari,
v • •	•	I и	I • •	•	• I	•
se srečujejo in predstavljajo svoje videnje besedila.
in se v tem času ni spremenil, se pa gibanje že vsa leta prilagaja novostim in spremembam na področju branja in pismenosti: upošteva pomen množičnih medijev, privlačnost e-zaslonov, že dolgo so med bralnimi gradivi bralne značke tudi takšna, ki so kombinacija besedilnega in slikovnega (stripi, risoromani ...).
Bralna značka je najmočneje usidrana med otroki v osnovni šoli, pomembna so tudi dolgoletna prizadevanja za razvoj družinskega branja (predšolska bralna značka). »Podpiramo tudi razne oblike medgeneracijskega branja, tudi t. i. bralne značke za odrasle oziroma starejše, nudimo vrsto oblik strokovne pomoči in izobraževanj za mentorje bralne značke (bralne delavnice, seminarje, simpozije). Pomembne so tudi bralne kampanje, kot je na primer letošnji že drugi Nacionalni mesec skupnega branja ...,« poudarjajo.
Branje zahteva čas
V društvu se zavedajo, da otrokom, mladim in odraslim za branje zmanjkuje časa in energije. »Nekateri starši morda preveč vključujejo otroke v različne obšolske dejavnosti. Otrok ne podprejo pri organizaciji časa za branje oziroma jim ne svetujejo branja, ker najbrž tudi sami niso bralci. Veliko časa mladi preživijo pred elektronskimi zasloni. Branje zahteva čas in obenem umirja. To oboje je v sodobnem hektičnem času manj zaželeno, manj zanimivo oziroma je težko dosegljivo,« ugotavljajo v društvu.
Osnova za razvoj veselja do branja je družina, pomembni so tudi mentorji, ki povabijo otroke k branju. Je pomemben tudi izbor knjig, ki jih priporočajo v branje? »Konkretni nabori knjig naj bi nastajali v sodelovanju med mentorji branja in bralci. Mentorji, ki poznajo kakovostne nove knjige, prisluhnejo mladim, upoštevajo njihove želje in zanimanja.« Včasih je mogoče slišati tudi očitke, da so predlagane knjige neprimerne. »Če mladim prepovemo brati knjige, da bi jih obvarovali pred življenjskimi problemi, jim sporočamo, da ni vredno brati. Kar jih zanima, bodo pač poiskali na spletu ali kje drugje, pogosto prikazano na manj primeren način. Če mladim ponujamo le lažjo literaturo, jih vzgajamo v nekritične ljudi, nerazmišljujoče potrošnike. Pripombe o neustreznih, >problematičnih< knjigah je najpogosteje mogoče slišati od odraslih nebralcev, ki celotnega besedila sploh ne preberejo,« menijo v društvu.

14
KRONIKA
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Grozijo snežni plazovi
Gore pozimi priljubljene, a skrajno nevarne
V gorah naše regije se je letos zgodilo že več nesreč, gorski reševalci so morali posredovati 23-krat. V teh nesrečah se je poškodovalo devet ljudi, največkrat med hojo po brezpotjih in med plezanjem. Zimska sezona je za planinstvo in gorništvo najbolj nepredvidljiva, zato je skrb za varnost na prvem mestu. Še vedno se namreč največ nesreč zgodi zaradi neprimerne opremljenosti ali precenjevanja svojih sposobnosti.
SIMONA SOLINIC
»Število nesreč se v zadnjih letih povečuje tudi zato, ker sta pohodništvo in gorništvo priljubljena, v gorah je vedno več ljudi. Ti bi se morali bolj pripraviti na turo, se pozanimati o vremenskih razmerah in jih upoštevati. Včasih so pohodni-ki premalo osveščeni in slabše opremljeni, lahko rečem, da so kdaj tudi lahkomiselni,« pravi predsednik Gorske reševalne službe Slovenije - postaje Celje Aleš Kovač.
Oprema, ki reši življenje
V gorah je trenutno zimsko stanje, kar pomeni, da so raz-
mere popolnoma drugačne kot v zgodnji jeseni. Že tanjša snežna plast na odprtem prekrije markacije in zabriše pot, zato prihaja tudi do hoje po brezpotjih, kar je pogosto razlog za nesreče. Letos je bilo takšnih primerov kar nekaj. Tudi klini in jeklenice so, če že niso skriti pod snegom, prekriti z njim ali s plastjo ledu. V gorah so nizke temperature, k temu svoje dodata še krajši dan in nevarnost proženja snežnih plazov. Večina planinskih koč je zaprtih. Vse to je treba upoštevati že pri načrtovanju ture, pri izbiri poti in ciljev in izbiri ustrezne
Brez ustrezne obutve nikar v gore. Foto: Manca Čujež
Sožitje za varnost starejših
Agencija za varnost prometa je v Braslovčah in Lučah izvedla projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. V projekt so vključeni starejši, ki osvežijo svoje znanje iz prometne varnosti in poznavanja cestnoprometnih pravil. Prav tako obnovijo tudi znanje o temeljnih postopkih oživljanja in zdravstvenih kriterijih za vožnjo. Na koncu opravijo tudi tako imenovano svetovalno vožnjo z ocenjevalcem na vozniškem izpitu. V Sloveniji je več kot 219 tisoč imetnikov vozniških dovoljenj, ki so starejši od 64 let, kar predstavlja 16 odstotkov vseh voznikov. Projekt Sožitje je prvi takšen projekt, ki pokriva območje celotne Slovenije in združuje različne ključne člene na področju varnosti v cestnem prometu.
Nesreče zaradi snežnih plazov na Celjskem niso redke. Foto: GRZ Slovenije
opreme. Pomanjkljiva oprema in precenjevanje svojih zmožnosti sta prav tako visoko na lestvici vzrokov za nesreče. Pravilna obutev in ustrezna ter rezervna oblačila, cepin in dereze spadajo vedno v opremo. Lavinski trojček, sestavljen iz lavinske žolne, sonde in lavinske lopate, je prav tako obvezen del tehnične opreme vsakega gornika.
»Lavinsko žolno namestimo na prvo plast obleke. Na turi jo imamo vedno priključeno, medtem ko sondo in lopato nosimo s seboj v nahrbtniku. Ob uporabi lavinskega trojčka naj nam ne zraste samozavest, saj nas ne zavaruje pred plazovi, ampak ob primeru zasutja s snegom poveča možnosti hitrejše rešitve izpod snega in s tem možnost preživetja,« svetujejo v Planinski zvezi Slovenije.
Donacija za celjske
reševalce
Ko gorski reševalci dobijo klic na pomoč, šteje vsaka sekunda. Še posebej če gre za reševanje izpod snežnih plazov. Da bodo lahko v celjski gorski reševalci odslej pri svojem delu še hitrejši in učinkovitejši ter tudi bolj varni, jim
je na pomoč priskočila Zavarovalnica Triglav. Ta je pod okriljem tradicionalne novoletne preventivne akcije Za boljši jutri celjskim gorskim reševalcem donirala sredstva, s katerimi si bodo nabavili posebno opremo za reševanje izpod snežnih plazov.
»Ne mine leto, da se na našem območju ne bi zgodila nesreča zaradi snežnega plazu. Takrat moramo biti reševalci še posebej previdni pri dostopu do mesta nesreče, enako tudi pri evakuaciji ponesrečenca. Sodobna lavinska oprema, kot je na primer ABS--lavinski nahrbtnik, nas ščiti v primeru ponovne sprožitve plazu, saj nas obdrži na površini. Z novo digitalno lavinsko žolno lahko hitreje poiščemo več zasutih ljudi. Le tisti, ki jih pravočasno najdemo in odkopljemo iz snega, imajo možnost preživetja,« je pomen nove opreme za reševalce opisal Kovač. Člani društva rešujejo na območju enega največjih delov Slovenije, ki sega vse od Rogaške Slatine na jugu do Logarske doline na severu. Zavarovalnica Triglav je letos v ta namen Gorski reševalni zvezi Slovenije podelila tudi 30 GPS-naprav.
V	mesecu dni trije mrtvi na isti cesti
Na območju Policijske uprave Celje je letos umrlo že 26 oseb, lani v enakem obdobju 12. Zadnji dve smrtni žrtvi na celjskih cestah sta mlajša moška, ki sta umrla v petkovi nesreči v Kostrivnici. To je sicer tretja smrtna nesreča, ki je terjala dve življenji hkrati. Ostali dve sta se zgodili pri Zrečah, kjer sta zgodaj jeseni umrla dva motorista, in spomladi v Ločici pri Vranskem, kjer sta umrla dva voznika.
Petkova nesreča se je zgodila v večernih urah v Kostrivnici. 32-letni voznik avtomobila je vozil po regionalni cesti iz smeri Planine proti Šentjurju, nato je v dolgem levem in nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem je takrat pravilno pripeljal 33-letni voznik osebnega vozila. Vozili sta silovito trčili, 32-letni voznik in njegov 26-letni sopotnik sta na kraju nesreče umrla. Oba sta se vračala domov iz službe. 33-letni voznik se je v trčenju hudo poškodoval. Vsi udeleženi so z območja Policijske postaje Šentjur.
To je že druga smrtna prometa nesreča na cesti Planina-Šentjur v mesecu dni. 11. novembra je v Jezercah pri Dobju v nesreči umrla 46-letna voznica avtomobila. Ženska je vozila prav tako proti Šentjurju, in sicer za polpriklopnikom, ki je začel zavirati zaradi nasproti vozečega tovornjaka. Ker voznica ni uspela ustaviti, je zapeljala na nasprotni vozni pas in trčila v tovorno vozilo, ki je pripeljalo nasproti. Tudi 46-letnica je umrla na kraju nesreče.
Pijan za volanom
V	Rogaški Slatini so policisti v ponedeljek ustavili 51-letnega voznika, ki mu je preizkus z alkotestom pokazal, da ima 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Vozniku so odvzeli vozniško dovoljene, sledil bo tudi obdolžilni predlog. V tem mesecu, ko je pred iztekom leta mnogo zaključkov in srečanj, policija opozarja vse udeležence v cestnem prometu, naj nikar ne vozijo, če uživajo alkoholne pijače. V teh primerih naj si uredijo prevoz. Sicer pa bo policija ves december izvajala poostren nadzor prometa.
Previdno, na Celjskem več vlomov
V	teh dneh je bilo na Celjskem več vlomov in tatvin. Na Okre-šlju je neznan storilec vlomil v brunarico in ukradel nekaj kosov gorskoreševalne opreme. Gre za prostore Planinskega društva Celje - Matica, ki mu je pred dvema mesecema zgorel planinski dom. Neznanci so vlomili tudi v prostore športnega društva v Šmartnem ob Paki. Policisti iščejo tudi storilca, ki je iz odklenjene lope v Kersnikovi ulici v Celju ukradel več orodja, in vlomilce v avto na Rečici ob Savinji in na Gomilskem. V prvem primeru lastnica pogreša denar, v Gomilskem je nekdo vlomil v tri osebna vozila. O vlomu poročajo tudi iz Male Pirešice, kjer je nekdo poskušal priti v stanovanjsko hišo, vendar ni ničesar ukradel. Vlomi so se zgodili tudi v Podsredi, Laškem in Letušu. V vseh treh primerih so storilci vlomili v stanovanjske hiše. Iz hiše v Podsredi je storilec ukradel gotovino in zbirateljske kovance, lastniki hiš v Laškem ničesar ne pogrešajo, v Letušu je storilca pregnal alarm.
Prebrisani tatovi
Celjski policisti so pred dnevi prijeli štiri moške, ki jih sumijo tatvine nafte na avtocestnih počivališčih. Gre za državljane Romunije, ki so imeli vozilo, prirejeno za tatvine goriva. Na vlečnem delu je namreč imelo vgrajeno črpalko za gorivo. Storilci so gorivo, ki so ga kradli, prečrpavali neposredno v svoje rezervoarje. Ob tem so z drugim tovornjakom zakrili svoje početje na avtocestnih počivališčih, da so bili čim manj opazni. Obe vozili sta bili s tovorom, naloženim v Romuniji, namenjeni v Španijo. Policisti so vse štiri osumljene pridržali, o oškodovancih še zbirajo obvestila.
Ukradli defibrilatorja
Minuli petek so neznanci na Celjskem ukradli defibrilazorja. Prvi je bil nameščen na območju Polul, drugi v Celju na Gledališkem trgu. Slednjega so namestili pred približno mesecem pred Koronarnim klubom Celje. Policija storilcev še ni izsledila.
Novi vozili tudi za celjski zapor
Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je v uporabo prevzela 16 novih službenih vozil. Ta bodo nadomestila dotrajana vozila v posameznih zavodih za prestajanje kazni zapora, gre za vozila za prevoz zaprtih oseb v različne zunanje ustanove. Vozila imajo vgrajeno tudi vso opremo za nemoteno delo pravosodnih policistov. Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje je v sklopu tega dobil dve večji vozili. Ti sta predelani na nov način, ki omogoča prevoz več zaprtih oseb in zaposlenih hkrati.
Foto: URSZKS
St. 50, 12. december 2019	ZA ZDRAVJE	15
Veliko zanimanje za akademijo
Naslednji teden razgovori, nato pogumno v novo sezono!
Začetek Akademije zdravega življenja je tik pred vrati. Prihodnji teden bomo pripravili individualne razgovore s prijavljenimi. To pomeni, da bosta med vsemi prijavljenimi strokovna ekipa 24alife in Medicina dela Krumpak izbrali deset udeležencev, ki jim bomo do konca marca prihodnje leto spremenili in izboljšali življenjski slog. Zanimanja za sodelovanje v projektu je veliko.
SIMONA ŠOLINIČ
AKADEMIJA ч ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
V Akademiji zdravega življenja se bodo sodelujoči med drugim naučili:
pravilne vadbe, ki bo naravnana na potrebe in zmožnosti vsakega posameznika v skupini, kako pravilno in postopoma izgubiti odvečno težo na način, da se sčasoma ne bo povrnila,
kako izvajati vaje doma, v naravi in brez stroškov,
kakšna je preventiva pri vadbi in prehrani v primeru določenih kroničnih obolenj in predhodnih poškodb,
kako se s pravilnim načinom življenja izogniti sladkorni bolezni,
kako pravilno sestavljati obroke, pravilno nakupovati živila in jih tudi pripravljati brez odvečnih stroškov,
kako se izogniti komercialnim prijemom trgovin in v trgovinah porabiti čim manj denarja za čim bolj zdravo hrano,
kako zdrave življenjske navade vnesti v svojo družino,
kako ves čas spreminjanja navad ohraniti visoko raven motivacije in volje.
Ko bo skupina izbrana, bo znan že datum prve delavnice in testiranja telesne zmogljivosti. Prva delavnica bo tako predvidoma takoj v začetku
novega leta. To bo namreč uvodno srečanje v projektu, ki bo trajal tri mesece. Zaključek akademije bo v začetku aprila, ko v Sloveniji obeležujemo dan
zdravja. Ves ta čas bo skupina pod nadzorom zdravniške ekipe in celostno vodena. Vsak strokovnjak v ekipi, od nutricio-nista, psihologa, kineziologa do zdravnice, bo natančno poznal značilnosti vsakega posamezni-
ka v skupini. Na ta način mu bo lahko vsak trenutek pomagal na svojem področju tudi individualno. Čeprav izberemo skupino, je naš namen vsakemu posamezniku tudi individualno pomagati. Skupina se bo redno
srečevala v Žalcu, kjer bodo enkrat tedensko skupinske vadbe in delavnice. Vsak teden bodo udeleženci dobili tudi izziv oziroma nalogo, ki jo bodo morali izvajati doma. Od vsakega posameznika pričakujemo re-
sno sodelovanje. To je v celoti brezplačno. Torej, vsi, ki ste se prijavili, boste v teh dneh dobili domov tudi vabilo na razgovor. Mi pa bomo za vas držali pesti ves čas in vas bodrili.
Foto: GrupA
%
/ AKADEMIJA V ZDRAVEGA 0 ŽIVLJENJA
novi tednik radio celie
^alffe
Vadbe bodo vsak teden tudi skupinske v Žalcu, v prostorih 24alife. Vodil jih bo mag. kineziologije Matevž Klevže.
Če bo vreme spomladi dopuščalo, se bo skupina odpravila tudi v naravo ali na žalski stadion.
16
AKTUALNA PONUDBA
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
ШШ
Darila za vse naročnike
Novega tednika

December je mesec obdarovanj, mesec, ko zastane korak, ko si podamo roko, zaželimo vse najlepše in najboljše ter predvsem zdravja in sreče. V uredništvih Novega tednika in Radia Celje se bomo še naprej trudili, da bomo vedno z vami. Da bomo poskrbeli za vašo obveščenost in prav tako za zabavo.
Drage bralke, dragi bralci, vabimo vas, da se oglasite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Za vas smo pripravili darilo, ki vas bo spremljalo pri vsakodnevnih opravkih. Platneno torbo boste prejeli vsi naročniki.
Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete brezplačno prilogo Stop spored, vse posebne priloge Novega tednika, kot so Pomladna Petica, Mosova Petica, Praznična Petica, Slovenske počitnice, ki izidejo spomladi in jeseni, hkrati v okviru Novega tednika pripravljamo tudi tematske priloge. Vsak naročnik Novega tednika letno prejme štiri brezplačne male oglase v Novem tedniku (do 10 besed), dve čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celje, 15-od-
stotni popust pri objavi osmrtnic in zahval v Novem tedniku ter številne druge ugodnosti.
Vsi, ki se boste naši družini naročnikov Novega tednika pridružili do 31. januarja, boste časopis plačali za enajst mesecev in ga lahko brali dvanajst mesecev. Zadnji mesec boste torej brali brezplačno. Podarite torej sebi in svojim najdražjim Novi tednik in s tem čudovite trenutke z aktualnimi vsebinami iz regije.
Lepo obarvane praznike vam želimo v naši družbi. Dobrodošli na našem oglasnem oddelku, kjer vam ponujamo knjigi Kuharskih bukev z nasveti o vlaganju in zdravilnih čajih.
V našo družbo ste vabljeni 21. decembra, ko bomo v središču Celja z vami zavrteli kolo sreče. Za vas imamo pripravljenih res ogromno nagrad, hkrati se bomo skupaj pogreli z vročim napitkom. Za dobro glasbeno raz položenje bo poskrbel Tilen Lotrič, ki nas je navdušil v šovu Slovenija ima talent in je izjemen vokalist. Presenečenj ne bo manjkalo.


Ф

rs
Med vsemi naročniki
bomo v začetku
februarja izžrebali deset
prejemnikov darilnih
L paketov Novega tednika.

>
СГ«

к
4, v





4 1
■ ■ vi ■ im ^ ■ v. «p vi a
Novi tednik in Radio Celje
^ www.novitednik.com ф www.radiocelje.com
Najpomembnejše informacije iz regije za vas!
PRENESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
TOXI
Platnene torbe za naročnike Novega tednika. (Foto: SHERPA)

www.birobit.si
Kakovostna drva (bukova, mešana)
•	najbolj top ponudba v Savinjski regiji
•	brezplačna dostava na dom*
•	možnost brezplačnega skladiščenja drv tudi za leto naprej
* Brezplačna dostava po Savinjski regiji.
HttMBd
Braslovče 23 I 3314 BRASLOVČE
03 7033 12 40
E naslov: kzbraslovce.kp@siol.net
^Marinirana telečja krača
4,75
П www.tingust.si
03/492-71-30
Cesta na osirožno 22, Celje
ZAPOSLOVANJE	17
frgotur
Preoblikovalec kovin I
(Paka pri Velenju)
Pričakujemo organiziranje delovnega procesa v proizvodnji, razporejanje delovnih nalog in nadzor izvrševanja dela, skrb za kontrolo kakovosti izdelkov v skladu z vsemi standardi v podjetju, pripravljanje, nadzor in kontrolo izvajanja terminskih planov - skrb za pravočasnost proizvodnje, kontrolo dobave, skladiščenja in porabe surovin in orodij, predlaganje ukrepov in dejavnosti za optimizacijo proizvodnje, dostavo naših produktov po Sloveniji, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Prijave zbiramo do 13. 12. 2019. LKK, d. o. o. Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hrane, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 17. 1. 2020. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajalec - kolorist
(m/ž) (Žalec)
Pričakujemo urejeno, zanesljivo, natančno in komunikativno osebo, veselje do dela s strankami, osnovno poznavanje dela z računalnikom, dober vid (predvsem ločevanje barv), vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje niso pogoj. Nudimo zanimivo in dinamično delo v sproščenem timu, zaposlitev za določen čas in podaljšanje za ne-
določen čas, udeležbo na strokovnih izobraževanjih, stimulativno nagrajevanje, koriščenje ugodnosti za zaposlene. Prijave zbiramo do 19. 12. 2019. Spekter, d. o. o. Lo-žnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Vbrizgovalec plastike
(m/ž) (Šmartno pri
Slovenj Gradcu)
Opis delovnega mesta: opravljanje del na stroju za vbrizgovanje plastike, nadzorovanje delovanja stroja in skrb za brezhibnost in čistočo orodja, pregledovanje polizdelkov in izdelkov, kompletira-nje končnih izdelkov iz več kosov, kontroliranje zapolnjenosti polizdelkov oziroma izdelkov, izpolnjevanje zahtevane dokumentacije v zvezi s polizdelki oziroma z izdelki. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic, 6 mesecev delovnih izkušenj, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Prijave zbiramo do 19. 12. 2019. Daplast, plastične mase in orod-jarstvo, d. o. o., Legen 23, 2383 Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektro vzdrževalec II
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektro področje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potreb po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektro smeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje
za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektro vzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 23. 12. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Odpremnik (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrbnost, veselje do dela z ljudmi, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe, prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju od-preme, pripravljenost za učenje na področju ograjnih sistemov ter od-preme in skladiščne logistike, izpit za upravljanje viličarja, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec na krivilno-upogibnem stroju (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo srednjo poklicno izobrazbo, 2 leti delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, obvezne delovne izkušnje na strojih kri-vilnih strojih ali na drugih podobnih »abkant« strojih, delo s pločevino, poznavanje tehnične in tehnološke dokumentacije, branje tehnične dokumentacije, zaželen izpit za viličarja, sposobnost samostojnega in logičnega razmišljanja, visoko motiviranost, zanesljivost in natančnost. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Konstrukter razvojnik strojev in naprav (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo VI./1 ali VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja razvoja izdelkov in naprav, dobro znanje angleškega ali nemškega jezika, računalniška znanja upo-
rabe programov 3-D-Solidworks oz. drugih 3-D programov, ino-vativnost, samoiniciativnost, natančnost, ideje pri razvoju. Nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. Vi-Ja proizvodnja, trgovina in storitve d. o. o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž)
(Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo izkušnje na področju skladiščnega poslovanja so zaželene, niso pa nujen pogoj, izpit za viličarja, ni pa nujen pogoj, izpit B-kategorije, računalniško pismenost, delovno vztrajnost, organizacijske in koordinacijske sposobnosti, iznajdljivost, samoiniciativnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje in
teren)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in s po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 30. 12. 2019.
Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje Več informacij na www. trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Od kandidata pričakujemo pripravljenost na priučitev delovnih nalog, doslednost, natančnost in samoiniciativnost, ročne spretnosti pri opravljanju dela, fizično vzdržljivost in moč za občasno dvigovanje in pre-
našanje bremen do 25 kilogramov, korekten odnos do sodelavcev in strank. Kandidatu ponujamo 1-me-sečno uvajanje na delovnem mestu in 2-mesečno poskusno obdobje, triizmensko delo za polni delovni čas, pogodbo bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas, delo se opravlja 5 dni na teden, občasno ob sobotah, izplačilo morebitnih nadur, fleksibilnost odobritve dopustov in možnosti koriščenja. Prijave zbiramo do 26. 12. 2019. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www.trgotur.si.
Procesni kontrolor (m/ž)
(Šmartno ob Paki)
Od kandidatov pričakujemo najmanj štiriletno javno priznano srednje tehniško ali srednje strokovno ali srednje splošno izobraževanje (V. stopnjo izobrazbe), 2 leti delovnih izkušenj, izpit B--kategorije, dobro poznavanje in uporaba računalniških orodij (Windows, MS Office, elektronska pošta, internet), poznavanje standardov v plastični industriji, poznavanje veljavnih zahtev ISO--standardov, poznavanje PPAP-in APQP-postopkov, poznavanje statističnih metod SPC. Prijave zbiramo do 2. 1. 2020. MPT, proizvodnja in trgovina, d. o. o., Šmartno ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki. Več informacij na www. trgotur.si.
CNC-operater (m/ž)
(Paka Pri Velenju)
Pričakujemo izvrševanje nalog in odgovornosti delovnega mesta CNC-operater, zagotavljanje urejenosti in čistoče v proizvodnji, zagotavljanje pravilnega in odgovornega ravnanja z osnovnimi sredstvi, drobnim inventarjem ter ostalim materialom in opremo v proizvodnji, skrb za varstvo pri delu in upoštevanje vseh varstvenih predpisov. Zahtevana je IV. stopnja izobrazbe (strojništvo), 3-5 let delovnih izkušenj. Vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 5. 1. 2020. LKK, d. o. o., paka pri Velenju 63, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
@ MojeDelo.com
Vodja poslovalnice (m/ž)
Dipo Celje
Vaš profil: vsaj 2 leti izkušenj v prodaji ali izkušnje na podobnem delovnem mestu, komunikativnost in usmerjenost k strankam, računalniška pismenost, samostojnost, fleksibilnost in zanesljivost, veselje do dela z ljudmi in sodelovanja znotraj kolektiva, pripravljenost do osebnega razvoja. Rutar marketing, d. o. o., Premrlova ulica 14, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 5. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Natakar (m/ž) (Dobrna)
Pričakujemo marljivo, zanesljivo, kreativno in samostojno osebo, zaželena je IV. stopnja izobrazbe gostinske smeri, zaželene delovne izkušnje na podobnih delih ... Terme Dobrna, d. d., Dobrna 50, 3204 Dobrna. Prijave zbiramo do 2. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Slaščičar m/ž (Rogla)
Pričakujemo IV. stopnjo slaščičarske, gostinske ali gastronomske smeri oziroma delovne izkušnje na podobnih delovnih mestih, pripravljenost na timsko delo, motiviranost in ustvarjalnost, odgovornost
in prilagodljivost, urejenost in zanesljivost. Unitur, d. o. o., Cesta na Roglo 15, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 16. 12. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Preddelavec (m/ž)
(Zreče)
Opis del: načrtovanje, vodenje, organiziranje in nadziranje dela na svojem delovnem področju. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 5. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delavec (m/ž) na
montažni liniji (Nazarje)
Naloge in odgovornosti: ročna sestava, sestava na montažnih linijah, skrb za kakovost izdelkov ... Podkrižnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 4. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Monter (m/ž) (Celje -
Levec)
Pričakujemo delovne izkušnje na primerljivem delovnem mestu, ročne spretnosti, okretnost, delavnost, urejenost, točnost, zanesljivost, vozniško dovoljenje B-kategorije. Lesnina LES-MMS, trgovska druž-
ba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji telematike (m/ž) (Celje)
Opis del in nalog: delo v proizvodnji telematike - proizvodnja elektronskih sestavnih delov in naprav po delovnem nalogu (enostavna dela v proizvodnji) ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 1. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajni svetovalec na terenu za Slovenijo, regija Celje (m/ž)
Naloge: svetovanje in intenzivna oskrba obstoječih ter novih strank, pridobivanje novih strank, vodenje prodajnih pogovorov in pogajanja glede cen, samostojno planiranje terminov in službenih poti, nastopi na sejmih. Meusburger Georg GmbH & Co KG, Kesselstr. 42, A-6960 Wolfurt. Prijave zbiramo do 2. 1. 2020. Podrobnosti na www.mo-jedelo.com.
Prodajalec za polovični delovni čas (m/ž) (Celje)
Naloge: prodaja in doseganje prodajnih ciljev, svetovanje strankam, reševanje reklamacij, skrb za urejenost oddelka. Hervis Sport in Moda, d. o. o., Šmartinska cesta 152g,
1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 29. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Višji inženir v konstrukciji (m/ž) (Nazarje)
Pričakujemo najmanj VI./2 stopnjo izobrazbe strojne smeri (zaželeno konstrukterstvo), znanje CAD (Unigraphics, alternativno: Solidworks, Catia) ... BSH Hišni aparati, d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 28. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Računovodja (m/ž) (Vojnik)
Pogoji: najmanj VI. stopnja izobrazbe ekonomske, družboslovne ali druge ustrezne smeri, vsaj 2 leti delovnih izkušenj na področju računovodstva, poznavanje zakonodaje s področja računovodstva in financ, obvezno napredno znanje Excella, prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem programa Pantheon. Mik, d. o. o., Celjska cesta 55, 3212 Vojnik. Prijave zbiramo do 16. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Več delavcev v proizvodnji, operaterjev strojev in naprav (Štore)
Pričakujemo IV. ali V. stopnjo izobrazbe tehničnih smeri poklicnih in
srednjih šol, dokončana izobrazba ni nujen predpogoj, je pa zaželena, sposobnost dela v skupini ... Štore steel, d. o. o., Železarska cesta 3, 3220 Štore. Prijave zbiramo do 16. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skladiščnik (m/ž)
(Medlog)
Pričakujemo poznavanje skladiščnega dela, samostojnost pri delu, zanesljivost, natančnost, urejenost, poznavanje dela z računalnikom, izpit za viličarja predstavlja prednost. Lesnina LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 18. 12. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Telefonski prodajni
agent (m/ž) (Celje)
Želite postati strokovnjak v telefonski direktni prodaji? Uživate pri delu z ljudmi in zanje? Cenite svoj prosti čas in želite konce tedna, ki so dela prosti? Želite delati v mednarodno uveljavljenem podjetju? Želite zaslužiti več kot samo za vsakdanji kruh? Bi vas veselilo na naslednjem delovnem mestu vse to združiti in postati agent v našem klicnem centru v Celju? Telemarketing, d. o. o., Zagrebška cesta 20, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 2. 1. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.

18
SPORT
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Pogovor s trenerjem Nogometnega kluba Celje Dušanom Kosičem
»V celjskem klubu so >oživeli< že mnogi«
Letos je bilo odigranih dvajset krogov v prvi slovenski nogometni ligi, v naslednjem letu jih bo še šestnajst. Celjski nogometaši so jesenski del sezone končali z dvema zmagama. Spretno in srečno so doma z 1:0 ugnali Muro, prejšnji teden so se iz Sežane vrnili zelo zadovoljni, saj so izdatno zmagali, s 4:0.
»Če se primerjamo z Mariborom, smo nedvomno uspešni. Toda če se primerjamo z Aluminijem in Muro, ki sta stabilna prvoligaša, ugotovimo, da nam naša sicer zelo dobra točkovna bera ne zagotavlja miru.«
DEAN SUSTER
Zbrali so devet zmag in sedem remijev ob štirih porazih. Imajo drugi najboljši napad v ligi, glede razmerja danih in prejetih golov so boljši od Mariborčanov. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje tistega, ki odgovarja za rezultate. Spregovoril je trener Dušan Kosič.
Vaše moštvo je četrto na lestvici. Je bil jesenski del prvenstvene sezone po vaših željah?
Čeprav bodo podrobne analize še sledile, lahko rečem, da je trenutno naše stanje na lestvici po dvajsetih krogih spodobno. Želeli smo zbrati čim več točk. Toliko kot tokrat nam jih v obdobju, odkar sem
jaz tukaj, še ni uspelo. Osnovo imamo, a jo moramo s kakovostjo še nadgraditi. Če bomo v naslednjih šestnajstih krogih nadaljevali v podobnem ritmu, bomo izpolnili cilj, ki smo si ga zastavili.
Le štiri točke manj imate od Maribora. Tudi to je podatek, ki ni zanemarljiv, kajne?
Če se primerjamo z Mariborom, smo nedvomno uspešni. Toda če se primerjamo z Aluminijem in Muro, ki sta stabilna prvoligaša, ugotovimo, da nam naša sicer zelo dobra točkovna bera ne zagotavlja miru. Liga je izenačena, vsaka tekma prinaša nove izzive in težko je karkoli predvideti. Želim si, da
ostanemo skromni in delavni. Čeprav imamo nekaj grenkih izkušenj iz preteklih sezon, smo ostali stabilni in mirni ter zadržali isto željo.
Imate drugo najbolj učinkovito moštvo v državi. Kdaj vas je letos najbolj razveselilo, kdaj morda razočaralo?
Občutki so se menjavali iz tedna v teden. Pokazali smo odlične obraze, nato so sledili povsem drugačni. Ampak večjih nihanj ni bilo veliko. Ne smemo pozabiti na to, da smo imeli težave s poškodbami. Manjkali so igralci, ki so pustili pečat v prvi postavi. Govorim o Amadeju Breclu, Jakobu Novaku, Deniju Štrausu, Ninu Pungeršku ... Dozorevali so in kazali vse boljše predstave, potem so morali na prisilni počitek. Morali smo se znajti brez njih. Tisti, ki so dobili priložnost, so se trudili zadržati homogenost v moštvu. Obstaja določeno zadovoljstvo, za zaključke pa seveda še ni čas.
Mura vam diha za ovratnik, a že to, da ste pred njo, veliko pove. Najbrž bodo bero točk občutno izboljšali Domžalčani. Kako gledate na razmerja med temi klubi in nenazadnje tudi na končni razplet?
Obstajajo klubi, ki so prijetno presenetili, spet drugi so razočarali, kajti od njih se je več pričakovalo. Vsaka sezona je zahtevna. Celjsko moštvo, ki ga vodim dve leti in pol, ohra-
nja določeno raven kakovosti. Kljub temu da so nekateri nosilci igre zapustili klub. Tisti fantje, ki so posledično dobili priložnost za igro, so znali opozoriti nase. Imamo nekaj mladih fantov z dobro statistiko. Stanje je stabilno.
Po tekmi oziroma bolje rečeno po zmagi nad Muro ste odkrito odgovorili na vprašanje, kje vidite svoje moštvo na koncu prvenstva, torej pri vrhu. Kaj mu še manjka za ta podvig, je tega sposobno s trenutno zasedbo?
Težko mi je odgovarjati na takšna vprašanja. Torej, želimo biti ambiciozni. Ko sem dejal, da želim ekipo videti pri vrhu, je to bil izraz hotenj. Tekmovanje bo pokazalo, ali smo tega sposobni. Športniki smo, treniramo, da bi bili uspešni. Če smo uspešni, dobimo potrditev okolja. Po tem hrepenimo. Vselej ocenjujemo trenutno stanje. Sam gledam na celotno podobo kluba. Pridejo obdobja, ko si tekmovalno neuspešen na igrišču, a ni rečeno, da si slab. Domžale so bile v turbulentnem obdobju, a so še vedno v igri za visoka mesta. Olimpija in Maribor imata najširši in najkakovostnejši kader, a imata težave z vsemi nami, ki jima sledimo. Ponavljam, liga je negotova. Za nas je najbolj pomembno, da so fantje osredotočeni na tisto, kar počnejo. Da so pre-
NA KRATKO
Celjana obtičala v kvalifikacijah
Banoje: Na prvi tekmi nove sezone v deskarskem svetovnem pokalu v alpskih disciplinah v Rusiji je v paralelnem slalomu Velenjčanka Gloria Kotnik poskrbela za edino slovensko uvrstitev v izločilne boje. Po izpadu v osmini finala je bila na koncu štirinajsta. Svetovni prvak v veleslalomu Celjan Tim Mastnak je za sedem stotink zgrešil 16. mesto, ki bi mu zagotovilo nastop v izločilnih bojih. Bil je 19., drugi Celjan Rok Marguč je bil 21. Zgodba se je ponovila v veleslalomu. Na l9. mestu je nastop končal Mastnak, ki je zaključne boje zgrešil za desetinko, na 38. mestu je bil Marguč. Kotnikova je spet poraz doživela v uvodnem izločilnem boju.
Preveč nihanj in slaba uvrstitev
Kumamoto: Slovenska ženska rokometna reprezentanca
je po zmagi nad Kongom zasedla 19. mesto na svetovnem prvenstvu na Japonskem, kar je njena najslabša uvrstitev doslej. Celjanka Jasmina Pi-šek je na zadnji tekmi dosegla tri gole. V izbrani vrsti je bila tudi Žalčanka Anika Strnad. V Kumamotu so Slovenke prikazale številne obraze, najlepšega zagotovo na uvodni tekmi, ko so na kolena položile imenitne Nizozemke z 32:26.
Kandidati znani,
selektor še ne
Ljubljana: Vodstvo Rokometne zveze Slovenije še vedno ni obelodanilo imena novega selektorja moške reprezentance. 28 kandidatov za nastop na evropskem prvenstvu je izbral Uroš Zor-man, dosedanji pomočnik odstavljenega selektorja Ve-selina Vujovića. Edini pravi novinec na seznamu je krožni napadalec Celja Pivovarne Laško Kristjan Horžen. V izbrano vrsto so povabljeni še štirje njegovi klubski soigralci, Klemen Ferlin, Tilen Kodrin, Vid Poteko in Matic Grošelj.
Velenjsko Gorenje bo zastopal le Celjan Matic Verdinek.
Avstrijke boljše s
3:1
Šempeter: Odbojkarice Sipa so odigrale prvo tekmo šestnajstine finala pokala Challenge. Gostile so avstrijsko ekipo iz Linza, ki je bila boljša s 3:1 in si je pred povratno tekmo priigrala zelo lepo prednost. V domači vrsti sta bili najbolj učinkoviti Anastazija Žnidar z 19 in Jerneja Lakovšek s 14 točkami.
Priznanje klubu in
predsedniku
Ljubljana: Atletski klub Asfalt Kovač Šentjur je na slavnostni prireditvi Športne unije Slovenije prejel priznanje ob 25-letnici delovanja. Zaslužil si ga je z aktivnim delovanjem pri delu z mladimi in z izjemnimi dosežki na področju popularizacije športa v Šentjurju in na širšem Kozjanskem. Predsednik kluba Vlado Artnak je prejel prestižno priznanje, ki ga Športna unija Slovenije po-
	Шк f
	iv \ ' ™
Шк	В Г ш
	
»Fantje, četrti smo,« kot da še s prsti hoče to poudariti trener NK Celje Dušan Kosič.
deli le redkim posameznicam in posameznikom, zlati red za športne zasluge.
V Zagreb in
reprezentanco
Velenje: Hrvaški rokome-taš Vlado Matanović bo po koncu sezone zapustil Gorenje in kariero nadaljeval pri Zagrebu. Novico je uradno potrdilo vodstvo velenjskega kluba, direktor Gorenja Janez Gams je povedal: »Spet se je pokazalo, da je naš klub dobra valilnica talentov. Vlado je prišel v Slovenijo kot precej neuveljavljen igralec in naredil v letu in pol velik preskok. Čaka nas še veliko pomembnih tekem in verjamem, da bo s svojimi dobrimi predstavami do konca sezone doprinesel k naši novi uspešni sezoni, ki se kljub slabšemu začetku razvija v pravo smer oziroma je glede na evropske nastope že presegla pričakovanja.« Selektor Hrvaške Lino Červar je Matanovića uvrstil na širši seznam za nastop na evropskem prvenstvu. (DŠ)
dani delu. Veseli me, da so opozorili nase.
Kdaj ste se ločili od svojih varovancev, kdaj bo sledilo ponovno snidenje?
V petek smo se poslovili z najlepšimi željami. Dobili se bomo šestega januarja. Fantje so dobili načrt posamične vadbe. Pričakujemo od njih, da ga bodo izpolnili. Policisti ne bomo. Večina igralcev je mladih, pričakujemo, da bodo pravi profesionalci in da bodo poskrbeli za svoja telesa. Nikakor si ne želimo, da bi jih po novem letu videli v slabšem stanju. Tudi v tem smislu morajo napredovati. Doumeti morajo, da je nogomet del njihovega življenja. Zato so dolžni skrbeti sami zase in ne, da čakajo na trenerjeve zahteve. Doslej smo imeli po zimskih premorih dobre izkušnje, le redki fantje se niso držali navodil. Za to jih moram pohvaliti. Včasih pa tudi trener ne vidi celotne slike. Upam, da bo vse tako, kot smo se dogovorili.
Lahko koga od nosilcev igre izgubite pred nadaljevanjem prvenstva?
Lahko, seveda lahko. Nekaj jih je močno opozorilo nase. Sam si seveda odhodov najboljših ne želim, toda zavedam se, da klub mora preživeti. Prodaja igralcev je eden od načinov. Kar se tega tiče, je negotovost vedno prisotna. Z danes na jutri se lahko zadeve spremenijo. Vem, da ko določeni igralci kakovostno napredujejo do te mere, da prerastejo celjsko sredino, zapustijo klub. Čeprav smo prodali nekaj nosilcev igre, moštva nismo veliko spreminjali. To bi si seveda želel tudi v tej sezoni. Sprememb bo zagotovo nekaj, upam, da čim manj.
Zaradi poškodb in tudi kartonov ste imeli precej »tanko klop«. Koga bi radi zvabili v Nogometni klub Celje?
Potegovali se bomo le za igralca, ki ga bomo nujno potrebovali. Vsak nogometaš, ne glede na kakovost, potrebuje nekaj časa, da se prilagodi načinu dela, da se navadi na nove razmere. Kdorkoli bo prišel,
mora izpolnjevati naše kriterije, predvsem pa mora biti mednarodno konkurenčen. Jasno je, da si ne moremo privoščiti plačevanja odškodnin klubom za igralce. Torej ne moremo pripeljati igralca, ki je v odličnem stanju. Ponavadi nas zanimajo igralci, ki so imeli težave s poškodbami, a so jih zacelili, ali tisti, ki se jim je zaradi različnih težav krivulja v karieri začela usmerjati navzdol. V Celju je že marsikdo »oživel«. Zato moram priznati, da si veliko igralcev želi priti v Nogometni klub Celje. Vedo, da se lahko pri nas vrnejo na ustaljene tirnice. Imamo sredino, v kateri razvijamo igralce. Toda morajo imeti določeno potrditev kakovosti, se pravi nastope v mlajših reprezentančnih selekcijah.
Si obetate prijetne urice v družinskem krogu v prazničnih dneh?
Odgovor pozna moja družina. Sam se težko odklopim od nogometa. Fantje so odšli na dopust, pri nas v klubu pa se vedno nekaj dogaja. Morda smo zdaj še bolj delovni, ko opravljamo analize in se pripravljamo na prestopni rok.
Na lestvici strelcev vodi Ante Vukušić (Olimpija) s 16 goli. Drugi je celjski napadalec Dario Vizinger, ki je dal 13 golov. Ostali iz NK Celje: Mitja Lotrič 8, Ivan Božić 7, Luka Kerin 4, Tadej Vidmajer, Žan Benedičič in Gašper Koritnik po 2 ... Vizinger je zbral 7 asistenc, Lotrič 6, Kerin 4, Božić in Jakob Novak po 3 ...
Lestvica 1. SNL
OLIMPIJA	20 13		3 4 47:24 42	
ALUMINIJ	20 11		5 4 39:19	38
MARIBOR	20 11		5 4 37:20	38
CELJE	20	9	7 4 41:22	34
MURA	20	8	9 3 32:24	33
DOMŽALE	20	7	4 9 29:37	25
TRIGLAV	20	6	2 12 25:50	20
TABOR	20	5	4 11 22:33	19
BRAVO	20	4	5 11 23:38	17
RUDAR	20	0	8 12 21:49	8

novi tednik	QDHRT	1Q
Št. 50, 12. december 2019	ОГОП1	19
Razplamteli so se boji pod košarkarskimi obroči
zmago na tretje lige
Rogaška s sedmo mesto druge Aba
Košarkarji Rogaške so v tekmi 11. kroga druge Aba lige v Domžalah premagali Helios Suns kar z 79:48. Končna razlika je vsekakor presenetljiva. Slatinčani so s tekmo skočili celo na tretje mesto na lestvici in se upravičeno nadejajo uvrstitve na zaključni turnir.
Košarkarji Rogaške (v belih dresih) so v svoji dvorani v državnem prvenstvu morali priznati premoč Krki, v drugi Aba ligi pa Širokemu.
DEAN ŠUSTER
V slovenskem derbiju mednarodne lige so v Domžalah hitro pokazali, da jih zanima zgolj zmaga. Svojo prednost so v prvem polčasu počasi, a vztrajno povečevali. Na polovici tekme so vodili za 15 točk, odločilni del pa je bila tretja četrtina. Takrat so domači povsem odpovedali in dosegli le sedem točk. Rogaška je pove-dla za 25 točk. V zadnjem delu ni le rutinsko pripeljala tekme do konca, ampak je igrala odločno do zadnje minute in prednost povišala na kar +31.
Zelo zgoščen ritem
Rogaške
Najbolj učinkoviti pri Rogaški so bili Tadej Ferme z 19, Urban Durnik s 14 in Ivan Miličević s 13 točkami. Trener Damjan Novaković ni skrival
zadovoljstva: »Od prve do zadnje minute smo igrali s pravo energijo, bili vseskozi pred tekmeci in brez težav prišli do zmage. Pozna se, da je imel Helios dosti manj časa za pripravo in regeneracijo. Mislim, da je bil to ključen dejavnik. Čestitam igralcem in hvala navijačem, ki so nas prišli spodbujat v Domžale.« Slatinčani bodo konec tedna gostovali na Polzeli. Naslednji teden bosta sledili dve tekmi v Rogaški Slatini, v sredo v drugi Aba ligi s sarajevsko ekipo Spars, ki je zadnja na lestvici, nakar bo sledil še en obračun s He-liosom, ki bo štel za državno prvenstvo.
Hopsi boljši dvakrat
Rogaška se še ni vključila v pokal Košarkarske zveze
Slovenije. V petem krogu sta se v Podčetrtku spopadla Terme Olimia in Šentjur. Šlo je za dvoboj klubov, ki sta zgodaj zamenjala trenerja; Davorja Brečka je nasledil
Bojan Lazić, v Šentjurju pa je Sašo Dončića zamenjal Celjan Aleš Pipan. Gostje so zmagali s 83:74. Povratni obračun bo v torek v dvorani Hruševec. V Laškem pa
je že bilo povratno srečanje petega kroga. Hopsi so bili tudi drugič boljši od Zla-toroga, s 84:57. Izstopal je Nathaniel Edward Fowler z 31 točkami.
Regijski derbi bo na
Polzeli
Polzelani bodo v soboto v prvenstveni tekmi zelo motivirani pričakali Rogaško, kajti v Šentjurju so pošteno zaostali za gostitelji. Domači strateg Aleš Pipan je po zmagi s 85:69 dejal: »V prvi vrsti bi čestital igralcem, saj so se držali navodil. Odigrali smo dobro in čvrsto v obrambi ter poletno v napadu, tako da smo res zasluženo slavili pred domačim občinstvom. Imamo še veliko rezerve in lahko igramo še boljše, zlasti če hočemo doseči, kar smo si zadali.« Trener Hopsov Boštjan Kuhar je odvrnil: »V Šentjurju smo bili zelo oslabljeni zaradi poškodb treh igralcev prve peterke. Prav tako smo odigrali izredno slabo, na drugi strani pa so si domači bolj želeli uspeha in igrali z več energije.« Terme Olimia so še edine brez zmage. Zlatorog je zbral dve, Šentjur tri, Hopsi štiri, Rogaška pa ob tekmi manj pet in je na četrtem mestu.
Foto: KK ROGAŠKA
Škaličkijeva druga v Celju, prva v Budimpešti
Konec prejšnjega meseca je Drsalni klub Celje izvedel tradicionalno mednarodno tekmo Skate Celje, nato se je s šestimi nadebudnimi dekleti udeležil tekmovanja v Budimpešti.
Na Skate Celje 2019 je bilo 330 umetnostnih drsalcev in drsalk. Med številnimi domačimi predstavnicami, varovankami trenerke Tamare Dorofejev, se je najbolj izkazala najmlajša. Tena Evelyn Škalički je v svoji starostni kategoriji osvojila drugo mesto. Odlično se je nato odrezala v madžarski prestolnici. Na mednarodnem tekmovanju za pokal Santa Claus je osvojila prvo mesto. Prepričljivo je ugnala Rusinjo ter številne Ukrajinke in Madžarke. To ji je uspelo v kategoriji »mini chicks girls« od šest do sedem let. Enak uspeh je uspel tudi Niki Ožek Bela, ki je vso konkurenco ugnala v kategoriji »basic novice girls«. Prvi mesti in dobre uvrstitve nju-
Šestletno Teno Evelyn Škalički so v Budimpešti dvignile (z leve) Luna Rozman, Gaja Šepec, Lana Škalički in trenerka Tamara Dorofejev.
nih klubskih kolegic so plod odličnega strokovnega dela v klubu in tudi prizadevanja
staršev, brez česar si ni več mogoče zamisliti uspehov.
DŠ, foto: DK CELJE
Štirje na stopničkah v Tivoliju
Na 28. mednarodnem mitingu Miklavž v Ljubljani so se med predstavniki 23 slovenskih klubov in enega iz BiH izkazali tudi plavalci celjskega Neptuna.
Kadetinja Laura Knez je osvojila štiri medalje, od tega tri srebrne. Po tri sta dobila Vid Čujež (zmagal je na 50 prsno) in Gašper Pevec (najboljši na 100 prsno), dve zlati kolajni si je priplaval Sebastijan Jug. Zmagal je na 50 in 100 prosto. Pred celjskimi plavalci je letos nekaj kontrolnih tekem, nakar se bodo osredotočili na nastope na državnih prvenstvih, ki se bodo začela konec januarja.
DŠ
Najvišji priznanji Kunstu in
Pejovniku
V soboto je Planinska zveza Slovenije v Laškem podelila številna priznanja posameznikom in društvom. Med enajstimi dobitniki najvišjih priznanj zveze, svečanih listin, sta bila tudi dva s celjskega območja.
Ciril Kunst starejši je bil prvi predsednik nadzornega odbora Planinskega društva Rečica ob Savinji, ki je bilo ustanovljeno pred štiridesetimi leti. Enajst let je tudi vodil društvo in tako postal predsednik z najdaljšim stažem. Pod njegovim vodstvom je društvo dobilo grb, ki ga je sooblikoval, in na Stonu razvilo svoj prapor, s katerim se lahko dostojno predstavi na prireditvah. Vzgoja mladih je v času njegovega vodenja postala ena od osnovnih nalog društva, v šoli je bil ustanovljen planinski krožek. Tudi mlade planince v vrtcu je spodbujal k pohodom in spoznavanju narave. Zaradi zagotavljanja varnega vodenja po hribih so se pod njegovim vodstvom začeli usposabljati vodniki Planinske zveze Slovenije, gorski stražarji, markacisti in varuhi gorske narave.
Vinko Pejovnik je dolgoletni član Planinskega društva Šoštanj. Na začetku je opravljal naloge načelnika mladinskega odseka in bil vrsto let član upravnega odbora, v letih 1984-1991 mu je bilo zaupano vodenje društva. Bil je načelnik markacijskega odseka, kar mu je prineslo veliko
Vinko Pejovnik (levo) in Ciril Kunst
izkušenj, zato po svojih zmožnostih rad pomaga še zdaj. Zamikalo ga je tudi vodenje drugih planincev po naših vrhovih in postal je mentor vodnikom pripravnikom. Vedno je bil pripravljen deliti svoje planinske izkušnje, zato je velikokrat priskočil na pomoč mladinskemu odseku.
Od leta 2009 do leta 2015 je vodil pohodniško sekcijo v upokojenskem društvu in na ta način poskrbel za promocijo hoje v gore med svojo generacijo. Vinko Pejovnik je za svoje delo prejel tudi plaketo Občine Šoštanj.
DŠ
Foto: MANCA OGRIN
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Spoštovani uporabniki poštnih storitev,
s 3. januarjem 2020 se spremeni delovni čas pošt 3260 Kozje, 3331 Nazarje in 3303 Gomilsko.
Delovni čas pošte 3260 Kozje:
www.posta.si
ponedeljek, sreda, petek:	8.00-10.30 in 14.30-17.00,
torek, četrtek:	8.00-10.30 in 14.30-18.00,
sobota:	zaprto.
Delovni čas pošte 3331 Nazarje:	
ponedeljek - petek:	8.00-18.00,
sobota:	8.00-12.00.
Delovni čas pošte 3303 Gomilsko:	
ponedeljek,torek, sreda, petek:	8.00-10.00,
četrtek:	16.00-18.00,
sobota:	zaprto.
Ob nedeljah in praznikih bodo pošte zaprte.	
Veselimo se	vašega obiska.
>07 Pošta Slovenije
PRODAM
STANOVANJSKO hišo in vikend prodam. Telefon 051 476-078, 041 689-748. 1721
ODDAM
ZELO dobre poslovne prostore, 108 m2 in 160,30 m2, v centru mesta Celje, ob robu bolnišničnega kompleksa poleg zdravstvenega doma, v pritličju, oddam. Prostori so opremljeni z računalniškim omrežjem in s poslovno verificirano osvetljavo. Telefon 041 347-714, Orač.	p
KUPIM
GARAŽO v Celju, Vrunčeva ulica, pri blokih, kupim. Telefon 041 818-899. 1749
AKUSTIKA
PRODAM
VOZILA
PRODAM
sport@nt-rc.si
STROJI
3, trivrstno, rdeče barve, uglasitev C, F, D, samostojno igranje na ključ, elektronika, staro eno leto, strokovna uglasitev, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 752-360, Jožica. 1725 TELEVIZOR LG LCD, 127 cm, lepo ohranjen, delujoč, prodam za 100 EUR. Telefon 070 735-312.	1751
VW passat 4 motion, letnik 2012, vrhunski, prodam. Telefon 031 612-160. l 117
Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
PRODAM
VITEL Tajfun 50 A, ohranjen, prodam ali menjam za vitel 40 N. Telefon 031 826-782.
1753
STROJ za repo prodam za 50 EUR. Telefon 041 951-527.	1758
AMPUS, 90 kg, za 350 EUR in primež prodam za 100 EUR. Telefon 041 951-527. 1758
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 250 kg, in izločene svinje (za salame) prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476.
p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.	p
VELIKA BOŽIČNA TURNEJA
DRAZEN ZECIC &
22. MARKpiUGOR
ч RDEČA DVORANA
VELENJE
19.00
■ i .—i i
TELICO, težko 340 kg, brejo telico in bika, težkega 165 kg, prodam. Telefon 041 547-769.	Š 55
PRAŠIČE, težke od 120 do 150 kg, prodamo.
Telefon 031 832-520.	1729
PRAŠIČE, domače vzreje, različnih tež, in izločene svinje prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	1744
PRAŠIČA, težkega nekaj čez 200 kg, krmljen samo z domačo hrano, prodam. Telefon 03 5728-526.	1755
BIKCA, starega 6 mesecev, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 661-358. 1756 PRAŠIČA, krmljenega z domačo hrano, za zakol, prodam. Telefon (03) 5774-097 ali 031 846-444.	1759
LANSKE in letošnje zajce, težke približno 3 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam po 15 EUR. Telefon 041 951-527. 1758 SVINJO, težko približno 250 do 300 kg, prodam. Savinjska dolina, telefon 069 671-368.	1765
DVE telički simentalki, težki približno 140 kg, prodam. Telefon 041 228-773. 1768 TELICO in bika, težka 300 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 814-119.1761 200-kilogramskega prašiča prodam. Telefon 041 663-137.	1678
BIKCA simentalca, pašnega, starega štiri mesece in pol, prodam. Telefon 031 840282.	1727 DVA prašiča, težka približno 200 kg, hranjena z domačo hrano, prodam. Telefon 041 228-773. 1768 KRAVO, staro 5 let in telico simentalko, težko 430 kg, prodam. Telefon 041 322-232.
1771
BIKCA rjave (sive) pasme, starega en mesec, bikca križanca limuzin-rjava pasma, starega en mesec in bikca križanca limuzin--rjava pasma, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 275-348.	1774
KUPIM
DEBELE, suhe telice, krave in bikce za pitanje kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286.	Š 132
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
PRODAM
VINO, belo, rdeče, modra frankinja in vinski liker, vse dobro ocenjeno, prodam. Možna dostava. Ugodna cena. Telefon 041 382735.	p KOCKE sena prodam po 2 EUR. Okolica Podčetrtka. Telefon 031 813-179. 1746 KOCKE sena in otave prodam. Telefon 041 209-582. 1757
21. DECEMBER 2019
äfer^ ob 20.00 ЈјШшк
HUVULtTMl
/UK
_SANK_
1

LUMBERJACK
БШИ^ШзШШШШШ
VSTOPNICE: ШПШ1

M Y N I G H T.s
њ
m
f
VSTOPNICE: ШМНГ
M YN I G H T.si
S
MALI OGLASI / INFORMACIJEE	21
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli...
V SPOMIN
Danes, 12. decembra 2019, mineva deset let, kar smo te izgubili, dragi
ŽIGA KOŠTOMAJ
Hvala vsem, ki mu še prižigate svečke v spomin. Z bolečino v srcu: Koštomajevi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
VSpomin
V soboto, 14. decembra 2019, bo minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, oče, ate, brat, svak in stric
ANTON MEH
iz Zadobrove 48
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke.
Njegovi domači
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
ZAHVALA
V 95. letu je tiho odšla naša ljuba
IVANKA LANCNER
rojena Brečko s Ceste v Debro, Laško (27. 12. 1924 - 13. 11. 2019)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darove, cvetje, sveče in številno spremstvo na
njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem, ki ste mami v zadnjih dneh življenja
nudili hitro pomoč in ji lajšali bolečine. Hvala družini Vesenjak, gospodu dekanu Roku Metli-čarju za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, kvartetu Oljka za izvedbo ganljivih pesmi, Matjažu Piklu za ganljive besede slovesa, praporščakom, trobentaču za odigrano žalostinko in Komunali Laško za opravljene
pogrebne storitve. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej za pomoč pri zadnjem slovesu. Neizmerno te bomo pogrešali.
Žalujoči: tvoji najdražji
VINO, belo, sortno, rumeni muškat, sauvi-gnon, prodam. Telefon 031 723-882.
1760
20 bal suhega sena in otave, fi 150, prodam.
Telefon 030 647-320.	1762
BALE, silažne, rezane, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160.	l 117
OSTALO
PRODAM
KERAMIČNE ploščice na zalogi ali po naročilu in ostali gradbeni material ugodno prodamo. Trgovina Hojnik, Leskovec 15, Ljubečna, telefon 041 617-220. 1707
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	p
SUHA drva, gaber ali bukev, metrska, prodam. Šentjur. Telefon 051 267-705.1713 DOMAČE domače pecivo in piškote vseh vrst
in okusov prodam. Telefon 041 642-813.
p
SVINJSKO polovico, ki tehta približno 80 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 351-302.	1740
SUHA drva za kamin, jablana, prodam. Telefon 031 747-930.	1764 DVIŽNA garažna vrata, višina 220 cm, širina 230 cm in sedem sobnih vrat, višina 200 cm, širina 82 cm, prodam. Telefon 031 561-153, (03) 5461-353. 1743
SENO v kockah, možna dostava, in samo-nakladalno prikolico za kocke prodam. Telefon 041 763-763.	1767
PLETENE koše, leseno banjo za koline in kravo za zakol prodam. Telefon 041 854-351.
1773
Poroke
Celje
Poročila sta se: Nina LE-DNIK iz Celja in Zemir KRŽA-LIĆ iz BIH.
KUPIM
STARE preproge, »tepihe«, kupim. Telefon 031 249-579.	1764
ВЕРЛТ1Н
avstralija tam spodaj
ELDA VILER
PEVKA
EROTIČNA ZGODBA
UROŠ SLAK
WazniCNIRECEPI
&
NOVI REPORTER MAGAZiN
iZ VSEBINE
•	INTERVJU:
TV-voditelj Uroš Slak ima enake vatle za vse
•	POTOVANJE:
beg pred zimo v Avstralijo tam spodaj
•	INTERVJU:
Vlado Novak, nagrajeni igralec za življenjsko delo
•	TV REVOLUCIJA:
za Netflixom in Amazon Prime še Apple TV+
•	TAJNE SLUŽBE: vrnitev zloglasnega KGB
•	Igor Škamperle o renesansi in Leonardu da Vinciju
•	Slaščice mojstrice peke z drožmi Polone Klančnik
•	PRAZNIČNI RECEPTI: bolj zdrave LCHF-slaščice
•	INTERVJU: Elda Viler, legendarna pevka
•	Kaj počne danes Igor Guzelj
www.reporter.si
IŠČEM občasno delo po Sloveniji - voznik za tovorno vozilo ali kombi. Prodam nevozen BMW 2500, letnik 1995. Telefon 041 209768.	1763
Smrti
Celje
Umrli so: Bogomila PEŠEC iz Šmartnega ob Paki, 95 let, Alojz BRUS iz Celja, 76 let, Vi-tomir BABIĆ iz Celja, 58 let, Jožef ŠTANTE iz Celja, 78 let, Ana GUNZEK iz Laškega, 64 let, Drago LIPNIK iz Velenja, 69 let, Silva OBREZ iz Celja, 89 let, Oto ARTELJ iz Žalca, 76 let.
Laško
Umrl je: Cvetko URANJEK iz Laškega, 56 let.
Šentjur
Umrla sta: Veronika ARLIČ iz Gorice pri Dobjem, 92 let, Karolina DIACI iz Vrbnega, 75 let.
Žalec
Umrla sta: Franc LEVER iz Rovt pod Menino, 77 let, Drago MEŽNER iz Dolenje vasi, 64 let.
Velenje
Umrl je: Franc SEVČNIKAR iz Šmartnega ob Paki, 67 let.
штш
I	f
ШШ
■V _
Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega brata, svaka in strica
JANEZA GOJŠNIKA
iz Bezenškovega Bukovja 2
se iskreno zahvaljujemo ksem sorodnikom, oosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetjo, svače, kenareo pomoč, avete maše in apramstvo k zadnjemu počitku. Posebna zagvala PGD FranOolevo za pomoč pri pogrebnem obcedu in patru Branku Cestniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi govornici Angini Lzrniker za sestavo gaoljivih besed ob slovesu, pevcem Moškega joevskega abora Antona ES ezenška Franloo-lovo, cerkkenimpevceminpogrebki službiRaj. Še enkrat hvala vaem invsakemu poseboj, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ok 8trani in našega Janeaa pospeemili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi
Srce je omagalo, tvojdihjezastal, a spomin nate v naših srcih bo ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega
VILIJA SOJCA
iz Rimskih Toplic (16. 9. 1943 - 5. 12. 2019)
se iskreno zahvaljujemo vsem ostalim sorodnikom, sosedom in prijateljem, da ste z nami delili težke trenutke, se poslovili od njega, nam izrekli sožalje, izrazili tolažilne besede, nam stisnili roko in podarili objem. Iskrena zahvala patronažni sestri Alenki, Karmen in Zdravstvenemu domu Rimske Toplice v času zdravljenja. Pri pogrebni slovesnosti velja zahvala g. Jožetu Turku za lepo opravljen obred. Hvala Petri Kolšek za ganljiv govor, pevcem skupine Eros za odpete žalostinke ter Davidu, Mateju, Zanu in Žigi za zaigrane melodije. Hvala vsem praporščakom, sosedu Jožetu, Branku ter kolektivoma Pivovarne Laško in obrtne zbornice za žalna venca. Zahvala cvetličarni Marjetka za čudovite aranžmaje, hvala vsem ostalim za darovano cvrtjoin sveče. Hvala Damjanu za fotografiranje. Posebna zahvala prijateljici Bebi za vso p odporo sn po moč . Vsem in vsakemu posebej še ssskrat iskrsna hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
C
televizija celje
KOMTAKT: 03/42 88 266, marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
od ponedeljka do petka ob 18.30 m 22.15
telemach
kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
»Band« brez gretja sedežev in »servo« volana
Nagrade so
bogate
Na Radiu Celje poslušalce razvajamo s Čarobnim decembrom, v okviru katerega odpiramo okenca na adventnem koledarju, pri čemer nam pomaga škrat Jager. Na miklavževo je z nagrado razveselil vse poslušalce, v središču mesta je s prijatelji z Radia Celje razdelil več kot sto parkeljcev iz testa. Prisluhnite Jutranjemu ritmu na Radiu Celje in z malo sreče boste okence na adventnem koledarju odprli vi. Nagrade so bogate.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I
95.1
Četrtek, 12. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:40 Predstavitev Novega tednika; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Šport danes; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Odmev; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 SRegija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18:15 Odmev (ponovitev); 19:15 Kalejdoskop
Petek,
13. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Savinjska danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Rušimo tabuje (vsak zadnji petek) 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Sobota, 14. december
7:00 Začetek programa; 7:15 Milenium (oddaja za
95.9
mlade) 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Kulturni mozaik; 13:15 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Nedelja, 15. december
7:00 Začetek programa; 8:00 Poročila; 9:00 Svet24 novice; 10:00 Svet24 novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Svet24 novice; 12:00 Svet24 novice; 13:00 Čestitke; 15:00 Svet24 novice; 15:30 Savinjska danes; 16:00 Svet24 novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 16. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Športnih 30; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Vaš zakaj, naš zato; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes;
100.3 MHz
16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice;
19:15 Katrca
Torek,
17. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Zverinice iz regije; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Gospodarski utrip regije; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Zverinice iz regije (ponovitev)
Sreda,
18. december
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Novice; 6:30 Regija danes; 7:00 Svet24 novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Svet24 novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Novice; 10:00 Novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Poročila 12:00 Novice; 12:30 Mali O; 13:00 Kulturni mozaik; 13:20 Šport danes; 14:00 Regijske novice; 14:15 Poudarjeno; 15:00 Novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Svet24 novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice
Torek je bil na Radiu Celje vesel, razigran in nasmejan. Jutranjika Tanja in Boštjan sta gostila Aljaža Bernika, klaviaturista in producenta skupine 101ka band, ki je s seboj prinesel nov album z naslovom Na vrhu sveta. Glavni vokalist 101ka banda je tudi dobro znan glasbenik in imitator Mitja Šinkovec, ki se ga mnogi spomnite iz oddaje Znan obraz ima svoj glas, v kateri je sodeloval leta 2017. Mitjev izjemen vokal lahko slišite tudi v čisto novi čutni baladi Trenutek, na novem albumu pa so tudi že znane skladbe Nekaj je na tebi, Le zakaj si žalostna in Lubice moje. Vse omenjene skladbe boste na Radiu Celje še velikokrat slišali in prepričani smo, da si boste ob kateri tudi zapeli.
Kino
CINEPLEXX
Spored od 12. 12. do 18. 12. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Bitka za Midway - akcijski, drama
od četrtka do torka: 21.00 Črni božič - grozljivka, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.40, 20.40
petek: 18.40, 20.40, 22.35 sobota: 14.45, 18.40, 20.40, 22.35 Hrestač (2019) - balet nedelja: 16.00
Izzivalca - akcijski, biografski, drama
od četrtka do torka: 18.10, 21.10
sreda: 21.00
Joker - triler drama
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek: 19.20
ponedeljek: 20.20
sreda: 17.00
Jumanji: Naslednja stopnja - akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek: 17.00, 19.30
petek:17.00, 19.30, 22.00 sobota, nedelja: 14.30, 17.00, 19.30, 22.00
sreda: 16.00, 18.30, 21.00 Jumanji: Naslednja stopnja - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka do torka: 15.30, 18.00, 20.30
sreda: 17.30, 20.00
Košarkar naj bo 2 - družinska
komedija
sobota, nedelja: 14.10 Last Christmas - romantični četrtek, ponedeljek, torek: 16.00, 18.00, 20.00
petek, sobota, nedelja: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 sreda: 15.30, 18.00, 19.50 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, torek: 15.40, 17.15, 17.50
sobota: 13.30, 15.40, 17.15, 17.50 nedelja: 13.30, 15.40, 16.30, 17.50 ponedeljek: 15.40, 16.30, 17.50 sreda: 15.30, 16.30, 16.40, 17.40 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija, 3D četrtek, petek, torek: 16.30 sobota: 14.20, 16.30 nedelja: 14.20
Mali jeti - animirani, pustolovski, družinski ponedeljek: 17.00 Nož v hrbet - komedija, drama, kriminalni
od četrtka do srede: 18.30, 20.10 Playmobil Film - animirani, družinski
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00
sobota, nedelja: 14.00, 16.00 Prevarantke z Wall Streeta - komedija, drama, kriminalni četrtek, petek, sobota: 21.50 nedelja: 21.20
Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija
četrtek, petek, torek: 15.30, 16.40 sobota: 13.40, 15.30, 16.40 nedelja: 13.50, 14.50, 16.40 ponedeljek: 16.40 torek: 15.30, 16.40 sreda: 16.40
Vojna zvezd: Vzpon Skywalker-
ja - pustolovski, akcijski sreda: 19.30
Vojna zvezd: Vzpon Skywalker-
ja - pustolovski, akcijski, 3D sreda: 19.00
ČETRTEK
19.00 Medtem ko vas ni bilo -
drama (Liffe po Liffu) PETEK
18.00 Medtem ko vas ni bilo -
drama (Liffe po Liffu) 20.00 Last Christmas - romantični SOBOTA
16.00 Kraljestvo severnega je-lenčka - dokumentarna pustolovščina
18.00 Jaz sem Frenk - drama,
premiera
NEDELJA
16.00 Kraljestvo severnega je-lenčka - dokumentarna pustolovščina
18.00 Parazit - komična drama
(Liffe po Liffu)
SREDA
19.00 Medtem ko vas ni bilo -
drama (Liffe po Liffu)
PETEK
17.00 Parazit - komična drama 17.30 Slavna medvedja zasedba
Sicilije - animirana družinska pustolovščina
19.30 Greš? Grem! - komedija 21.15 Jumanji: Naslednja stopnja - akcijska komična pustolovščina SOBOTA
21.00 Jumanji: Naslednja stopnja - akcijska komična pustolovščina NEDELJA
16.00 Ledeno kraljestvo II - animirana pustolovščina, sinh., 3D 17.00 Slavna medvedja zasedba
Sicilije - animirana družinska pustolovščina
18.00 Jumanji: Naslednja stopnja - akcijska komična pustolovščina, 3D
19.00 Medtem, ko vas ni bilo -
drama
20.45 Črni božič - grozljivka, triler
PONEDELJEK
18.00 Črni božič - grozljivka, triler
20.00 Modrček - komedija
radio cehe
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 12. 12.
17.00 Vila Bianca Velenje
Fsake felejočke rožice
odprtje 12. likovne razstave Lubela 2019
18.00 Celjska kulturnica
20. Celjska fotografska razstava
uradno odprtje razstave s podelitvijo nagrad
18.00 Velenjski grad
Skupina Vox Corde
praznično prepevanje
19.30 Glasbena šola Velenje Harmonikarski aktiv Glasbene šole Velenje
božično-novoletni koncert
PETEK, 13. 12.
17.30 Citycenter Celje
Vocal BK Studio v Lectarjevi ulici
ob spremljavi BK Studio banda bodo nastopile vokalistke Vocal BK Studia
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Pisan svet, v poezijo ujet
glasbeno-literarni večer ob izidu pesniške zbirke Mateje Mohorko
18.00 Velenjski grad
Vokalna skupina In Spiritu
praznično prepevanje
19.00 eMCe plac Velenje_
Svaka čas - Fotovist 2019
odprtje večmedijske fotografske razstave
19.30 Narodni dom Celje
Sebastian Bertoncelj & prijatelji
koncert poznoromantične komorne glasbe; Glasbeni abonma Hiše kulture Celje
SOBOTA, 14. 12.
10.30 Dom kulture Velenje
Sobotne čarobnice: Tina in medvedja moč
igrana predstava Gledališča Velenje; obvezen brezplačen dvig vstopnic
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
17.00 Celjska kulturnica
Čarobni svet lutk: Sara in strahci
lutkovna predstava v izvedbi umetniške skupine Cip cap
17.00 Velenjski grad
Sobotno glasbeno popoldne
predpraznični koncert učencev Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje
18.00 Telovadnica OŠ Vojnik Prifarski muzikanti z gostjami
koncert
19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Aloha
stand up Tadeja Toša
19.30 Gledališče Celje_
Iza Strehar: Vsak glas šteje
izven abonmaja
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Profesor Kuzman mlajši
monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih
20.00 Terme Olimia Podčetrtek Večer z Jernejem Kuntnerjem
NEDELJA, 15. 12.
17.00 Dvorec Novo Celje MPZ Savinjski zvon Šempeter
adventni koncert
18.00 Dom kulture Svoboda Griže
Ubrane strune in Zabukovčani
akustični koncert
18.00 Cerkev sv. Jerneja, Vojnik Mešani pevski zbor Gallus, Trst
koncert; vstop prost
PONEDELJEK, 16. 12.
9.30 in 11.00 Gledališče Celje Johanna Spyri: Heidi
izven abonma; tudi v sredo ob istem času
17.00 Knjižnica Vojnik
Pravljične prigode iz gozda
lutkovna predstava
TOREK, 17. 12.
17.00 Trg Svobode Šoštanj Praznična predstava Melite Osojnik
17.00 in 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur
Božično-novoletni koncert Glasbene šole skladateljev Ipavcev Šentjur
18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert najmlajših
19.30 Gledališče Celje_
Iza Strehar: Vsak glas šteje
abonma Torek večerni in izven
SREDA, 18. 12.
18.00 Glasbena šola Velenje Božično-novoletni koncert Glasbene šole Velenje
Pravljično Celje
ČETRTEK, 12. 12.
10.00 do 20.00 Mestno središče Božično-novoletni sejem
vsak dan do 31. 12.; ob koncertih do 22.00
17.30 Glavni trg_
Mamma Mia
samospev v izvedbi Waldorfske šole Savinja, primerno za otroke; vstop prost
19.00 Mestno središče
Vstopimo v praznični čas s pesmijo
v izvedbi Pevskega društva upokojencev Celje
20.00 Glavni trg_
Abbazia
koncert
PETEK, 13. 12.
16.00 Mestno središče Večerni nakupi s prazničnimi popusti pri mestnih ponudnikih
17.00 Glavni trg_
Vrata odpira Pravljična dežela
17.00 do 19.00 Glavni trg_
Dežela pravljičnih konjičkov
tudi v soboto in nedeljo ob istem času
19.30 Mestno središče
Vstopimo v praznični čas s pesmijo: Akademski pevski zbor Celje
koncert
20.00 Krekov trg_
Hladno pivo
koncert na prostem; vstop prost
22.00 Krčma TamKoUčiri Decembrske noči z didžeji
tudi v soboto ob istem času
SOBOTA, 14. 12.
10.00 Krčma TamKoUčiri
Brezplačen decembrski sobotni zajtrk
20.00 Glavni trg_
Ansambel Veter
koncert
NEDELJA, 15. 12.
17.00 Krčma TamKoUčiri, dvorišče Čaj ob petih
19.30 Glavni trg_
Prižig 3. adventne sveče in koncert Amadeje Begovič ob spremljavi BK Studio banda
PONEDELJEK, 16. 12.
17.00 Krčma TamKoUčiri
Zimske dogodivščine za otroke
branje in pripovedovanje pravljic, otroške igre, ples, petje...; vstop prost
TOREK, 17. 12.
19.00 Mestno središče
Vstopimo v praznični čas s pesmijo: Mešani pevski zbor gostincev Celje
koncert
20.00 Mestno središče
Vstopimo v praznični čas s pesmijo: Mešani komorni pevski zbor Celje
koncert
SREDA, 18. 12.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Praznična pravljica
18.00 Mestno jedro
Vstopimo v praznični čas s pesmijo: MePz Celeia Celje
20.00 Glavni trg_
Rolling train
koncert
NAPOVEDNIK
23
Ostale prireditve
ČETRTEK, 12. 12.
9.00 Sejna soba Občine Tabor Setveni priročnik Marije Thun
srečanje bo vodila Maja Klemen Cokan
18.00 Planet Tuš Celje
vodi: Silvo Pur
19.19 Mestna knjižnica Velenje Filipini
potopisno predavanje Francija Horvata
PETEK, 13. 12.
17.00 Socio - Večgeneracijski center Celje
ABC orientalskega plesa
predstavila in demonstrirala ga bo Ksenija Visket
18.00 Šlandrov trg Žalec_
Trkaj z gosti (UM in Kuna)
koncert
18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice
Skandinavija
potopisno predavanje Mojce Pajk in ogled filma
20.30 Špital za prjatle Celje Jure Tori & Nika Zore
koncert
SOBOTA, 14. 12.
9.00 Pričetek izpred vhoda v zapore Stari pisker Celje 16. tradicionalni pohod Stari pisker-Šmartno v Rožni dolini
10.00 do 12.00 Krčma TamKoUčiri Celje Brezplačen decembrski sobotni zajtrk
16.00 do 20.00 Škoflekova,
Preložnikova in Žlavsova ulica Vojnik
Razstava jaslic na prostem
do 4. januarja
16.00 do 20.00 Jernejev dom Vojnik
Jaslice v Jernejevem domu
do 4. januarja
16.00 do 20.00 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik Božična vas, ježa ponijev in živalski vrt, praznične otroške igre, fotokotiček
do 4. januarja
16.30 Pred cerkvijo sv. Jerneja Vojnik
Odprtje Božičnega Vojnika z Godbo na pihala Nova Cerkev
Vocal BK Studio v Božičkovi tovarni daril z gostjo Anabel
18.00 do 21.00 Drsališče na Šlandrovem trgu Žalec
Disko na ledu
16.00 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Izdelajmo voščilnice
delavnico bo vodila Marina Sušec
17.00 Osrednja knjižnica Celje V dvoje okrog ekvatorja, Tajvan
potopisno predavanje Janje Simoniti
17.00 Center Rinka Solčava
Poudarki tez o vzgoji in izobraževanju
adventni večer s patrom Karlom Gržanom
17.00 Titov trg Velenje_
Prihod dedka Mraza in koncert BQL
v primeru slabega vremena v Domu kulture Velenje
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica
18.00 Trg Svobode Šoštanj Zabava po domače z ansambli: Šepet, Naveza, Štirje kovači, Tapravi faloti in S. O. S. kvintet
21.00 Celjski mladinski center Skupina Demolition Group
koncert; vstop prost
NEDELJA, 15. 12.
10.00 Velenjski grad
Babica pripoveduje
otroci bodo prisluhnili babici Jelki Sever Časl
16.00 Gasilski dom Drešinja vas Jaslice Savinjske doline
odprtje razstave
18.00 Cerkev sv. Jerneja Vojnik Marijine adventne in božične pesmi
koncert
PONEDELJEK, 16. 12.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti
voditeljici: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.00 Mestna knjižnica Velenje Božiček prihaja!
Otroška ustvarjalna delavnica; z vami bo Vesna Gaber Podhovnik
17.30 Osrednja knjižnica Celje Pravljični večer za odrasle
18.00 Občina Podčetrtek Malezija
potopisno predavanje; vstop prost
TOREK, 17. 12.
16.00 Krajevna knjižnica Ponikva
Po pravljici diši
pravljična ura
delavnico bo vodila Sara Jerebic
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Slomškova duhovna pot
predavatelj: Miha Herman
SREDA, 18. 12.
18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši
pravljična ura
ČETRTEK, 12. december, ob 17. uri
ČETRTEK, 12. december, ob 17. 30
PONEDELJEK, 16. december, ob 17.30
SREDA,
18.	december,
ob 17. uri
ČETRTEK,
19.	december,
ob 18. uri
NE
SPREGLEJTE
NE
SPREGLEJTE
NE
SPREGLEJTE
NE
SPREGLEJTE
LEVSTIKOVA DVORANA Tajvan
Predava Janja Simoniti
GLASBA FILM Bralno pogovorna urica Vodi Silvo Pur
V okviru biblioterapevtskega programa
LEVSTIKOVA DVORANA Pravljični večer za odrasle Glasbena spremljava Kristian Koželj
PRAVLJICA PRI MIŠKU KNJIŽKU Praznična pravljica s pravljičarko Mojco
LEVSTIKOVA DVORANA Ko zabolijo kolena in kolki
Predaval bo dr. Igor Bukovnik, spec. ortoped. kirurgije
KNJIŽNICA VOJNIK
Franc Goričan (1869-1951)
Razstava na ogled do konca januarja 2020
AVLA KNJIŽNICA Naših STO-Tihožitje
Razstava KPD Svoboda Celje na ogled do 31.12.
ALMA: SVET PRED DOMAČIM PRAGOM Prva izvirna slovenska slikanica o Almi Karlin Cena 15 €
Delovni čas: 24. in 31. 12. od 8.00-13.00 25., 26. 12. ter 1. 1. in 2. 1. zaprto

16.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Spletanje vezi
osrednja prireditev ob deseti obletnici delovanja univerze za III. življenjsko obdobje
16.30 VGC Planet generacij UPI Žalec
Božiček 17.00 Slovensko društvo Hospic Celje_
Srečanje v odprti skupini žalujočih
17.00 Galerija Velenje
Malo presenečenje
brezplačna ustvarjalna delavnica; primerno za otroke in družine
17.00 Zbor na Trgu svobode Šoštanj
Pravljični pohod z baklami na Pusti grad
18.00 Ljudska univerza Celje
Kako postati boljši starš?
Dobrodelne prireditve
ČETRTEK, 12. 12.
17.00 Večnamenski center Kozje
Skupaj v praznični čas -prižgimo luč
dobrodelna prireditev in bazar OŠ Kozje; zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu
ČETRTEK, 12. 12.
18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Otroci za otroke
dobrodelni bazar OŠ Podčetrtek; zbrana sredstva bodo namenjena šolskemu skladu
SOBOTA, 14. 12.
9.00 do 12.00 Mestna knjižnica Velenje
Klic iz omare: 10. sejem igrač in 7. dobrodelni bazar rabljene opreme za živali
v sodelovanju z Rotary klubom Velenje, ki vsako leto podari knjižnici znesek za nakup igrač; izkupiček od dobrodelnega bazarja bo v celoti namenjen za oskrbo brezdomnih živali
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-
kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019
Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. 5. 2020 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Alpi Apuane Primoža Bizjaka; do 29. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca 2020 Likovni salon Celje: razstava Varuhi noči Staša Kleindiensta; do 5. 1. 2020
Dom sv. Jožefa Celje: slikarska razstava Umetnikova hoja za samim seboj akademskega slikarja Andreja Jemca; do 31. 12. Galerija Železarskega muzeja Teharje: prva skupna razstava članov Digitalnega foto kluba Neskončnost; do 10. 12. Savinov likovni salon Žalec: razstava likovnih del (slike, grafike, fotografije) Vena Pilona; do 18. 1.
Galerija Mozirje: likovna razstava 25. slikarski študijski dnevi Ekstempore Mozirski gaj 2019; do 20. 12.
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Ted ni ko ve
zaodbe
Št. 50/ Leto 74 / Celje, 12. december 2019
»Smem prositi za ples?«
str. 34-35
H ■
Foto: GrupA
Portret: Erik Rosenstein, Lampijoni na
ultra kolesar str. 28-29	Savinjskem nabrežju
Jubilej daljinskega toplotnega ogrevanja
str. 32
26
INTERVJU
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Svetovni prvaki smo v kopiranju
in malo manj v »kapiranju«
Povsod zaželen predavatelj je prava zakladnica uporabnih dovtipov, s katerimi gradi most med starim in novim. Je izjemen poznavalec slovenskega rokodelstva, kulturne dediščine, kulinarike in gastronomije, turizma in še bi lahko naštevali. Leta 2011 se je upokojil, Univerza v Ljubljani mu je podelila naziv zaslužnega profesorja, država red za zasluge. A zdi se, da svojega delovnega ritma ni prav veliko upočasnil. V teh dneh po Sloveniji med drugim predstavlja knjigo Leto okusov z Valentinom Vodnikom.
SAŠKA T. OCVIRK
Bogatajevo zadnjo knjigo v nizu več kot 70 naslovov je izdala Celjska Mohorjeva družba. Njegova bibliografija sicer šteje več kot dva tisoč enot. Pri tem si prizadeva, da bi bilo zbrano znanje uporabno tudi v praksi. Prav s tem namenom so ga pred dnevi povabili tudi v šentjursko občino. Njegova pojava zbuja nekaj strahospoštova-nja, saj ni vedno prijetno slišati, ko brez dlake na jeziku raztrga zasnovo kakšne turistične prireditve, poimenovanje ali le opravo tako imenovane »vinske aristokracije«. A v isti sapi ostaja prijazno dostopen in pripravljen usmerjati k boljšim rešitvam. Tako si je v natrpanem sredinem večeru vzel čas tudi za Novi tednik. V prijetnem zavetju domače kuhinje pri Žurejevih sva odkrivala prepogosto spregledano bogastvo domačega dvorišča in samoumevnost lastne dediščine.
Nahajava se v Ječovem
.j
pod Zusmom, nedaleč od Slivniškega jezera. Kako na te kozjanske kraje gledate iz Ljubljane?
Kozjansko je umetno poimenovana pokrajina, o kateri govorimo šele po drugi svetovni vojni. Etnologi smo zahajali in še vedno veliko zahajamo v te konce, še posebej ker je tudi naš profesor dr. Slavko Kremenšek doma iz Kozjega. Tako na primer p o -
znam tudi Veternik (smeh). Kot študentje smo nekoč iz Zagorskih sel - tja smo se peljali z vlakom - v enem dnevu smo prepešačili čez Kozjansko do Brestanice. Tako da te kraje kar dobro poznam. Veliko priložnosti skrivajo. Tudi veliko dela. Najprej je treba ljudi prepričati, da je tisto, kar je nekoč predstavljalo revščino, danes največje bogastvo. A bolj kot je določen predel nerazvit, težje to ljudje sprejmejo. Kot bi se sramovali tega, kar imajo ponuditi. Češ, kaj bomo te košare pletli ... In zakaj ne? S tem, da je treba izkoristiti tudi tehnološki napredek in iti s časom naprej.
Ne pravijo zastonj, da je skrivnost v povezovanju. To se kaže tudi ali še posebej na področju turizma.
V Sloveniji danes deluje že osem kolektivnih blagovnih znamk s področja kulinarike in kulinaričnih prireditev, turističnih t spominkov, doživljajske -■v ponudbe ter oddajanja prenočišč. Na osnovi natančnega in struktu-. riranega ocenjevanja ponudniki pridobijo certifikat. Kakovost njihove ponudbe tudi v nadaljevanju stalno preverja strokovna komisija. Če kakovost pade, sledi opozorilo, v skrajnem primeru tudi odvzem pravice do uporabe certifikata. Sistem deluje zelo dobro. Izjemno uspešna je blagovna znamka Bohinjsko. Dobrote Dolenjske imajo v svojem naboru že več kot štiri-
delkov, ki so svoje tržišče našli tudi v sosednji Avstriji. Znamka Idrija izbrano me navdaja z velikim optimizmom, saj so ponudniki cele vrste zelo kakovostnih izdelkov predvsem mladi ljudje. Po šolanju in iskanju takšnih ali drugačnih priložnosti so očitno ugotovili, da je tudi v tem lahko njihova prihodnost. Znamka lahko obsega občino, regijo, dolino. V vsakem primeru zagotavlja odličnost in zato je vsaka malenkost pomembna - okus, način postrežbe, embalaža, zgodba, tradicija in tako naprej. Rezultati so navdušujoči, je pa stvar zastavljena zelo resno. Nosilci znamke se morajo držati časovnih rokov in različnih zahtev. Kdor ni resen, odpade.
Nekaj primerov v naši regiji že imamo, mar ne?
Vključeno je na primer že Pohorje, ampak ne celo. Znamka se imenuje Okusi Rogle. Dobro
nas odkupijo ravno Avstrijci in ga prodajajo pod svojimi blagovnimi znamkami. Če se ne bomo zganili, bomo imeli takšnih primerov še več. Po drugi strani imamo na ravni EU zaščitenih že več kot 25 jedi. In to kje zasledite? Se ob narezku iz savinjskega želodca kdo s tem pohvali? Nič ne stane, celo zaželeno je, da se to promovira. Tujec, ki ob živilu vidi znak evropske zaščite, dobro ve, da je izdelek nekaj posebnega, nekaj, česar drugje ne bo srečal. Množico turistov po vsem svetu takoj za naravno in kulturno dediščino na pot žene želja po spoznavanju kulinarike.
Kot pravite, ima Kozjansko veliko neizkoriščenih možnosti na tem področju.
Na področju kulinarike in gastronomije je danes zelo pomembno, da poznamo celotno nabavno verigo, da vemo, kdo je pridelovalec osnovne surovine. Samo eno gostilno poznam, ki ima na stenah namesto bedastih slik fotografije svojih glavnih dobaviteljev. Kmet, ki dostavlja solato, kmetica, ki molze krave, in tako dalje. Kozjansko ima izjemen potencial prav zaradi svojega statusa enega najmanj razvitih območij. To je za turizem odlična odskočna deska. Seveda ne turizem, ki bi nagovarjal množice južnoko-rejskih turistov. Nagovarja lahko tiste goste, ki cenijo sonaravno pridelavo hrane in življenje po meri človeka. Goste, ki sta jim blizu narava in možnost, da sami poberejo jurčka v gozdu. Takšna ponudba od lokalnega prebivalstva zahteva korenito spremembo mišljenja. To se ne zgodi čez noč. Da znajo domačini na primer ceniti neko drevo na robu vasi, ga umestiti v zgodbo in vse skupaj ponuditi obiskovalcem. Mi ne potrebujemo reflektorjev, režiserjev in ne vem kakšne veselične logistike - to velja za celo Slovenijo - preprosto moramo začeti ceniti tisto, kar leži pred domačim pragom. Vse to se moramo naučiti ponuditi. Najprej sebi.
»Najprej moramo sami v nečem videti vrednost, potem jo bodo tudi tujci. Če se bomo sami dobro počutili doma, bodo to začutili tudi prišleki. Kot državljani Slovenije moramo zrasti, ker smo v tem smislu še zelo zadaj.«
so začeli, potem je sledilo nekaj premora, zdaj uspešno nadaljujejo. Izjemno dobro zastavljeno znamko imajo v Laškem. Imenuje se Okusiti Laško. Skoraj vsak teden se prijavi nov ponudnik.
Daleč od tega torej, da ne bi imeli česa ponuditi.
V Sloveniji imamo 24 gastronomskih regij. Avstrijci jih imajo devet. Mi jih imamo največ v Evropi in to nam marsikdo zavida. Imajo pa Avstrijci tisto, kar nam manjka. Na Gradiščan-skem boste na obcestni tabli našli vsa značilna živila tamkajšnje mikroregije. Tudi turopoljske-ga prašiča, čeprav je povsem jasno, da gre za hrvaški kraj, ki nikoli ni bil v Avstriji. A tako danes je. Če ne poskrbimo za svoje vrednote, nam jih drugi ukradejo. Saj se spominjamo neutemeljenega hrvaškega nasprotovanja zaščiti izrazito naše kranjske klobase, ki so jo na Hrvaškem začeli izdelovati šele po prvi svetovni vojni, torej najmanj dvesto let za nami. Naj se je slovenska politika še tako kitila z uspehom pri zaščiti te specialitete, če so sosedje uspeli doseči 15-letni moratorij glede uporabe imena kranjska klobasa, ni tu česa proslavljati. Podobno je v meddržavnem sporu z Avstrijo glede bučnega olja. Po hudih pregovarjanjih lahko uporabljamo izraz štajersko prekmursko bučno olje, ne pa slovensko bučno olje. Ob tem, da ga večino pri
Bi bili na dobri poti, če bi se namesto vsakega stanovanja v Ljubljani v sistem AirBnB vključila vsaka kozjanska kmetija?
Točno. Če bi uredili eno sobo na vsaki kmetiji. Ni vse v hotelih. Seveda jih tudi potrebujemo, ampak res je žalostno videti določena zdraviliška središča, terme po Sloveniji, kaj so naredili iz še včeraj tako žlahtnih vasi. Šokantno je, da iz zraka ni mogoče ločiti industrijske cone od turističnega območja. Vse je postalo industrija. Na področju hotelske kuhinje je to še posebej očitno.
Tudi sicer do svoje krajine nismo prav uvidevni. So še kje do nje tako nasilni s temi neskončnimi trgovskimi središči in z brezštevilnimi trgovinami?
To je grozno. To res ni dobro. Ta iluzija družbe izobilja se lahko zelo hitro obrne v negativno smer. Pravzaprav se že obrača. Zato bi morali biti veliko previdnejši. Tako pa se povsem nekritično zgledujemo po tujih vzorih. Takšni papagaji, kot smo v sodobni Sloveniji, nismo bili nikoli v zgodovini. Naši predniki so ravno tako hodili po svetu. Tudi kmetje. Če ne drugega na romanja. In so videli marsikaj. Zamisli, ki so jim bile všeč, so posvojili. A so jih znali prilagoditi svojim razmeram, svojemu načinu življenja, svoji tradiciji. To je razlika v primerjavi z današnjimi razmerami. Najprej smo imeli v vsaki vasi picerijo, zdaj
INTERVJU
27
imamo že burger. S tem ni nič narobe. Ampak če imamo v eni roki 50 burgerjev, moramo imeti v drugi vsaj 50 lokalnih ali regionalnih jedi. A jih nimamo. Očitno je tudi to posledica naše majhnosti - številčne in mentalne. Geografska majhnost ni težava. Kljub tej je Slovenija namreč neverjetno raznolika dežela. Pravzaprav takšne pestrosti na tako majhnem območju ne najdemo skoraj nikjer na svetu. To je naš najboljši adut. Tu
kega fizičnega dela. Danes večinoma sedimo za računalniki in se vozimo z avtomobili. Še vedno lahko na jedilniku ohranimo žgance, a na drugačen način. Štruklji so bili nekoč samostojna jed. Zabelili so jih z ocvirki in jih jedli s solato. Danes si jih zabelimo z drobtinami, lahko jih jemo sladke, postali so priloga k mesu. Krasno je, če znamo tradicionalno kulinariko nadgraditi. V tem smo Slovenci najšibkejši. Imamo nekaj
»Slovenci načeloma spoštujemo zakonodajo in javno naročanje. Težava je, da smo vsi v sorodu. Potem vedno pridejo v ospredje neke družinske povezave in zasebni interesi. Nagnjeni smo k temu, smo pač >kontrabantarji<.«
se stikajo Alpe, Sredozemlje in Panonska nižina, čuti se soseščina Balkana. Nobena druga država na zemeljski obli nima takšnega stičišča. A nam to ne pomaga dosti, da ne bi ostajali majhni po duhu.
Torej ni čudno, da manjši zasebni ponudniki še toliko težje najdejo svojo rdečo nit?
Bistvo obiska neke vaške domačije je, da nam ponudi tisto, kar jedo člani družine. Priznati je treba, da je bilo v tem gibanju za turistične kmetije od 60. let prejšnjega stoletja naprej storjenih nemalo napak. Kmetijske svetovalne službe pri tem nosijo precejšen del odgovornosti. Nalagale so si stvari, ki jim niso bile kos. Pri sestavljanju
»Vrhunska sodobna gastronomija temelji na lokalnih živilih in spoštovanju letnih časov. Češnje na novoletnih sprejemih so neresno afnanje, ki ga še vedno prepogosto doživimo.«
jedilnikov in načinu serviranja je bilo cel kup neumnosti. Če grem v vrhunsko hotelsko restavracijo, pričakujem neko raven postrežbe, a če za mizo sedem na turistični kmetiji, želim v prvi vrsti čutiti, da je bila jed pripravljena z ljubeznijo. Pričakujem navaden bel »taler«, enostaven pribor in prtiček. Na krožniku pa tisto, kar je lokalno prebivalstvo. Tako preprosto je to.
Večkrat pravite, da moramo prečistiti svojo zgodovino in potem s poklonom tradiciji v času in prostoru stopiti naprej. Kako?
Najprej moramo pogledati, kaj imamo oziroma kaj smo imeli. Kulinarično dediščino moramo najprej spoznati, nato ponuditi na sodoben način. Saj vendar ne bomo delali kulinaričnega muzeja. V preteklosti so ljudje zjutraj jedli štruklje in zabeljene žgance. Šli so na delo in morali so biti do poldneva siti ter zmožni tež-
»Nerazvitost na turističnem področju je danes največji adut. Le v svojih računalnikih v prvem nadstropju, v glavi, moramo nekaj spremeniti. Rezultati bodo hitro sledili. Še posebej ker je na Kozjanskem ta dediščina še živa med ljudmi, ne samo na papirju.«
vrhunskih mojstrov, ampak tu se ustavi. Šole tega ne učijo, a če že, pogosto zabredejo v slepo ulico. Takšna primera sta potica in »štrudl« v kozarcu. To ni več niti »štrudl« niti potica. Nadgradnja mora biti takšna, da ohranimo prvotno istovetnost. Če damo potico v kozarec, dobimo novo jed, za katero smo uporabili tradicionalne sestavine za potico, a ji moramo poiskati novo ime in ustvariti novo zgodbo. Rak rana sodobne Slovenije je, da smo svetovni prvaki v kopiranju in ne »kapiranju«.
Pod črto si vsak turistični kraj želi svojo Mozartovo kroglico. Celjani na primer veliko stavijo na smetanovo rolco.
la. Zgodba je pravljična, iz nje izvemo, kako in zakaj je torta tako sestavljena. Prodajajo jo na določenem mestu v stari Ljubljani in turistom pripovedujejo zgodbo o poroki, kjer so tri dni jedli to torto. Z zanimanjem si bom ob priložnosti ogledal celjsko rolco.
Vse se torej začne in konča pri zgodbi. Verjetno tudi pri darilih ni nič drugače, ko smo že ravno v tem predprazničnem času.
Darilo je opredmetena vez med tistim, ki ga daje, in tistim, ki ga prejema. Če to vez enačimo zgolj s tem, koliko smo zanj plačali, gesta ni
nad nečim, česar niso videli nikjer drugje, in bi to odnesli s seboj v svet. Vedno znova se čudim, kako se Slovenci navdušujejo nad različnostjo in posebnostmi po svetu, a ne razumejo, da je ravno to tudi recept za uspeh in prepoznavnost doma.
Res pa živimo v dobi, ko poudarjanje naših posebnosti, tradicije in zgodovine že skoraj ni več politično korektno.
Človeka hitro obtožijo za nacionalista, tako je. Ampak tudi to je zraslo na našem zelniku. Je Evropska unija morda zgrajena na nacionalizmih? Njeno bistvo je v lokalnih in regionalnih
»Tujci imajo občutek, da pri nas jemo kot Italijani. Ko sem šel s študenti na Štajersko, sem moral gibanco tri dni prej naročiti. Pico bi lahko dobil za vsakim vogalom.«
Tega ne poznam, a če zadaj ni zgodbe, ki bi sladico povezala z mestom, v promocijski vlogi to nima smisla.
Na tem področju prav veliko primerov dobre prakse nimamo, kljub vsem zavodom, ki se na tem področju trudijo.
Javni zavodi in različne agencije so druga rak rana Slovenije. Saj razumem, da razmere niso rožnate in da so sredstva vedno premajhna. Ampak ne morejo se sami lotevati vsega po vrsti. Ze od Prešerna velja, da le čevlje sodi naj kopitar. V Sloveniji moramo sistem »kopitarjev« šele vzpostaviti, če hočemo doseči napredek. Pot od izdelka k zgodbi ni prava. Obratno se moramo lotevati stvari. Najprej potrebujemo zgodbo, ki jo opredmetimo. Vzemimo primer torte Ljubljana. Njena zgodba govori o ljubljanskem graščaku, ki je imel prelepo hčer, ki se nikoli ni nasmeja-
vredna svojega imena. Pomembno je, kaj darilo sporoča in na kakšen način duhovno obogati obdarovanca.
Slovenci to menda kar znamo, ko gre za bogata protokolarna darila, precej slabše nam gre, ko moramo biti izvirni za malo denarja.
Res je. Enostavno ne premoremo česa boljšega od majice z napisom I feel Slovenia. Mogoče imamo napis Celje ali Celje z grbom. Celje bi moralo na primer imeti celo serijo majic na temo celjskih knezov. In če se vrneva nazaj, jaz bi tudi navdih za celjsko sladico črpal pri celjskih knezih. Mimogrede, kar zadeva zgodbe - če jih nimamo, si jih moramo izmisliti. Ampak Celje ima zgodb, kolikor hočete. In to pravih.
O tem, kako malo damo na svoje zgodbe, pričajo tudi novodobni prazniki. Zanimivo je, da smo noč čarovnic povsem posvojili, zahvalnega dneva pa ne. A ne zato, ker bi imeli naše martinovo za temu enakovredno.
Še boljši primer je valentinovo. Le zakaj praznika nismo gradili iz številnih oblik naše tradicije, ki je v strokovni literaturi odlično dokumentirana. Iz tega bi lahko zgradili nekaj sodobnega, svojega. Le zakaj smo morali praznik iz anglosaksonskega okolja prekopirati v celoti, od a do ž z vsemi rdečimi spodnjimi »gatami« in drugimi neumnostmi globalizacije? Ne zavedamo se, kako s tem uničujemo raznolikost. Kaj bi naša originalnost pomenila za obiskovalce? Navdušeni bi bili
kulturah. Mi pa sami sebe zmerjamo z nacionalisti. Vem, da gre za neprimerljiv zgodovinski kontekst, ampak ni čisto iz trte zvito - če bi Trubar in Prešeren tako razmišljala, ne bi nikoli dobili prve slovenske knjige ali Zdravljice. Jasno bi si morali naliti čistega vina, kaj pomeni nacionalizem in kaj je odkrivanje, spoznavanje in spoštovanje lastne kulture ter kulturne dediščine.
V	tem duhu torej tudi decembrskega dogajanja nismo preveč pametno zastavili?
V	teh dneh lahko povsod vidimo plakate, ki vabijo na advent v Zagreb. Na adventne sejme hodimo po vsej Evropi. Mi smo ena redkih držav, ki imamo namesto tega veseli december. Saj advent ni nujno vezan na versko zavest. Je del evropske krščanske tradicije, ki govori o pričakovanju. Eni pričakujejo rojstvo Kristusa, drugi nov začetek ali kaj tretjega. To je prava oblika strpnosti in ne da se trkamo po prsih in po medijih razlagamo, kako biti strpen. Samo dejanja štejejo. Ta decembrski čas in ta oznaka sta tipičen primer političnega kompromisa. To je velika škoda. O veselem decembru se je začelo govoriti približno leto ali dve pred osamosvojitvijo. Pri nas je ogromno stvari žrtev političnih kompromisov med prejšnjo in sedanjo družbeno ureditvijo. To se vleče kar naprej. Pri ničemer se ne moremo poenotiti. Vse je podvojeno. In potem vsi potegnemo kratko. Tako kot drugi tir (smeh).
Foto: SHERPA

OQ	DHDTDPT	novi tednik
20	rUnl RE I	Št. 50, 12. december 2019
Erik Rosenstein, ultra kolesar iz Zgornje Savinjske doline
Iz bolnišnice po naslov svetovnega prvaka
Erik Rosenstein je slovenski ultra kolesar, ki se lahko pohvali s kar tremi naslovi evropskega prvaka v 12-urni vožnji. Bogati zbirki medalj in priznanj je v začetku novembra dodal še naslov svetovnega prvaka. Zagotovo ta zmaga šteje vsaj dvojno. Kot pravi, mu je onstran Atlantika uspelo nemogoče. Le 32 dni pred tekmo je na treningu doživel hudo prometno nesrečo. Čeprav telo ni bilo povsem pripravljeno, sta ga močna volja in silna odločnost popeljali na sam vrh.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Poškodbe se še vedno celijo, v dnevni sobi družine Rosenstein na Rečici ob Savinji pa se svetijo pokal, medalja in plaketa, ki jo je Erik prejel na podelitvi priznanj najboljšim kolesarjem v starostni kategoriji od 40 do 49 let v 12 urnem kolesarjenju.
Letošnje leto je vsa družina
-	poleg Erika tudi žena Tinkara in otroka Tine in Trine
-	posvetila nastopu očeta na dirki, v boju za naslov najboljšega na svetu. Vse je šlo kot po maslu. Pripravljenost je bila na zelo visoki ravni, tekme v spomladanskem in poletnem času so to potrjevale. Zdelo se je, da Eriku Rosensteinu, kolesarju, ki je vajen velikih tekem, nič in nihče ne more preprečiti poti do zastavljenega cilja.
Nesreča bi skoraj
odnesla naslov
Pot do velike zmage je bila veliko bolj strma in trnova, kot si je predstavljal. Približno mesec, natančneje 32 dni pred štartom največje dirke v karieri, je na treningu doživel hudo prometno nesrečo. Na cesti v Laškem ga je spregledal voznik osebnega vozila. Kljub zaviranju kolesa ni uspel ustaviti in trčenje je bilo neizogibno. »Pristal sem v bolnišnici z zlomljenim rebrom, dvojnim zlomom ličnice in s pretresom možganov,« pove. Ob padcu ni izgubil zavesti, je pa padel v šok, zato se dogodkov s kraja nesreče ne spominja, pozna jih zgolj po pripovedovanju očividcev. »Menda sem jim vse povedal, kdo sem, kje sem treniral, tudi ženino številko. A se tega ne spomnim,« pove z nasmehom. Da je lahko srečen, da je živ, se je zavedel šele v reševalnem
vozilu, kjer je prvič pomislil tudi na to, da štarta dirke v Ameriki ne bo videl. »A sem se hitro opomnil, da ne smem vsega jemati negativno. Morda se bo pa izšlo.«
In se je. Borec, kakršen je, je vajen bolečin in z jekleno voljo se je neverjetno hitro postavil na noge. »Imam res super ekipo. Vsi so mi ves čas stali ob strani,. Maserka in fizioterapevtka je naredila pravi čudež. Kljub vsemu sem bil kar tri tedne brez kolesa. In to štiri tedne pred dirko.« Ko je prvič po nesreči spet sedel na kolo, je začutil, da lahko kljub vsemu izpelje eno najtežjih kolesarskih in življenjskih preizkušenj. Zdravniki so mu prižgali zeleno luč in tako se je z družino in najožjimi člani ekipe podal na dolgo načrtovano pot čez Atlantski ocean.
Temperaturna
nihanja in suh zrak
2. november je bil za Erika in njegove najzvestejše navijače dan D. Nastopil je na svojem prvem svetovnem prvenstvu v kraju Borrego Springs v Kaliforniji v Združenih državah Amerike. Med 56 tekmovalci je v 12-urnem kronometru v 11 urah in 59 minutah prevozil kar 407,5 kilometra in zmagal v starostni kategoriji od 40 do 49 let. To je zadostovalo za vrhunsko uvrstitev tudi v absolutni konkurenci, kjer je osvojil drugo mesto, boljši je bil le Američan Yann Bertaud.
»Na štartu sem se kljub mrazu počutil dobro. Borego Springs je pravzaprav puščava, kjer je razlika med nočnimi in popoldanskimi temperaturami res velika. Ponoči lahko tem-
»Konkurenco sem premagoval s taktiko in z znanjem ter instinktom, ki pripomorejo, ko zmanjka kalorij za dosego cilja, zmage. Bil sem tako neznansko motiviran, da ni bilo nobene druge možnosti kot zmaga. Vesel sem tega dosežka, saj je bil to tudi zame dokaz, da se pobiram po težki telesni poškodbi, še zdaj ne čutim dela obraza, prisotne so tudi bolečine v prsnem košu. Vesel sem zase, garal sem za družino in prijatelje, zmago sem dosegel tudi za Rečico in našo zeleno Zgornjo Savinjsko dolino,« je Erik Rosenstein dejal ob sprejemu, ki so mu ga pripravili v domačem kraju.
peratura pade pod ničlo, čez dan se ogreje tudi do trideset stopinj in več. Štart dirke je bil ob peti uri zjutraj, temperatura zraka je bila takrat le dve stopinji Celzija,« pripoveduje o svoji do zdaj najpomembnejši dirki. »Poleg tega je zrak izjemno suh, zato moraš ves čas piti. Ves čas sem imel suha usta in tako sem v času dirke popil kar 15 litrov tekočine.« Za hidracijo ob progi je ves čas skrbela soproga Tinkara, ki je bila z otrokoma tudi najglasnejša navijačica. »To je bila krožna dirka, en krog je bil dolg 29 kilometrov, razen v zadnji uri in pol so nas organizatorji preusmerili v krajši, približno sedem kilometrov dolg krog. Predvsem zato, da je bil konec dirke privlačnejši za gledalce,« pojasni in prizna, da je imel nekje na polovici dirke precejšnjo krizo, ki jo je s pomočjo družine in prijateljev iz Slovenije uspešno premagal. »Nato sem začel stopnjevati tempo. Trasa je bila pretežno ravninska z manjšim vzponom. Asfaltna površina je bila zelo groba, zaradi česar tudi povprečne hitrosti tekmovalcev niso bile visoke,« je pojasnil Rosenstein, ki je s končnim razpletom dirke več kot zadovoljen. »Zaradi nesreče in posledično primanjkljaja treningov sem veliko izgubil na hitrosti, vzdržljivost pa je ostala. Uspelo mi je skoraj nemogoče.«
Do zmage ga je
pripeljala glava
Čeprav je na dirki zmagal, je prepričan, da fizično ni bil povsem pripravljen, saj mu je težja poškodba v zadnjem mesecu pred tekmo pobrala veliko moči. »Glava je bila pripravljena,« komentira. Tako mu je po dirki dejal tudi mehanik Zdenko Peč-ko: »Erik, ti nisi zmagal, ker si bil tako dobro pripravljen. Zmagal si z glavo. Preprosto imaš glavo zmagovalca.« Erik je potrdil, da pri tako velikih naporih ponavadi odloča psihološka pripravljenost: »Človeško telo zmore več, kot mislimo.«
V domovino je že prinesel vsa priznanja, le majice najboljšega, ki v kolesarskem svetu pomeni skoraj več kot medalja, še nima pri sebi. »Dobil sem jo takoj po dirki, da sem jo lahko nosil na podelitvi. Potem sem jo moral hitro sleči in vrniti, ker bodo nanjo natisnili moje ime. Do danes je še nisem dobil,« pove v smehu.
O tem, da bi se preizkusil tudi v enkrat dalji dirki, ne razmišlja. »Za 24-urno kolesarjenje bi moral še nekoliko več trenirati, da bi se lahko ustrezno pripravil. Ob vseh obveznostih je to skoraj nemogoče. »Ob tem vložku in količini treninga bi sicer tudi 24 ur zvozil, ne bi pa dirkal. To pa ni to,« pravi. Polovičarstvo ga ne
zanima. O tem, ali bo prihodnje leto branil naslov, se še ni odločil. Najprej bosta prišla na vrsto počitek in dokončno okrevanje po poškodbi. Ta čas bo namenil družini. Predvsem se bo v teh tednih on prilagajal, nenazadnje so se celo leto njemu in svetovnemu prvenstvu prilagajali ostali člani. Tudi odločitev o nadaljevanju bo skupna, pravi Erik. »Jaz bi še dirkal. Ampak če se bom še odločil tekmovati, se bom spet odločil za nekaj >ultra<, vemo pa, kaj to prinese. Ne vem še. To je družinski projekt.«
Gorsko kolo
zamenjal za
»specialko«
Čeprav je največje uspehe
-	in teh se je v zadnjih trinajstih letih nabralo zares veliko
-	dosegel v ultramaraton-skem kolesarstvu na cestnem kolesu, je bila njegova prva kolesarska ljubezen gorsko kolo. »Najprej sem se ukvarjal s triatlonom, nato me je Slavko Bric iz Šmartnega vpeljal v svet kolesarstva. Pred leti je organiziral kolesar-
ski maraton okrog Menine in tam sem dobil zagon,« se spomni svojih kolesarskih začetkov. Resneje je začel pedala poganjati konec srednje šole. »Takrat sem začel tekmovati na gorskokolesarskih tekmah doma in v tujini, predvsem v Italiji.«
Za Erikovo nadaljnjo športno pot je bilo usodno leto 2006, in sicer nastop na gor-skokolesarskem maratonu v Italiji. »Tam se ugotovil, da mi bolj ustrezajo vzdržljivostne preizkušnje, in se odločil, da bom presedlal na cestno ultra kolesarstvo.«
Že pred tem je spremljal uspehe slovenskih ultra kolesarjev, predvsem pokojnega Jureta Robiča. »On je bil moj idol,«
pove in spomni na trenutke, ko je lahko z enim najuspešnejših ekstremnih kolesarjev vseh časov tudi treniral. »On je bil res >klasa<, prava >mašina<. Skupen trening je začel v Ljubljani, jaz sem ga začel na Rečici. Dobila sva se na vrhu Črnivca in šla skupaj na Pavličevo sedlo in okoli na Jezersko. Na klancu sem odpadel že takoj na začetku, njegovega tempa preprosto nisem mogel držati. Po ravnini ni bilo problema, a v klanec je bila povsem druga zgodba. Tako je on peljal naprej do vrha, mi nato pripeljal nazaj naproti, da sva skupaj odkolesarila proti vrhu,« opiše enega skupnih treningov s pokojnim Robičem, ki mu je ob njegovih začetkih veliko pomagal tako s tekmovalnimi nasveti kot tudi pri pridobivanju sponzorjev.
V tednu dni čez Ameriko
Še eno skupno točko ima Erik s pokojnim idolom. Oba sta se leta 2009 udeležila najtežje kole-
PORTRET
29
Erika Rosensteina smo obiskali doma na Rečici ob Savinji. Svoje dragocenosti, tekmovalna kolesa, hrani v posebni sobi v stanovanju. Vrednost opremljenega tekmovalnega kolesa namreč preseže vrednost številnih avtomobilov, ki jih srečamo na naših cestah. Kolo, s katerim je treniral in tekmoval večino leta, je vredno 11.500 evrov.
S tem kolesom in to štartno številko je nastopil na nedavnem svetovnem prvenstvu. Se je pa moral v zadnjih dneh pred nastopom privaditi na novo, nekoliko drugačno kolo, saj je bilo njegovo uničeno v omenjeni prometni nesreči. »Sponzorji so mi pomagali do nove opreme, mehanik je poskrbel za prave nastavitve.«
sarske dirke na svetu Race Across America - s kratico RAAM. To je vsakoletna ultra-maratonska kolesarska dirka, ki od leta 1982 poteka med zahodno in vzhodno obalo ZDA. Kolesarji v približno tednu dni prevozijo skoraj pet tisoč kilometrov. Dirka se od običajnih etapnih kolesarskih dirk, kot je na primer Tour de France, razlikuje po tem, da ni razdeljena na posamezne etape, ampak poteka ves čas, dirkači pa si sami določijo čas za počitek in hrano. Kolesarji so razdeljeni v več kot 20 tekmovalnih razredov, od katerih je najpomembnejši in najodmevnejši moški solo. Pokojni Jure Robič je na tej dirki zmagal petkrat.
Erik Rosenstein se je na tej dirki pred desetimi leti preizkusil v dvojicah, skupaj s Tomažem Perčičem. Ameriko sta prekolesarila v sedmih dneh in devetih urah ter osvojila skupno drugo mesto. »Res je dolga dirka. Čeprav je nastop v dvojicah nekoliko lažji, je vseeno težko,« začne zgodbo o tej najzahtevnejši preizkušnji Rosenstein. »Na dirki sem se večkrat ustavil in si rekel, kaj mi je tega treba. Verjetno takrat še nisem bil povsem zrel za ultra kolesarja. Danes na marsikaj gledam drugače, razmišljam drugače
in bi se verjetno tudi dirke lotil drugače,« pripoveduje. »Takrat sem nekaj ur kolesaril, nato sem šel v avtodom, ki nas je ves čas spremljal, kjer je bilo poskrbljeno za masažo in počitek. Potem spet na kolo in spet počitek.« V ekipi je bilo poleg obeh kolesarjev še devet ljudi, ki so skrbeli zanju, za njuno prehrano in opremo.
Profesionalni
amater
Trenira veliko. Zelo veliko. Dosega vrhunske rezultate, tudi v svetovnem merilu. Kljub temu sam sebi še vedno pravi rekreativec. Pa je to še sploh primeren izraz za nekoga, ki se treningov in tekmovanj loteva zelo natančno in sistematično, za nekoga, ki se ure in ure poti na kolesu ali v telovadnici, za nekoga, ki se lahko pohvali z večkratnimi naslovi evropskega in zdaj tudi svetovnega prvaka? Ob tem se nasmeji in pripomni: »Skoraj ne več. Ampak se še imam za rekreativca, ker vendarle še vedno hodim tudi v službo. Pravim, da treniram profesionalno, pri čemer imam minus na računu.« Po vseh uspehih sicer že nekoliko lažje pride do sponzorjev, predvsem v tujini, a da bi od tega živel, ne gre, pravi. »Vsaj jaz ne. Zato še moram
hoditi v službo in za zdaj še z veseljem grem.« Nanj so razumljivo ponosni tudi sodelavci v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati, kjer je kot diplomirani inženir prometa zaposlen na oddelku logistike. »V podjetju imajo veliko razumevanja za moje športne podvige in me pri tem podpirajo, za kar sem jim seveda hvaležen.«
Vseh teh uspehov zagotovo ne bi mogel doseči brez izjemne samodiscipline in odlične organizacije. Prav o tem uspešnem usklajevanju in organizaciji časa bo na povabilo slovenskega podjetja tudi predaval.
»V prvi vrsti je družina, ki te mora pri tem stoodstotno podpirati, drugače ne gre,« pove in prizna, da se morajo zaradi njegovih treningov veliko več usklajevati, kot bi se sicer. Treninge prilagaja glede na letni čas in načrtovana tekmovanja. »Pozimi sem več v telovadnici. S trenerjem veliko časa posvetiva preventivi. Izvajam vaje za ravnotežje, stabilizacijo, moč. Marca, aprila sem že veliko na kolesu. Ponavadi na Primorskem, saj je pri nas še nekoliko prehladno,« pojasni grob oris treningov. Med tednom po službi opravi krajše treninge. Dolge, tudi
V zimskem obdobju za kondicijo skrbi predvsem v telovadnici, ki jo je uredil v bližnji manjši hiši, ki jo ima v najemu.
osem- in večurne treninge opravi ob koncih tedna. Da lahko uživa tudi z družino, spomladi in poleti skušajo treninge in druženje združevati. »Radi smo skupaj in to cenim. Skušam tudi trening prilagoditi, da smo lahko čim več skupaj. Po opravljenem treningu se nekje dobimo in gremo skupaj še na izlet. Moram priznati, da sta družina in družinska dinamika bolj
Na treningih in dirkah Erik uporablja posebna pedala, ki imajo vgrajen merilec moči. »Ta meri, s kakšno močjo poganjaš. Do zdaj se je večinoma treniralo samo na pulz. Še vedno se, vendar rezultati morda niso povsem točni, saj je lahko pulz nekoliko višji, če pred tem spiješ kavo. S tem merilcem merimo moč pedaliranja in trendi treningov v kolesarstvo gredo v to smer,« pojasni.
Erik in njegovi najbolj goreči navijači. Žena Tinkara, sin Tine in hči Trine.
ali manj podrejeni in prilagojeni meni,« pravi naš uspešen ultramaratonski kolesar, mož in oče dveh otrok.
Kdo kuha?
Odgovor izstreli kot iz topa: »Žena!« Če je z otroki sam doma, so na jedilniku testenine ali riž z omako ali s tuno in sirom, izvemo. »Kadar mamice ni doma, oči večkrat kuha pri Čuježu, v bližnji gostilni,« pove v smehu. »Radi gremo na kakšno pico. Pravim, da mora imeti človek tudi pregrehe, da lahko potem lažje zdravo živi.«
Čeprav je prehrana pri vrhunskem športu zelo po-
membna, pri tem ne želi preveč »komplicirati«. »Pred leti sem poskusil spreminjati utečeno navado in sem naredil več škode kot koristi. Zdaj pri prehrani ne pazim pretirano. Kolesar rabi dovolj ogljikovih hidratov in dovolj beljakovin, sploh v obdobju visoko intenzivnih treningov, ter seveda dovolj vlaknin. To je to. Ni treba komplicirati,« je jasen. Povečani potrebi po vitaminih in mineralih ponavadi zadosti z uporabo prehran-skih dodatkov. »Je pa res, da imam prav na področju prehrane še veliko rezerve.«
FOTO: GrupA
30
Kot v pravljici. Je lahko Savinjsko nabrežje še lepše?
FOTOREPORTAZA	St. 50, 12. december 2019
Šole in vrtci sodelujejo pri krasiti knežjega mesta
Lampijoni na Savinjskem nabrežju nepogrešljiv del Pravljičnega Celja
Zadnjega meseca v letu v Celju si ni mogoče več zamisliti brez slikovite praznične podobe, ki jo na Savinjskem nabrežju ustvarijo celjski vrtci, osnovne in srednje šole. Edinstveni pisani lampijoni, ki zvečer zasvetijo, so postali nepogrešljiva tradicija in pravcata znamenitost Pravljičnega Celja. Otroci, učenci in dijaki so jih s pomočjo vzgojiteljev in učiteljev letos namestili že osmič. Kot vselej so prvič zasvetili na Miklavžev večer.
ROBERT GORJANC
Zaradi pravljičnih hišk, čarobnih mest, nežnih snežink, pisanih božičnih dreves in drugih prazničnih podob je v teh dneh sprehod po Savinjskem nabrežju pravo doživetje in paša za oči. Nosilci tega edinstvenega projekta so Mestna občina Celje, ki skrbi za celovito krasitev mesta, Zavod Celeia Celje, ki je glavni organizator Pravljičnega Celja, in Šolski center Celje, saj tri njegove srednje šole pomagajo pri tehnični izvedbi postavitve lampijonov. Približno 80 lampijonov so letos
poslikali otroci iz sedmih vrtcev, enajstih osnovnih šol in šestih srednjih šol s svojimi mentorji.
»Glavni namen tega projekta je, da vrtce in šole povabimo k sodelovanju pri ustvarjanju prazničnega vzdušja v mestu. Na njihove izdelke smo tudi letos zelo ponosni in verjamemo, da se jih bo razveselilo veliko ljudi,« so povedali v Mestni občini Celje in dodali, da je tudi med letom sodelovanje občine s šolami in z vrtci bogato in raznoliko. Da te
edinstvene podobe zaživijo na Savinjskem nabrežju, je treba veliko dela, časa in priprav, prav tako veliko domišljije in idej. Tega mladim res na primanjkuje, to je več kot očitno v vseh teh osmih letih, odkar sodelujejo v projektu.
Mladi poslikave in praznične podobe pripravljajo v manjših skupinah, ob tem delu se tudi povežejo, krepijo sodelovanje in se nenazadnje zabavajo. Ko so poslikave v vrtcih in šolah narejene, pomembno delo opravijo šivilje iz srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, dijaki srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki v lampijone nameščajo svetlobne elemente, in dijaki srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja, ki lampi-jone sestavljajo in pomagajo pri nameščanju.
Pripravljavci projekta in ustvarjalci čudovitih podob
Zaradi slikovitih lampijonov imajo tudi platane na Savinjskem nabrežju svoj praznik.
na Savinjskem nabrežju so prepričani, da bodo lampijoni v veselje prebivalcem in obiskovalcem Pravljičnega Celja. Le kako ne bi bili? V
tem, da znamo opaziti čarobnost in lepoto, je največji čar decembrskih dni.
Sprehajalci, tekači, kolesarji, vsi, ki jih pot zanese
na Savinjsko nabrežje, v teh dneh ob podobah slikovitih in svetlečih lampijonov zagotovo ne morejo ostati ravnodušni.
Foto: SHERPA
Namesto ulične svetilke
Lampijoni so tudi vir lepih misli za praznike.
»Zdravo, jaz sem pa veseli lampijon.«
FOTOREPORTAZA
31
Tudi podnevi je zaradi slikovitih lampijonov sprehod po Savinjskem nabrežju mnogo bolj privlačen kot sicer. A ne le za sprehajalce ...
... ampak tudi za kolesarje.
Praznične misli, ki sežejo v srce
Ob poslikavah letošnjih lampijonov so otroci iz dveh celjskih vrtcev, Zarja in Anice Černejeve, spisali spremne misli, ki kot pisani lampijoni ustvarjajo praznično toplino, sežejo v srce in dajo misliti.
Praznične misli otrok iz Vrtca Zarja Celje
Z otroki iz tega vrtca v teh prazničnih dneh živi Mojca Pokraculja. ki se v pravljici predstavi in pri ustvarjanju z njimi smeti in nam lepe praznike želi.
Mojca Pokraculja nosi srečo in si skupaj z nami želi, da bi bili vsi prijatelji in bi se lepo razumeli.
Želimo vam topel dom, bodite srčni in veseli ter začutite prijaznost do sebe, drugih in do okolja.
Celje je pravljično, ker ima pravljični grad.
Čaramo, čaramo, za gumbe prodamo, ko oči zapremo, lučko lampijona prižgemo.
Kdo lomasti po naši hosti?
Škrat je, ki nosi vse naše skrivnosti.
Eno vam razkrije rad,
da smo drug drugemu zaklad.
V darilu skriva se objem,
meni, tebi, prav vsem! (Urška Jagrič)
Ko se v našem mestu Celje prižgejo praznične luči, tudi naš lampijon oddelka Mačica Savinjsko nabrežje krasi.
En, dva, tri, prazničnega decembra se veselimo vsi.
Praznične misli otrok iz Vrtca Anice Černejeve
Radi se igramo, pojemo, plešemo, ustvarjamo in raziskujemo. Veseli smo, da bo kmalu mesto Celje spet praznično okrašeno.
Vsem otrokom tega sveta želimo veliko pisanih mehurčkov ter pisanih igrač pod smrek'co!
Sledi sanjam, začuti ljubezen, uresniči cilje, odkoplji zaklad, smej se vsak dan in dotakni se zvezd....
Muca Taca zre v neboin se čudi: »Kaj je to? Nekaj čudno se svetlika,nekdo z oblaka mi mežika.«
Z neba droben puh leti,muca veselo se zasmeji: »Zima je polila mlekočez vso zemeljsko obleko.« (Urša Krempl)
Želimo vam lepe praznične dni, posute s smehom, z ljubeznijo, igrivostjo in dobrimi dejanji.
Ponoči se dogaja vse mogoče,
ponoči se dogaja sto stvari
in kar je v dnevni luči nemogoče,
se v nočni temi kaj lahko zgodi. (S. Makarovič)
Praznični dnevi veselo hitijo,
skrite misli in želje budijo.
Naj prinesejo pričakovanja
in uresničijo sanje, odkrivajo modrosti in natrosijo radosti.
Začne se nekoč, godi se nekje in bolj kot poslušaš, več ti pove .
Prisluhni našim tihim željam.
Ш
B t
У
i тч

m, ^ - • Jm
i""
mmm
Zahtevno sestavljanje lampijonov
Poslikava lampijonov je le en del projekta za lepše praznično Celje. Drugi, prav tako pomemben del je sestavljanje lampijonov. V šolah Šolskega centra Celje so se kot že vsa leta doslej cel mesec trudili za uspešno končno podobo lampijonov. Najprej so v srednji šoli za storitvene dejavnosti razrezali in obrobili blago, narisane lampijone zašili v valje, nato so jih v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja »zmontirali« na jeklene obroče, dijaki srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo pa so izvedli montažo luči. Dijaki gradbenih programov so potem še pomagali pazljivo obešati 2,5 metra velike lampijone.

- - -- K
Ko zvečer zasvetijo lampijoni, je sprehod po Savinjskem nabrežju pravo doživetje in paša za oči.
32
REPORTAŽA
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Jubilej daljinskega toplotnega ogrevanja
Za toploto v Šaleški dolini skrbi
že 60 let
Sistem daljinskega toplotnega ogrevanja, s katerim v Šaleški dolini svoje domove ogreva približno 99 odstotkov gospodinjstev, praznuje 60 let. Konec novembra 1959 so tako na oskrbovalni sistem priključili prve toplotne postaje, kar velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako v nekdanji skupni državi. V Komunalnem podjetju Velenje, ki sistem upravlja, menijo, da je bila vzpostavitev daljinskega ogrevanja vizionarska poteza snovalcev mesta.
TINA STRMČNIK
Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila leta 1956, ko je bilo Velenje še trg. Od zasnove do izvedbe revolucionarne zamisli so minila samo tri leta, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, so prepričani v Komunalnem podjetju Velenje.
Daljinska oskrba s toplotno energijo je bila prvič omenjena v Urbanističnem programu razvoja mesta Velenje, sprejetem leta 1957. Na podlagi programa so leto kasneje začeli predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter gradnjo osnovne toplovodne mreže proti območju, kjer je bilo načrtovano središče mesta. Leta 1959 je bilo na tricevni oskrbovalni sistem priključenih prvih osem toplotnih postaj. Gre za takratno poslovno zgradbo Rudnika lignita Velenje (zdaj sedež velenjske občine), delavski klub z delavsko univerzo, zdravstveni dom z lekarno, tedanjo poklicno šolo za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. Za potrebe Rudnika lignita Velenje so leta 1960 zgradili parovod, na katerega se je kasneje priključila tedanja Tovarna gospodinjske opreme Gorenje.
Velenjsko elektrarno nadomestila šoštanjska
Skladno z razmahom industrije so rasla tudi naselja v Šaleški dolini. Posledice
rudarjenja in drugi viri onesnaževanja so opozarjali, da je treba z okoljem drugače ravnati. Daljinska oskrba s toplotno energijo se je pokazala kot rešitev, kako manj obremenjevati okolje. Ker je bil takšen način ogrevanja cenovno ugoden in je uporabnike razbremenil nakupa in uporabe drugih energentov, je postal zaželen energetski vir tudi za prebivalce.
Zmogljivosti stare velenjske termoelektrarne so zadostovale le do leta 1970, zato so že nekaj let prej začeli načrtovati priključitev mestnega toplovodnega sistema na Termoelektrarno Šoštanj. Prvo predajno postajo so zgradili leta 1971. Do tega leta so zgradili magistralni vročevod od Teša do novozgrajene centralne energetske postaje na Koroški cesti v Velenju. Sistem je začel obratovati v kurilni sezoni 1971/72, hkrati je prenehala obratovati iztrošena Termoelektrarna Velenje. Do leta 1974 so bile že tudi te zmogljivosti polno obremenjene in leta 1976 so zgradili magistralni vročevod Šoštanj-Velenje. Nanj so se priključili novi uporabniki, a tudi premogovnik in Gorenje. Potrebe po toplotni energiji so v naslednjih letih še naraščale.
V znamenju
digitalizacije
Rezultat tega, da se danes približno 30 tisoč gospodinjstev ogreva na daljinsko ogrevanje, je predvsem čistejši zrak, pravi vodja poslovne enote Energetika v Komunal-
Nekdanja Termoelektrarna Velenje, predelana v toplarno. V tej elektrarni so začeli prvo daljinsko oskrbo s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako na območju nekdanje skupne države.
»Ogrevalna sezona že dolgo ni več tako predvidljiva, kot je bila nekoč. Temperaturne spremembe so postale stalnica. Za leto vnaprej je nemogoče načrtovati, kdaj bomo kupili toploto. Spremembe so večje iz leta v leto, sledimo jim dnevno. To bi bilo brez podpore digitalizacije skoraj nemogoče,« pravi Ervin Miklavžina.
Vodja poslovne enote Energetika v Komunalnem podjetju Velenje Ervin Miklavžina
nem podjetju Velenje Ervin Miklavžina. Cevi ob Kidričevi cesti v Velenju so na primer še prvotne in Miklavžina verjame, da bodo doživele še vsaj 60 let, saj so bile zgrajene iz zelo kakovostnih materialov. Kljub temu je sistem v šestih desetletjih doživel toliko posodobitev, da ga njegovi prvotni snovalci danes najverjetneje ne bi več prepoznali. »Sistem je občutno zrasel, doživel je tehnološke spremembe. Kolikor so nam dopuščale najemnine, smo ga obnavljali. V zadnjem desetletju je doživel digitalizacijo. To pomeni, da ga lahko danes v celoti nadziramo in mu v celoti sledimo.«
Prav digitalizacija sistema daljinskega ogrevanja, po
Še en arhivski posnetek ... Varilec med delom pri remontu
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je s približno 450 kilometri cevovodov drugi najdaljši v državi.
Remont sistema daljinskega ogrevanja nekoč
zaslugi katere sodelavci Komunalnega podjetja Velenje razpolagajo z obilico novih podatkov, je omogočila še eno novost. Sodelavci komunalnega podjetja so prvotni trocevni sistem preuredili v dvocevnega. S tem so po besedah Mi-klavžine zmanjšali toplotne izgube in tudi porabo električne energije za pogon črpalk.
Industrijskega
odjema vedno manj
Industrijski odjem toplote se zmanjšuje. Večja podjetja v Šaleški dolini namreč razmišljajo, kako porabiti čim manj energije in kako posodobiti sistem ogrevanja. Vedno bolj gospodarno se obnašajo v Premogovniku Velenje, Gorenju in Termah Topolšica, je pojasnil sogovornik. Daljinsko ogrevanje ima trenutno 216 megavatov
priključne moči. Še pred dvema letoma je priključna moč znašala približno 230 mega-vatov. »Čeprav beležimo nove priključitve - to so predvsem nove stanovanjske hiše in manjši poslovni odjemi - te ne pokrijejo razlike, ki nastane, če na primer Gorenje odjem zmanjša za dva ali tri megavate. Podjetja uporabljajo nove načine ogrevanja, na primer toplotne črpalke in sisteme kogeneracije, kjer lahko pridobijo subvencije. Obstajajo še možnosti pridobivanja drugih virov financiranja. Obstajajo namreč nekatera podjetja, ki za gospodarske družbe zgradijo sistem in jim ga nato dajo v dolgoročni najem.«
Brez naložb ne gre
Sistem daljinskega ogrevanja bo letos v primerjavi z
Ervin Miklavžina: » »S tehničnimi in tehnološkimi posegi smo v zadnjih letih prepolovili porabo električne energije. Pri toplotni energiji je treba zmanjševati izgube, kar lahko dosežemo le z investicijami v nove cevovode in njihovo izolacijo.«
zadnjimi 15 leti zabeležil najnižjo porabo električne energije. Zato, da bodo prihranki možni tudi v prihodnosti, je po besedah Miklavžine treba sproti izvajati naložbe. Prav ukinitev tretje cevi je pomenila zmanjšanje toplotnih izgub in manjšo porabo elektrike. »Če bomo v sistem še investirali, bomo lahko še znižali temperature prevzete toplote. To je odvisno tudi od prilagoditev, ki jih bodo uvedli v industriji. Lastnik mora vedeti, da mora najemnino za omrežje vlagati v izolacijo, cevovode in obnovo.« Za prihodnje leto želijo, da bi v Cankarjevi ulici v Šoštanju uredili sodobnejši sistem, novo postajo in nove priključke ter posodobili nekaj toplotnih postaj v Velenju. Se pa Miklavžina zaveda, da bo v prihodnje poraba toplote začela rahlo padati tudi pri večstanovanjskih stavbah, ki jih v mestu vedno bolj obnavljajo.
Kako bo, ko ne bo
premoga?
Letos v komunali niso imeli večjih težav z odjemom toplote, v Tešu so namreč imeli le dve manjši zaustavitvi, ki nista vplivali na delovanje daljinskega ogrevanja. Remont so na sistemu opravili avgusta, za vse večje naložbe so poskrbeli do oktobra. Zdaj so pripravljeni na pravo zimo in na nizke temperature.
Kako bo ogrevanje v Šaleški dolini urejeno v prihodnjih desetletjih, ko je predvideno postopno zapiranje Premogovnika Velenje in ko se bo iztekla življenjska doba šestega bloka šoštanjske termoelektrarne? V Komunalnem podjetju Velenje z občinami ustanoviteljicami preučujejo možnosti uporabe alternativnih virov ogrevanja, kot so zemeljski plin, biotermal-na energija, biomasa, termična obdelava komunalnih odpadkov, sončna energija in podobno. Preverjajo tudi, kakšni bi bili stroški prehoda na alternativne vire energije za ogrevanje in stroški umestitve objekta za proizvodnjo toplotne energije v prostor. Tej temi se bodo med drugim podrobneje posvetili že v začetku prihodnjega leta.
Foto: arhiv Komunalnega podjetja Velenje
INFORMACIJE
33
TURISTIČNO ""'DRUŠTVO
Občina Vojmk
l/l
C
O
>
C u
N O _Q
Božični čas je, ko se vse umiri in ko novo rojstvo prinaša novo veselje in upanje. In v tem času vas vabimo k nam v Vojnik. Sprehodite se med jaslicami, ki so jih izdelali in na ogled postavili številni ljudje. Vzemite si čas za druženje z družino in prijatelji. Udeležite se katerega od koncertov, ogrejte si dlani in se okrepčajte ob domačih dobrotah, predvsem pa uživajte v lučeh, ki krasijo novo letni čas.
Božični Vojnik že peto leto vabi, da doživite to skrivnost in ta čas na prav poseben način. Da hrup in hitenje vsakdana zamenjata mir in spokojnost. In da podarimo sebe, svoj čas svojim bližnjim in drug drugemu.
Odprli smo svoje srce, pridite med nas, ste iskreno dobrodošli.
Ustvarjalci Božičnega Vojnika
250 JASLIC
NA OGLED
PO ULICAH VOJNIKA IN V JERNEJEVEM DOMU
ZA OTROKE
PRAZNIČNE IGRE JeŽA KONJ ŽIVALSKI VRljjOJKO IN HOJČICA BRALNE URICE
ODPRTJE 14. 12. 2019 OB 16.30
PRED CERKVIJO SV. JERNEJA V VOJNIKU S PAVLETOM HEVKO, PREDSEDNIKOM TURISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE
BOŽIČNA VAS
KULINARIČNE DOBROTE GLASBENI ODER PRESENEČENJ PRAZNIČNA TRŽNICA FOTOKOTIČEK
www. bel tBflBB si
34
PORTRET
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Jože Jecl - Od športnega plesalca do plesnega učitelja
»Smem prositi za ples?«
»Dober večer želim, spoštovana družba. Smem vašo prijateljico povabiti na ples?« se sivolasi gospod galantno prikloni pred namišljenimi obrazi. Tako ponazori čase, ko so se najlepše vezi med mladimi še spoštljivo spletale ravno na plesiščih. Naj se svet še tako spreminja, družabni ples ohranja čar. Jože Jecl ga preliva v prve plesne korake osnovnošolcev in obuja pozabljeno plesno navdušenje starejših generacij.
SASKA T. OCVIRK
»Komolci v plesno držo, rahel nagib glave, brada naprej in zdaj en, dva, tri ...« odmeva iz telovadnice hruševske osnovne šole. Zaključno tekmovanje Šolskega plesnega festivala je še daleč, a trije plesni pari pod Jožetovim vodstvom jemljejo resno vsako vajo. Strog in odločen glas ne dopušča neresnosti, hkrati iskre v očeh in izrazite gube od smeha pričajo, da se zna učitelj tudi pošaliti. Večina otrok v skupini plesne vaje obiskuje že več let. Njihov učitelj plesno omiko in nekaj tekmovalne mrzlice na šolske hodnike tako prinaša že več mesecev pred valeto. Za de-vetošolce je prav ta morda prva priložnost, da zaplešejo v paru. 77-letni gospod tako
dopoldneve večinoma preživlja med obema šentjurskima osnovnima šolama ter šolami v Bistrici ob Sotli, Podčetrtku, Kozjem ali Lesičnem. Da so plesni pari iz teh šol že nekaj let v vrhu Šolskega plesnega festivala, skoraj ni treba poudarjati. »Ples je nekaj res lepega,« se nostalgič-no nasmehne, medtem ko ob čaju obuja spomine na svoje prve korake v Kristalni dvorani Rogaška Slatina.
Plesna kultura je
kultura srca
Kot kmečki sin se je leta 1943 rodil v Šmarju. Povojna leta niso bila ravno lahka. »Vsega je primanjkovalo. Res pa so ljudje znali izkoristiti priložnosti za dobro
ure učil sploh pravilno hoditi. Še pomembneje je bilo, da smo prišli na vajo spodobno urejeni. In smo si sposojali čevlje in srajce. Nič ni bilo samoumevno in lahko. Si-mončič nas ni učil samo prvih plesnih korakov, ampak predvsem plesne kulture, ki
»Plesna glasba je lahko čudovita. Njena sodobna verzija je žal nagnjena k temu, da ljudem ubije vse veselje do plesa. Razen tistim, ki nimajo posluha. Teh namreč ne moti razbijanje in vpitje iz zvočnikov.« »Svojim tečajnikom vedno pravim, naj plešejo manj in lepše. Bolje je izbrati manj figur in bolj poslušati glasbo. Predvsem pa dogajanje na
■	• V V	■ I •	•
plesišču. Najprej so manire, upoštevanje gneče in plesne smeri, potem je razkazovanje, kaj vse znamo.«
Plesna zveza Slovenije s projektom Slovenija pleše in s Šolskim plesnim festivalom v okviru šolskih športnih tekmovanj Zavoda za šport Slovenije promovi-ra ples kot pomemben del družbene kulture, kakovosti bivanja in zdravega življenjskega sloga. Za različne plesne zvrsti in starostne kategorije ŠPF predpiše tako koreografijo kot glasbo.
je temelj vsega, naj bo na plesišču ali v življenju.«
Steklarska šola v
Kumrovcu
Rogaška Slatina ga ni zadržala v šolskih letih. Za steklobrusilca se je izučil v Ljubljani, potem se je za-
Obred vsakega dne je jutranji čaj v bližnji kavarni. Ko ne uči plesa, skrbi za svoj vinograd in breskov nasad.
»Rad delam s starejšimi tečajniki. To so ljudje, ki so svojo mladost preživeli na plesišču namesto pred zasloni. Ples ohranja gibko telo in jasnega duha. Predvsem pa še vedno velja, da kdor poje in pleše, slabo ne misli.«
voljo.« Veselice so se vrstile zdaj v tej, zdaj v oni vasi. Običajno je harmonika narekovala polkin ritem, vmes pa kakšno otožno domačo za valčkov obrat. Povsem drugače je svetovljanska narava Rogaške Slatine v bleščečem nedrju Kristalne dvorane ohranjala drugačne melodije. »Spomnim se prvega plesa, ko sem opazoval plesalce, ki so skoraj lebdeli ob glas-
bi angleškega valčka. Takrat sem se trdno odločil, da bom tudi jaz nekoč tako plesal.« Vpisal se je na plesni tečaj h gospodu Simončiču. »Njegovo ime je med Slatinčani še danes legendarno. Zdel se mi je zelo star, a pri dvajsetih letih sem o vseh abrahamovcih tako mislil,« se nasmeje. »Pri njem sem se naučil prvih korakov v standardnih plesih. Seveda nas je najprej dolge
»December je lep tudi zaradi vseh plesnih priložnostih. Izkoristite jih.«
PORTRET
35
Domen Kozmus in Nika Klaužer iz Lesičnega sta naslov državnih prvakov ŠPF dosegla letos junija. (Foto: OŠ Lesično)
poslil v Celju. Pri 23 letih je postal mož in oče. Na ples ni mogel več misliti, saj je moral najprej odslužiti vojsko in potem poskrbeti za družino, kruh in stanovanje. »Pri delu sem hotel napredovati in sem se prijavil na izobraževanje za mojstrski izpit. A so me zavrnili, češ da moram najprej v šolo v Kumrovec. >Kaj imajo v Kumrovcu tudi steklarsko šolo?< sem se delal neumnega.«« Čeprav ga politika ni zanimala, mu je bilo jasno, da ima nova oblast ples v kolu precej raje kot družabno vrtenje pod kristalnimi lestenci. Ko se je pojavila priložnost za delo v tujini, jo je pograbil z obema rokama. »Svak mi je pomagal v Dusseldorfu dobiti službo. Najprej nisem znal niti bese-
de, po letu pa sem nemško že skoraj tekoče govoril. V prid mi je šlo, da sem bil zaposlen med samimi Nemci.« Kmalu sta za njim prišla še žena in štiriletni sin. Ko se je oglasila stara želja, se je vpisal v plesni klub. Kmalu ga je eden od trenerjev nagovoril, ali bi ga zanimala resnejša plesna kariera. Zasvetile so se mu oči in z ženo se je prijavil na avdicijo. Ob koncu je slišal, da vsekakor ima tisto nekaj, iz česar zraste dober plesalec. Njegova žena žal ne. »Zrušil se mi je svet. Bila sva mlada in to sem res želel deliti z njo.« Njegova soproga pa mu ni hotela stati na poti sanj. »Tu bodo našli plesalko zate. Jaz pa te bom spremljala na vsak turnir,« ga je opogumila in
Jože Jecl je rojen Šmarčan, ki svojemu kraju tako ali drugače ostaja zvest vse življenje.
»Fantom povem, da so za nogomet predolgi, za boks prepametni, v plesu pa lahko postanejo državni prvaki. In dekleta navdušim s čim podobnim. Pretirane množičnosti pa si na urah res ne želim. Dober posluh in želja po plesu sta za plesalca pač nujna.«
tako so se mu odprla vrata v svet najboljših plesalcev v Evropi.
Enkrat Šmarčan,
vedno Šmarčan
Bil je star 29 let. S soplesalko sta od spomladi od jeseni tako napredovala, da sta se lahko udeležila prvega tekmovanja. Kot za stavo sta pobirala naslove najboljših in se iz najnižje skupine D prebijala navzgor vse do najboljših. »Deset let sva plesala in se dvakrat uvrstila v finale na državni ravni. Enkrat so nama stopničke za las ušle, enkrat sva bila peta. Tudi po zaslugi srečnih okoliščin, da sem lahko pridobil dvojno državljanstvo.« Sin Robert je na svojo plesno pot stopil pri sedmih letih. »Najprej sem jaz učil njega, potem je vedno pogosteje on mene,« se smeje Jože. V študentskih časih je bil med desetimi najboljšimi nemškimi reprezentanti, leta 1996 je med profesionalci zastopal Slovenijo. Na svetovni ravni se je uvrstil na 13. mesto. Danes je predavatelj na področju ekonomskih ved in bančništva, uveljavil se je tudi kot plesni učitelj. Njegovi tečaji argentinskega tanga so običajno zasedeni do zadnjega mesta. Kljub temu da vse življenje živi in dela v Nemčiji, tudi on vedno pogosteje pogleduje proti domovini svojih staršev. »Pogosto mi pravi, kako zelo
Točnost v korakih, pravilna drža telesa in predvsem posluh za glasbo so trije temelji dobrih plesalcev.
lepa je Slovenija. Jaz potem dodam, da žal ni samo lepa,« malo grenko namigne Jože. A ga razume. Kljub urejenemu in lagodnemu življenju se je leta 1990 sam vrnil v domače Šmarje in se zaposlil kot samostojni podjetnik. Leta 2000 se je upokojil in če bi izbiral, bi spet izbral svoje Šmarje pri Jelšah.
Sposojene srajce in
čevlji
Po vrnitvi domov se je duša na nek način umirila, a plesni nemir je ostal. Prenašanje plesnega znanja na mlajše rodove se je izkazalo za Jožetovo posebno poslan-
stvo. A tu je v Sloveniji trčil ob zid. »Uspehi na področju športnega plesa so mi v Nemčiji zagotavljali dovolj visoke reference, da na potrdila niti pomislil nisem. V Sloveniji pa se je izkazalo, da brez takšnih ali drugačnih licenc ne morem tekmovalcev poslati niti na Šolski plesni festival.« Nazadnje so staroste pri plesni zvezi le odločile, da lahko brez zadržkov opravlja vlogo trenerja, mentorja in učitelja v eni vlogi. In tako doslej Jože stoji že za sedmimi pari šolskih državnih prvakov in štirih podprvakov. »Otroke učim plesati po glasbi. Eno so naučeni koraki koreografije
in nujnost ritmične skladnosti. Ampak res dober plesalec čuti glasbo in se zlije z njo.« Kot njegov prvi učitelj Simon-čič otroke najprej pouči, kako lepo hoditi. V isti sapi zahteva tudi primerno urejenost. »Po moje strgane hlače ne sodijo nikamor, še najmanj na plesno tekmovanje. Lani so to sodniki končno tudi na glas povedali.« Otroci so si v zaodrju, tako kot v Jožetovih mladih časih, spet sposojali srajce in hlače, da so se lahko zavrteli po plesišču. Nekatere stvari se tako kot čar plesne glasbe očitno nikoli ne spremenijo.
Foto: GrupA
Nad plesalci v OŠ Hruševec poleg Jožeta Jecla bdi njihova športna pedagoginja Claudia Rabuza.
36	INTERVJU	St. 50, 12. december 2019
Ullino življenje po napadu nemškega ovčarja
»Z ljubeznijo je vse mogoče!«
V okviru vzgojnega projekta Ullin pravljični svet Nina Orel in Ulla obiskujeta otroke in jih s tem učita spoštovanja do drugačnosti. Če si želite, da obiščeta tudi vaše otroke, jo lahko pokličete na 040 20 85 85 ali po elektronski pošti info@ninaorel.eu.
Bil je čudovit pomladni dan, 20. april letos, bilo je na velikonočno soboto. Za Nino Orel je bilo deset pestrih in izjemno napornih mesecev pisanja kontrover-znega bloga Slavetomyself o partnerstvu, bolečini, užitkih in ljubezni. Ker je bilo to delno avtobiografsko pisanje zanjo veličastna katarza, je bilo olajšanje, ko je oddala v lekturo tristo strani teh zapisov za pripravo knjige, še toliko večje.
MARJETKA R. LESJAK
S psičko Ullo sta odšli na nekajdnevni oddih na morje, in sicer v njuno priljubljeno Preman-turo na jugu Istre. Tisto sobotno dopoldne sta po prihodu iz apartmaja sedli na obalo kampa in po-malicali. »Naenkrat sem za seboj zaslišala ropot kamnov in glasen Ullin lajež. Ko sem se ozrla, je bil za mojim hrbtom ogromen nemški ovčar, ki se je zakadil iz bližnje prikolice naravnost v Ullo. Branila se je in poskušala zaščititi sebe in mene. Bili so delčki sekunde ... Vse se je dogajalo izjemno hitro ... Ker imam dobre reflekse, sem se takoj vrgla nanj in preprečila nadaljnje trančiranje, a je ovčar Ullo žal z enim samim usodnim ugrizom v njeno majčkeno hrbteničko tako poškodoval, da ji tudi operacija isti dan zvečer v Ljubljani ni mogla več pomagati in je ohromela. Zadnjega dela telesca od takrat ne čuti. Hodi in izloča lahko samo z mojo pomočjo.«
Kako so se odzvali lastniki psa, ki je napadel Ullo?
Lastnica psa, Avstrijka, je med laježem, mojim kričanjem in kasneje obupanim pestova-njem Ulle, ki se je v strašnih bolečinah zvijala in cvilila v mojih dlaneh, pritekla iz prikolice in mi ponudila pomoč. Peljala me je k veterinarju
Nina Orel je novinarka in svetovalka za odnose z javnostmi z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na področju medijev. Svetuje podjetjem pri izvedbi medijske promocije, organizira in moderira poslovne dogodke in piše intervjuje in članke za izbrane medije. Občasno se poda v filmsko in televizijsko igro - med drugim je imela manjši vlogi tudi v televizijski seriji Usodno vino in celovečerni komediji Jana Cvitkoviča Šiška deluxe. V prostem času piše dva bloga: Slavetomyself z vročimi, provokativnimi in brutalno iskrenimi spovedmi njenega alter ega Jožice Srbež o partnerstvu, prepovedanih užitkih, bolečini, predaji, ljubezni in odnosu ženske do sebe ter blog o prigodah njene psičke Ulle - https://www.ulla.si/ - ki ji tudi invalidnost po napadu ovčarja ni vzela strasti do življenja. V preteklih letih je Nina s pomočjo prijateljev organizirala na desetine dobrodelnih akcij za živali v zavetiščih po vsej Sloveniji, za otroke s posebnimi potrebami in za tiste, ki so ostali brez staršev. Več o njej tudi na www.ninaorel.eu.
v Pulj na rentgen in od tam nazaj v apartma. Morala sem zelo hitro pospraviti vse stvari in se odpeljati z Ullo v Slovenijo, ker je v nobeni od veterinarskih klinik v Pulju niso mogli sprejeti na CT in operacijo. Po telefonu sem priklicala v vsej tisti grozi, agoniji in cviljenju hudo ranjene Ulle dežurno ekipo za CT v bolnici za živali v Postojni in dežurnega kirurga v Ljubljani in pridobila predračuna za obe storitvi v znesku 2.600 evrov. Lastnica ovčarja mi jih je takoj plačala. Ko bi bilo treba pokriti še izjemno visoke stroške Ulline dolgotrajne rehabilitacije in nakupa invalidskega vozička, se je začela izmikati. Njen adrenalin in strah za morebitno usmrtitev nevarnega psa sta z dnevi popustila.
In trenutek, ko ste slišali priporočilo, da bi jo bilo dobro uspavati?
Ker so mi že po CT v Postojni rekli, da je Ulli ovčar tako hudo poškodoval živce hrbtenjače, da za njeno samostojno hojo in izločanje ni več upanja, me kirurgova potrditev te informacije nekaj ur kasneje v Ljubljani ni presenetila. Me je pa izjemno šokiral njegov hladen, kirurško-tehnici-stičen pristop. Prav je sicer, da me je opozoril, da marsikateri pes ne preživi tako zahtevne operacije po tako strašnem adrenalinskem šoku. A sem vedela, da je Ulla močna kot bikec Ferdinand in da bo to odlično prestala - takšne stvari za svojo žival ali otroka globoko v sebi čutiš - zato sem mu rekla, da bom tvegala. Vendar se mu je zdela operacija zaradi neperspektivnosti v smislu zanj uspešnega rezultata, kar bi bila hoja, še vedno

INTERVJU
37
nesmiselna. In ko me je potem še opozoril, da bo »kakovost življenja s tako hudo poškodovanim psom bistveno manjša«, se mi je »odtrgalo«. Pogledala sem preplašene oči tega mojega najljubšega bitjeca na svetu, ki je ležalo na mizi ob meni v ambulanti, in zakričala: »Rešite psičko, takoj!« Objela in poljubila sem Ullo, ji zašepetala, da bo vse v redu, da jo čakam čisto zraven in da bom prišla k njej, takoj ko se bo zbudila. Zame ni bilo druge možnosti. Zato sem ne glede na besede pred operacijo hvaležna kirurgu za zahtevno in tvegano štiriurno operacijo, ki jo je izpeljal vrhunsko. Ves ta čas sem objokana in zavita v odejo sedela pred že zaprtimi vrati klinike, jokala kot dež, molila in imela s pomočjo telefona podporo najbližjih. Hvala tudi njim še enkrat za to!
Kakšen je vajin vsakdan?
Danes, pol leta po nesreči, ko so peklenski dnevi, tedni in prvi trije meseci po nesreči že za nama, sva z Ullo obe »naspidirani kot petardici« tako kot nekoč, Spretno sem vključila vsakodnevne negovalne obrede z Ullo v svoj delovni vsakdan. Z brezpogojno ljubeznijo, odlično organizacijo in samodisciplino je vse mogoče. Trikrat dnevno narediva po sprehodu še fizioterapevtske vaje in štirikrat dnevno ji pomagam na stranišče, vsak teden hodiva na terapijo z laserjem, vsake 14 dni jo peljem preventivno preverit urinogram in po potrebi naredit tudi ultrazvok notranjih organov. Paretični kužki so zaradi takšne sistemske okvare še toliko bolj občutljivi. Hvaležna sem ekipi čudovitih ljudi, ki mi pomagajo Ullo ohranjati v vrhunski formi, ostalo pa naredita moja pozitivizem in strast do življenja, ki ju prenašam na mojo Žabi, kot je Ullino »partizansko« ime.
Zelo radi sta zunaj, v naravi. Najbrž je bil za vas kar velik šok, ker je vaša Žabi postala gibalno omejena?
Prav zato, ker je vsakodnevna rekreacija v naravi del mojega življenjskega sloga, Ullo pa sem vseh osem let, kolikor sva skupaj, vedno jemala na te krajše izlete na hribe v okolici Ljubljane, sem se k tem običajem vrnila zelo hitro po Ullini operaciji, ker je tudi meni to pomagalo k hitrejši čustveni obnovi po takšni travmi. Na začetku sem sopihala v klanec z Ullo, še vso povito in v obližih, a lepo zleknjeno na mehki blazinici in ovito v odejico. Čutila je, da postajam spet srečna, in ji je to pomagalo pri okrevanju. Kmalu sem »patentirala konstrukcijo« s pomočjo še dodatne oprsnice, ki jo Ulli poveznem čez zadnje tačke (eno oprsnico ima kot vsi psi še preko prsi) in nanjo ji potem pripnem povodec. Tako jo imam navezano na »ritki« namesto na vratu. Ulla se krasno giblje ob hoji gor in dol s Šmarne gore, Katarine, z Golovca ... Iz ZDA sem uvozila tudi po meri narejen invalidski voziček, a se je izkazal za nepraktičnega pri hoji (kljub
temu da je najlažji, je za Ullinih tri tisoč gramov še vedno preveč »glomazen«), je pa dober pripomoček pri njenih telovadnih vajah.
Čeprav sta bili že prej izjemno povezani, vaju je trenutek na Kamenjaku najbrž še tesneje »zlil« v nerazdružljivo celoto?
Oh, seveda, pa še kako! Skozi tako težko preizkušnjo, ko sva si morali v najtežjih trenutkih vse povedati samo s pogledi v oči, se s takim bitjem še neskončno bolj povežeš. Ker se tudi zaradi svoje samosvojosti in svobodnjaškega duha nisem odločila za klasično družino, sem jo zasnovala z Ullo, ki mi je kot hči. Zato me je njena paretičnost še toliko bolj prizadela, ker mi Žabi res pomeni vse na svetu. Na srečo živali svoje invalidnosti ne dojemajo tako kot ljudje. Zato, ker ne vrtijo filma v glavi, kaj je bilo in kaj bo, ampak živijo vsak trenutek posebej. In če je ta zdaj tako poln ljubezni, miline, varnosti, zabave in radosti, kot je v življenju z menoj, potem je žival - ob seveda tolikšni moji skrbi za njeno fizično kondicijo - vrhunsko. In Ulla je.
Kakšna spoznanja ste potegnili iz tega nesrečnega dogodka?
Prvič: odrasli se nikoli ne smemo na nežnejša bitja - hišne ljubljenčke ali otroke - pretirano psihološko opreti, ker jih s tem lahko čustveno ali celo fizično pohabimo.
Drugič: pozitivna naravnanost, predvsem neskončna, brezpogojna ljubezen, res premaga vse težave - bodisi z nami samimi ali z našim otrokom ali živaljo.
Tretjič: ko se zgodi nekomu kaj strašnega, se nam to bitje ne sme smiliti. A ne zato, da bi bili brezčutni, ampak pomilovalno gledati na drugega pomeni dojemati njega (in sebe) kot šibkega in nemočnega. Zato se treniram, da vidim sebe in druge (tudi Ullo sem) kot mogočne, četudi velikokrat kot nezavedne ustvarjalce svoje usode.
Četrtič: malomarnost in lahkomiselnost ljudi, ki imajo velike pse, genetsko nagnjene k popadlji-vosti, na prostem kar brez povodcev in nagobčnikov, sta v Sloveniji še vedno alarmantno veliki, kar najostreje obsojam in pozivam k večji odgovornosti. Ne kupujte potencialno nevarnih psov, s katerimi morda kompenzirate lastno pomanjkanje varnosti ali druge frustracije, če takšnih bitij ne zmorete obvladovati. Zato še predvsem kot skrbnik manjšega psa
Ulla je osemletna mešanka med šicujem in jor-kširskim teri-erjem. Skotila se je 31. decembra 2011, prav ko se je Nina med silvestrovanj em v Goi, na vzhodu Indije, na plaži poslala v zvezdnato nebo željo, da bi v naslednjih treh mesecih dobila psičko. Ta želja je postala resničnost. Marca 2012 je prišla Ulla v njen dom, ji osvojila srce in ji s tem tudi pomagala zaključiti tedanjo zelo naporno zvezo. In Nina tudi zato Ulli, zdaj ko ne more več sama hoditi, še s toliko večjim veseljem pomaga, da ji povrne vse dobro, kar je v preteklih naredila zanjo.
nikoli ne zaupate drugemu, da njegov pes ni nevaren. Tak je samo do svojih najbližjih, ki so del njegovega tropa. Do vseh ostalih je nepredvidljiv.
Tudi vi ste svoje življenje precej spremenili in iz pete prestave znižali v drugo?
Ko gledam nazaj, sem upočasnila in oklestila aktivnosti do neke mere samo prva dva ali tri mesece po nesreči. Potem sem se hitro vrnila nazaj v svoj tempo, samo z rahlimi adaptacijami med to svojo vratolomno vožnjo skozi življenje. Res je, da moram zdaj na vsakodnevni ravni paziti, da se kjerkoli ne zadržim predolgo, če nimam Ulle s seboj - čeprav me večino časa spremlja pri vseh opravkih in drugih poteh že od nekdaj - ker ji moram stisniti mehurček ob uri. In ko se bom spet v novem letu lotila občasnih projektov v tujini, bom vzela Ullo s seboj (nisem še našla ustreznega varstva zanjo, ker ima zdaj posebne potrebe), kar je dodatna logistika, ki jo bova zagotovo z Žabi hitro usvojili ... Ampak vse našteto ni nič drastičnega. In glede na to, da se mi je življenje po nesreči obrnilo stoodstotno na bolje in imam zdaj še več energije kot prej, mi je vse skupaj zelo dragoceno darilo, četudi s trpkim priokusom. Ampak poskrbela sem za to, da nama je tudi v novih, četudi nič
kaj lahkih okoliščinah izjemno lepo. Z vsemi najinimi izleti v hribe in na morje.
S psičko sta svojo zgodbo, s tem ko jo pripovedujeta otrokom po vrtcih po vsej Sloveniji, na novo osmislili z Ullinim pravljičnim svetom. Kako se odzivajo otroci?
Odločila sem se, da oplemenitim to svojo tragedijo z višjim ciljem, s projektom z družbeno odgovorno noto. Najprej sem zasnovala blog o Ulli - https://www.ulla.si/ - na katerem sem v uvodu širši javnosti zaupala, kje in kako je prišlo do tragične nesreče - https://www.ulla.si/ ljubezen-na-povodcu/. V nadaljnjih zapisih sem začela svetovati - s pomočjo doživetja in izkušnje s psičko - kako se ob poškodbi ljubljenega bitja (tudi otroka) čim hitreje znajti in zaživeti na novo. Ker otroci Ullo od nekdaj obožujejo, zdaj, ko hodi s pomočjo invalidskega vozička oziroma zankic na zadnjih nogicah, pa je zanje še bolj zanimiva kot prej, sem se odločila, da organiziram to jesen niz obiskov z Ullo po vrtcih in knjižnicah, ki sem ga poimenovala Ullin pravljični svet.
Ulla s svojo invalidnostjo, ki ji ni vzela strasti do življenja, otroke posredno uči tudi preseganja lastnih psihofizičnih ovir, pozitivnega pogleda na življenje in strpnosti do drugačnosti. Obenem želim s tem projektom opozoriti tudi na spoštovanje živali - z nežnostjo in s sočutjem do njih se učimo tudi ceniti sebe in soljudi. O tem in drugih aktualnih akcijah ter poučnih zapisih javnost obveščam tudi s pomočjo družbenega omrežja, na katerem ima Ulla dva profila - https://www. facebook.com/mojaUlla/ in https://www.msta-gram.com/ullamylove/. Odzivi otrok po vrtcih so čudoviti, obenem resnično uživam, ko gledam Žabi, kako je srečna, ko koraka po sprednjih nogicah med vsemi temi ljubečimi malimi »človečki«. Ob tem bi se rada od srca zahvalila tudi vsem podjetjem, ki mi omogočajo izvajanje projekta Ullin pravljični svet: Mediana - Inštitut za raziskovanje medijev, Datalab Tehnologije, Pasji salon PetShui in Center za rehabilitacijo in hidroterapijo psov, Dogs4motion. Načrtujeva tudi obisk otrok s posebnimi potrebami s pevko Neisho, pri kateri doma je moja Ulla prvič po operaciji shodila po sprednjih tačicah. V teh decembrskih dneh pripravljam v okviru Neishi-ne Male šole rokenrola skladbo o Ulli. Besedilo zanjo sem napisala jaz, uglasbila ga je Neisha, zapele jo bodo Neishine učenke, ki Ullo poznajo še iz časov pred nesrečo in jo obožujejo.
Kako je v Sloveniji poskrbljeno za živali s posebnimi potrebami in za njihove lastnike?
Za te živalice je - vsaj kar zadeva osnovno medicinsko pomoč - relativno dobro poskrbljeno. Za psihološko podporo in druge koristne nasvete po takšnih nesrečah nam, ponavadi travmati-ziranim skrbnikom, pa pri nas ni ustrezno poskrbljeno. Čustveno sesut in šokiran ostaneš z najljubšim bitjem, ki ti je ohromelo ali zbolelo, popolnoma sam. Na srečo imam dovolj znanja iz vseh vrst samopomoči, že šestnajst let tudi izvajam dvakrat dnevno jogo in meditacijo, tako da sem ogromno v najtežjem obdobju, na sebi naredila sama in s podporo najbližjih. Ker vidim, da je ljudi s podobnimi težavami z bolnimi kužki, mucami in otroki, ki se zdaj obračajo name, ogromno, načrtujem pripravo tovrstnega psihološkega svetovanja. Z veseljem delim svoje izkušnje z drugimi in jim s tem pomagam.
Foto: osebni arhiv
38	REPORTAŽA	St. 50, 12. december 2019
Krožno gospodarstvo v praksi
Iz odpadnega kartona higienski robčki
Z odgovornim ločevanjem in s pravilnim odlaganjem embalaže potrošniki omogočijo njeno recikliranje in pripravo novih izdelkov. So ključni člen v krogotoku ravnanja z embalažo in s tem prispevajo k temu, da se podaljšuje življenjska doba surovine v več izdelkih. Tetra Pak embalaža, ki je postala že generično ime (tetrapak) za embalažo za tekoča živila, mleko in mlečne izdelke, postaja primer, kako je mogoče v praksi uresničiti filozofijo krožnega gospodarstva in načela trajnostnega razvoja.
ROBERT GORJANC
Embalaža Tetra Pak ima že dolgo zgodovino, saj je nastala na Švedskem okrog leta 1950. V sedemdesetih odstotkih je sestavljena iz kartona. Vir zanj je les, ki ga pridobivajo v odgovorno upravljanih gozdovih s certifikatom FSC (Forest Stewardship Council). Ostali sestavini sta polietilen in aluminij. Tovrstna embalaža je po svetu najbolj razširjena in ima največji tržni delež.
V Sloveniji jo uporabljajo največji polnilci, kot sta Fruc-tal in Dana, ter ima 50-odstotni tržni delež. »Kar zadeva predelavo, je embalaža tetrapak tudi iz okoljskega vidika zelo primerna, saj jo je mogoče dokaj enostavno reciklirati in iz njenega kartonskega dela izdelati uporabne higienske papirnate izdelke, robčke, toaletni papir in brisače,« je povedal Gregor Cerar, svetovalec za okoljske zadeve v družbi Tetra Pak, s katero sodeluje že 20 let. Ta družba je v sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami, Dano, Valtexom, Mercatorjem, Lucartom in skupnostjo Eko iniciativa pripravila že tretjo ozaveščevalno akcijo o pomenu krožnega gospodarstva in recikliranja embalaže Tetra Pak. V Sloveniji se je zaradi izboljšanega sistema ravnanja z odpadno embalažo sicer povečal delež ločeno zbrane odpa-
Gregor Cerar
dne embalaže Tetra Pak. Kljub temu si v družbi prizadevajo, da bi ta delež še naraščal.
Potem je Gregor Cerar še nekoliko podrobneje pojasnil tehnologijo, kako je mogoče iz kartonskega dela embalaže Tetra Pak izdelati higienske papirnate izdelke, papirnate brisače, robčke, toaletni papir. »Recikliranje je izvedeno v papirnicah, podobno kot pri ostali kartonski embalaži. Ločeno zbrano tetrapak embalažo v rumenem zabojniku je treba >zbalirati< in pripeljati na primerno mesto, v našem primeru v papirnico Lucart v Italiji. V Sloveniji žal možnosti reciklaže tovrstne embalaže še ni,« je še pojasnil Gregor Cerar.
Prikaz reciklaže z mini pulperjem
V Italiji to balo dajo v tako imenovane pulperje, gre za velike posode z mešalnikom, kjer se v vodi kartonska embalaža v balah meša in razpušča. Kljub temu da ima embalaža sedem slojev iz treh različnih materialov, po približno petnajstih minutah razpuščanja v celulozni kaši papirnata vlakna odstopijo od polietilena in aluminija. Kartonski del embalaže gre v nadaljnji postopek predelave za različne že omenjene higienske papirnate izdelke. Polietilen in aluminij, ki sta kot manjšinski del embalaže izločena v centrifugo, sta prav tako namenjena za nadaljnjo reciklažo in v papirnici Lucart lahko iz njiju naredijo bodisi palete bodisi podajalnike za higienske proizvode.
Potrošniki ključni za uspešno recikliranje
»Ključni za uspeh tega re-ciklažnega postopka smo
potrošniki. Ko popijemo sok ali mleko in embalažo sploščimo, da zavzame manj volumna, jo moramo odložiti v pravi zabojnik. V primeru Slovenije so to rumeni zabojniki ali rumene vreče. Le če pravilno odložimo tetrapak embalažo v pravi zabojnik, se lahko postopek reciklaže nadaljuje. Komunalna podjetja potem rumene zabojnike izpraznijo, pripeljejo njihovo vsebino na sortirne linije, sledita baliranje in prevoz na reciklažo v papirnico.« Gregor Cerar verjame v krožno gospodarstvo in filozofijo »ničelnih odpadkov (zero waste). »Gre za proces, smo šele za začetku te poti, ampak človeštvu česa drugega niti ne preostane. Alternative ni, to je edina pot, a potrebuje čas. Trenutno so morda bolj na tapeti podnebne spremembe, seveda pa je krožno gospodarstvo z roko v roki tudi s podnebni-
mi spremembami oziroma z zmanjševanjem vplivov, ki jih imamo ljudje na ta proces s primernim ravnanjem na področju odpadkov in ponovne uporabe izdelkov. »Z recikliranjem odpadne embalaže Tetra Pak pridobimo do 60 odstotkov kakovostnega kartona ter tako ohranimo pomemben delež gozdov,« je še povedal Gregor Cerar. V uspeh krožnega gospodarstva verjame tudi zato, ker so okoljske teme v zadnjih letih in desetletjih dokaj izpostavljene.
V Ljubljanskih mlekarnah zaprli snovno zanko
Krožno gospodarstvo ali zapiranje snovnih tokov je ena glavnih usmeritev Evropske unije, saj naša poraba že
dvakratno presega razpoložljive naravne vire. Ljubljanske mlekarne so postale prvo slovensko podjetje, ki mu je uspelo zapreti interno snovno zanko za embalažo Tetra Pak. Ostanke embalaže, ki nastanejo pri proizvodnji mlečnih izdelkov, v papirnici Lucart predelajo v robčke, papirnate brisače in higienski papir. Te izdelke Ljubljanske mlekarne nato odkupujejo za svojo interno uporabo. »V zadnjih letih je krožno gospodarstvo postalo pomembna tema na gospodarskem parketu. Veseli me, da Ljubljanske mlekarne tudi na tem področju ustvarjamo trende, in verjamem, da bodo našemu zgledu sledila tudi druga podjetja, v katerih nastajajo ostanki embalaže, ki jih je mogoče ponovno uporabiti. Posluh za okolje je vtkan v naš DNK in pobuda mojih sodelavk ter sodelavcev, da se kot prvi v Sloveniji lotimo zapiranja interne snovne zanke na področju embalaže tetrapak, je samo ena v vrsti številnih dejavnosti, s katerimi iščemo rešitve za učinkovito ravnanje z okoljem,« je dejal Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn.
V Ljubljanskih mlekarnah od uvedbe certifikata EMAS, ki so ga prejeli kot prvo podjetje v živilskopredelovalni panogi, vztrajno zmanjšujejo izpuste v okolje, nadzorujejo porabo naravnih virov, v proizvodnih obratih pa imajo nameščene svoje čistilne naprave in vzpostavljen sistem ločevanja odpadkov. Za potrebe proizvodnje mlečnih izdelkov v Ljubljanskih mlekarnah na leto nastane približno 160 ton ostanka tetrapak embalaže, ki jo v celoti vključijo v sistem zapiranja snovne zanke z namenom ustvarjanja reciklirane surovine za nove izdelke.
Foto: lastni arhiv Tetra Pak
m П7Г
muzejnovejšezgodovinelcelje
NA HERMANOVEM ODRU
3. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2019/2020
V soboto, 21. decembra 2019, vas ob 10. uri vabimo na predstavo Rudi in praznične kremšnite. Po predstavi nas bo obiskal Božiček.
Za abonma Na Hermanovem odru in izven Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše
zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si
MODRI TELEFON
39
Modri telefon
Nevarna jama
Poklical je občan iz Železnega v občini Žalec, ki se pritožuje zaradi nedokončanega dela družbe Telemach. Ta je pridobila od občana brezplačno soglasje za premestitev razdelilne omarice na njegovo zemljišče. V pogodbi, ki je bila sklenjena lani marca, je zapisano, da bo družba spravila zemljišče v najkrajšem času v prvotno stanje, ki bo za lastnike nemoteče. Gre za jamo, ki meri po lastnikovi oceni 3 x 3 metra ter je globoka 80 centimetrov. V njej je zdaj že leto dni voda. Jama je oddaljena dva metra od šolske poti in predstavlja nevarnost, je povedal občan.
Odgovarja Greta Ravnikar iz službe za odnose z javnostmi v Telemachu:
»Na mestu, ki ga navajate, je pred približno letom podjetje EKG Goršek, s. p., popravljalo okvarjen kabel. Ob popravilu je lastnik zemljišča zahteval,
naj bo razdelilna omara prestavljena na rob zemljišča, s čimer smo se v Telemachu strinjali. Za izvedbo premika bi bilo treba premakniti tudi razdelilno omaro podjetja Telekom Slovenije. Zato je podjetje EKG Goršek lastnika zemljišča pozvalo, naj se z omenjenim podjetjem dogovori in pridobi soglasje za premik razdelilne omarice, ki bi bil nato izveden skupaj s premikom naše. Do danes omenjenega soglasja lastnika zemljišča nismo prejeli.
V želji po zagotavljanju varnosti na poti in rešitve položaja smo se z izvajalcem del, podjetjem EKG Goršek dogovorili, da bo že danes prestavil Tele-machovo omarico - ne glede na prejetje soglasja Telekoma Slovenije in prestavitev njegove omarice. Obenem smo se dogovorili, da bo nastala jama na zemljišču sanirana. Delo je bilo že izvedeno.«
Kdaj nova
trgovina?
Občanko zanima, kdaj naj bi bila dokončana gradnja
stavbe nove trgovine Hofer v Šmarju pri Jelšah.
Družba Hofer nam je odgovorila, da načrtuje odprtje svoje nove trgovine v Šmarju pri Jelšah predvidoma do konca decembra. »Če bodo vsi dejavniki, ki na to vplivajo ugodni,« je še dodala družba iz Lukovice.
Komu subvencija?
Poklicala je bralka, ki jo zanima, komu pripada kmetijska subvencija. Pred nekaj leti je dala sosedu zgolj ustno dovoljenje, da lahko pase živino na njenem travniku. Šele pred kratkim je izvedela, da uveljavlja sosed za njen travnik kmetijsko subvencijo. Zanima jo, komu subvencija pripada: ali lastniku ali tistemu, ki zemljo obdeluje.
Milena Janežič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je odgovorila:
»Za ukrepe kmetijske politike je mogoče pridobiti podatke o kmetijskih zemljiščih v
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Dalj še prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www. novitednik.com (Pisma bralcev).	UREDNIŠTVO
obdelavi za posamezno kmetijsko gospodarstvo iz registra kmetijskih gospodarstev. V register kmetijskih gospodarstev je mogoče zemljišča vpisati na predlog nosilca kmetijskega gospodarstva. Nosilec mora v register vpisati vsa kmetijska zemljišča, ki jih obdeluje v okviru svojega kmetijskega gospodarstva. Seveda mora imeti nosilec v skladu s 5. členom Zakona o kmetijstvu pravico do uporabe zemljišč. To pomeni, da je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali katero drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Ob vpisu zemljišč v register kmetijskih gospodarstev in ob vsaki spremembi podatkov nosilec kmetijskega gospodarstva podpiše pisno soglasje, da ima pravico do uporabe zemljišč.
Register kmetijskih gospodarstev vodijo upravne enote. V primeru, da bralka želi, da sosed njeno zemljišče prene-
90,6
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahkop okličete številko na-šegaM odregat elefona031/569- 581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanjaza Modri telefon lahkom ed ponedeljkomi np etkom zastavite tu-dip o telefonu42- 25-158.
ha obdelovati, naj na upravno enoto poda vlogo za izbris svojega zemljišča iz sosedovega kmetijskega gospodarstva. Kot lastnica ima pravico, da odloča o tem, kdo bo obdeloval njeno zemljišče in posledično za zemljišče pridobival subvencijo. Pogoj za pridobitev sredstev je opravljanje kmetijske dejavnosti. Subvencije ne more pridobiti lastnik zemljišča, če zemljišča ne obdeluje.«
S Tuševo kartico
Poklicala je občanka iz Laškega, ki je invalidka in ne more sama v trgovino. Iz nje ji prinaša hrano sin, ki
95,9 100,3
radio celie
Vedw i /
je lahko doslej pri nakupih uporabljal mamino Tuševo kartico. Po novem to ni več mogoče. Občanko zanima, zakaj je tako. Pripominja, da ima sin tudi svojo Tuše-vo kartico.
Družba Engrotuš odgovarja, da lahko Tuševo kartico pridobi vsakdo ter je - skupaj s popusti - prilagojena vsaki osebi posebej. Tuševa služba za odnose z javnostmi odgovarja, da obstajajo tudi člani z omejitvami. V primeru, da lastnik Tuš klub kartico zaupa drugi osebi, je to na lastno odgovornost. Družba Engrotuš je po svojih izkušnjah oblikovala splošne pogoje uporabe, ki omogočajo njej in strankam vzajemno sodelovanje. Ti pogoji predvidevajo, da ne more opraviti ista oseba več zaporednih nakupov z več Tuš klub karticami, saj ima lahko ena oseba le eno kartico. Več informacij o splošnih pogojih uporabe je tudi na spletni strani družbe, in sicer na pod-straneh Tuš kluba: www.tus. si/o-tus-klub-kartici/splosni--pogoji-tus-klub/.
BJ
40
IZ SVETA ZABAVE
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Smehovci očarali Kanado
Člani ansambla Smeh se vedno z velikim veseljem odzovejo na povabilo Slovencev, ki živijo v Kanadi. Prvič so se na glasbeno turnejo v Kanado podali leta 2017, ko so obiskali mesta Vancouver, Calgary in Edmonton. Že takrat so bili nad sprejemom in gostoljubnostjo navdušeni, ljudje so jih sprejeli z odprtimi rokami, v sklopu potovanja so si ogledali tudi marsikatero znamenitost.
Letos jeseni jih je ustvarjalna pot zanesla v Toronto, kjer so preživeli kar 13 dni. Iz domačega Šoštanja so se odpravili proti Trstu, kjer so se vkrcali na letalo za Rim. Vmesni čas so si krajšali tako, kot le oni znajo - z ogromno smeha in dobre volje. Že začetek potovanja je bil obetaven, saj je harmonikar ansambla Žiga Ramšak ničk-olikokrat izgubil potni list.
Po desetih urah leta so srečno prispeli v Toronto, kjer sta jih sprejeli gospa Emma in gospa Anica. Živeli so v prijetnem, idiličnem stanovanju, kjer so jih več kot razvajali. A ne samo z okusno in domačo hrano, ampak tudi z izleti po mestu in okolici, s presenečenji. Tako so lahko občudovali Niagarske slapo-
ve, pobliže spoznali morske pse v tamkajšnjem akvariju in si z vrha CN Tower ogledali mesto Toronto. V času gostovanja so igrali na številnih veselicah in dogodkih, ki so jih organizirali slovenski izseljenci v Kanadi. Vsepovsod so poželi ogromno aplavzov in pohval, poklonili so avtorske zgoščenke, delili podpise in plakate. Mlajša generacija je dogajanje ovekovečila tudi
s fotografijami, ki so zaokrožile po družabnih omrežjih. Veseli in ponosni so, ker so spoznali ogromno čudovitih ljudi in njihovih zgodb ter jih navdušili s slovenskim glasbenim izročilom.
Posebna izkušnja je bilo tudi potovanje v Winnipeg, kjer sta jih presenetila sneg in velika temperaturna sprememba, ampak tudi to jim ni prišlo do živega. Fantje so
s srčnim in z veselim občinstvom ustvarili nepozabno vzdušje, ki bo prav vsem ostalo v lepem spominu.
Čeprav je za njimi dolgo potovanje, so Smehovci povedali, da so takšne priložnosti enkratne in imajo posebno vrednost v življenju posameznika. Zagotovo drži pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.«
Foto: založba Vox
King Foo o lepem svetu
King Foo, ena najhitreje vzpenjajočih se skupin na slovenski glasbeni sceni, nas je spet začarala - tokrat s skladbo Beautiful World, ki že v naslovu nosi pozitivno sporočilo.
K še večji magičnosti pesmi doprinesejo gospel vokali, ki jih je avtor glasbe Rok Golob, skladatelj, producent, multiin-štrumentalist in bobnar skupine, vnesel v aranžma. Tako kot je gospel glasba resnice, glasba brez časovnih in prostorskih meja, je takšna tudi nova skladba - s svojim močnim sporočilom se dotakne prav vsakogar. Pevka Aleksandra Josić jo je kot ponavadi še dodatno dvignila z doživeto interpretacijo in iskreno, notranjo energijo.
V videospotu režiser Matej Sušnik prikaže čudovit svet skozi barve, svetlobo in naravne pojave. Priprave na snemanje sicer niso bile romantične kot spot, saj je bilo treba na sredino ogromnega travnika v Medvodah v temi prinesti 250 kg težek klavir. So pa vsekakor k magičnosti videa doprinesli rosa na klavirju in objemi lučk.
Foto: Max Petac
Ganljiva pesem skupine Simpatico
Nova pesem skupine Simpatico z naslovom Mami, daj pridi domov je kantrije-vsko obarvana balada z dojemljivim življenjskim sporočilom. Govori o ženski, ki zapusti moža in otroka. V bližnji gostilni se zaplete v afero z nekdanjim zapornikom. Mož in hči jo prideta iskat, a niti roteče besede deklice ne pomagajo, da bi se vrnila. Z neznancem odtava v hotel, kjer si on zaradi ganljivih prošenj njene hčere premisli in jo zapusti.
Skupina Simpatico se je tokrat lotila 40 let starega hita Lucille, ene največjih uspešnic kantri pevca Kennyja Rogersa. V originalu mož roti ženo, naj se vrne, Vilčnikova priredba pa se osredotoči na otrokove prošnje. A glavna pripoved tudi tu ostaja zapornikova.
Pevec Rok Vilčnik je o pesmi povedal: »To je ena tistih pesmi, ki so v otroštvu oblikovale moj glasbeni okus. Ži-
vljenjska zgodba, povedana enostavno in z malo besedami, brez olepšav in z veliko tragike, ki že od nekdaj označuje pisanje besedil v folk in bluz glasbi. Velikokrat sem čakal očeta v gostilni, da
greva domov, tako da mi je bil glavni občutek te pesmi vedno blizu.«
Za glasbeno podobo je poskrbel glasbeni producent, aranžer in pianist Sebastijan Duh s pomočjo ekipe Simpa-
od m
DODtSET
Ledeno kraljestvo
»Princeso Elso nekaj kliče v neznano.« Dobra plat prvega dela filma Ledeno kraljestvo so bila mišja pričakovanja in zgodba, ki se je manj zanašala na fantastični svet ter bolj na odraščanje in družinske vezi. Ustvarjalci drugega dela začnejo zgodbo (pre) hitro, tokrat skoraj povsem potopljeni v muzikal, nadgrajujoč (ali prepisujoč) tematike iz prvega dela. Redko je mogoče najti ravnotežje med samobitnostjo in abstraktnim pogledom na svoje delo. Animacija je nazadnje tako odlična, kot jo le lahko kupi denar, a muzikal je bolj »tako tako«, fantazijska zgodba pa zanič; film poka od količine (precej predvidljivih) nujnosti, ki jih mora prikazati, in le redkokdaj zares zadiha.
OCENA: 6 / 10
Izzivalca
»Ford proti Ferrariju.« Večino časa je film Izzivalca eden tistih premišljeno posnetih in dobro odigranih filmov, pri katerih ni nič zares narobe - a prav tako je le malokdaj film, ki bi dvignil dirkaške filme na zares novo raven. Scenarij se ne meni veliko za dogajanje izven osredotočenosti na dvoboj med tistimi, ki delajo, in med birokrati (niti Italijani niso pomembni, čeprav so nasprotniki v Le Mansu). Zaljubljenost v mehaniko in sposobnost odrinjanja vloge žensk na stran sta vsaj do neke mere predpogoja za uživanje v filmu. Predvsem gledanje filma zahteva neke vrste ne povsem utemeljeno nostalgijo.
OCENA: 6 / 10
PETER ZUPANC

PRIHAJA
Korporacija
Inšpektor Leon sluti, da je nekaj narobe s prodajo zemljišča, na katerem je odraščal. Pomembno: v »krimiču« režiserja Mateja Nahtigala med drugimi igrata Primož Vrhovec in Uroš Furst.
tica - Taje Božič na klavirju, Luke Hermana Gaiserja na kontrabasu in Jožeta Zadrav-ca na bobnih. Zapel je Rok Vilčnik s spremljevalnim vo-kalom Doroteje Pukšič.
Foto: Elena Lešnik
Playmobil film
Ko mlajši brat Charlie nepričakovano izgine v magični svet Playmobila, ga mora sestra Marla nekako rešiti ... Pomembno: animirani film, posnet po idejni zasnovi igračk Playmobil.
Nož v hrbet
Detektiv raziskuje skrivnost v osrčju patriarhalne in eks-centrične družine. Pomembno: režiral je Rian Johnson, med drugimi igrata Chris Evans in Jamie Lee Curtis.
(PZ)
radio celie
\lddm г илжс?ј /
PODLISTEK
41
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Srečko Puncer
Bilo je že osem let, odkar je Srečko po več mesecih prišel domov v Mozirje, kjer je takrat živela njegova družina, in takoj legel na posteljo, ki je stala v kuhinji, saj je pešačil vso pot iz Paške vasi. Mama je planila k njemu, ga pobožala in vprašala: »Kaj ti je, Srečko, ali nisi bolan?« »Nisem bolan, samo izmučen sem.«
(1895-1919)
(16)
1. november, sicer posvečen mrtvim, je bil tokrat prijazen in živahen v sončni jeseni. S celjskih hiš so prosto vihrale naše zastave, dotlej prepovedane. S pročelij trgovin in obrtnih podjetij so izginjali tuji napisi. V jutru tega dne se je po kratkem obisku pri svojcih v Mozirju vrnil v svoje staro mesto Srečko Puncer — četovodja s puško v roki in z nahrbtnikom.
Fran Roš se spominja: »Kmalu je potrkal pri meni in spet sva stopala po starih mestnih ulicah. Seveda, ne-
www.kamra.si
-kamra
koč sva hodila tod s črnima, širokima klobukoma, zdaj pa s sivima čepicama, ki pa so z njunih kokard žarele slovenske barve. Ozrla sva se v hišo, ki je v njenem drugem nadstropju vsa leta domoval Arkadij Videmšek. Iznad vej-nate gole breze je predse strmelo okno njegovega tesnega kabineta. Tam je sanjaril in pisal pesmi. V bližnji ulici pa je bila soba, ki nas je v njej Polde Vasle ob citrah vadil petja. Oba sta bila zdaj mrtva in celo brez groba. Dočakala nista, po čemer sta hrepenela...
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Ivo Sancin (1872-1954) je ob prevratu 1918 prevzel vojaško poveljstvo v Celju.
Stopila sva v park, ki ga je človekova skrb med vojno zanemarila. Sedla sva na klop v glavni aleji in se predala mislim in načrtom. Samo boleč spomin na žrtve nama je kalil srečno zavest zmagovalcev, rešenih poniževanja in trpljenja, z odprto potjo pred seboj.
S Srečkom sva krenila v Narodni dom. V njegovi dvorani se je tisto dopoldne zbralo več kot sto vojakov in častnikov, večina pa se jih je razšla po domovih. Po nekaterih govorih so si z glasovanjem sami postavili poveljnika celjskega pešpolka: nadporočni-ka Ivana Sancina. Popoldne sva bila med vojaki, ki so na dvorišču mestne kasarne ob sokolski zastavi prisegli zvestobo Jugoslaviji — republiki.
V celjski vojašnici sta si segla v roke Srečko Puncer in Franjo Malgaj. Že več let so ju še dijaka navduševale in vezale iste ideje in težnje. Tudi zdaj sta vedela oba: zagotoviti si moramo pravične meje in v ta namen je treba zbrati dovolj vojakov. Narodnemu svetu v Prevaljah je bil Malgaj že obljubil svojo pomoč. Ljubljana bo morda še čakala. Maribor bo imel na skrbi vso štajersko mejo. Zato pa naj se Celje zavzame za našo Koroško.
Da, tudi Srečko je mislil tako. Z Malgajem pojde tudi on!«
Toda v naslednji noči je po vsem, kar je hudega in dobrega doživel v zadnjem mesecu, nenadoma zbolel. Pri skrbni sestri Micki je obležal z visoko vročico.
Se nadaljuje.
Pripravil Srečko Maček
6. novembra 1918 je v boj za severno mejo proti Koroški s prostovoljci krenil nadporočnik Franjo Malgaj (1894-1919).
Vsebina prispevka povzeta po: Fran Roš, Srečko Puncer (1895-1919): Njegovo življenje, delo in boj, Celjski zbornik 1971-1972, str. 209-271
ALBUM S CELJSKEGA
Dr. Ivan Hribar na obisku pri Goričanovih, po domače Obrčevih, v Višnji vasi pri Vojniku, okoli l. 1930
Sadjarski strokovnjak Franc Goričan (1. 12. 19693. 4. 1951), čigar 150-letnica rojstva je bila v začetku meseca, je po šolanju v dveletni srednji sadjarsko-vinarski šoli v kraju San Michele / St. Michael na Južnem Tirolskem deloval kot potovalni učitelj, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik po raznih krajih na Štajerskem. Med drugim je bil po upokojitvi nekaj let tudi župan domače Višnje vasi.
Frančev mlajši brat Karel je bil avstro-ogrski vojaški ataše v Trstu. Mlade Goričanove »gospice« je vabil v obmorsko
mesto, da so se izobrazile, se naučile mestnega in lepega obnašanja. Tam sta se zbližala tudi Ivan Hribar (takrat star
62 let) in Marija (sestra Franca in Karla Goričana), ki se je z njim preselila na Češko, kjer se jima je leta 1913 rodila hči Zlatica, »neizmerna sreča«,
Več o življenju in delu Franca Goričana, strokovnjaka s področja sadjarstva in vinogradništva, na spominski razstavi, ki je na ogled do konca januarja 2020 v Knjižnici Vojnik v času njene odprtosti.
kot je zapisal v svojih spominih dr. Ivan Hribar. ljubljanski župan, a tudi bančnik, politik, diplomat ter publicist.
Prispevala: Hedviga Vidmar Šalamon
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik
novi tednik
Vedno? z mmj!
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
Z leve: gospodar Franc Goričan, ob njem svakinja Marija - Minka Goričan, na njeni levi sestra Marija Goričan (por. Hribar); v ospredju v belih zgornjih oblačilih neznani osebi, za njima »stara mama« Stropnikova in na skrajni desni dr. Ivan Hribar.
vMnc? г илт^ј /
42
MLADI ZA MLADE
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Podelili 60 šolskih Prešernovih priznanj
V čast Ta veselemu dnevu kulture so na Gimnaziji Celje - Center tradicionalno podelili šolska Prešernova priznanja, razglasili letošnja zmagovalca natečaja Naj kratka zgodba in natečaja Najnovotvorjenka GCC ter zakorakali v pestro decembrsko kulturno dogajanje.
Letos so podelili kar 60 priznanj in ob tem razglasili tudi rezultate dveh natečjev. Po mnenju strokovne žirije sta bili najboljši kratki zgodbi leta 2019 Onstraniki avtorice Nine Lane Vidmar, 4. č, in Zadnji pogovor Pie Jelene Džakulin, 3. č. Po mnenju bralcev je najboljšo zgodbo z naslovom Sij sence napisala Ava Boštjančič iz 2.c. Zmagovalni
najnovotvorjenki leta 2019 sta samostalnika »spoblisk« (spominski blisk, »deja-vu«) in »gececentracija« (priključitev GCC-skupnosti, postati del GCC-skupnosti), ki bosta odslej na vseh pisnih in ustnih ocenjevanjih v šoli šteli za pravilni. Gre za del mladinskega raziskovalnega projekta, za katerega je prispelo več kot sto predlogov za nove besede. Tradicionalno so na prireditvi objavili tudi razpis za objavo dijaških prispevkov v literarni reviji Podstrešje, ki bo odprt vse do 8. februarja.
Na kulturni prireditvi ob Ta veselem delu kulture je bilo govora o pomembnosti kulture za obstoj vsakega naroda, številčno majh-
nih narodov, kot je slovenski, pa še posebej. Program so dijaki spletli na osnovi poezije četrtošolca Aljaža Primožiča, prejemnika Župančičeve frulice 2019. Ker je letošnje leto posvečeno spominu na Valentina Vodnika, so se spomnili njegovih razsvetljenskih prizadevanj, v duhu praznika so seveda opozorili tudi na bližajočo se 220-letnico Prešernovega rojstva.
Prireditev je tradicionalno uvedla pestro decembrsko dogajanje na GCC, ki so ga dopolnili še z odprtjem razstave likovnih del dijakov likovne gimnazije v Braslovčah in z Miklavževim koncertom v Narodnem domu
Celje, s katerim se bodo glasbene zasedbe GCC predstavile tudi v madžarskem Szege-du. Včeraj je bila na programu Centrovizija, projekt dijaškega razvojnega tima in dijaške skupnosti, ki izziva vse glasbene talente, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, 14. decembra pa bodo dijaki umetniške gimnazije likovne smeri z unikatnimi jaslicami sodelovali pri projektu Božični Vojnik. December bo minil tudi v znamenju dobrodelnih akcij, kot so Enostavno človek, Anina zvezdica in božična večerja. Slednjo pripravljajo v sodelovanju z Interact klubom Celje.
GD
Novoletni koncert orkestrov in zbora
V ponedeljek, 2. decembra, je dvorana Celjskega doma pokala po šivih, saj so se na odru zvrstili mladi glasbeniki Glasbene šole Celje.
Mali godalni orkester, ki ga vodi dirigentka Petra Arlati Kovačič in zanj tudi piše aranžmaje, je navdušil z mladimi solisti: na violini Larisa Bunetič ter rogista Luka Mlakar in Erik Val Ra-dulovič Cigan.
Malemu godalnemu orkestru se je na odru pridružil tudi Otroški pevski zbor, ki ga v letošnjem šolskem letu vodi zborovodkinja Maja Glavnik Hribaršek.
Za njimi je nastopil Mali pihalni orkester z dirigentom Aljošo Jurkoškom, ki je čudovito zaokrožil celoten večer in novoletni koncert obeh orkestrov.
Obema dirigentoma, Petri Arlati Kovačič in Aljoši Jurkošku, zborovodkinji Maji Glavnik Hribaršek ter solistom iskreno čestitamo za čudovit koncert in upamo na čimprejšnjo ponovitev dogodka.
MLADI ZA MLADE
43
Člani Turističnega društva Blagovna so v petek, 6. decembra, v čudovito cerkev sv. Rozalije povabili Miklavža. Tam ga je pričakalo približno 70 otrok s starši.
Najprej so si ogledali igrico Pikapolonica in pike v izvedbi otroške dramske skupine POŠ Blagovna z mentorico
Edith Costo. Miklavž je prišel v spremstvu dveh angelov in z zvrhanimi koši daril za vse otroke. V veliko pomoč članicam turističnega društva pri organizaciji tega dogodka je bila tudi Mojca Štor, ki je oskrbnica cerkve sv. Rozalije.
Obdarovanje otrok v organizaciji turističnega društva je bilo na Blagovni
organizirano prvič. Zaradi izjemnega odziva, nasmejanih otroških obrazov in izjemne hvaležnosti se bo vsekakor naslednje leto Miklavž spet oglasil. Otroci so obljubili, da bodo celo leto do njegovega prihoda pridni, tako da bodo koši spet polni daril.
Tc, foto: Robert Ocvirk
Spet smo stopili veselo v december
Obljuba dela dolg. Lani smo 1. decembra na koncertu Veselo v december obljubili, da se bomo letos spet zbrali. In res je bilo tako. Tokrat smo imeli kar dva razloga za praznovanje, saj smo poleg vstopa v praznični december letos obeležili tudi 160-le-tnico šolstva v Rimskih Toplicah in Jurkloštru. Ob tem se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so prispevali k izvedbi dogodkov ob 160. obletnici šole v obeh krajih.
V Osnovni šoli Antona Aškerca Rimske Toplice smo v zadnjih novembrskih dneh živeli za ta koncert, pripravljali prostor in pilili točke, da smo lahko v petek, 29. novembra, v šolo sprejeli povabljene starše in sorodnike učencev, ravnatelje in nenazadnje upokojene učitelje.
Prvi je zbrane pozdravil ravnatelj Andrej Podpečan, ki je poudaril potrebo po večji športni dvorani. Zaradi številnega obiska in premajhne telovadnice so namreč nekateri ostali pred vrati. Veseli smo, da so se našemu vabilu odzvali tudi predstavniki Občine Laško, vodja oddelka za družbene dejavnosti Dimitrij Gril in župan Franc Zdolšek, ki
je v svojem govoru poudaril pomembno vlogo šole v kraju.
Cel kup želja so zbranim natrosili učenke in učenci, ki so pripravili prav posebno darilo svojim najbližjim z besedami in glasbo ob vstopu v zadnji mesec v letu.
Prvi so darilo predali najmlajši člani OPZ Sončki, zadnji pa MPZ Žarek. Oba zbora vodi Alenka Štigl. Pevci so poskrbeli za posebno božično vzdušje, ki so ga stopnjevali do zadnje točke, ko so združeni v zboru 80 učencev od 3. do 9. razreda predstavili Enostavno drugačen božič, venček božičnih pesmi, ki ga je priredil Danijel Berden za Gimnazijo Celje - Center.
Koncert so sooblikovali tudi posamezni učenci, ki jih združujejo veselje so glasbe in lepe besede, učenci Podružnične šole Jurklošter, s katerimi si delimo tako visoko obletnico delovanja šole, posebno darilo pa nam je pripravil tudi gostujoči pevski zbor ŽPZ Korona z Dobrne pod vodstvom zborovodje Jana Grobelnika.
Da koncert ne bo zlahka pozabljen, potrjuje tudi znesek prostovoljnih prispevkov, ki so ga gostje darovali ob
prihodu za nakup bobnov in odrske razsvetljave, ob koncu koncerta na stojnicah za voščilnice in adventne venčke za šolski sklad ter z darom za srečke, ki so jih pripravili devetošolci. Zbrali smo namreč več kot tri tisoč evrov, kar potrjuje, da delamo dobro in da vsi obiskovalci verjamejo v nas.
Obiskovalci so delili vtise na družabnih omrežjih in so ob stisku roke izrekli besedo hvala. Obiskal nas je tudi župnik Klemen Jager, ki se je prvič udeležil šolskega koncerta in na koncu izrazil iskreno navdušenje, pohvalil učence in učitelje, ki skrbijo za tako dragocene dogodke v kraju.
Ravnatelj Andrej Podpečan se je Karmen Keše in Alenki Štigl zahvalil za organizacijo največje prireditve v šoli.
Veseli nas, da so vsi, ki so nas obiskali, dobili darilo, da so začutili mir, čar, praznično vzdušje in veselje, ki ga prenašamo na ta način. Da so v izbranih besedah našli nekaj zase. Hvala obiskovalcem, da so nam s svojim obiskom poklonili darilo. Da bi le bil za vse cel december tako čudovit, kot je bil petkov večer v naši šoli.
KK
Izjemen uspeh šentjurskih glasbenic
Muck. Na osnovi odličnega igranja so se povzpele na vrh seznama komornih skupin. Izjemen nastop, ki jim je prinesel 1. mesto in 1. nagrado, so okronale z igranjem na nedeljskem zaključnem koncertu tekmovanja, kjer igrajo najboljši od najboljših. Za njihov uspeh sta zaslužni mentorici Larysa Kocherova, profesorica klavirja, in Diana Štih, profesorica flavte.
Vsem šestim glasbenicam, ki obiskujejo Glasbeno šolo skladateljev Ipavcev Šentjur, iskreno čestitam ob njihovem izjemnem dosežku.
Ob koncu še ena hudomušna. Popravimo rek »Trst je naš« v »Trst je šentjurski«!
SIMONA ZDOLŠEK
V 11bIU
Med 3. in 8. decembrom je bilo v Trstu Mednarodno glasbeno tekmovanje Ars nova 2019.
V sredo, 4. decembra, so se v Trst podale violinistke Zala Jelen, Živa Leskovar in Tajda Kolar. Pod mentorstvom profesorice Elizabete Rauter in s klavirsko spremljavo Matjaža Jagra sta Zala Jelen in Živa Leskovar prejeli 2. nagrado, Tajda Kolar je osvojila 4. nagrado.
Dan kasneje, 5. decembra, so v disciplini »komorne skupine« tekmovala dekleta, ki sestavljajo Trio Jutija. To sta flavtistki Julija Kalan in Janja Šolinc ter pianistka Tinka
44
BRALCI POROCEVALCI
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
Miroslava Todorovića je v Domu ob Savinji obiskal celjski župan Bojan Šrot. (Foto: Gregor Katič)
Silvestra Ostrožnika so na njegovem domu obiskali (z leve) Miha Verdev, predsednik KORK Pod gradom, Zinka Jazbec, vodja župnijske Karitas sv. Cecilije, celjski podžupan Vladimir Ljubek in Sašo Farčnik, predsednik KS Pod gradom. (Foto: MOC)
V	knežjem mestu kar dva stoletnika
V	minulih dneh sta visok življenjski jubilej, stoletnico, praznovala kar dva prebivalca Celja, Miroslav Todorovid in Silvester Ostrožnik. Prvi je jubilej obeležil v Domu ob Savinji, drugi na svojem domu. Z obiskom so ju počastili tudi predstavniki Mestne občine Celje, mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ter predstavniki krajevnih organizacij Rdečega križa in Karitas.
Veseli se naslednjega rojstnega dne
Konec prejšnjega meseca, 30. novembra, je v Domu ob
Savinji Celje okroglih sto let praznoval Miroslav Todorovid, najstarejši stanovalec doma. Rojen je bil davnega leta 1919, ko so se še vsi
trudili, da bi pozabili prvo svetovno vojno in odpravili njene posledice. V svojem življenju je bil marsikje in je videl marsikaj. Po večletnem iskanju se je ustalil v Celju in si s soprogo ustvaril družino. Ima sina in hčer, dva vnuka in enega pravnuka. Zaposlil se je v podjetju Emo, kjer je večino časa delal kot vodja financ. Upokojil se je leta 1983. Leta 2002 mu je umrla
žena, zato je nekaj let živel sam, leta 2013 pa se je odločil za odhod v Dom ob Savinji. Pravi, da se veseli naslednjega rojstnega dne.
V »penziji« do hiše
Le nekaj dni pozneje je stoti rojstni dan praznoval Silvester Ostrožnik, ki se je rodil 2. decembra 1919 v Jazbinah pri Dramljah. Med drugo svetovno vojno je bil deportiran
v Nemčijo, kjer je bil dve leti v taborišču, dve leti pa je delal na kmetiji. Iz Nemčije se je s traktorjem na drva pripeljal v Slovenijo, po vojni se je izučil za traktorista. Tega dela ni opravljal dolgo, ker se je zaposlil v železarni, kjer je delal pri peči in to je bilo zelo naporno delo. V pokoj je šel leta 1973 in je tako že 45 let upokojenec. S svojo prvo ženo Ano se je poročil
leta 1954, z njo ima sina Savo. Po ločitvi se je poročil z Danico, s katero sta pred šestimi leti praznovala zlato poroko. Z ženo sta živela v Celju, v mestu, potem je nekaj let po upokojitvi z lastnimi rokami zgradil hišo v Košnici. Želel si je namreč živeti v naravi, obkrožen z gozdovi.
Nikoli ni vozil avta in uporabljal mobilnega telefona. Zanj skrbita sin Savo in njegova žena Karin, veselje pa mu predstavljajo tudi vnuka Martina in Simon ter pravnuka Gašper in Žiga.
RG
Vsako leto manj novorojenčkov
Župana Občine Braslovče Tomaž Žohar je ob pomoči svetovalke za družbene dejavnosti Renate Marovt 4. decembra pripravil sprejem za najmlajše občane, rojene od 1. maja do 31. oktobra 2019 in njihove starše. Obdarjenih je bilo 24 otrok, od tega 16 dečkov in 8 deklic.
V Občini Braslovče pripravijo letno dva takšna sprejema. Tokratnega, drugega letos, se je udeležilo 24 novorojencev s starši. V prvih desetih mesecih se je v občini Braslovče rodilo le 40 otrok. Žal ugotavljajo, da rodnost od leta 2016, ko je bilo v občini rojenih kar 70 otrok, že tretje leto zapored pada. Kaže, da bo število rojenih ob koncu leta najnižje v zadnjih desetih letih.
Zbrane je nagovoril župan Tomaž Žohar in otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti ter da bi postali odgovorni in ponosni občani. Poudaril je pomen družine, še posebej v prazničnem, adventnem času.
Starši novorojenčkov so prejeli enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka v višini 150 evrov, otroci pa igračko, državno zastavo, simbol slovenstva, ter slikanico z naslovom Čarovnija na Žovneškem gradu avtorice domačinke Tjaše Slemenšek.
TT
Koncert pedagogov
Prazniki so tik pred vrati, v dvorani Narodnega doma pa so ponovno zadoneli virtuozni zvoki izvrstnih glasbenih pedagogov Glasbene šole Celje.
Na tradicionalnem koncertu pedagogov so se ti tudi letos predstavili kot solisti in v različnih komornih zasedbah. Izvedli so dela tujih in slovenskih skladateljev ter navdušili napolnjeno dvorano Narodnega doma. Ob koncu se je občinstvo, kot že nekaj let, ponovno razveselilo P. T. T. orkestra pedagogov Glasbene šole Celje. Izvrstni pedagogi, ki navdušujejo ne samo na koncertnih odrih v Celju in širše, ampak predvsem mlade glasbenike, ki jim predajajo svoje znanje in izkušnje, so ponovno dokazali, da so kos vsem glasbenim zvrstem, vse od klasičnih do džezovskih in sodobnih ritmov ter melodij. Kot pravi ravnatelj Simon Mlakar: »Koncertno udejstvovanje je nadgradnja pedagoškega dela in našim pedagogom lahko poleg našega koncerta prisluhnemo tudi na drugih koncertnih odrih po Sloveniji.«
SL
BRALCI POROCEVALCI
45
Podpora glasbenikom
Izšla je letošnja zgoščenka z avtorsko glasbo glasbenikov polzelske občine. Ideja o izidu glasbene kompilacije Polzela ima svojo muziko se je porodila članu Društva Dobra ideja Juriju Žoharju, ki se kot avtor in producent z glasbo ukvarja že več kot dvajset let. Namen glasbenega projekta je podpora glasbeni kulturi na Polzeli ter predvsem posameznikom, ki ustvarjajo avtorsko glasbo, in njihovemu razvoju.
Letošnja prva in takoj opazna novost je, da so skladbe zapisane na USB-ključku. Gre za zbir različnih glasbenih žanrov avtorske glasbe dvajsetih bolj in manj znanih polzelskih ustvarjalcev. Letos se predstavljajo Aleš Romih, Juriš, Jan Potrč, Dead Crew, Legalo Kriminalo, David, Morje, Dry Fish, Pihalni kvintet Sakstet, Sintos Project, Hailenstein, Codogast, Hiv, Emanuel in Pihalni Orkester Cecilija.
Kot je povedala Bina Plaznik, predsednica Društva Dobra ideja, je letos veliko prezgodaj za vedno odšel navdušeni celjski glasbenik Janez Wolhar, ki je dolga desetletja sodeloval v več polzelskih zasedbah, zato sta dve skladbi posvečeni njemu.
LKK, foto: Bina Plaznik
Družabno srečanje
Zadnje dni novembra smo se srečali nekdanji zaposleni, ki smo leta 1994 delali v takrat še enoviti Občini Laško. Občinska uprava je štela več kot 110 zaposlenih.
Po reorganizaciji občin se je Občina Radeče odcepila od Občine Laško. Skupna uprava se je preoblikovala in službe, kot so finančna uprava, upravna enota, sodnik za prekrške, geodetska uprava, inšpekcijske službe, oddelek za obrambo, samoupravne interesne skupnosti ..., so se povezale v sistem državne uprave.
V času Piva in cvetja smo imeli na občinskem dvorišču prizoriščni prostor z gostinsko ponudbo. Tako smo si zaslužili del sredstev za izlete na Nizozemsko, Francijo, Grčijo, Italijo ....
Srečanje po 25 letih, na katerem smo se spominjali skupne prehojene poti, se poveselili, nazdravili skupnim dogodkom, ki smo jih ustvarjali z zanosom in s posebno pozitivno energijo, smo imeli v Thermani Laško. Bilo je sproščeno, nabito s pozitivno energijo in z željo, da srečanje ni bilo zadnje.
LP
■ •I	"I"	I ■ ■ v ■■
Likovniki v knjižnici
V	Osrednji knjižnici Celje razstavljajo likovniki, člani KPD Svoboda Celje, v Muzeju novejše zgodovine Celje pa je na ogled razstava ob 100-letnici društva.
Slikarji, ljubiteljski umetniki, ki svoje dela predstavljajo na razstavi v knjižnici, so svoja platna, olja in akrile ustvarjali na temo tihožitja. Z obsežno razstavo se prvič predstavljajo tudi oblikovalci iz gline. To je v jubilejnem letu, ko društvo praznuje 100. obletnico ustanovitve, že šesta skupinska razstava, kar je za ljubiteljsko društvo velik uspeh. Dela, ki so razstavljena v treh nadstropjih, bodo na ogled do konca leta.
V	Muzeju novejše zgodovine Celje bo do konca marca 2020 odprta razstava Kulturo ljudstvu - 100 let kulturnega društva Svoboda Celje. Vabljeni sedanji in nekdanji člani, ki ste pomembno soustvarjali kulturno podobo Celja in seveda vsi, ki vas zanima ta del zgodovine. Tudi ta zgodovinski pregled dopolnjuje razstava likovnih del članov.
VN, foto: arhiv društva
novi tednik I radio celie
Delavnice in usposabljanja
Območna obrtno-podje-tniška zbornica Celje (oOz Celje), ki letos praznuje 50 let, zastopa interese svojega članstva, kar je njena osnova naloga, pri čemer že več kot deset let izvaja tudi vrsto projektov za razvoj in podporo podjetniškega okolja. V letu 2018 je OOZ Celje postala tudi sedež SPOT svetovanje Savinjska. Odlično sodeluje z občinami, iz katerih združuje svoje članstvo, torej z Mestno občino Celje, občinami Vojnik, Štore in Dobrna.
OOZ Celje je vpeta v projekt Mestne občine Celje - Celje International in v skupino za spremljanje izvajanja sprejetega dokumenta Strategije razvoja gospodarstva na področju MOC. V letu 2019 je zbornica poleg dejavnosti v drugih projektih izvedla tudi 20 delavnic in pet usposabljanj s podjetniško tematiko, katerih izvedbo je z ukrepom podprla Mestna občina Celje.
Janko Trobiš iz Oddelka za okolje in prostor ter komunalo Mestna občina Celje: »Širjenje znanja med podjetnike je pomembno, Tudi tisti, ki so vešči predpisov, se včasih težko znajdejo v labirintu
novosti. Za podjetnike je pomembno tudi, da so seznanjeni z možnostmi pridobivanja pomoči, ki jo potrebujejo ob zagonu dejavnosti in v kriznih obdobjih. Iz poročil je razvidno, da je odziv velik, kar nakazuje na to, da je ukrep zelo dobrodošel.«
Tatjana Kragelj iz podjetja Beni tehnig, udeleženka delavnice: »Takšne delavnice so dobrodošle, da osvežiš stara znanja in jih nadgradiš z novimi. Predavateljica me je presenetila z zanimivo izvedbo in odličnim strokovnim znanjem. Glede na spreminjajoče se poslovno okolje so tovrstna
pridobivanja znanj zelo dobra podpora podjetjem.«
Dobro obiskani dogodki so dokaz, da so teme res prilagojene ciljnim skupinam in zajemajo vse od odgovorov na vprašanja, kako stopiti na lastno podjetniško pot, do osnov računovodstva, digitalnega marketinga, finančnih spodbud, bilanc in poslovne komunikacije v tujem jeziku. Glede na zanimanje in udeležbo so tovrstni dogodki za podjetja in potencialne podjetnike res nujni.
Mag. TATJANA ŠTINEK, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje
46
RAZVEDRILO
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
V vednost za vse, ki v tem času čistite kot nori: za božič pride Jezus in ne sanitarna inšpekcija.
Oven
Tehtni ca
Zdravnik vpraša:
»Kje občutite največjo bolečino?« »Na delovnem mestu, gospod zdravnik.«
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Klavir
Francelj pride na obisk k Jožetu in ta igra klavir.
»Kako lahko igraš klavir, če je pa včeraj umrla tvoja žena?«
»Saj igram samo po črnih tipkah.«
Darilo
Dekle: »Kaj si mi kupil za rojstni dan?«
Fant: »Vidiš tisti rdeč ferari ob cesti?«
Ona čisto vzhičena: »Ja, ja, seveda!«
Fant: »V takšni barvi sem ti kupil lak za nohte.«
Drug človek
Mož prikolovrati domov sredi noči in se spotika po stanovanju.
Žena se prebudi in mu ogorčeno očita: »Saj si vendar obljubil, da boš postal drug
človek, ti pa si spet pijan ko mavra!«
Mož: »Prisežem, da sem drug človek, a kaj, ko tudi ta rad pije.«
Ocene
Oče: »Janezek, še zadnjič te vprašam, kdaj boš popravil ocene.«
Janezek: »Me veseli, da je to zadnjič.«
Šalo nam je poslal Marko Resnik.
Piknik
Dolenjec, Štajerec in Gorenjec se dogovorijo, da bodo imeli skupni piknik in da bo vsak nekaj prispeval, da bo piknik uspel.
Dolenjec: »Jaz bom prinesel cviček.«
Štajerec: »Jaz bom prinesel klobase in kruh.«
Gorenjec: »Jaz bom pa ženo in otroke pripeljal!«
PIKA NA I
Velikost možganov in pametovanje
Pri izračunu dohodkov za otroški dodatek
ugotovijo, da si zelo bogat. Pri istih dohodkih ti za pokojnino ugotovijo, da nisi imel skoraj nič.
Zakaj daje blondinka uro na rano? Ker je slišala, da čas celi rane.
Božiček je celo leto bral vaše FB-objave. Večina bo dobila slovenski pravopis.
Strasti se bodo počasi umirile in dnevi, polni stresa, so že za vami. Pred vami je primeren čas, da zakopljete bojno sekiro z osebo, ki jo imate v resnici zelo radi. Nesporazum oziroma preteklo dogajanje je bilo velik test prijateljstva. Zelo resno boste vzeli pripombo, ki bo izrečena mimogrede, vendar vam bo sedla v srce ter vam dala misliti. To je lahko zametek nove ideje.
3\k

Dvojčka
Rak
Lev

Devica

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Imeli boste občutek, da vaša okolica brezskrbno preživlja čas, vi pa garate brez konca in kraja. Nek projekt boste začeli nekoliko bolj čemerno, kasneje pa se bo vaše razpoloženje bistveno izboljšalo. Ob koncu boste celo zelo zadovoljni sami s seboj. Sami krojite pristop do vsega. Ob bližajočih praznikih bodite manj kritični in zahtevni, predvsem do sebe.
škorpijon
Preveč se vam mudi, z nestrpnostjo lahko naredite nemirne tudi ljudi v svoji okolici. To vam nikakor ni podobno. Pravijo, da je pameten tisti, ki zna počakati. Tudi vi se boste lahko prepričali o tem in močno vam bo odleglo, ko boste spravili v pogon situacijo, ki že dolgo stoji na mestu. Misel na srčno osebo vas bo prijetno grela. Odlično boste ujeli pravi trenutek.
Veliko ste že naredili, vendar še vseeno ne dovolj. Razmislite, kakšen način bi bil najbolj učinkovit, da zadostite kriterijem, ki so tokrat res višji. Ker ste perfekcionist po naravi, vam to ne bo težko. Želeli boste slišati sladke besede, čeprav niste čisto prepričani, ali je to res tisto pravo. Poskusite, preverite in se prepričajte. Če tega ne boste storili, si lahko kasneje še očitate.
Strelec
Danes v jutranjih urah je nastopila polna luna v vašem znaku. Prisotna bo precej napeta energija, zato vse pomembnejše zadeve prestavite na kasnejši čas. Konec tedna bo izrazito družaben, tudi družinsko obarvan. Ustvarjalna energija bo kar kipela iz vas. Kar nekaj ljudi iz vaše preteklosti se bo na nek čudežen način ponovno pojavilo v vašem življenju. Veseli boste vsakega.
Vaša vitalna energija je visoka, vi pa ste polni notranje moči in želje po uspehu. Presenečenjem kar ne bo kraja, zato vas čaka razburljiv konec tedna. Zelo dejavno se boste vključili v dogajanje in prevzeli celo pobudo za neko akcijo. Pohvala vam bo dobro dela in vas bo še dodatno motivirala. Načrtovali boste krajšo pot, kar vam bo v veselje. Ne boste pozabili na prijatelje.
Kozorog
Vaša vladarica Luna bo dosegla polnost v četrtek, zato bo prisotna precej nemirna energija. Ne odločajte se o ničemer pomembnejšem. Misli vam bodo uhajale na vse strani in težko se boste zbrali pri delu. Kljub temu boste opravili z zadevo, ki vas mori že kar nekaj časa. V neki družbi bo enkratno. V petek in soboto boste gostili Luno, zato bo čas mineval prijetno.
Želi boste uspeh, vendar vam trenutno to še ne bo dalo zadoščenja. Vaši cilji so višji, ambicioznost je prebujena. Delujte še naprej brez kakršnega koli odklona od začrtane smeri. Ste na odlični poti, da uresničite tisto, kar ste si zadali. Seveda bo pomoč osebe, ki jo zelo cenite, dobrodošla. Na čustvenem področju ne bo manjkalo razlogov za zadovoljstvo.
Vodnar
V nedeljo in ponedeljek boste polni pozitivne energije. Ponosno boste dvignili glavo in se ne boste ozirali nazaj. Tako je tudi prav, saj ste že v preteklosti dokončno razčistili, kako in kaj. Živeli boste v sedanjosti in prihodnosti, preteklost je pokopana. Začetek novega delovnega tedna bo sicer malo stresen, vendar se bodo napetosti kmalu unesle in ujeli boste pravi ritem.
Vsi bodo pričakovali vašo prisotnost, z dobro organizacijo vam bo uspelo marsikaj ugodno rešiti. Z lahkoto boste obvladali nastalo situacijo. Humor je tisti, s katerim lahko vedno daleč pridete, kljub temu da ga vsi vedno ne razumejo najbolje. Vaše družabno življenje ni tako dejavno, kot bi si želeli. Kar nekaj konkretnih dejanj boste storili v zvezi s tem.
Ribi
Nad predlogom boste navdušeni in na podlagi tega boste kovali nove načrte. Vanje boste vključili tudi osebo, ki vam veliko pomeni. Prijateljstvo je za vas sveta stvar. Venera in Jupiter sta vam naklonjena, kar je čudovita novica. Izkoristite pozitivne vibracije, ustvarite svoje priložnosti in bodite drzni. Sreča je na strani pogumnih. Ne čakajte, ne izgubljajte časa z argumenti za in proti.
Mudilo se vam bo, vendar naglica ni dober sopotnik. Vzemite si dovolj časa, da vam kasneje ne bo treba nič popravljati. Premik, ki ste ga že dosegli, prinaša novosti. Imeli boste občutek, da se vaša pot odvija v drugo smer, kot ste načrtovali. Bodite spontani in prepustite se dogajanju. Energije so lahko malce prenapete, vi pa čustveno bolj izpostavljeni, kar velja še zlasti za soboto.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
... IN PLATNO
VOJSKA NEKDANJE
SFRJ VIR UMETNE SVETLOBE
ODVAJALNO KRIŽANKE SREDSTVO, UGAM E KI SE DA V U<5AM E DANKO
MANJ-ŠALNICA OD KMET (EKSPR.)
SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINAR (FRAN)
SIMON VADNJAL
SL. ZNAMKA ŠPORTNIH OBLAČIL
AMERIŠKI IGRALEC (ROBERT)
MESTO OB SAVI IN SORI
10
ANGLEŠKA
OBLIKA IMENA EVA
20
KOCKA (LAT.)
PORUŠEN, PROJEKT SESUT IZVEDENIH ŠKRAT V
DEL GERMANSKI __MITOLOGIJI
16
KMETIJSKO OPRAVILO
LIDIJA OSTERC
NASVET (EKSPR.)
15
IGRALEC RODMAN
NADSTROPJE MED DVEMA
NADSTROPJEMA
19
ZID, KI VARUJE LUKO PRED VALOVI
POMANJKAN JE HRANE
ŠVICARSKA SMUČARKA GUT
AMERIŠKI IGRALEC CRUISE MESTO V FRANCIJI
OPEKASTO RDEČA BARVA
GL. MESTO FILIPINOV
PREMIŠ-LJANJE (POG.)
AMERIŠKA TOVARNA PIJAČ: .-COLA
3
GOROVJE V ARABIJI
MARIBORSKO ŽIVILSKO PODJETJE: ŽITO ...
POLDRAG VESOLJ. KAMEN IZSTRELKI
PARK V LJUBLJANI
GLAVNO MESTO ARMENIJE
PUSTNO PECIVO
18
ROMANA KRAJNČAN
SARTROV ROMAN
OSMI DEL CELOTE
AMERIŠKA IGRALKA (BROOKE)
PRIJATELJ (ŠP.)
13
12
EVROPSKI VELETOK
VOJAŠKA ENOTA
NEZAVEDNI
DEL DUŠEVNOSTI
KAKOR SI BOŠ POSTLAL, TAKO BOŠ ...
TAK, KI GA OVIRAJO
23
JELINČIČEVA STRANKA
GLAVNO MESTO JORDANIJE 14. GRŠKA ČRKA
Povsod z vami
VELIKA MOR SKA RIBA
SPRETNOST (STAR.)
DANSKA KRONA
AM. ARHIT. (I. MING) NEKD. SL. ALPINIST (TOMAŽ)
14
RIBIŠKA MREŽA
AZIJSKA PLANOTA
22
MESTO V ITALIJI
MILAN KUČAN ČRNO-GLEDNEŽ
GREGORČIČ: . PTIČA TOŽBA
NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (FRANZ)
NEMŠKA IGRALKA (NASTASSJA)
POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI
POVEČAN (VODOTOK)
17
JE
SLOVENSKA PEVKA HORVAT
novi tednik
Vedm г 1ллто?ј /
Nagradni razpis
1.	nagrada: koledar Ženskega košarkarskega kluba Cinkarne Celje in knjiga Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice NT&RC
2.	nagrada: koledar Ženskega košarkarskega kluba Cinkarne Celje in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
3.	nagrada: majica NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
SUDOKU 391
	3	8					2	7
4	7	2					6	
				9				
						4	3	
8			3		6			
	9		2					
	2	7				5		
			5	1	8			
						6		4
SUDOKU 82
	2		9	1	3		6	
3		5						
		4	7			9	8	
	1	8						5
				5		4	3	6
			4	7				
						1	2	9
			6	4	2			
7	5							
REŠITEV SUDOKU 390
REŠITEV SUDOKU 81
2	5	9	8	6	3	1	4	7
8	7	1	2	9	4	6	5	3
4	в	3	1	7	5	2	8	9
3	8	6	4	2	7	5	9	1
7	9	5	3	1	8	4	6	2
1	2	4	9	5	6	7	3	8
5	1	7	6	8	9	3	2	4
6	3	8	7	4	2	9	1	5
9	4	2	5	3	1	8	7	6
9	5	1	7	6	3	2	8	4
2	3	6	8	4	5	7	9	1
7	4	8	9	1	2	6	3	5
3	6	4	1	5	7	8	2	9
5	1	2	3	8	9	4	6	7
8	7	9	6	2	4	1	5	3
4	9	7	2	3	6	5	1	8
1	2	3	5	7	8	9	4	6
6	8	5	4	9	1	3	7	2
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 17. decembra.
Geslo iz številke 49: V prazničnem pričakovanju
Izid žrebanja
1.	nagrado, koledar Ženskega košarkarskega kluba Cinkarne Celje in knjigo Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice NT&RC, prejme: Dubravka Planovšek iz Šempetra v Savinjski dolini.
2.	nagrado, koledar Ženskega košarkarskega kluba Cinkarne Celje in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Ivica Drev iz Velenja.
3.	nagrado, majico NT&RC, prejme: Ivan Lenko iz Petrovč.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.
Zakaj bi besedo
MOKE
opisali kot TRADICIONALNA PIJAČA Z OTOKA FL0RES
namesto	____
IZ TE... NE BO KRUHA PREBERITEVEČ:
www.trik.si
IRIDIJ
9
21
2
GERMANU
4
MARČEVE
11
NI VODA
5
IN PIJAČA
DAJ -
7
IZUMITI
6
8
POD

48
RUMENA STRAN
novi tednik
Št. 50, 12. december 2019
»Cinkarnarke« v proizvodnih obratih pokrovitelja
Za leto 2012 je celjski ženski košarkarski klub izdal izjemen koledar, ki je vzbudil veliko pozornosti. Igralke so se namreč fotografirale pomanjkljivo oblečene, tudi Tea Oblak, sestra nogometnega vratarja Jana Oblaka. Novi koledar ŽKK Cinkarna Celje ni šel v podobno smer, petnajst igralk se je fotografiralo tudi v proizvodnih obratih Cinkarne Celje. Predsednik kluba Borut Kop je ob izidu koledarja povedal: »Izjemno veseli in ponosni smo, da je našemu generalnemu pokrovitelju skupaj s klubom uspelo izpeljati projekt skupnega koledarja za leto 2020. Menim, da je nastal odličen izdelek, v katerem sta na estetsko dovršen in domiseln način predstavljena dejavnost Cinkarne Celje ter letošnja članska ekipa našega kluba.«
Foto: BLAŽ CREPINŠEK
Kulinarične pravljične debate
Preštevanje, seštevanje, odštevanje ...
Milena Čeko Pungartnik (levo), direktorica Zavoda Celeia Celje, in Marijana Kolenko, ravnateljica Osnovne šole Lava, sta živahno kramljali pred začetkom novinarske konference, na kateri sta poleg drugih udeležencev predstavili program letošnjega Pravljičnega Celja. V pogovoru sta najbrž načeli tudi nekaj številk: Marijana Kolenko je najbrž odštevala dneve do začetka jubilejne, 20. Pravljične dežele, v kateri že leta uspešno skrbi za množično sodelovanje celjskih šol. Milena Čeko Pungartnik pa je preštevala leta, ki so se nabrala od začetka Pravljičnega Celje v tej obliki. Obe sta prepričani, da Pravljično Celje in Pravljična dežela šele prihajata v najboljša leta.
Foto: SHERPA
Pravega Pravljičnega Celja si ni mogoče zamisliti brez adventne-ga venčka, ki so ga že peto leto pripravili v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Odslej si Pravljičnega Celje ne bo več mogoče zamisliti niti brez dobrih kulinaričnih doživetij. Kulinarika je letos postala pomemben programski del Pravljičnega Celja, da se obetajo res nepozabna doživetja za brbončice, pa je porok vrhunski chef iz Laškega Marko Pavčnik, ki je sooblikoval kulinarični programski projekt Pravljični gourmet. Ob tem ko je Štefanijo Kos Zidar, ravnateljico Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, še posebej povabil na osrednji kulinarični dogodek 21. decembra v središču knežjega mesta, ji je najbrž zaupal tudi kakšen dober recept za praznične dni.
Foto: SHERPA
Glasbeniki s Celjskega med naj deseterico
Znana je deseterica finalistov spletnega izbora Ema Freš. S svojo skladbo in z nastopom so prepričali glasovalce na spletu in strokovno komisijo. Januarja se bodo na TV Slovenija potegovali za nastop na finalnem izboru Eme. Med njimi so tudi glasbeniki iz naše regije. Zasedbo Par-vani Violet sestavljajo sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje - Center, in sicer pevka Veronika Steiner, saksofonist Anže Zaveršnik, pianist Aljaž Šumej, basist Florjan Ajdnik, kitarist Jaka Jeršič in bobnar Anže Lečnik. V finale so se uvrstili s skladbo Cupid. Špela Jezovšek - Stella iz Šentjurja, ki je bila do nedavnega dijakinja I. gimnazije v Celju, se je tudi uvrstila v naj deseterico s pesmijo Ne vem, če sem v redu. Očitno je v redu, saj se lahko pohvali s kar nekaj uspehi na pevskem in plesnem področju.
Foto: osebni arhiv
Zdaj pa samo še voda ...
Nad dejstvom, da imajo svojega ministra, se Kozjanci seveda ne pritožujejo. Še posebej, ker je prvi gospodar vlade Zdravko Po-čivalšek (levo) zvest in reden obiskovalec vseh domačih prireditev in protokolarnih srečanj. Njegov kolega iz Podčetrtka, župan Peter Misja, pa se je vseeno malo naveličal z božjo mastjo potrpljenja mazati. »Saj brana je velika reč in tale leseni grad naravovarstvenega centra tudi, ampak voda, Zdravko, voda nam manjka ...« Kot je znano, se bo župan Peter ob letu v Vonarskem jezeru v vsakem primeru kopal. Samo ni še jasno, ali iz veselja ali protesta.
Foto: GrupA