rib«' TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica I .EHgHBN*.B 5: _ gZ DOGODKI ot»' j c^j o$,f 3rio4 ;aO>J VIZITA JE DOGODEK VREDEN VSE POZORNOSTI l99Q»at^c*ona*na Prireclitev “VIZITA V Se je zgodila 29. maja dopoldne. ko leto je zanimiva, letos pa je bl]o-ala vse dosedanje. Nabornikov ni Sq nič več kot običajno, le organizirale .Se letos vse skupine in predstavilo seje . na st nok^,— :xu:u sl naborniških vozov in seveda kot*1"13 ’z Idrske Bistrice, ki pride, tako i,aLnavada veleva, peš pred komisijo. Vsi s n ?rn.*l<;i so bili ”zakmašno” oblečeni in useljci in pankeljci okrašeni kot včasih. Tu Usvrednjo predstavo je organiziralo Vselstično društvo Ilirska Bistrica, tako kot Qb vy^Hke prireditve v zadnjem času pred Cln$ko in bančno hišo na parkirišču ob Vodilni Park. Danijel Cek je imenitno ^ prog Cel°tno prireditev. V kulturnem itilgd'111111 sta nastopila pihalni orkester Orga; glasbenikov, kijih vodi prof. Jospi Reči VlC *n Pevska skupina Vasovalec iz vižitae' S krajšim nagovorom sta vse Prifg,. e *n ogromno množico ljudi, kije obči^gev spremljala, pozdravila župan Mini Franc Lipolt in predsednik pQrstva za obrambo g. Andrej Bajt. Prilog UV0(ineni kulturnem programu in °Sredn°Stn^ na8ovorih seje pričelo. Na sk\jp j 1* Prireditveni prostorje prišla prva Prjjat |.a\ducat fantov v spremstvu V teinJ ■ l *Z iiirske Bistrice - peš, oblečeni tel°vnl hlačah, beli srajci, temnem Plapoi ,u 'n s klobukom, na katerem so kot se 7 1 Pisani trakovi - zapeli so, tako Sledi] ^kjstričane spodobi, Tječe, tječe... Je silen aplavz in prevzem ogrom- Sr dama !}^na dejavnost d.0.0. bičeva 2. Ilirska Bistrica nega kolača sira in pisne zahvale, ki jo podeljuje Turistično društvo, izroča pa predsednica g. Heda Vidmar. Še en posnetek za spomin, nakar so mame in očetje vizitantov prijazno povabili vse na prigrizek in kozarček pijače k šanku pred pošto. Za srečo, so dejali. Za bistriško skupino so pričeli prihajati na prizorišče vozovi. Sodeč po tem, kar so nam povedali in napisali iz posameznih krajev, je bilo za krašenje vozov izdelanih preko 100.000 raznobarvnih cvetov iz papirja, ki so sestavljali kompozicijo motivov, ki bi jih jim marsikateri umetnik zavidal. Malo je krajev, kjer bi takšen razlog, kot je vizita, več zimskih in pomladanskih mesecev družil večino prebivalcev ene ali več vasi. NADALJEVANJE NA 8. STRANI GASILSTVO VAJA “POŽAR 99” Starod, 5. junij 1999 - Upravi za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Ministrstva za notranje zadeve Rpublike Hrvaške sta organizirali vajo “Požar 99”. Vaja je temeljila na predpostavki, daje vlak v času sušnega obdobja na območju Občine Ilirska Bistrica in Pasjaka ter Sapjan v sosednji Republiki Hrvaški ob železniški progi Ilirska Bistrica - Reka zanetil več požarov, ki so se širili na omenjenem področju s te in one strani meje. Vajo so najprej predstavili v kinodvorani Doma na Vidmu, nato pa so jo pri Starodu izvedle Sile za zaščito, reševanje in pomoč; 15. brigada vojaškega letalstva SV, Gasilska zveza Slovenije ter letalske in gasilske enote iz Hrvaške. Ogleda vaje so se udeležili: slovenski obrambni in notranji minister dr. France Demšar in Borut Šuklje, hrvaški notranji minister Ivan Penič, poslanci slovenskega parlamenta Josip Bajc, Vladimir Čeligoj, Rafael Kužnik, vodstvo Uprave za zaščito in reševanje RS ter vodstvo Ministrstva za notranje zadeve RS, župani obmejnih občin z obeh strani meje ter številni ostali gosti. Med 500 udeleženci vaje so bili tudi bistriški jamarji, ki so izvedli akcijo reševanja ponesrečenca iz jame in nudenja hitrega prevoza v bolnišnico s helikopterjem. Profesionalna organizacija vodenja vaje, strokoven, hiter in učinkovit pristop gašenja iz zraka in na tleh so karakteristike, s katerimi so opazovalci ocenili to vajo. UVODNIK Pa ste le dočakali novo številko Vašega in našega najbolj priljubljenega občinskega časopisa, ki nosi ime najbolj priljubljene občinske gore. Tako kot se nad goro večkrat zberejo nevihtni oblaki, ki med strelami in gromi, na našega očaka pošiljajo vse od dežja, sodre do snega, tako že kar lep čas visijo nad časopisom nevihtni oblaki, ki obetajo drugi vesoljni potop ali nekaj podobnega - zgodi pa se bore malo ali skoraj nič. Časopis Snežnik je še vedno tu, z okrnjenim uredništvom (IŠČEMO NOVINARJA IN UREDNIKA. ČE SE NAJDE, NAJ SE ZGLASI V UREDNIŠTVU, KJER BO KAR TAKOJ PRIČEL Z DELOM!), s pisano paleto sodelavcev - stalnih ali občasnih, z obvezno križanko in s problemom financiranja. Denarje sveta vladar, pravijo ta pametni. Hočeš nočeš je to bolj ali manj čista resnica in tisti drugi rek, da se okoli denarja svet vrti, drži v vseh pogledih. »Poki šoldi, poka muzika,« smo se en dan odločili vsi tisti, ki smo ustvarjali časopis Snežnik. S težkim srcem smo sprejeli svojo najtežjo odločitev do sedaj - ukinitev časopisa. Med naše stalne in nestalne bralce naj bi razdelili še zadnjo poslovilno in brezplačno številko. V njej bi natanko obrazložili vse ‘zakaje’, ‘zatoje’, ‘čeje’ in navedli v glavnem vse naše razloge, ki so privedli do izumrtja edinega javnega medija ilirskobistriške občine. Zadnji hip je izdajatelj z občino le dosegel nekakšen sporazum, ki naj bi obetal lažje izhajanje časopisa z denarne plati. Zapletlo pa seje pri novinarju in uredniku, ki ga časopis obupno potrebuje za svoj nadaljnji obstoj in razvoj. IŠČEMO NOVINARJA IN UREDNIKA. ČE SE NAJDE, NAJ SE ZGLASI V UREDNIŠTVU, KJER BO KAR TAKOJ PRIČEL Z DELOM! Snežnik bo torej (vsaj za nekaj časa) še vedno izhajal in se po svojih najboljših močeh trudil, da vam v vaše domove prinese čimveč lokalnih novic in zanimivosti. To pa je tudi naš namen - v besedo in sliko zajeti neko dogajanje nekje ob koncu drugega tisočletja nekje na jugozahodu Slovenije. Saj veste, papir prenese vse in tudi ohrani veliko tega. O vsem, kar pišemo, si bodo lahko naši zanamci ustvarili zgovorno sliko dogajanja na Bistriškem ob prelomu drugega tisočletja. Vsako podjetje, trgovinica, tak ali drugačen klub ali društvo ali oseba, ki bodo tu omenjene, bodo vsaj na straneh časopisa živele večno. Kaj se ve, morda bodo izvodi časopisa Snežnik čez sto let zelo iskana in cenjena ‘roba’ med zbiralci. Snežnik je težek bolnik. Alije njegova bolezen ozdravljiva ali neozdravljiva bo pokazal čas. Medtem ko čakamo na izvide, pa se izredno priležejo vse prijazne besede, zaskrbljenost, češ kaj bo, ko Snežnika več ne bo in dobre želje, ki nam jih Vi, naši cenjeni in zvesti bralci, nenehno posredujete. Če nič drugega, je to plačilo za naš tmd, porabljeni čas in nenehno napetost, ki jo pri izhajanju in urejanju Snežnika občutimo vsi, ki z njim in za njega dihamo in živimo. Za Snežnik s Snežnikom naprej! K. M. BISTRIČANI PRIDOBILI SIMPATIJE ORMOŽCEV Na tradicionalni glasbeni manifestaciji “Ormož 99”, kije bila v Ormožu in jo občina Ormož in ZKD Slovenije tudi vsako leto organizira, je sodelovalo 11 pihalnih orkestrov. Sodelujoči na letošnji reviji glasbenikov so tekmovali v izvajanju zabavnega programa. V drugi najštevilnejši in po kvaliteti najmočnejši skupini je pod vodstvom prof. Josipa Grgasoviča sodeloval tudi Bistriški pihalni orkester. Po letih je to najmlajši orkester, po kvaliteti pa med najmočnejšimi med svojimi, saj je izmed sedmih orkestrov osvojil drugo mesto. Mladi bistriški glasbeniki so poleg diplome, ki že krasi njihove prostore v starem vrtcu, pridobili tudi simpatije Ormožcev. Po svoji uniformi pa so dobili tudi ime “Plavi orkester”. Po vrnitvi v svoje mesto so šli prvič tudi po ulicah Ilirske Bistrice, kjer jih je navdušeno pozdravila množica ljudi. Tekst-foto: Petar Nikolič I LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM B, D, G; SAVA KRANJ G: PIVOVARNA UNION G; - PIVOVARNA LAŠKO G; KRAŠKI ZIDAR »se serije; LIV POSTOJNA B, C, D, G; PIVKA PERUTNINARSTVO B, C, G; KRAS SEŽANA B in C; EMONA MERKUR vse serije; GORENJE VELENJE B in D in druge. * posredujemo na borzi * upravljamo portfelje ILIRSKA BISTRICA, Cankarjeva 2 Tel.: 067/41-935 Snežnik - siren 2 PO OBČINI 1. julij 1999 OBČINA OBVEŠČA ODLAGALIŠČE ZA ODPADNI GRADBENI MATERIAL Obveščamo občane občine Ilirska Bistrica, predvsem krajane samega mesta Ilirska Bistrica in bližnjih vasi, da je Občina Ilirska Bistrica določila lokacijo za odlgališče odpadnega gradbenega materiala ter zemljine in sicer v kamnolomu nad Ilirsko Bistrico. Do odlagališča j e urejena dostopna pot nad kamnolomom s smeri Črnih njiv, kjer je postavljena tabla z napisom in zapornica. Ključ za dvig zapornice se nahaja pri čuvajski službi v kamnolomu. Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Načelnik: Franc KEŠ, ing., l.r. OBVESTILO Obveščamo vsa podjetja, samostojne podjetnike in občane Občine Ilirska Bistrica, daje bil 31.07.1997 sprejet Odlok o neprometnih znakih in plakatiranju v Občini Ilirska Bistrica, ki je bil objavljen v Uradnih objavah Primorskih novic št. 66/97, z dne 26.08.1997. S tem odlokom je predpisano reklamiranje in plakatiranje na področju Občine Ilirska Bistrica. V skladu z odlokom je Občina Ilirska Bistrica izbrala koncesionarja za področje postavljanja in vzdrževanja vseh neprometnih znakov. Koncesionar je Metropolis Medla, podjetje za marketing, d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 25,1000 Ljubljana. Podizvajalec za postavljanje usmerjevalnih tabel pa je KAAS Atos Kocjančič s.p., Podgrad 116,6244 Podgrad. Kljub temu, daje od sprejetja odloka preteklo že skoraj dve leti, opažamo, daje na področju naše občine postavljenih veliko neprometnih znakov v neskladju z njim in brez vsakršnih dovolj enj. Zaradi tega obveščamo vse, ki imajo že postavljene ah imajo namen postaviti kakršnekoli reklamne ah usmerjevalne table na področju naše občine, da se obrnejo na zgoraj navedenega koncesionarja oziroma njegovega podizvajalca. V primem, da to ne boste storili v roku tridesetih dni, bomo prisiljeni na vaše stroške odstraniti vse neprometne znake, ki so postavljeni v nasprotju z odlokom in ukrepati v skladu s kazenskimi določbami odloka. OBČINSKA UPRAVA ...... ........... -. <4 Na podlagi 16. člena Stauta Občine Ilirska Bistrica (Ur. objave, št. 18/95,18/97 in 30/98, Ur. list RS, št. 31/99), 42. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97) ter navodila za izračun komunalnega prispevka (Ur. list RS, št. 4/99) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na svoji nadaljevalni 5. redni seji dne 28.6.1999 sprejel SKLEP o povprečnih stroških komualne opreme v Občini Ilirska Bistrica v letu 1999. 1. člen Povprečni stroški izgradnje oziroma prenove komunalne opreme in njenega priključevanja na ustrezna omrežja oskrbovalnih sistemov se določijo kot povprečje stroškov opremljanja na kvadratni meter (lm2) vseh stavbnih parcel v Občini Ilirska Bistrica v letu 1998. 2. člen Povprečni stroški komunalne opreme za 1 m2 stavbne parcele za posamezno komunalno infrastrukturo znašajo na dan 31.12.1998 za: 1. oskrbovalne siteme s področja vodooskrbe 230,00 Sit/m2, 2. oskrbovalne sisteme s področja fekalne kanalizacije 330,00 Sit/m2, 3. oskrbovalne sisteme za odvodnjavanje padavinskih voda 270,00 Sit/m2, 4. oskrbovalne sisteme za cestno infrastrukturo, a) makadamsko cestišče 170,00 Sit/m2, b) asfaltno cestišče 390,00 Sit/m2, 5. oskrbovalne siteme za javno razsvetljavo 90,00 Sit/m2. Velikost stavbne parcele j e določena v lokacijski dokumentaciji, ki jo predloži investitor. 3. člen Zavezancem se do uveljavitve opremljanja stavbnih zemljišč po predpisih o vsebini programa opremljanja določi komunalni prispevek na podlagi povprečnih stroškov komunalne opreme za vsa območja v občini Ilirska Bistrica. 4. člen Povprečni stroški določeni v 2. členu tega sklepa se med letom valorizirajo v skladu s povprečnim indeksom za ostalo nizko gradnjo, ki ga mesečno objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM. 5. člen Zavezanci so dolžni plačati povprečne stroške komunalne opreme za posamezno komunalno infrastrukturo, navedene v 2. členu tega sklepa v višini: - 100 %, če je posamezna komunalna infrastruktura oddaljena do 50 metrov od parcelne meje, - 70 %, če je posamezna komunalna infrastruktura oddaljena nad 50 do 100 metrov od parcelne meje, - 50 %, če je posamezna komunalna infrastruktura oddaljena nad 100 do 200 metrov od parcelne meje, - 30 %, če je posamezna komunalna infrastruktura oddaljena nad 200 do 300 metrov od parcelne meje, - 0 %, če je posamezna komunalna infrastmktura oddaljena nad 300 metrov od parcelne meje. 6. člen V odločbi o odmeri plačila povprečnih stroškov komunalne opreme je potrebno navesti tudi tehnične elemente upravljalca posameznih omrežij. 7. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta sklep, preneha veljati sklep občinskega sveta o višini sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča sprejet na seji 3.6.1996, številka 462-20/96-220 (Ur. objave, št. 19/96). 8. člen Ta sklep se objavi v Uradnih objavah časopisa »Snežnik« in velja osmi dan po objavi. Številka: 462-84/99-230 OBČINSKI SVET OBČINE ILIRSKA BISTRICA: Datum : 2.7.1999 ŽUPAN: Franc Lipolt, dipl. ing. kem. teh., l.r. AKTUALNO ŽELEZNIŠKI PREHOD MALA BUKOVICA JE ZAVAROVAN Problem nezavarovanega železniškega prehoda pri vasi Mala Bukovica seje zaostril v septembru leta 1997. Takrat je namreč prevzelo celotno organizacijo in izvedbo prevozov osnovnošolskih otrok podjetje I&I, ki opravlja prevoze z avtobusi. V preteklih letih so se šolarji z Male Bukovice v šolo vozili s šolskim kombijem. Na zahtevo staršev je kombi otroke peljal po pet kilometrov daljši, vendar varnejši poti, ki je mimo Dolenjskega potoka speljana skozi podvoz. Glede na to, da so avtobusi I&I previsoki in niso mogli skozi omenjeni podvoz, so morah preusmeriti prevoz šolskih otrok preko nezavarovanega železniškega prehoda. Od leta 1980 je bilo na tem cestno-železniškem križišču dvanajst nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami ter pet nesreč s smrtnim izidom. To dejstvo je predvsem vznemirilo vaščane Male Bukovice in KS Koseze, ki so naslovih na bistriško občino in Slovenske železnice zahtevo za postavitev zapornic. Na njhovo zahtevo je bila v mesecu oktobru leta 1997 sklicana “Komisija za določitev cestno-železniška križišča proge med Ilirsko Bistrico in Malo Bukovico”. Namen 13-članske komisije, ki sojo sestavljali Anton Štrubelj (predsednik) in Zvone Benčič iz Prometnega inšpektoriata RS; Janez Jontes, Miomir Lazič, Egon Turk, Igor Baša in Andjelo Kavčič iz SŽ; Božidar Štemberger s policijske postaje Ilirska Bistrica; Franc Keš z Občine Ilirska Bistrica; Jadran Zevnik, Stanislav Boštjančič in Maijan Mikuletič iz vaškega odbora Mala Bukovica in KS Koseze, je bilo ugotoviti dejansko stanje na kraju samem. Po ogleduje komisij a ugotovila, da cestni prehod ni ustrezno zavarovan. Zato je predlagala, da se cestni prehod ah ustrezno zavaruje z avtomatskimi zapornicami ah pa se na primerni lokacij i v bližini prehoda zgradi nadvoz. Pri nadaljnjih razgovorih s predstavniki Slovenskih železnic in bistriške občine je bilo dogovorjeno, da se prehod na Mah Bukovici zavaruje s svetlobno-zvočnimi ZAHVALA signali in polzapornicami sistema Tl Zaradi normalnega pretoka motornih vo# P se na obeh straneh prehoda razširi cestišč dolžini 20 metrov) na širino šestih meff6' Naložba postavitve avtomatskih zap6' na cestno-železniškem prehodu ^ Bukovica znaša 32 milijonov tolarjev. Ob II. Bistrica je zagotovila v občinskem f računu 12 milijonov tolarjev za posta2'1 zapornic in 400.000,00 tolarjev za izdd‘ projekta. Ostala finančna sredstva je nat prošnjo in potrebo zagotovilo Ministrsh* ilii promet in zveze RS, za kar se jim 1$Za ljujemo. Pri Investicija je zaključena, potrebi/ St; opraviti še tehnični pregled varnostnih nap bi ki bodo v najkrajšem času služile svoj namenu. S takim zavarovanjem prom61 SP nesreč ne bo več. aP OBČINA ILIRSKA BISW 'Jr ODDELEK ZA GOSPODAP °d INFRASTRUK^ Franc K&' >'r' iz iti: hi Turistično društvo Ilirska Bistrica je v soboto, 29.05.1999, izvedlo veliko kulturno-etnološko prireditev “VIZITA - NABOR 1999”. Ocenili smo, daje bila prireditev zelo dobro organizirana in množično obiskana. Želimo se zahvaliti vsem, ki so prireditev omogočili s finančnimi sredstvi in z materialom, in sicer: pokroviteljica prireditve je bila Občina Ilirska Bistrica, kije poleg delnega povračila stroškov za krašenje vozov prispevala še za organizacijo prireditve in obdarila kočijaže, ki so vizitante pripeljali na vizito; Ministrstvo za obrambo j e prispevalo nagrade (sir in pršute) za organizirane skupine, ki so na prireditvi sodelovale. Za ostalo pomoč pri izvedbi pa se zahvaljujemo: Zavarovalnici Triglav d.d. Postojna, Banki Koper d.d., SKB banki d.d., Petrol TIB Transportu d.d. Ilirska Bistrica, Mlinotestu - Pekami Ilirska Bistrica, Point elektronik d.o.o. Ilirska Bistrica, Primorje Ajdovščina - enoti Ilirska Bistrica, KSP Ilirska Bistrica, SAD d.o.o., sp. dr. Krste Milevski, ZKD Ilirska Bistrica, Cestnemu podjetju ilirska Bistrica, Balasty d.o.o., Grafični delavnici Bor Ilirska Bistrica, Studiu Rolih Ilirska Bistrica, Fotoateljeju E. Maraž Ilirska Bistrica, Upravni enoti v Ilirski Bistrici, Pivovarni Laško, policistom Policijske postaje Ilirska Bistrica, vsem predstavnikom sredstev javnega obveščanja in izvajalcem kulturnega programa: Pihalnemu orkestru Ilirska Bistrica, ki ga vodi prof. Josip Grgasovič, pevski skupini Vasovalec iz Rečice, g. Danijelu Čeku za odlično vodenje prireditve, Jožkotu Jaksetiču za ozvočenje, g. Bmetu za snemanje prireditve in vsem ostalim, ki ne želijo javnih zahval. G. županu Francu Lipoltu in g. Bajtu iz Ministrstva za obrambo prav lepa hvala za nagovor. Če smo pomotoma koga izpustih naj nam bo oproščeno, kajti tega nismo storili namenoma ah zato, ker ne bi bili za pomoč hvaležni. ti f* In nazadnje, čeprav bi ta del zahvale sodil prav na začetek1 radi zahvalili vsem občankam in občanom občine Ilirska Bistri6* ^ so se potmdili in s svojim prispevkom pripravili in pospremili s2 ^ fante vizitante slovesno oblečene v organiziranih skupinah na prek* K Po okrašenih vozovih, na kraj prireditve. Vedno so bili vozovi , po okrašeni, vendar pa na prejšnjih prireditvah niso bili tako don>is* pf in vsebinsko dovršeni. O posameznih vozovih bomo pisali v nas*6‘ številki Snežnika - kajti to si zaslužijo vsi, ki so v krašenje vloži* svoj trud, znanje in ogromno sredstev. Lepo j e bilo videti tudi sM Bistričanov, ki so s svojo obleko družno prikorakali v spre' # Snežniške konjenice na prireditveni oder. In ker so se Bistričani gostitelje v svojem kraju, so pripravili mame in očetje vizitante v o gostijo za naše cenjene obiskovalce. Posebna zahvala vsem sodelujočim je iz dveh razlogov - P1 ta, da imamo fante vizitante, ki se želijo organizirati za prir®' S sicer ne bi bilo prireditve, in drugo, kar j e zelo pomembno, je def da se v času priprav na tako prireditev družijo krajani iz ene a* vasi, vseh starosti in nekaj mesecev, ko priprave potekajo, poD . oživi družabnost, na katero smo skoraj že pozabili. To pa je BaIf bogastvo in vrednota, kiju ne gre zanemariti. To je vrednota, ^ potrebno negovati. j pj Zahvaljujemo se tudi vsem gledalcem, ki so po svojih hL ^ prispevali pri nakupu naborniškega nageljna. Izkupiček bo nafli , p Skladu za otroke v stiski. Vaš prispevek bo omogočil otrokom, ki ^ možnosti za letovanje, da bo tudi njim sonce pomežiknilo - k®* p3 še ne vemo, toda tudi če bo le dvema, bo to dobro delo. Še enkrat hvala vsem in vsakomur za pomoč in sodelovanj^. ^ Vaše Turistično društvo Ilirska n, VAREN PREHOD ČEZ ŽELEZNIC^ Po veliko letih je železniški prehod na križišču pri vasi Mala Bukovica končno urejen. Spomnimo se samo, daje bil ta železniški prehod v zadnjih 20-tih letih vzrok za osem smrtnih žrtev, da ostalih podrobnosti niti ne omenjamo. Po zaslugi KS Koseze in bistriškega poslanca Vladimirja Čeligoja, ki j e od Ministrstva za promet in zveze zahteval hitro rešitev, seje po letu in pol dogovorov ta projekt tudi realiziral. Investicija je državo stala 24 milijonov, občino II. Bistrica pa 12 milijonov sit. Prehod je urejen s polzapornicami, ki že 14 dni poskusno delujejo. vvv.V;;: i ■ c./,.. V ■-v, TEHNOLOŠKI VIŠEK Velika Bukovica - Vaščani Velike Bukovice, vasi ned*1 j Ilirske Bistrice, čeprav znani po imenu »repaiji«, so veliki Pr kravjega mleka. Dokler je bila mlekarna v Bistrici, so mleko P1,;; njej. Danes kvalitetno mleko zbirajo za mlekarno v Postojni-gre v Postojno, toda njegova protivrednost-tolar, ne more ■V) priti do ljudi, ki mleko prodajajo. Eden nezadovoljnih je tud1 Primc, kije bil v svojem komentarju kratek: "Če bodo tako s plačevanjem našega proizvoda, tudi krav ne bo več inse kant ne bomo več potrebovali. Poimenovali jih bomo za tehh višek." Tekst-foto: Petar Nik°^>C AKTUALNO BABICA IN VNUČEK KAJ SE DOGAJA S PREMAKNITVIJO Mejnega prehoda STAROD NA MEJNO ČRTO? j g- 21. januarja letos sem kot poslanec z$]r 2a(jKo°istriške občine Ministrstvu za notranje p.^’e Poslal poslansko vprašanje oziroma >bJ( Sta 23 premaknitev mejnega prehoda " apf. 03 na mejno črto, prehod stoji namreč 1.3 vojč! V3otamjosti Slovenije. lCt Sp . WeP z enako vsebino je na mojo pobudo aPn^6' t0(b OS Ilirska Bistrica na svoji jf} tiraj -e^' Mbiistrstvoje nato 20. maja 1999 .o$\ 0j u 2upana naše občine dalo naslednji Irii ^°Vor- presta^!ada Republike Slovenije meni, da bi i2 vtev mejnega prehoda Starod pomenila inl^ujo objektov s pripadajočo hke„Stru^tur° na novi lokaciji. Za izvedbo j štuj^roiektaje potrebno predhodno izdelati ;k; i)j| o izvedljivosti projekta, s katero bi tPc> °Predeljene tudi prostorske možnosti na 1*S' gledVldeni lokaciji, upravičenost projekta e% onf,„,na Pričakovane cilje in ocena sredstev, za realizacijo. Šele na podlagi teh ”’SI preji*^°v b’ bilo možno oceniti upravičenost Pra 8a za prestavitev mejnega prehoda. ^P5l0E -- žu akoje pri načrtovanju, oceni stroškov ter načrtovanju roka za realizacijo projekta potrebno upoštevati veljavne prostorske akte za to območje oziroma upoštevati rok, potreben za morebitno spremembo ter prvcriti lastništvo zemljišč in predvideti morebitne odkupe. Pri urejanju mejnih prehodov z Republiko Hrvaško imajo prioriteto mejni prehodi, ki bodo zgrajeni v okviru nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. V okviru omejenih proračunskih sredstev za izdelavo tehnične dokumentacije, potrebne za ureditev mejnih prehodov na južni meji, bo naročena šturija o izvedljivosti in ekonomski upravičenosti predlagane prestavitve mednarodnega mejnega prehoda Starod.” Ker takšen vsebinsko prazen odgovor ne daje nikakršnih rešitev, sem kot poslanec ponovno opravil razgovor pri pristojnih na ministrstvu in izrazil ponovno zahtevo za ureditev tega vprašanj a. Vladimir Čeligoj, Poslanec DZ RS “LJUBITELJI PSOV” PREHITELI OBČINO IN ZELENE! '5 Hrib?p0minski Park na želčl) sv°bodeje izjemen ■ Kfcttoje’ kar sm ^blia lnaSl°Venskem. an’ in doma. Saf°‘nih ^ let smo l>0(i0 1IU Pričakovali, da ^i^’tnje dostopi v Mod Park na Hribu rh' 6 Primerno zazna- »iOvan ' lrnemo zazna-s°rti 0'2 Ustreznim napi-'a ob jP0m>nskem parku toliko Sanju v "jem. Nič. Pr‘čakn Cja 80 bila zato delavCjVfnja’ko so te dni Sira,: k°®unale zabe-Vsr f°končni drog ob i vSko vuug uu 9 nG°tovomKd°stoPuvPark- | P°stavili W;\ Vdl(0\ • pUdldVlll 'btpsltp ani naP’s o spo-J Hov* parku!” so W 'bilonj sPrehajalci. Pa ■baja, ake8a- Rač, tokrat le navodila za lastnike psov, katerih štirinožci se, nebodiji ;e dn,0-J P° Parku. Res opravičljiv očitek, psi morajo biti pod nadzorstvom! Toda na h i. hjjak t6C1 uluntunti- Zato verjetno še pridejo table za voznike mopedov, motorji Sumjsi"V’ Pa za mlade objestneže, ki po hribu lomijo drevje, klopi in smetnjake ter Joj l ,° se kakšno žurko, pokajo s karbidom, plezajo po spomeniku itd. rko tabel! Pa smo pričakovali od občine ali vsaj zelenih eno samo! Agencija: “Jazsempahotelsamoenedobi zohv a,Ce}n^cama gospe Vojki Bole Delak in gospe Tatjani Fakin, deVe, sta m‘ omogočili zaposlitev na Upravni enoti Piran, saj jt Z(*r>r>*i- et^ brezposelnosti in čakanja na delovno mesto to moja p ltev- Obema iskrena hvala. Radojka Cvijanc Dom starejših občanov Ilirska Bistrica v mednarodnem letu starejših Kateri otrok si v letih odraščanja ne želi toplega naročja babice in veselih zgodb iz dedkove mladosti. Kdo med nami ni vesel družbe otrok? Za vse stanovalce našega Doma, tiste z odraslimi vnuki in majhnimi pravnuki, smo pripravili srečanje z malošo-lniki iz trnovskega vrtca. Naša, sicer spokojna hiša, je 18. maja popoldan zaživela v posebnem veselju valujočih energij, kijih prinašajo - kdo drugi kot otroci. Začetna zadržanost na strani naših babic in dedkov, ki so z zanimanjem spremljali vso to množico plešočih in pojočih otrok, je ob koncu programa pospremilo navdušeno ploskanje in smeh... Nekdo iz skupine otrok j e glasno vprašal: “Kako se imate tukaj?” “Lepo, dobro,” so govorili. Gospa Francka, ki je uspela preglasiti prisotne, je odločno dodala: “Smo stari pa vendar veseli in zadovoljni...” In potem smo iznenada, vsi v en glas zapeli tisto pesem “Mi se imamo radi, radi... zares se imamo radi...” In ker se imamo radi, smo si poklonili nekaj v trajen spomin - doživetje skupnega druženja, risbice, take z veliko cvetja, metulji in sonca, ki sojih v prisotnosti naših babic in dedkov ustvarili otroci. In sveda vesele figurice iz naše delovne terapije, ki smo jih pripravili v želji, da bi se otroci, ti in mnogi drugi še vrnili med nas. Naj upanje starosti in vedrina mladosti polni posodo življenja v letih, ki prihajajo, in letih, ki odhajajo, smo si ob slovesu vsi skupaj obljubili. Pa ta naj ne drži samo v mednarodnem letu starejših, ampak tudi v letih, ki jim bodo sledila. Mira Lenarčič m Mi ČIŠČENJE JAME V SUHI REBRI NAD KORITNICAMI V soboto, 12. junija, smo člani jamarskega društva NETOPIR čistili jamo v Suhi rebri nad Kori telicami. JD Netopir se je prijavilo na razpis podjetja Helios iz Domžal, kije odprlo poseben sklad za ohranjanje slovenskih voda, projekt čiščenja kraških jam in brezen. Helios odvaja v ta sklad 50 sit od litra vodnih barv. Izdelali smo projekt čiščenja ter bili izbrani skupaj s štirimi društvi po Sloveniji. Vzrok, da smo čistili ravno to jamo, je njena lega; leži namreč na vodozbirnem območju, vode tečejo k izviru Pivke in Podstenjška, tu se nahajajo črpališča pitne vode, katero prebivalci tega področja pijejo. Jama v Suhi rebri je globoka 84 m, dolga pa 425 m. Vse odpadke smo čistili z globine 35 m. Čiščenje jame smo pričeli v petek popoldan. Komunalno stanovanjsko podjetje nam je pripeljalo dva kontejnerja zaradi sortiranja materiala. V jamo smo napeljali vrvi ter pričeli s čiščenjem. Vreme nam ni bilo zelo naklonjeno, zato smo nadaljevali čiščenje v soboto ob sedmi uri. Napolnili smo oba kontejnerja in ocenjujemo, da smo izvlekli od 10 do 12 m3 raznega materiala. V jami so se nahajale stare žimnice, plastenke, živalski ostanki, odslužena avtomobilska školjka, avtomobilski motor, 200-literski sodi, kante, bojler ter druga šara. S čiščenjem smo zaklučili ob 14. uri, sledilo je pospravljanje opreme ter zaslužena malica. Čiščenje jame sta nadzorovala predstavnika Ministrstva za okolje in prostor Uprave za varstvo narave iz Ljubljane g. Marko Simič in Kopra Lucian Korva. Povabilu na ogled čiščenja sta se odzvala predstavnika Heliosa iz Domžal, g. Igor Kuzmič in ga. Irena Kocjan, predstavnik občine II. Bistrice Franc Keš, predstavnica UE Referata za okolje in prostor Mirjana Valenčič, poslanec Vladimir Čeligoj, predstavnik zelenih Janko Poklar ter predstavniki krajevne skupnosti Knežak. Ob čiščenju smo izdali plakat VARUJMO NAŠE JAME IN OKOLJE. Priporočamo, da si ga prebivalci občine Ilirska Bistrica in okoliških vasi ogledajo saj je zelo poučen, za kar smo dobili že pohvale. Plakat je izdalo jamarsko društvo NETOPIR, naš j e tudi osnutek plakata, grafično podobo mu je dal slikar Rajko Kranjec, tiskala pa ga je grafična delavnica Bor. Zahvala gre vsem, ki so nam pomagali ob tej akciji: Heliosu Domžale, Občini 11. Bistrica, Komunalnostanovanjskemu podjetju, mesnici Danči, diskontu Balasty, Pekami Il.Bistrica, Surovini ter kuharjem SV v IL. Bistrici za slasten golaž. Za konec par nasvetov iz plakata: NE MEČI ODPADKOV V JAME, JAME SO NARAVNI ZBIRALNIK PITNE VODE. OHRANIMO NAŠE OKOLJE ČISTO NAŠIM OTROKOM! Radivoj Šajn Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 0671400-320, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o. o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsedniki Lektorica: Gabriela Boškin-Blokar Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: “GA Commerce" d.o.o. Ilirska Bistrica % Naklada: 1300 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. Snežnik - stran 4 PO OBČINI 1. julij 1999 DROBNO GOSPODARSTVO pripravlja: Alenka Penko XVI. ŠPORTNE IGRE PRIMORSKO-NOTRANJSKIH OBRTNIKOV IN DELAVCEV Organizatorica letošnjih XVI. športnih iger za prehodni pokal primorsko-notranj skih obrtnikov in delavcev je bila Območna obrtna zbornica Izola, ki v letošnjem letu praznuje dvajsetletnico delovanja. Zato so regijske športne igre izkoristili tudi za praznovanje jubileja. Slovesnosti so se udeležili nekateri najpomembnejši predstavniki krovne organizacije, med drugimi gospod Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije. Igre so privabile nad petsto športnikov iz trinajstih območnih obrtnih zbornic: Izole, Pirana, Kopra, Sežane, Idrije, Tolmina, Ajdovščine, Nove Gorice, Cerknice, Logatca, Vrhnike, Postojne in Ilirske Bistrice. Športniki so se pomerili v enajstih disciplinah: ženska in moška ekipa v pikadu, streljanju z zračno puško in kegljanju, dekleta v igri z žogo “med dvema ognjema”, fantje v balinanju, malem nogometu, namiznem tenisu in briškoli, najmočnejši pa so poprijeli za vrv. Odlično so se odrezala dekleta, ki streljajo z zračno puško. Meta Sedmak (knjigovodski servis Prins), kije bila lansko leto z osebnim rezultatom 75 najboljša izmed vseh ženskih tekmovalk na XV. športnih igrah v Tolminu, je v letošnjem letu izboljšala osebni rezultat na 76 in se v hudi ženski konkurenci kot posameznica uvrstila na 3. mesto. Tatjana Jaksetič (prav tako knjigovodski servis Prins) je lanskoletni rezultat izboljšala za 10. točk in se v skupni razvrstitvi uvrstila na 4. mesto. Še večji premik pa je naredila Sanja Udovič (Šiviljstvo Sanja), ki je lanskoletni osebni rezultat izboljšala kar za 29 točk in pristala na 7. mestu. Skupinsko so se strelke uvrstile na 2. mesto in prejele srebrni pokal. Pri tem je potrebno omeniti tudi zelo dobro uvrstitev (med posamezniki) strelcev z zračno puško, Slavka in Elvisa Mahneta, ki pa so imeli v skupni razvrstitvi nekoliko manj sreče kot dekleta. Uvrstili so se na peto mesto. Peto mesto so priigrale tudi Anica Prosen, Polona Sedmak h Helena Sedmak (vse knjigovodski servis Prins) ter Vojka Šestan (Utrip) in Marjanca Čekada (Mary art), ki so se pomerile v igri “med dvema ognjema”. Kljub temu, da v Ilirski Bistrici ne premoremo kegljišča, smo zbrali za kegljanje žensko in moško ekipo. Moška ekipa (Uljančič, Lango, Novoselec, Kozlevčar) se je uvrstila na 8. mesto, ženska ekipa v sestavi: Gordana Grubič(Hoyer),Duša Cerjak (upokojenka), Ada Rutar (Mlinotest) in Zlatka Škrjanc (Plama-Pur) pa so osvojile odlično četrto mesto. Nogometaši (selektorDavid Poklar) so se pomerili z znatno boljšo ekipo OOZ Ajdovščina, kije dala gol že v prvi minuti. V deseti minuti so izenačili naši, zadnjo minuto pa je dal odločilni gol nasprotnik. Za razliko od prejšnjih let so bile letošnje ekipe, ki so se pomerile v malem nogometu, zelo dobre, tako da so o končni zmagi odločale enajstmetrovke. Nad pričakovanji sta Vladimir Jenko (VPD) in Klavdij Ujčič (Avtoprevozništvo Ujčič) osvojila peto mesto v namiznem tenisu. Pohvala gre nedvomno tudi ženski ekipi pikada: Nives Negro (Bistro Delizija), Elda Pugelj (Kemična čistilnica Elda), Barbara Stanič (Trgovina Barbara) in Gordana Ujčič (Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica) so osvojile 7. mesto. Balinanja so se lotili Vladimir Dimnik, Stanko Fabec, Miro Uljan in Vojko Celin skratka igralci, ki balinanju že zdavnaj ne posvečajo kakšne večje pozornosti, kljub temu pa so osvojili enako mesto kot lani. Vodenje ekipe moških v pikadu je bilo v letošnjem letu zaupano Francu Fabcu. Fabec ali po domače Foče je opravil slavnih sedem metov in si pridobil naslov “number seven”. Ekipa v sestavi: Franc Fabec (Žaganje drv za kurjavo), Martin Prosen (Splošno zidarstvo Žilj II.), Evgen Rojc (Splošno zidarstvo Rojc) in Gregor Brožič - Kus (Splošno zidarstvo Grlj) pa seje uvrstila na mesto, kije bilo še možno. Očitno so bile tokrat karte naklonjene našima igralcema briškole, saj sta se Zdravko Ludvik (ANS Ludvik) in gospod Lambert Logar - Berto uvrstila na prvo mesto ter osvojila zlati pokal. Ekipa za vlečenje vrvi: Darko Jaksetič, Stanko Pugelj in Stanko Fabec (vsi prevozništvo), Jože Sedmak in Martin Prosen (oba splošno zidarstvo) ter Zdravko Ludvik (kovinarstvo) je ponovno dokazala, da je na regijskih športnih igrah takorekoč nepremagljiva. Zlatim pokalom za osvojeno prvo mesto 1993 v Postojni, 1995 v Sežani, 1996 v Ilirski Bistrici, 1997 v Vipavi in 1998 v Tolminu, so dodali še zlati pokal za osvojeno prvo mesto letos v Izoli. Vsem športnicam in športnikom ter še posebej vodjem ekip in seveda dobitnicam in dobitnikom pokalov iskrene čestitke in prisrčna hvala. AVTOMARTINČIČ Družina Martinčič je znana obrtniška družina, ki že vrsto let na Bazoviški cesti nudi avtokleparske, avtoličarske in še nekatere druge dejavnosti vezane na vzdrževanje vozil. Pred kratkim pa so dejavnost dopolnili še s prodajo rezervnih delov in Seatovih vozil. Nosilec obrtne dejavnosti gospod Franci Martinčič je odprtje salona izkoristil za kratek oris dosedanje poti in prizadevanj za ureditev sodobnega servisa, ki strankam nudi praktično vse, kar se pričakuje od sodobno urejene obrtne delavnice. Ob tej priložnosti sta izrazila čestitke predstavnika Avta Jereb in Porcheja Slovenije. Takšnih in podobnih čestitk so bili deležni Martinčičevi še veliko več, saj seje na otvoritvi zbralo veliko ljudi. Na novo preurejene prostore je blagoslovil bistriški dekan, gospod Bogdan Berce, zapele so Bistriške škuorke (ena izmed škuorkje tudi Martinčičeva punca!), zaigrali so mladi trobentači in sploh je bilo zelo slovesno. Kulturni programje odlično povezovala gospa Ksenija Montani, rezanje traku pa so zaupali hčerkama Mileni in Andreji. Ob tej priložnosti je delavec Janez Tomažič (Cvizo) prejel priznanje za desetletno delo v Martinčičevi obratovalnici, lepa gesta pa je nemara tudi dokaz, da pri Martinčičevih vzorno skrbijo za svoje delavce. Zelo okusno in izbrano pripravljenega programa ni mogel pokvariti niti dež, ki je med samim programom kar nekoliko ponagajal. Uradnemu deluje sledila še bolj bogata pogostitev. Mize so se šibile pod težo raznovrstnih dobrot, seveda pa tudi tokrat ni šlo brez slastnih slaščič pekarne Slava. Za suha grla je skrbel sosed, zasebni gostinec Danilo Primc, ki je gostiteljico Bredo Martinčič popeljal tudi na prvi ples. Sčasoma so se jima na plesišču pridružili še drugi in plesali in veselili so se še dolgo v noč. ČEVLJAR TONI Čevljarstvo je ena izmed tistih obrti, ki vse bolj izumira. Takšnih pa na Bistriškem nimamo prav veliko, zato smo še toliko bolj veseli, ko se najde kdo in poprime za skoraj pozabljeno delo. Pred kratkim j e v bivši urami (v Verbičevi hiši) odprl čevljarsko delavnico mojster čevljar Ivica Jantovič - Toni. Jamstvo za dobro delo j e vsekakor gospodova častitljiva starost. Letošnjega 27. avgusta bo namreč praznoval šestdeseti rojstni dan, zato mu že ob tej priliki želimo, da bi skrbno popravljal čevlje še veliko, veliko let. Pa ne samo popravljal, da bi tudi zaslužil toliko, da bi lahko plačeval vse mogoče dajatve, ki so predpisane tudi za to obrt! Seveda pa igrajo pomembno vlogo pri mojstrovem delu tudi dolgoletne delovne izkušnje na področju čevljarstva, saj je takorekoč vse svoje življenje posvetil čevljarskemu delu. Sicer pa se o kvaliteti lahko prepričate kar sami. Čevlje popravlja vsak dopoldan, ob delavnikih med 8. in 12. uro, ter vsak popoldan razen sobote in nedelje od 16. do 19. ure. DOMAČIJA BOŠTJANČIČ 14. maja letos je domačija Boštjančič na Brcah prvič odprla vrata vabljenim in naključnim obiskovalcem. Zbranim j e zaigral dmžinski Trio Volk iz Ilirske Bistrice, meh pa so razpotegnili še številni drugi domači godci. Za uvod je poskrbel gospodar Saša Boštjnčič, ki je predstavil domačijo in prisotne povabil k odličnemu golažu. Boštjančičev! so pripravili “osmico”. Teden pred nedeljo, ko obhajajo na Brcah shod sv. Duha, se je zvrstila na domačiji Boštjančič vrsta godcev in pevcev pa tudi drugih prireditev. Domačija ima dva sodobno opremljena apartmaja za štiri osebe z dodatnim ležiščem, CELIAKIA PRI OTROCIH IN ODRASLIH Ob ustanovitvi Primorske podružnice slovenskega društva za celiakio, ki bo im6*' sedež v Ilirski Bistrici, sem bila povabljena, da pripravim krajše predavanje na tern1 na; “celiakia”. na Informacij ni nikoli preveč, pa tudi če se ponavljajo, saj v avditoriju sedijo razli®W obveščeni poslušalci. ^ JJ1 Za zgoraj omenjeni naslov sem se odločila po prvem krajšem informativnem sestanki iniciativnega odbora, ko sem bila presenečena nad težavami odrasljih pacientov, saj s# M ves čas menila, daje to bolezen otroškega obdobja. 111 Celiakia je trajna intoleranca na gluten. Beljakovine, kijih vsebujejo pšenica, rž, ječ# in oves, imajo skupno ime pralamini. Tisti, ki so nevarni in povzročajo težave pri bolni#)6 s celiakio, imajo tudi vsak svoje ime: v pšenici so to gliadini, v rži sekalini, v ovsu ave#1 tli in v ječmenu hordeini. V ljudeh se te beljakovine obnašajo - laično povedano - kot tujk e6 proti katerim telo ustvarja protitelesa. Najbolj odgovorni za celiakio so alfagliadini. ,Ve Celiakia kot bolezen se torej pojavi, če j e bolnik genetsko disponiran za to bolezen11 t če seveda zauživa hrano z gluteni. Dedovanje je komplicirano, pomembno je zaporen)' le genov, saj' 90% bolnikov nosi histokompatibilni gen DQW2. IV V) OCtJ y\J /U vviitirvv v uuoi uioiv/i\uiu|zuuuiiiu gvn Zanimivo je, daje pogostost bolezni spremenljivka, saj v starejši literaturi, iz k a# k sem še jaz študirala za specialistični izpit, bolezen ni bila tako pogosta (leto 1984 - pod# za Evropo 1 : 600 do 1 : 1000, v zadnjem letu se to razmerje giblje okrog 1 : 100 in manj). Zanimivo j e, daje bolezen redka v ZDA, na Finskemjo ima baje celo vsak tretji.1,1 6 Dalnjem vzhodu pa je skorajda ne poznajo, kar pa lahko pomeni, daje ne prepoznajo- > Bolezen se še vedno dokazuje na klasičen način z biopsijo tankega črevesja (v akti'1 11 fazi bolezni sluz izgubi črevesne resice in s tem sposobnost vsrkavanja snovi, ki so pomeni# 1 za rast, razvoj...). Novejša metoda j e dokazovanje protitelec v krvi, kije seveda tudi # ^ prijazna. Teh nekaj osnovnih pojmov v zvezi s celiakio sem bila dolžna ljudem iz publike, # 1 bolezni vedo bolj malo. Moram pa priznati, da tudi zdravniki in zdravstveni delavci o k bolezni ne vemo veliko, saj je v mojih učbenikih omenjena na 1 - 2 straneh, kar je prakti#1 zanemarljivo v primerjavi s cca 2000 strani učbenika! Moj osnovni namen današnjega prispevka pa je prikazati razliko v klinični sliki celi#' pri otroku in odraslem. .. , Pri otroku se bolezen praviloma pokaže v jasnejši klinični sliki in bolj zgodaj, k#' 1 značilno predvsem za dobo dojenčka, ki takoj po uvedbi žitaric v prehrano nazaduj6 pridobivanjem telesne teže in v zelo kratkem času pokaže vse klinične znake bolezni (ob# neprebavljeno blato, anemija, napihnjen trebušček, zreducirano podkožno maščeV! razdraženost). Zgodnja in tipična slika tako dojenčka kmalu pripelje do ustrezne diagnos# ^ in terapije. .L Pri večjem otroku je klinična slika manj kritična in se kaže predvsem s trdo vrat# anemijami, neješčnostjo in razdražljivostjo. Pri odraslih ljudeh je po moji oceni bolezen dalj časa latentna, zaradi tega spremen’ . na sluznici niso tako drastične in obilne, v vsakem primeru pa privedejo do znakov m#,. ^ resorbeje osnovnih vitaminov, mineralov in beljakovin. Klinična slika je v bistvu jas#. „ se na bolezen pravočasno pomisli. Kaže se s trdovratno anemijo, ki se ne popravlja , A preparate železa, kar j e logično, z znaki deficita folne kisline, znaki deficita D vilami# j, kalcija (zgodnja osteoporoza!), deficitom K vitamina (krvavitve), deficitom A vita#; v (nočna slepota). Ob tem se pojavijo znaki, ki so povezani s prebavili; to so izmenjaj^, ^ driske in zaprtja, bolečine v trebuhu in napetosti. Značilno za odraslo obdobje je, #; ^ bolnikom s celiakio rade pridružijo tudi druge avtoimune bolezni, kot npr. diabetes, p#" ^ je tudi maligni limfom in druga maligna obolenja, pogostejši so spontani splavi, znati j je tudi izvenčrevesna oblika celiakie, tako imenovani dermatitis herpoti formis. Iz zgoraj navedenega izhaja, da predvsem odrasli bolniki nekaj let romajo od zdrav^ 'j. do zdravnika od katerih se vsak posebej najverjetneje trudi in zdravi vsak svoj kamene6 ^ mozaiku, namesto da bi ta mozaik samo sestavil in problem hitreje rešil. . ^ V zaključku bi samo še enkrat podčrtala dejstvo, daje zdravljenje celiakie dieta b ( glutena in še enkrat dieta, seveda doživljenjska, pa tudi če gre za tiho obliko bolez# S() primeru večjih deficitov vitaminov in mineralov je treba te snovi dodajati. . | pt Verjetno sem kak klinični znak tudi izpustila, saj ni bil moj namen o bolez# - ^ podrobnosti razpravljati, pač pa ljudi, ki o bolezni nič ne vedo, seznaniti z nekaj dej1 . puuiuuiiuč>u ltiZ.pi d V IJcUl, ptiV pti 1JUU1, Ivi u UU1GZ1H HIV 11V vvuu, avzAitiim.1 z llVJVdj w upoštevajoč, da v avditoriju sedijo pacienti, ki o svoji bolezni prav gotovo vedo več k# mi. 4 k Ivica Smajla, dr. med., specialistpedi^ $] večji prostor za zaključene družbe s prečudovitim ognjiščem, šolo jahanja v ograj encu in igrišče. V neposredni bližini domačije pa se ponujajo neštete možnosti za šport in rekreacijo, ribolov, lov, fotolov, kolesarjenje pa tudi izlete do bližnjih kmetij Bubec in Novak. Skratka na Brcah j e bilo karseda veselo, obljubljajo pa, da bo tako tudi v bodoče. OKREPČEVALNICA GRLICA Zakonca Bukovšek, ki sta dolgo let živela in delala v Švici, sta 19. maja letos odprla nadvse zanimivo okrepčevalnico Grlica v zazidalni soseski S-13 (nad Transportom, ob cesti, ki pelje do marketa Berni). Poleg klasične ponudbe toplih in hladnih nap ter alkohol-1’1 brezalkoh# a pijač nudijo j, b izvrstne s#1 h razne vrste 5 narezke, pre^ klobase in , prigrizke. čevalnica p#./ tudi lepo u#., parkirišče # « vrt, v katerem vam radi postrežejo (vS j| razen ponedeljka med 15. in 22- # izjemno velikimi sladolednimi kup# j nemara j e prav sedaj pravi čas, da se ob i in posladkate z veliko sladoledno kup0 (( L* privoščite vsaj kakšno hladno ledeno # 1. julij 1999 ZANIMIVOSTI Snežnik - stran 5 130 LET TABORA NA KALCU NA PRVEM MESTU: ZEDINJENA SLOVENIJA! ® . ^bor na Kalcu pred 130 leti je pomenil te zrelo politično dejanje prebivalcev rčn Je 1' 'V^ 'n Bistriškem. Lahko bi rekli, da se lt] JU(*stvo prvič javno in masovno, enodušno a^si^^0^110 izreklo za program Zedinjene ' etfSl Ven'ie> kot skupne domovine vseh Ha encev in zahtevalo pomembne 'me! Z0081116 in gospodarske pravice. C 'kil je dunaiskega kongresa v letu 1815, ki n jjj g. . Napoleonovih vojnah na novo uredil 6 u eJe v Evropi, so vsi Slovenci res da živeli v v Santi državi, v avstrijskem cesarstvu, en >* eHot ^ 50 T*iii razbiti na različne upravne 61 slo 6’°d katerih je bila edino Kranjska docela fe KoVeJS^a dežela. Sosednje dežele: Štajerska, tet Cka ‘n Primorska so imele le po tretino ‘da* žive^nSke®a Prebivalstva. Na Kranjskem je 1 e|(L- a *e dobra tretjina vseh Slovencev, na '.. jj slaba tretjina, na Primorskem le o Grad' ^a seJe deli*3 8e naprej na Goriško- cca 4% dj^^mDarrteko-Beneškem kraljestvu, v ter na8njem Prekmurju in Porabju cca 4% da , ombardsko-Beneškem kraljestvu, v ld‘ Slovg^* ®eneeiji Pa 2% od skupnega števila i 0 naA marčni revolucij i 1848 so, kot mnogi prvjv'v avstrijskem cesarstvu, tudi Slovenci . m žau. Zasnovali svoj politični program, 1 dab^V° E° zedinjeni Sloveniji. To pomeni, gl6(jeSe Vsa ozemlja, na katerih so živeli, ne i ič! enos na tedanje deželne meje, združila v , L dej ,1110 avtonomno politično enoto z lastno ! ,j(, so si 0 v*ado in deželnim zborom, zahtevali ft*‘ a*,So|,Vensk* Jez*k v urade in šole... Bachov števii 1Zertl’ kije sledil, je za desetletje zavrl toJ HiogeJ16 naPredne politične ideje, ni pa jih obm , Ustaviti. Krepila seje narodna zavest, n# ^eit°Se je kulturno in politično življenje, tet aepra ‘S?vim “NOVICAM” so kmalu, 10 j Lev«V|Stez^:a’ sledili novi slovenski časopisi: ti “NAPREJ” (1863), Einspielerjev at “SlovENEC" v Celovcu (1865), mit' idr C i NSKI naROD” v Mariboru (1868) i0jt vne,el°vška MOHORJEVA DRUŽBA je že da? ^ Ve'^ 6t'k dvignil3 svoje članstvo na 17.000 % ^-ustanovljena je bila SLOVENSKA čil* Ustan v P° mestih, trgih in vaseh so se leta 186 316 ^1TALN1CE> v Ilirski Bistrici vrt* tJoru J' Slovenski poslanci so v deželnem rek ‘'Ivah aCe^* nastoPati v slovenskem jeziku. ie pQa° narodno, kulturno in politično delo Mi luk, ezalo meščanstvo, inteligenco, $ >> m vaško prebivalstvo. 5° prj°Cna Politična gibanja po vsej Avstriji j) ftedp 68*3 nove, liberalnejše, zakonske ■j udejsL.Se 0 društvih in političnem ot'1 ^^novVatl''U v državi- Takoj po sprejetju teh PtVe . s° se pojavile tudi na Slovenskem // ? ki je “pod nujno” potovalo s Jenikom iz Kvamerja proti Ljubljani, s 8 n* Se°r°^l°m o prihajajoči turški nevarnosti. Sel v -je s pomembno novico ustavil na Premu, uetno napremskem gradu, zamenjal konja, H podpis poveljnika gradu in drvel dalje 0t' Postojni in Logatcu do Ljubljane, v., tt ic! antJk 4 J$ sli^Snja poštna stavba premskepošte nad v0i„. ,,n starimpremskim mostom domuje c'nski hiši že deset let. Foto Vojko Čeligoj ’’ Ddn«0^3 v današnjem pomenu pa je bila koIlca ^asueje, 25. junija 1874, tako bo ob al,P S0(jobU te§a meseca preteklo že 125 let ne Poštne tradicije premske pošte. V fy z ** Poštni žig premske pošte, ki je jjij na prelomu stoletja in v času ^|£i' %Pa°cj'e' Pa tudi P™0 teta italijanske % - ‘Je' A._l ‘M ”•«\ i [uv ‘t qn j Zasedbopostane Prem tfi. u ,n sodi pod poštno upravo na bf0v- rJe bil tudi sedež province j,# ZiQ Camaro). ^jep^J38*1 seJ'e poštni urad selil po vasi. t,ofcevihmČevih (danes Prem 51) pa pri Idah; rem 48) in pri Faturjevih (Prem f taVh0 .j)6 Pred šestimi desetletji preselil v ; ;6žida]j ratne občine, ki sojo Italijani lj6!„ s^PerialnV Zanimivem, vendar tujem, 4 C ^aPdan etn St‘Ju *eta * 938, v kateri je pošta es- Poštni uradjepoštna uprava pred nekaj leti lepo uredila, škoda le, daje utesnjen v en sam majhen prostor. Danes upravlja premsko pošto ga. Tanja Gale, ki je nadomestila svojo mamo Olgo Smrdelj, pismonošo Ivana Bašo pa je zamenjal Jadran Frank. Okoliš pošte Prem je kar velik, saj obsega vasi: Prem, obe Bitnji, Kilovče, Ratečevo Brdo, Celje, Prelože, Smrje, Ostrožno Brdo in Janeževo Brdo. Pošto dostavljajo tudi še Jakši, Lunju, Stružniku, Ambrožiču ob Veliki vodi, ki spadajo pod Nadanje selo in Novo Sušico, pa še v Šmagurje, čeprav spada pod Pregarje. V veliko pomoč jim je osebno vozilo, da lahko dnevno raznesejo vso pošto. Ko je bil poštar še Franc Baša, Ivanov stric, so vso pošto raznašali peš. Dostava je bila vsak drugi dan, da bi prvi dan obšel brkinske vasi, naslednji dan pa vasi na desnem bregu Velike vode. Dolga desetletja je premski poštar hodil po pošto v Kilovče na vlak, prinesel pošto v poštni urad na Prem, kjer sojo odpremili, da bi jo raznesel po okolišu. Kasneje je vozil dnevno pošto reški avtobus in je bilo treba poštno vrečo zjutraj sprejeti, zvečer pa oddati na avtobusni postaji pri Klepčarjevih v dolini. Prevoz pošte do Prema j e potem prevzel šolski avtobus in do nedavnega poštni furgon, kije iz Kopra zaokrožil skozi Podgrad, Jelšane, Ilirsko Bistrico, pobral in oddal pošto na Premu in nadalj eval poštno vožnjo skozi vremsko dolino. Poštna pot poštnega furgona v sedanjem času obide premsko pošto in potuje iz Ilirske Bistrice proti Postojni čez Knežak in Pivko, zato mora poštar vsako jutro po pošto v Ilirsko Bistrico. Ob koncu delovnega dne pa premska poštna vreča potuje v Košano od koder jo pripeljejo do furgona na Pivki. Med leti 1910 in 1913 je bila pri Klepčarjevihh odprta pomožna pošta ali, kot se je tedaj imenovala, poštna zbiralnica (postablage) in je delovala do prihoda Italije v naše kraje. Koncesijo za pomožno poštno Premska razglednica je bila oddana v Dolnji Bitnji na pomožni premski pošti pri Klepčarjevih, prenesena na vlak v Kilovče in odpremljena na “ambulantni " vlakovni pošti s poštnim žigom F1UME-ST PETER I.(n) KR(ain) 8. VIII1915. Številka poštne linije 350. Da je že tedaj v prvem letu svetovne vojne delovala poštna cenzura, priča še žig cenzurne pisarne v Postojni. (Iz zbirke avtorja). službo si je pridobila družina Grahor, ki je imela tudi trgovino in gostilno in so lastniki lahko obenem opravljali še poštno službo, seveda v omejenem pomenu. Zbrano pošto so oddali na premski pošti ali jo nesli v Kilovče na vlak, ki je imel poštni ali “ambulantni” vagon. Na premski pošti pa so za svoj poštni okoliš dvigali pošto. Pomožna pošta je uporabljala poseben poštni žig pravokotne oblike z dvojezičnim napisom: UNTER BITINJE / SPODNJE BITINJE (PREM). Praviloma je morala biti s tem žigom odpremljena vsa pošta, kije šla skozi to pošto, vendar žig ni smel biti odtisnjen čez poštno znamko, preko katere je moral biti udarjen okrogel žig matične pošte z datumom in uro odpreme. Na Klepčarjevi hiši je še dandanes na starem mestu poštni nabiralnik. Ker je v petek, 25. junija, državni praznik in bo pošta zaprta je poštna uprava v Kopru dala v uporabo pošti Prem poseben spominski ali priložnostni žig že z datumom 24. junija 1999. Pa bodi omenjeni žig in ta zapis v spomin vsem, kisov teh desetletjih delali na premski pošti in bili na voljo vsem prebivalcem poštnega okoliša Prem. Vojko Čeligoj SNEŽNIŠKI DROBIR SNEŽNIŠKI ZBORNIK II S tem delovnim naslovom pripravljajo v planinskem društvu obsežno monografijo Snežnika in njegovih naravnih znamenitosti, obilnih devetih desetletjih planinstva vezanega na goro, simbol krajev pod njim, pomembnih dogodkih od izdaje prvega zbornika v letu 1977. Tu bo poglavje o dejavnosti planinske mladine, ki prav letos slavi 30-letnico organiziranega delovanje v PD. Monografija se končuje z zapisi mojstrov pisane besede, reprodukcijami snežniških slik in fotografij, ki sojih posvetili Snežniku z vrsto zanimivih podatkov. Pokroviteljstvo nad akcijo je prevzel župan Občine Ilirska Bistrica g. Franc Lipolt. Planinci pričakujejo, da bo snežniški zbornik privabil tudi številne oglaševalce in sponzorje, ki bodo s svojim vložkom podprli izdajo te edicije. Izid knjige pričakujemo že letošnjo jesen. PRIMORSKA PLANINSKA MLADINA NA VREMŠČICI Snežniško planinsko društvo že kar 24 let vztraja z marljivo organizacijo srečanj primorske planinske mladine na Vremščici. Tako je tudi letos, v nedeljo 23. maja, privabilo na narcisne poljane Vremščice skoraj tisoč mladih planincev iz mnogih planinskih društev južne Primorske. Kulturni program so pripravili mladi člani sežanskega društva. Še posebej prisrčni pa so bili cicibani planinci iz vrtcev pod Vremščico. Ilirskobistriški planinski podmladek so zastopali šolarji iz Skupina mladih planincev iz OŠ Antona Žnideršiča na srečanju na Vremščici, 23. maja 1999. planinske skupine OŠ Antona Žnideršiča, skupaj z nekaterimi roditelji. Mlade planince sta vodila mentorica Marta Bratovič in mladinski vodnik Igor Primc. TUDI GASILCI NA PLANINSKEM POHODU Na pobudo gasilskih in planinskih veteranov Ada Muhe in Nika Kraševca so v okviru PGD Ilirska Bistrica na novo trasirali zanimivo in prijetno pot izpred starega gasilskega doma na placu v Ilirski Bistrici, mimo vojašnic, čez Ravnice na vrh 799m visokega Sv. Ahaca, čez teme Golega vrha, Sopila, Srednjega vrha vse do Kozlekovega vrha 997m. Na prvi pohod, v soboto 8. maja seje odzvalo skoraj petdeset gasilcev domačega gasilskega društva ter številnih prijateljev iz GD Jelšane, Materija in sosednjih hrvaških prijateljskih društev iz Opatije, Škalnice in Viškova, ki so v dobrih treh urah uspešno zaključili pohod na vrhu Kozleka, kjer so šele po planinskem krstu vsi udeleženci dobili prvi žig v posebno izkaznico pohoda. Pohod naj bi v prihodnje postal tradicionalna oblika gasilskega pohodništva. PRVI MAJ NA KOZLEKU Letošnji prvi maj in z njim že 42. redno planinsko srečanje na Kozleku je lepo uspelo. Udeležilo se gaje skoraj tisoč obiskovalcev. Vse večje družin, ki srečanje na Kozleku izkoristijo za prvi družinski Gasilci-planinci na Kozleku, cilju prvega pohoda, 8. maja 1999. Skrajno desno Niko Krašovec, najstarejši takratnega pohoda. spomladanski izlet v naravo in domače hribe. Poti na Kozlek so resnično primerne za izletnike vseh starosti. Organizator srečanja, marljiva Podgorska planinska skupina, je tudi tokrat, kot vsako leto doslej, predstavila tudi nekaj svojih novih delovnih uspehov. Razširili so dvorišče pred kočo in dokončali fasado koče, kije prav ob letošnjem prvem maju slavila že 5. obletnico. Lepo vreme, bogati razgledi in razvedrilo ob razigrani glasbi je gotovo pripomoglo k prijetnemu prvomajskemu vzdušju na vrhu 997m visokega Kozleka. ZLATI JUBILEJ OBALNIH PLANINCEV V petek, 21. maja, so v veliki gledališki dvorani v Kopru obalni planinci pripravili svečano akademijo ob 50-letnici živahnega delovanja svojega planinskega društva. Društvo je nastalo v tedanji coni B kot podružnica Slovenskega planinskega društva Trst in v teh letih povezovalo planince slovenskega primorja in slovenske Istre. V petdesetih letih je društvo zgradilo Tunovo kočo na Slavniku, razvilo bogato dejavnost s poldrugim tisočem članstva, mladinskim in alpinističnim odsekom, v zadnjem času pa tudi s kolesarsko skupino in živahno izdajateljsko dejavnostjo. Na slovesni akademiji so se poleg številnega članstva zbrali tudi predstavniki sosednjih in prijateljskih planinskih društev kar iz treh držav. Ob tej priliki je obalno društvo prejelo zlato plaketo, največje priznanje občine Koper. Iz rok predsednika Obalnega planinskega društva Darka Butinarja je za dolgoletno plodno sodelovanje prejelo posebno priznanje tudi PD Snežnik Ilirska Bistrica. Tekst in foto: Vojko Čeligoj £ TURISTIČNO ZAVAROVANJE ‘'‘Sc? ZAVAROVALNICE TRIGLAV Potovanja in dopusti so najpogosteje povezani s prijetnimi doživetji in kasneje s prijetnimi spomini. Toda sleherno potovanje ali dopust nam lahko pokvari vrsta nepredvidljivih dogodkov (okvara avta, prometna nesreča, izgubljena ali ukradena prtljaga, poškodbe...). Kdor potuje, ve, da se takšne in podobne reči vedno dogajajo in kaj hitro se lahko prijetno potovanje spremeni v moro. Določenim nevšečnostim se seveda ne moremo izogniti, proti njim in predvsem njihovim negativnim posledicam pa se lahko učinkovito zavarujemo. Turistično zavarovanje krije: - stroške reševanja in prevoz vozila, potnikov in prtljage zaradi prometne nesreče, okvare ali tatvine vozila; - posledice nezgode; - škodo na prtljagi in osebnih stvareh; - odgovornost zavarovanca; - stroške prekinitve potovanja oziroma kasnejše vrnitve z njega. Če utrpite škodo, skrbno shranite vse policijske zapisnike, dokumentacijo in račune, saj bo Zavarovalnica Triglav bistveno lažje in hitreje reševala vaše zahtevke. Da bi postopek hitro stekel, morate zavarovalnico obvestiti o zavarovalnem primeru takoj, ko se vrnete domov. Za vse informacije smo vam prijazno na voljo na območni enoti v Postojni, na vseh predstavniških in zastopniških pisarnah ali pri vašem zastopniku. \ J) NADALJEVANJE 1. STRANI Združili so denar, dobro voljo in svoje znanje ter družno pospremili svoje fante v mesto. Prav je, da se ponašamo s to prireditvijo, prav je, da z vso vnemo negujemo tradicijo in prav bi bilo, da po tej prireditvi postanemo prepoznavni. Vozovi so prišli od blizu in daleč, pa naj kar naštejemo od kod vse. Kot smo že dejali, je prišla prva skupina peš iz Ilirske Bistrice in verjeli ali ne, prišli so v spremstvu Snežniške konjenice. Takoj za Bistričani nas je očaral voz, ki so ga pripravili v Trnovem za svojih štirinajst fantov, ki so se predstavili s pesmijo o svoji fari “Prav lepa je trnovska fara...”. Fantje iz Podgore so povedali, daje na vozu okrog 13.500 rož, iz katerih so bili sestavljeni simboli: zastava Slovenije, grb občine, grb Kočanije in nekaj belih golobov kot znamenje miru; šest vizitantov iz podgorskih vasi je ubrano zapelo, kot se za vse vizitante spodobi. Vizitantom iz vasi Jasen, Vrbica in Jablanica so v dolgih večerih izdelali preko 10.000 rož z mnogo simbolike v tradicionalnih barvah slovenske zastave, največ preglavic pa jim je povzročilo iskanje furmana in konjev. Vse skupaj so pripeljali kar iz Dolge vasi pri Cerknici. Tudi voz s štirimi vizitanti iz Novokračin in Sušaka je bil prekrasno okrašen, deset komadov smrek je ovijala slovenska zastava, iz njihovih grl pa se je slišala pesem “V dolini tihi...” Topolčani so svoj voz okrasili med drugim tudi z živaljo - za katero pravijo, da je zaščitnica vasi - rakom. Če jim gre verjeti, in prav je, da jim verjamemo, so v voz vpletli preko 11.000 raznobarvnih cvetov, spremljala pa jih je pesem “Kadar boš na rajžo šel...” Dolnji Zemon se je predstavil s prečudovitimi kompozicijami barv in prepoznavnim zemonskim grbom, ubranim petjem in furmanom kot se šika. Domiselno so okrasili voz na Veliki Bukovici, kjer so iz rož naredili repo - res je, pravo repo, za katero so dejali, daje bukovška specialiteta in njihovo ubrano petje sta spremljali kar dve harmoniki. Glavni kočijaž, ki je pripeljal fante iz Knežaka, je bil Anton Slavec -Kovač, “žlajfar” pa je bil Janez Jagrov, na čelu povorke so bili trije jezdeci z zastavami, za njimi je šel zapravljivček z glavnim kočijažem Čokom. Pesem z naslovom “Prideš” je prav za to priliko spesnil Željko Keš - Doksi, uglasbil pa harmonikaš benda Buh 7T r~w~wrjn A JE dogodek vreden vse V I 1 _l_ /APOZORNOSTI pomagej Simon Kogovšek. Pet vizitantov pa tako spremstvo - ni kaj, ponosni očetje so vsega sposobni. Šembije so se predstavile s Šembijskim grbom - golobom in slovensko zastavo ter z zelo domiselno zasnovano okrasitvijo ostalega voza in konjske opreme. Nismo pozabili izreči zahvale teti Rickotovi. Skupino iz Podgrada je predstavljalo osem fantov, ki so prišli tudi iz Podbež, voz okrašen kot se spodobi in veselja tudi ni bilo malo. V skupini iz Rjavč, kije naj oddaljenejša brkinska vas, ki ima redkokdaj nabornike in redkokdaj pridejo tako lepo opravljeni pred komisijo. Prišli so iz Rjavč, Prelož in Huj, od daleč, in voz so “vpregli” za vojaški džip. Nesporno je bil tudi ta voz lepo okrašen in veselje fantov in spremstva je bilo enako kot pri drugih skupinah. Po tem, kar so povedali, je bilo največ rož narejenih pri skupini iz Prema - zagotovo preko 13.000, kisov umetelno izdelanih in skrbno sestavljenih barvnih kombinacijah predstavljale pravo mojstrovino dovršenosti. Pet vizitantov iz Prema, Čelj, Smrij in Bitnje je dokaz, da so razlogi za sodelovanje med vasmi, kajti nekaj mesecev je priprava na vizito družila staro in mlado. In zadnji se je predstavil voz iz Zarečice z enim samim vizitantom in prečudovitimi stvaritvami na vozu - vsa vas je hitela in pomagala izdelovati rože ter okrasiti voz in pospremiti svojega fanta v mesto. Reportaža o udeležencih nabora je končana. Občinaje bila generalna pokroviteljica prireditve, vsakemu od vozov je delno povrnila stroške za pripravo, županje furmanom podaril vinski vrč z napisom Vizita 1999, Ministrsvo za obrambo j e zagotovilo pršute in sir za trud, člani in članive Turističnega društva so domiselno, v stilu prireditve, okrasile pršute in vsak askupina je prejela tudi pisno priznanje. Prireditvi je sledila tudi prodaja naborniškega nageljna in izkupiček v višini 40.000 tolarjev j e bil nakazan Skladu za pomoč otrokom v stiski pri RK Ilirska Bistrica. Lahko bi dejali, da nam tako prireditev lahko zavida marsikdo in vse bi bilo potrebno storiti, da se ohrani, da se dopolnjuje in bogati, kajti to je narodovo bogastvo. Snežnik - stran 10 NA MLADIH SVET STOJI 1. julij 1999 NARAVI KRADEMO SMETI V soboto, 24.4., je v okviru svetovnega dneva zemlje na pobudo in organizacijo Lovske zveze Slovenije potekala ena največjih vseslovenskih akcij NARAVI KRADEMO SMETI. V akcijo smo se vključili tudi osmošolci OŠ PODGORA KUTEŽEVO. Zbrali smo se v Jablanici, tam so nas lovci razporedili v skupine. Naša naloga je bila očistiti okolico reke Reke od Jablanice do Dleta. Moja skupina seje lotila čiščenja v Zabičah s pomočjo lovcev in gospe učiteljice Jane Smajla smo pridno kradli smeti in se ob tem prijetno zabavali, saj smo našli marsikaj zanimivega. Po končani akciji smo se mokri in premraženi posedli okrog kamina v starem zabiškem gradu, kjer nas je lastnik postregel z odlično “paštašuto”. Ogreti, siti, predvsem pa zadovoljni, da smo tudi mi sodelovali v akciji, smo se razšli. Izvedeli smo, daje v akciji sodelovalo: 45 lovcev, 25 ribičev, 5 palnincev P. S Podgora, 26 tabornikov, 24 prostovoljcev (šola s spremstvom) in seveda, da smo nabrali 10 m3 kosovnih odpadkov in za 15 m3 razsutih smeti. Zame j e bila to zanimiva izkušnja. Počutila sem se zelo pomembno, ker sem lahko zemlji kradla smeti. Mislim, da bi to morala početi bolj pogosto, saj bi mi to tatvino Bog z veseljem odpustil. Špela Stefančič, OŠ Podgora Kuteževo ZA NAMI JE NAPORNO, VENDAR USPEŠNO ŠOLSKO LETO Konec šolskega leta je čas, ko na šoli ugotavljamo rezultate in uspešnost minulega šolskega leta. Za šolsko leto 1998/99 lahko na OŠ Antona Žnideršiča ugotovimo, daje j 1 bilo zelo delavno in uspešno. Celo leto so potekale intenzivne priprave na prihod šestletnikov v nov program prvega ; razreda devetletne šole, ki se bo pričel v septembru mesecu. Tako smo ena izmed , dvainštiridesetih šol v Sloveniji, ki bo uvajala nov program in svoje izkušnje prenašala na j ostale šole, ki se bodo vanj postopno vključevale vse tja do leta 2002, ko bo uveden v vse : šole v Sloveniji. Nekajletno delo šole v projektu Računalniškega opismenjevanja se počasi zaključuje, ! saj smo kot osrednja šola za uvajanje računalnika pri pouku matematike uspešno opravili svojo nalogo - izšel je priročnik za uporabo programa Cabri, katerega avtorji so naši učitelji. Pri nas seje usposabljala tudi prva skupina učiteljev - multiplikatorjev, ki bodo za delo s programom usposabljali in pripravljali učitelje matematike po Sloveniji. Tudi letos smo si s številnimi aktivnostmi na področju okoljske vzgoje ponovno ; prislužili eko zastavo. Naši učenci so se pod vodstv učiteljev - mentorjev vključevali v številne projekte in druge akcije, ki so bogatile življenje in delo na šoli. Tako so vsi učenci na šoli sodelovali v projektu “Dovolj sonca za vse” in ga predstavili tudi staršem. Učenci osmih razredov so pripravili raziskovalno nalogo “Ilirska Bistrica med drugo svetovno vojno”, ki so jo predstavili na več prireditvah in z njo sodelovali tudi na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Učenci osmih razredov so se vključili tudi v projekt “Varčevanje z električno energijo”, za katerega so na prireditvi ob Dnevu sonca v Novem mestu prejeli priznanje. Ob koncu pouka smo osmošolcem, ki so imeli odličen uspeh vseh osem let osnovnega šolanja, na valeti podelili Zlate petice. Ti učenci so: Daniela Čeligoj, Erik Dovgan, Bine Gorjanc, Ana Lavrenčič, Katarina Novoselec in Petra Pugelj. Posebej smo ponosni na kopico priznanj, ki so jih naši učenci prejeli na različnih tekmovanjih. Tako so si na šolskih tekmovanjih prislužili več kot sto bronastih priznanj v ; znanju slovenskega jezika, matematike, angleškega jezika, kemije, fizike, zgodovine, •: računalništva in Vesele šole. Veliko učencev je tekmovalo tudi na občinskih in regijskih tekmovanjih, nekateri tudi na državnih. Dve ekipi naše šole sta sodelovali na polfinalnem državnem tekmovanju v Eko kvizu. Pomembnejše uspehe na tekmovanjih izven šole so dosegli naslednji naši učenci in učenke: - srebrno Vegovo priznanje v znanju matematike: Nataša Vrh, Anja Logar, Andreja Boštjančič, Klara Pugelj, Tanja Pugelj, Erik Dovgan, Petra Pugelj; - srebrno priznanje iz računalništva v oblikovanju besedil s programom Word: Petra Pugelj; - srebrno priznanje iz računalništva v načrtovanju s programom Cicicad: Bine Goijanc; - srebrno priznaj e v znanju zgodovine: Ana Lavrenčič, Nina Baša; - zlato priznanje v znanju zgodovine: Ana Lavrenčič; - naslov državnega prvaka v Veseli šoli: Lidija Kovačič. Učencem, ki so se udeleževali vseh navedenih tekmovanj in dosegali uspehe, iskreno čestitamo. Čestitke in zahvalo za dobro delo pa namenjamo tudi učiteljem in ostalim zaposlenim, pa tudi zunanjim sodelavcem, ki so nam pri tem pomagali. Ravnateljica Karmen Šepec Kje pri nas je še tak razgled, kot z vrha Snežnika! Toliko različnih krasot s svojim pogledom prav gotovo nikjer ne objameš naenkrat. Kar hočeš, si izbereš: morda daljno obzorje, kjer je začrtana v nebo dolga vrsta naših Julijcev, Triglavu pošlješ svoj pozdrav in pote/n vsem znancem; morda pod seboj pisano gozdno preprogo in ugibaš, kaj vse je pod njo, ali pa nežne doline... Milan Ciglar, 1951 O PROMOCIJI BISTRICE, SNEŽNIKU IN ŠE ČEM Je res v naravi človeka ali samo nas Slovencev, da vedno silimo nekam ven, drugam, na tuje. Čim dlje od domačih krajev in domače besede, zakaj tam - drugje - imajo bolj pisano in razgibano pokrajino, boljšo gastronomsko ponudbo, bolj zelene gozdove... Ali je res sosedovo bolj privlačno in bolj zanimivo, skratka boljše? Mi pa mislimo drugače. Tudi pri nas, v naši občini, imamo kaj pokazati popotniku, čeprav se tega ravno sami občani vse premalo zavedamo. In pred čemer si zatiskaš oči oz. do česar si ravnodušen, do tistega ponavadi ne kažeš prevelikega zanimanja in skrbi, ampak samo pustiš, da je. Pa naj bo, promocija Ilirske Bistrice namreč. Ne?! Zakaj? Pa saj je tako ali tako vseeno. Pustimo to stvar pri miru, saj se nikoli nič ne premakne oz. izboljša. Promocija Bistrice - dve veliki besedi. Njihov pomen in realizacijo si pa kar izbijte iz glave. Take in drugačne “spodbudne nasvete" smo nekje na začetku pomladi, ko smo se lotili organizacije pohoda na Snežnik in Mašun, poslušali v Klubu študentov Ilirska Bistrica. Vse po načelu: “Saj ste še mladi in nadobudni, ampak ne skrbite, vas bo že minilo.” Skoraj tako kot...če te prime napad, da bi kaj storil za/v Bistrico/i, se usedi v kot in počakaj, da napad mine. Pa se nismo dali. Smo namreč trmasti oz. trmaste, in res je nadobudne/i, pestrosti željne/i mladenke in mladeniči, ki smo si za prvega maja zaželele/i malce raziskati (tudi in predvsem) domače gozdove. Za razliko od običajnih študentskih prvomajskih spoznavanj in raziskovanj Prage, Budimpešte, Amsterdama... smo se Bistričani odločili, da tokrat ostanemo v domačih logih. Pa nas je bilo takomislečih Bistričanov bolj malo. No, vsaj na Snežniku in Mašunu namreč. Večina jih je verjetno sicer bila doma - pred televizijo - in verjetno so tudi vsi negodovali v tistem tako poznanem stilu: “V tej z... Bistrici se nič ne dogaja, pa uni tam na Klubu študentov tudi nič ne delajo, samo pijejo... V četrtek, 29. aprila, je nad bistriško dolino sijalo sonce in, ko smo se ta mala gruča 40-ih planincev prebijali po snegu vse više in više, je bilo še vedno z nami. Na vrhu Snežnika nas je novi oskrbnik koče g. Zirenstain, zelo lepo pogostil s čajčkom (s šnopčkom smo se tako ali tako krepčali že med napornim vzponom). Ob tej priložnosti bi se njemu in njegovi družini radi zahvalili za gostoljubje in razumevanje, ki smo ga bili deležni. Zakaj pravim razumevanje? Zato, ker še na predvečer našega pohoda nismo vedeli, ali bo koča na Snežniku odprta ali ne? Ker se je Planinsko društvo v tistem času ravno dogovarjalo za primopredajo koče in torej koča dejansko (še) ni imela oskrbnika, j e bil za omenjeno društvo in njegove predstavnike Ko so se naše, za takšne planinske vzp nenavajene mišice, odpočile, je naša kara'1', pot nadaljevala na Mašun, kjer so nas V prijazni gostitelj Mitja in njegovi pom°^ že čakali z odlično večerjo. In čeprav so usta udeležencev našega izleta polna d1' činskega golaža in polente, so ob tem zmogli izustiti tudi obilo pohvalnih besed 1 “Mogoče res nimate dosti znamenitosti t" vas, ampak hoste, hoste imate pa leP' Žalostno je, da vedno potrebujemo neL tretjega, da nam pove, da pravo boga> | vedno leži doma. Pa naj bo to Ilirska Bi$0 ali Slovenija. Naj sedaj povem, kateri “tujci" s počutili tako doma pri nas. Gostili srno študente iz Kluba notranjskih štud®a' enega člana Kluba logaških študentov, & gorenjskih Kranjčanov, štiri radioak11, Brežičane iz Kluba posavskih študentov-‘ “pobistričanjeni”Zasavki...&Co. Vsi našteti smo bili kljub živahni ] drugi dan vseeno sposobni medklnj tekmovati in pokazati svojo moč in en®® Pa seje izkazalo, da bi bolj kot to potreb1-’ več treninga, saj sov vseh športnih igrah-v Street ballu (košarki), v balinanju ins, banju zmagali štirje sirnp" Notranjci. Ampak v glaVt najpomembnejši i§fl, vlečenju vrvi - se pa n"; dali. Stisnili smo zobe iAj se za gostitelje sp0".] (končno) zmagali. In ziHajj nam pripisali tudi glede w zarije in izvedbe letošA1 , aktivnega 1. maja. Da, ] \ šnjega, ker na priporočil ^ udeležencev in tudi v J zadovoljstvo naslednj6 celotno stvar ponovim0- J Upajmo, da tako v J veselje kot tudi v zadov° J in ponos vseh občan občank Ilirske Bistrice- ’ Svobodo izražanja in pravico do lastnega mnenja ne bomo nikomur odrekali. Verjetno pa vemo res samo mi, naši prijatelji, naše študijske knjige in naši starši, da so bili zadnja dva (2) meseca vikendi zelo delovni. Poleg Snežnika in Mašuna - to smo poimenovali tudi aktivno preživljanje prvomajskih počitnic - smo se ukvarjali tudi z organizacijo študentske tržnice, ki se je 4. maja odvijala v Rožni dolini. Ni se zgodilo prvič (verjetno tudi ne zadnjič), da smo doma poslušali: “Saj hodiš domov samo še jest in spat. Najboljše, da se kar preseliš na klub.” Pa so se splačale vse na klubu preživete ure, vsa dolga dogovarjanja, vsi verbalni dvoboji, vse “pridejo in grejo” zamere, vse... (pre)velik problem samo priti na vrh Snežnika in za par uric odpreti kočo skupini 40-ih študentov. Ampak zakaj le? “Vi hočete komoditeto,” nam je bilo rečeno............ .............(brez besed). Vrh Snežnika torej. Tam pa seveda po običaju krst za vse, ki so bili prvič 1796 metrov visoko. Opravila sta ga stara mačka (stara glede na izkušnje seveda) za takšne zadeve: g. Ferlež (nekdanji oskrbnik) in g. Vojko Čeligoj. Slednji nam je tudi pojasnil in razrešil spor med nami in Notranjci, ki (še vedno) trdijo, daje Snežnik njihov. “Malega vam damo, da ne bo zamere, Veliki Snežnik je pa naš,” je dejal g. Čeligoj. In vsi (razen štirih Notranjčev) smo se strinjali z njim! ZDRAVA SOLA OŠ PODGORA KUTEŽEVO j e že nekaj časa vključena v projekt Zdrava šola. Ta posveča pozornost zdravi prehrani, urejanju šolske okolice, prijetnim odnosom v šoli... V okviru tega programa je osmi razred pripravil nekaj zanimivosti o stročnicah. Veliko smo se o stročnicah in o njihovem ponmenu za zdravje pogovarjali pri urah gospodinjstva, ta naloga pa je zahtevala od nas tudi veliko prostega časa. Izdelali smo različne plakate, na katerih smo stročnice predstavili predvsem vsem učencem naše šole in jih tudi na drugačne načine podučili o pomembnosti teh v prehrani. Pri delu nas je vodila in usmerjala gospa učiteljica Vanja Tijan. Učenci smo bili razdeljeni v šest skupin. Vsaka je imela svojo nalogo. Eni so zbirali podatke o proizvodnji in predelavi stročnic, drugi o njihovem pomenu za človeka, tretji o njihovi biološki vrednosti, četrto skupino so sestavljali otroci iz BIH, ki so nas seznanili z uporabo stročnic v njihovi prehrani, peto pa člani novinarskega krožka, ki so skrbeli za predstavitev projekta v šoli in izven nje. Poleg tega smo morali poiskati po knjigah, ali so pesniki in pisatelji napisali kaj o teh rastlinah. Pregledali so številne kuharske knjige in ugotovili, daje za pripravo stročnic na tak ali na drugačen način na razpolago veliko zanimivih receptov. Najbolj vroče delo je imela kuharska skupina. Skuhala je nekaj zanimivih in okusnih jedi. Projekt smo zaključili z razstavo in degustacijo. Možnost okušanja smo imeli prav vsi. Veliko pozornosti so bili deležni izdelki iz soje, kije v naši prehrani premalo zastopana. Najbolj pogumni so pokusili tudi čičeriko, bob, arašidovo maslo in druge, pri nas nepoznane stročnice. Tak način pridobivanja znanja je zelo zanimiv in nudi veliko možnosti za samostojno in ustvarjalno delo. Sabina Kneževič, 8. razred, OŠ PODGORA KUTEŽEVO In kako smo se pr® na študentski tržnici v Rožni dolini? J Če vam povem, da je bila °°J popoldan (prireditev traja od 11:00 do naša stojnica že popolnoma izropana- , mogoče razumeli naval in lakoto slov^,. študentov. V slast in j e šel tako kwozj aiuuunuv. v aiaai mjc aci LdKU , skuta SIRARSTVA ŠKRAB kot tud1': sot tud> i jabka in čjšpe SANABOR, da o 25-**], ' šnopca oz. brkinske slivovke (BS p° °° • /~ niti ne govorimo. Slednjo je pohvali*1],, ljubljanska županja Vika P°t0\ Predstavnica naše občinske hiš® J5-) načelnica za gospodarske dejavno* ^ Nevenka Tomšič, ki seje lepo vživ®* .■ kolektivno pripadnost in dobro Bistričanov v Ljubljani. Vsi zbrani B>* ,, smo najprej pospremili oderski |U. lokalnega rock banda Kvatroriti in j M.A.D. (Kulturno društvo Zgbljena K-Vrhunec letošnje študentske tržnic® P]jS tako za nas KŠ IB-ovce kot tudi za vs6 v i tam zbrane bistriške duše (mogoče tu01 j prodane), ko seje ob pomoči našega , Simona iz naših grl zaslišala in po c®* dolini zadonela tista naša: “Tječe, tječe bistra woda, bistra woda Bistrca...” _ . Prisotnim županom iz razli®11 •; venskih krajev smo bili celo tako simP .f da so nam prisodili kar drugo mest0 J Vika Potočnik je čestitala našemu btaI-in spila naš šnopček! Tako! \ Pa naj še kdo reče, da se z ®aJ m sredstvi in možnostmi ter z majhno da nič narediti. S (potrebno) energij01 j:' lahko premagamo še tako velike °vlj/ toliko pod noge vrženih polen. Z z ^A mero dobre volje, družabnosti i° koljubnosti pa se imamo ob tem ^ preklemansko lepo (zaželjeno je, da s° še neskončne zaloge šnopca). ZaKŠIBManue^ ^ \ x r \ VZp ira': ias 10» so” idi’j VSC‘ edL ti®' le? nek1 igai! 3is«l -so 10|1" let” lic«’ (7 ni”! lub' iei> SW tli/ n ^ A lav”! =" in. od” naf m J ilo'i v n ye' v j A n«1' ds”’ X f ,e»? J1’’ j>;: n” ,o'; grafični atelje M-MA ZEJNULOVIČ s p. UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Poviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 V--------------------- x ljSid PETROL TRANSPORT xi \ I Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU 7)b \ /v D___Oj 13 JOIC Trnovo, nvnL J • Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica, (J^tej/fm/ 067/41-362 | m i| cJ|Ls ^7 ) C v) X ^iPPlama-pur v ProVTA* Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41-820 ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 TOMIS Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 x x X>/xPIR Nfcvj *O>6250 II. Bistrii»Q7 ^/VOVA 2,067lAl XI PremA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641 V ILIRSKA BISTRICA Prešernova 1 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Bazoviška 40, tel. 067/400-320, fax. 067/41-124 sr-?::. FIZIOTERAPIJA IN TRG0VIM 1 %*»*, Rozmanova ul. 1 A W 6250 Ilirska Bistrica ' tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM: . drenaža ' tm 0 teraP'ja masaža v 1 altupre suro • refleksna masaža stopal • podvodna masaža • aroma terapija ipj primorje ppj E: /ajdovščinaliS ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. X: » GOSTILNA • TRGOVINA • “DISKONT” 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 10 ARTIKLOV TRAJNO NIŠKE CENE! VABLJENI Z \ Koseze 32c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 067/400-280 067/400-281 V ... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE / x_ «r, j F X d.o.o. Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 X f , trgovina, d.d. Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28 telefon: 067/42-041, telefax: 067/81-142 trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41-913, Tel./Fax.: +386 67 41-927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.: +386 61 1592-741 www.plastochem.com / e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo ŠPORT ______________________ ŠOLA TENISA Uveljavitev in potrditev vsakega športa in tudi športnega društva zahteva delo z mladimi ter spremljanje in zagotavljanje razvoja njihovega športnega udejstvovanja. V Tenis klubu Ilirska Bistrica smo osnovnošolski mladini namenili šolo tenisa, ki smo j o v tem šolskem letu drugič organizirali. Potekala je skozi vse šolsko leto od lanskega oktobra pa do maja. Njen namen j e sistematično in disciplinirano učenje otrok osnov igranja tenisa. V zimskih mesecih je športna dvorana enkrat tedensko gostila 30 teniških veščin željnih nadebudnežev iz obeh bistriških šol in, razveseljivo, z visoko udeležbo učencev iz Jelšan. Spomladi seje šola preselila na prosto, na teniška igrišča poleg športne dvorane. Osnov teniških veščin so se učili pod vodstvom klubskih vaditeljev Jožka Iskra, Matjaža Santoro in Janeza Kreblja. Nekateri udeleženci so obiskovali šolo že drugo leto, z njimi seje delalo dvakrat tedensko v nadaljevalni skupini in tako so se že pripravljali tudi na tekmovanja, ki so se jih tudi udeleževali. Medtem ko nadaljevalna skupina nadaljuje s treningi za tekmovanja v primorskih satelitih, pa je začetniška skupina zaključila v maju šolo tenisa z zaključnim turnirjem v mini tenisu. Vsi udeleženci so dobili diplome, štriri prvouvrščeni pa tudi priročne nagrade. Zmagovalka j e bila Sladjana Fina, za njo pa so se uvrstili Nuša Novak, Luka Volk in Tina Turkovič. KOLESARSTVO GORSKO KOLESARSKI KLUB “SNEŽNIK” V nedeljo, 9. maja 1999, je na Črnih njivah nad Ilirsko Bistrico potekala dirka za 2. Mali pokal Snežnika, ki je štela tudi za Primorski pokal v cross country disciplini. V sklopu Primorskega pokala j e bila to druga tekma, prva je bila v Vrtojbi pri Novi Gorici; tekmovalce, ki zbirajo točke za ta pokal, pa čakata še tekmi v Črnem vrhu nad Idrijo in na Šentviški planoti v mesecu avgustu. Dirke na Črnih njivah se je udeležilo 80 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Zaradi dežja je bila proga zelo zahtevna, saj so tekmovalci vozili po blatnem in razmočenem terenu, kar je povzročilo nekaj padcev. Na srečo seje vse končalo le z nekaj praskami in ni bila potrebna pomoč interventnega vozila, ki j e bilo ves čas v pripravljenosti. Tekme seje udeležilo tudi 10 tekmovalcev iz Ilirske Bistrice: David Kožman (5. mesto) v kategoriji ml. mladinci; v kategoriji mladinci Matej Urbančič (6. mesto), Edi Bradečič (5. mesto) in Marjan Krebelj (7. mesto); v kategoriji rekreativci Jernej Grlj (5. mesto), Simon Urbančič (7. mesto), Aljoša Kirn (8. mesto) in Danilo Škrlj (odstopil); v kategoriji veterani 1 David Kovačič (6. mesto); v kategoriji veterani 3 Anton Urbančič (3. mesto). 2. Mali pokal Snežnika j e osvojil Janez Sirnik (Stop team Čmi vrh), tekmovalec kategorije elite, kraljice v tej disciplini. Tekmo j e organiziral Gorsko kolesarski klub Snežnik s pomočjo sponzorjev in drugih, ki so pomagali s svojim delom. Za pomoč pri organizaciji se vsem zahvaljujemo. Gorsko kolesarski klub Snežnik vsako leto prireja tudi Gorski kronometer II. Bistrica -Sviščaki in Busolo bike, orientacijsko kolesarsko tekmo, ki ne zahteva prevelikih naporov in seje zato lahko udeleži širši krog kolesarjev, ki so že sedaj vljudno vabljeni (o točnem datumu te prireditve bodo zainteresirani pravočasno obveščeni). Cilj kluba je pridobiti čimveč mladih kolesarjev, saj vsi vemo, koliko šport pomeni v fizičnem in duhovnem razvoju mladih. Gorsko kolesarski izleti so zanimivi, še posebno v družbi, poleg tega pa z njimi ohranjamo stik z naravo. Ker pa delo z mladimi zahteva strokovno usposobljenost, član kluba obiskuje v Ljubljani tečaj za amaterskega kolesarskega trenerja. Vsi, ki imajo željo, da bi se včlanili v klub ali jih zanima ta šport, lahko pokličejo Davida na tel.: 444-150 ali pase nam enostavno priključij o na izletih, o katerih bomo sproti obveščali na reklamnih panojih. Vabljeni kolesarji vseh starosti, nikoli ni prepozno. Andrejka Kovačič V ZNAMENJU RUMENE ŽOGICE * Teniška sezona: Z nastopom toplih spomladanskih dni so oživela tudi teniška igrišča. Tekmovalci in rekreativci na njih zavzeto nabirajo izkušnje in pilijo teniško znanje. Ker veljajo za člane kluba članske ugodnosti, pozivamo člane, ki še niso poravnali članarine, da to storijo čimprej in s tem pridobijo možnost igranja pod ugodnejšimi pogoji ter si po želji nabavijo letne karte. Igralni pogoji: Cena ure igranja: Odrasli od 14 - in ob vikendih dopoldne (med tednom) Šolska mladina dopoldne (med tednom) Imetniki letne karte za dodatne ure (razen vikendov in praznikov) Dodatek za igro pod razsvetljavo Letne karte: Navadna: Družinska: Študentska / mladinska: Šolska (dopoldanska, v času šol. poč. do 14h): ČLANI NEČLANI ano članarino) 600 SIT 800 SIT 400 SIT 600 SIT 300 SIT 400 SIT 500 SIT 300 SIT 300 SIT 15.000 SIT 20.000 SIT 8.000 SIT 3.000 SIT Abonma (10 ur) 5.000 SIT 7.000 SIT Posebej vabimo na igrišča v dopoldanskem času šolsko mladino, ostale pa na igranje v prijetnem hladu poletnih noči pod reflektorji. * Zaključek šole tenisa: Šolo je zaključilo 15 učencev, ki so se pomerili na zaključnem turnirju v mini tenisu, zmagovalka je bila Sladjana Fina. Šolo bomo nadaljevali ob začetku novega šolskega leta. * Tekmovanja: Vzporedno s Šolo tenisa deluje v klubu tudi tekmovalna ekipa, katero vaditelji z nepretrgano vadbo pripravljajo na tekmovanja. V raznih kategorijah sodelujemo na naslednjih tekmovanjih: - na turnirjih Teniške zveze Slovenije s tremi mladimi tekmovalci, - primorski sateliti: serija turnirjev z zaključnim Mastersom za mlade tekmovalce do 10-12 in -14 let; v II. Bistrici bomo priredili 26. in 27. junija turnir v kategoriji do 14 let, - primorska veteranska liga: veterani (nad 35 let) tekmujejo v društvu 6-in primorskih klubov v 2. ligi jug, katere prvi del seje zaključil, drugi del pa se bo nadaljeval jeseni; srečanja so zelo dobra priložnost za nabiranje izkušenj pa tudi zelo primeren način za spoznavanje in druženje z drugimi klubi, - v okviru kluba bo pričela interna liga, ki bo potekala skozi vso sezono po novem sistemu, ki bo bolj zanimiv kot dosedanji; vabimo vse člane, ki bi se radi preizkusili, da se pridružijo in se prijavijo; v oktobru bo kot zaključek te lige zaključni turnir za klubskega prvaka, - odprti turnirji: v juliju bomo organizirali odprti turnir za dvojice. * Oskrbništvo igrišč: Končno smo le namestili oskrbnika-ico, tako da je možna v klubskem prostoru rezervacija igrišč, plačilo članarine, nabava letnih kart, osvežilnih pijač, možna pa je tudi nabava razne opreme in majic s klubskim znakom. * Tečaji: Razpisujemo začetni (termini po 2 uri) 12-umi tečaj za odrasle in otroke. Pričetek, ko bo dovolj prijavljenih. Klub organizira še nadaljevalne tečaje in individualno poučevanje za vse, ki bi želeli pridobiti osnovno teniško znanje ali izpopolniti svojo igro. * Podjetjem in drugim ustanovam: Nudimo vam možnost reklamiranja vaše firme, organiziranega, cenejšega igranja za vaše delavce, nabavo letnih kart, organizacijo turnirjev in srečanj s poslovnimi partnerji. * Informacije,prijave: dodatne informacije dobite v klubskem prostoru pri oskrbniku (tel. 42-220), vsak dan od 17. - 19. ure, kjer zbiramo prijave za tečaje, šolo tenisa, interno ligo in vpisujemo nove člane in kjer lahko nabavite letne karte. KARA TOPPOLINl POKAL ZVEZA TRADICIONALNE KARATEJA ITALIJE je v soboto in ned 29.05. in 30.05.99, organizirala Ž EVROPSKI POKAL OTROK KARATEJU ali TOPPOLINO POKAl vsakoletno ogromno tekmovanje je hitra11 DRŽAVNO PRVENSTVO ITAlU1 mlade kategorije. Več kot 2600 otrok iz vseh pokraj in ® ter iz Španije, Avstrije, Izraela, C1 Makedonije, Poljske, Slovaške, C6 Rusije, Belorusije, Švice in Portugalske pomerilo v katah posamezno in e® Tekmovalci so izvajali dve kati, in si® dveh različnih boriščih pred drugimi sod sodilo pa je 70 sodnikov na kar 12 bor15 Tamara Kovačevič Tekmovalci KARATE SAMURAI so v takšni konkurenci °sjJL kar tri bronaste, tri srebrne in en°"W medaljo in sicer: Tamara KOVAČEVIČ je za preds0? Belorusije dosegla 2. mesto, j i Erik KOCJAN je dosegel 3. ^11 sicer za predstavnikoma Švice in * Mark RAZEM je dosegel 2. n1' ^ predstavnikom Cipra, uS Mateja HRVATIN je za preds0 ^ Poljske dosegla 2. mesto, Anja ČEKADA je osvojila 3- jj1 * ^ predstavnico Španije in SloveniNvi ( zaključek sobotnega dne j e Tine MAUj ^ osvojil zlato medaljo pred predstavl1 11 Cipra in Belorusije. • J ™ V nedeljo je kata ekipa v sesta Ražem, Erik Kocjan in Darjan v, osvojila 3. mesto za ekipo BelC Slovenije. Ministrstvo za obrambo - Izpostava Ilirska Bistrica Občina Ilirska Bistrica, Turistično informacijski center Varstveno delovni center Ilirska Bistrica že vrsto let sodeluje na igrah specialne olimpiade Slovenije. Tudi letos smo skupaj z desetimi tekmovalci ter navijači in spremljevalkami odpotovali na 6. regijske igre SOS v Novo Gorico. Dobre volje in v športnem duhu so se naši tekmovalci pomerili z 240-imi športniki 14-ih ekip Primorske in zamejstva. Alenka Hrabar, Roman Koželj in Dalibor Mikolj so nas razveselili z zlatimi medaljami pri metu žogice, suvanju krogle oziroma teku na 50 m. Nevenka Ravnikarje osvojila srebrno medaljo pri metu žogice, prav tako Rok Hrvatin. Vinko Tone in Tinka Boštjančič sta osvojila bronasti medalji v skoku v daljino. Na letošnjih regijskih igrah nas j e spremljala maskota, leteči zmaj, katerega sporočilo je: bodimo radoživi, svobodni, pomladno razpoloženi, lahkotni in raznoliki. Mi pa dodajamo: “Sprejmimo to raznolikost in veselimo se skupaj z našimi športniki!” Nataša Renko, VDCIlirska Bistrica Soze - Društvo invalidov Ilirska Bistrica jev sodelovanju v RD “Bistrica” organiziralo tradicionalno področno tekmovanje v športnem ribolovu za invalide. Na tekmovanju, ki je bilo na akumulacijskem jezeru Mola (na sliki) so sodelovale ekipe iz Postojne, Idrije, Cerknice, Vrhnike, Nove Gorice, Sežane in domačinov iz Ilirske Bistrice. V ribolovu s plovkom so doseženi naslednji rezultati. Posamezno: 1. Žvab -Postojna 1.000 gr, 2. Kravos - Postojna 750 gr, 3. Božeglav - Bistrica 700 gr. Ekipno: 1. Postojna, 2. Ilirska Bistrica, 3. Nova Gorica. Prvi dve ekipi sta si izborili mesto sodelovanja na državnem prvenstvu. Tekst-foto: Petar Nikolič % % N s •K K K S6c ŠPORTNE PRIREDITVE OB H' 3. POKAL ITALIJE V KARATEJU ter h ek®1°valci KARATE KLUBA SAMURAI so prvomajske praznike preživeli tekmovalno EdekvSe8l* kar nekaj lepih uspehov. Na povabilo BENEŠKE KARATE FEDERACIJE so se i kast Zl!‘ POKALA ITALIJE V KARATEJU, ki seje odvijal v mestecu Caorle poleg Benetk. PoSa°Pil°je 19 karate klubov, večinoma italijanskih s preko 200 tekmovalci v katah in bojih ^DppZno *n ekipno. Samo tekmovanje je potekalo pred sodniki BENEŠKE KARATE bip ^CIJE v prelepi športni dvorani ob morju, končni rezultati naših tekmovalcev pa so ^slednji: j. Zana LOGAR j e na žalost prvi boj izgubila in s tem j c bilo zanjo tekmovanje končano; Hestoejc GLAVAŠ je v konkurenci 16 starejših dečkov po dveh zaporednih nastopih osvojil 1. A ^a*egoriji starejših deklic sta nastopili Saša FATUR in Anja ČEKADA, ki sta visoko i v i * konkurence ter na konsu zasedli 1. in 2. mesto; ttasigj 0nkurenci malčic in mlajših deklic so se naše tri že znane tekmovalke razvrstile na kl^j^jn^sta: Doris BRNE je zasedla 1. mesto, Mateja HRVATIN 2. mesto in Tina teJ isti kategoriji so te tri tekmovalke zasedle 1. mesto v katah ekipno. SOLSKI ŠPORT Anja KIRN 4. NA MAŠP I ^kalu^H^Lkega, že tradicionalnega, tekmovanj a v Malem in Velikem atletskem šolskem I l6 Vsak° leto udeležujejo tudi tekmovalci iz naših osnovnih šol. Veliko število učencev Ho] -- nast°pi najprej na kvalifikacijski tekmi na postojnskem atletskem stadionu. Samo JSl Po rezultatih pa imajo možnost nastopiti na finalnem tekmovanju na ljubljanskem atletskem stadionu v Šiški. Finale je bilo letos v četrtek, 3. junija. Uvrstitev med 24. najboljših tekmovalcev iz slovenskih OŠ je uspela le dvojici šprinterjev iz OŠ D. Ketteja. Med starejšimi dečki je nastopil na 60 m osmošolec Luka Iskra. Na žalost pa zaradi neizkušenosti ni uspel že v kvalifikacijskem teku, ko je na ponovljenem Startu le nekoliko preveč zamudil in na koncu ni -cip dosegel finala. Presenetljivo dobro Pv ^ttiej0 reza*a Anja Kirn (doma s Čelj), ki seje med mlajšimi deklicami uvrstila v finalni %0 naJboljših osem tekmovalk. V finalu seje, s časom 8,39 sekund, uvrstila na odlično 4. v Lak0 !,: P°navlja tradicija bistriške šolske atletike, da učenci dosegajo najboljše rezultate Vnemni voju predvsem v Sprinterskih disciplinah. D.Z., Foto: Marica Širca NOGOMET OBČINSKEM PRAZNIKU Klubi in društva so v sodelovanju s Športno zvezo II. Bistrica pripravili za letošnji občinski praznik kar pestro ponudbo prireditev in tekmovanj. Najodmevnejša je bila nedvomno sobotna predstavitev KK Plama-pur, ki je prikazal delo z vsem selekcijami ter v goste povabil poleg sosednjih klubov še slovensko veteransko reprezentanco. Na tej prireditvi niso bili bistveni rezultati, temveč prikaz organizacijskih zmožnosti in igralskega potenciala kluba, ki ostaja v drugoligaški konkurenci tudi v naslednji sezoni. Med tekmovalnimi prireditvami je bila uspešno izvedena odbojka na mivki za odrasle. V soboto popoldan seje v naj večji vročini (med 14. in 19. uro) v organizaciji Roda Snežniških ruševcev pomerilo med seboj sedem mešanih trojk. Najuspešnejšaje bila ekipa sestavljena iz dveh igralcev Kozine (Dejan Kastelic in Bojan Uršič) in domače igralke (Polona Čeligoj). Drugo in tretje mesto je šlo v Košano. Četrto pa je zasedla kombinirana ekipa Divače, Kozine in Košane. Slaba udeležba je bila na tekmovanjih v odbojki na mivki za osnovnošolce, kjer so se v petek 4.6. pomerile le tri ekipe pa še te je na koncu pregnala nevihta. Še slabše se je zgodilo s planiranim področnim prvenstvom osnovnih šol v tenisu. To tekmovanje je moral organizator Tenis klub Ilirska Bistrica odpovedati, ker ni bilo prijav iz drugih občin. Zanimivo tekmovanje je bilo izpeljano še v lokostrelstvu, kjer so se za pokal pomerili neregistrirani strelci začetniki. Po izločilnih kvalifikacijah v enotni konkurenci se je od 16-ih nastopajočih v finalu pomerilo 8 najboljših. Ti so po izločilnem sistemu (v parih) odločali, kdo bo najboljši. Zmagovalec je za letos postal Janko Kaluža, kije v finalu ugnal mlado Amelo Batalovič iz begunskega centra. Tretje mesto sije pristreljala Iris S krt, kije v dvoboju ugnala Staneta Valenčiča. Med netekmovalnimi prireditvami je bilo v soboto organizirano tudi kolesarjenje z gorskimi kolesi po Brkinih. Na žalost pa je bila tudi tu udeležba slaba, čeprav je organizator GKK Snežnik pripravil zanimiv izlet. V nedeljo, 6.6., so se za zaključek prireditve pomerili v revijalni tekmi malega nogometa “Občinarji” in “Malibu z gosti”. Gosti ansambla Malibu (predvsem igralci iz OLMN) so, tudi s precej sreče, v treh četrtinah na igrišču “pometali” z veterani, saj je bil do takrat izid 8:1 v njihovo korist. Šele v 4. četrtini tekme, ko so nastopili sami Malibujevci, so veterani dali še tri gole in tako ublažili visok poraz. Seveda pa je obljubljen revanš, na katerega se bodo Občinarji, ki so zastopali večino občinskih in državnih služb v občini, bolje pripravili. Prireditve in tekmovanja so podprli z nagradami in materialno pomočjo nekateri sponzorji, ki se jim vsi izvajalci ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo. Tekst in foto: D.Z. MLADI UPI BISTRIŠKEGA NOGOMETA rtn‘ Lirska Bistrica se že vrsto let posveča I šcXetašgraŠčaju-V nogometni šoli je izučena plejada mladih tjC,la žene 7anes> P° dvanajstletnem delu, pa je ustvarjena o^^kate^0^3 ze*° uspešnih fantov, kateri so tekmujoč sev p % leta®°rLah v tej tekmovalni sezoni dosegli to, kar seje h ^ 't^eno ^'čukovalo. V mladinski konkurenci MNZ Koper ^s'o. V ig1 .trica - Šport bar so prepričljivo osvojili prvo V elika 0t^8ranih kolih so osvojili rekordno število točk, ^tvarig PaJe Lila 57:13. Za dosežen uspeh ter za to, L age Vsi etla nova generacija nadarjenih nogometašev, imajo nena naivea Pa njihovi trenerji Bojan Dovgan, Damir V^jevod'!^6 Pa tudi triišestdesetletni Drago Ljubišič, so /’ P°čka' ek'P°’ nogometaše, med katerimi so “rojeni” itha,ltieBist’ Perkan, Duranovič, Udovič... Za uspeh K °l>valah p106 PreJeli velik pokal MNZ Koper. Ob čestitkah elt8 v 2 Predstavnik podzveze Koper zaželel veliko Tekst -foto: Petar Nikolič Štiti najboljše trojke po končanem tekmovanju Akcija s tekme osnovnošolcev Najboljši lokostrelci - brez Iris Gasilska s tekme Občinarji: Malibu PORAVNAN DOLG KOZINČANOM Po II. Bistrici so veterani sekcije NK II. Bistrica v ponedeljek na igrišču Jadran Šepič v Krvavem potoku odigrali povratno tekmo z veterani Jadrana. V Bistrici so slavili Kozinčani (3:1), vendar so Bistričani z goloma Živkoviča v 20 in 55 minuti poravnali svoj dolg. Bistriški veterani bodo tudi po Kozini nadaljevali z igranjem prijateljskih tekem, prva, ki sledi, je tekma proti veteranom iz Podgrada. P.N. POROČILO S 1. KNEŠKEGA TEKA IN OBJAVA REZULTATOV Društvo PIŠKOTEK iz Knežaka je skupaj s krajani in ostalimi športnimi delavci v nedeljo, 9.5.1999, organiziralo 1. KNEŠKI TEK, kije štel tudi za primorski pokal. Prireditev je potekala v počastitev 130-letnice tabora na Kalcu, ki je bil ravno na isti dan leta 1869, zato so športno prireditev popestrili tudi z nastopom Pihalnega orkestra slovenske policije iz Ljubljane. Obe prireditvi sta privabili k ruševinam gradu Kaleč številne gledalce. Tek je kljub dopoldanskemu slabemu vremenu privabil preko 170 tekačev iz šolskih kategorij in 93 tekačev, ki so tekli na 9,5 km dolgi progi. Kljub nekaterim začetniškim težavam prirediteljev, je bil tek izpeljan na zavidljivem nivoju, tekmovalci pa so pohvalili tudi zanimivo in ne pretežko progo (Kalec-Knežak-Koritnice-Bač-Kalec). Rezultati so bili sledeči: Tek na 10 km absolutna uvrstitev: moški: 1. Štefko MIKLAVČIČ, TK Kobarid 32,01 2. Marko VOJSKA, Cerkno 32,29 3. Tadej DROBNIČ 32,47 ženske: 1. Sergeja LIPUŠČEK, Idrija 39,50 2. Aljana MAGAJNE Filipides, N. Gorica 42,50 3. Vanja ŠIRCA, Krajna vas 44,27 mladinke in mladinci - 2000 m (tekmovali sta dve tekmovalki): mladinke: 1. Karmen PETERNELJ, Gimnazija Šiška 2. Vanja TRKMAN, Vipava mladinci: (ni bilo tekmovalcev) Osnovnošolska mladina: Letniki 1984 - 1500 m (tekmovalo je 8 deklic in 5 dečkov): deklice: 1. Polona KIKELJ, OŠ Most na Soči 2. Vesna MIHELJ, OŠ Knežak 3. Mojca KOREN, OŠ Kobarid dečki: 1. Rok ŠEMROV, Hotedrščica 2. Miloš KODELE, OŠ Vipava 3. Domen ROVŠEK, AD Posočje Letnik 1985 - 1500 m (tekmovalo je 5 deklic in 5 dečkov): deklice: 1. Nena TALJAT, AD Posočje 2. Jasmina MUNIH, AD Posočje 3. Nina RAŽEN, OŠ Trnovo dečki: 1. Vasja JANKOVIČ, KK Sežana 2. Igor TUNJIČ.KK Sežana 3. Tine JANEŽIČ, KK Sežana Letniki 1986 - 1500 m (tekmovale so 4 deklice in 11 dečkov); deklice: 1. Nika HREŠČAK, OŠ M. Vilhaija Postojna 2. Karin IVANIČ, OŠ Rakek 3. Urša BATISTUTA, AD Posočje dečki: 1. Rok MAURIČ, AD Posočje 2. Enej GREGOREC, KK Sežana 3. Jure GREGORČIČ, OŠ Kobarid Letniki 1987 - 1500 m (tekmovalo je 10 deklic in 12 dečkov): deklice: 1. Tanja SLABE, Hotedrščica 2. Jana ŠIMAC AD, Posočje 3. Adelina KOFOL, OŠ Kobarid dečki: 1. Mitja TROŠT, Vipava 2. Tine BRENČIČ, Hotedrščica 3. Jan KURINČIČ, OŠ Kobarid Letniki 1988 - 1000 m (tekmovalo je 17 deklic in 13 dečkov): deklice: 1. Janja HORVAT ŽAK, Ljubljana 2. Petra HUMAR, AD Poosčje 3. Kristina HRAST, OŠ Kobarid dečki: 1. Tadej FABČIČ, OŠ Vipava 2. Anže PETRIČ, OŠ Vipava 3. Kal TOMŠIČ-POSAVEC, OŠ M. Vilhar. Postojna Letniki 1989 - 500 m (tekmovalo je 13 deklic in 16 dečkov): deklice: 1. Kristina GNEZDA, Vipava 2. Nika GERBEC, AD Posočje 3. Hani IVANČIČ, Unec dečki: 1. Borut RUČAN, OŠ Kobarid 2. Klemen MUHA, OŠ M. Vilharja Postojna 3. Luka OHOJAK, OŠ Kobarid Letniki 1990 - 500 m (tekmovalo je 10 deklic in 11 dečkov): deklice: 1. Urša BAJC OŠ, M. Vilharja Postojna 2. Nika KURINČIČ, OŠ Kobarid 3. Nika KOVAČEVIČ, OŠ Vipava dečki: 1. Domen ZAKIČ, OŠ M. Vilharja Postojna 2. Kristjan PEKLAS, Hotedrščica 3. Iztok ŽUBER, OŠ Kobarid Letniki 1991 - 500 m (tekmovalo je 9 deklic in 10 dečkov): deklice: 1. Suzana HRAST, OŠ Kobarid 2. Urška SVETEK, AK Domžale 3. Anja ŽEŽLIN, OŠ Dobrova dečki: 1. Anže POVIRK, OŠ Domžale 2. Emil HRAST, OŠ Kobarid 3. Jure ČESNIK, OŠ M. Vilharja Postojna Izven konkurence je teklo na 150 m tudi 20 predšolskih otrok, ki so vsi dobili medalje in darila kot vspodbudo za udeležbo na bodočih tekmovanjih. Vojko Mihelj ŠPORTNI DOGODKI VETER V LASEH V športnem parku Nade Žagar v II. Bistrici je bila organizirana že tretja tradicionalna športna prireditev “Veter v laseh, s športom proti drogi”. Udeleženci na tej masovni prireditvi so se pomerili v raznih disciplinah. Na zaključnem delu prireditve, na kateri j e sodelovalo 200 tekmovalcev, je najboljšim predal priznanja in nagrade Franc Lipolt, župan ilirskobistriške občine, ki je bila hkrati tudi pokroviteljica te akcije. Organizator prireditve j e bil NK Ilirska Bistrica - nogometna šola. Petar Nikolič PLAMA PUR OSTAJA DRUGOLIGAŠ Dan bistriške košarke, ki so ga že drugič organizirali člani KK Piama Pur, je opravičil svoj namen. Zbralo seje več kot sto mladih košarkarjev iz primorskih klubov, ki so dokazali, da svoje delo jemljejo resno. To so bili člani klubov iz Postojne, Sežane, Pivke, Kopra in 11. Bistrice. Poleg drugih novic iz košarke smo v pogovoru s trenerjem Plame Pur Mitjo Muho izvedeli tudi to, daje Piama Pur tudi v tem letu član drugoligaške ekspedicije. Za zdaj je to še neslužbeno, vendar bo to novico kmalu potrdila tudi Košarkaška zveza Slovenije. Dokler se papirji pripravljajo pa bistriška uprava razmišlja tudi o tem, da bi v naslednje prvenstvo pripeljala tudi kakšno okrepitev. Pet ar Nikolič STRELSTVO UROŠ MAHNE STRELSTVO, DRUŽINSKI ŠPORT Maloštevilna strelska družina “4. junij” iz Ilirske Bistrice je v minulih desetih letih tako kot na občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih bistriško strelstvo uspešno reprezentirala. Poleg tekmovanj v družini, uspešno vzgaja tudi mlade. V plejadi mladih strelcev je bil lanskoletni regijski prvak Uroš Mahne. V okolici, v kateri sem živel, sem se s strelstvom začel ukvarjati pred dvanajstimi leti. Prvi trener, vzgojitelj, učitelj? Prvi, današnji pa tudi bodoči trener bo moj oče Slavko, od katerega sem se veliko naučil. Odkril pa mi je tudi skoraj vse skrivnosti tega športa. Dosedanji uspehi? Ne bi želel sam sebe hvaliti. Toda v dosedanji karieri sem bil večkrat občinski prvak v streljanju z zračno puško. Največ, kar sem do sedaj dosegel, je to, da sem bil regijski prvak. To pa ni vse. Razmišljam, da bi z delom in treningi v teku nadaljnega prvenstva stopil k osvajanju medalj na nivoju države. Za to imam pogoje, pred tem pa moram odslužiti obveznost do domovine. To paje? Kot vsak mlad fant moram tudi jaz odslužiti vojaški rok. Ko pa bom opravil to dolžnost, se bom zopet posvetil puški, ki me dobro posluša. Pogoji za delo, sponzorji? O pogojih ne bi veliko govoril, to kar imamo v Domu na Vidmu na nek način izpolnjuje pogoje. Kar pa se tiče sponzoijev, imajo tudi tu glavno besedo starši. Zakaj? Ta šport j e malo cenjen, še manj pa se daje na njegovo številčnost. Toda upam, da bo s časom bolj še. Tekst-foto: Petar Nikolič LOKOSTRELSTVO SREBRO ZA DUNJO NA EVROPSKEM PRVENSTVU V BOVCU Udeleženci LK Ilirska Bistrica na Evropskem prvenstvu v Bovcu V Bovcu je v dneh od 21. do 28. junija potekalo Evropsko prvenstvo v poljskem lokostrelstvu. Na njem seje zbralo okrog 200 lokostrelcev iz 15-tih držav. Iz našega kluba so se ga udeležili štirje tekmovalci, in sicer dva mladinca in dve članici. Na izredno lepo organiziranem prvenstvu j e največji uspeh dosegla Dunja Štembergar, saj sije pristreljala 2. Mesto v mladinski konkurenci. V izredno močni konkurenci j e Aljaž Simonič zasedel 6. Mesto in tako le za las zgrešil uvrstitev v nadaljnje tekmovanje. Pri članicah goli lok j e Nada Rolih zasedla 11. Mesto, Dorjana Šuštar pa 14. Naj še omenimo, da smo Slovenci na tem prvenstvu odnesli šest medalj, kar seveda ni malo za tako malo državo. Naš klub pa je dobil tudi izredno lepo oblikovano plaketo organizatorja za pomoč pri pripravah na to prvenstvo. Besedilo in slika: LK Ilirska Bistrica KOŠARKA LENASI V PLAMA PUR? Po odločitvi KZ Slovenije, da ilirskobistriški KK Piama Pur ostane v 2. SKL - zahod, uprava kluba pa tudi trener Mitja Muha razmišljajo, da bi pripeljali kakšno okrepitev, s čimer skušajo preprečiti, da bi v naslednji tekmovalni sezoni prišli v situacijo, v kakršni so že bili. Iz kluba zaenkrat ni še nobene konkretne izjave, vendar pa radovedni bistričani že komentirajo prihod Aleša Lenasija, člana KK Koper - mladi. Ljubitelji košarke imajo morda celo prav, saj je mladi plejmejker vedno več v družbi Bistričanov. Pred kratkim pa je kot gost okrepil Bistričane in se tako znašel v družbi košarkarjev in trenerja Piama Pur. Petar Nikolič V FRANCIJO PO KVOTO ZA OI Ai Večkratni državni prvak in član državne reprezentance Andraž Lipolt iz Ilirske Bistrice do sedaj uspešno vozi na dveh kolosekih. Izpiti na strojni fakulteti v Ljubljani bodo kmalu končani, uspešen pa je tudi pri streljanju na glinaste golobe. V pretekli sezoni ima dobre rezultate, dosegel pa je tudi lastni rekord 117 golobov. Ta rezultat mu je odprl vrata na svetovno in evropsko prvenstvo. Resno ra^ tudi o olimpijskih igrah leta 2000 v Sidneju. Andraž, kako ocenjuješ dosedanji potek sezone? Za mano je prva tretjina sezone v letu 99. Priznati moram, da sefl’1 j zadovoljen z doseženim. Glavni razlog za moje zadovoljstvo je tek#, j na tekmi za svetovni pokal na Cipru, kjer sem dosegel visok rezultat J 125 možnih zadetkov, kar pomeni, da sem dosegel normo za sveto evropsko prvenstvo. To normo sem potrdil še enkrat in sicer na zadnjem r Slovenije. Katera tekmovanja so pred tabo v nadaljevanju sezone? ,L Pred mano sta dve tekmi konec junija in v začetku julija. Najpfehj nastopil na tekmi za svtovni pokal v Italij i, nato pa še na svetovnem pA I na Finskem, s katerim zaključujem prvi del sezone. Kakšna so tvoja pričakovanja, na zadnjem SP-ju si dosegel 13. i# I kdo bo poleg tebe nastopil v reprezentanci na SP? p Predvsem si želim ponoviti streljanje s Cipra oz. pokala Slovenija 0(( bo to uspelo na eni izmed omenjenih tekem, bom zelo vesel. Na zadAr, w ju v Peruju sem res dosegel 13. mesto, ki pa tudi letos, upam, ne bo nedos6^ jpj Je pa to odvisno od veliko stvari. Npr. kakšna je tvoja dnevna forma,» ti uspe adaptirati na strelišče itd. ido' Kdo bo poleg mene nastopil v reprezentanci ne vem, ker imaffl - , m samo jaz normo za SP, tako da selektor še ni določil ostalih dveh ude! Podoben primer j e tudi v drugih kategorijah, kjer še noben tekmovalci dosežene norme za SP. Sta pa pred tekmovalci še dve tekmi, kjer ; zagotovijo nastop na SP. Kakšni so načrti za jesenski del sezone? Jesenski del bo zaznamovan z EP v Franciji. To je tudi moj gla''11^ letošnji sezoni. Na EP-ju se bom seveda potegoval za kvoto, ki bi mi o#h nastop na OI. Od domačih tekem pa bo najpomembnejše DP, ki ga TRAP klub Ilirska Bistrica. Tekst-Foto: Petar NEPREMAGLJIVI ROLIH IN BISTRICA V soboto je na sodobnem strelišču Čme njive, nedaleč od Ilirske e domačin Trap klub Ilirska Bistrica organiziral tretji krog tekmovanj3 ^ na glinaste golobe. V nasprotju z drugim kolom je tokrat sodel°v j Ljj] tekmovalcev iz osmih klubov. Tekmovali so v dveh starostnih konk31 J ^ člani in mladinci. Tudi tokrat so Bistričani izkoristili prednost domačeSaJ ^ tako da so bili zmagovalci v posamezni konkurenci članov in tol3 L . zmagali pa so tudi ekipno. ^ a Rezultati 3. kola: Člani posamezno: I. Rolih, II. Bistrica, 89 zadetkov; 2. Lupše, T* 197, 87; 3. Škrlj, II. B„ 86; 4. Vatovec, Svoboda, 85; 5. Marinč, Svob°l 6. Dekleva, Il.B., 82. g) Mladinci posamezno: I. Kompan, 11. b., 58; 2. Colja, KoptexNovj*y 57; 3. Vintar, Svoboda, 54; 4. Drmaž, Svoboda, 47; 5. Strmole, TILS P 47; 6. Mlinarič, TILS Dolomiti, 46 zadetkov. j ji V skupnem seštevku je bil vrstni red ekip naslednji: 1. II-Koptex N. Gorica, 176; 3. Dolomiti TILS Vrhnika, 175; 4. TILS L a-Jevnica, 170; 6. Svoboda, Sežana, 163 točk. petar‘ IZREDNA SKUPŠČINA NK ILIRSKA BISTRICA Tri kola pred koncem prvenstva v 3. SNL \tf - zahod in po dveh ^ 1 j god11, porazih (Bilje 0:1 in Telmont 1:7) seje bistriškemu tretjeligašu zg°u‘y/' česar ni nihče pričakoval. Po Bilju je nepreklicno odstopil trener Drag1#, kar j e upravni odbor tudi enoglasno sprejel. Po osmih dneh, točno v p® 7. Junija, pa je ta ista uprava tudi nepreklicno odstopila. Razlog, zaia® jo* je trener zapustil prvo ekipo Bistrice, je znan bolj ali manj vsem. Z3 A je klub zapustila tudi uprava, pa bomo verjetno zvedeli 18. Junij3 skupščini kluba. ^ & Skupščina, ki naj bi obelodanila nekatere pomanjkljivosti (beri-3 J ^ med igralci in trenerjem), bo v prostorih Breze ob 20. Uri. Komisij3 skupščine poziva vse ljubitelje nogometa, da bi s svojim s0