Vaša banka NOVI TEDNIK Direktor in glavni urednik Jože Cerovšek ŠT. 4 - LETO XLVH > CELJE, 28. 1. -93 - CEIMA 1OO SIT Odoovorni urednik NTBranko Stameičič I ivied nebom in zemljo Futuristična zgodba o Celju leta 2043 na strani 16. IZ VSEBINE: Akcija Kmečke ženske spet na morje. Stran 10. Nepremičnine Franc Zupančič: Zdaj je čas nakupov! Stran 5. Vlade Nova mandatarja v Celju in Velenju. Stran 2. Vaš vrtiljak Pripravili so ga učenci 4. osnovne šole. Stran 20. Celle Stop za avte. Stran 6. Skupinsko posijstvo v Žalcu Stran 14. |c r|2; CGZ Ukinjanje prevozov in žeiezniškiii postaj - tudi v Šmarju in na Polzeli. Stran 4. Jedrnata prisega Naša nova viada in ministrske prisege. Tema tedna na strani 7. 2 KOMEN- TIRAMO Naporno ohranjanje hinavščine Če je novi mandatar iz- koristil skrajno maksima- len rok za to, da je v vlado pritegnil združbo, ki delu- je, sodeč po učinkovitem delu državnega zbora, kot dobro namazani glasovalni stroj, potem je to seveda si- nopsis Aove »zgodbe o uspehu«. Za »Peterlov- škovo« vlado pa vseeno ve- lja prihraniti nekaj zdrave- ga in nenotoričnega dvo- ma. Če bo tega dovolj v jav- nosti in seveda tudi v opo- ziciji, potem bo vladajoča koalicija, seveda tudi s še kako veliko vlogo »sepa- ratnega« dela Združene li- ste, vselej pod nenehnim pritiskom in bo vsak dan morala dokazovati, da še do včeraj ideološko izklju- čujoča in zamerljiva druž- ba, lahko shaja s skupnimi pragmatičnimi interesi. Vendar je pasti precej. Že kmalu se utegne zata- kniti predvsem pri pogaja- njih o socialnem paktu. Ldesovski »menedžerski lobby« v vladi (Drnovšek, Gaspari, Kračun) bo bil ve- liko bitko s »socialno in proračunsko elastično« strujo Združene liste (Pu- har, Pelhan, Bohinc), v ka- teri se bo v navzkrižnem ognju podjetniške logike^ in strankarske discipline zna- šel prenoviteljski yuppie Tajnikar. Ob tem se Janez Janša, kljub sporni nomi- naciji, v koaliciji zdi obrobni problem. Prej so naslednja past parcele SKD. V gospodarska preri- vanja, se bo »mandatar iz ozadja« Peterle namreč vključeval le kot arbiter. Z utrjevanjem na državo- tvornih resorjih, ki ne bodo več velika tema, si je Peter- le prihranil del odgovorno- sti, prav tako pa dobro po- zicijo, da »prvi vskoči« z desno vlado: (SKD, SLS plus - glede na moč v parla- mentu — večni nujni in pri- lagodljivi dodatki Social- demokrati in morda Demo- krati ter Zeleni in morda celo Jelinčič), če bi v koali- ciji zmanjkalo »hinavšči- ne«. Te je seveda precej tu- di na relaciji SKD in SLS. Sicer pa vsi iz življenja vemo, kako naporno je hi- navščino ohranjati pri kon- diciji. ROBERT GORJANC Umetnost kompromisa Skupni kanHidat vseh celiskih strank Jože ZImšek Kaže, da bo Celje po več kot osmih mesecih, kar je odstopil predsednik izvTŠnega sveta Mirko Krajnc, vendarle dobilo novo občinsko vlado. Prvi korak na tej poti je storjen s podpisom koalicijske pogodbe o podpori skupnemu mandatarskemu kan- didatu Jožetu Zimšku - po zadnjih medstrankarskih usklajeva- njih pa so stranke sklenile, da županu predlagajo čimprejšen sklic občinske skupščine, na kateri bi glasovali o Zimškovi izvolitvi. Takoj na naslednjem skupščinskem zasedanju naj bi se poslanci izrekli še o celotni sestavi IS, kar bi lahko v primeru, da Zimska v celoti podprejo, Celju prineslo nov IS že do začetka marca. 48-letnega diplomiranega gradbenega inženirja Jožeta Zimska, ki je kakšnih 15 let služboval kot samostojni pro- jektant v Razvojnem centru, od leta 86 pa vodi občinski Za- vod za planiranje in izgradnjo, Celjani dobro poznajo kot ro- jenega Gabrčana in kot znane- ga matičarja. V preteklem ob- dobju se je precej ukvarjal s cestno problematiko in bU prvi v Sloveniji, ki je zahteval, naj v republiki, zdaj državi, samostojno načrtujemo iz- gradnjo cestne infrastrukture, vključno z mejnimi prehodi. S cestno in prometno proble- matiko se je ukvarjal tudi za časa delovanja »vlade v senci«, v občini pa je bilo doslej nje- govo delo vezano predvsem na posege v prostor ter gradnjo komunalnii infrastruktumih objektov. Kako komentirate podpis koalicijske pogodbe? Predlog ni prišel samo iz LDS, ampak ga je na skupnem sestanku podalo več strank, med njimi tudi narodni in krš- čanski demokrati. V ponede- ljek zvečer smo se ponovno se- stali, v pogovoru o soglasju za izvolitev predsednika IS sem dobil občutek, da gre tokrat zares, da so stvari urejene, in da so stranke večinsko sprejele ta predlog, tako da lahko zač- nemo pripravljati IS. Nov IS bo vodil delo v ne- kakšnem prehodnem obdobju do volitev na lokalni ravni. Kakšen program za njegovo delo ste oblikovali? Na občini bo treba nekatere stvari dodelati, do neke mere reorganizirati in mogoče tudi drugače urediti. Mislim pred- vsem na odnos do občana pri urejanju nekaterih uradnih postopkov, kjer bo treba dose- či časovno omejitev trejanja postopkov. Živimo v času, ko so pred nami velike spremem- be na področju lokalne samou- prave, zato menim, da bo mo- rala občina svoj interes v šir- šem prostoru in v republiki močneje izraziti. Aktivnejši bomo morali biti in iskati v tem prostoru tiste vsebine in pozicije, ki jih je Celje nekoč že imelo. Urediti bo treba tudi neka- tere komunalne zadeve in na- daljevati s pred leti začeto ak- cijo vu-editve mesta. Čaka nas urejanje vodnogospodarskih zadev - mislim predvsem na zaščito in nekatere nujne ukrepe, ki smo jih zanemarili. Prav tako sanacija ozračja, pospešitev izgranje energet- skih objektov, da ne govorim o prometu in zadevah, ki so občanom še kako poznane... Če so to ključne zadeve, kje pričakujete blokade in ovire pri izvajanju zastavljenega programa? Menim, da se bo treba orga- nizacijsko spopasti z gospo- darstvom in iskati razvojne re- šitve. Mislim, da se bodo prav tukaj pojavljali zelo veUki problemi, saj bo težko brzdati posamezne želje. Težave pri- Čeprav skupni mandatarski kandidat vseh celjskih strank Jože Zimšek o imenih članov novega IS, pa so na osnovi po- luradnih govoric nekateri kandidati bolj kot ne že uskla- jeni. Tako naj bi sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja vodil Damjan Vrečko (SKD), za kadre in krajevne skupnosti Matjaž Železnik (SKX>), za družbene dejavnosti Željko Cigler (SDP), za drobno gospodarstvo Roman Gracer (LS), za kmetijstvo Peter Vrisk (SLS), za ekologijo mag. Ivan Eržen (LDS), sekretariat za notranje zadeve Niko Pirtošek in za obrambo Miro Trbovc. Skrivnost ostaja bodoči sekre- tar za družbeno-ekonomski razvoj občine, s financami pa naj bi se predvidoma spopadla Danica Doberšek, ki po odsto- pu Bojana Kolenca začasno vodi gospodarski resor. čakujem predvsem od tistih, ki so že bili v tej igri in se v njej niso najbolje obnesli. V teh osmih mesecih je bilo kar nekaj strankarskih posku- sov za izvolitev novega man- datarja. Vi ubirate nekoliko drugačno taktiko in o imenih še ne želite govoriti... Res je. IS ni mogoče sestavi- ti po lastnih željah. Tukaj so stranke in potrebni bodo kom- promisi. Si pa želim IS, ki bo dovolj strokoven in ga bo spre- jemal tudi prostor. Želim, da ga sestavljajo člani, vodje re- sorjev, ki bi imeli neke refe- rence. Osebno bi želel, da bi med temi, strokovno močnimi ljudmi, in željami strank dose- gli ustrezen kompromis in s tem Celju dali močen, dober IS. Prejšnji teden ste imeli loče- ne pogovore s strankami, kjer ste predstavljali program za delo IS. Govorili ste tudi o tem, kdo naj bi zasedal posa- mezne občinske sekreta- riate ... Dogovorjeno je, da naj bi imeli resor za urejanje prosto- ra in varstvo okolja ter resor za kadre in krajevne skupnosti krščanski demokrati. Družbe- ne dejavnosti naj bi prevzela SDP, za gospodarstvo še ni do- govorjeno, obrt liberalna stran- ka, kmetijstvo ljudska stran- ka, za ekologijo pa bomo končno uvedli novo mesto ne- profesionalnega člana IS, ki bo pripadala LDS. Doslej so delo IS in skupšči- ne spremljala številna navz- križja. Razmišljate morda o načinih, kako to izboljšati? Menim, da bi moralo biti med skupščino, predsedstvom in IS močno sodelovanje. Predsedstvo in skupščina sta oblast v občini, IS pa mora de- lati kot nekak servis tej obla- sti. V IS bi morali temeljito in strokovno pripravljati gradi- va, takšna gradiva s predhod- nimi usklajevanji pa bi morala biti sprejemljiva za večino v skupščini. IS bi lahko bil imenovan do konca februarja oziroma začetka marca, pre- daja del pa bi bila prav tako lahko zelo hitra. IVANA STAMEJČIČ Metka v stečai Celje, 26. januarja (Ra- dio Celje) - Razmere v celj- skem gospodarstvu se še naprej zaostrujejo. Na sez- namu podjetij, ki so po dol- gotrajnih težavah zašla v stečaj, je zdaj tudi Metka Celje. Celjska Metka je prvo podjetje na našem območ- ju, kjer so se prijavili na natečaj za državno sanaci- jo, podpisali pogodbo, s skladom, a kljub temu gredo v stečaj. Upravni od- bor podjetja, ki ga vodi Jo- že Jaklin iz republiškega sklada, je odločitev o tem sprejel v petek, predlog za uvedbo stečanjega postop- ka pa so na celjsko sodišče vložili v začetku tega tedna. Metka se je s težavami ubadala že nekaj časa, zad- nja pogajanja lastnika. Sklada RS za razvoj, z ve- činskim upnikom. Ljub- ljansko banko Splošno banko Celje, niso bila uspešna. Zato je podjetje na pobudo lastnika in ve- činskega upnika zaprosilo za uvedbo stečajnega po- stopka. S stečajem bo delo v tem podjetju najverjetne- je izgubilo okoli 400 delav- cev, zaenkrat pa je bilo de- lavcem rečeno, da bo proiz- vodnja v naslednjih dneh potekala normalno. V sporočilu za javnost Jože Jaklin v imenu uprav- nega odbora poudarja, da so v podjetju že pristopili k iskanju, aktivnemu reše- vanju in ohranjanju zdra- vih jeder v ustrezni pravno organizacijsaki obliki, da bi s tem zagotovili zaposli- tev čimvečjemu številu de- lavcev. Pri tem jim bo po- magala LB, Splošna banka Celje, ki je pripravljena za- gotoviti tudi denar za za- gon nove proizvodnje, se- veda le, če bo načrt poslo- vanja bodočih jeder res skrbno pripravljen. Protesti po celi Sloveniji LJUBLJANA, 25. janu- arja (STA) - Odbor razlaš- čencev pri Slovenski ljud- ski stranki in Združenje razlaščenih lastnikov pre- moženja sta v četrtek na skupni seji sklenila, da bo- sta od parlamentarnih strank zahtevala uresniči- tev predvolilnih obljub o pospešenem reševanju vlog v korist upravičencev, od slovenske vlade pa pis- no zagotovilo o tem. Če se to ne bo zgodilo, bosta od- bora razlaščencev predla- gala, da se pripravi javni protest, ki bi potekal po ce- li Sloveniji v raznih obli- kah in z raznimi sredstvi. Plače nad inflacijo LJUBLJANA, 25. janu- arja (STA) - Novembra lani je povprečna bruto plača na zaposlenega v Sloveniji znašala 64.246 tolarjev, od tega v gospodarstvu 60.472 SIT in v negospodarstvu 79.123 SIT, je ugotovil osrednji državni zavod za statistiko. V primerjavi z bruto plačami v istem mesecu leta 1991 se je pov- prečna novembrska plača na zaposlenega povečala za 16.3,6 odstotka, v gospo- darstvu za 158,1 odstotek in negospodarstvu za 177,2 odstotka, kar je občutno nad stopnjo inflacije. »Pričalcujem sodelovanje« Srečko Meh novi mamlatar velenjske vlade Na torkovem skupščinskem zasedanju velenjske skupščine so poslanci brez zapletov za novega mandatarja za sestavo izvršnega sveta izvolili Srečka Meha. Poslanci so se odločali le med dvema kandidatoma, Srečkom Mehom in Francem Severjem. Za Meha je od pri- sotnih 63 poslancev glasovalo 46, Sever pa je dobil 10 glasov. In kaj novi mandatar za se- stavo velenjske vlade pričaku- je v prihodnje? »Pričakujem predvsem so- delovanje vseh strank in ljudi, ki lahko v tem prostoru kaj naredijo. Predvsem pričaku- jem sodelovanje bivšega izvrš- nega sveta in vseh strank pri sestavi nove vlade in program- skih izhodišč. Program naj bi vseboval tudi cilje, ki jih bomo skušali doseči. Za izvedbo programa bomo poleg kadrov- skih potrebovali tudi finančna sredstva. Osebno mislim, da preveč sredstev iz Velenja od- haja v Ljubljano, Velenje pa ni sposobno sredstev pridobiti samo.« Katere bodo vaše najbolj pomembne naloge? »Te so vsekakor v prostoru, saj je le-ta edina kategorija, na katero imamo neposreden vpUv. Naš program je preu- smeritev enostranske razvito- sti gospodarstva doline od dveh gigantntov na drobno go- spodarstvo. Drugo področje je sanacija ekološke problemati- ke, kjer moramo enakovredno govoriti o vseh onesnaževal- cih. Govorili bomo tudi o lo- kalni samoupravi, predvsem bomo gradili bodočo združbo.« Do kdaj nameravate predlo- žiti imena članov izvršn^a sveta? Srečko Meh je rojen 8. avgusta 1943, stanuje v Velenju, kot rudarski tenik pa je zaposlen v velenjskem rudniku. V ob- činskem parlamentu je bil do- slej poslanec Stranke demo- kratične prenove. »Nova imena so odvisna predvsem od soglasja strank. Začetek ferbuarja bo najbrž kljub optimističnim napove- dim, optimist pa po naravi sem, nekoliko prezgodnji rok za predlog novega izvršnega sveta.« URŠKA SELIŠNIK Mozirjani že o proračunu Mozirski izvršni svet je že sprejel osnutek proračuna, ki naj bi bil za 18 odstotkov višji od lanskega, skupna vsota pa naj bi po predlogu občinskega izvršnega sveta znašala več kot 384 milijo- nov tolarjev. Skoraj polovico nameravajo zbrati z dohodnino, največ proračunskih sredstev pa bo namenjenih za delo izvajal- skih organov. O proračunu bodo poslanci v mozirski skupščini odločali že februarja. . .^^^......................_y.s.. Podpisali listino o sodelovanju Predstavniki krajevnega odbora Rdečega križa Weve- linghoven pri občini Grevenbroich, ki so konec tedna obiskali Celje, so v soboto podpisali partnersko listino o sodelovanju in pomoči z občinskim odborom RK občine Celje. Prve pobude za navezavo uradnih stikov med obema odboroma so stare že sedem let, kajti segajo v čas, ko sta Grevenbroich in Celje sklenila partnerstvo. Za dejansko uresničitev te pobude pa se je lani novembra resneje zavzela nova predsednica wevelinghovenskega krajev- nega odbora Heidemarie Schreyeck. Delegacija iz Grevenbroicha, ki jo je vodil Werner Ami- an, je s seboj pripeljala približno eno tono hrane in obleke za begunce in socialno ogrožene občane. Po dopoldanskem sprejemu pri celjskem županu Anto- nu Rojcu so se gostje podrobneje seznanili z nalogami in težavami celjskega Rdečega križa in si ogledali begunski center na Ribarjevi ulici v Celju. GS Ne več od danes do Jutri Pred dnevi je državni zbor ustoličil novo vlado, ki ima pred seboj zagotovo najbolj jasno, a tudi najtežjo nalogo. Večina državljanov, še zlasti pa gospodarstveniki upajo, da bo novim vladnim možem uspelo potegniti gospodarski voz navkreber in da se bo po- časi začelo obračati na bolje. Ko smo povprašali nekaj go- spodarstvenikov na Celjskem, kakšna so njihova pričakova- nja, so nas bolj ali manj odpra- vili s kislimi nasmeški in bese- dami, da ne verjamejo v nobe- no vlado več. Pri večini pa je bilo slišati odgovore, ki smo jih poslušali že ob izvolitvi prejšnjih vlad ali pa zamenjavi kakšnega gospodarskega mi- nistra. Božo I.«dnik iz velenjske gospodarske zbornice od seda- njih vladnih mož pričakuje oblikovanje in sprejetje dolgo- ročnega gospodarskega in raz- vojnega načrta. Tega v Slove- niji še vedno nimamo. »V po- djetjih ljudje preprosto ne mo- rejo več delati od danes do ju- tri,« meni Lednik, »niti doma- či niti tuji gospodarstveniki ne vedo, kako naj se obnašajo, da bo delo obrodilo sadove. Ce pa v vladi ne vedo, kakšna naj bo vizija za naslednjih pet ali de- set let, pa pričakujem vsaj go- spodarski načrt za letošnje le- to. Ko bodo načrti končno pri- pravljeni, pa je treba zagotovi- ti dolgoročno sistematično iz- vajanje zastavljene gospodar- ske politike.« Takoj in brez odlašanja pa se je po ocenah večine celjskih gospodarstvenikov treba lotiti razbremenitve gospodarstva. Ali kot je povedal direktor šentjurskega Eleganta Zvone Leskošek: »Obveznosti iz bruto oseb- nih dohodkov postajajo nevz- držno breme, z nič manjšo težo nas k tlom pritiskajo zamudne obresti. Te odstotke je treba zmanjšati, poleg tega pa poi- skati ugodnejše poti za finan- ciranje podjetij.« Leskošek tu- di meni, da bi morala nova vlada poskrbeti za boljšo zaš- čito menedžerjev, saj so nmogi doživljali in še doživljajo poli- tične gonje. Stabilna makroekonomska pot je temelj prihodnjega go- spodarskega razvoja meni tudi direktorica mozirskega Elkro- ja Marija Vrtačnik. »Prepričana sem, da večina podjetij ve, kaj hoče, nikoli pa ne veš, kaj te čaka in kakšni ukrepi bodo sprejeti čez mesec ali čez leto dni.« Skratka, go- spodariti se ne da od danes do jutri. In prav pogoje za stabil- no delo in vodenje podjetij pri- čakujejo gospodarstveniki od nove vlade. IRENA BAŠA Št. 4 - 28. januar 1993 3 Mivo na zatožni klopi Osrednja tema razprav na petkovem zasedanju mozirske skupščine je bila po- vezana s sanacijo mozirske občine po vseh poplavah v preteklih letih, kot gost- je pa so sodelovali predstavniki Nivoja, Vodnega gospodarstva in Podjetja za urejanje voda. Seveda je bilo na skupščinskem zase- danju slišati ponovno veliko obtožb na račun izvajalcev sanacijskih del. Da jim voda podira vse, kar na novo naredijo. Da stroji in delavci stojijo. Da ne delajo tistega, kar bi bilo najbolj pomembno. Da dela niso strokovno opravljena... Takšnih in podobnih besed je bilo v petek med poslanci v mozirski skupšči- ni veliko. Predstavniki Podjetja za ureja- nje voda na te obtožbe niso odgovorili, predstavili so le točen načrt sanacije in povedali, koliko sredstev pričakujejo od republike. Skupna škoda po poplavi v le- tu 1990 in po lanskih visokih vodah naj Na zasedanju mozirske skupščine so po- slanci soglasno sprejeli nekaj novih ime- novanj. Tako so za načelnika inšpektora- ta imenovali Ivana Goličnika, za direk- torja Zavoda za zobozdravstvo Zgornje- savinjske doline Petra Delejo, na osebni predlog pa so razrešili člana izvTŠnega sveta Roberta Klemenaka, ki je bil za- dolžen za področje turizma. bi v mozirski občini po zadnjih izračunih znašala 2,5 milijarde tolarjev. Od tega naj bi v Podjetju za urejanje voda v letoš- njem letu prejeli približno 35 odstokov, republika pa jim mora poravnati še dol- gove za preteklo leto. Iz teh sredstev po- tem nameravajo zaščititi vse kritične točke, precej del na Savinji, Ljubnici, Dreti in drugih pritokih pa bodo začeli na novo. Vendar, kot smo že tolikokrat slišali, v Podjetju za urejanje voda dela- jo, ne da pa se narediti vsega čez noč. Poslanci mozirske skupščine so skleni- li, da morajo vsi izvajalci sanacije Zgor- njesavinjske doline po poplavah predlo- žiti odgovore na vprašanja, zastavljena na petkovem zasedanju, da morajo vsi poročati o opravljenih delih in pripraviti Mozirska občina se je prijavila na razpis za tako imenovani ekološki dinar, repu- bliška sredstva, namenjena za urejanje ekoloških težav. S tem denarjem name- ravajo predvsem urediti odlagališče od- padkov v Homu, javno podjetje Komu- nala pa bo še letos pripravilo program za ločevanje odpadkov v posameznih go- spodinjstvih. zelo konkreten program z vsemi datimii in načrti glede projektov. O teh poročilih pa bodo nato ponovno razpravljali. URŠKA SELIŠNIK Divje privatizacije? Pretekli teden so na za- sedanju šentjurske občin- ske skupščine sprejeli po- slansko pobudo in se odlo- čili za revizijo vseh postop- kov lastninjenja v šentjur- ski občini. To naj bi opra- vili do 5. februarja. BJ V Veienju za stavl(o Po podatkih Območne orga- nizacije Zveze svobodnih sin- dikatov Velenje se je v mozir- ski in velenjski občini velika večina učiteljev in vzgojiteljev odločila za stavko republiških prosvetno-izobraževalnih de- lavcev, ki naj bi bila februarja. Med velenjskimi in mozirski- mi učitelji so v preteklem ted- nu izvedli referendum, na ka- terem se je v posameznih ko- lektivih 85 odstotkov prosvet- nih delavcev odločilo za stavko. U. S. Srečanje z duliovniici Pretekli teden je bilo v Olimju tradicionalno sreča- nje predstavnikov šmarske ob- čine z duhovniki, ki delajo na področju'^te občine. Predsedni- ka skupščine in izvršnega sve- ta Jože Čakš in Marjan Aralica sta jim predstavila občinsko politično in gospodarsko do- gajanje v lanskem letu, ki je minilo brez večjih pretresov. V zvezi z denacionalizacijski- mi postopki ugotavljajo, da je v šmarski občini manj cerkve- nih zahtevkov kot drugod v državi, duhovniki pa pred- vsem želijo, da bi jih hitro re- ševali. Osvetljevanje cerkva pa naj bi letos delno pokrili tudi iz sredstev turistične takse. Duhovniki so opozorili še na problem motenja prazničnih verskih obredov s petardami. BJ Začasno financiranje Poslanci šentjurske občin- ske skupščine so pretekli te- den sprejeli odlok o začasnem financiranju občinskega pro- računa v letošnjem prvem tri- mesečju, kar bo veljalo do sprejetja odloka o proračunu. Pričakovati je, da ga bodo sprejeli do konca marca. V ob- dobju začasnega financiranja bodo lahko porabili le toliko denarja kot v istem lanskem obdobju. Zaradi gospodarske krize pa menijo, da bo letošnji občinski proračun bistveno nižji. BJ Nova zveza za Slovence v petek so v Velenju ustano- vili Nacional-socialno zvezo Slovenije. Poleg sedmih sim- patizerjev so ustanovnemu se- stanku prisostvovali še člani Jelinčičeve Slovenske naci- onalne stranke in Štormanove Republikanske zveze Sloveni- je. Po hitrem postopku so sprejeli statut in program, na- to pa je celotna razprava izzv- nenela kot obračunavanje med novoustanovljeno stranko in pripadniki drugih dveh, prav tako desno usmerjenih strank. Nova stranka naj bi se pred- vsem borila za slovenski na- rod. Trenutno bo njena glavna aktivnost usmerjena v zbira- nje podpisov - če zbere 40 tisoč podpisov, s tem pripomore k razpisu referenduma o raz- veljavitvi zakona o državljan- stvu in vseh odločb, izdanih na podlagi tega zakona. Doslej so zbrali že preko 7 tisoč podpi- sov. V programu NSZS je še zapisano, da se bodo borili za socialno državo, kjer bi bil najnižji dohodek zaposlenih 68 odstokov povprečnega do- hodka, nezaposlenim naj bi te- kla delovna doba, preprečeva- ti je treba sivo ekonomijo. Nadalje se bo Nacional-so- cialna zveza zavzemala za za- prtje vseh nerentabilnih to- varn, ki niso nacionalr\.ega po- mena, za resnično brezplačno šolstvo, v zdravstvu za enake pogoje za vse, za polovično zmanjšanje profesionalnega kadra v državni in lokalni upravi ter za profesionalno vojsko s 5 tisoč pripadniki, te- ritorialna obramba pa naj bi štela 30 tisoč mož, ki bi se urili vsaj 15 dni letno. Sedež nove stranke bo v Ljubljani, v prihodnje raču- najo na več pristašev, za za- časnega predsednika Naci- onal-socialne zveze Slovenije pa so izvolUi Florjana Pigana, ki je, po lastnih besedah, na dan ustanovitve zveze prvič videl strankin program. URŠKA SELIŠNIK Energetiica v roicali iS? v mozirskem izvTŠnem svetu so na zadnjem zasedanju spre- govorili o 31 milijonih tolar- jev, kolikor jih je nazarsko po- djetje Glin dolžno izvršnemu svetu. Člani mozirskega izvršnega sveta so pooblastili predsedni- ka Alfreda Božiča, da se poga- ja o odkupu 40 Glinovih sta- novanj, kar bo stalo skupno 24 miUjonov tolarjev. Denar od najemnine in možne kasnejše prodaje bo izvršni svet preraz- poredil za sanacijo mozirske občine po poplavah. Ostala sredstva, kolikor jih Glin dol- guje občinskemu izvršnemu svetu, pa nameravajo pridobiti z odkupom Glinove enote Energetika, sedaj samostojne- ga podjetja. Energetika je po prvih ocenah vredna milijon nemških mark,,, vendar pa je njeno delo tenieljnega pomena za večino podjetij v mozirski občini. V Energetiki proizva- jajo toplotno energijo, ki jo za delo potrebujejo v Elkroju, Malih gospodinjskih aparatih, posamezni obrtniki in za ogre- vanje stanovanj. Ne zmorejo obresti in doliodnine Zaradi rastočih socialnimi stisk se je šmarska vlada odlo- čila za ustanovitev dveh po- sebnih komisij in za pomoč občanom pri davčnih napo- vedih. V občini ugotavljajo, da plačilne discipline tako rekoč ni, saj imajo posamezniki ne- poravnane račune že od febru- arja lani, obenem pa se bojijo, da bi se s prisilno izterjavo po- javili še večji socialni proble- mi. Posebna komisija bo zato določila merila za odpis obre- sti. V komisiji so vodje izpo- stave za družbene prihodke, davčne inšpekcije ter oddelka za finance in občo upravo ter člana obrtne zbornice. Odločili so se še za posebno komisijo, ki bo lahko občane oprostila plačila dohodnine. Ugotavljajo, da je precej obča- nov ne zmore plačati, s prisil- no izterjavo pa bi bilo včasih še slabše. Komisijo sestavljajo vodja izpostave za družbene prihodke, direktorica Centra za socialno delo in vodja od- delka za finance. Pred bližnjim izpolnjeva- njem napovedi za odmero pla- čila dohodnine pa so se tudi za letos odločili, da bodo poma- gali občanom pri izpolnjeva- nju obrazcev. To bodo storili predvsem po odročnejših kra- jih, pomoč pa bo brezplačna. BRANE JERANKO Direictor med poslance Poslanec slovenskega državnega zbora Jurij Ma- lovrh iz Šentjurja, doseda- nji direktor Ja\'nega komu- nalnega podjetja, je prosil za sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Šentjurski izvršni svet, ki je obravnaval Malovrho- vo prošnjo, se je strinjal, saj opravljanje dveh plača- nih profesionalnih del ni mogoče. Malovrh pa bo še naprej opravljal funkcijo predsednika šentjurske ob- činske skupščine, kar dela izven rednega delovnega razmerja. Na seji so menili, da je opravljal delo direk- torja komunale, kamor je prišel, ko ji je grozila likvi- dacija, razmeroma dobro. Za vršilko dolžnosti direk- torice komunale so imeno- vali Darinko Peperko, kaže pa, da je za prazno direk- torsko mesto še precej za- nimanja. BJ Za stopinjo bliže Pravna podlaga plinilikacije v Šentjurju, enem od naj- bolj onesnaženih slovenskih mest, si prizadevajo za plinifi- kacijo, kar bi pripomoglo k bolj zdravemu zraku. Gre za znana prizadevanja, o katerih so znova spregovorili na zad- njem zasedanju šentjurske ob- činske skupščine pretekli te- den. Sprejeli so potrebno pravno podlago: odlok o oskr- bi z zemeljskim plinom. Sprejeti odlok je pogoj za naslednja dejanja, tako tudi za razpis mednarodnega nateča- ja. V njem so zapisani pogoji podelitve ali tudi odvzema koncesije ter številne druge podrobnosti. Šentjurčanom so že znani vsaj trije ponudniki, med nji- mi tudi italijansko podjetje Dondi. Zato je poslance zani- malo, čemu potem določilo od- loka, da mora biti koncesionar slovenska pravna oseba. Pred- stavnik občinskega izvršnega sveta je pojasnil, da je Dondi pri nas že registriral podjetje Slovenski plinovodi. V sprejetem odloku tudi ni več določeno, da bo čas konce- sije 29 let, kar bo poslej zadeva pogodbe - gre za upoštevanje nedavne pripombe poslancev. Izbrani ponudnik bo moral de- la za začetek oskrbe z zemelj- skim plinom končati najpoz- neje v dveh letih, prodajno ce- no plina pa bo potrjeval občin- ski izvšrni svet. Šentjurčani so se zavarova- li, da ta cena ne bo smela pre- segati cene plinskega olja, se- veda ob upoštevanju kalorične vrednosti goriva. Po preneha- nju koncesijske pogodbe bodo naprave postale občinska last. Vrednost naložbe v šentjur- sko plinifikacijo znaša dobre štiri milijone mark. BRANE JERANKO Nov dirigent starega zbora Piše: Rado Repenšek Sedaj, ko se je prah po inavguraciji BUla Clintona nekoliko polegel, je že jas- no, da lahko novi predsed- nik ZDA na običaj »mede- nih tednov«, v katerih se kritiki in ameriška javnost ob morebitnih nerodnostih in spodrsljajih »predsedni- škega novorojenca« le oproščajoče nasmihajo in ga dobrohotno trepljajo po ritki, saj je dete še neizku- šeno in se bo v stotih dneh že še naučilo potrebnih spretnosti, da bo potem stabilneje stopicalo po po- litičnem peskovniku, kar lepo pozabi. Dasiravno je Bili Clinton svojo predvolilno kampa- nijo gradil na obljubah, da se bo po izvolitvi posvetil zlasti notranjim proble- mom ZDA, ki so bili v dva- najstletni vladavini repu- blikancev odmaknjeni na stranski tir (visok prora- čunski primankljaj, ne- učinkovit sistem zdrav- stvenega zavarovanja in šolstva), pa je dediščina, ki mu jo na področju zunanje politike zapušča George Bush, še mnogo bolj neza- vidljiva. Številna krizna področja v svetu (Irak, Bližnji vzhod, Balkan, re- publike bivše Sovjetske zveze), zahtevajo nenapač- na in takojšja ukrepanja vrhovnega poveljnika obo- roženih sil - predsednika ZDA. Upam si trditi da so bombardiranja ciljev v Ira- ku po tem, ko je minulo sredo Sadam Husein raz- glasil enostransko premirje in pristal na spoštovanje resolucij varnostnega sveta OZN, nepremišljeno deja- nje, ki se bo pribeležilo že ' na račun Billa Clintona. Z nadaljevanjem takšne politike do Iraka, bo novi predsednik zaigral podpo- ro protiiraške koalicije tri- desetih držav, ki se je pred dvema letoma postavila po robu iraški invaziji na Ku- vajt in se namesto v vlogi »svetovnega policaja«, ki jo mednarodna skupnost odo- brava, znašel v vlogi »sve- tovnega terorizerja«, ki zna biti še kako nehvaležna in nevarna. Druga vroča tema, s ka- tero se bo moral »pozaba- vati« novi predsednik prej kot v stotih dneh, če si noče nakopati naziva figamož, je kriza na Balkanu. Razvoj te je navkljub občutku, da je srbsko-bosansko-hrva- ška vojna prešla v sklepno fazo (delitev BiH v Ženevi in hrvaška ofenziva za vr- nitev kninske krajine), ta- ko po trajanju kot po obse- gu spopadov popolnoma nepredvidljiv. Ob naštetih, pa se bo Bili Clinton zaradi pritiskov volilcev, moral posvetiti tudi notranjim, zlasti go- spodarskim problemom ZDA. Od makroekonom- skih statističnih podatkov, je kritičnih zlasti 300 mili- jard ameriških dolarjev proračunskega primanjk- ljaja, padec produktivnosti iz štiri na en odstotek v zadnjem desetletju in 78 milijard ameriških dolar- jev zunanjetrgovinskega primanjkljaja v lanskem letu. Nezaposlenost je s 7,1 odstotkom »normalna«, optimizma vreden pa je po- datek, da se je po letu 1991, ko je bila realna rast druž- benega proizvoda z minus 1,2 odstotka najbolj kritič- na, ta v letu 1992 povzpela na dva odstotka, kar naka- zuje, da vstopajo Združene države v obdobje novega gospodarskega ciklusa in da se zaključuje večletno obdobje gospodarske rece- sije. Vsi ti statistični izraču- ni, ki kažejo, da gospodar- ski položaj Amerike ni slab, pa ne prispevajo k boljši kvaliteti življenja povprečnega Američana, ki danes realno živi slabše kot pred desetimi leti. Zato zahteva spremembe, zato je volil Clintona, ki je spre- membe obljubljal, in sedaj od njega željno pričakuje »izplačilo zapitka«. Kakšna bo ameriška po- litika v naslednjih štirih le- tih, lahko le predvidevamo. Z gotovostjo pa lahko zatr- dimo, da bo njen protago- nist. Bili Clinton, potrebo- val obilo državniške mo- drosti in pragmatičnosti, da se mu bo uspelo obdrža- ti v sedlu, ob ponovnem vo- lilnem rodeu čez štiri leta. Ali bo Bili Clinton po »masleniški opera- ciji« tako kot Rusi, zdaj požugal tudi Franju TuČmanu? Št. 4 - 28. januar 1993 Bomo ostali brez vlakov? s I. marcem nal M v Sloveniji prenehalo voziti 77 vlakov, oH tega 17 na Celjskem In ukinili naj hI 13 železniških postaj, med nJImI tudi v Šmarju In na Polzeli Slovenske železnice so se odločile za drastičen ukrep ukinitve mnogih vlakov, ki se- daj bolj ali manj prazni ali delno prazni vozijo po sloven- skih progah. Poslovni odbor je predlagal Upravnemu odboru Slovenskih železnic ukinitev 77 vlakov in 13 železniških po- staj, do česar naj bi prišlo že s 1. marcem oziroma najkas- neje koncem maja z novim voznim redom. Upravni odbor je predlog sprejel in ga bo posredoval Mi- nistrstvu za promet, kamor so- di tudi železnica. Vse bi bUo v redu in prav, če bi se okoli ukinjanja prog in zapiranja postaj pogovorili z ljudmi na terenu. Žal do tega ni prišlo in so prizadeti za predlog izvede- Jurij Malovrh, predsednik ob- čine Šentjur: »V delovnih or- ganizacijah, zlasti železarni, prehajajo na evropski delovni čas in se nihče ne vpraša, kako se bodo ljudje pripeljali na de- lo oziroma vrnili domov.« li iz sredstev javnega obveš- čanja. Predlagatelji so uporabili zelo čudne kriterije, ki ne zdr- žijo teže realnih podatkov. Med ukinjenimi programi je tudi kar sedemnajst primerov na Celjskem in sicer štirje vla- Franc Pešec, šef prometne sek- cije v Celju: »V predlogu za ukinitev so vlaki na progi Ce- Ije-Eogatec-Kumrovec, med katerimi so mnogi dobro zase- deni zaradi šolarjev in delav- cev. Vozijo pa na glavni progi Maribor-Celje-Ljubljana inter city vlaki in to popolnoma prazni pa se nihče ne spomni, da bi jih ukinil ali vsaj zmanj- šal njihovo število.« ki na progi Zidani most-Mari- bor, devet vlakov na progi Ce- Ije-Rogatec-Kumrovec in štir- je na progi Celje-Velenje. Ob tem naj bi zaprli tudi dve že- lezniški postaji - na Polzeli in v Šmarju. Pri zaprtju teh dveh postaj so upoštevali podatek, da letno natovorijo oz. preto- vorijo manj kot 10 tisoč ton blaga (okoli 6 tisoč), pozabili pa so, da se preko Polzele letno prepelje okoli 75 tisoč in Šmarja okoli 100 tisoč potni- kov, kar pa niso zanemarljive številke. Med vsemi potniki prevladujejo delavci in šolarji, ki bi se ob ukinitvi vlakov zna- šli v hudih škripcih.. Najhuje je na progi Celje- Rogatec-Kumrovec, kjer bi z izpadom nekaterih vlakov ljudje lahko odhajali na delo, ne bi pa imeli možnosti po- vratka. Razen tega gre za med- narodno progo med Slovenijo in Hrvaško, ki jo tudi ne moreš ukiniti kar tako. Šmarska in šentjurska občina bi z ukini- tvijo nekaterih vlakov in mor- da celo avtobusnih linij (tudi to je v programu!) veliko izgu- Anton Roječ, predsednik obči- ne Celje: »Z ukinitvijo prog se bo začela ustvarjati razdalja s terenom, to pa pomeni zastoj Celja. Na regionalni razvoj ne moremo računati, čeprav smo nanj pred leti prisegali. Druž- ba mora reči ali se bo razvijala v enem centru ali po vsem te- lesu.« _ __>..^„ bili in namesto, da bi se odpi- rali in razvijali, bosta začeli ponovno zaostajati. Zbor štirih županov Ko so izvedeli za predlog za ukinitev nekaterih prog, so se v Šentjurju zbrali štirje župa- ni: Jurij Malovrh (Šentjur), Jo- že Čakš (Šmarje), Anton Roiec (Celje) in Milan Dobnik (Ža- lec). V pogovoru so omenili vr- Jože Čakš, predsednik občine Šmarje: »Ob šentjurski bi bila z ukinitvijo vlakov najbolj pri- zadeta naša občina in okoli 800 ljudi, ki se vozi na delo ali v šole. Imamo dva turistična centra, kjer bi bile zlasti Atomske toplice zelo priza- dete.« sto argimfientov, ki govorijo proti ukinitvi mnogih izmed predlaganih prog, svoj protest pa so poslali na Ministrstvo za promet v Ljubljano, Jurij Ma- lovrh, poslanec državnega zbora (sam pred časom tudi zaposlen na železnici in tako dober poznavalec problemov) pa se je obvezal, da bo postavil ustrezno vprašanje. To, da je slovenska železnica v resnično hudih stiskah, ni treba posebej razlagati. Tolaž- ba s tem, da tudi v tujini vozijo potniški vlaki prazni in izgubo krije država, ni najboljša, ker enostavno nimamo denarja, da bi v nedogled krili izgube. Na sestanku sta Franc Pešec in Jože Drofenik (delavca že- leznice) prosila župane naj po- sredujejo proti ukinitvi prog in postaj in dokazovala, da to, kar se pripravlja, ni dobro. To- rej si v samem slovenskem že- lezniškem podjetju niso enot- ni, kaj bi v stiski radi naredili. Milan Dobnik, predsednik ob- čine Žalec: »Z ukinitvijo neka- terih vlakov ne bomo kaj dosti dosegli, saj bo treba proge še vseeno vzdrževati, najti bo treba nadomestno zaposlitev za delavce in podobno. Pri- pravljeni predlog ni rešitev.« Vrh dela po svoje, lokalni vrh dokazuje drugače, baza pa naj bi bila prizadeta. TONE VRABL Več na tuje v šentjurskem podjetju Elegant so lani s prodajo na tuje iztržili okoli 4 mili- jone nemških mark. Letos nameravajo v tem kolekti- vu izvoz povečati za mili- jon in pol nemških mark, računajo pa predvsem na prodajo v zahodnoevrop- skih i^avah. Kako se Je odprodajalo premoženje? v celjskem Ingradu se razmere v zadnjih mesecih niso bistveno izboljšale. V minulem tednu so zago- tovili izplačilo plač v treh družbah, v strokovnih službah, visokih in nizkih gradnjah, tam je okoli 800 delavcev, proizvodnih obratih ter koncemu, kjer so vključeni tudi čakajoči delavci, naj bi plače dobili ta teden. V sindikatu In- grada pa v teh dneh razmi- šljajo, da bi zahtevali revi- zijo lastninskih postopkov oziroma odprodaje premo- ženja. Revizija bvpass podjetij z vprašanjem lastninje- nja so se v minulih dneh ukvarjali tudi šentjiirski poslanci, ki zahtevajo revi- zijo lastninskih postopkov predvsem v bj^ass podjet- jih. Konkretno omenjajo podjetja Jurmes, Lipatrade ter Meja-Slom. Rok, do ka- terega je še mogoče vložiti zahtevke za revizijo po- stopkov lastninjenja, pote- če 5. februarja. Na Celj- skem je zaenkrat slišati zahteve po reviziji lastni- njenja še v nekaterih Emo- vih družbah. Samozaposlovanje rojeva sadove v program samozaposlo- vanja, ki ga uresničujejo v območni enoti zavoda za zaposlovanje v Celju, se je v zadnjem letu vključilo 677 iskalcev zaposlitve. V glavnem so to mlajši lju- dje, skoraj polovica jih ima srednjo ali višjo izobrazbo. Doslej je sVoja zasebna po- djetja s pomočjo samoza- poslovanja že ustanovilo okoli 40 odstotkov brezpo- selnih, ki so se vključili v ta program. Alternativno kmetovanje Celjska enota za kmetij- sko svetovanje bo v torek organizirala zanimivo pre- davamje o tem, kako na manjših kmetijah z inten- zivno zelenjadarsko ali sa- djarsko proizvodnjo ustvarjati višji dohodek. 0 alternativnih možnostih kmetovanja na kmetijah, ki obsegajo od 5 arov do 1 hektara, bo predaval spe- cialist za sadjarstvo Franc Kotar. Med drugim bo predstavil tudi tehnologijo vzgoje jagod, možnost kombinacij z zelenjadar- stvom in (irevesničarstvom ter ekonomiko pridelave. Predavanje bo v stranski dvorani Narodnega doma v Celju prihodnji torek, 2. februarja, ob sedenmaj- stih. IB Veliko zanimanje za lavna dela Med prijavljenimi javnimi deli v šmarski občini je letos, v letu turizma, predvsem veli- ko zanimanja za urejanje oko- lja. Pri tem bi vldjučili 60 brezposelnih občanov, zlasti nekvalificiranih, ki jih je tudi največ. Občinski izvršni svet bo prijave posredoval celjske- mu zavodu za zaposlovanje, nato pa bodo počakali na zele- no luč. Z deli bi začeli spo- mladi. Za letos kandidirajo s pro- grami čiščenja okolja iz KS Rogaška Slatina, Kostrivnica, Podčetrtek, Rogatec, Šmarje ter Pristava, Obrtno komunal- no podjetje, celjsko podjetje za urejanje voda ter cestno po- djetje. Obrtno komunalno po- djetje želi letos nadaljevati z odstranjevanjem črnih odla- gališč še v južnem delu občine. V občinski vladi si prizadevajo tudi za podaljšanje lani zače- tih programov pomoči na do- mu ter oskrbe beguncev v zbirnih centrih, kar pa izva- jajo izključno z denarjem re- publiškega proračuna. Na zadnji seji šmarske vlade so povedali, da bi občina pri- spevala za letošnja javna dela nad dva milijona tolarjev. Od- ločili pa so se tudi za povišanje nagrade udeležencem javnih del, s pogojem, da bo letošnji občinski proračun to omogo- čal. To so storili po ugotovitvi, da je zajamčena plača, po ka- teri se ravna omenjena nagra- da, bistveno zaostala za redni- mi plačami v gospodarstvu. Udeleženci s prvo stopnjo izo- brazbe bodo tako namesto se- danjih 13 tisoč prejemali po 18 tisoč SIT skupne nagrade, iz zavoda za zaposlovanje ter ob- čine. Največ so namenili za udeležence s peto stopnjo izo- brazbe in to 25 tisoč tolarjev. BRANE JERANKO REKLI SO Rade Rakun, direktor Jav- nega podjetja Komunala: »Celotna celjska regija išče prostor za odpadke. To je za- enkrat velik regijski problem, pri reševanju pa krepko raču- najo na mozirsko občino. Ideje o zajezitvi Podvolovljeka, kjer bi bilo akimiulacijsko jezero za vodno preskrbo Celja in Žalca, so ponovno oživljene. Pri iskanju prostora za odla- ganje odpadkov pa je treba poudariti, da bo ekonomsko težko opravičljivo, če bi iz mo- zirske občine vozili odpadke v Celje, na primer.« Naložbe v Elkroju V mozirskem Elkroju so lani namenili za posodab- ljanje opreme milijon nem- ških mark. Del tega denar- ja so porabili za nakup ta- ko imenovanega krojilnega sistema, ki so ga v proiz- vodnjo uvedli minuli teden. Tudi letos nameravajo v Elkroju vložiti precej de- narja v posodobitev proiz- vodnje, če bo šlo vse po na- črtih, bodo za naložbe spet zbrali milijon nemških mark. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Podjetje Mano d.o.o. - Grafične in reklamne stori- tve iz Ilirske Bistrice nudi bar- vanje vseh vrst originalov, tj. izdelavo »diapozitivov«, po- trebnih za izdelavo fotolitov kot priprave za tiskanje stri- pov. Nudijo tudi organizacijo izdelave fotolitov iz cit. origi- nalov in barvanje originalov za izdelavo animiranih filmov. Informacije: tel. in fax 067/82- 110 (Majda Bme). - Podjetje Arxel d.o.o. iz Ljubjane nudi storitve raču- nalniško podprtega konstru- iranja za arhitekturo, računal- niško tridiemenzionalno vizu- alizacijo in animacijo (upora- ba siUcon graphics delovnih postaj), visokokvalitetno digi- talno obdelavo video slike (varping, morphing, point...) ter računalniško retušo foto- grafij. Nudijo tudi visokokva- litetni barvni računalniški tisk (Dye sublimation tiskalnik), primeren za poizkusni barvni tisk - zamenjaa za ofset poiz- kusni tisk. Informacije: tel. 061/317-775 in fax 061/328- 175 (Matjaž Požlep). Povpraševanje: - TTN - Tovarna transport- nih naprav iz Cerknice išče za- stopnike in prodajalce za pa- kime stroje. Informacije: tel. 061/791-202 in fax 061/791- 737 (Jožef Švelc). - Italijansko podjetje CP Marketing iz Milana išče v Sloveniji poslovnega part- nerja za izdelavo ženske kon- fekcije. Informacije: tel. 0266/ 802-213 (Carlo Pellegatta). - Špansko podjetje Compa- nia Roca Radiores (vodilni proizvajalec sanitarne opre- me) iz Barcelone išče sloven- ske proizvajalce elektromotor- jev in električnih črpalk. In- formacije: tel. 9934-33-30-70- 11 in fax 9934-34-90-26-42 (J. Quijano). - Špansko podjetje Esteve Y Manez S. A. Avtovia Madrid Alicante S/N (proizvajalec marmorja in granita) išče di- stributorja za Slovenijo. Infor- macije: tel. 9934-65-60-36-13 in fax 9934-65-60-19-53 (Feli- pe Perez). - Španski vodilni proizva- jalec p>eciva Royal Brands iz Madrida išče distributerje ozi- roma blagovnice v Sloveniji, zainteresirane za prodajo nji- hovih izdelkov. Proizvajajo tudi ostale prehrambene izdel- ke. Zainteresirani so tudi za skupno vlaganje. Informacije: tel. 9934-13-19-76-17 in fax 9934-33-10.28-55 (G.J.Miquel Cortes). - Avstrijsko E>odjetje išče proizvajalce (specialiste) za proizvodnjo čolnov in manjših jaht. Informacije: tel. 042- 7282-259 (Seebacher). - Podjetje Euroteh d.o.o. Ptuj povprašuje po jekleni žici debeline 1,5 mm, višina glida = 83mm in širina = 5 mm. Nosil- nost verižice je 40 kg in več. Informacije: tel. in fax 062/ 773-171 (Sirovnik). Center za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije Vse podrobnejše informacije dobite pri Centru za Informa- cijski sistem Gospodarske Zbornice Slovenije, telefon (061) 150-122 interno 290, 292, 293 ah direktno 215-631. PO ČEM SO DEVIZE?, št. 4-28. januar 1993 5 Zdaj Je čas nakupov čas proHale nepremičnin pa šele prihaja, pravi airektor Posesti Franc Zupančič Pred slabim letom in pol je v okviru Ljubljanske banke Splošne banke Ce- lje d.d. začela delovati družba Posest, kjer se med drugim ukvarjajo s proda- jo in nakupom nepremičnin. Posest je bila ustanovljena z name- nom, da bi na enem mestu v banki združili vse aktivnosti za uspešen pro- met z nepremičninami. Kako uspešni smo Slovenci in Celjani pri tem poslu, kje so ovire in kakšne so razmere na tržišču nepremičnin pojasnjuje direk- tor Posesti Franc Zupančič. V slovenskem prostoru in tudi na Celjskem se je v zadnjem času pojavi- lo precejšnje število raznih družb in podjetij, ki se ukvarjajo z nepremični- nami. Dejavnost očitno postaja vse bolj aktualna, kakšne pa so vaše iz- kušnje? Na tržišču so v tem trenutku pred- vsem tiste nepremičnine, ki so se poja- vile kot viški podjetij, ki so izgubila tržišče. Te nepremičnine dobiva ban- ka v svojo posest, da se poplačajo ter- jatve in obveznosti oziroma, da se ustavijo števci za obresti. Razmere na tržišču nepremičnin so zaenkrat zelo težavne, ker manjka druga stran, torej kupci. Ponudba je torej večja od povpraše- vanja. Kakšne so konkretne razmere pri prodaji in nakupu nepremičnin na Celjskem? Najbolj konkretno lahko odgovorim z našim delovanjem v času od ustano- vitve družbe. Mi smo kupili prvi paket nepremičnin od podjetja Ingrad. V tem primeru ni šlo za poplačilo ter- jatev do banke, temveč za svež denar, ki ga je podjetje rabilo za osebne do- hodke in obratna sredstva. Drugi pa- ket nepremičnin smo kupili od Menca Blagovnega centra na Spodnji Hudi- nji, to so bila skladišča, ki zaenkrat še niso prodana. Tretji paket predstavlja poslovne prostore, katerih sedanji lastnik je Klima Celje. Tudi v teh pri- merih gre delno za poplačilo terjatev, delno za svež denar podjetjem. Četrti paket pa predstavljajo Emova stano- vanja, kjer gre izključno za poravnavo obveznosti občine, ki je stanovanja transformirala v banko. F>ri odprodaji smo prvi paket dovolj dobro prodali, v Ingradovi zgradbi na Lavi domuje zavarovalnica Adriatic, v bivšem sin- dikalnem domu je Metro Celje. Pri stanovanjih v Zrečah smo bili malce preveč optimistični, zaenkrat še niso šla v promet. Večkrat pravim, da je zdaj časa nakupov, čas za prodajo ne- premičnin pa šele prihaja. To je po- vsem jasno, ker je gospodarstvo osiro- Franc Zupančič: »Mladim podjetni- kom je treba omogočiti, da pridobijo proizvodne in poslovne prostore po legalni in čimbolj ugodni poti, zlasti z leasingom, ki ga je treba pravno urediti. Prav tako je mladim podjetni- kom treba omogočiti kreditiranje pri nakupu nepremičnin in jim pomagati pri oddajanju nepremičnin v najem. Najslabše je, če nepremičnine niso za- sedene. mašeno, mladi podjetniki pa zaenkrat tudi nimajo dovolj denarja, da bi ku- povali nepremičnine. Očitno bo treba počakati še nekaj časa in tudi ustvari- ti tržišče kupcev. Kje se danes vrtijo cene nepremič- nin, kakšna je primerjava med ocenje- no \Tednostjo in dejanskim izku- pičkom? V Sloveniji nimamo veliko izkušenj s prodajo, zato je o cenah silno težko govoriti. Na eni strani se pojavlja stroškovna cena, ki jo gradbenik po- stavi ob zidavi nekega objekta. Drugo je cena sodno zapriseženega cenilca, ki je ponavadi previsoka. Prave cene se v bistvu šele oblikujejo. Ravno zato smo v naši družbi poslali na seminar delavca, ta seminar je organizirala agencija iz Ljubljar\e, za izobraževa- nje pa so poskrbeli ameriški strokov- njaki. Pristopi tujcev so namreč dru- gačni, naše ocene so veliko bolj statič- ne v primerjavi s tistimi v tujini, kjer je oblikovanje cen veliko bolj dina- mično. Če povem primer - neka hiša v soseski ima določeno ceno in če se ta soseska ugodno razvija, bo osnovni ceni še nekaj dodano. Pri nas pa takš- nih razlik ne upoštevamo. Lahko konlu-etno poveste, koliko veljajo nepremičnine v središču mesta oziroma kakšne so najemnine? O prodajnih cenah na splošno ne morem govoriti, medtem ko so višine najemnin razdeljene na posamezne skupine. Najemnine za boljše poslov- ne prostore dosegajo tudi po 15 mark za kvadratni meter, v to ceno niso vključeni stroški. Najemnine za skla- dišča pa se vrtijo od 5 do 8 mark, podobne najemnine veljajo tudi za proizvodne prostore. Vendar tudi po najemih ni pretiranega povpraše- vanja. S kakšnimi problemi se najpogoste- je srečujete pri prometu z nepremični- nami? Težav je kar precej. Prvi problem je dokazovanje lastništva s strani po- djetja, ki prodaja nepremičnine. Te stvari so neurejene, pričakujem, da se bo zakonodaja uredila in da bo lažje opisati nepremičnino ter urediti njen status. Drugi problem je ugotavljanje tržnih cen, ker v slovenskem prostoru nimamo dovolj izkušenj in ker sodno zapriseženi cenilci določajo previsoke cene. Še na eno oviro pogosto naleti- mo - predstavniki podjetij in delavci so preveč čustveno navezani na nepre- mičnine. Včasih se prav čuti, kako so dosedanji lastniki pripeti na nepre- mičnine in kako s težkim srcem jo dajo v druge roke oziroma v promet. Tudi zakonodaja v zvezi s prome- tom nepremičnin bo verjetno morala doživeti spremembe. Kaj bi se moralo spremeniti? Predvsem bi morali ustvariti model ovrednotenja oziroma določiti tržne cene nepremičnin, tako da je ustvarje- no zaupanje med kupcem in prodajal- cem. Sedanji način ovrednotenja je treba spremeniti in izhajati iz dina- mične tržne cene. Drugo, kar je treba urediti, je zakonodaja o leasingu. Ve- liko je mladih sposobnih podjetnikov, ki nimajo dovolj denarja, da bi si že na začetku zagotovili proizvodne in po- slovne prostore. Zato je leasing dobra rešitev, vendar pa v sedanji zakono- daji ni dovolj dobro opredeljen. Stvari je treba bolj približati mladim ljudem, če hočemo korak naprej na področju drobnega gospodarstva. Nadalje je treba stvari urediti tudi okoli najemov in načinov oddaje. Vedno obstoja nek sum, da si nekaj storil narobe in po neregularni poti, zato je stvari treba postaviti na svoje mesto tudi v zako- nodaji. Kje smo Slovenci pri prometu z ne- premičninami v primerjavi s tujino. Tam ponavadi velja, da se s prodajo nepremičnin kujejo največji dobički. Verjetno so se v tujini na začetku prometa z nepremičninami srečevali s podobnimi težavami kot zdaj Slo- venci. Menim, da se bo prvi val nepre- mičnin začel pojavljati ob lastninje- nju, potem pa bo promet z nepremič- ninami postopoma postajal kvalitet- nejši. Sam si stvari predstavljam ta- kole; če je v Celju naprodaj neka ne- premičnina, je treba iskati kupca, ki bo bogatil prostor z novo dejavnostjo, ne pa ga osiromašil. Sem optimist in verjamem, da bo promet z nepremič- ninami postal redni posel takrat, ko se bo gospodarstvo vsaj delno stabilizi- ralo in olastninilo. Pričakujem pa, da bo zaradi zmanjšanega obsega proiz- vodnje na tržišču razmeroma vebko nepremičnin. Kako pa je s prodajo nepremičnin tujcem, denimo Avstrijcem, Italija- nom, Nemcem ter potencialnim ku- pcem iz nekdanjih jugoslovanskih re- publik? Obstoja bojazen, da bodo juž- ni sosedje pokupili precejšen del slo- venskih nepremičnin. Družba Posest se razen s prometom z nepremičninami ukvarja tudi s pri- pravo dokumentacije za hipotekarno zavarovanje kreditov ali garancij. Tu- di pri tem so osnovni problem dokazi- la o lastništvu, na drugi strani pa ima- jo kreditojemalci dokaj pasiven odnos do plačila stroškov. Kreditojemaki običajno rečejo, saj imam zgradbo, vendar se banka, ki daje kredit, mora prepričati, kakšno je trenutno stanje in določiti vrednost nepremičnine, pravi Franc Zupančič. Zakonodaja v tem trenutku prepo- veduje nakup nepremičnin tujcem, to velja tudi na kupce iz bivše Jugoslavi- je. Z lastninjenjem se bo interes zago- tovo povečal, tudi tujci bodo verjetno lahko vložili svoj kapital. Ste v Celju že imeli kakšno kon- kretno ponudbo? Zaenkrat takšne ponudbe še niso prišle do nas. Konkretno smo mi zače- li sodelovati z nemško trgovinsko zbornico, kjer se združujejo slovenski in tudi nemški podjetniki. V Nemčiji je zaradi povečanja davkov v zadnjem času veliko zanimanja za to, da bi kapital vložili kam drugam. Morda bo del tega kapitala prišel tudi v Slove- nijo. ffiENA BAŠA Foto: EDO EINSPIELER SSK - konferenca za Slovenijo brez vodstva LJUBLJANA, 24. janu- arja (Delo) - Na tretjem rednem letnem zasedanju Svetovnega slovenskega kongresa - Konference za Slovenijo - so razrešili do- sedanje vodstvo, skupaj s predsednikom Francem Miklavčičem, zaradi nes- klepnčnosti pa niso izvolili novega vodstva. Po burni in polemični razpravi, v kateri so poudarili, da konferenco čaka še veliko dela (od urejanja zakona o državljanstvu do ustano- vitve urada za Slovence po svetu), so ugotavljali tudi, da sploh ne vedo natančno koliko članov imajo in da bo potrebno znova zbrati pristopne izjave. Franco Juri prva žrtev vladne icoalicije LJUBLJANA, 26. janu- arja (Delo) - Franco Juri je bil že potrjen za veleposla- 'nika v Argentini, zdaj pa v Buenos Aires očitno ne bo šel. To kaže, da bo Lojze Peterle očitno skušal uve- ljaviti izrazito strankarsko zunanjo politiko. Peterle- tovi diplomatski fevdi naj bi bili Argentina, Kanada in Avstralija. Drnovšek je tako zaradi popuščanja v primeru Jurija dokazal, da so v ospredju njegovi že pregovorno znani »prag- matični« pogledi, pri čemer tvega povečano nezado- voljstvo v lastni stranki. Kazni zaradi volilnih plakatov LJUBLJANA, 25.janu- arja (Republika) - Kljub opozorilu, ki ga je komu- nalni inšpektorat posredo- val vsem političnim stran- kam že pred začetkom vo- lilne kampanje ter večkrat- nim ustnim in pisnim opo- zorilom strankam in javne- mu podjetju Snaga po voli- tvah, so inšpektorji ugoto- vili, da vseh plakatov in panojev še niso odstranili. Zato je komimalni inšpek- torat skladno z določbami odloka o plakatiranju po- slal sodniku za prekrške predlog za kaznovanje po- djetja Snaga in političnih strank, katerih plakati in panoji še niso odstranjeni. »Nimam se kam vrniti!« BEOGRAD, 26. januarja (Mladina) - »Nisem imel možnosti za vrnitev. Ko pa sem slišal, kaj se upokoje- nim oficirjem dogaja na slovenski meji, si vrnitve niti nisem želel, pravi v in- tervjuju Mladini upokojeni slovenski general nekdanje JLA Ivan Hočevar. »Čez Hrvaško nisem mogel, v tu- jino pa tudi ne, ker potnega lista nisem imel. Sedaj se sploh nimam več kam vrni-. ti. Tega, da ti država da listek, kjer piše, da si dr- žavljan, hkrati pa ti vzame vse socialne in državljan- ske pravice, ne morem ra- zumeti drugače, kot da gre za čisti cinizem in revanši- zem. Sam bi zelo rad videl, da me obtožijo in mi na so- dišču dokažejo, česa sem kriv,« izjavlja general Ho- čevar. Nova nacionalizacija? Župani s CeUskega nasprotujejo zakonu o skladu kmetijskih zemljišč In gozdov Ob napovedih, da naj bi dr- žavni zbor obravnaval predlog zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, so minuli petek za skupno mizo sedli žu- pani našega območja. Odloči- tev je bila enotna: poslanci s Celjskega predlaganega za- kona ne smejo podpreti. Predlog Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov namreč predvideva, da bi družbena zemljišča ter gozdo- vi, med njimi tudi tista, s kate- rimi upravljajo občine in po- djetja, prešla v last republike. V roke države oziroma sklada bi tako prešli tudi vsi prihodki od prometa ter zakupa. Po zadnjih informacijah so men- da zakon dopolnili samo v to- liko, da bi v lasti občin in po- djetij ostala zemljišča ter goz- dovi, pridobljena pred 6.4.1941. Za odvzem premo- ženja ni predvidena nikakršna odškodnina ali morebitno na- domestilo v naravi. Župani in predstavniki občin s Celjskega so na petkovem sestanku oce- nili, da bi to povzročilo veliko težav v posameznih občinah, razen tega pa je podržavljenje v nasprotju z ustavo. V šmar- ski občini imajo na primer v kmetijskem skladu okoli 125 hektarov, polovica so gozdovi, polovica kmetijska zemljišča, preko 600 hektarov družbenih zemljišč ima še tamkajšnji kmetijski kombinat. Marjan Drofenik, podpredsednik šmarske vlade pravi, da pome- nijo ta zemljišča veliko premo- ženje in so pomembna za na- daljnji razvoj občine. Tudi žu- pani laške, žalske in velenjske občine so prepričani, da pre- moženje mora ostati v rokah občine oziroma podjetij. Po- djetje, ki razpolaga z zemljiš- čem, ga lahko odda v najem, lahko ga proda ali uporabi za širitev svojih objektov. Občine pa prav tako potrebujejo zem- ljišča, v nasprotnem primeru se bo, na primer, zgodilo to, da bodo za gradnjo neke ceste morali spet kupovati zemljišče sklada, čeprav je to isto zem- ljišče že bilo v rokah občine. Celjski župan Anton Roječ je povedal, da ima občina okoli 270 hektarov zemljišč in goz- dov, del tega premoženja je v občinskih rokah že stoletja, velik del zemljišč pa je mesto kupovalo za nadaljnji razvoj. Na Celjskem torej odločno nasprotujejo zakonu, pred- stavniki občin pa so na držav- ni zbor ter poslance s Celjske- ga naslovili dopis, v katerem zahtevajo, da kmetijska zem- ljišča ter gozdovi še naprej ostanejo v občinskih rokah. Po oceni vseh predstavnikov ob- čin gre za ponovno nacionali- zacijo ter poskus centralizaci- je, z vsem tem pa smo samo še korak dlje od obljubljenega regionalnega razvoja Slove- nije. -......_^JB Država nas samo prešteva Konjiški delavci nezadovoljni z državno streho v konjiški občini so podpi- sala pogodbo z republiškim skladoih tri podjetja: Mizar- stvo Skala, Konus in Ko- stroj. Delavci ocenjujejo, da so se v skladu lotili le prešte- vanja tehnoloških viškov, premalo pa jim pomagajo na področju razvoja ter širitve tistih programov, ki bi zago- tavljali uspešno poslovanje. Po prvih ocenah imajo največ presežnih delavcev v Konusu in sicer 250, v Ko- stroju je na seznamu 46 de- lavcev in v Mizarstvu Skala 16 ljudi. Sindikati v teh po- djetjih so na upravni odbor sklada naslovili nekaj kon- kretnih zahtev. Med drugim terjajo, da predstavniki sin- dikata redno sodelujejo na sestankih upravnega odbora. Razreševanje problema pre- sežnih delavcev mora pote- kati po določenih zakonskih kriterijih in tako, da se bo čim manj delavcev znašlo v odprti brezposelnosti. Na- dalje zahtevajo konjiški sin- dikati predstavitev progra- mov sanacije podjetij, če je potrebno pa naj v upravne odbore vključijo sposobne in učinkovitejše vodilne delav- ce. Delavci v teh treh podjet- jih od republiškega sklada še zahtevajo, da je treba pre- prečiti morebitne stečajne postopke ter poceni odpro- daje posameznih delov po- djetij. IB Št. 4 - 28. januar 1993 6 Na porazu graditi prihodnost Nov predsednik celiskega občinskega odbora SDSS le Vitodrag Pukl Celjski socialdemokrati so na petkovi volilni konferenci spregovorili o svojem delu v obdobju od ustanovitve v aprilu 89, za novega pred- sednika občinskega odbora iz- volili Vitodraga Pukla, pred- sednik stranke dr. Jože Pučnik pa je ocenil strankine decem- brske volilne rezultate. »Volilni rezultati so za SDSS poraz, zato je zdaj ključno vprašanje v stranki, kako naprej,« je v uvodu pove- dal dr. Jože Pučnik. Precej zahtevni pogovori so bili tudi o tem, ali naj se stranka sploh vključi v Drnovškovo vladno koalicijo. Na koncu je prevla- dalo stališče, da je bolje imeti manjšo težo v vladi, kot pa še manjši vpliv v opoziciji. Sicer pa je dr. Pučnik trenuten polo- žaj v Sloveniji ocenjeval kot izredno pragmatičen, pozitiv- no pa je označil tudi Drnov- škova prizadevanja, da v vlado pritegne vse tri najmočnejše stranke. Slovenija se tudi gle- de na prevladujoče interesno povezovanje, ki je povsem ne- odvisno od ideološke oprede- ljenosti, vse bolj približuje Evropi. SDSS je na decembrskih vo- litvah prvič nastopila samo- stojno, brez koalicijskih pove- zav (leta 90 znotraj Demosa), zato so tudi 4 poslanci in mini- ster v novi vladi dokaz, da ima stranka svoje mesto v Sloveni- ji. Da ga bo utrdila in okrepila, pa se je potrebno že zdaj začeti pripravljati na lokalne volitve, ki jih lahko pričakujemo naj- kasneje v poldrugem letu. Pri- prave morajo sloneti na kon- kretnih problemih, ki so za ljudi velikega pomena. V Celju, je menil Pučnik, se bodo v prihodnje tiste politič- ne stranke, ki se niso vključile v parlament, medsebojno po- vezovale ali pa bodo izginile. Tako se na desni strani posa- mezne stranke že povezujejo, dokaj nedefinirana ostaja sre- dina, kjer je potrebno počaka- ti, ali bo LDS resnično postala prava liberalna stranka, pre- cej nejasnosti pa je še na levici. SDSS je po svoji orientaciji le- vosredinska, na levici pa so še stranke Združene liste, ki so dobile močno podporo volilcev - a po Pučnikovem mnenju je potrebno počakati na razvoj, saj si socialdemokrati ne mo- rejo privoščiti, da bi levosre- dinsko pozicijo v Sloveniji za- sedli ljudje iz obdobja realne- ga socializma. Stranica ni prepoznavna Dosedanji predsednik celj- skih socialdemokratov Anton Roječ se je v precejšnji meri strinjal s Pučnikovo oceno, ob tem pa poudaril, da je vzrok volilnega neuspeha tudi izred- no majhna prepoznavnost stranke. Predolgo so delovali znotraj Demosa in v tem času strankina stališča niso bila jasno predstavljena. Stranki je tudi očital, da je delovala izredno centralistič- no, kar je decembra prav tako odbijalo potencialne volilce. Precej stvari pa bo potrebno razjasniti še znotraj stranke, saj je le-ta po razpadu Demosa in zdaj, ob vstopu v Drnovško- vo vlado, precej neenotna. Za uspeh socialdemokratov v prihodnje bodo po Rojčevem mnenju potrebne določene programske korekcije, ki bodo SDSS kot stranki evropskega slovesa utrdile položaj. Social- demokrati se bodo morali do- kazati kot stranka, ki zmore gospodarske čudeže, v pripra- vah na lokalne volitve pa delo- vati na konkretnih gospodar- skih in drugih projektih. Ome- nil je možnosti povezovanja z nekaterimi strankami - pred- vsem upokojenci, socialisti in tudi tistimi iz Združene liste, ki so ideološko neobremenjeni, znotraj stranke pa bo treba prevetriti članstvo in na nek način zagotoviti tudi stran- karsko disciplino, da posa- mezni socialdemokrati ne bo- do blatili strankinega ugleda. izredna Iconferenca in icongres? Mirko Fric Krajnc je menil, da je smola SDSS, ker se je v začetku izgubljala v Demo- su, kot drugo večjo napako pa je označil strankin izstop iz Demosa in zdajšnji vstop v Dr- novškovo koalicijo. Menil je. da ni mogoče nikakršno pove- zovanje s prenovitelji, hkrati pa napovedal, da se bodo mo- rali v Celju socialdemokrati najbrž v kratkem zbrati na izredni konferenci in kasneje kongresu, kjer bodo natančno opredelili svoja stališča. Celjski socialdemokrati so na precejšnjo neenotnost v svojih VTstah opozorili tudi s sporom glede podpisa koalicijske po- godbe za podporo celjskemu mandatarju. Menili so, da je bil podpis pogodbe s poobla- stilom predsednika Antona Rojca nelegalen, saj statut stranke jasno določa, da se morajo o kakršnemkoli pove- zovanju oziroma sodelovanju z drugimi strankami odločati v predsedstvu. Takoj po zaključku volilne konference se je novoizvoljeno predsedstvo tudi sestalo na le- teči seji in načelno podprlo pristop h koalicijski pogodbi, svojo odločitev pa socialdemo- krati utemeljujejo z dejstvom, da je v Celju potrebno najti pot za rešitev kadrovske in po- litične krize. To pa je bila ob načelnih stališčih, da se bo potrebno čimprej pripraviti na lokalne volitve, tudi ena redkih raz- prav, obrnjenih v prihodnost strankinega delovanja. Vpra- šanja razpravljalcev, kako zdaj zastaviti delo v stranki, predvsem pa v občinskih od- brih, so namreč ostajala brez odgovorov. IVANA STAMEJČIČ Bo odlagališče v Biatali? z določitvijo lokacUe za odlagališče odpadkov se v žalski občini še naprej zapleta Občinska deponija odpad- kov na Ložnici pri Žalcu je tako rekoč polna, zato so v žal- ski občini intenzivno začeli iskati nove možne lokacije. Projekt so zaupali celjskemu Razvojnemu centru, ki je našel osem možnih lokacij, najbolj primerna pa naj bi bila po nji- hovem mnenju v Blatah na meji krajevnih skupnosti Ta- bor in Vransko. Na torkovi seji izvršnega sveta se še niso mogli odločiti za to lokacijo, zato so sklenili, da bo treba napraviti revizijo projekta, ki jo bodo zaupali eni izmed za to usposobljenih slovenskih institucij. Vseka- kor pa se bo treba o najbolj primerni lokaciji odločiti že na zasedanju zborov žalske ob- činske skupščine konec pri- hodnjega meseca. Ali bo torej iJeponija v Blatah? O tem je zaenkrat še preuranjeno govo- riti, res pa je, da v obeh kra- jevnih skupnostih odlagališču na tej lokaciji odločno naspro- tujejo in pravijo, da bodo z vsemi sredstvi preprečili gradnjo tega objekta, za kate- rega pa strokovnjaki in na ob- čini trdijo, da ekološko ne bo sporen, saj bo ustrezal vsem zahtevam in predpisom, ka- kršni so v svetu že uveljavlje- ni. Ob tem pa seveda ostaja dejstvo, da vsemu tistemu, kar obljubljajo strokovnjaki, nih- če več ne verjame. To so pač slabe izkušnje iz preteklosti. Stvari so se zapletle tako da- leč, da odlagališču vsepovsod nasprotujejo, namesto, da bi se zanj vsi skupaizavzemali, ker pač gre za objekt, ki je nujno potreben, če želimo čistejše okolje. Ureditev deponije bo seveda zahtevala ogromno de- narja, vse skupaj pa bi bilo ceneje, če bi se v regiji znali domeniti in urediti skupno od- lagališče. In kaj bo treba storiti za bo- doče odlagališče, kjer koli že bo? Pripraviti bo treba pro- gramske zasnove za lokacijo kot dopolnitev dolgoročnega plana občine Žalec, pripraviti ekološko presojo posega v pro- stor in izdelati makete, ki bi nazorno prikazale izgled in obseg nove deponije. Skratka, ljudem, ki bodo živeli blizu deponije, bo treba zagotoviti vse, da ne bodo čutili nikakrš- nih ekoloških problemov. JANEZ VEDENIK Odločanje o lokalih Celjski izvršni svet je na svoji zadnji seji imenoval 7-člansko Komisijo za oddajo poslovnih prostorov v najem. V njej so zdaj tudi člani, ki se poklicno ukvarjajo z gospodarjenjem in racionalno uporabo poslovnih prostorov, s katerimi gospodari občina. Komisija je imenovana skladno z novim Pravilni- kom o oddaji poslovnih prostorov v najem, ki ga je celjski IS sprejel konec lanskega leta. Vodil jo bo predsednik Uroš Godec, ob njem pa bodo v komisiji še: Anton Šepec, mag. Alenka Kocuvan-Polutnik, Ivan Prodan, Jožica Tamše, Darja Pavlina in Franci Štu- klek. IS Nov vrh za Celjske sejme o imenovanju upravnega odbora podjetja Celjski sejmi so poslanci občinske skupšči- ne nazadnje govorili konec de- cembra, ko so z večinsko odlo- čitvijo odložili glasovanje. Ta- krat so tudi zadolžili izvršni svet naj pripravi nov predlog. Člani IS so tako minuli te- den že četrtič razpravljali o tem, kdo naj bo v upravnem odboru nekdanjega ŠRC Golo- vec. Dosedanji predlogi, s ka- terimi je soglašala tudi skupš- činska komisija so se namreč ustavili v skupščinskih klopeh. Na decembrskem skupščin- skem zasedanju so poslanci zavrnili predlog skupščinske komisije, češ da je IS pripravil strokovno podprt predlog članstva v upravnem odboru. Podprli so stališča, naj Celjske sejme vodi sposobna mened- žerska ekipa, v upravnem od- boru pa naj sedijo zaupanja vredni ljudje. V IS so zdaj upo- števali poslanske pripombe nad zastopanostjo Kovinoteh- ne v upravnem odboru in na- mesto Aleša flca, v novo sesta- vo odbora predlagali Janija Marovta, ob tem pa vztrajali, da mora biti Kovinotehna kot glavni pokrovitelj Mednarod- nega obrtnega sejma v vrhu Celjskih sejmov vendarle za- stopana. V novem predlogu upravne- ga odbora, ki ga bo zdaj naj- prej obravnavala še skupščin- ska komisija za volitve, ime- novanja in kadrovske zadeve, na enem prihodnjih zasedanj pa tudi poslanci, so še: dr. An- drej Ocvirk kot predsednik ter člani Janez Javoršek kot pred- stavnik obrtne zbornice, pred- stavnik obrtnikov in podjetni- kov Roman Gracer, Ajidrej Šušteršič za športne dejavno- sti, mag. Franc Knafelc iz go- ^odarske zbornice in Janko Sopar kot predstavnik sred- stev javnega obveščanja. I. STAMEJČIČ Rogaška se bo spremenila v Rogaški Slatini začenjajo z javno razgrnitvijo osnutka ureditvenega načrta kraja. Gre za območje »CZ 1«, ki ob- sega 13 hektarov zemljišč. Pri tem bi med restavracijama Po- šta ter Sonce, na opuščeni ce- sti med Celjem in Rogatcem, nastala osrednja, urejena zdraviliška promenada. Pot bi bila dolga približno pol kilometra in bi jo krasil dvojni drevored. Na omenje- nem območju, v bližini kultur- nega doma, pa bi uredili ali zgradili še tri hotele, kar bi naj prispevalo k večjemu deležu kongresnega turizma. V uredi- tvenem načrtu zato načrtujejo blizu petsto parkirnih prosto- rov, pri čemer so predvidene tudi podzemne garaže. Slatin- čani in turisti bodo prav goto- vo veseli še nekaj novih ze- lenic. Za udejanjenje lepše podobe Rogaške Slatine pa namerava- jo porušiti kar deset objektov, med njimi Petrolovega, gasil- ski dom, kopališko črpališče, nekaj garaž ter obrtniške pa- viljone. Avtorji osnutka uredi- tvenega načrta, iz domačega podjetja Iping, so zato predvi- deli, da bi v enem od novih hotelskih pritličij uredili na- domestne trgovske prostore. V šmarskem izvršnem svetu se z osnutkom ureditvenega načrta strinjajo ter so ga po- sredovali v javno razgrnitev, v tem času pa bo tudi javna obravnava. Prva pripomba je prišla iz zdravstvenega doma, kjer se, zaradi morebitne pri- hodnje širitve, vprašujejo, ka- ko bi rešili ta problem. V ure- ditvenem načrtu pa je po- membno tudi upoštevanje spo- meniško varstvenih smernic, saj je znano, da so prav za Ro- gaško Slatino značilni nepo- pravljivi, sporni posegi. Av- torji načrta pravijo, da so smernice upoštevali. BRANE JERANKO Stop za avtomobile v ponedeljek, 7. februarja, bo v Celju poskusno zaživela modra cona z novim odlokom o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje, ki so ga poslanci občinske skupščine sprejeli konec decembra, se Celju obe- ta nekoliko več prometnega reda. S sklepom iz\TŠnega sve- ta bo namreč že s ponedelj- kom, 1. februarja, v središču mesta zaživela modra cona, ki jo prav tako predvideva nov odlok. Po besedah svetovalca za promet celjske občine Iztoka Uranjeka bo prvih štirinajst dni modra cona, ki jo bodo vzpostavili skupaj s podjetjem za nadzor in upravljanje s par- kiranjem Kostra, uvedena le poskusno. V tem času bodo voznike opozarjali, da je z od- lokom prepovedana vožnja v središče mesta, stanovalci ter podjetja, ki imajo sedež na tem območju, pa bodo imela dovolj časa, da si uredijo do- volilnice za dovoz. Območje v mestu Celju, kjer ostaja prepovedan promet z vozili, zajema Prešernovo, del Stanetove od križišča z Mi- klošičevo do Prešernove, Lile- kovo, Gubčevo, Savinovo, Linhartovo in Kocenovo ulico ter Titov trg od križišča s Ču- prijsko do Prešernove in Tom- šičev trg. Modro cono, ki bo pod posebnim komimalnim nadzorom in bo v njej dovoljen le delen promet z vozili, pa na severu omejujeta Gregorčiče- va in Levstikova ulica, na vzhodu železnica, na jugu Sa- vinja in na zahodu Jurčičeva ulica. I. STAMEJČIČ Terme v mozirski občini Turizem je v Zgornji Savinj- ski dolini vse pomembnejša panoga, vsaj v načrtovanjih. V zadnjem času se o turizmu še bolj govori, načrti pa so pove- zani s potokom TopUca v Oko- nini. Okonina je manjši kraj ob cesti Mozirjc-Ljubno. Na pobudo Turističnega društva Ljubno in s sodelova- njem Anke Rakun iz turistične agencije Savinja turizem so v mozirski občini pripravili hidrogeološko študijo o oko- ninskem potoku Toplica. Stro- kovnjaki so ugotovili, da ima voda v notranjosti zemlje na različnih globinah od 21 do 68 stopinj Celzija, na zemlji pa ima Toplica konstantno tem- peraturo 15 stopinj Cezija. Ta- ko nameravajo že letos izvrtati dve 150-200 metrski vrtini, s pomočjo katerih bi ugotovili, koliko bo ta voda uporabna. »Voda je na splošno zelo ve- lik problem,« pravi Anka Ra- Kronični problem v mozirski občini je pomanjkanje propa- gandnega materiala za razvoj turizma. Zato so se v občin- skem iz\TŠnem svetu odločili, da bodo prispevali 2.500 mark za izdelavo potrebnega mate- riala. Predračun za ves mate- rial, potreben za boljši razvoj turizma, je 40 tisoč mark. kun iz Savinja turizma. »Gost- je prihajajo, vsi pa bi radi med dopustom tudi malce plavali. Savinja in drugi potoki v mo- zirski občini so premrzli za plavanje, tako lahko gostom ponudimo le kopališča izven mozirske občine. Če bi s po- močjo vrtin ugotovili, da je vo- da v Toplici primerna, lahko Zgomjesavinjčani že začnemo razmišljati o gradnji termal- nega kopališča. To bi bilo ide- alno, zelo bi pospešilo razvoj turizma, in mnogo idej bi lah- ko na ta način uresničili. Zato v imenu vseh upam, da bodo nadaljnje raziskave potoka v Okonini pokazale, da sanje niso zaman.« Potrebna sredstva za dve vr- tini v Okonini bosta prispeva- la mozirski izvršni svet in re- publiški Sklad za razvoj, po vseh napovedih pa naj bi z ra- ziskavami pričeli že spomladi. URŠKA SELIŠNIK Za manj odpadkov v Javnem podjetju Komu- nala so prejšnji teden na novi- narski konferenci obširno predstavili vsa lani opravljena dela in načrte na področju pli- nifikacije, toplotne oskrbe, problemtike komunalnih od- lagališč ter oskrbe z vodo v ob- čini Celje, o čemer bomo po- drobneje pisali v Temi tedna v prihodnji šte\ilki Novega tednika. O ravnanju z odpadki ter mogočih rešitvah za novo komunalno odlagališče pa so razpravljali tudi člani izvršne- ga sveta. V celjski občini so po spreje- tih stališčih o ureditvi Spo- minskega parka Teharje pred resno nalogo ureditve novega odlagališča komunalnih od- padkov. Groba osnova za vsa načrtovanja je slovenski inte- gralni koncept ravnanja z od- padki, vendar pa je precej te- žav zaradi pomanjkanja ustrezne zakonodaje za to po- dročje. Tako naj bi na Celj- skem uredili sodobno regijsko odlagališče komunalnih od- padkov za 100 do 200 tisoč prebivalcev, nova deponija — predvidena lokacij a je vzhod- no od zdajšnjega odlagališča v Bukovžlaku - pa naj bi za- doščala za obdobje desetih let. Že letos pa bodo v Celju za- čeli s prvimi poskusi za zmanj- šanje količine gospodinjskih odpadkov. Tako naj bi Na oto- ku vpeljali sistem ločenega zbiranja odpadkov, v katerega bi zajeli 1500 do 1600 gospo- dinjstev. IS Št. 4 - 28. januar 1993 7 Imamo novo vlado Naloge, za katere so prisegli ministri v '-desetih*' vrsticah v ponedeljek je prisegel 14 povojni vladni kabinet in tretji kabinet po pr- vih demokratičnih volitvah. Dr. Janez Drnovšek je prvi mandatar, ki je dobil dva mandata. Za sestavljanje »velike koalicije«, ki naj bi bila koalicija zgo- dovinskega sporazuma, je porabil 50 dni. Takšna koaUcija ima v parlamentu dvotretjinsko večino in bo tako lahko brez večjih težav sprejemala zakone. Če bo dolgo vzdržala, ima zares velike možnosti, da se ob koncu mandata poslovi kot koaUcija, ki je opravila pomembne družbene spremembe. Upajmo, da pozitivne, predvsem v go- spodarstvu. Poleg premierja Drnov- ška, katerega stališča in načrti so že bolj ali manj znani, bo za to velika; odgovornost tudi na ministrih. \ Kaj bodo storili v svojem mandatu? i Igor Umek (1956), diplomirani eko- i nomist, SKD; Minister za promet in i zveze: j »Čimprej je treba začeti z izgradnjo j predvidenih smeri avtocest, tiste, kil jih je Slovenija že začela graditi, pa ' mora dokončati, kar posebej velja za avtocesto Koper-Lendava (Celje- Ljubljana) in Hrušica-Vrba. Izgrad- nja prometne infrastrukture bo stala okrog pet milijard dolarjev. Ta sred- stva naj bi ustvarili s kompenzacija- mi, taksami in subvencijami države.« Slavko Gaber (1958), doktor soci- ologije, LDS; Minister za šolstvo in šport »Pouka v osnovni šoli, naj bi podob- no kot v drugih delih sveta, tudi pri nas bilo več. Največ šolskega časa bo namenjeno materinščini in tujim jezi- kom. Letos bodo imeli zastonj malico tisti, ki ne zmorejo teh stroškov, za kar bo potrebno 560 milijonov SIT. Ne more pa biti pa za vse šolarje, ker je proračun premajhen: za to bi potrebo- vali 4,5 milijarde SIT.« Rado Bohinc (1949), doktor prava, ZL, Minister za znanost in tehnologijo »Znanost moramo obravnavati kot za naš razvoj odločujočo dejavnost. Država mora več vlagati v znanost kot doslej (le 0,5 odstotka družbenega proizvoda), vsaj toliko kot srednje razvite države. Več denarja v znanost mora vložiti tudi gospodarstvo. Pri- Premier dr. Janez Drnovšek: »Velika računica mi je uspela!« pravili bomo nacionalni raziskovalni program in koordinacijo različnih razvojnih politik in programov.« Lojze Peterle (1948), diplomirani geograf, SKD; Minister za zunanje za- deve (podpredsednik vlade) »Dosedanje delo ministrstva za zu- nanje zadeve ocenjujem kot pozitivno in učinkovito. Prednostna naloga bo utrjevanje dobrosedskih odnosov: prepričan sem, da je nekatera sporna vprašanja s Hrvaško in Italijo mogoče rešiti v obojestransko zadovojstvo. Pri vključevanju Slovenije v evropske in- tegracijske tokove bom uporabil šte- vilne zveze, ki jih imam v Evropi.« Miha Jazbinšek (1941), diplomirani inženir arhitekture, LDS; IVUnister za okolje in prostor »Izdelali bomo ekosistem voda, ki bo urejal izkoriščanje voda za gospo- darske in druge namene. Nuklearna varnost bo stalna varnost, kar pome- ni, da bo nenehno upoštevala tekoče varnostne analize. Pri urejanju je tre- ba nujno ločiti javni od zasebnega sektorja. Tudi v bodoče bom podpiral dodeljevanje poceni kreditov za iz- gradnjo stanovanjskih hiš ali nakup stanovanja.« Janez Janša (1958), diplomirani obramboslovec, SDSS; Minister za obrambo »Slovenija se bo morala opredeliti ali hoče poloborženo, neoboroženo nevtralnost, demilitarizacijo ali pa so- delovanje v mednarodnih vojaško-po- litičnih formacijah. Šibka točka je obramba zračnega prostora, odred obalne obrambe je v nastajanju, heli- kopterska zaščita pa zmore le del ka- dra in sredstev. Izdatki za obrambo so pod svetovnim in evropskim pov- prečjem.« Božidar Voljč (1939), doktor zdrav- stva, Zeleni, Minister za zdravstvo »Zdravstvo ni samo zdravljenje bol- nikov, ampak tudi posel, s svojimi pravili in trgom. Zato je zelo po- membno, da se ohrani lani dosežena plačilna sposobnost zdravstva, saj lahko samo zdravstvo, ki redno plaču- je račune, v pogajanjih nastopa kot soliden poslovni partner. Temeljna strategije razvoja zdravstva v Slove- niji je tudi uveljavljanje bolj zdravega načina življenja. Mitja Gaspari (1952), magister eko- nomskih znanosti; Minister za finance »Lotili se bomo sprememb v struk- turi proračuna: sedaj je 40 odstotkov proračuna namenjenih za plače in javno porabo, v evropskih državah pa ta odstotek znaša od 20 do 25 odstot- kov. Vojska in policija bosta morali izredno varčevati. Če ne zaustavimo realne rasti plač, bo prišlo do padca industrijske proizvodnje in še večje nezaposlenosti. Sergij Pelhan (1939), diplomirani sociolog, ZL; Minister za kulturo »Uresničiti moramo Unescova na- čela, po katerih naj bi kulturi pripadel 1,5 odstotni delež bruto nacionalnega proizvoda. V šah, ki pa je tudi resnica, moram poudariti, da je edini ideološki nasprotnik kulture minister za finan- ce. Prešeren bi leta 1986 za Zdravljivo prejel honorar v višini dveh povpreč- nih plač, danes pa v najboljšem pri- meru samo še 23 tisoč tolarjev.« Jožica Puhar (1942), diplomirana sociologinja, ZL; Ministrica za delo, družino in socialne zadeve »Intenzivno bom skrbela za politiko zaposlovanja in poskušala uresničiti eno od predvolilnih obljub - 100 tisoč novih delovnih mest. Najprej pa se bo v obdobju prestrukturiranja potrebno izogniti socialnim konfliktom, zato se moramo pogoditi o kolektivnih po- godbah, socialnem paktu in sprejeti nujne zakone, o delovnih razmerjih, zakona o inšpekciji dela itn.« Davorin Kračun (1950), doktor eko- nomskih znanosti, LDS; Minister za ekonomske odnose in razvoj (pod- predsednik vlade) »Najpomemnejše naloge našega mi- nistrstva bodo: makroekonomska in finančna stabilizacija, umiritev infla- cije, brzdanje brezposelnosti, pospeši- tev privatizacije in skladen regionalni razvoj. Imamo izrazite prednosti v primerjavi z drugimi državami, ki spreminjajo svoj gospodarski in druž- beni sistem, ki jih moramo izkoristiti, sicer nas bodo drugi prehiteli.« Miha Kozinc (1952), diplomirani pravnik, LDS; Minister za pravosodje »Zavzemal se bom za neodvisno sodstvo, njegovo reorganizacijo in za ustrezno zakonodajo s področja ka- zenskega in civilnega prava. Ker je sodstvo neodvisno, ne komentiram sodbe Sandiju Grubeliču. Zaradi na- raščanje kriminalitete bo potrebno posodobiti zapore, predvsem zapor na Dobu.« Maks Tajnikar (1951), doktor eko- nomskih znanosti, ZL; Minister za go- spodarsko dejavnost »Prihodnost slovenskega go- spodarstva je v razvoju malih in srednjih podjetij. Ta podjet- ja imajo v preteklih letih pri nas najrazvitejše razvojne ten- dence, v nasprotju z velikimi podjetji, kjer smo v dveh letih izgubih skoraj 140 tisoč delov- nih mest. Industrijska politika mora biti organizirana tako, da bi bila sposobna za cilje, kot jih uresničujejo države Vzhodne Azije.« Ivo Bizjak (1956), matema- tik, SKD; Minister za notranje zadeve »Sebe vidim kot političnega ministra in ne kot prvega poli- caja. Igor Bavčar je dobro upravljal s tem resorjem in ga uspešno deplitiziral. Če bom kaj spreminjal, bom to počel na podlagi strokovnosti. Za- kona o državljanstvu ni mogo- če razveljaviti za nazaj, kljub temu pa bi govorice o čudnem podeljevanju državljanstva morali preveriti in ustrezno ukrepati.« Jože Osterc (1942), doktor agronomije, SKD; Minister za kmetijstvo »Nadaljujem z nalogami v okviru strategije razvoja kmetijstva, ki sem si jih zadal, ko sem bil minister Peterleto- ve vlade. To so: pridelava za- dostnih količin hrane za ustrezno samooskrbo, ohra- njanje kmetijskih zemljišč in poseljenosti dežele ob sočasni skrbi za varovanje okolja. Družinska kmet j a je dolgoroč- no tista, na kateri naj bi v pri- hodosti slonela kmetijska pro- izvodnja.« Jastrebi postajajo goiobi ŽENEVA, 26. januarja (Delo) - »Vzrok razpada Jugoslavije, katerega vrh je vojna v Bosni in Hercego- vini, je način urejanja srb- skega nacionalnega vpra- šanja,« je v pogovoru s so- predsednikoma konference o nekdanji Jugoslaviji Cy- rusom Vancom in lordom Davidom Ownom izjavil slovenski predsednik Mi- lan Kučan. Menil je, da na- daljevanje vojne v BIH še najmanj ustreza Srbom, ker so si Muslimani med- tem vojaško že opomogli, s pripravljenostjo na poga- janja pa se Srbi iz jastre- bov spreminjajo v golobe. To je »navadna svinjarija« LJUBLJANA, 26. janu- arja (STA) - V zvezi s vpra- šanjem, zakaj so njega iz- pustili iz zapora, Jerič in Šiško pa še sedaj sedita v mariborskem zaporu, je vodja SNS Zmago Jelinčič na novinarski konferenci dejal, da je šlo za zaroto vamostno-obveščevalnih služb, dejstvo, da se obema osumljenima p "iljšuje pripor, pa je ozu.^il za »navadno svinjarijo«. Je- linčič je tudi opozoril, da je njegova stranka sprožila nekaj pobud in vprašanj, ki prav gotovo mnogim ne bo- do všeč. Gre za predlog njegove poslanske skupine za 2 O-odstotno znižanje plač poslancem, predlog za spremembo zakona, po ka- trem se lahko poslanci po prenehanju mandata upo- kojijo s praktično 17-leti delovne dobe ter amandma na zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Veiiico sprejetih zalconov LJUBLJANA, 26. janu- arja (STA) - Po opravljeni razpravi prej snega dne in potem ko so delovna telesa obravnavala vložena do- polnila, je državni zbor sprejel spremembe in do- polnitve zakona o davkih občanov, zakona o porav- navanju odloženih davkov in prispevkov ter o prevze- mu določenih obveznosti podjetij, ki so družbeni ka- pital prenesla na republi- ški razvojni sklad. Sprejet je bil zakon o varstvu terja- tev v postopkih preobliko- ^ vanja podjetij in drugih ^ pravnih oseb ter spremem- ^ be in dopolnitve zakona; o financiranju javne pora- I be. Iz svežnja zakonov o sa- ] naciji bank so sprejeli tudi j zakon o poravnavanju ob- ^ veznosti iz neizplačanih deviznih vlog (vsakih šest mesecev bo mogoče dvigni- ti 1000 DEM) in sprejeli spremembe zakona o pri- spevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ki bo višja za 2 odstotka) ter zdravstveno varstvo, ki se bo iz sedanjih 18,15 odstot- ka znižalo na 14,45 od- stotka. »M\ oblilcujemo, oni izvajajo« LJUBLJANA, 24. janu- arja (TV Slovenija) - »Dr- žavni zbor kreira politiko, vlada pa v državnem zboru izoblikovano politiko izva- ja. Če kdo misli, da bomo mi izvajalci, se moti,« je v TV konferenci izjavil predsednik državnega zbo- ra mag. Herman Rigelnik. ^ Tronacionalna oblast o metodologiji srbskega vo- denja politike na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini (prav kmalu ji bomo verjetno priča tudi v Makedoniji, Sandžaku in na Kosovu) so bile popisane že številne stremi. Bistvo te po- litike je v tem, da nasprotnika preprosto prisili, da na agre- sivnost odgovori z agresiv- nostjo, potem pa se z zamenja- vo tez agresor in njegova žrtev razglasita za približno enako umazana s krvjo, medtem ko se brutalna agresija uspešno prikazuje kot državljanska ali celo kot medverska vojna. Če- prav je minilo že več kot devet mesecev vojne v Bosni, svet še- le zdaj (prav zaradi omenjene metodologije) začenja razume- ti temelje velikosrbske politi- ke. V tem času pa je uradno umrlo več kot 130 tisoč ljudi, medtem ko si o neuradnih šte- vilkah, ki so bolj verjetne, nih- če več ne drzne glasno razmi- šljati. Zato se zastavlja vpra- šanje, ali se je bilo mogoče srb- skemu šovinizmu upreti na drugačen način in ali ne gre za eno temeljnih napak drugih dveh bosanskohercegovskih nacionalnih strank SDA in HDZ BiH, ki so participirale v trinacionalni oblasti. Vpra- šanje je tudi, ali je takšna oblast sploh mogoča. Posledice strankarske poli- tike Stranke demokratične ak- cije so katastrofalne. Da ne bi posploševali, je potrebno po- vedati, da so tej »eminentni« muslimanski politični stranki ustrezale številne poteze, ki jih je Srbska demokratska stran- ka vlekla pred začetkom voj- ne. SDA je imela od tega več- kratno korist, in sicer je srb- ska bojaželjnost predvsem ho- mogenizirala muslimanske vr- ste v BiH, tako da so številni Muslimani, ki so za razliko od Srbov in Hrvatov glasovali tu- di za liberalce, reformirane komuniste in formiste, začeli obžalovati, ker niso dali svoje- ga glasu »lastni« nacionalni stranki. Poleg tega je SDA ta- ko kot drugi dve nacionalni struji videla v medstrankar- skih napetostih možnost, da pozornost javnosti preusmeri s socialnih problemov in da z njimi zakrije politične in go- spodarske neumnosti aktualne oblasti, ker je v lastne vrste sprejemala skoraj nepismene ljudi in jim omogočila vzpon na visoke fvmkcije v državnih in družbenih institucijah. Nenazadnje je tudi SDA pri številnih vprašanjih koketira- la z vero, kar je pripeljalo do vidnega vpliva islamskih ver- skih institucij v BiH. Ta vpUv pa je odvzel verodostojnost tu- di tistim nekaj ljudem v poli- tičnem vrhu SDA, ki so se de- jansko zavzemaU za držav- ljansko demokracijo. Ker se je SDA izgubljala med nacional- no demokracijo in državljan- sko dnižbeno ureditvijo, ni presenetljivo, da je na koncu izgubila vse. Šele tik pred voj- no si je SDA prisvojila od hbe- ralca Rasima Kadiča program državljanske BiH. Po nmožič- nih zborovanjih, na katerih je prevladovala mralna mentali- teta - bila je močnejša kot no- silci državljanske opcije, ki so izhajali iz urbanih središč in so na volitvah praviloma gla- sovali za Markovičeve refor- miste - pa vodstvo SDA ni mo- glo več dokazati, da se dejan- sko zavzema za posvetno drža- vo, v kateri bosta vera in na- rod igrala stransko vlogo. Problem SDA je bU v tem, ker je želela na osnovi naci- onalnega programa in tako imenovanega boja za naci- onalne pravice ustvariti samo- stojno in suvereno Republiko BiH, svet pa naj bi priznal nje- no državljansko usmerjenost. Poslanci in funkcionarji pa so naredili tudi grozno napako, ker so sprejeli verbalno-poli- tično vojno s Srbi. Potem pa so tisti, ki so imeli največ verbal- nih dvobojev s srbskimi vodi- telji, že prvi ali drugi dan po prvih napadih na Sarajevo po- begnili iz mesta in prepustili narodu, da poravna račune njihove skupščinske in medij- ske kampanje proti Srbom. Gre za Muhameda Cengiča, Ir- fana Ajanoviča in številne druge visoke muslimanske funkcionarje. Izetbegovičevo resnično prizadevanje za mir in njegovo toleranco, ki je izhajala iz zavesti, da se Mu- slimani ne morejo postaviti po robu srbski vojski, nastali iz JLA, ki se je »umaknila« iz Bosne, so potemtakem kom- promitirali s svojim »pogu- mom« muslimanski jastrebi, ki so se z besedami uprli Karad- žičevi politiki. Št. 4 - 28. januar 1993 8 Rolka iz prakse v fantaziji Srečanje s Skate muzejem v Likovnem salonu Mladi, ki so se v četrtek zve- čer prirolkali v Likovni salon na otvoritev razstave SK8 mu- zeja, Alenke Pirman iz Ljub- ljane in se pozabavali na extra skate-skate razstavi, so rekli: »Ful, dobr, ej!« SK8, imenovan tudi Skate muzej, je pravzaprav kar mu- zej rolk. Rolka kar tako, rolka iz kuhinjske deske in dveh va- ljarjev za testo, rolka, obdana s pravo ovčjo kožo, na sredini pa slika na deski »otok blejski kinč nebeški«. In še kaj. Naj- bolje, da si SK8, ki gostuje v Celju, pobliže ogledate. Ce boste zmajevali z glavo, naj vam na vaša tiha vprašanja odgovori slikarka Alenka Pir- man, ki je skrbno pripravila in postavila razstavo rolk, spremno besedo na pot pa za- pisala Nevenka Šivavec iz Za- voda za kulturne prireditve Celje, ki je povabil SK8 v Celje. »V Celju se s Skate muzejem predstavljam prvič, gostoval pa je že v Mariboru, v Velenju, pravkar pa sem se vrnila z Ni- zozemske. V Celju je v pritličju Likovnega salona razstavljen Skate muzej, v prvem nad- stropju pa razstavljam še ne- kaj kosov iz starejše produkci- je muzeja, tako da je vidno, kako je sploh prišlo do ideje za Skate,« je povedala avtorica. Kako? »Kot akademska slikarka sem začela delati slike vedno bolj z različnimi materiali in manj z barvo in na koncu kon- cev se je izkazalo, da želim na- rediti tudi sliko s podvoz- jem ... No, potem na lepem ugotoviš, da take stvari že ob-' stajajo in razvijaš od tam na- prej. To so bile prav rolke. Ta- ko sem se odločila za celostno instalacijo, za predstavitev muzeja in ne za klasično raz- stavo. V tem muzeju se vse od- vija v krogu rolk.« Opišite nam, prosim, odziv občinstva na vašo razstavo. »Razstava zajema pravza- prav dva tipa rolk. Ene so tiste prave, industrijske, druge so tiste, ki so se rodile v moji fan- taziji. Laik na področju skatov te razlike mogoče sploh ne bo opazil, razen v drastičnih pri- merih, in to je bil tudi moj namen. Res je, da je razstava komunikativna predvsem za mlade ljudi, za navdušene rol- karje, zanimiva pa je reakcija starejših ljudi, ki se pa na rol- ke čisto nič ne spoznajo, zato bodo prišli v bistvu na razsta- vo nepripravljeni. Posamezni eksponati so med seboj zelo različni, tako po materialu kot po ideji, čeprav imajo vsi za osnovo rolko. Seveda so kot eksponat zelo težko upo- rabni.« O nekaterih najmarkantnej- ših eksponatih obstojajo men- da tudi zgodbe in anekdote. Smemo izvedeti? »Na razstavi v Velenju so mi en eksponat mladi smuknili in šele policija ga je izsledila. Ni- mam preveč rada, da se obi- skovalci vozijo z mojimi ek- sponati. Če pa se kdo na raz- stavo, kot se je to zgodilo v Ce- lju, prirolka, sem zelo vesela in če zaradi akrobacij na rolki nehote zbije na tla kakšen ko- zarec, lahko to pomeni samo srečo. Mlade vabim na razsta- vo tudi zato, ker je to edinstve- na prilika, da začnejo hoditi v galerije in s tako razstavo lahko otvorijo tudi svojo sezo- no galerijskih aktivnosti in rolkanja. Osrednji eksponat, ker je in- staliran tudi v središče razsta- ve, je rolka, ki ima spodaj dr- salke, zgoraj pa je oblečena v krzno, čez vse to pa je na- montiran najbolj kičast blejski suvenir, ki sem ga šla posebej iskat na Bled in sem ga celo zelo težko našla. Kot kaže, so očitno tudi tam spremenili od- nos do kiča. Sprva sem se do neke mere trudila narediti celo uporabno rolko za poledenelo blejsko jezero, potem pa se je ta sprevrgla v razstavni ekspo- nat. Razširila pa se je tudi zgodba o eksponatu št. 1028. Ko se mi je v zasebnem življe- nju leta 1992 prvič posrečila prava orehova potica, me je ta dogodek tako prevzel, da je še Rolke, ki so ključni in nepo- grešljivi element tega športa, so navdušile slikarko Alenko Pirman in z njimi je pripravila že nekaj razstav. Predstavila je več rolk, od katerih so neka- tere precej podobne izvirnim oblikam, in ki jih je mogoče povsem funkcionalno upora- biti, medtem ko so to nekatere le po imenu in zgolj simbolno ponazarjajo njihovo namen- skost. Kajti, narejene so iz takšnih materialov, kot je ste- klo ali preproga in katere je Pirmanova poljubno izbirala iz različnih kontekstov. Pri tem se estetska vrednost pred- metov prepleta z ikonografijo različnih segmentov, popular- nih, nacionalnih, pri čemer si jih avtorica tudi sposoja v ne- koliko ironične namene, kar pa objekte na svoj način osve- ži, je o razstavi zapisal kritik. istega dne ponoči nastala umetnina, imenovana >kuhinj- ski skate<. In tako naprej...« Se vi kaj rolkate? »Ne, hvala...« MATEJA PODJED Foto: EDO EINSPIELER ZAPISOVANJA Združene barve slovensiie itulture Piše Tadej Čater Nekaj let pred svojo smrtjo je pisatelj in esejist ter - ne pozabimo — nogometni zanese- njak Marjan Rožanc vzkliknil, da je »brez lastne in jasno raz- poznavne kulturne identitete bebavo in zaman pričakovati svojo državnost«. Seveda so se mu bolj ali manj vsi posmeho- vali. Danes, ko imamo svojo državnost, vsi tisti, ki so se mu nekoč porogljivo posmehovali, hodijo bodisi z dolgim nosom bodisi na glas kričijo, kako po- membna je kulturna identite- ta, da bi obdržali svojo držav- nost. In pri tem pozabljajo, da svojo lastno nacionalno in kul- turno identiteto mi sicer že ne- kaj časa imamo, da pa jo s spo- litiziranostjo javnega prostora (kultura namreč ne sme in ne more delovati zunaj javnosti) močno krhamo in nemara celo izgubljamo. Kaj vidi naključni obisko- valec, ko nekje sredi poletja obišče denimo prestolnico? Lepo in bogato aranžirane Be- nettonove, Stefannelove, Saint Laurentove in Kapiine trgovi- ne, fast Food Dairy Queen če- vapčičamice in burekamice, ogromno štantov s poceni in ceneno konfekcijo, itd. Ko se mu zahoče obiskati kakšno kulturno prireditev, pristane ali v stari Ljubljani, kjer mu Lorenz naklada z vprašljivimi koncerti in koncerti preigra- nih mojstrov iz svetovne glas- bene zakladnice ali pred Me- talko, kjer vneto žagajo rokerji iz kaj-jaz-vem, recimo, šišen- skih garaž. Vse lepo in prav; to je resda utrip mesta, ki je nu- jen in zaželen, utrip, ki dela Ljubljano in Slovenijo precej bolj svetovljansko kot če bi bi- le ulice prazne in puste že ob desetih zvečer, ko se ponavadi zaprejo gostinski lokali, ven- dar, ali je to res vse, kar lahko Slovenija oziroma Ljubljana ponudi z menuja kulturnih prireditev kulture in umetno- sti željnemu turistu? Ko smo obiskali Pariz, smo se povzpeli na Eiffelov stolp, se sprehajali po Louvru, si ogledali vedno odprto Chaga- lovo razstavo, ko smo prispeli v Berlin, smo občudovali juna- ke Bauhausa, na Dunaju smo obiskali Feudovo domačijo, v Londonu smo sedli na avto- bus in se odpeljali na njegov vzhodni del, kjer smo prever- jali Dickensovo »fiksiranje re- alnosti«, v Benetkahda o Benetkah sploh ne govorimo. Ljubljana vsaj na videz nima ponuditi ničesar. Vsaj na vi- dez, kajti nikjer ne piše, da je tole zasnoval Plečnik, da je to in to popolnoma v duhu slo- venskega človeka, da kaj take- ga lahko nastane zgolj na na- ših tleh, itd. Kadar koli je beseda nane- sla o slovenski umetnosti, tisti pravi in tipični, smo se sklice- vali na Prešerna, na Cankarja, na Jakopiča... pri tem pa po- zabljali, da so ti fantje res Slo- venci, da pa so svoj čas živeli tudi na Dunaju in iz te dunaj- ske izkušnje tudi ustvarjali. Šele z vstopom NSK-ja v slo- vensko kulturno in nacionalno zavest, so se zadeve premakni- le vsaj v toliko, da smo se na- učili počasi spoznavati tudi drugo plat medalje, da smo za- čeli za svoje jemati tudi tisto, kar bi najraje kar pozabili. Končno smo začeli doživljati tudi takoimenovano socreali- stično kulturno dejanje, ga priznavati in se z njim pred- stavljati. In ko me je precej po novem letu obiskal prijatelj in kolega iz Belgije, sem se znašel v do- kaj čudni zadregi; vse tisto na- laganje preko telefona o Slo- veniji, kjer lahko v eni uri smučaš in se obenem kopaš v morju, kjer si lahko na nekaj sto kvadratnih metrih ogledaš vse od ročk koncerta do lite- rarnega večera in razstave, se je v hipu razblinilo, ko me je ves utrujen in zdolgočasen vprašal, kaj je vendarle slo- venskega, ko je izrazil željo, naj ga vendar že peljem ne- kam, kjer bo možno zapaziti tisti slovenski duh, kjer se bo zrcalila zgodovina slovenske kulture in naroda. In kaj sem naredil? Ni mi preostalo dru- gega, kot da mu pokažem tisti famozni kip Borisa Kidriča v parku za slovensko skupšči- no. In ne boste verjeli, bil je fasciniran. Bolj kot na koncer- tu Tomo-Boletovih Bomb. Priprave na festival petja Pri celjskem Zavodu za kulturne prireditve se že kar nekaj časa pripravljajo na izvedbo letošnjega mednarod- nega mladinskega pevskega festivala, ki bo od 27. do 30. maja. Letošnji festival bo redni, po lanskem nadomestnem zaradi junijskih dogodkov v predlanskem letu, in bo jubi- lejni, dvajseti. Zato se organizatorji zanj še posebej pri- pravljajo. V Celju se bodo maja torej zbrali pevci iz sveta, da bi skupaj peli, se primerjali, se spoznali in sporazumeli in da bi ustvarili trdno vez med pevci vsega sveta in trajno prijateljstvo mladih. Propozicije za 20. mednarodni nila- dinski pevski festival so že znane, zato je izšel pri ZKP tudi poseben katalog v slovenščini in angleščini. Med letošnjimi zanimivostmi v pripravah na festival velja povedati, da so za obvezne pesmi organizatorji poskrbeli tudi prevod in izgovorjavo. To delo je zelo strokovno opravila Mojca Hočevar iz Kopra, ki je tako omogočila, da bodo mladi pevci slovenske pesmi lahko razumeli in se jih naučili tudi izgovarjati. Prav gotovo bodo zato lahko še bolj zavzeto, igrivo in sočutno prepevali tako na celjskem festivalu, kot morda tudi občinstvu drugod po svetu. Obvezne pesmi za tekmovanje bodo: Jakoba Ježa Enci benci za skupino A, Marijana Lipovška pesem Richepinov motiv v skupini B in v skupini C Pavla Šivica pesem Družina. MATEJA PODJED Naj odmeva navzven Za umetniškim vodjem Slo- venskega ljudskega gledališča Celje, Blažem Lukanom, ki je to delo opravljal od leta 1989, je minuli torek razširjeni svet SLG Celje za v.d. umetniškega vodjo imenoval dramaturginjo Marinko Poštrak. »Ta funkcija je prišla zame dokaj nepričakovano,« je ob imenovanju povedala Marinka Poštrak. »Gledališče je razpi- salo delovno mesto umetniške- ga vodje, na katerega so se si- cer prijavili trije kandidati, iz- bran je bil Zvone Šedlbauer, ki pa se je zatem odločil za Mestno gledališče ljubljansko. Na razpis se prej nisem prija- vila, sem pa že dve leti v gleda- lišču zaposlena kot dramatur- ginja in menim, da razmere v tej hiši zdaj že dovolj dobro poznam, da bom kos novim nalogam.« Na vprašanje, kako misli Marinka Poštrak zastaviti re- pertoamo politiko, odgovarja, da namerava k sodelovanju povabiti predvsem mlajše av- torje, režiserje, sodelavce in sploh stvari zastaviti bolj ra- dikalno. Pri tem seveda ne ne- gira naravnanosti dosedanje politike v SLG, ampak si želi, da bi se o celjskem gledališču več govorilo tudi navzven. Ta imietniška sezona bo tekla še tako, kot je bila zastavljena, o novi Marinka Poštrak razmi- šlja vzporedno z zdajšnjo. »En projekt iz te sezone ostaja še v prihodnji, ker ga letos ne bo mogoče uresničiti, za nekatere druge pa že tečejo pogovori z režiserji in drugimi sodelavci in že zdaj si upam trditi, da bo to zelo vznemirlji- va sezona.« .......__________________ MP Baročno iciparstvo na siovensifem Štajersifem Pri Slovenski matici so pred kratkim izdali novo umetnostnozgodovinsko štu- dijo Sergeja Vrišerja, v kateri opisuje razvojne smeri in pomen baročnega ki- parstva na Štajerskem, ki je eno zanimi- vejših področij s spomeniki te dobe, av- tor pa je s tem delom tudi sklenil obsežno trilogijo, katere prvi del obravnava ba- ročno kiparstvo na Kranjskem in drugi na Primorskem. Ena temeljnih ugotovitev knjige »Ba- ročno kiparstvo na slovenskem Štajer- skem« je, da je bilo le-to najbolj poveza- no s srednjeevropskim prostorom, iz ka- terega so piihajale temeljne pobude k nam preko deželnega središča Gradca, kar je določilo osnovno podobo baročne plastike v tem prostoru, najsi je šlo za povsem uvožene stvaritve ali izdelke do- mačih delavnic, ki so se naslanjale na severne vzore. Prisotne so še navezave naL druga središča, kot sta Ljubljana in itali- jansko-mediteranski krog, vendar gre pri tem le za fragmentarno navzočnost, ki ni pustila odločujočih znakov. Vrišer razdeli razvoj baroka na pet ča- sovno določenih faz med sredo 17. stolet- ja in sredo 19. stoletja, pri čemer gre tudi za časovni zamik glede na dogajanja v večjih umetnostnih središčih. Po letu 1650 se pojavijo prve slogovne značilno- sti baroka, ki se do konca stoletja utrju- jejo, dokler ne dosežejo zrelega vrha v drugi četrtini 18. stoletja. Naslednja desetletja imamo opraviti že s poznim, izzvenjajočim barokom, ki v odmaknje- nih okoljih živi še do sredine prejšnjega stoletja. Plastiko so v veliki meri izdelovali tuji mojstri, sčasoma pa so se tudi domače delavnice vse bolj uveljavljale, dasiravno pretežno na lokalnih ravneh, predvsem pri opremi manjših podružničnih cerkva. Takšnih delavnic je bilo kar nekaj: Boži- čeva in Ivškova v Laškem, Pogačnikova in Zamlikova v Slovenskih Konjicah, de- lavnica družine Mersi v Rogatcu, precej nad povprečje pa se je v 18. stoletju povzpela delavnica Ferdinanda Galla iz Celja, ki se po kvaliteti svojih izdelkov uvršča takoj za sočasne mariborske in graške mojstre, med znamenitejšimi kompleksi pa sta tudi velika oltarja v cerkvah na Oljki gori in v Braslovčah. Kljub sorazmerno dobri ohranjenosti kiparskih spomenikov in spremljajoče- mu gradivu še ne poznamo vseh njihovih avtorjev, med identificiranimi deli pa kaže opozoriti še na skupino plastik pred cerkvijo v Petrovčah in bližnjem Novem Celju Vida Kuenigerja in na figure Jane- za Gregorja Božiča na Svetini in v Šmar- ju pri Jelšah. To je seveda le majhen del spomenikov s spodnje Štajerske, a ima pomembno vlogo v celovitem prikazu baroka na slovenskem Štajerskem, kar Sergej Vrišer podrobneje oriše in uvrsti v kontekst domače in evropske baročne umetnosti. BORIS GORUPIČ Št. 4 - 28. januar 1993 9 Komedija tudi v iziožbaii Celje bo v času Dnevov komedije, ki bodo v SLG Celje od 12. februarja do 6. marca ob petkih in sobotah zvečer, utripalo s komedijanti tudi s spremnimi prireditvami in zunanjo podobo mesta. Čeprav so to šele začetki, vendarle na- kazujejo pot, po kateri naj bi oživili me- sto in kar kličejo po sodelovanju še neka- tere druge organizatorje, društva, go- stince in trgovce, da bi dali mestu srce. Na prireditev v Celju bodo opozarjale izložbe v središču mesta, ki jih bodo reži- serji, za vsako od osmih predstav pose- bej, spremenili v mali gledališki oder. Dneve komedije bodo v gledališču naz- nanili s predpremiero Odrske utvare, ki jo bodo 10. februarja uprizorili za goste iz Slovenije in tujine, medtem ko bo pre- miera 12. marca. Na predvečer prve gle- dališke predstave bodo v Likovnem salo- nu odprli razstavo z naslovom Komedija na plakatu. Na ogled bodo izbrani plaka- ti vseh na Dnevih komedije sodelujočih gledališč. Ker so abonmajske vstopnice za obisk gledaliških predstav v celjskem gledališ- ču prodali že sredi januarja in ker je zanimanje za komedijo očitno zelo veli- ko, so se odločili, da bodo 1. marca za tiste, ki bodo prikrajšani za obisk v gle- dališču v času prireditve, ponovUi doma- čo predstavo Namišljeni bolnik. Da pa bi potešili zanimanje mladih za gledališče, so se letos organizatorji odločili, da bodo v dopoldanskem času za srednješolsko mladino, pripravili posebne predstave. Tako bodo mladi videli predstavo Hrup za odrom. Zbeži od žene in Hamleta v pi- kantni omaki. Za Dneve komedije v Celju je veliko zanimanje ne samo med občinstvom, am- pak tudi med gledališči, saj sodelujejo vsa, razen mariborskega, ker pač nima na repertoarju nobene komedije. Kaj pa je sploh dobra komedija? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti na okrogli mizi pod tem naslovom, ki bo v foyeju gleda- lišča 6. marca popoldne. Tega dne zvečer pa bodo v Celju tudi slovesno zaključili Dneve komedije in podelili nagradi »žlahtni komedijant«, »žlahtna komedi- jantka« in nagrado za najboljšo predsta- vo v celoti. MATEJA PODJED Kultura skozi priznanja Znana so imena predlaganih posameznikov za prizna- nja v kulturi za dodelitev celjskega Srebrnega ali Brona- stega grba, ki ga bodo nominiranci prejeli za praznik občine Celje, njihovi dosežki pa bodo razglašeni na osred- nji prireditvi za slovenski kulturni praznik, ki bo 6. febru- arja ob pol osmih zvečer v Narodnem domu. Na naslov komisije za priznanja so s področja kulture prispeli predlogi iz Muzeja za novejšo zgodovino Celje, kjer za nagrado predlagajo kustodinji Marijo Počivavšek in Tanjo Roženbergar, iz SLG Celje igralca Darjo Reich- man in Tomaža Gubenška, iz Zavoda za kulturne priredi- tve Alenko Domjan, skupina občanov pa je za nagrado oziroma priznanje za dosežke na področju kulture predla- gala tudi Savo Malenšek. Kdo bodo letošnji dobitniki priznanj iz kulture bo seve- da odločila posebna komisija pri Izvršnem svetu. MP Slovesno bo Odbor za kulturo pri šentjurski vladi pripravlja slovesno praznovanje bliž- njega slovenskega kultur- nega praznika. Osrednja občinska prireditev bo na predvečer praznika v šent- jurskem kulturnem domu, na njej pa se bo predstavilo prosvetno društvo Zarja iz Šentvida pri Planini. Na- stopila bosta mešani pevski zbor in dramska skupina. Že dan poprej bodo v šentjurskem kulturnem domu zaplesali mladi slo- venski folkloristi iz Porab- ja na Madžarskem, iz vasi Zgornji Senik, zapeli pa bodo člani ženskega in mo- škega pevskega zbora skla- dateljev Ipavcev. Moški pevski zbor bo nastopil tu- di ob odprtju likovne raz- stave Josipa Ipavca v pro- storih mariborske tehnične fakultete. BJ »Mandine čarovnije«, »Sladko maščevanje«, »Vsi za enega«, »Nezvesta« (Alteka, Kranj) - to je le nekaj zgovor- nih naslovov iz ameriške pro- dukcije Silwa, kjer so speciali- zirani za erotične filme. Zara- di visoke profesionalnosti so ti filmi sorazmerno cenjeni, do- polnjeni so tudi s slovenskimi podnapisi. Edgar Allan Poe je posredno inspiriral »Grobnico živih« (Video-marketing, Lj) režiser- ja Gerarda Kikoina z Rober- tom Vaughnom in Donaldom Pleasencom. V internatu z imenom Krokarjevo gnezdo gojenke skrivnostno izginjajo, kar začne raziskovati parano- ična profesorica in misterij dvorca se začne postopoma odkrivati. Kako se lahko sprevrže pravna država v nasilno vla- davino t.i. pravice, je mogoče videti v filmu »Razsodba« (Vi- deo marketing, Lj). Elliot Go- uld, Karen Black in še kdo na- sproti civilizirani drhali, ki ji je najljubša govorica revolver- jev. Tudi to je Amerika. »Crkni, Fred« (Andromeda, Lj) je pred dvema letoma pos- nel Ate De Jong in od takrat je v smeh spravil že mnogo gle- dalcev. Na videu ni nič manj zabaven in Rik Mayall v vlogi Freda je še vedno odličen pri svojih vragolijah, s katerimi nenehno šokira okolico. Lovi na ljudi, napadi iz za- sed, iskanje ugrabljene Ro- xanne so temeljne niti avantu- rističnega »Nevidnega-sovraž- nika« (Sting, Lj), ki je postav- ljen v eksotično Afriko, kjer se spopadejo vietnamski veterani in domorodci. Režija Elm de. Witt. Se en primer čistega akcij- skega filma prinaša »Tigrovo oko« (Rok, Velenje). Bivši za- pornik Gary Busey se vrne do- mov, kjer mesto ustrahuje tol- pa norega Blada. Začne se spopad na vse ali nič z množi- co udarnih in vratolomnih pri- zorov. Sergio Corbucci je posnel »Zgodbo o dveh izobčencih« (Sting, Lj) z vsemi bistvenimi elementi špageti westema, vključno z glasbo Ennia Mor- riconeja. V tej različici zgodbe o roparskemu paru na Divjem zahodu eno glavnih vlog nosi tudi vedno popularni Telly Sa- valas. »Maščevanje z mečem« (Vi- deo marketing, Lj) se je precej visoko uvrstil na lestvice gle- danosti. V ambient vrhunske šole za maščevanje vstopi nova oseba, ki dramatično zaostri odnose, kar postopoma vodi v neizbežen finalni dvoboj. V glavnih vlogah sta Eric Ro- berts in F. Murray Abraham. BORIS GORUPIČ Priložnost za knjige v Osrednji knjižnici Celje naj bi v prostorih na Muzej- skem trgu spomladi, najverjet- neje pa v začetku aprila, začeli z antikvamo dejavnostjo. Celjski izvTŠni svet je z razširi- tvijo knjižničarske dejavnosti - ob pogoju, da ne bo potrebnih novih zaposlitev ter dodatnega denarja iz občinskega prora- čuna - soglašal, v Osrednji knjižnici pa prav zdaj priprav- ljajo poslovne načrte za zagon nove dejavnosti. Direktor Osrednje knjižnice Janko Germadnik pravi, da se v teh dneh ukvarjajo preidvsem z izračuni, kako zagotoviti, da se bo dejavnost tudi finančno pokrivala. Prostori in osnovna oprema za književni antikva- riat so zagotovljeni v knjižnici, proučiti pa je potrebno še vse ostale stroške, tako da bi an- tikvama dejavnost dejansko zaživela predvidoma v začetku aprila. Samo antikvamo dejavnost bodo v Osrednji knjižnici zas- novali na prodaji odpisanega knjižničnega gradiva, ki ga redno izločajo iz knjižničnih polic, ne manjka pa tudi idej o tem, kako dejavnost še pope- striti in obogatiti. Že zdaj na- mreč ljudje v knjižnico prina- šajo stare knjige, ki jih ne po- trebujejo več, a jih preprosto ne morejo odvreči. To bi z oži- vitvijo antikvame dejavnosti lahko preraslo v pravo borzo knjig, v antikvariatu, ki bi de- loval kot nekakšna posredo- valnica, pa bi lahko prodajali tudi šolske učbenike, strokov- ne priročnike in študijsko lite- raturo. Sčasoma pa bi k sode- lovanju pritegnili tudi knji- garne in nekatere založbe, ki imajo težave s prodajo starih zalog književnih izdaj — v an- tikvariatu, po znižanih cenah, pa bi morda tudi te knjige na- šle kupce. I. STAMEJČIČ Popotovanje poslanca oglejskega patriarha po slovenskih deželah v letih 1485 do 1487 1. Nadaljevanje Samostan ima mastne do- hodke, spada v red svetega Dominika in je podrejen nepo- sredno patriarhovemu sedežu. Samostanu je podrejenih ali priključenih pet k dajatvcun zavezanih farnih cerkva: nji- hove župnike ob svojem času prezentira gospa prednica, po- trjuje pa jih patriarhov sedež. Svoj čas, v prejšnjih letih, so bili Turki, ki so strahovito opustošili tudi ves savinjski arhidiakonat, tudi v tem sta- mostanu, vendar mu niso pri- zadejali škode s požiganjem, v cerkvi so samo upelili kelihe in križe. Gospa prednica in re- dovnice so ušle njihovim ro- kam; že ko so vdrli v samo- stan, so zbežale skozi stranska vrata in se zatekle na varno v bližnjo gozdnato goro. Cerkev v tem samostanu je kar prostorna in vsa obokana in povezana s samostanom; ta ima po običaju tamkajšnjih ljudi in krajev prav udobne so- be za goste. Tega dne smo ve- čerjali tam, kjer smo tudi kosi- li, za večerjo so pripravili več mesnih jedi in dvoje vrst rib, za mizo pa smo sedeli dve uri in čez. Naposled smo šli spat zunaj klavzure v hišo samo- stanskih kaplanov, ki stoji zu- naj obzidja. Petnajstega v zgoraj nave- denem mesecu je gospod škof z blagoslovljeno vodo poškro- pil in očistil cerkev taistega samostana in pokopališče, ki so ju bili oskrunili Turki; z obredom posvetitve je tudi obnovil v prejšnje stanje oltar svete Ane in Krištofa, katere- ga grobek so bili razkopali Turki. Svetost mu je vrnil, ta- ko da je vanj položil svete re- likvije svetega Krištofa in Sil- vestra in zmagovitega Križa. Tega dne smo v samostanu tudi kosili z velikim obiljem jedače. Po kosilu je šel gospod škof v zbor nun, in z njim so tja stopili gospod arhidiakon Valentin, gospod župnik vi- tanjski in Santonino. Tam je taisti gospod škof s primernim nagovorom in očetnim opomi- njanjem popeljal gospo pred- nico in nune iz nekega razdo- ra, ki je poprej vladal med nji- mi, nazaj v slogo in mir. Potlej jih je po najboljših močeh spodbujal, naj se oprimejo ča- stivrednega in hvalevrednega življenja. In tako smo napo- sled popoldne odšli od njih in jahali v družbi več duhovni- kov in drugih, ker ti kraji niso vami pred razbojniki; dežela jih je polna zaradi vojne in razdora med gospodom cesar- jem in ogrskim kraljem. Naj- prej smo prišli k cerkvi svete- ga Andreja v Makolah (Mo- xau), ki je podmžnica fare svetega Mihaela v Črešnjevcu (Cherspach) in zavezana daja- tvam za omenjeni samostan. To cerkev, ki so jo bili požgali in oskrunili Turki, je naš škof očistil, kakor je treba. Po spravnem obredu smo odšli v neko hišo v bližnji vasi, kjer smo se okrepčali s petimi jedrni, mesom in dobrimi riba- mi, ki jih je ukazal pripraviti za malico mogočni gospod Vi- ljem Tattenbach (Tatem- peckh, Tattembech), kastelan na bližnjem gradu Štatenber- gu (Statemberg). Grad Štatenberg je last svetlih gospodov Sigismunda in Henrika Prueschenka (Pri- uscinch), ki sta cesarska baro- na; in taisti gospod Sigismund ima pri cesarju prvo mesto, saj je veliki in najvišji maršal. Ta dva brata imata poleg tega gradu, dednega in prvega v ro- du, še štirinajst gradov, s kate- rimi ju je obdarovala cesarjeva darežljivost in radodamost zavoljo izkazane zvestobe in nemajhnih zaslug. Njuni letni dohodki dosegajo vsoto kakih dvajset tisoč zlatnikov. Nekoč so Turki taistega gospoda Henrika ujeli in ga vklenjene- ga odpeljali v Bizanc skupaj z že omenjenim gospodom Vi- ljemom; tam je ostal osem let v ječi. Potlej se je po zaslugi cesarjeve skrbi in prizadeva- nja vmil v domovino, za od- kupnino pa je bilo treba plača- ti čez 4000 zlatnikov. Taisti gospod Viljem nas je s štirimi slugami spremljal od cerkve svetega Andreja do gradu Majšperka (Monsperch), po- tem pa se vmil na grad Štaten- berg. Z gradu Majšperka nam je prišel naproti mogočni vitez z zlato verigo, gospod Hart- mand Oraeški (Hertmandus de Ornech), zares ljubezniv in vi- sokorasel mož, z več slugami, ki so nosili vrče in kupe, polne imenitnega vina: nekateri od nas so si pogasili žejo z njim. Grad Majšperk sam leži na ze- lo ugodnem kraju, pod njim se razprostira lepa in rodovitna dolina, ki daje bogat pridelek sadja in poljščin. Grad ima dvojno, dobro utrjeno obzidje, obkrožajo pa ga še prednje utrdbe, jarek in okop. Čeprav je ta vitez plemenit in bogat, vendar nima prave sreče s svo- jo ženo Omelijo, ki ima napako jalovosti in (tako pravijo) ni povsem neoporečnega življe- nja. Taisti gospod vitez je po- častil našega škofa in njegove spremljevalce z veliko, prav- kar ujeto ščuko, ki smo jo na- slednji dan s tekom pojedli. Istega dne smo proti sončnemu zahodu prišli k cerkvi blažene Marije na Gori milosti pri Ptu- ju, deset milj daleč od prej omenjenega samostana. Cerkev blažene D/lariie na Ptujsici gori Po večerji in dobrih ribah, ki jih je bilo na pretek, smo šli prenočit v hišo gospoda Marti- na Vinklerja (Vincler), prvega kaplana te cerkve. Ta gospod Martin je tudi župnik farne cerkve svetega Lovrenca na Dravskem polju pod Goro mi- losti; pod faro spadata dve po- družnici. Prezentacija za ome- njeno cerkev svetega Lovrenca baje pripada nekemu plemiču. Sama cerkev ali bazilika bla- žene Marije na Gori milosti stoji na precej visokem hribu, s katerega je lep razgled po vsem Ptujskem polju in na me- sto Ptuj samo, pa na grad in mesto Maribor (Marpurga), ki leži na zgornjem delu tega polja. Cerkev blažene Marije so ustanovili ptujski gospodje, in sicer z velikimi stroški, saj je zunaj in znotraj pozidana s kvadri, nalomljenimi iz žive skale in obdelanimi s čudovito in prelepo kamnoseško vešči- no, njeni trdni oboki pa se dvi- gajo zelo visoko na več kamni- tih stebrih (slopih). V njej je deset oltarjev in vsak med nji- mi ima kamnit kip tistega svetnika, v čigar ime je po- stavljen. Svetoskrunske turške roke so jih vse podrle z njiho- vega prostora na tla in jim brezbožno odbile ude; danes so, kohkor je najbolje šlo, ob- novljeni zavoljo skrbi in priza- devnosti taistega gospoda Martina. Grad Majšperk; iz: Vischer, Topographia Ducatus Stiriae Št. 4-28. januar 1993 !10 Celjski šoferji trdno povezani Da je celjska organizacija Združenja šoferjev in avtomehanikov eno najtrd- nejših in uspešnejših združenj v Sloveni- ji, so potrdili tudi predstavniki državnih organov, ki se ukvarjajo s cestnim pro- metom. Na sobotnem zboru so poročali o delu, številnih uspehih, kritično pa so se izrazili tudi o svojih spodrsljajih in vedenju na cestah. Diplomirani prometni inženir Lojze Selič, predsednik izNTŠilne- ga odbora ZŠAM Celje, pa je napovedal, da bo njihovo društvo tudi v letos aktiv- nost še povečalo. Celjsko združenje šoferjev in avtome- hanikov ima 1750 članov, kar pomeni eno najmnožičnejših društev v celjski občini. Kljub temu pa bi lahko sodelova- lo še veliko več voznikov, avtomehanikov ter drugih, ki se ukvarjajo s cestnim pro- metom in transportom. Kriza v minulih dveh, treh letih pa je tudi to organizacijo oklestila članstva. Zato pa so najbolj zavzeti v minulem letu skrbeli za preven- tivo in izobraževanje, za športno in re- kreacijsko aktivnost, za krepitev poklica in družabnost v društvu in v prevozni- ških podjetjih, vzgledno pa so izvajali usposabljanje za voznike motornih vozil. Kot je poročal načelnik UNZ Celje, pa vse skupaj ni nič pomagalo, da se ne bi Celje in regija znašla na vrhu neslavne statistike prometnih nezgod s hudimi po- sledicami. Zaradi cest vse slabše ozaveš- čenosti voznikov, hitrosti in uživanja al- kohola pred vožnjo ter najbrž zaradi za- pletenega življenjskega ritma. Domačinom so spregovorili še pred- stavnik Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije Jože Šolar, pod- predsednik ZŠAM Slovenije Franc Re- bec, predstavnik Rdečega križa Celje dr- . Milan Žuntar ter celjski župan Anton Roječ. Slednji je izrazil ponos na organi- zacijo in prenesel pozdrave ter zahvalo občanov Celja delovnemu društvu. Nekaj članov je ob tej priložnosti pre- jelo odlikovanja ob minulem, lanskem^ praznovanju štiridesete obletnice delo- vanja ZŠAM Celje, izvolili pa so še (poleg Lojzeta Čobca) enega podpredsednika, novega vodjo delovne skupnosti Avto šo- la ZŠAM, Igorja Poljanska. Tradicionalna prireditev Šoferski ples, je bila ob množičnem obisku in zanimi- vem programu le še potrditev, da bo celj- ska šoferska organizacija s sedanjim vodstvom nadaljevala z nujnim povezo- vanjem članstva, stroke in poslovnih partnerjev. Le tako si slovenski šoferji lahko obetajo obstoj in napredek. JOŽE MIKLAVC V Rimskih Topiicah se kopajo čeprav je uradno zima, pa se lahko na Celjskem kopamo tudi na prostem in sicer v ter- malnem kopališču v Rimskih Toplicah. Večletna želja Mar- jana Bremca, ki skrbi za kopa- lišče z gostiščem, se je pred dnevi uresničila. Iz garderob- nega prostora do kopališča je uredil pokrit prehod za kopal- ce. Vhodna temperatura je ce- lo 38 stopinj, v bazenu pa po- prečna okoli 32 stopinj. »Zdaj je kopanje možno v vsakem letnem času in vre- menu,« zadovoljen pripovedu- je Bremec in dodaja: »Pravih, snežnih zim ni, so pa počitnice in otroci se lahko vsaj kopajo. Kopališče je odprto vsak dan razen ponedeljka od 9. do 20. ure, saj imamo bazen tudi primemo osvetljen. Po kopa- nju pa je možno še posedeti v gostinskem delu, Ici je odprt do 22. ure.« Tudi vstopnice za kopanje niso pretirane, saj je dnevna karta za odrasle 150 tolarjev, za upokojence 130 in za učen- ce ter dijake 110. Ti imajo v času zimskih počitnic po- pust, saj je dnevna karta 100 tolarjev. Pripravljen je tudi paket desetih kart, ki ga je možno kupiti 15 odstotkov ce- neje, ta karta pa je tudi preno- sljiva. V Rimskih Toplicah nekako sramežljivo povedo, da so lani dosegli lep uspeh, ko jih je po- sebna komisija oddelka za go- stinstvo in turizem pri GZS skupaj z zavarovalno družbo Adriatic izbrala za tretje naj- boljše termalno kopališče v Sloveniji. »Pred nami sta bi- la samo giganta Moravske in Čateške toplice. Priznanje smo dobili v Moravcih, nanj pa smo še toliko bolj ponosni, ker ni- smo vedeli, da nas obiskujejo in ocenjujejo. Ta uvrstitev v slovenskem prostoru nam je motiv za še boljše delo letos in vsa prihodnja leta,« je vesel povedal Marjan Bremec. TONE VRABL V spomin Milan Kožuh v torek, 12. januarja 1993, smo se v Trbovljah poslovili od enega najza- služnejših mož Revirjev in Slovenije Milana Kožuha. Umrl je po kratki bolezni v starosti 72 let. Pogreba se je udeležilo veliko število občanov, njegovih sodelav- cev, intemirancev in so- borcev slovenske divizije VDV, športnikov, kulturni- kov, predstavnikov raznih društev in organizacij iz Zasavja in iz Ljubljane. Poslovili smo se od moža, ki je sodeloval povsod, kjer se je kaj gradilo in ustvar- jalo: na gospodarskem, kulturnem ali športnem področju, na področju šol- stva, otroškega varstva ali sociale. Milan Kožuh se je rodil v Škofji vasi pri Celju 30. decembra 1919 v zaved- ni slovenski družini. Član SKOJ-a je postal leta 1939. Ob začetku vojne je bil član okrajnega komiteja SKOJ- a v Celju. Aprila 1941 ga je okupator zaprl, a ker ni imel zoper njega dokazov, ga je junija 1941 izpustil. Takrat je postal član KPS in bil imenovan za koman- danta vojniškega področja. Že avgusta 1941 pa je bil poklican v celjsko četo, vendar takoj poslan nazaj na delo na terenu. Okupa- tor mu je prišel na sled m ga 6. januarja 1942 ponov- no aretiral. Tokrat je bil odpeljan v koncentracijsko taborišče Auschwitz Gusen in Mathausen. Iz St.Lam- prechta je pobegnil in se avgusta 1944 vključil v III- . brigado VDV-NO, kjer je opravljal dolžnost pomoč- nika politkomisarja I. ba- taljona. Borcem je razkril vso plemenitost svoje duše, bil nam je vzor in radi smo ga imeli. Njegov bataljon je osvobodil Trbovlje, Milan Kožuh pa je bil med poga- jalci o vdaji nemške vojske v Revirjih. Po vojni se je Milan Ko- žuh posvetil gospodarstvu. Trbovlje so imele srečo, da so ga sprejele med svoje graditelje. Preobširno bi bilo naštevati vso njegovo dejavnost, naj omenimo sa- mo delo v Rudisu in IBT, ki ju je s svojim unrnim vode- njem privedel v vrh uspeš- nih jugoslovanskih podje- tij, znanih tudi po svetu. Milan Kožuh je deloval na občinski, republiški in na zvezni ravni. Kot pred- sednik zveznega gospodar- skega odbora je bil član mnogih vladnih delegacij v tujini. Po upokojitvi je bil izvo- ljen za predsednika Zveze društev upokojencev Slo- venije. Organiziral je zna- na srečanja na Rogli. Moč- no se je zavzemal za ohra- nitev in za izboljšanje živ- ljenjskih razmer upoko- jencev. Milan Kožuh je bil dober človek, vzoren mož in skr- ben oče. Vedno se je rad vračal med svoje v Škof jo vas, Vojnik, Dobrno..., kjer je imel številne sorod- nike in prijatelje. Pogrešali ga bomo. FRANJO MAROŠEK Kmeciiezenslce spet na morje Leto je naokoli in prišel je tisti čas, ko začnemo z ob- javljanjem kuponov za sode- lovanje na izletu 100 kmeč- kih žensk na morje. Letos bomo potovali že enaindvaj- setič in sicer 2. in 3. aprila, znova v našo Lucijo pri Por- torožu, torej tja, kamor za- hajamo zadnja leta in nam je vedno lepo. Pred izborom srečne žen- ske stotnije, ki bo delila sre- čo na letošnjem izletu, pa je treba še marsikaj postoriti. V NT&RC smo se priprav na našo izredno odmevno akcijo že lotili, prihodnji teden pa bomo objavili prvi kupon. Tudi letos bodo kuponi štir- je, za rezervo pa bomo obja- vili še jollya, ki bo lahko na- domestil eno od manjkajočih številk. Za letošnji izbor bo priprav- ljen preglednejši spisek vseh dosedanjih udeleženk za vseh dvajset izletov in sicer po abecednem vrstnem redu in po občinah, kar je priza- devno s pomočjo računalni- ka opravila Mojca Marolt. Zato priporočamo vsem, ki so že bile z nami na izletu, da se sodelovanju odpovedo in tako dobijo priložnost tiste, ki z nami še niso okusile vseh lepot izleta na morje. V uredništvu zdaj zbiramo sponzorje naše akcije, ki ni- ma primere v slovenskem prostoru in ekipo, ki bo skr- bela za veselo razpoloženje. Pripravljena bo tudi kakšna novost, saj si brez teh naših akcij ne znamo predstavljati, pa čeprav so vsako leto z na- mi dnige potnice. Radi bi dobili spomine na prve izlete v Portorož, Koper in kasneje Rovinj od tistih potnic, ki so že bile z nami. Vzemite si čas in nam napiši- te, kako je bilo in kako živite danes. T. VRABL Previdnost ni odveč v šentjurski občini so prete- kli teden sprejeli odredbo, s katero določajo letošnje de- lovanje na področju zdrav- stvenega varstva živali. Cepljenje psov proti steklini bo predvidoma med 1. febru- arjem in 15. aprilom. Perutni- no v farmah in v njihovi nepo- sredni bližini bodo med dru- gim cepili proti kokošji kugi. V odredbi omenjajo tudi redno cepljenje proti prašičji kugi, pri govedu tuberkuliniziranje, preiskave v zvezi z bmcelozo in mehurčastim izpušča- jem ..., pa tudi kontroliranje žrebcev plemenjakov, ceplje- nje plemenskih kuncev, popis čebeljih družin ter pregled po- strvi in krapov v ribogojnicah. B.J. Referendum v Podsredi v krajevni skupnosti Podsreda, v šmarski občini, pote- kajo priprave na referendum o uvedbi krajevnega samo- prispevka, ki bo v nedeljo, 14. februarja. Krajani Podsrede se bodo odločali o petletnem progra- mu, ki zajema asfaltiranje petih krajših cestnih odsekov v zaselke (proti Božičniku, Gmajniču, Strmcu, Trebežu in Sodskem), preplastitev ceste na Gradišče ter gramoziranje drugih cest. Z zbranim denarjem bi prav tako sofinanci- rali telefonsko centralo, sodelovali pri prenovi gasilskega doma, pomagali krajevnim dmštvom ter uredili pokopa- lišče. Vrednost naložb znaša približno 7 milijonov tolar- jev, pri čemer bi s samoprispevkom zbrali blizu dva mili- jona tolarjev. BRANE JERANKO Studence so imele olicet Za amatersko gledališko predstavo ni potrebno veliko: malo dobre volje, primeren prostor, nekaj rekvizitov in dobri igralci, pa gre. To so, tako da bolje ne bi mogli, dokazali minuli vikend tečajnild nemškega jezika po sistemu Mega-Mind v kraju Studence v bližini Pirešice, ki so se jim pridružili domači pevci. Ohcet, ki so jo pripravili, je bila po vseh pravilih in običajih: z dmžiccimi, starešino, pevci in muzikantom, z župnikom in ministranti in seveda po poroki s čisto pravo gostijo. Poročno darilo je bilo dar firme Medico Tour, vse priprave, pa kuhinjo in strežbo, je vodil tečajnik Viki Kranjc, ki mu je pomagal Iztok Krebs, pri obujanju starih šeg in običajev pa so pomembno prispevali domačini z gospodinjo Marijo Krušič na čelu. Glavne vloge so si razdelili nevesta Valentina in ženin Marjan ter župnik Ivo Kotnik, dober znanec ljubiteljev narodno zabavne glasbe. MBP Slastni narezki iz Mini marketa ŠkrabI V trgovinah z živUi se mo- rajo podjetni lastniki nepre- stano truditi, da si izmislijo kaj novega. Tako so do zelo dobre ideje prišli v Mini marketu Škrabl, na Cesti na Ostrožno 14 v Celju, kjer so uvozili sodobno gril pečico, kjer sedaj dnevno priprav- ljajo slastne pečene krače, rebrca, pečenke in piščance. Iz pečenega mesa naredijo tudi okusne narezke, ki se cenovno ne razlikujejo od narezkov iz klobas, salam in sira, so pa skoraj za vsako- gar okusnejši in bolj zdravi. Pečeni narezki so zelo pri- merni za vsakršna družabna srečanja, v Mini marketu Škrabl pa jih je zaradi veli- kega povpraševanja pamet- no naročiti nekaj dni prej. Kajpada je v tem resnično lepo urejeni in čisti trgovini, ki ima zraven še prijeten ka- va barček, mogoče kupiti še mnogo ostalih artiklov, ki pač sodijo v trgovino z živili. Pred dnevi so razširili po- nudbo še z veliko izbiro ka- kovostnih zmrznjenih mor- skih sadežev: škampov, lig- njev, školjk, lososov itd., uvoženih iz Italije. Tistim, ki še ne kupujete v Mini marketu Škrabl spo- ročajo, da imajo odprto ob delavnikih med 7.30 in 19., ob sobotah med 7.30 in 18. in ob nedeljah med 8. in 12. uro, pred trgovino pa vas priča- kujejo na lepem in velikem parkirnem prostoru. EP Št. 4 - 28. januar 1993 11 Šoštanjska grča Koliko pokojnine dobi 93- letni Šoštanjčan Martin Turk, nismo spraševali. Vprašali pa smo se, kako dolgo jo bo preje- mal tako čil in zdrav, kot je danes najstarejši Šoštanjčan. Martin je še pravi korenjak, prava šoštanjska grča. Hoja mu ne dela težav, ob slavjih rad zapleše polko in valček, včasih tudi ča-ča-ča. Ljudje ga poznajo kot hudomušneža in kot nagajivca. Zaenkrat se čili 93 letnik ne odreka nobeni hrani in pijači, rad pa srkne tudi požireic kave. Težava pri Martinu Turku je le v tem, da ga je podnevi težko najti do- ma. Takrat se mudi pri sosedih ali znancih, neredko pa zaide tudi v kakšno Šoštanj sko go- stilno. Doma ga zagotovo naj- de le pismonoša, ko prinese pokojnino. LO Statuta niso sprejeii Svet Javnega zavoda Zdravstveni dom Šentjur je pred kratkim sprejel statut zavoda, poslanci šentjur- ske občinske skupščine pa ga na svoji zadnji seji niso podprli. Občinska komisija za normativne akte je imela vrsto pripomb ter je po- slancem predlagala, naj avtorji statut popravijo. Med razpravo o kadrovskih zadevah pa so se strinjali s sklepom sveta Zdravstve- nega doma, ki je za direk- torja predlagal edinega kandidata dr. Iva Moserja. BJ Posebne deiavnice V Šentjurju si prizadevajo, da bi odprli delavnice pod po- sebnimi pogoji in tako prido- bili delovna mesta za težje za- posljive, duševno prizadete občane. Pogovori med Društvom za pomoč duševno prizadetim ter Centrom za socialno delo so se pričeli lansko jesen. Ugotovili so, da takoj potrebujejo odde- lek za 6 do 8 zaposlenih, v pri- hodnjih letih pa bodo delovna mesta potrebovali za otroke, ki se še usposabljajo v zavodu na Dobrni. Za delavnice so že pridobili prostore starega in- ternata. Obrtnik Kumperger naj bi jih izpraznil v prihod- njih dneh, nato pa jih bodo prenovili. BJ Pesmi za kratek čas V Laškem žImI 85-letna pesnica In pisateljica Pavla Ravan - Izdala je šest knjig - Največja prijatelja Franc Roš in Mira Mihelič____ Ob Meti Rainer iz Žalca je Pavla Rovan iz Debra pri La- škem najstarejša še aktivna pesnica v Sloveniji. 21. januar- ja je praznovala lep življenjski jubilej, saj je dopolnila 85 let. Pavla Rovan živi sama v veliki hiši sredi lepega vrta. Za stenami velike hiše, kjer živi in še vedno ustvarja Pavla Rovan, ni pusto. Takšna je, kot je bila. Ko te zagleda, pobrska po spominu, krepko stisne ro- ko, se široko nasmeji in v poz- drav natrosi lepih besed in do- brih želja. Med pogovorom ničkolikokrat vpraša, kaj lah- ko ponudi. Da ima dobre kek- se, pravi. In čaj. Pa še kaj dru- gega. Potem začne govoriti o spo- minih. Največkrat se spormii svojih dobrih prijateljev in so- potnikov Frana Roša in Mire Mihelič. Zal sta že oba pokoj- na. In kaj Pavla Rovan dela danes? »Pišem, pišem, pišem... Po- ezijo raje kot prozo. Lažje je napisati kratko pesem, to je kot izvir. Priteče in odteče. Proza pa nastaja dalj časa, sa- ma pa dolgega sedenja ne zmorem več. Vendar priprav- ljam daljši prozni tekst, ki naj bi ga izdala mariborska Ob- zorja. Tudi novih pesmi imam že za zbirko. Samo nekdo bi jih moral pregledati, »pošlih- tati«, zložiti v red... Včasih so bili ljudje, ki so to naredili, danes je težje.« Pavla Rovan je doslej izdala šest knjig - Sonce in sence. Obrazi življenja. Kje so tiste stezice (nagrajena poezija). Pozabljeni listi. Odmevi in la- ni Podaj mi roko. Številne čr- tice, novele in pesmi so bile objavljene tudi v domačih in tujih časnikih in revijah. Nje- ne pesmi so prevedene v ro- munščino, poljščino, češčino, srbohrvaščino, italijanščino, angleščino in nemščino. »Honorarjev ni. Založba iz- ČuUm Moja pota niso več naravnana v zorenje, stojim pred vrati spoznanja in kar me obdaja, je čustvo neizčrpnega hotenja, ki se vpija vame, kot moč preteklosti, resnice, topline in tudi zablod... (Pavla Rovan: Podaj mi roko, 1992) da knjigo in ti pošlje nekaj iz- vodov, ki jih potem podariš prijateljem. So pa danes zelo nizke naklade, saj ljudje veli- ko manj kupujejo knjige. Sem pa ponosna na moje Stezice, ki so jih izdali v nakladi 5000 iz- vodov! Danes je to nemogoče. Ob pisanju rada berem, saj imamo toliko dobre litera- ture.« Stene njene delovne sobe so polne umetniških slik, raznih spominkov, police polne knjig, povsod je veliko rokopisov... Kljub temu je vse pospravlje- no in na svojem mestu. Vsak dan še gre ven, sicer pa živi v svojem prijetnem domu, kjer bo kmalu lepo. Prišla bo pomlad in cvetje in nove pesmi. Pavla Rovan, srečno ob le- pem življenjskem jubileju. TONE VRABL Foto: EDO EINSPILER REKLI SO Marija Slokar, predsednica društva upokojencev na Pol- zeli: »V našem društvu je 578 upokojencev in je najštevilč- nejše v krajevni skupnosti Pol- zela. Na nedeljskem občnem zboru smo sprejeli program le- tošnjega dela. Ta ni posebej obsežen, je pač v skladu z na- šimi finančnimi in fizičnimi zmožnostmi. Radi bi uredili okolico našega doma, obisko- vali bomo tiste naše člane, ki se zaradi starosti ali bolezni društvenih aktivnosti ne mo- rejo udeleževati, v naš pevski zbor bi radi pritegnili nove pevce in pevke iz vrst mladih upokojencev, še naprej bomo skrbeli za rekreacijo in dru- žabno življenje. Kot vsako leto pa bomo tudi letos organizirali pohod na Triglav...« T. T V Taboru o ifomunalnili delili Tabor je ena od večjih kra- jevnih skupnosti v žalski ob- čini, kar dve tretjini pa je hribovite. Zato imajo v tej krajevni skupnosti vsako le- to največ dela s cestami, raz- nimi propusti in tudi plazo- vi. O tem, kaj so naredili lani in kaj jih čaka letos, smo povprašali predsednika sve- ta KS Lojzeta Raka: »Kaj vse lahko naredimo vsako leto v naši krajevni skupnosti, je odvisno od ob- činskega proračuna. Lastne- ga krajevnega samoprispev- ka, kot ga imajo nekatere krajevne skupnosti, v Tabo- ru nimamo. Če bomo kdaj občina, ga bomo seveda mo- rali imeti. Lani smo odplača- li še nekaj dolga za dom kra- janov, ki smo ga gradili, del stroškov za asfaltiranje ceste v Črni Vrh, za naselje Tabor je bila urejena rekonstrukci- ja vodovoda, po projektu pa smo pričeli graditi kanaliza- cijo in čistilno napravo Ta- bor-Ojstriška vas. Opravili smo tudi akcijo proti črnim odlagališčem in jih nekaj tu- di sanirali. Velika pridobitev lani pa je bila ureditev ogre- vanja v domu krajanov. Ta- ko so učenci po osmih letih zopet pričeli telovaditi v te- lovadnici tudi v zimskem ča- su. Za letos imamo prav tako obširen program. V naselje Miklavž bi radi napeljali vo- dovod in uredili tri ceste. Po- pravili bi radi tudi tiste ce- ste, ki so bile asfaltirane pred petnajstimi in več leti, saj jih je načel zob časa. Mednje uvrščamo najprej ce- sti Tabor-Pondor in Loke- Ojstriša vas. Sanirati bo tre- ba tudi škodo od poplav leta 1990 in 1992. Radi bi tudi obnovili javne poti, v občini jih je 60 km in nanje želimo navoziti vsaj gramoz...« T. TAVČAR Celjsko mini jajce v uredništvu sie je oglasila učenka Natalija Pajman iz Celja, ki obiskuje peti razred IV. osnovne šole. Prinesla je nevsakdanje kurje jajce, takšno, ki pokaže na tehtnici komaj dekagram. Pri tem je povedala, da je mini jajce v domačem kokošnjaku znesla čisto vsakdanja kokoš. Natalija se je zanimivega mini jajčka razveselila, sicer pa bolj ceni večje kose. B.J. Foto: E.E. PLANINSKI KOTIČEK Po poteh I. štajerskega bataljona in na Peco Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v mesecu fe- bruarju dva pohoda. Prvi bo v nedeljo, 7. februarja, po po- teh I. štajerskega bataljona. Pohodniki se bodo odpravili na pot ob 6. uri z železniške postaje v Celju. Zimski pohod na Peco bo v soboto, 13. febru- arja, z odhodom ob 6. uri s po- sebnim avtobusom z Glazije. Za oba pohoda se še lahko pri- javite na telefonsko številko 35-359. Tradicionalni pohod Dramlje-Žiče Planinsko društvo Dramlje vabi vse planince in druge lju- bitelje gora na tradicionalni pohod Dramlje-Žiče, ki bo v soboto, 6. februarja. Zbor udeležencev pohoda bo pri os- novni šoli Dramlje med 8. in 9. uro, pot pa bo vodila mimo rojstne hiše Miloša Zidanška v Straži na Gori in čez Zgornje Sleme do žičke kartuzije, mi- mo skrivnostne vasice Špita- lič, preko Jazbin, Grušč in Vo- dul na Uršulo, kjer bodo v okrepčevalnici tudi podelilui značke in priznanja. Iz Celja se lahko v Dramlje odpeljete z rednim avtobusom ob 6.10, na postaji pa stoji pod številko 16. Iz Šentjurja pa bo peljal izredni avtobus ob 8.50 izpred železniške postaje. Z Uršule se lahko v Dramlje vrnete tudi peš, saj je hoje za približno 20 minut, ob 15.30 pa bo iz Dramelj odpeljal av- tobus. Za vse dodatne informacije lahko pokličite na telefon 746- 106, 746-220 ali 746-206. MOJCA MAROT Most kmalu končan V Petrovčah bodo tudi letos največ sredstev iz občinskega proračuna - in republiških, če jih bodo dobili - namenili za izgradnjo in obnovo cest, mostov, vodovoda in sanacijo križišča. Po besedah predsednika KS Petrovče Iva Slamnika prav sedaj končujejo dela pii grad- nji mostu na cesti Arja vas-Zalog čez potok Pirešico (na sliki), uredili bi radi cesto skozi naselje Petrovče (drugi del), cesto Arja vas- farma Zalog, križišče v Petrovčah, pločnik v naselju Leveč, vodovod Arja vas-Zaloška Gorica, sanirali nekaj divjih odlagališč in opravili še druga vzdrževalna dela. T. TAVČAR Št. 4 - 28. januar 1993 Svetovno uspešne račke Letošnje svetovno prvenstvo novinar- jev smučarjev je v Sloveniji zopet prine- slo štiri odličja. V smučarskih tekih sta med veterani Katja Roš (Delo) in Fran- ček Pungerčič (NT&RC) osvojila srebrni medalji, Bine Rogelj pa je osvojil brona- sti odličji v tekih in kombinaciji. Prvenstvo je organizirala italijanska sekcija SCIJ (Mednarodna organizacija novinarjev smučarjev) v italijanskem smučarskem centru Sestrieres, ki sodi med največja ne samo v Italiji, temveč v vsej Evropi. Glavni pokrovitelj sreča- nja je bil Fiat, ki je novinarjem omogočil tudi ogled svojega muzeja ter srečanje z lastnikom te mednarodne korporacije G. Agnellijem. Po zares spektakulami otvoritvi z ognjemetom in predstavitvijo posameznih reprezentanc, so se novinarji med sabo pomerili v veleslalomu, slalo- mu in smučarskih tekih. Tekmovanja so bila na izredno zahtevnih in poledenelih progah (proge za slalom svetovnega po- kala). Seveda pa so novinarjem pokazali tudi del smučišča Mlečna pot (La Via Lattea), ki obsega 102 vlečnici, 440 km smučarskih prog, ki jih zasnežuje 800 snežnih topov (samo nad Sestrieresom). Slovenska reprezentanca se je razen z rezultati izredno dobro predstavila tu- di z organizacijo lastnega promocijskega večera, kjer je predstavila nekatere pu- blikacije in drugo tiskano gradivo o Slo- veniji, proizvode prehrambene industrije ter seveda naša vina, laško pivo m posa- mezne žgane pijače. Posebno pozornost je med novinarji vzbudilo točenje piva iz sodčka ter šampanjca Radgonska penina iz 4-litrske steklenice. Posebno pozor- nost pa je vzbujala tudi smučarska opre- Dobitnik srebrne medalje v Sestrieresu - Franček Pungerčič. ma od alpskih do tekaških smuči Elana, čevljev Alpina, tekaških dresov Čarman do ostale opreme Rašice, Igor športa in drugih pokroviteljev. Rezultati: veleslalom - veteranke: Kat- ja Roš 13 mesto; članice: Aljana Jocif 15; super veterani: Bine Rogelj 5; veterani: PYanček Pungerčič 16; člani: Vlado Kre- jač 23, Janko Sopar 44 in Boris Cipot 51. slalom - med 40 najboljših so se uvrstili kar trije člani slovenske reprezentance - Franček Pungerčič je med veterani osvojil 7 mesto, Vlado Krejač med člani 17, Janko Sopar pa je zaradi napake v drugem teku odstopil. smučarski teki - veteranke: Katja Roš 2. mesto; članice: Aljana Jocif 27; super veterani: Bine Rogelj 3; veterani: Fran- Našo reprezentanco so za pot v Italijo podprli: ELAN Begunje - generalni pokrovitelj, ALPINA Žiri, MK Birooprema Ljublja- na, Gospodarski vestnik Ljubljana, Ko- linska Ljubljana, Belinka Ljubljana, MBS d.o.o. Ljubljana, Nissan Adria Ljubljana, Rašica Ljubljana, Ivan Čar- man SkoQa Loka, Labod Novo mesto, Kovinotehna Celje, HIT Nova Gorica, »»Republika« Ljubljana, Igor šport Ljub- ljana, Mura Murska Sobota, NT&RC Ce- lje, Žito Ljubljana, Kastner&Čhler Ma- ribor, Mikrohit-špica Ljubljana, Ste- klarska šola Rogaška Slatina, ŠRC Golo- vec-Celjski sejmi, PE-SA Ljubljana. ček Pungerčič 2; člani: Boris Cipot 20, Vlado Krejač 31 in Janko Sopar 36. Kombinacija (veleslalom in teki) - ve- teranke: Katja Roš 4. mesto; članice: Aljana Jocif 15; super veterani: Bine Ro- gelj 3; veterani: Fremček Pungerčič 7; člani: Vlado Krejač 22, Boris Cipot 30 in Janko Sopar 34. mesto. V reprezentanci Slovenije je bil tudi Matjaž Albreht, ki pa zaradi poškodbe kolena ni mogel tek- movati. Petek, 29.1. Košarka Slovenske Konjice: Co- met-Metka (3. kolo ženske SKL, 18). Odbojka Kočevje: Kočevje-Abes Trade (13. kolo ženske SOL). Sobota, 30.1. Kegljanje Celje: državno prvenstvo v dvojicah za mladince (od 11. ure; še jutri). Košarka Škofja Loka: Tinex-Co- met (18), Celje: Inpos- Olimpija mladi (19. 30), Polzela: Polzela-Kokra, Ljubljana: Ježica-Elektra (9. kolo moške SKL, obe 19); Rogaška Slatina: K. Afrodita-Ježica (3. kolo ženske SKL, 19). Odbojka Kamnik: Kamnik-Šem- peter (13. kolo moške SOL); Topolšica: Topolši- ca-Rogoza, Gornji grad: Gornji grad-Cimos (13. ko- lo ženske SOL). Rokomet Velenje: Velenje-Žalec (3.kolo ženske SRL, 19); Radenci: Radgona-Celje (11. kolo II. moške SRL, 19). Nedelja, 31.1. Košarka Maribor: Maribor-Roga- ška (9. kolo moške SKL, 17); Prebold: MIKPrebold- Zagorje, Laško: P. Laško- Slivnica (18. kolo II. moške SKL, obe 17). Torek, 2.2.__ Rokomet Celje: Pivovarna Laško- Ribnica, Murska Sobota: Pomurka-Gk)renje (14. kolo moške SRL, obe 19). Sreda, 3.2._ Smučanje Rogla: slalom žensk za evropski pokal. Starta ob 10. in 13. uri. RA^fORAMA Košarka Slovenska liga Moški: zelena skupina - 7. kolo:: Comet-Ilirija 92:83 (47:46); gostje so vodili le dva- krat, v 31. minuti dobili tri tehnične napake in Konjičani so iz prostih metov zapored dosegli 11 točk. Vso tekmo je igrala začetna peterka Nerat 29, Gole 28, Železnikar 19, Kožar 14 in Mijovič 2. Tinex- Rogaška 71:91 (25:42); Nova- kovič 31 in Tabak 19 imata največ zaslug za nepričakova- no visoko in lahko zmago, če- prav je prvi spet zelo slabo iz- vajal proste mete (4:13); Ko- per-Miklavž 86:73, Maribor- Slovan 72:88. 8. kolo: Rogaška-Miklavž 88:85 (43:36); Novakovič je 36 točk dosegel ob 7 2-odstotnem metu, vodilno moštvo pa je do- živelo drugi zaporedni poraz, čeprav je še pet minut pred koncem vodilo za sedem točk; Comet-Slovan 88:74 (43:28); v zadnjih dveh minutah prve- ga polčasa so domači (Gole 24, Nerat 21, Kožar 17, Železnikar 14) v seriji dosegli 15 točk in še četrtič letos premagali Mošča- ne. Maribor-Tinex 109:97, Ko- per-Ilirija 113:80. Vrstni red: Miklavž 14, Tinex, Rogaška 13, Koper (s tekmo manj), Slo- van 12, Comet 11, Maribor (s tekmo manj), Ilirija 9. Rdeča skupina - 7. kolo:: Polzela-Inpos 112:72 (61:31); nezgrešljivi Petranovič je do- segel 45 točk, pri gostih pa ne- koliko manj slaba Pipan 17 in Starovasnik 14; Elektra-Idrija 92:84 (38:44); domači so prvič stopnjevali ritem igre, prevla- dovala pa sta Rizman 44 in Plešej 19; Olimpija ml-Pod- bočje 84:69, Ježica-Kokra 85:71. 8. kolo: Polzela-Ježica 79:72 (32:38); gostje so na Petrano- viču (34 točk) naredili 20 oseb- nih napak in tekmo končali brez štirih košarkarjev ter z dvema tehničnima napaka- ma; Elektra-Inpos 69:62 (27:26); Celjane je s tribune vodil kaznovani trener Cepin (3 tekme), delni izid prvih mi- nut po odmoru pa je bil 20:5. Inpos (Pipan 24, Medved 16) je tako vse bližje izpadu, pri do- mačih (Rizman in Mrzel po 19) pa se pozna prisotnost novega trenerja Vasilija Kokola. Olimpija ml-Idrija 82:76, Ko- kra-Podbočje 82:65. Vrstni red: Polzela 16, Jezica, Pod- bočje 13, Kokra 12, Idrija, Olimpija nvl, Elektra 11, Inpos 9. ^ Ženske: 1. kolo - zelena sku- pina: K. Afrodita-Ježica ml. 82:66 (39:30); domače so brez treh igralk bolje zaigrale šele v zadnjih minutah: C. Jezov- šek 30, Škegro 15, A. Jezovšek 12, Germ 11, Majstorovič 10; vrstni red: Jezica 30, Apis 27, K. Afrodita 25, Odeja 23, Jezi- ca ml. 21, Kranj 20. Rdeča skupina: Slovan- Metka 54:94 (38:48); celjska obramba je do 9. minute dru- gega polčasa dobila samo dve točki: Polutnik 27, Jurak 22; Jesenice-Comet 72:74 (36:36); po zaslugi Krstičeve (31 točk) so Konjičanke sredi drugega polčasa ušle za deset točk, kar je zadostovalo za zmago proti nedavnim prvoligašinjam. Domžale-Mibex 45:112. Vrstni red: Mibex, Metka, Comet 2, Jesenice, Slovan, Domžale 1. II. Slovenska liga Moški — 17.kolo: Bistrica- P. Laško 76:109 (41:45); centra Dumik (28 točk) in Čovič (27) sta se pod košema razigrala šele po odmoru; Radgona-MIK Prebold 88:90 (79:79, 45:37); gostje (Govc 32, Turk 23) so bili v zaostanku vse do zadnje minute, rešili pa so se šele v podaljšku. Vrstni red pred zadnjim kolom:: Zagorje, Sliv- nica 31, P. Laško, MIK Pre- bold 30, Bistrica, Radgona 24, SI. Gradec 23, Ruše, Rudar 22, Meja 18. Vaš intervju: Miro Kocuvan Februarski gost 11. pogovo- ra po želji bralcev bo atlet, pr- vi kapetan slovenske državne reprezentance, 22-letni Miro Kocuvan iz Celja. Predlogi so bili tokrat zelo pestri, saj je glasove dobilo še 14 športnikov: avtomobilist Roman Jerneje, kegljavki Ta- nja Gobec in Marika Kardi- nar, košarkarja Cveta Jezov- šek in Jaka Daneu, plavalec Igor Majcen, smučarka Špela Pretnar, ultramaratonec Du- šan Mravlje, nekdanji smučar- ji Jure Franko, Katjuša Pušnik in Mateja Svet, bivši atletski olimpijec in Bloudkov nagra- jenec Roman Lešek ter košar- kar Jure Zdovc in smučarski skakalec Franci Petek, ki pa sta že bila športna gosta Ted- nikove petice. Med bralci, ki so s svojimi vprašanji sodelovali pri, in-^ tervjuju z atletinjo Britto Bi- lač-Voros, so dobitniki daril- nih bonov (s skupno vrednost- jo 6000 tolarjev) Barbara Ti- to všek iz Radeč, Ivanka Mr- molja iz Čmič in Ana Košir iz Brezovice. Nagrade bodo do- bili po pošti. Hokej Polfinale končnice - 1. tek- ma: Olimpija - Celje 14:1 (4:0, 5:0, 5:1); pred TV kamerami so Celjani doživeli pravi polom, edini gol pa je dosegel Ščur- jenko; 2. tekma: Celje - Olim- pija 1:7 (0:3, 0:2, 1:2); domači so se rnočno oslabljeni upirali do 13. minute, častni gol pa je nekaj minut pred koncem do- segel Vnuk; 3. tekma: Olimpija - Celje 8:5 (3:3, 3:1, 2:1); v 3. minuti je bilo 3:1 za Celjane, končalo pa se je s pričakova- nim porazom. Strelci: Rojšek 2, Grabler, Mrdjenovič, Vnuk 1. Rokomet Slovenska liga Moški - 13. kolo: Drava-Pi- vovama Laško 12:20 (9:10); v drugem polčasu so prvaki (Jeršič 6, Serbec 4, Čater 3, Safarič, Tomšič 2, Pungartnik, Ocvirk, Leve 1) prvi gol dobili šele v 19. minuti; Gorenje-Pre- sad 26:21 (11:8); skoraj vse sta opravila Rozman 10 in Pla- skan 7 golov. Vrstni red: P. La- ško 25, N. Oprema 19, Jadran, Gk)renje 15, Slovan, Ajdovšči- na 14, Presad 12, Rudar, Rib- nica 11 Drava 10, Pomurka 6, Dobova 4. Ženske: 2. kolo - bela skupi- na: Žalec-Branik 20:22 (11:10); oba trenerja sta dobila rdeča kartona, domače pa so imele pred odmorom že štiri gole prednosti. Po izenačenem nadaljevanju so popustile v zadnjih dveh minutah, Vanja Dolar pa je dosegla več kot polovico golov -11; Izola-Vele- nje 21:19 (10:11); Oderjeva je bila z osmimi goli v napadu preveč osamljena. Vrstni red: Branik, Izola 4, N. mesto 3, Primož 1, Žalec, Velenje 0. II. Slovenska liga Moški: vzhod - 10. kolo: Ce- lie-Krog 22:15 (11:9); strelci: Cajevec 4, Cvetko, Bilbija 3, Srebotnik, Tuvič, Lubej, Dujič 2. Vrstni red: Krško 17, V. Ne- delja 14, Krog, Zagorje 12, Hrastnik 11, Radgona 10, Ce- lje 9, Ormož, Radeče 6, Polet 3. Pokal Slovenije Moški: povratne tekme osmine-finala: Pivovarna La- ško-Krško 36:14 (17:7); razi- grani Čater je dosegel rekord- nih 13 golov, Celjani pa skup- no zmago 66:30; Dobova-Celje 29:19 (14:10); Lupše je dosegel 6 golov, skupni izid pa 56:42 za domače; Drava-Gorenje 20:20 (10:8); Velenjčani so brez uvrstitve med osem ostali zaradi najtesnejšega poraza v prvi tekmi. Ženske: prva tekma četrt-fi- nala: Krim-Žalec 29:11 (16:5); po moči druga slovenska ekipa je zlahka zmagala, pri Žalcu Dolar in GorbuUna 3, Bylina in Petek 2, Randl 1. Velenjčan- ke so zaradi denarnih težav Olimpiji predale obe tekmi. Odbojka Slovenska liga Moški - 12. kolo: Šempeter- Pomurje0:3( -4, -7, -8);domači so v zadnjem nizu vodili s 7:1, a doživeli pravi polom. Vrstni red: Salonit 24, Kamnik 20, Pionir 18, Olimpija 16, Pomur- je 14, Fužinar 10, Bled 8, Ži- rovnica, Granit 4, Šempeter 2. Ženske - 12.kolo: Abes Tra- de-Topolšica 3:1 (10, 1, -12, 11); forma vodilne ekipe je v upadu, v poldrugi uri pa so niz oddale brez obolele Pihler- jeve in Živkovičeve, že prej pa je ekipo dokončno zapustila Merharjeva; Rogoza-Gomji gradl:3( -7, -4,13, -8).Vrstni red: Abes Trade 22, Hit Casino 20, Cimos, Kočevje 16, Bled, Krim 14, G. grad 8, Tabor 6, Topolšica, Rogoza 2. Kegljanje Državno prvenstvo Postojna — mešane dvojice: 1. Tkalčič-Lešnik 915 (442+473), 2. Koper 901, 3. Adria 900, 6. Lesjak-Vodeb 892 (435+457), 13. Petak-Gmajner 877 (433+444), 18. Šeško-Salobir 868 (429+439), 19. Zupanc- Cenc 865 (424+441), 23. Gro- belnik-Sivka858(410+448),24. Ledinek-Štravs 856 (427+429), 45. Gtobec-Kumar 830 (416+414). Nastopilo je 78 dvojic. Celje - kadetinje: 1. Hren (Kamnik) 778, 4. Razlag 760, 7. Spoljar 751, 9. Ledinek 745, 11. Zubič 731, 13. Grivič 727. Nastopilo je 18 kegljavk. Vaterpolo Prijateljski tekmi Nagykanizsa: NVSE-Nep- tun 7:23 (0:8, 1:3, 3:5, 3:7); Glavan 9; 9:15 (2:4, 2:5, 2:2, 3:4); Glavan 3. Tenis Lestvice TZS Moški (brez Božiča, ki je na ATP lestvici): 1. Por (Triglav) 514, 7. Furlan 134, 8. Doberšek (obe Celje) 127, 11. Topčič 98,5, 26. Dovšak (oba ŠTK Ve- lenje) 35.5, 57. Cizej 8, 67. Di- mitrijevič (oba Celje), Gro- sman (ŠTK) 7, 78. Vovk (Žalec) 6, 92. Virant (Celje) 5, 93. Apš- ner (ŠTK), Bračun (Žalec), G. Pinter (Konjice) 5, 106. Brez- nikar (Radeče), Krušič (Žalec), Napast (Rogaška), Onič, S. Pinter (oba Konjice), Travner (Celje), 146. Letnar (Konjice), Martinšek (Radeče), Melavc (Mladost Rečica), Mlinaric, Vengust, Špom (vsi Celje), Zu- pane (Žalec) 3, 190. Končan (ŠTK)^ Krušič (Konjice), No- vak (Žalec), Ožura 2, 236. Že- rak, Junež, Kopinč (vsi Roga- ška), Camloh, Zakeršnik (ŠTK), Gorinšek, Polanec (Ko- njice), Weiss (Mladost Rečica) 1. Točke ima 299 igralcev. Ženske (brez Mulej, Križan, Lušnic, Vukasovič, Florjančič, ki so na WTA lestvici): 1. Si- monič (Branik) 45, 2. Radano- vič 41, 3. Bibianko (obe ŠTK) 31. Točke ima 34 igralk. Le- stvica velja do 31. marca. Št. 4-28. januar 1993 Vaterpolisti brez vode Kot večino športnih kolekti- vov tudi celjske vaterpoliste pesti pomanjkanje sredstev. Vendar bi lahko k temu prište- li še nekaj drugih težav, ki so povsem specifične za to pano- go - bolje rečeno, »krasijo« va- terpoliste našega mesta. Ce na kratko povzamemo, ima vaterpolo v Celju bogato tradicijo. V športnih krogSi je znano, da je klub pred nekaj desetletji krojil vrh slovenske- ga vaterpola, vendar je kasne- je prišlo do razpada sistema dela v plavalnih športih, kar je prizadelo tudi Celje. Pred do- brimi desetimi leti je vaterpolo znova zaživel kot sekcija pri PK Neptun. Za vrnitev na sta- re pozicije je potreboval čas vse do leta 1991, ko je po nekaj letih povprečenga nastopanja v slovenski vaterpolo ligi na- posled le osvojil odmevno dru- go mesto. Naslov viceprvaka so Celjani osvojili pod vod- stvom donedavnega selektorja slovenske reprezentance Toma Baldermana, ki ima tudi naj- več zaslug za ponovni vzpon. V lanski sezoni se je tekmova- nje prvič delilo na prvo in dru- go ligo, nov položaj in zaostre- na konkurenca (vrnila sta se zvezna ligaša Koper in Tri- glav) v prvoligaškem tekmo- vanju pa sta Neptun potisnila prav na rob in le širitev lige v letošnji sezoni je klub rešila izpada. Celjski vaterpolisti so realno gledano zadržali pri- dobljene pozicije, vendar na- predka ni bilo več. Pred pri- četkom priprav so ostali brez prvega trenerja, delo pa jim je naknadno otežil še Golovec z novimi predpisi. Nevzdržne razmere so bo- trovale odločitvi prve ekipe, da se treningov ne udeležuje več. Na zboru vodstva in igral- cev so skušali nastale težave "odpraviti. Vodstvo je od igral- cev zahtevalo profesionalen odnos do dela, na kar le-ti niso pristali, kajti profesionalizem bazira na denarju, tega pa do sedaj nihče ni niti omenil. Tu- di brez strokovno podkovane- ga in izkušenega trenerja delo ni možno in rezultatov ne bo, je bilo mnenje igralcev. Ti so zahtevali še dokončno razreši- tev statiisa vaterpola, tako znotraj samega kluba kot pri Športni zvezi. Za nastopanje v prvi državni ligi si vaterpolo zaslviži status kluba in ne sek- cije kot priveska plavalcem, kar vaterpoliste enači s pla- ninskim in gobarskim dru- štvom. Čeprav si s tem položaja bi- stveno ne bi izboljšali, bi ena- kopravnejša pozicija vsaj pri- pomogla k višjemu rangu va- terpola in mu hkrati dala do- ločene olajšave. V obliki spon- zorstva je vaterpolistom Nep- tuna do sedaj pomagalo le po- djetje Alpro iz Celja, za napre- dek pa bi jih potrebovali še nekaj. Zdaj, ko so tekmovanja že pred vrati, ekipa pa brez treninga, je na vsak način tre- ba pričeti z intenzivnim de- lom. Vodstvo kluba bo posku- šalo najti ustrezen trenerski kader, do nadaljnjega pa bosta ekipo vodila pomožna trenerja Aleksander Hrašovec in Vojko Glavan. Zaradi zasedenosti igralcev bodo treningi le tri- krat tedensko in ne vsakod- nevno, s časom pa se bo inten- zivnost povečala. Do pričetka slovenskega pokala bodo va- terpolisti odigrali nekaj prija- teljskih tekem, kjer bodo sku- šali z igro pridobiti telesno pripravljenost in na ta način zmanjšati zaostanek v pripra- vah. Cilj letošnje sezone je za- držati prvoligaško mesto in čim več pozornosti nameniti delu z mladimi, kajti generaci- ja, ki tvori prvo moštvo, se po- časi poslavlja, kot pa je zaen- krat videti, le-ta nima dostoj- nih naslednikov (razen redkih izjem) med mladimi. Rogla: dva slaloma EP Od torka do četrtka bo Ro- gla v znamenju treh slalom- skih tekem alpskih smučark, ki jih bo pripravilo SD Unior Celje ob sodelovanju z usluž- benci športnega centra Rogla. Vse tri dni bodo starti ob 10. in 12.30 uri, za ogled tekem pa ni vstopnine. Prireditelji pričakujejo oko- li 100 smučark iz več kot dese- tih držav, na startu pa ne bo edinole udeleženk svetovnega prvenstva v Morioki, kjer bodo vsako državo zastopale največ po štiri smučarke. Na progi Ostruščica 3 je okoli 20 cm snega, ob zadnji ohladitvi pa so s petimi topovi izdelovali umetni sneg, za katerega mora biti temperatura vsaj tri stopi- nje pod ničlo. V torek bo tek- ma za točke FIS, v sredo in četrtek pa slaloma evropskega pokala, na katerih bo nastopi- la tudi mlada Celjanka Barba- ra Koštomaj, ki te dni v Bor- miu tekmuje na 6. niladinskih športnih igrah Alpe-Jadran. Ženski nogomet Aprila se bo začelo sloven- sko nogometno prvenstvo za ženske, med prvimi pa so se za ustanovitev kluba odločili v Taboru. Nogometašice bodo imele uvodni trening v soboto, 30. januarja ob 17. uri v telo- va(^ci Doma krajanov v Ta- boru v Sa-.injski dolini. K vpi- su pa vabijo vse, ki so že na- polnile 14 let in jih zanima igranje nogometa. Jubilej Savinjčana Na rednem letnem občnem zboru so šahisti Savinjčana za predsednika izvolili enega iz- med soustanoviteljev kluba Staneta Skoka ter se dogovo- rili, da bodo osrednje priredi- tve ob 45-letnici delovanja ok- tobra. Nogometaši na cesto? Konjiški nogometaši so se na torkovem protestnem zboru znova prepričali, da je občini malo mar za njihove težave, ki izvirajo prav iz podcenjeval- nega odnosa Izvršnega sveta do športa. Za šport je bilo lani skupaj z revalorizacijo odmerjenih skromnih 7,726.000 tolarjev, največ kritik pa je letelo na račim predsednika IS Rudija Petana in sekretarko za druž- bene dejavnosti Sonjo Punčuh, ki se zbora kljub povabilu ni- sta odzvala. Nogometaši v ro- ku enega tedna zahtevajo jas- ne odgovore o financiranju športa, v nasprotnem pa bodo skupaj z izgralci malega nogo- meta protestni shod pripravili kar pred občinskim po- slopjem. Ž. Z. Franc je že. Levo in Jeršič še nista Prejšnji torek (19. t.m.) je pr\i očka v ekipi rokometašev Celja Pivovarne Laško postal Aleš Franc (sin Jure), naraščaj pa v naslednjih mesecih priča- kujeta tudi Aleš Leve in To- maž Jeršič. Družinske zadeve pa za v povprečju 22 let mlado ekipo niso ovira. Le tri gole je prejela celjska obramba v drugem polčasu proti Dravi na Ptuju, v šestde- setih minutah pa le rekordno malo - 12. Celjani so edino mo- štvo, ki je doslej doseglo preko 300 golov: Šerbec 59, Pungart- nik 50, Jeršič 49, Tomšič 30, Leve 29, Čater 26, Šafarič 21, Ocvirk 19, Begovič 14, Franc 7 in Novak 2. Slednji je v sobo- to prvič zaigral proti matične- mu klubu, saj je po polovici lige zaradii prevelike konku- rence na levem krilu začasno okrepil Ptujčane. Roman Pimgartnik je le en- krat zatresel mrežo reizpolože- nega vratarja Drave Pintariča, bolečine v kolenu pa so nare- kovale podroben zdravniški pregled in odpoved vsaj začet- ka priprav državne reprezen- tance, ki jo je v ponedeljek v Slovenj Gradcu zbral selek- tor Tone Tiselj. Najboljši vratar v Sloveniji Strašek je dvanajstkrat uspeš- no posredoval po strelih Ptuj- čanov, številko 12 pa je name- sto Anžiča, ki si je na treningu izpahnil zapestje, nosil Beno Lapajne. Mladi vratar bo od danes skupaj z Begovičem in Ocvirkom v Topolšici na trid- nevnih pripravah mladinske reprezentance. Za tekmo s člansko selekcijo se bo okre- pila s Tomšičem, ki je tudi v Tisljevem moštvu in ima dvojne reprezentančne obvez- nosti. Za EP dvakrat v Celju Do kvalifikacij za evropsko prvenstvo je dober mesec dni, v Slovenj Gradcu pa se bodo reprezentanti pripravljali do sobote. Največ izbrancev je znova iz vrst Celja Pivovarne Laško (šest), na pripravah sta tudi Pušnik in Banfro, manj- kajo pa povabljeni Kontrec, Stojnic, Glavač in Hrovat. Z zamudo se bosta morda priključila Čop, ki je sedaj pri francoskem Creteilu, in po- škodovani I\ingartnik. Gostitelj prve kvalifikacij- ske tekme za EP proti Litvi naj bi bila Kozina (7. marca). Z Gruzijo bosta obe tekmi pri nas, v Slovenj Gradcu in Vele- nju (7. in 10. aprila), bolj po- membni tekmi — proti Madžar- ski 13. junija in Norveški 24. oktobra pa bosta v celjski dvorani Golovec. Tekmece v skupini bomo najprej gostili, kar je slab obet za osvojitev vsaj drugega me- sta, ki še daje možnosti preko razigravanja za uvrstitev na prvenstvo na Portugalskem. Slabo trženje, odpoved direk- torja reprezentanc Juga in prepustitev Puca Hrvaški že glasno kličejo po trdi roki! Pi- vovarna Laško oziroma Tone Tumšek? Rešitev bi bila ideal- na, a je trenutno daleč od res- ničnosti. DEAN ŠUSTER Odloča zadnje kolo O udeležencih drugoligaške končnice košar- karjev bosta odločala šele nedeljska derbija vodilnih ekip vzhodne skupine MIK Prebold- Zagorje in Pivovarna Laško-Slivnica. V najtežjem položaju je moštvo iz Laškega (na sliki), ki mora premagati Slivnico za naj- manj 16 točk in upati na poraz MIK Prebolda, preostalim ekipam pa za napredovanje zado- stuje že zmaga. Na zahodu sta se v končnico s po eno zmago v medsebojnem srečanju uvr- stila Litija in Kraški zidar. Foto: EDI MASNEC Med 107 kuponi za 16. kolo stavnice Golding loto je bilo osem pravilnih napovedi (Drava- Pivovama Laško 2, Žalec-Branik 2, Comet- Slovan 1, Elektra-Inpos 1, Polzela-Jezica 1), zato je o nagradah odločal žreb. Nagrajenci 16. kola so: Nina Cvim iz Loke pri Žusmu (5000 tolarjev), Borut Požun iz Ro- gaške Slatine (3000 tolarjev) in Jože Štorman z Gomilskega (2000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po pošti. Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko- šarkarskih tekmah tip O pomeni podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so- bote, 30. januarja, ali če bodo v soboto najkas- neje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol- ding loto. 1. Rokomet (Ž): Velenje-Žalec 1 O 2 2. .^Košarka(m): Inpos-Olimpijaml. 1 O 2 3. Košarka (m): Pivovarna Laško-Slivnica 1 O 2 4. Košarka (m): MIK Prebold-Zagorje 1 O 2 5. Odbojka (ž): Kočevje-AbesTrade 1 2 Ime in priimek: Naslov:_ Celjani že končali pollinale Hokejisti Celja so vse tri polfi- nalne tekme končnice državnega prvenstva z Olimpijo po priča- kovanju gladko izgubili in se bo- do potegovali za uvrstitev od 3. do 6. mesta, mini-liga (zadnji predlog je dvoboj poraženih fi- nalistov na tri zmage) pa se bo začela šele 12. februarja. Tomaž Vnuk, Rok Rojšek in morda tudi Robert Žolek bodo imeli zaradi svetovnega prvenstva skupine C (v Ljubljani in na Bledu od 11. do 21. marca še dodatne re- prezentančne obveznosti, igrali pa bodo tudi skupaj s Tišlerjem na sliki, 26), ki je v petkovem srečanju v Celju po samostojnem prodoru iz neposredne bližine zatresel mrežo Ušakova. Foto: EDO EIliSPIELJJR Št. 4-28. januar 1993 14 • Celjanu Elderju so se v po- nedeljek, 18. januarja, tresle hlače. Na stopnišču pred vrati njegovega stanovanja je stal njemu neznan moški, ki mu je brez vzroka grozil, in to kar z nožem. Groženj pa je bila deležna tudi Elderjeva soproga. Takšno zgodbico je po telefonu povedal polici- stom, ki so se podvizali, da bi ogrožena zakonca rešili strašnih muk. Pa so pred vrati res našli moškega, Loj- za iz Andraža pri Polzeli, ki pa pri sebi sploh ni imel ni- kakršnega orožja. Lojzek je pač take sorte revček, ki vča- sih ne ve, kaj dela. • V torek popoldne je pokli- cala sestra Alenka iz bolniš- nice in povedala le to, da je ogrožena. Pa si je mladenka delno kar sama skuhala god- bo, ki ji jo je popopral Ivan iz Stor. Alenka in Ivan sta se namreč sprla zaradi - ne bo- ste verjeli - telefona. Možje postave so sprtima stranema svetovali sodišče. Kdo bo ko- ga tožil pa se bosta zmenila sama. • Točajka Zvonka iz bifeja na Trubarjevi, ki mu stalna klientela pravi ribiški bife, je v torek popoldne sporočila po žici, da imajo v gosteh možakarja, ki je razbil šipo in meče steklenice po tleh. Ta razgrajaček je bil Marjan K. iz Celja, ki bo zaradi razbite šipe šel na sodišče, zaradi gr- dega obnašanja pa k sodniku za prekrške. • Nepopustljiva sta oba: Cvetka in njen sosed Kemal. Kemal je vztrajen v navija- nju glasne muzike v nočnem času, Cvetka pa vselej takrat, kadar ji Kemal spanec krade, pokliče na policijo. Tako je bilo tudi minuli četrtek ob enih ponoči, ko so policisti Kemala okregali in mu zago- tovili obisk pri sodniku za prekrške. • Z železniške postaje je neznani moški v petek po- poldne sporočil, da se na bližnjem avtobusnem posta- jališču ravsajo trije mlado- letniki, ki obenem vznemir- jajo ter ogrožajo mimoidoče. Pa je bila tam res prava guž- va, pretepaška trojka v po- stavi Robert K., Damjan P. in Despot D. pa se je hitro zna- šla na policijski postaji. • Tekov varnostnik Stanko je v petek popoldne v bifeju veleblagovince poskrbel za varnost tako, da je poklical policiste. Ti so ugnali Davor- ja L., ki je pretepal Matjaža K. • V nedeljo ponoči pa je imel hudo uro gospod Gaši, ki je policistom zaupal, da ima težave s sostanovalcem, ki ga je napadel v njegovi dnevni sobi. Resnica pa je bi- la taka: Gaši si je vzel pravi- co, da on sam odloča o televi- zijskem sporedu, tričlanska Gašijeva moška družba pa z njegovim izborom ni bila zadovoljna. Ker je bilo raz- merje interesov 1:3, je očitno, da je prepir zakuhal kar sam gospod Gaši. M. A. Klor v zraku v strojnici pokritega bazena v Termah Zreče je 22. januarja okoli 19. ure pričel uhajati klor, ki ga uporabljajo za čiš- čenje vode v bazenu. Plin je začel uhajati zaradi okvare na ventilu, v tem času je bilo v termah okoli trideset kopal- cev, ki jih je, takoj ob zaznavi uhajajočega klora, zdraviliško osebje evakuiralo z območja bazena. Do kakšne zastrupitve ni prišlo, je pa nastala škoda v višini približno 100 tisoč to- larjev. Vandallzem na pragu počitnic Prejšnji petek, ko so se zače- le zimske šolske počitnice, so bili gostinski lokali v Celju do zadnjega kotička polni. Mladi- na, srednješolska in osnovno- šolska, je praznovala in naz- dravljala enotedenskemu po- čitku. Žal je vse prevečla-at nazdravila z alkoholnimi na- pitki. Izjemen »podvig« pa sta si tega dne privoščila Rok in Iz- tok, oba iz Celja, ki sta se, pi- jana pomikala od stavbe SDK proti železniški postaji. Na tej poti sta se fizično lotila vsako- gar, ki jima je prišel blizu. S tem sta uprizorila serijo pre- tepov, v katerih je bilo večje število občanov lažje telesno poškodovanih, petero njunih žrtev pa je utrpelo hude teles- ne poškodbe. Tako sta ta dva hrabra celjska srednješolca ob 12. uri pred stavbo SDK prete- pla mladoletnega Mateja P., nato sta ob 12.40 uri v Gubčevi ulici hudo telesno poškodova- la doslej še neznanega mlado- letnika, ob 13.05 uri sta na trž- nici pretepla mladoletno Olgo Š. iz Laškega in ji zlomila nos, utrpela pa je tudi hud pretres možganov, čez pet minut pa sta na Trgu V. kongresa prete- pla in s tem hudo telesno po- škodovala še mladoletna Da- vida I. iz Štor in Bogdana A. iz Bukovžlaka. Brez kakršnega koli razloga sta se z grobostmi znašala nad šibldmi mimoido- čimi mladimi ljudmi. Ker ju ni nihče od prizade- tih ali očividcev teh dejanj' poznal, je bilo policijsko iska- nje zelo otežkočeno. Kljub te- mu so ju policisti Policijske postaje Celje izsledili že na- slednji dan, ko sta si v doma- čem okolju zdravila mačka. Zaradi storjenih kaznivih de- janj (hude telesne poškodbe, nasilniško obnašanje) se bosta storilca znašla pred sodnim senatom, ker pa sta na svojem »junaškem« pohodu tudi raz- bijala vrata, stekla in izložbe- na okna, bosta odgovarjala tu- di za kršitve javnega reda in miru ter za poškodovanje tujih stvari. Gostinci pa so si tega dne veselo meli roke in nihče se ni čutil (so)odgovomega. MARJELA AGREŽ Gorelo ostrešje v sredo, 20. januarja ponoči, je izbruhnil požar na opuščeni stanovanjski hiši v Kristan vr- hu, katere lastnik je na začas- nem delu v tujini. Goreti je pričelo v predelu ostrešja, kjer je nastalo škode za okoli 50 tisoč tolarjev. Ogenj so pogasi- li šmarski gasilci, vzrok poža- ra pa še ni znan. Skupinsko posilstvo v neko stanovanje v Žalcu so 14. januarja zvečer prišli 21-letni Jurij V., 26-letni Damjan K., 21-letni Nikola G. in 19-letni Matej H., vsi iz Žalca doma. S sabo so pripeljali dekle - mladoletnico. Kmalu po prihodu v stanovanje je pričel Jurij dekle pretepati, nato pa jo je slekel in ostalo druščino povabil, naj jo drug za drugim spolno zlorabijo, četudi se je mlado- letnica temu početju z vsemi močmi upirala. Za nekoli- kanj drugačen, oralni način zlorabe, se je ogrel Nikola, vendar mu to ni uspelo. Tako so vsi, razen Nikole, z žensko spolno občevali. Okoli 23. ure so posiljevalci odšli in dekle pustili samo v stanovanju. PROMETNE NfZGODE Prehitro na cesto Na regionalni cesti v kraju Tlake na Smarskem se je v pone- deljek, 18. januarja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bi- la ena oseba hudo telesno poško- dovana in ena lažje, na vozilih pa je škode za približno 250 tisoč tolarjev. Gabrijel Hronek (24) iz Sto- perc pri Ptuju je vozil osebni av- to po regionalni cesti iz smeri Rogatca proti Tlakam. Ko je pri- peljal v naselje Tlake, je z dvo- rišča stanovanjske hiše zapeljal na cesto 4 8-letni voznik osebne- ga avtomobila Anton-Martin Frangež iz Tlak. Vozili sta trčili, pri čemer je hude telesne po- škodbe utrpel voznik Frangež, Jožef Hronek (69) iz Stoperc, ki je bil sopotnik v Hronekovem vozilu pa lažje. Z avtom v drevo Na lokalni cesti v Podkraju (Laško) se je v sredo, 20. januarja popoldne, pripetila nezgoda, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, nastalo pa je tudi za okoli 50 tisoč tolarjev gmotne škode. Marija Zorko (28) iz Podkraja je vozila osebni avto iz smeri Ra- deč proti Hrastniku. Ko je v Podkraju pripeljala v levi ovi- nek, jo je pričelo zanašati, zape- ljala je na desno stran in trčila v drevo na nabrežju reke Save. Vozniga se je pri tem hudo po- škodovala, prav tako pa tudi 7- letna J.Z. iz Podkraja. Zanašalo ga Je v petek, 22. januarja ob 19. uri, se je na regionalni cesti izven naselja Šoštanj pripetila nazgoda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana in ena lažje. Gmotna škoda znaša okoli 250 tisoč tolarjev. Iz smeri Velenja je proti Šo- štanju vozil osebni avto 2 8-letni Ljuboje Tadič iz Velenja. V le- vem nepreglednem ovinku ga je pričelo zanašati, tako da je zape- ljal na nasprotni vozni pas v tre- nutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avto- mobila, 34-letni Zlatko Njego- vec iz Topolšice. V trčenju se je hudo telesno poškodovala sopot- nica Lidija Njegovec ter njen 9- letni otrok. Nezgoda v Vranskem Na magistralni cesti v Vran- skem se je v sredo, 20. januarja dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil en udeleženec hu- do poškodovan dva pa lažje. Gmotna škoda znaša okoli 600 tisoč tolarjev. Vid Poznič (38) iz Kaple (Ža- lec) je vozil osebni avtomobil iz smeri Ločice pri Vranskem proti Šempetru. Na ravnem delu ceste je pri bencinskem servisu v Vranskem zapeljal v desno, iz- ven vozišča na bankino, od tam pa je vozUo zaneslo nazaj na vo- zišče in na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avto, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 24- letni Viktor Vodušek iz Poljčan. Pri trčenju se je voznik Poznič hudo telesno poškodoval, lažje pa voznik Vodušek in njegova sopotnica, 22-letna Daniela Kohne iz Poljčan. Čelno trčenje Na regionalni cesti v kraju Njivice (Laško) se je v soboto, 23. januarja zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana tri pa lažje. Na vozilih je škode za približno 600 tisoč tolarjev. Uija Nikič (33) iz Se\Tiice je vozil osebni avto iz smeri Radeč proti Jagnjenici. V Njivicah je zapeljal na nasprotni vozni pas in čelno trčU v osebni avtomobil, ki ga je iz nasprotne smeri vozil 29-letni Adolf Titovšek iz Radeč. V nezgodi je hude poškodbe utr- pela 71-letna Marija Titovšek iz Radeč, lažje pa so bili poškodo- vani oba voznika in 22-letna Su- zana Titovšek iz Radeč. Trčil v otroka Na regionalni cesti na Rogli se je minulo nedeljo dopoldne pri- petila nezgoda, v kateri je bil hudo telesno poškodovan otrok. Iz smeri planinske koče na Pe- sku je proti Zrečam vozil osebni avto 19-letni Sandi Hostnik iz Celja. V neposredni bližini športnega igrišča RTC Rogla mu je na cesto stopil otrok, 7-letni R.N. iz Krškega. Voznik je moč- no zavrl in zavil v levo, vendar trčenja ni uspel preprečiti. Vozi- lo je otroka zadelo s sprednjim desnim blatnikom, tako da je pa- del po tleh in z glavo udaril po asfaltnem vozišču. Vozilo obrnilo na streho Na magistralni cesti izven na- selja Studence se je v nedeljo, 24. januarja zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena ose- ba hudo telesno poškodovana. gmotna škoda pa znaša okoli 100 tisoč tolarjev. Bojan Gorišek (31) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po ma- gistralni cesti iz smeri Velenja proti Rušam. Ko je v Studencah pripeljal v desni nepregledni ovinek, ga je na mokrem in spolzkem cestišču zaneslo v des- no izven vozišča, kjer je s pred- njim desnim delom vozila trčU v krivino, od tam pa ga je odbilo, tako da je vozilo obstalo na stre- hi na levem voznem pasu. V nez- godi se je hudo telesno poškodo- val sopotnik, 7-letni R.G. iz Ve- lenja. M. A. Ni dal cesarju... Enaindvajsetletni Celjan Matjaž se je šel podjetnika bolj po domače, celjski kriminalisti pa celo sumijo, da se je fant namerno izmikal plačilu prometnega davka, da bi s tem kar najhitreje in čim več zaslužil zase. Matjaževo podjetje naj bi bilo s prodajo najrazličnejše- ga blaga, zlasti z »izvozom« piva v Makedonijo (ki pa je v to državo prispelo zgolj na papirjih) tako zelo uspešno, da bi bil moral v dobre pol leta v državno blagajno odvesti za skoraj dvanajst milijonov tolarjev prometnega davka. Kot je iz poslovanja tega podjetnika razvidno, naj bi le-to potekalo v sodelovanju s firmo Gogokomerc iz Skopja, ki naj bi imelo svoje predstavništvo v Celju. V policijski preiskavi je bilo ugotovljeno, da to predstavništvo v Celju sploh ne obstaja, nekaj podobnega pa so ugotovili tudi v zvezi z omenjenim skopskim podjetjem. V takšnih oko- liščinah je Matjaž mogel poslovati le z izdajanjem lažnih faktur, ki so se glasile na predstavništvo, ki sploh ne obstaja. Ne glede na obšimost in natančnost kriminalističnih preiskav je mladi celjski podjetnež za zdaj le osumljen, da je utajeval prometni davek in pri tem goljufal. Zdaj je na potezi javni tožilec... . MARJELA AGREŽ Zgorel v postelji Ko so domačini v Šmiklavžu pri Škofji vasi 24. januarja zjutraj opazili, da iz hiše nji- hovega soseda Jožefa K.(65) uhaja dim, so stopili v notra- njost hiše in se zgrozili ob po- gledu v kuhinjo. Jožef K. je v svoji hiši živel sam. Sosedje so ga večkrat vi- devali, kako se je, okajen vra- čal domov. Preiskovalcem so še povedali, da ga je pred dve- ma mescema obiskala hčerka in takrat ga je našla v postelji, ko je med kajenjem cigarete zaspal, posteljnina pa je že za- čela goreti. Takrat ga je hčer- ka rešila, tokrat pa so bile nje- gove navade zanj usodne. V soboto, 23. januarja po- poldne se je Jožef K. vmil z običajnega pohajkovanja in popivanja domov. Naslednje jutro so sosedje opazili, da pri kuhinjskem oknu uhaja dim. Vstopili so skozi nezaklenjena vhodna vrata, v kuhinji, ki je bila vsa v gostem dimu, pa so videli na postelji gorečega so- seda Jožefa, ki mu nihče ni mogel pomagati, saj je polovi- ca trupla že zgorela. Na mizi ob postelji je bila škatlica ci- garet in vžigalice. Jožef K. je noči na nedeljo pokadil svojo zadnjo cigareto. M. A. Našel truplo Na policijski postaji v Šmarju se je 20. januarja dopoldne oglasil občan, ki je povedal, da je v gozdu v kraju Tinsko naletel na razpadajoče moško truplo. Obdukcija je pokazala, da na truplu ni znakov na- silja, gre pa za 8 3-letnega Karla Grobina iz Loke pri Žusmu, ki ga je policija iskala in ga imela na sezna- mu pogrešanih oseb od lan- skega septembra. mini KRIMIČI Obračun v Dramljah V gostilni Ratajc v Dramljah je bU v torek, 12. januarja okoli 20. ure pretep. Hrvaški državljan Roman L. (2 8), ki začasno biva v Proseniškem, se je fizično lotil 63-letnega Drameljčana Martina K. Potem, ko ga je vrgel na tla, ga je obrcal ter ga hudo poško- doval po glavi in drugih delih telesa. Zoper osumljenega storil- ca je preiskovalni sodnik odredil pripor zaradi suma kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja. Sicer pa se je Martinu K. še iste- ga dne zdravstveno stanje toliko poslabšalo, da so ga z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bol- nišnico, kjer je 19. januarja umrl. Po mnenju obducenta je bU vzrok smrti srčni infarkt, ki ni- ma neposredne zveze s poškod- bami izpred tedna dni. Videorekorder in števec v času od 11. do 21. januarja je neznani »kupec« ukradel vide- orekorder, vreden 53 tisoč tolar- jev, ki je stal na prodajni polici blagovnice Potrošnik v Novi vasi v Celju. V dneh od 4. do 8. januarja pa je iz podjetja Fortuna v Celju izginil vodni števec s termosta- tom, ki je vreden približno 28 tisoč tolarjev. Posekal bukve v času od 17. do 22. januarja je neznani storilec posekal dva- najst bukovih dreves (13 kubič- nih metrov lesne mase), ki so ra- sla v gozdu v Strmcu pri Rogatcu in ki so last Karla V. iz Rogaške Slatine. Hišna preiskava Šentjurski policisti so 19. ja- nuarja, na osnovi odredbe Te- meljnega sodišča Celje, izvedli hišno preiskavo pri Cvetku J. v Zlatečah. Našli in zasegli so plinsko pištolo kal. 8 mm ter osem različnih nabojev. Devize v spalnici v četrtek, 21. januarja po- poldne, je neznani storilec vlo- mil v stanovanjsko hišo na Go- ručanovi ulici v Celju. Napotd se je naravnost v spalnico, kjer je odkril in potem odnesel šop de- viz, vrednih okoli 160 tisoč to- larjev. Gnoj v avtobusu Mejni policisti so 21. januarja zvečer na zeleni meji v kraju Rajnkovec ustavili Izletnikov avtobus, ki redno prevaža delav- ce iz sosednje Hrvaške, zaposle- ne v rogaški Steklarni. Pri kontroli so ugotoviU, da je šofer Drahutin A., ki je hrvaški državljan, v prostoru za prtljago prevažal dvajset vreč umetnega gnojila, ki so bila nedvomno na- menjena hrvaški žemljici. Po tem odkritju so šoferja predali v nadaljnji postopek carinikom. Podvig brez muje Brez posebnih težav je prišel neznani storilec do izdatnega iz- kupička, ko je v noči na 22. janu- ar vlomil v pisarniške prostore podjetja Stigma 93 v Celju. Iz predala pisalne mize je pobral vseh 360 tisoč tolarjev gotovine. Roparska Smarčanka Sonja V. se je 22. januarja okoU 14.30 ure z mercedesom (tuje registracije) pripeljala do bolnišnice v Celju. Tam pa sta jo že čakala dva Ko- rošca, Boris K. in Branko F. Ko je ženska, skupaj s sopotnico, iz- stopila iz vozila, sta moška od nje zahteveda, naj Jima izroči ključe avtomobila, da bi se z njim odpeljala. Ker Sonja, jas- no, ni bila za to, sta ji zagrozila, da jo bosta pretepla. Na to grož- njo je Sonja vrgla ključe v roke svoji sopotnici, ki pa se je znašla v podobni nemilosti. Eden od ro- parjev jo je obstopil in ji ključe iztrgal iz rok, potem pa sta oba urno sedla v avto in se odpeljala. Vožnja z mercedesom pa ni bda dolga. V Celju so ju kaj hitro prijeli policisti in vozilo zasegli. Izstrelki v sobi v nedeljo, 24. januarja ponoči je neznanec streljal s pištolo v balkonska vrata oziroma vrata podstrešne sobe v stanovanjski hiši v Podlogu na Žalskem. Ne- kaj izstrelkov je končalo v sobi, kjer je spal dvanajstletni otrok, ki pa ga naboji, na srečo, niso zadeli. V pritličnih prostorih so domači v tistem času praznovali. Po kavbojsko Kot v kakšnem saloonu iz do- brega starega westema, je bilo vzdušje minulo soboto zvečer v bistroju Valant v Ločah. Tam so se pijansko junačili 24-letni Edvard S., 17-letni An- drej Š. in 16-letni Edvard C. Ed- vard Š. in Andrej Š. sta razbijala pivske steklenice, kmalu pa sta se jima v tej aktivnosti pridruži- la še Edvard C. in Suzana K. Potem so se vsi trije korenjaki (Suzana je to pot odpovedala so- delovanje) lotili obešalnikov in jih zvijali, spotoma pa so razbili dve električni stikali in ogledalo. Ker so si kraj razdejanja ogle- dali tudi policisti, bodo green- homi morali pred sodnika zara- di kaznivega dejanja poškodova- nja tuje stvari, ker so kršili javni red in mir pa bodo morali stopiti pred sodnika za prekrške. Edino vroča Suzana ne bo šla na sodiš- če, ji pa sodnik za prekrške le ne uide. M. A. $t. 4-28. januar 1993 15 Kdaj se bo dvignila zavesa? I. Zaprtje kopališča so nare- kovali predvsem objektivmi razlogi, ki jih ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Kopališče Golovec je bilo narejeno pred leti in opremljeno z opremo predvsem tujega izvora. Seda- nje stanje opreme je tehnično iztrošeno in tehnološko zasta- relo, torej na meji vzdržljivosti in trenutno iste opreme ni mo- goče uporabiti, ker je proizva- jalec prenehal s proizvodnjo. Odprava napake je bila po- gojena z mnogimi nepremost- ljivimi problemi. Nabaviti je bilo potrebno povsem nov čr- paLni sistem, ki je terjal bi- stveno konstrukcijsko spre- membo črpalnega voda. Teh- nološko zastarela tehnika pol- njenja in ogrevanja vode terja celih sedem dni, da se bazen (1200 mVnapolni in ogreje na določeno temperaturo. PK Neptun je nedvomno po- memben dejavnik pri razvoju plavalnega športa in kulture, saj v strukturi obiska pred- stavlja s svojim programom 25 odstotkov fizičnega poslova- nja kopališča, v finančnem pa nekoliko manj. Nadalje želimo zapisati, da razimaemo težko finančno situacijo kluba (pri- dobivanje finančnih sredstev), zato jim tudi dajemo popust pri posameznih aktivnostih do 70 odstotkov. Za posamezne prireditve oz. tekmovanja pa v obliki sponzorstva dajemo kopališče z opremo in prostori brezplačno. O pomenu in odgovornosti dela na objektu bazena se vod- stvo in uprava dobro zavedata, da je bazen infrastniktumi objekt mesta Celja in kot tak namenjen vsem meščanom Ce- lja in ostalim krajanom. Uprava kopališča, vodja JONE ZDOLŠEK, iur. Brezobzirno do bolnika lil. Pridružujem se razmišljanju in ugotovitvam tistih, ki so že pisali o svojih razočaranjih nad odnosom zdravstvenih de- lavcev v celjski bolnišnici. Tu- di sam sem doživljal zelo gren- ke trenutke, ko sem pred sko- raj tremi leti zapuščal vrata hodnika Internega B oddelka. Bilo je natanko 20. februarja 1990. Z mamo, ki ji je bilo 69 let, sva se celo dopoldne trudila, da bi jo pregledali. Po inter- venciji dr. Tasiča, za kar se mu še enkrat iz srca zahvaljujem, so jo na oddelku specialistične prve pomoči pregledali in odredili hospitalizacijo. Bila je zadnja na vrsti čakajočih tega dne in sicer ob 13.30 uri, če- prav sva čakala na tem oddel- ku vse od 7. ure zjutraj. Sestra, g. Helena Breznik, ki je poka- zala veliko mero razvmievanja, je bila ogorčena in hkrati ne- močna, saj ni bila v ordinaciji, ampak na vpisu. Ker sem bil že tako dolgo v bolnišnici, sem želel ostati še tako dolgo, da vidim, kam bo nemieščena. Mami sem pomagal še na rent- gen, v garderobo in jo pripeljal nazaj na interni B oddelek. Tam so mi najprej pojasnili, da bo morala ležati kar na hodniku, ker v sobi ni prostora in to je bilo povedano kar ta- ko, mimogrede, z veliko neje- volje. Menda je bil na oddelku za delavce ravno čas malice. Ko sem ji pomagal namestiti se na zasilno posteljo na hod- niku, sem sedel k njej na rob postelje in tako sva kramljala več kot uro. Končno je le prišla sestra, žal njenega priimka ne vem, po videzu pa jo imam že tri leta pred očmi. Neprijazno me je začela spraševati, če je že dobila injekcijo. Ob tem, ko sem ji povedal, da v ordinaciji z njo res nisem bil in tega ne vem, se je njena nejevolja še stopnjevala. Odšla je in se čez dolgo časa vrnila. V pozni po- poldanski uri, ko sva bila oba že pošteno lačna, sem poprosil strežnico za košček kruha in skodelico mleka in ga ponudil mami. Bila mi je zelo hvalež- na. Ob sestrini vrnitvi pa se je začelo zares. Zmerjala me je, češ, kaj sploh še iščem tam, naj se že poberem domov, da oni že vedo kaj bodo z mamo sto- rili. Več kot ura je pretekla, ko se še zmenili niso zanjo, meni kot spremljevalcu niso dali nobenega nasveta. Dobesedno me je nagnala kot psa. S solza- mi v očeh sva se z mamo poslo- vila. Naročila mi je še, naj ji drugi dan prinesem nekaj stvari za osebno higieno. Pred vrati sva si še pomahala v slo- vo, kot bi slutila, da je bilo zadnjič. Odhajal sem z grenkim ob- čutkom in zelo prizadet. Še danes ne morem verjeti, da se to v bolnišnici lahko zgodi in to v prisotnosti mame (paci- entke), ki je bila zelo občutlji- va na takšne stvari. ^ Naglednjega d^ sem ob U. uri poklical za informacije, a mama je bila že mrtva. Ko sem se vrnil na oddelek po mamine stvari, te sestre, na njeno srečo, ni bilo. Sobna zdravnica se mi je opravičila, toda madeža, ki ga je ta sestra naredila, ni moč izbrisati. Ob vsem tem človek izgubi zaupanje in misli mu nehote zaidejo tudi na najslabše, kar bi se lahko zgodilo z mamo. O tem sva razpravljala tudi z njeno lečečo zdravnico dr- .Končevo, ki me je razumela in potolažila, da je včasih bo- lje, da vsega ne vemo. Vzrok nenadne smrti so ugotavljali z obdukcijo. Ruša pač vse po- krije, tudi rezultate obdukcije. Takrat sem imel namen še bolj sveže vtise spraviti na pa- pir, vendar sem bil preveč pri- zadet. Sedaj so me k temu vzpodbudili drugi. In to z na- menom, da bi vsaj kanček pri- pomoglo k boljšemu odnosu v dobro vseh, ki imajo to smo- lo, da si svoje najdražje - zdravje, iščejo med takšnimi ljudmi. V. M. Laško PREJELI Podcenjeni učitelji Spoštovane gospe in go- spodje ! Smo v obdobju, ko so se svo- je cene dela zavedli tudi učite- lji in učiteljice?! Upam, da bo- do znali vztrajati v 'tem, za razvoj družbe tako pomemb- nem projektu, ki se imenuje vseslovenska stavka učitelje- v(ic) in vzgojiteljev(ic). Ta pro- jekt ima za cilj ustvariti pogo- je za normalno delovanje vseh delov družbe, kjer je izobraže- vanje (vzgoja) sestavni in ena- kopravni del tako zapletenega mehanizma kot je država. Po 21. letih učiteljevanja je moja plača 41.500 tolarjev. Ne sa- mo, da zaslužim manj kot poli- caj, oficir, novinar, sodnik, zdravnik, celo manj kot marsi- kateri administrator, tehnik itd.... Takšen je odnos poslancev do šolstva že iz komunističnih časov, nato pa se je nadaljeval v parlamentu »svobodne Slo- venije« (90, 91, 92) in se nada- ljuje tudi v parlamentu 93, ki ste ga volili v decembru 92. Upravičeno sem zaskrbljen za prihodnost naše družbe, saj bi moral parlament podpreti izobraževanje na vseh nivojih v skladu z državnimi cilji, da se z domačimi izdelki in stori- tvami vključimo v razviti sve- tovni trg. Tega pa brez znanja ne bomo nikoli dosegli. Avstrija in Japonska name- nita za vojsko 1 odstotek na- rodnega dohodka, mi pa 7 od- stotkov. Mi damo za izobraže- vanje 4 odstotke, razviti med 8 in 10 odstotki. Mi damo za policijo 7 odstotkov, za držav- no režijo pa se tako ne ve, ker smo verjetno ena od redkih dr- žav na svetu, kjer so plače v javnem sektorju tajne - nedo- stopne javnosti. Vse kaže, da so si neodvisno Slovenijo različni privilegi- ranci prikrojili do te mere, da znajo vse, predvsem pa mani- pulirati z indoktriniraniimi, oziroma s pretežno žensko strukturo učiteljskega kadra na naših šolah, ki se zaradi materinskih in družinskih ob- veznosti ne more (ne upa) kri- tično in učinkovito vključiti v razreševanje kriznih stanj naše države. Samo naivneži so lahko vo- lili takšen parlament, ki vso to socialno krizo in razhajanja družbe stopnjuje, namesto, da bi jo razrešil vsaj tako dobro kot Avstrija. Rešitev je v enakopravnih plačah vseh zaposlenih v jav- nem sektorju in stavka mora ta cilj doseči. Kam nas je raz- vrednotenje ustvarjalnega de- la in znanje pripeljalo, vidimo — večina naših izdelkov in sto- ritev je nekonkurenčnih na svetovnih trgih. Zato pozivam poslance k razumnosti in naj zvišajo izdatke za šolstvo v ce- loti na najmanj 9 odstotkov narodnega dohodka - državne- ga proračuna, temu ustrezno pa odvzamejo državni režiji, vojski in policiji. Glede na 50- letni zaostanek razvoja v šol- stvu je takšen ukrep nujno sprejeti po hitrem postopku v parlamentu. Militaristi so nam vladali 50 let, mar jim ne bomo to pre- prečili - spoštovani kolegi(ce), sedaj je prišel čas, da se zave- ste svojega poslanstva... JOŽEF JARH, Celje Mandatar Zimšek - Ne! Celjske stranke predlagajo novega mandatarja, g. Jožeta Zimska iz Liberalno demo- kratske stranke (LDS). Zelo zanimivo je to politično eno- glasje levih in desnih strank. Celjski Drnovškovi liberali tako po nekajkratnih poizku- sih še enkiat poskušajo z osva- janjem celjskega vladnega vr- ha, s katerega je že pred mese- ci odstopil g. Mirko Krajnc. Ob tem nismo pozabili, da je g. Jože Zimšek že bil kandidat LDS za mandatarja celjske vlade. Leta 1990 je bila njego- va kandidatura ob kandidatu- ri g. Mirka Krajnca vnaprej obsojena na neuspeh. Kasneje je g. Zimšek še en- krat kandidiral: tokrat za di- rektorja Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje. Nje- gova kandidatura je bila iz več razlogov problematična. Zad- nji trenutek in s prepričeva- njem poslanskega kluba De- mos mu je direktorski stolček obdržal sam Mirko Krajnc. Takrat je bil Jože Zimšek tudi član prenovitelj ske in sprene- vedave vlade v senci. Podporo Zimšku so Krajncu mnogi za- merili, zaradi kasnejših neiz- polnjenih nalog Zavoda in tu- di Zimska samega, pa obžaluje to podporu tudi Krajnc sam. Zcmimivo je bilo videti zak- ljučni račun Zavoda za plani- ranje in izgradnjo za nekaj zadnjih let (vključno s Skla- dom stavbnih zemljišč). Res jih je potrdila Skupščina obči- ne Celje, tudi na predlog svoj čas nezakonitih upravnih od- borov Sklada stavbnih zem- ljišč ... Zanimiva bi bila ocena finančnega izvedenca o smotr- ni uporabi družbenega denar- ja (oziroma denarja davkopla- čevalcev) tudi z vidika smotr- nega obračanja teh sredstev. Znano je, da ima Sklad stavb- nih zemljišč več deset milijo- nov SIT neizterjanih zahtev- kov in v zadnjih letih več sto neurejenih zemljiško-knjižnih stanj. S tem v zvezi so javnosti znani tudi nestrokovni pristo- pi k izračunavanju komunal- nih prispevkov zavoda do ne- razumljivih višin. Očiten pri- mer je leta nerešen primer Ste- klarstva Leskošek, ki mu po večletnih prizadevanjih občin- ski organ ZPl na čelu z g. Zim- škom še vedno ni rešil prostor- skega problema. Ne nazadnje je potrebno do- biti odgovor na vprašanje: ka- ko poteka reorganizacija ZPI in kako opravičuje svojo neak- tivnost in nenehno nasproto- vanje reorganizaciji g. Zim- šek? Je v tem sklopu možno razložiti tudi prenehanje de- lovnega razmerja morda nak- valitetnejših delavcev ZPI? Ob tem spomnimo, da je g. Zimšek še vedno (že tretje leto) direk- tor zavoda do reorganizacije — kot se glasi sklep skupščine. Pa ne, da se bo neučinkovit Zimškov Zavod za planiranje in izgradnjo v tretjem letu re- organizacije reorganiziral v Izvršni svet občine Celje? Politične stranke, ki so mu tako nekritično dale svojo podporo, bi morale o dajanje svoje podpore predhodno ned- vomno zadevo tehtneje pro- učiti in se šele nato odločiti. J. K. (naslov v uredništvu) Potrjena koristnost SSK in živost Konference RS Mediji in ljudje, navajeni ki- maj očih in neproblematičnih zasedanj, ki so bila od začetka do konca pripravljena in vode- na iz CK, bodo poročali o neu- spelem zasedanju. Dejstvo pa je, da je zasedanje bilo tako živahno in da je bilo nakaza- nih toliko problemov, da se za- to ni moglo do konca izpeljati. In to Idjub temu, da so bile uvodoma zapete hunne; dr- žavna — P*rijatelji in narodna - Slovenec in še Triglav in Do- movini, ki so dale svečan in spodbuden začetek. Zapela jih je skupina iz Kompol pri Ce- lju, sponzoriral pa celjski po- dročni odbor. Delovno predsedstvo je dolžno na članskem zboru v duhu spoštovanja človeka in demokracije dati vsakemu, ki želi govoriti besedo. Nekateri diskutanti so pričakovali, da je SSK oz. Korierenca RS nek izvršni ali odločilni organ, ki naj razreši problematične stvari v državi Sloveniji. Vse to je preobremenilo zasedanje in ga časovno zavleklo. Do konca zasedanja je vztrajalo čez sto ljudi od 188 udeleže- nih. Naša splošna zastruplje- nost s perfidnim mišljenskim nasiljem in lažnim samou- pravljalskim delovanjem ter spretnim (ne)demokratičnim formalizmom, nam onemogoča spregledati manipulacije pre- oblečenih komunistov, ki so insistirali, da je treba računati za sklepčnost s 700 člani, kar ni bilo nikoli dejansko potrje- no niti verificirano (članarina ali prispevek ni bila pobrana). Mishm, da je uspeh zaseda- nja v tem, da moramo spozna- ti, da je SSK narodna moralno politična institucija, ki o niče- mer ne more meritorno odlo- čati, ampak lahko samo s stro- kovnimi izjavami in priporoči- li opozarja na nacionalne inte- rese in potrebe, ki jih naj pri svojem delovanju upoštevajo državni organi in stranke, kjer živijo Slovenci. V SSK ne gre za strankarski ali društveni princip delova- nja, niti za neodgovorno in lažno samoupravljanje, ampak gre za visok nivo prostovoljne- Nadaljevanje na 18. strani INFORMACIJE IN VPIS VSAK DAN MED 8. IN 16. URO NA UPI-LJUDSKI UNIVERZI ŽALEC KONKURENČNE CENE...POPUSTI...OBROKI Št. 4 - 28. januar 1993 men ne^t^m m zemljo Futuristična zgodba o Celju leta 20U3 Na letališče Leveč se spusti Dash 250, srednje veliko turi-j stično letalo. Pristanek je miren, brez velikih tresljajev. >»Kako lepo, da se lahko iz Dubro\7iika zdaj pripeljeva kar domov in da ; si prikrajšava pot iz Ljubljane,« mi pravi žena, vidno zado- voljna, ker je pot ni preveč utrudila. Končno sva že v letih. Sam sem že davno pozabil čase, ko sem se tudi dvakrat na leto peljal v Moskvo in brez posebnih težav prestal 48 ur na vlaku in potem seveda še vse mogoče kolobocije z metrojem, taksiji, tramvaji, trolejbusi, vlaki in drugimi udobnimi in manj udobnimi prevozi po širnih sovjetskih prostranstvih. Iz nostalgičnih spominov me \TŽe sinov klic: »Foter, daj se zmigi, kmalu bo dve in potem eno uro ne bomo prišli skozi mesto.« »Ja, ja, že grem, Matija.« Z »aeroletom« drvimo po »su- per cesti« in kot bi trenil smo na Hudinji, kjer se začnejo pr-" vi zamaški. »Si predstavljaš, foter, da bi bili še naprej v ka- meni dobi in bi se morali voziti po tisti smrtonostni Sloveni- ki?« »Si nor! 50 na teden bi se jih ubilo zaradi karambolov, 50 pa bi jih infarkt zaradi živčnih zlomov. Brez genialne- ga Johnnyja Terensona bi bilo moderno življenje neznosno. Veš, Matija, nikoli si nisem mi.sUl, da bomo vožnjo po cesti kupovali kot McDonaldsov Big Mac. Plačaš in se varno pelješ po osempasovni avtoce- sti. Sicer smo plačevali tudi včasih, ampak tisto je bilo bolj za blažev žegen državi.« »Posel je posel,« mi pritrjuje sin. »Seveda, foter, pa moraš vedeti, da iz tega ne bi bilo nič, če ljudje ne bi toliko zaslužili in če ne bi imeli toliko avto- mobilov. >Terryju< se ne bi iz- plačalo.« »Seveda,« se stri- njam. »Ampak mali, vedeti moraš tudi to, da bi vsi pocr- kali, če se na Japonskem ne bi rodil še bolj genialni Otoro Kajuči. Če bi avtomobile kuri- li še naprej na nafto, bi že tudi vsi pocrkali. Tako pa imamo neškodljive eko baterije.« »Ja, takih včasih še za otroške av- tomobilčke ni bilo.« »Zdaj sta pa že otročja,« na- ju prekinja Lucija. »Kar na- prej trobijo za nami, ko si ima- ta toliko povedati. Matija, pri- tisni že na to tipko. Še danes bi rada vrgla svoje cote iz kovčka.« »Ja,ja mama,« že šibamo. Drnovšek je povečal natallteto Ko se prebijamo skozi Hudi- njo, ki je zdaj že center mesta, se spominjam svojega življenja v tem delu mesta potem, ko sem se poročil in se preselil iz Šmarja. Stežka sem se privajal na betonske škatlice, čeprav sem bil mestni otrok. Na Oto- ku sem sicer res živel 15 let v podobni škatlici, vendar je bila malo bolj prostorna. Tam je bila pred nosom Savinja, pa tudi do parka ni bilo daleč. Na Hudinji ni bilo ravno lepih možnostih za dolgotraine in zamaknjene sprehode, kjer ti prijetne občutke med drevesi in zelenjem ne bi nadlegovali betonski višaki. Zdaj pa je tu- di na Hudinji bolj prijetno. Ljudje so posadili veliko dre- ves, tu in tam so kakšen stolpič zaradi dotrajanosti porušili. Zelenice so skrbno negovane in za prijetno nedeljsko po- poldne ni več treba na sprehod do Šmartinskega jezera. Celo kiosk, ki še vedno stoji na istem mestu, so polepšali. Zdaj je lesen, večji, zelo ličen, po- stal je že skoraj mala knjigar- na, saj je mogoče kupiti tudi dokaj dobre knjige. Ne vem pa, če je ponoči še vedno toli- kokrat tarča vlomov. Takrat, v mojih časih, so ga »obiskali« skoraj vsak mesec. In še to se spomnim, da so na Hudinji imeli svoj sedež »skin- headi«. Sam jih sicer nisem ve- likokrat srečeval, ljudje pa so takrat imeli o njih svoje mne- nje: nekateri jih niso marali, nekaterim so bili simpatični. Bili so pač produkt časa, s svo- jo zunanjostjo so se odzivali na , nič kaj obetavne družbene razmere. Draginja, nezaposle- nost, povečevanje socialnih razlik, brezperspektivnost, slabe stanovanjske možnosti za mlade. Pa se je potem tudi to spre- menilo. Z Drnovškovo in kas- neje tudi drugimi vladami smO' se končno izvlekli iz recesije. Izpeljana privatizacija je dala nov zagon gospodarstvu, tuj kapital se je začel lepiti na Slovenijo. V dobrih petnajstih letih je bila zgrajena infra- struktura, podjetja so se bolj ali manj prestrukturirala, lju- dje so se začeli na vse mogoče načine množično izobraževati. Nov ciklus gospodarskega na- predka je vzpodbudil investi- cije, odpiranje novih delovnih mest, znova je oživela gradnja stanovanj, končno je tudi med Slovenci porasla nataliteta. »Pred 50 leti je bilo v Celju 60 tisoč ljudi, zdaj jih je že 200 tisoč. Še vedno smo tretje naj- večje mesto, čeprav so nas pred 40 leti Koper, Kranj in Velenje že skoraj prehiteli,« si nuTnram. Vojnik je postal obrobni del mesta, nekaj takega kot Nova vas in Hudinja, Frankolovo predmestje. Namesto dolgo- časnih nebotičnikov že tri de- setletja gradijo večje družin- ske hiše iz prijaznega materi- ala in barv. »Brez zadostnega obsega ze- lenic in drevesnih nasadov na Komuni sploh ne dajo več gradbenega dovoljenja. Odkar so ekološko preoblikovali Cin- karno in druge največje tovar- ne, znova zgradili obzidje v strogem centru mesta, obno- vili Stari grad, uredili Savinjo in mestni park, Celje znova doživlja najlepša poglavja svoje zgodovine,« premi- šljujem. »Hej, Robi, zbudi se, me dregne Lucija. Ti imaš dovolil- nico.« »Foter, daj že to dovolil- nico,« je siten tudi Matija. »Ja, no, saj ni konec sveta, bo stra- žar že malo potrpel.« Pri vod- nem stolpu so sicer najbolj prijazni stražarji. Pri gledališkem stolpu sem se nekoč z enim sporekel. Pri- hajal sem z obletnice mature in kajpak sem bil malo pribit. Potem pa me je nekaj zafrka- val, kot da bi imel najpo- membnejšo funkcijo v mestu.' »Ti, ti bom potrgal tiste velike rumene knofe s te tvoje ka- narčkaste uniforme in nabil cilinder na glavo,« sem mu za- grozil. Prekleti kreten. »Kaj si pa ti misliš, pijandura stara. Jaz sem uradna oseba in ti me ne boš žalil. Za tole boš plačal 20 tisoč tolarjev.« »Kar misli si,« sem se mu posmehoval. Čez dober teden sem se mo- ral zglasiti na policijskem pre- fektoratu. »Lahko se odločite tudi za sodnika, ampak izgu- bili boste.« Vedel sem, da ni- mam možnosti. Tako sem bil en mesec ob polovico penzije, z ženo sva imela tihe tedne, saj je zaradi tega bila ob nov mlinček za kavo, na gledali- škem vhodu pa so me potem še nekaj let grdo gledali, zato sem se ga izogibal. Predsednik je »Položajnik« No ja, tile »guardi« so kar lepa poživitev za mesto in so eden od simbolov knežjega Ce- lja. Ne samo, da straži j o na vstopih skozi velika grajska vrata v obzidju, temveč so tudi pazniki, ki skrbijo, da sta v mestu red in mir. Razgrajače in pijance, ki delajo nemir, in neprijavljene prostitutke za- prejo v posebno sobo, ki so jo uredili v delu obzidja ob Savi- nji. Zjutraj pride ponje dežur- ni inšpektor, ki jim nabije ka- zen. Pred klošarji, ki ne delajo kravala in samo zaspijo na kakšni klopci, zamižijo na eno oko. In da se razumemo, so čisto lepo oblečeni, v modro-rume- ne uniforme, v zgodovinske barve mesta z epoletami, naj- boljšimi pasovi in velikimi po- zlačenimi gumbi. V jezi pač človek marsikaj reče. Njihovi visoki črni škomji topotajo in že s korakom vzbujajo spošto- vanje pri ljudeh. Najbolj po- membno pa je, da jim ljudje zaupajo in da se ob njih poču- tijo vame. Torej, v mestno jedro za ob- zidjem smejo samo vozila sta- novalcev in servisnih služb. Zato je v centru idiličen mir. Kajpak nekateri to tudi kršijo, simpatičnost in antipatičnost, velika in mala korupcija so se ohranile do danes. Slišal pa sem, da so bili nekateri straž- niki tudi ob službo, ko so jih pošteni »veliki kontrolorji« zasačili pri nedoslednem opravljanju dobro plačane službe. Iz nekdanje vojašnice, kjer je prebivala Jugoslovanska ar- mada, so naredili simpatična stanovanja. Arhitektu Petru Kozmosu so se na Komuni (nekdanji Občini) smejali, ko jim je prinesel načrte. »To je navadna utopija,« je vpil nanj tedanji direktor Komune »Po- ložajnik«. Mimogrede, pred dobrimi desetimi leti je prišlo pri ljudeh v navado, da javne in bolj znane osebe niso več imenovali po njihovih priim- kih, marveč so dobili vzdevke glede na položaj, ki so ga imeli v družbi oziroma v mestu. Di- rektor Komune, kar bi bilo pred 50 leti podobno predsed- niku izvršnega sveta, se je to- rej imenoval »Položajmk«, žu- pan je bil »Vrhovni«, šef poli- cije v mestu »Vsemogočni«, poveljnik vojske »Brezhibni«, prevoznik mestnega avtobusa »Neulovljivi«, trgovce so ime- novali »Prefriganci«, branj ev- ke »Deroče«, novinarje »Teč- neži« in tako naprej. Ta po- imenovanja so se priljubila in niso končala kot modna muha. Gospoda Kozmosa je tako »Položajnik« trikrat zavrnil. Ko pa je »senat« na njegov po- ložaj postavil drugega »Polo- žajnika«, je ta imel več razu- mevanja in Kozmosova »Oaza nabrežja« je čez pet let zažive- la. Zdaj nrnogi Celjani tam stanujočim zavidajo, da sami ne živijo v tej prekrasni stavbi. »Oaza nabrežja« je podobna velikim sodobnim trgovskim centrom, kot so jih pred 50 leti poznali v ZDA, na Japonskem, v Kanadi, Singapurju, Južni Koreji in drugih razvitih kapi- talističnih državah. Prostorna stanovanja z veliko svetlobe, cvetličnimi terasami in fonta- nami na hodnikih, s fitness studii in kino dvorano, kio- skom, banko, trgovino, pekar- no, lekarno, skratka, z vsemi servisnimi službami. Iz stavbe je prekrasen pogled na Savinjo in Mestni park, Zidanškovo, obzidje in mestno jedro. Na vrhu »Oaze nabrežja« je na- mreč 200-metrsko stolpičasto razgledno mesto, ki ga direk- toriat komime ne zaračunava. Kdor ima težave z višino, mu ni treba do vrha. Dvigalo ra- dovedneža pripelje do višine, do katere mu to dopušča želo- dec. Se razume, da se turisti drenjajo. Telekino Celje - 24 ur na dan Končno doma. Vnuka sta pravočasno izvedela za najin prihod in slastno kosilo je pri- pravljeno. Aga je res prvovr- sten štedilnik. Kje so že tisti iz mojih mladih časov. Zdaj jih lahko najdete le še na kasnem divjem odlagališču. Takrat so Age imeli samo nostalgični eg- zotiki. In bogatini, seveda. »Tako, Martina in Andrej, zdaj samo še potegnem iz kovčka buteljko črnega in naša poje- dina bo zalita, kot se spodobi.« »Stari ata, koliko buteljk si uspel prinesti iz Dubrovnika?« me vpraša Andrej. »Ah, komaj pet, saj veš, da sem že star in težko nosim,« mu odgovorim. »Pa še žena me sekira za vsak tak nakup. Ne moreva toliko zapravljat, ne moreva toliko zapravljat. Tečne babe, mu prišepnem.« »Zdaj pa mi ti po- vej, če si mi vseh štirinajst dni kupoval Celjski dnevnik?« ga vprašam. »Seveda, ata, saj vem, da bi te sicer kap.« »Res bi me,« potrdim. »V redu, po kosilu se zatopim v cajtnge«. Nisem se. Ko sem se zavalil v sedežno, sem raje prižgal te- lekino. »Celjski teleprogram.« Zdaj bo prva Kronika. »Mali Sopar je na programu. Dober je, se je kar dobro vrgel po fotru,« komentiram. »Ata, tebe še kaj pokličejo v >hišoteleviziji< ni- sem dolgo delal. Tu in tam kakšen prispevek, takrat smo oddajali komaj štiri ure. Zdaj pa so že celodnevni in na sate- litu. Večkrat grem med cajtn- gai-je. Za kak kolumen mi še rečejo, pa ga kar sam odnesem. Martini potem pripovedu- jem, da ima največ zaslug za to, da imamo v Celju televizijo, moj nekdanji radijski urednik Umnik. »Postal je pravi lovec na frekvence. Najprej je za ra- dio zrihtal Boč, čez tri leta pa še za televizijo. Potem pa je postal odgovorni urednik tele- vizije in se potegoval še za sa- telit. Tudi to mu je uspelo. Kasneje so mu celjski parla- mentarci za zasluge pri razvo- ju celjskega RTV podelili zlato knežjo plaketo. Ko vzamem v roke Celjski dnevnik, z Martino razprav- ljava tudi o cajtngu. »Ja, tudi mojemu šefu Stamejčiču se je uresničila velika želja. Ko je dopolnil Abrahama, je izšla prva številka Celjskega dnev- nika. In pomisli, naklada se je v enem letu, odkar je prenehal izhajati Novi tednik, povečala za 15 tisoč izvodov. Takrat smo ga tri dni pili v Studiu 3. To je bila največja žurka v zgodovini Celja. Seveda pa je bil za vsemi temi projekti naš ambiciozni generalni. Ampak morali smo delat kot črnci. Zato pa je kdaj pa kdaj po tajnici, ko smo naredili dobro številko, poslal kakšen viski. Če pa je bil cajtng zanič, pa bolje, da si se mu izognil. Danes je Celjski dnevnik najbolj bran regionalni časnik. Že 35 let je v barvah in izhaja v nakladi 60 tisoč izvodov. Be- rejo ga mladi in stari, vsi sloji, praktiki (nekdanji delavci) in intelektualci. Kasneje je dobil konkvirenco. Potem ko je leta 1997 prenehala obstajati, se je leta 2011 spet pojavila Nova doba in poskusila kot dnevnik. Zdaj se kar drži, tako kot na začetku leta 1990. Po letu 2005 so se pojavili še drugi dnevni- ki: Celjan, Celjski boben. Do- bro jutro. Nov dan, Popoldnik in v teh dneh naj bi izšel tudi Knežji observer. »Kdo bo vse to bral?« se sprašuje Martina. »Žena, pakiraj, to mesto bo preveč noro!« Zvečer se naveličam poleža- vanja in z Lucijo greva na sprehod v mesto. Od Zidan- škove po Tomšičevem trgu do nekdanjega kina Metropol je krasna pešpot. Spomnil sem se podobnih prijetnih občutkov, ko sem se v Moskvi sprehajal po znamenitem Arbatu in v Budimpešti na Vaciju. Prije- ten septembrski večer je in na sprehajališču se tre ljudi, še posebej mrgoli turistov. Trgovinice so še vedno od- prte, trgovci in rokodelci kot nekdaj Arabci sprehajalcem zapirajo pot in jih snubijo za svoje izdelke. Ulični slikarji se ponujajo po ugodni ceni, da ti narišejo portret. Enkrat sem se omehčal in čeprav nisem naj- bolj ogret za tako malarijo, sem bil zadovoljen. Dobro me je zadel. Lucija po stari navadi bulji v trgovinice, ne meneč se za moj romantični duh, ki me zaradi zvokov violin, ki priha- jajo iz stare grofije, dela ne- mirnega. Skoraj vsak večer so tam koncerti. V svojih štu- dentskih časih sem kaj podob- nega lahko doživel samo še v ljubljanskih Križankah. Po krajšem prepiru mi obljubi, da greva na koncert jutri. Na sprehajališču mi gredo na živ- ce samo tečni sladoledarji, ki se posiljeno derejo. Dober du- cat jih je in vsi imajo veliko dela. Že nekaj let je september sila vroč. Čez 30 stopinj. Zara- di toplih gred pa že nekaj let tudi ni nobene snežinke in lju- dje so že pozabili, kaj je to zimsko veselje. Zato pa se je za razliko od propadlega zimske- ga toliko bolj razvil poletni tu- rizem. Na Tomšičevem srečava ne- kaj osamljenih muzikantov, ki po stari stoletni navado igrajo Št. 4-28. januar 1993 16,17 v klobuk«, i znance. Mene Lemu laškemu •em upreti. Med igo in Železni- ki pivovarji po- jtropno stekleno kjco zaradi svoje ^ arhitekture ^eč sto ljudi, ne hitek gneče. Se- ja okna odprta, iicer ne preostri jijetno najti za- gotrajnem spre- jemlje noč ijem metropol- rju greva skozi a obzidja. Na lj precej utesnje- p zrasle mnoge in poslovne raljuje predvsem i že tri desetletja li celjsko mladi- anskim Big Ma- ivracij prihajajo ični zvoki kot iz Divji ritmi iz tavracij, veliki isi Coca cola, Ni- ony in razsežno katerem ljudje estno televizijo, či. Celjski Pica- eč za naju, starč- labrundam svoji vonj po moder- naprej vabi tja. za obzidje,« pra- |ojdiva,« se stri- potem nekaj sto j tudi pravo za- vrste celjski Pra- vahno do poznih Vojska se je že knila izven me- ( nad Vojnikom. irji so se dobro idar ni sejmov, se ircelah gnete Iju- je prav prijetno urejene vojake, jne uniforme so i oči. Bele, rdeče, tvo pač, kateremu mpadajo. Seveda opali bes celjskih ;aj so dekleta spet vojake. Pretepov Dst ne manjka. a naprej, včasih 1 obzidja, se zad- • ob poznih noč- > »riporočljivo pre- Povečalo se je inih kriminalnih pa so se tudi ulič- tako imenovani- i« in »lojalisti«. tripadnild »Giba- ilne pravice«, ki eba bogatim celj- om nekaj odvzeti )gastvo prerazde- ;že, ki naj bi bili sem zaradi njih. i rast in nova uve- ■alnega kapitaliz- k imeli za posle- anje socialnih ra- informativna ce- » poizveduje pre- nunov za premo- datki ljudi, izde- potem svoje celice« pošilja, da trežejo in od njih O davek. Takšno jSo včasih imeno- Husticisti« pa to "očno zavračajo. ^ zanje pravičen, •icistov so obrob- »jelja Celja: Nova Store, Otok. Nji- f^ke napadajo »lo- ^asčitne enote bo- 'ov, ki so se orga- ni pomagale legal- nim organom pri "kriminalcev«. I^^o je priti v nji- '■^^ ogenj med ba- ^ uličnem strelja- la je kljub dekla- ^iscipUni in po- ^* v obeh organi- p zlorab. Mnogi poceni odnesli, *2ela noč. Trenut- "-elju glavni pro- zajela panika. Na pomoč bodo očitno morale priskočiti državne vladne eno- te, da bi zajezile nasilje in vzpostavile red. Jutri naj bi o tem glasovali celjski parla- mentarci. Nora jesen Pri pregledovanju pošte med časopisi opazim lično ku- verto in iz nje izvlečem dve karti za svečano odprtje in pr- vo premiero na SO.fihnskem festivalu Movieanala 2043. Pregledam festivalsko brošuro in ugotovim, da se nam obeta- jo pravi filmski užitki. Po 20 letih zatišja je Celju znova uspelo dobiti častitljiv kulturni dogodek. Festival ko- medije se je medtem že uvelja- vil kot eden najbolj uglednih festivalov v Evropi. »Movie- anala« pa je postala eden od najbolj uglednil-i filmskih fe- stivalov v Srednji Evropi. Pre- stižnega pomena je, da se naj- boljši filmi iz Madžarske, Ita- lije, Avstrije, Češke, Slovaške, Poljske, Hrvaške in Slovenije pojavijo na tem festivalu. V modernem filmskem centru, ki je nastal na prostoru nekda- nje dvorane kina Metropol in v neobaročnem Unionu, se vr- tijo tekmovalni fihni. Najbolj- še po oceni žirije pa si lahko Celjani ogledajo v odprti areni na Starem gradu. Tja zaradi majhnega prostora seveda lah- ko pridejo le redki srečneži. Kljub temu, da so z restavra- cijskimi posegi pridobili sko- raj 800 mest, so karte razpro- dane nekaj mesecev prej. Septembra je v Celju res ži- vahno. Poleg filmskega festi- vala privablja Celjane tudi mednarodni obrtni sejem, ki je postal sejem svetovnega for- mata. Letos bo še posebej atraktiven, saj je Celje priredi- telj »Euroexpa«, velike evrop- ske razstave, ki smo jo na Stari celini začeli kopirati po Worl- dexpu. Letos bo sejem tudi najdaljši, saj bo trajal kar tri mesece. V tem času bo naše knežje mesto obiskalo dobre tri milijone ljudi. Poleg tega bo v Celju tudi svetovna zlatarska razstava in svetovni zlatarski kongres. Oče te ideje je bil prvi celjski župan po padcu komunistične ureditve Anton Roječ, ki je predlagal, da bi Celje postalo »zlatarsko središče«. Njegova ideja se je potem razvijala na- prej: Celje je najprej postalo največja slovenska zlatarska borza, potem pa tudi srednjee- vropska in ena največjih evropskih. In še ena velika prireditev nas čaka leta 2043: svetovno prvenstvo v rokometu. Tudi zaradi tega dogodka vlada v Celju prava panika, saj je v zadnjih letih postal to naj- bolj vročekrven šport in prete- pi med navijači in igralci so postali sestavni del igre tako kot nekoč pri hokeju. Se pose- bej pa je velika panika zaradi angleških huliganov, ki so že napovedali množičen obisk. Državna policija bo zaradi te- ga v Celje poslala nekaj tisoč izurjenih okrepitev. V Celjskem dnevniku berem zanimiv članek, da se teh pri- reditev še posebej veseli naj- starejša obrt. V javnih hišah pričakujejo rekorden dobiček. Potem ko je ameriški znan- stvenik Bob Goli pred deseti- mi leti odkril zdravilo proti aidsu, je seksualni fitness po- stal najbolj profitabilna sve- tovna industrijska panoga. Kljub temu, da ga moralne norme še vedno zavirajo, je zadnje desetletje obdobje četr- te seksualne revolucije, ki ima za cilj zrušiti preživele puri- tantske vrednote. »Hvala bogu, da sem bil celo življenje konservativec. Na tem svetu se komaj še znaj- dem,« komentiram nadvse za- nimiv članek. Prihajajo nori dnevi za Ce- lje. Boljše, da se spet malo vunaloiem. Na vikend, v Šmar- je. »Žena, pripravi kovčke, ju- tri, po premieri, spet odpotu- jeva. „ „^OBEBX GORJANC V šmihelskem svetu Žlvlienle In delo 90 letnega Lovra Goličnika Iz Šmihela Skoraj pomladansko sonce v vsem svojem razkošju me je obdajalo, ko sem se vozila iz Mozirja proti gorski vasici Šmihel, raztreseni po več hribčkih. Vso pot sem premi- šljevala, da takšen s soncem obsijan kraj moraš imeti rad. Zagotovo ga ima rad Lovro Goličnik, ki je svojemu kraju posvetil knjigo Moj šmihelski svet. To pravzaprav niti ne bi bilo kaj posebnega, če ne bi knjiga nastala s pomočjo starih spo- minov, pripovedovanj in lite- rature, v njo pa je vtkanih 48 let dela. Izdal jo je Lovro Go- ličnik, ki je lani zakoračil v 90. leto življenja v šmihel- skem svetu. »Glasno ne morem več zakleti« Lovro Goličnik, med svojimi Šmihelčani znan kot Podsten- škov oče, ni kar tako za svoja leta. Srečala sem ga, ko je od- hajal z obiska pri sosedih. Oprt na svojo palico, ki je sicer ne potrebuje vedno, je opazoval s soncem obsijane hribe. »Sicer hodim bolj malo okoli, vrstni- kov in letnikov ni več. Pa tako rad bi še večkrat s kom pokle- petal, malo obudil spomine...« je potožO Lovro med potjo. Pri Podstenškovih doma sva se po- govarjala v sobi, ki ima vse značilnosti stare kmečke hiše. Velika krušna peč, stenska ura in križ v kotu. »Če bi se še enkrat rodil, bi še vedno hotel biti kmet. Še vedno rad delam, v gozdu čistim veje, cepim dr- va, tudi kosim, skratka, upora- ben sem za drobna dela. Sem pač navajen iz mladih let. Ven- dar me že zapušča zdravje.« Goličnik potoži, da ima še iz vojne uničen križ in da mu na- gaja srce. Najbolj ga boli, ker ga po malem izdajajo oči. »Štiri oča- la ne pomagajo, da bi bolje vi- del. Zelo pogrešam branje, saj je večina knjig napisana s pre- drobnimi črkami. Najbrž se jim zdi škoda papirja,« hudo- mušno pripomni 90-letnik. »Matrajo me tudi glasilke, ne morem se več prepirati ali na glas zakleti. Sicer pa bi moral moliti, sedaj ko sem že v letih.« Vsa razmišljanja Lovra Go- ličnika so prepletena s hudo- j mušnostjo. Tudi ko spregovori \ o svojih letih, se mi ne zdi po- * polnoma resen. »90 let ni težko [ spraviti skupaj. Vendar se se- daj včasih počutim nepotreb-i nega, aktivno ne morem delati ne z motiko ne s svinčnikom., Včasih se vprašam, kaj naj sploh še delam. Vendar pa ne; poznam nikogar moje starosti, ki bi rekel, da bi rad umrl. Vsak dan doživim kaj novega,' še sam imam cel kup proble- mov. Tako na primer plačilo zavarovanja, zdravil... Sicer pa mora vsakega človeka nekaj spraviti na britof, če ne krogla, pa bolezen.« Spomini, shranjeni v knjigi Lovro Goličnik je v svoji knjigi Moj šmihelski svet sku- šal predvsem zapisati stare spomine kot darilo sedanjim in Za knjigo Moj šmihelski svet je tipkopis pripravil Anton Ac- man, tehnično je knjigo uredil Aleksander Videčnik, založila pa jo je Zgomjesavinjska kme- tijska zadruga. Uradna pred- stavitev knjige bo 13. februarja v Šnuhelu. prihodnjim rodovom. Pred- vsem bi rad, da bi ljudje vedeli, kaj je bilo in česa ni bilo. »Zapiske o šmihelskem svetu sem si začel delati takoj po voj- ski. Moja mama je bila naviha- na in mi je nekoč rekla, da kar naprej nekaj >šrekam<, zakaj torej ne bi napisal kronike na- še družine. Tako sem začel. Koliko je bilo nedeljskih po- poldnevov, ko sem raje pisal, kot da bi kje sedel in lumpal. Zapiske sem delal po dvakrat, trikrat, šele potem sem bil za- dovoljen. Ničesar si nisem iz- mislil. Sicer je v knjigi vse opi- sano bolj na kratko, sam pa imam še kupe popisanega pa- pirja.« Poleg svojih spominov in pripovedovanj je Lovro iskal tudi arhivske zapiske o kraju, posameznih družinah in lju- deh. Veliko podatkov ni mogel dobiti, čeprav so mu pri iska- nju pomagali znanci in sorod- niki. »Ampak žena, ta mi je najbolj pomagala. Zelo navdu- šena je bila, imela pa je tudi odličen spomin. Poleg tega je vedela veliko stvari, na primer, kdo je komu stric ali sin. Žal je žena že sedem let v grobu, pa jo še vedno pogrešam,« je žalo- sten pripovedoval Podstenškov oče. »Nekoč sem imel veliko volje za pisanje, sedaj pa ne morem več. Roka mi preveč trepeta.« Tako je Lovrova knjiga, po- svečena šmihelskemu svetu, nastajala dolga leta. Nedeljski popoldnevi, dolgi zimski veče- ri, vedno se je našel čas za za- pis česa novega. Časa, ko so nastajali zapiski, se ne da pla- čati. »Svojo knjigo lahko be- rem. Tu notri je moje delo, mo- ja misel, saj znam vse na pa- met,« pripomni Podstenšek, ko skupaj listava njegovo delo. V njem je orisan svet pod Golt- mi, opisana je davna zgodovi- na, predstavljeni sta šmihelska cerkev in šola, veliko prostora »Ko je bil obred birme v Šmi- helu končan, je bilo v župnišču slavnostno kosilo za vso du- hovščino. Jedi je na mizo pri- našal radegundski mežnar. Vse je teklo v redu, ko pa je nesel ^ strežnik na mizo prikuhe in j omake, se je na pragu sobe, spotaknil in cel pladenj z vso^ vsebino je zletel po tleh. Možak • je v jezi zarobantil >prokleta šisa<. Vsi navzoči so bruhnili v smeh in zlasti škof se je tako; dolgo smejal, da tega dolgo ni- so mogli pozabiti,« je zapisal Lovro Goličnik v kiijigi Moj šmihelski svet. je za Lovrovo družino, njeno življenje in navade. Največ po- zornosti je Lovro v tej knjigi namenil časom med vojno in spominom nekaterih Smihel- čanov, zapisane pa so tudi raz- ne zanimivosti o kraju in posa- meznih družinah. Zaupanje v mladino »Po vojni je nek predavatelj rekel, da bo Smihel kmalu izu- mrl. Sam sem mu odgovoril, da nas ne bo nihče komandiral in da bomo sami delali ljudi, da jih ne bo premalo,« je obujal spomine Lovro Goličnik. Kljub temu je njegova največja brid- kost, ker z ženo nista imela otrok. »Tega ne morem pozabi- ti. Z ženo sva veliko pretrpela. Na srečo pa je imel moj brat, ki se je poročil z ženino sestro, kar deset otrok. Naj bo, človek mora preživeti tudi hude stvari.« Na splošno je Lovro kar za- dovoljen z življenjem. »Sicer ne bi želel živeti vsega še en- krat. Ko sem prevzel posestvo, sem bil zelo zadolžen. Takrat so bili hudi časi. Aja, pa vojne. Te so vse po vrsti neumnost. Zakaj mora toliko ljudi umre- ti? Raja tako ni bilo še po nobe- ni vojski, ostale so le neizpol- njene obljube. Še danes, ko gledam svojo knjigo, imam včasih solzne oči, ko se spom- nim, koliko so ljudje pretpeli.« Pri Podstenškovih sedaj go- spodarijo >ta mladi'. In ravno mladim Lovro Goličnik najbolj zaupa. »Večkrat si želim, da bi kdo od mladih nadaljeval moje delo, zapisoval razne dogodke. Saj so se končno ljudje zato učili brati in pisati. Jaz se ni- sem učil slovenščine, kar govo- riti sem začel. Morali bi se or- ganizirati, da bi mladi takoj začeli pisati, potem pa bi se počasi nabralo.« Veliko idej ima na zalogi »V knjigi nisem nikogar name- noma užalil, vsaka knjiga pa je narejena tako, da je nekdo pri- zadet. Vendar izmišljenega ni v knjigi nič,« je poudaril Lovro Goličnik. Podstenškov oče, veliko njego- vih misli je še ostalo nezapisa- nih, veliko je še dogodkov, ki se jih rad spominja. Delo in bistra glava sta najbrž njegov recept za dolgo življenje. »In smrekovi možgani, saj živim sredi gozdov,« bi me dopolnil. Ko sem odhajala od Pod- stenškovih, je šc vedno sijalo sonce z vso močjo. Nekateri Lovrovi Šmiheljani so sprav- ljali drva, nekateri so se greli na toplem, vsi skupaj pa so uživali v prelepem in bogatem šmihelskem svetu. URŠKA SELIŠNIK Št. 4 - 28. januar 1993 Nadaljevanje s 15. strani ga in strolcovnega sodelovanja, Id ni odvisno od funlicije ali izobraženosti, ampak od prist- nega človeškega čutenja, ki izhaja iz svobode in odgovor- nosti, spoštovanja naravnih zakonitosti in resnice, ter iz duhovnosti izviraj očega soci- alnega čuta. Drugi uspeh tega zasedanja je, da bomo končno spoznali, koliko nas je resničnih pripad- nikov te potrebne, koristne in plemenite organizacije, ki naj nas združuje v različnostih in ohranja kot Slovence. Svojo resnično voljo bo lahko vsak potrdil z simbolnim prispev- kom in izjavo, da je član. Takšna institucija nam je potrebna, ker želimo biti od- prti v svet in ga bogatiti s svo- jo značilnostjo in žilavostjo, ki je že priznana. Ker smo danes doma tako rekoč po celem sve- tu, nas takšno združevnaje tu- di osrečuje, kajti prava sreča je v srečevanju z ljudmi, med- sebojnem spoznavanju in do- voljevanju. Koristnost pa je stranski produkt združevanja, id je v vzajemnosti in složno- sti. Tako upam se bomo na na- daljevanju seje ponovno zbrali vsi, ki želimo za tak program kaj prispevati in čutimo za to tudi strokovno usposobljenost, Id je v znanju in ljubezni do Slovenstva. Toda ne iz samoljublja ali šovinizma, ampak iz želje po uspešnem mednarodnem sode- lovemju, uveljavljanju in priz- navanju. V složnosti je moč, v odprtosti in svobodi ter od- govornosti pa je napredek in sreča. FRANC ZABUKOŠEK Rejniški živ žav v Vinski gori upamo, da se vsi udeleženci srečanja rejniških dnižin v Vinski Gk)ri spominjate s pri- jetnimi vtisi. Srečanje je imelo predvsem družaben namen, pa tudi na- men izkazati čim več pozorno- sti in topline vsem našim otro- kom, ki zaradi različnih oko- liščin in vzrokov ne morejo odraščati v družini svojih ro- diteljev. Kdo je lahko še večja sirota kot otrok, ki nima doma? Na to zaskrbljujoče vprašanje nam lahko podajo najglobji odgo- vor ljudje z obilico življenjske- ga optimizma in humanosti, ljudje, ki so sposdbni darovati samega sebe za dobro drugega. In kdo so to? To so naši največ- ji dobrotniki - rejnice in rejni- ki, kot tudi njihovi pripadajoči družinski člani, ki so v svojo sredino pripravljeni sprejeti otroka, ki je morebiti izgubil svoje starše, otroka, ki so ga starši zanemarili, sio-atka otroka, ki iz kalo-šnihkoli vzrokov ne more sprejemati ljubezni, topUne in varnega zavetja v svoji rodni družini. Veličina poslanstva rejnic in rejnikov nima v ničemer pri- mere; priznati moramo le to, da je bilo naše minulo srečanje v decembru posvečeno trdne- mu, vztrajnemu in požrtvoval- nemu delu vseh rejnikov in rejnic na področju občine Ža- lec. Da je temu tako, nam je Vesna v svojem spisu predsta- vila svojo rejniško družino ta- ko: »Moja sedanja rejniška družina me je toplo sprejela k sebi kot svojega otroka. Na začetku je bilo malo težav z mano, vendar smo se vsi po- trudili, da smo se jih znebili. Tudi zdajšnji prijatelji so mi pomagali, da sem se privadila na novo okolje. Rada imam svoje domače ter prijatelje, da bi jih zapustila, si težko pred- stavljam, ker so še edino, kar imam.« Tudi v Metldno srce se je vtrlo nekaj zagrenjenosti iz zgodnjega otroštva. Zaupala nam je, da je v svojem doma- čem okolju doživela kar nekaj neprijetnosti in da je morala iti od doma zato, ker je niso imeli radi. Kako se je morala ločiti od matere in znancev, se še dodobra spominja. V nado- mestni družini, kjer že nekaj let živi, pa pravi, da ji je lepo. Nekateri naši otroci, Id žive v nadomestnih dnižinah, pa so se raje izognili pisanju utrinka iz razburljivega otroštva. Ni lahko vsakomur odpreti du- še?! Marsikdo tega ne zmore ali ne želi, mlajši otročaji pa še posebno niso dorasli življenj- skim traumam. Pa kaj za to!!! Vsakdo si je pač po želji iz- bral, kaj bo predstavil na na- šem živ-žavu. Eni so se pred- stavili že kot pravcati pevci otroških, narodnih in zabav- nih pesmi. S petjem v živo so nas popeljali: Patricija, Metka in Dejan, Krlina in Tomaž, Marjan, Jelka ter SUvija, ki je zaigrala na orgle. Slišali smo tudi veliko pri- jetnih in raznolikih deklama-; cij, ki so jih predstavili naši najmlajši čričld, pa seveda tu- di dozorevajoči fantiči in de- klici. Med najpogvunnejšimi recitatorji, pa seveda najmlaj- šimi, sta bila Tinko in Vida. Njima so sledih še prvošolček Robi, pa dvojčka Krlina in To- maž, pa Dejan, ki regija za tri, pa bratca Goran in Gregi, pa Boštjan in Medina, pa Jurček, ki je sHa, pa Dejan, ki ga zani- ma že ljubezenska rima, pa Tanja in bratec Boštjan... Ub, koliko nas je bilo! Pa ne pozabimo še na naša tri dekle- ta na M — Mojca, Mateja, Mari- ja in še Klavdija, Id so naš za- bavni večer popestrile s plesno koreografijo. Voditelja zabavnega večera, Jaka in Patricija, sta zasnovan program zelo uspešno pripe- ljala do zaključka s priljublje- nim plesom »ča-ča-ča«, ki sta ga odplesala Marija in Boštjan ter nas vse prisotne vljudno povabila na skupno zabavo ob izteku leta. Vsa srca, mlajša kot starej- ša, bila so razigrana... V slovo pisanju le še misel mladih: »Zelo lepo nam je bilo. Želimo še takšnih snidenj!« METKA HORVAT MARJETA GOLAVŠEK ANDREJA VERDNIK MOJCA VODUŠEK Evtanazija Zakonsko opredeljena usmrtitev revežev. Vlada drža- ve Slovenije je sprejela in po- trdila zakon o obveznem zava- rovanju, ki pa je nečloveško dejanje nasproti 10 tisočev re- vežem v Sloveniji. Omenjeni reveži so v nemogočem stanju, da plačajo storitve oziroma zavarovanje. Javno sprašujem humano državo Slovenijo, kaj bo z nami? Na primer: z ženo sva že šti- ri leta brez zaposlitve, brez sredstev, razen socialne pod- pore. Oba sva invalida. Nima- va sredstev za zavarovanje, še za hrano ne zadostujejo. Oseb- no sem bolnik in potrebujem zdravila, nimam pa sredstev, da si jih nabavim, tako sem prisiljen živeti brez zdravil, pa dokler bom, bom. Brez zdravil je resno ogroženo moje živ- ljenje. Na številna vprašanja na uradih sem dobil odgovor. »Plačajte ali unruite.« Problem nastaja tudi pri zdravniku oz. že pri sestri, ker pridemo brez vsega. Robanti- mo čez te ljudi, toda po novem zakonu so dolžni ukrepati ter nas odsloviti kljub Hipokrato- vi prisegi »Zdraviti in poma- gati v bolezni vsem enako.« Sam sem v dilemi: po Hipo- kratu morajo, po zakonu ne smejo pomagati. Zanima me, kaj je več vredno ali človeško življenje ali zakon. Dragi, nek- danji tovariši oz. sedanji go- spodje, mi ne rabimo vojne, vi nas boste v rokavicah odstra- nili! Smatram, da je dolžnost po- skrbeti za reveže, da bomo tu- di mi deležni kakršnihkoli zdravstvenih storitev. Epilog vsega tega je, da ker je država na dnu in se je poja- vilo preveč revežev, je potreb- no nekaj storiti. Samo, sam za- kon ne bo rešil vseh teh pro- blemov, še povečal jih bo in napravil še večji prepad med ljudmi. Ker od tega zakona ne bosta sita ne zdravnik ne se- stra, ne čistilka v bolnici, am- pak nekdo drug. 6. januarja 1993 sem bil na Spizu v Celju in skoraj mi je odpovedalo sr- ce. To stavbo poznam vsaj 20 let, vedno je imela isti notranji in zunanji interier, toda, ko so ljudje začeli plačevati zavaro- vanje, se gradi, preureja na ve- liko. Dragi plačevalci to je iz našega denarja. Zdravniki in ostali bodo še kar v starih am- bulantah s starimi instrumenti in mi ležali v starih sobah s starim inventarjem. Upam, da vidite, da gre denar v nez- nano. Zavedam se, da bodo na Spizu rekli po objavi, če bo objavljeno, eh, to ni nič, am- pak ljudje bodo pričeli razmi- šljati. Čas pa je, da razmisli upokojenec, ki je 40 let prispe- val za socialno zavarovanje, sedaj pa, če noče umreti, mora še enkrat plačevati. Mene je sram, ki me ne sme biti, ker moram stalno beračiti, ampak nekoga bi moralo biti. Koga, si boste morali pa sami določiti, če se ne bojite posledic. Meni marsikdaj škoduje, ker ne držim jezika in tudi povem kar mislim, čeprav imam ar- gumente za vse kar napišem in povem. JORGE JIMENEZ, Celje Pojasnilo v Pismih bralcev objav- ljamo samo pisma znanih avtorjev, zato mora biti vsako pismo podpisano z imenom, priimkom in točnim naslovom. Pismo ne sme presegati 45 tipkanih vrstic. Daljša pisma bomo krajšali v uredništvu tako, da ne bo prizadet smisel sporočila. Splošna banka Koper Komercialna banka Nova Gorica Kreditna banka Maribor Splošna banka Celje Dolenjska banka Novo mesto Splošna banka Velenje Pomurska banka Murska Sobota Gorenjska banka Kranj Plačilna in kreditna kartica PRIREDITVI LEDALIŠČI Slovensko ljudsko gledališče Celje bo v soboto, 30.januarj ob 19.30 uri z igro Razbojniki, gostovalo v Šmarju pri Jelšah, V Gasilskem domu Drešinja vas pri Petrovčah bo gledališij skupina DPD Svobode iz Prebolda v soboto, 30. januarja o 19. uri uprizorila dramatizirano legendo Moloh, avtorja Jals Kača, dramatiu-ga Ervina Fritza in režiserja Bogomira Verasa OMCERT V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo noco v četrtek ob 20. uri koncert Akademskega pevskega zbora Maribora, ki ga vodi Alenka Korpar. A.Z STAVI V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini je na ogle razstava španskega slikarja, založnika in umetnostnega kritik Alberta Estrade Vilarassa iz Španije, ki jo je posredova Narodni muzej iz Ljubljane. V Osrednji knjižnici v Celju bo do nedelje še na ogled razstav Imeli smo ljudi, ki predstavlja Fedorja Gradišnika, Tineta Orl in Gustava Grobelnika, njihovo življenje in delo, foto dokumeu tacijo, članke in knjige. V Stari grofiji v Celju si lahko do konca januarja ogledat razstavo Staro steklo in keramika na Celjskem. V Muzeju novejše zgodovine v Celju bo še do nedelje na ogle razstava Siva kučma, bela brada. V Likovnem salonu v Celju razstavlja akademska slikark Alenka Pirman iz Ljubljane. Razstava nosi naslov Skate muze V Cafe galeriji razstavlja risbe in grafike Igor Koprivnik-Biggi Razstava bo na ogled do 13. februarja. V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko d 5. februarja ogledate mednarodno grafično razstavo Grafika ii libro, na kateri sodeluje 8 slovenskih in italijanskih grafikov, j I M C Celje Union do 3.2. Osmi potnik 3 - ameriški fUm; od 4.2. Prvinsk nagon - ameriški film. Mali Union 28.1. Mediterraneo - italijansld film; od 29.1. Fanti iz soseščine - ameriški film. Metropol od 28.1. Vikend z Bemijem - amerišld film — matine 28.1. Vikend z Bemijem - amerišld film; 29.1. Osmi poti 3 - ameriški film in 30.1. Lepotica in zver - ameriški film. Kino Vojnik 29.1. Vikend z Bemijem - ameriški film; 30.1. Ost potnik 3 - ameriški film. Šentjur Kino dom 28. in 31.1. Osmi potnik 3 - ameriški film; 29.! Oddelek za umore - ameriški film. Šmarje pri Jelšah Dom kulture Šmarje 28., 29.in 30.1. Smrtonosno orožj - ameriški film. Žalec J Kino Žalec 29. in 31.1. Ko sreča potrka na vrata - amerišl film. T A L C V Zdravilišču Laško pripravljajo danes popoldan ob 17.ui potopisno predavanje z diapozitivi Franca Horvata, ki se j potepal po Peruju; jutri, v petek 29. januarja ob 20. uri pa b koncertni večer Moškega pevskega zbora iz Laškega. KlING, kompleksni inovacijski inženiring LJUBLJANA objavlja V PREDSTAVNIŠTVU ŽALEC prosti delovni mesti: - KOMERCIALIST V ZUNANJI TRGOVINI - 2 delavca Pogoji: - visoka oz. višja izobrazba ekonomske ali strojne smeri - aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih v strojegradnji oz. kovinsko-predelovalni stroki Prijave sprejemamo v 15. dneh na naslov: KlING, Pred- stavništvo: 63312 Prebold, Prebold 105. Št. 4 - 28. januar 1993 št. 4 - 28. januar 1993 2C Novinarski Icrožeif Četrte osnovne šoie iz Celja Happy Birthdav, school! Naša šola je svoja vrata prvič odprla 5. septembra 1962 in v tem šolskem letu praznuje 30-letnico. V začetku pomladi bo na šoli teden aktivnosti. Pouk žal sicer ne bo odpadel, bo pa krepko skrajšan. V dopoldanskem času se bomo pripravljali za razne prireditve, popoldne pa bomo staršem predstavili šolo. Upamo, da boste lahko o tem dogodku tudi vi brali še kaj več. Tokrat pa anketa o tem, kaj IV. osnovni šoli za rojstni dan želijo njeni učenci. Šoli za rolstni dan želim... Eno veliiikooo torto. (Ana) Da bi jo imela mamica bolj rada. (Maja) Da bi nam pripravila žurko. (Bojana) Da bi ostala takšna, kot je. (Matej) Da bi dobila računalniško učilnico. (Ana) Da bi mela še velik fajnih novinarjev! (Uroš) Da bi polepšala svoj zunanji videz. (Dimja) Totek se predstavlja Tale lutškan dečko je fuU frajer. Ime mu je Totek in je maskota glasila našega novi- narskega krožka, katerega uradno ime je sicer To in ono. Ker pa raje pišemo kot govori- mo, in se učencem naše šole s slednjo aktivnostjo ne ljubi ravno veliko ukvarjati, je med »ljudstvom na naši šoli« tudi glasilo dobilo ime Totek. In še to. Tega prijaznega frajerja (ki nam je že prinesel republiško nagrado, ki jo po- deljujejo najboljšim šolskim glasilom), je pred petimi leti ustvarila Petra Privšek, bivša učenka in mlada novinarka naše šole. Petra, mi te sicer ne poznamo in ne vemo, kam so se pota tvojega življenja usme- rila sedaj, ampak: hvala, hva- la, hvala! In oglasi se nam kaj! P. S. za ostale: Naš novinar- ski krožek ima sestanke vsak četrtek od trinajst trideset do- .. .kler imamo kaj delati in do- kler uživamo. To pa je dolgo, dolgo, dolgo... Vse, ki vas za- nima, kako in kaj delamo, va- bimo, da se nam pridružite na kakšnem sestanku. In še na- slov: IV. OŠ, Dečkova c.60, Celje. Iz šolske kronike (Beleži Tina Dobrovič) - Učenci sedmih in osmih ra- zredov tekmujejo za status ra- ziskovalca. Trenutno deluje na šoli osem raziskovalnih skupin z raznih področij. -Da nam med odmori ni dolgčas, se nam iz zvočnikov oglašajo popularne melodije. Do nedavnega smo imeli tudi svojo lestvico, ki pa je (kdo ve, zakaj) trenutno ni več. - Med glavnimi odmori ima- mo tudi tekmovanje razrednih reprezentanc v odbojki ali ko- šarki, ki jih vodita učitelja Ro- man Lešek (Bloudkov nagraje- nec) in Aleksander Kita- novski. - Vsak četrtek med 17.30 in 19.00 se osmošolci pripravljajo na valeto. Plesne vaje vodi go- spa Cvetka Špiljar. Upamo, da bomo po osmih srečanjih, ki so nam namenjena, plesali tako dobro, da se fantje ne bodo več sramovali vprašati, deklice pa ne bodo zavrnile. - Seveda na šoli ne manjka športnih dnevov. Na zimskem športnem dnevu se bodo učen- ci višje stopnje odločali med tremi možnostmi. Drsanje, smučanje ali pohod. - Pust. Rekli boste, da je do takrat še daleč. Pa niti ni. In mi? Seveda spet pripravljamo zabavo. Pust bomo praznovali skupaj z nekim znanim slo- venskim ansamblom. Katerim, naj ostane še skrivnost. Izda- jamo le to, da so priprave že v ceku. Čvekač se predstavlja »Na frekvencah FV. osnovne šole poslušate Radio Čvekač.« To so besede, ki jih učenci naše šole zaslišijo iz škatel nad grozeče zelenimi tablami. V vsakem razredu vsak mesec. Jasno, da se našega zelo po- slušanega radia razveselijo vsi: odpade jim namreč ura pouka. Pa vendar, dostikrat nam le prisluhnejo... Morda ste se že tudi kdaj vprašali, kako nastane radijska oddaja. No, za tisto čisto pravo še ne vemo. Mi vam lahko opišemo le, kako nastane naša. Najprej moramo imeti - ide- je. Le-te sramežljivo izdamo na sestanku novinarskega krožka. Potem pa - norišnica. Premlevamo, nekaj nam sploh ni všeč, nad drugim pa smo tako navdušeni, da potem eno uro čvekamo samo o tisti temi. O tem, kako se je bomo lotili, kako jo bomo čim bolje obde- lali... Radio ne prenese počasno- sti, zato prispevke pripravimo v najkrajšem času. Potem jih oddamo mentorici, ki jih pre- posluša, pregleda, popravi. Če mislite, da potem že kar začnemo z oddajo, se motite. Najprej izberemo napove- dovalce (in sicer imamo Čve- kači štiri stalne napovedoval- ce, vedno pa se nam pridruži še eden). Ko je vse to »nared«, imamo poskusno snemanje, kjer določimo, kaj kdo bere. Potem pa gremo, kam drugam, kot na snemanje. Običajno imamo napovedo- valci pred oddajo malo treme. Ko se zares začne, pa nanjo kljub vsemu pozabimo. In do sedaj nam je uspelo še vse oddaje »speljati« brez več- jih napak. Včasih se v oddajo res prikrade kakšen radijski škratek, ampak to se zgodi tu- di večjim in starejšim, kajne? URŠA VAUKNER To smo mi - Čvekači! Od naprej, nato levo do desno: Glorija Gračnar, Tina Dobrovič, Jerneja Krajnc, Urša Vaukner, Dunja Trajicovska, Lucija Meič, Maja Veber, Bojema Božiček. Bum! Smo mladi. Naša usta so polna čikgumijev. Smo od- štekani. In seveda prepriča- ni, da smo najboljši. Saj smo! (Prepričani smo tudi, da nas bo naša mentorica za- davila, ko bo tole prebrala. Ampak, tudi to sodi v del krutega življenja mladih no- vinarjev. Sicer pa se celo življenje tudi ne zafrkavamo. Včasih hodimo v šolo (ki je ne sovra- žimo tako kot urednica tele strani), predvsem pa radi so- delujemo pri novinarskem krožku. Zato smo se odločil da se bomo prijavili za prj pravo »Vašega Vrtiljaka«, pomislite, ravno nam je p\ padla čast, da ga lahl ustvarimo prvi! Nad tem smo bili tal navdušeni, da smo se odlo 01 ^ k i s> p i s> i Iz naše novinarke Ane Kanduč, sedmošolke, prav gotovo šej nekaj bo. Nekaj političnega, namreč. To ugotavljamo zaradi njenih politično usmerjenih spisov in komentarjev, ki jih piše iB piše in piše... Pa kaj bi nakladali? Preberite naslednjega (zanj je dobila pet!) Stran iz mojega dnevnika Dnevnik Vitomirja Grosa 6. decembra 1992 Danes me je že navsezgodaj zbudil ropot poštarjevega mo- torja. Takoj sem pomislil, da je v nabiralnik odvrgel kakšno pohvalo ali čestitko, saj je bil moj včeraj šni nastop na televi- ziji izjenmo dober. Tako sem še s spalno čepico na glavi od- šel pogledat, kaj je pustil v na- biralniku. Seveda, bilo je pi- smo, naslovljeno name. Ko pa sem prebral vsebino, sem mislil, da me bo razgnalo od jeze. Spet me je neki neza- veden Slovenec kritiziral. Za- radi jeze nisem mogel več za- spati. Oblekel sem se in odšel na trg, kjer sem kupil tri šope banan (in jih pojedel). Nato pa sem šel opravit svojo držav- ljansko dolžnost. Obkrožil sem ljudi iz svoje stranke, nato pa volilni listek, v upanju, da so tudi drugi voli- li tako modro kot jaz, vrgel v belo skrinjico s slovenskim grbom. Nato sem vse dopoldne hodil po voliščih, se nasmihal in še bolj obljubljal. Fopoione pa me je začel živcirati in izzi- vati neki novinar. Tako sem bil prisiljen uporabiti znanje iz karate šole. Vsi so me začu- deno gledali, ko so videli, kakšno dobro tehniko imam. Prestrašeni novinar pa se je skoraj podelal v hlače. Seveda, kdo pa se ne bi, pred takšnim vsestransko do- brim človekom, kot sem jaz? Potem me je sicer res malo bo- lela roka, ampak v javnosti te- ga pač nisem povedal... S takšnimi in podobnimi junaškimi dejanji sem preživ- ljal dan, vse do takrat, ko so bili objavljeni neuradni rezul- tati volitev. Takrat pa bi lahko razbil tudi televizijo (če me ne bi bolela roka). Spoznal sem, da naš slovenski narod sploh ne ve, kdo so dobri politiki. No ja, upajmo, da bo čez štiri leta, bolje. Sedaj, dragi dnevnik, pa j sem tako zaspan, da pojem sa- mo še eno banano, potem greiti pa spat. Št. 4-28. januar 1993 21 Ansambel Sredenšek v novi zasedbi Ansambel Sredenšek iz Šo- štanja v zadnjih letih doma bolj malo nastopa, več pa igra v tujini, zlasti v Nemčiji. Za letos pripravljajo novost, to pa pomeni, da se bodo pogosteje pojavljali tudi doma, saj si lju- bitelji njihove glasbe to želijo. Pri ansamblu Sredenšek je prišlo do večjih sprememb, o katerih nam je pevec Jože Sredenšek povedal naslednje: »Zdaj smo v ansamblu kar trije Sredenški: Vlado, ki je vodja, igra Idtaro, jaz ob kitari še pojem, zadnje mesece pa se nam je pridružil še sin David s harmoniko. Ker je fant glas- beno izobražen, nam je tudi po tej strani v veliko pomoč. Ima- mo novo pevko Heleno Vikto- rino iz Prage, ki je zamenjala Ireno Vrčkovnik. Ob njej ima- mo še eno Čehinjo Gabi Beno- vo, ki igra saks in klarinet, s trobento pa nam zaenkrat pomaga Franc Žugelj. Vadimo vsak na svojem domu, saj smo narazen okoli tisoč kilome- trov. Pred nastopi se dobimo za dan ali dva, največkrat v Miinchnu. Nova pevka Hele- na se zdaj pridno uči sloven- skega programa, meni pa je dala tudi okoli 200 komadov svojega programa. Malo težko je, vendar gre.« Sredenški na nastopih igra- jo vedno manj domače glasbe, bolj se usmerjajo v zabavno, ki jo poslušalci bolj cenijo. In po- skrbeti je treba za humor, dru- gače je joj! Nemci bolj malo plešejo, radi pa poslušajo, pi- jejo in se smejijo. Ansambel Sredenšek je do- slej izdal že sedem kaset in pred kratldm CD. V naslednjih dveh mesecih bodo izdali novo kaseto v samozaložbi, največ bodo posneli v Metroju skupaj z očetom in sinom Kovačič. Festivali jih ne zanimajo, saj ne igrajo za nagrade, ampak za ljudi, zato tudi njim prila- gajajo program. Jože Sreden- šek je v radijski studio prine- sel nekaj novih viž, ki so sicer popularne v tujini. Vera So- line, njihova nekdanja pevka, pa je prispevala čisto nova, izredno simpatična besedila. Tako že imamo v arhivu tri nove skladbe ansambla Sre- denšek Štajerc naš je very go- od. Bela roža in Brž muzika naj zaigra, vse pa bodo ob še nekaterih tudi na prej omenje- ni kaseti. Na domačih nastopih bo an- sambel Sredenšek razveselje- val z dobro glasbo, humorjem in simpatičnima gostjama iz Češke, velikokrat pa bo gostja Irena Vrčkovnik, Id zdaj v glavnem samostojno na- stopa. TONE VRABL Viileosex liubi in sovraži Pred devetimi leti, torej leta 1984, je takrat rosno mlada skupina Videosex, ki jo že od samega začetka delovanja od- likuje prepoznaven glas pevke Anje Rupel in tehno pop zvok, izdala prvo ploščo, preprosto imenovano »Videosex«. Ze leto kasneje sta izšla albuma »La- crimae Cristi« in »Svet je zo- pet mlad«. Talcrat se je skupina s pe- smimi, kakršne so Kako bih volio da si tu, Moja mama, Sivi dan in Vozi me vlak v daljave, etablirala kot vodilni pred- stavnik t.i. techno popa v te- danji Jugoslaviji in uveljavila dobro razpoznaven, slovenski »trade mark« na meji med teh- nološko in strukturno inova- tivno pop glasbo na eni in al- ternativno kulturo na drugi strani. Poleg glasbene origi- nalnosti so znani po značil- nem, unikatnem imidžu ero- tičnega, postnovovalovskega glamovu^a. Band je za nekaj časa »utih- nil«, v tem času so se člani skupine ukvarjali z različnimi glasbeno-scenskimi projekti, in to vidno in uspešno. Januarja pa je izšel četrti al- bvun skupine Videosex z na- slovom »Ljubi in sovraži«, na kasetnem in CD formatu. Za- ložnik kasete je ZKP RTV Slo- venija, CD verzijo, ki poleg os- novnih devetih skladb vsebuje še dodatni dve, pa je izdala agencija DALLAS d.o.o. Ma- terial je bil posnet v preteklem letu v študiju 26 RTV Sloveni- ja, v domačem študiju Iztoka Turka in v studiu Tivoli. Ob izidu plošče je bil za na- slovno skladbo Ljubi in sovra- ži posnet video, skupina pa načrtuje tudi koncertno pro- mocijo. SŠ Povem vam: Neifje spušča Potem so zapihali mrzli ve- trovi in razkuštrali prezgodnje spomladanske temperature, s seboj pa so odnesli tudi veči- no tistega strupenega smoga, ki ob brezvetrju pekoče davi vse kar leze in gre v meglenem celjskem kotlu. V toplem zave- trju garsonjerice sem pestoval svoj zadnji mesec svobode in živčno prežvekoval misli na prihodnost. Dobro so dele po- življajoče barve sončnih zaho- dov, s katerimi so se od nas poslavljah jasni januarski dnevi. Zalotilo nas je ponavadi na igrišču za baseball, prav blizu našega bloka, kjer sva s Sanjsko navdušila Bučo za frizbi. Oni dan pa nam je Uroš s pormašino prerešetal zidove in zvečer sva se odpravila v Barfly, kjer je bil napovedan koncert kočevske paradne skupine Gotsche. Štirje mladi medvedi, ki imajo za sabo kar nekaj let skupnega igranja, so s kavar- niškim nastopom že pričeli, ko so mi na vratih povedali, da moram vstopnino plačati ne glede na stanovsko pripadnost in plačal sem 150, da podprem organizatorjev napor. Z odra so frčale fraze raznih žanrov, ki so jih sredi osemdesetih za- orali posnemovalci hardcora, trash ali speed metala in še česa. Velika večina štiridesetgla- ve množice poslušalcev, ki so se v sredo zvečer ujeli v mrežo Barfly-ja, je sedela za mizami, kar je občinstvo razbilo na ne- kaj majhnih družbic, obmje- ^h proti odru. Tam pa je tu in ^anj kakšen od muzikantov malo pomigal z rit j o ali se zdolgočaseno pretegoval, da je bilo ohoko dolgočasno. Pa sva še midva sedla tja nekam v ozadje, kot da čakava strip- tiz ali pa avtobus. In potem smo ob koncu pesmi malo po- Ploskah, potrto potulili in ta- ko dalje in tako dalje, da mi ne zaspite. V glavnem: od skupi- le, ki baje spravlja skupaj posnetke za prvo veliko ploš- čo, nismo dobili nobenega ka- loričnega naboja, saj se je za- bavala le družba, ki je prišla z njimi iz domačega kraja. Se kar žalostno je izgledalo, ko smo mi spodaj zadržano spod- bujali one zgoraj, ki so bili ta- ko na milost in nemilost na- taknjeni na oder in se razkazo- vali v glavnem takšnim, ki jih njihova muzika ni najbolj pri- tegnila. Pa so v glavnem vse to stoje in brez posebne zamere prenašali, videti je bilo celo zametke dobre volje in to mi je le nekako dvignilo moralo, jaz pa sem dvignil že drugi bam- bus, ko je prisedel nihče drug kot sam Dušan Hedl. Ta slavni frontman založbe Front ročk iz Maribora, ki je že marsikateremu bendu po- magal do male plošče, je v celj- ski klubski program tega dne poiskusil uvrstiti tri nemške skupine. Ni bil ravno zgovo- ren, še manj žejen, izgledal pa je precej poslovno utrujen, za- to ga nisem preveč šraufal in sem mu prizanesel s svojo ra- dovednostjo. Zakaj maribor- ski kritiki toliko hvalijo njego- vo seniorsko skupino CZD, pa bo treba enkrat ob priliki te- meljito preveriti. No med tem so Gotsche svoj program le pririnili v zadnjo tretjino in nič se jim ni mudilo končati. Kar nekaj pretesnih ritmov je zibalo kozarce in besedil spet nisem razumel. Ozvočenje, s katerim je tokrat upravljal kar sam šef kabareja Kosta, je seveda motilo pristaše CD teh- nike tam v toaletnem separeju, meni pa se je zdelo vse skupaj štirioglato. Mimo, kot se je za- čelo, se je tudi končalo in dru- gič bo treba reskirati kakšen bolj komercialen termin, če ne bo šlo vse v maloro. Na koncu vam priporočam ogled odličnega italijanskega filma Mediterraneo, ki sem si ga ogledal naslednji dan v ma- lem vagonu Unionu. Če res ni- ste že čisto zarjaveli, vas bo čisto gotovo veselo zagrelo. Iz- klopite se iz ozkega snopa te- levizijskih žarkov in stopite na tehtnico. Videli boste, da ste potrebni gibanja z udi. Pozdravite otroke! DAVID BOWIE je po petih letih počitka in občasnega igranja s skupino Tin Machine končno le posnel solo album. V newyorškem Hit Factory Studios je album produciral Neil Rogers, pri snemanju pa so pri večini skladb sodelovali glasbeniki, ki so igrali že na Davidovih albiunih v sedem- desetih letih. Poleg nepogre- šljivega kitarista Mikea Ron- sona in pianista Mikea Garso- na na albumu najdemo tudi slavnega saksofonista Lestra Bowiea. Glasbo za večino skladb je napisal kot ponavadi Bovv^ie kar sam, od priredb drugih avtorjev pa velja ome- niti komad I Know It's Gonna Happen Someday, ki ga v ori- ginalni verziji izvaja Morris- sey (ex-Smiths). SONIC YOUTH so za album «Fredom Of Choice« organiza- cije Planned Parenthood, ki se bori za pravice žensk do abor- tusa, posneli priredbo starega punk hita Ca Plane Pour Moi, ki ga je konec sedemdesetih izvajal francoski bend Plastic Bertrand. EAZY-E, sicer član NWA, je za svoj solo album »Insanity« posnel skladbo Apocalypse s skupino Guns&Roses. Gunsi so trenutno na turneji po Ja- ponski, že od samega začetka turneje «Use Your Illusion« pa snemajo tudi film, ki bo prika- zoval njihove «dogodivščine« na in za odrom. Skupina R.E.M. bo ena iz- med glavnih atrakcij na albu- mu, katerega izkupiček bo na- menjen oi^anizaciji Greenpe- ace. Album bo v celoti posnet le z uporabo sončne energije. R.E.M. bodo za album prispe- vali živo verzijo svojega zad- njega hita Drive. Gotski rockerji THE CULT bodo na dveh ločenih CD-jih pod naslovom «Pure Cult« iz- dali izbor svojih največjih uspešnic. Poleg originalnih posnetkov bo na tej kolekciji tudi nekaj remiksov, ki sta jih napravila Butch Vig (produ- cent Nirvaninega albuma Ne- vermind) in Jirii Thirwell, ki ga bolj poznamo po imenu Fo- etus. ICE CUBE, temnopolti «rap-me talec«, je trenutno najbolj kritizirani ameriški glasbenik. Po že znanih zaple- tih zaradi skladbe Cop Killer je bil spet deležen številnih obtožb, grozi pa mu celo pre- poved nastopanja. Na njego- vem koncertu v Seattlu so se, kot že večkrat dotlej, med sabo «pomerile« razne najstniške bande. Končni rezultat takš- nega pretepanja in strelskih vaj je bil poleg običajnih mo- dric tokrat precej resnejši - v bolnišnico so morali odpe- ljati kar 12 dodobra zdelanih Ice Cubeovih navijačev. MARKV MARK, belopolti «pop-rapper«, v Sloveniji bolj znan kot strasten zbiralec raz- nih kap in telovadnih copat, je posnel nov hit Gonna Have A Good Time. DEACON BLUE bodo po- tem, ko je njihov komad Your Own prišel na angleški Top 20, 1. februarja izdali nov single z naslovom «Will Be Lovers«, po dveh letih nenastopanja pa bodo na začetku pomladi kre- nili na evropsko turnejo. V celjskem Kljubu bodo v soboto, 6.2., nastopili MIA ŽNIDARIČ & FRIENDS, te- den dni pozneje pa bo, najbrž, v taistem klubu gostoval BRA- CO DOBLEKAR QUARTET. STANE ŠPEGEL Lestvice Radia Celje Tuje zabavne melodije: 1. WHO'S GONNA RIDE YOUR WILD HORSES - U2 • (3) 2. 7 - PRINCE & NPG (4) 3. SOMEDAV - LISA STANSFIELD (2) 4. FREE YOUR MIND - EN VOGUE (8) 5. RUN TO YOU - RAGE (5) 6. HELLO - SHAKESPEARE'S SISTER (9) 7. STEP IT UP - STEREO MCS (1) 8. HEAL THE VVORLD - MICHAEL JACKSON • (3) 9. FEEL NO PAIN - SADE (1) 10. TEMPTATION-HEAVEN 17 (4) DomaČe zabavne melodije: 1. KO NOC ZAMENJA DAN - DON MENTONV BAND (7) 2. PRAVUlCA O MAVRIČNIH UUDEH - ŠANK ROČK (9) 3. TISTA STARA SREČA - ZORAN PREDIN (6) 4. HEY MERY - NERON (4) 5. OPRANE ZASTAVE - JANI KOVAČIČ (4) 6. KONEC JE - ALENKA GODEC (5) 7. USODNA IGRA - ŠUM (3) 8. UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX (1) 9. A SI TI, AL' NISI TI - MIA ŽNIDARIČ (2) 10. GENERALI - TOMAŽ PENGOV (1) Narodno-zabavne melodije: 1. NAŠA DOMOVINA - ANS. LOJZETA SLAKA (3) 2. CIGANKA GLEJ - AVSENIK & H. BLAGNE (3) 3. Z DOBRO VOUO - ANS. VINKA CVERLETA (3) 4. ZAKAJ PA NE - ALFI NIPIČ (3) 5. PŠENIČNI LASJE - HMEUARSKI INST. KVINTET (3) 6. FANTOVSKA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (3) 7. VESEUE NA VASI - BRATJE IZ OPLOTNICE (2) 8. Z NAMI VSI NA PLES - MAK + EDVIN FLISER (1) 9. SLOVENSKI VOJAK - ANS. MIRA KLINCA (3) 10. V SLOVENSKI SVET - MAREUV (2) Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij: STEAM - PETER GABRIEL EX-TERMINATOR - SNAP Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij: BODIVA SKUPAJ - FARAONI PREDEN SE PREBUDIM - JAN PLESTENJAK D.O.O. Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij: NEVESTA - ANDREJA ZAKONJŠEK POSTAL SEM PENZIONIST - PODKRAJSKI FANTJE Nagrajenca: Žiga Gričar, čuprijska 19, Celje Katja Kranjc, Savinjske čete 4, Žalec Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni Melodlja v Cankarjevi ulici v Celju. Št. 4-28. januar 1993 22 TRTA ŽIVLJENJA Slovenija, vinorodna dežela Piše: Drago Medved 11. nadaljevanje Prestižna narava trgovine Maribor in Ljubljana se še danes grdo gledata zaradi vi- na, čeprav sta v letih 1990 in 1991 opravila kar nekaj sprav- nih dejanj. Maribor se pač ni- kakor ne more sprijazniti s tem, da se Ljubljana imenuje mesto vina - pa to bi še nekako prenesli v naši štajerski pre- stolnici, toda da se imenuje tu- di mesto trte (Ljubljana, mesto vina in trte se glase reklame ob vsakoletnem mednarodnem vinskem sejmu), to je pa preveč. Toda, kako je mogoče? Odgovor je morda prepro- stejši, kot se to zdi na prvi po- gled. Ljubljana resda nima svojih vinogradov okoli mesta tako kot Maribor, ima pa moč- no trgovino, in ta je ponesla v svet vino in sloves mesta. Gotovo so še drugi razlogi, tu- di v republiški razvojni politi- ki pred desetletji, ko je vse moralo biti v Ljubljani; ob tem pa se danes tudi v Mariboru sprašujejo, ali le niso tudi sami zamudili kakšne priložnosti, da bi dosti bolje uveljavili svo- jo bogato tradicijo vinske kul- ture. Nia prvi pogled se tako zdi, seveda gledano zelo površin- sko, da se včasih Mariboru otepajo tisti privilegiji, ki jih je imel v primerjavi s Ptujem, Liutomerom, tedanjo Radgono in Slovensko Bistrico. Ta stari in dobro znani spor okoli trgovanja in prometa z vinom so zgladili šele okto- bra 1991 v Mariboru ob trgatvi najstarejše trte na svetu na Lentu, začel pa se je v davnem 14. stoletju. V srednjem veku se je poja- vila močna in zanimiva trgovi- na z vinom; najbolj je posegala v kraje, ki so bili bogati z vino- gradi in so se povečini preživ- ljali z vinogradništvom in vi- narstvom. Toda trgovanje z vi- nom je bilo mogoče le po tako imenovanih vinskih cestah, natančno določenih in spelja- nih skozi mesta, ki so oprav- ljala vlogo mitnic. V nekaterih mestih pa je bilo treba vino pretakati ali celo pretovarjati. Zaradi teh predpisov so se kmalu vneli spori med posa- meznimi mesti. Tekmovalnost med njimi je bila huda, spod- bujali pa so jo še zakoni, ki so jih predpisovali deželni stano- vi. Toda spori so se porajali tudi med plemstvom in mešča- ni. Ne smemo pozabiti, da je bila trgovina v začetku slabo razvita, tudi promet, ker je bil pač povezan s trgovino, ta pa je bila največkrat v rokah tu- jih, celo potujočih trgovcev. Toda večja mesta in trgi ter samostani so si sčasoma prido- bili posebne tržne pravice, da so smeli prodajati svoje izdel- ke, torej tudi vino in celo pobi- rati tržnino. Maribor je bil od leta 1390 najpomembnejše mesto v Slo- venskih goricah z mnogimi privilegiji, zlasti s tistimi, ki se se navezovali na trgovanje in promet z vinom. V tem mestu ob Dravi so tedaj skladiščili vino iz Slovenskih goric, vino pa so smeli voziti le po posebej določenih vinskih cestah. Med glavnimi je bila cesta z juga skozi Maribor in Dravski gozd kot se je tedaj imenovala doli- na od Maribora proti zahodu na Koroško. Vinska cesta je bila tudi tista, ki je vodila iz Maribora čez Plač na Srednje Štajersko. Druga vinska cesta je šla s Ptuja v Radgono, od tod pa po eni strani na vzhodni del Srednje Štajerske, drugi pa ob Muri proti zahodu do Emovža in naprej skozi Lučane, Arvež in Ivnik ter čez prelaz Radlje na Kozjaku v Dravsko dolino in po njej naprej na Koroško. Uporabljali pa so tudi cesto s Ptuja v Slovensko Bistrico in ob južnem pobočju Pohorja proti Koroški. Maribor je dobil posebne privilegije od deželnega kneza in zaradi njih so bili v 14. in 15. stoletju ostri spopadi med Mariborom, Ptujem, Radgono in Slovensko Bistrico zaradi pravic do trgovanja z vinom in uporabe cest za prevoz vina na Koroško in še dlje do Salzbur- ga. Salzburška nadškofija je namreč imela pomembna vi- nogradniška posestva v Slo- venskih goricah, pa tudi samo- stani. Spor je nastal predvsem za- radi tega, ker so v 14. stoletju vozili vino s Ptuja po Dravi in po cesti ob njej ali skozi Slo- vensko Bistrico ter po cesti južno od Pohorja. Vse te poti so bile proste carine in tudi mitnine ni nihče plačeval. Ta- ke ceste so uporabljali tudi Ljutomerčani in Radgončani. Na podlagi posebnih pravic pa niso smeli zunanji, tuji trgovci voziti vina iz Slovenskih goric po 11. novembru, torej po mar- tinovem, skozi Maribor, pa tu- di mimo mesta ne. Tako so smeli trgovati le Mariborčani, ta privilegij pa je močno priza- del druge, saj niso smeli upo- rabljati tudi drugih neobičaj- nih vinskih poti, ki so se izog- nile Mariboru na severu. Zara- di tega niso smeli tudi limbu- ških, pekrskih in framških vin voziti na Koroško skozi Drav- ski gozd, temveč po južni stra- ni skozi Slovensko Bistrico, to pa je pot zelo podaljšalo in se- veda tudi podražilo. Mariboru so ta prednostni položaj priznavali tudi zemlji- ški gospodje, zato so tudi tisti iz bolj oddaljenih krajev pro- sili (ptujski in celjski gospo- dje), da jim Maribor izjemoma dovoli, da smejo kupiti in pre- peljati skozi Maribor manjše količine vina, največ 2 do 3 so- de, ki ga bodo porabili le zase. Še posebno pa je Ptujčane prizadela pravica, ki so jo za- čeli uveljavljati leta 1339 v Slovenski Bistrici, da morajo vse vino, ki ga pripeljejo tr- govci s Ptuja ali iz Dolenjske, ki je tedaj imenovala Sloven- ska marka, v Slovenski Bistri- ci preložiti, Mariborčanom pa tega ni bilo treba. Pri preto- varjanju vina so lepo služili bistriški delavci, toda to ob- veznost so po nekaj letih uki- nili. Toda tudi Ptuj je počasi pri- šel do svojih pravic. Tako je leta 1458 cesar po prizadeva- njih Salzburga potrdil, da sme Ptuj na podlagi svoje stare pravice voziti svoja vina skozi Slovensko Bistrico, Dravski gozd ali čez radeljski prelaz na Koroško. Z vinsko trgovino pa so se radi ukvarjali, ker je pač po- stala donosna, tudi plemenita- ši in duhovniki. To pa nikakor ni bilo všeč meščanom, saj so menili, da je trgovanje pred- vsem njihova pravica in naj bi tako tudi ostalo. Zato je skup- nost mest leta 1458 zahtevala, naj meščani kupujejo od zem- ljiških - gorskih gospodov in njihovih podložnikov — vino- gradnikov samo njihova vina. Trgovina z vinom je poznala stroga pravila. V vsaki družbi pa je tako, da tisti, ki bi morali delati po zakonu, iščejo tudi pota, kako se mu izogniti. Zato so bile kazni kar ostre in nad- zor dokaj reden. Kupci so deli- li vina na gosposka in kmečka. Gosposka vina iz vinogradov iz lastnih obratov so bila bolj- ša. Najnižjo kakovost so pripi- sovali tistim vinom, ki so jih podložniki oddajali svojemu gospodu kot gomino ali dese- tino. V mestu, kjer so sklenili vin- sko kupčijo, je sodnik označil sode in izdal kupcu in proda- jalcu s pečatom opremljena potrdila o količini vina. Vin- sko trgovino so nadzorovali tudi tako, da so poizvedovali, koliko vina je posamezni vino- gradnik pridelal. Trgovino z vinom pa so nadzorovali predvsem zato, da bi kmetje vino prodajali meščanskim vinskim trgovcem. Ti so na- mreč menili, da mora kmet prodajati vino le njim in tudi pri njih kupovati potrebščine zase, v njihovih gostilnah pa naj pije svoje vino. Toda točenje in prodaja vina sta se ohranila tudi V drugih oblikah, torej v vaških gostil- nah in točilnicah, tudi pri far- nih cerkvah in v vinorodnih krajih kot točenje »pod vejo«. Samostani, ki so imeli svoje vinograde zimaj Štajerske, so sicer smeli prepeljati svoja vi- na na Štajersko, vendar le za svojo uporabo, niso pa smeli po zakonu iz leta 1345 teh vin točiti in prodajati. Mitnine v mestih pa niso plačevali plemenitaši, samo- stani in prelati, ki so imeli vi- no za svojo uporabo ter pod- ložniki, ki so vozili v mesto vino kot činž, torej kot dajatev za njihove gorske in zemljiške gospode. Posebnih privilegijev je bil deležen mariborski dravski pristan, kjer so raztovarjali splave. Ti so smeli pristajati samo pri mitnici v pristanu in na Lentu so bile mnoge flosar- ske gostilne, med njimi je bila najbolj znana gostilna Be- netke. Za vino so veljale tudi po- sebne mere in šele leta 1876 so vpeljali nove mere: Uter, hek- toliter in druge mere decimal- nega sistema, in kar dolgo je trajalo, da so se ljudje odvadili starih mer, pa še danes jih ima tu in tam kdo na jeziku. Srednjeveške mere za vino (graška mera) so bile razdelje- ne na več enot. Osnova je bilo veliko vedro, ki je merilo 104,96 litra, malo pa polovico velikega. En štrtinjek je bil za dva polovnjaka ali pet velikih veder, to je merilo 524,80 litra. Nadaljevanje prihodnjič REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA CELJE Komisija Občine Celje za prodajo nepremičnin razpisuje na podlagi 7. člena Pravilnika o pogojih in postopku za prodajo stavb in posameznih delov stavb občanom in civilnopravnim osebam JAVNO DRAŽBO za prodajo stanovanja v poslovno - stanovanjski stavbi Tomšičev trg 5 v Celju, ki bo dne 11.2. 1993 v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg svobode 9, s pričetkom ob 9.00 uri. Predmet javne dražbe so stanovanjski in pomožni prostori v 2. nadstropju stavbe Tomšičev trg 5, ki obstoje iz štirih sob, kuhi- nje, kopalnice, dveh predprostorov, terase, hodnika, pralnice in shrambe v skupni neto površini 180,30 m^, ter pripadajoča klet z neto površino 6,5 m^, vse stoječe na pare. št. 2328 vpisani pri vi. št. 142 k. o. Celje. Izklicna cena znaša 4.283.252,10 Sit. Na dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež v Re- publiki Sloveniji in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Zdražitelj mora pred pričetkom javne dražbe komisiji predložiti izpisek iz registra in pooblastilo, če gre za pravno osebo, fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu. Pogoj za sodelovanje na javni dražbi je plačana varščina v višini 10% od izklicne cene, ki se plača na žiro račun Otjčine Celje št. 50700-630-10009 (s pripisom za javno dražbo). Kupcu, ki bo na dražbi uspel, se bo plačana varščina vračunala v kupnino, drugim udeležencem pa se bo vrnila v 3. dneh brez obresti. Kupoprodajna pogodba se sklene v 8. dneh po javni dražbi, kupnino pa je kupec dolžan plačati v roku 15 dni po tem, ko Javno pravobranilstvo občine Celje potrdi pogodbo o prodaji. Če uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe oz. ne bo plačal kupnine v navedenem roku, bo pogodba razveljavljena, plačana varščina pa zadržana. Stanovanje si interesenti lahko ogledajo in dobijo podrobne informacije v času trajanja objave, po predhodnem dogovoru s Strokovno službo za stanovanjsko gospodarstvo Občine Celje, tel. (063) 21-658. Nakup stanovanja se opravi po načelu »videno - kupljeno« in se poznejših reklamacij glede stvarnih napak ne bo upoštevalo. Kupec mora plačati stroške cenitve nepremičnine, oglasa javne dražbe, stroške v zvezi s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe in vse druge javne dajatve, nastale zaradi prometa z nepremič- nino. LEPŠINA EXCLUSIVE d.o.o. Erbežnikova 7 61000 Ljubljana V redno delovno razmerje sprejmemo trgovskega potnika za sindikalno prodajo tekstil- nih izdelkov s službenim kombijem na celjskem po- dročju. Pogoji: - srednješolska izobrazba - zaželeno je, da je kandidat prijavljen za zavodu za zapo- slovanje - 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih Vse informacije na telefonski številki (061) 641-092. SUPRA STAN d.o.o. Vodnikova 13 63000 Celje telefon (063) 21-656 Supra stan d.o.o. vabi vse možne izvajalce gradbenih, obrtnih in instalacijskih del pri vzdrževanju stanovanjsko poslovnih objektov. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe naj dostavijo pisne vloge s priloženimi referencami v tajništvo podjetja do 4. 2. 1993. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 21-656. Izbrane kandidate bomo pisno obvestili. NOVO! Sporočamo cenjenim strankam, da smo na Ipav- čevi ulici ob tehničnih pregledih odprli novo trgo- vino z BELO TEHNIKO, AKUSTIČNIMI APARATI in TELEVIZORJI iz uvoza. Dajemo možnost odloženega plačila! Na tej lokaciji je tudi prodajalna z nadomestnimi deli za vozila in še posebno za vozila GOLF. Se priporočamo in Vas vabimo na obisk. Informacije: Prodajalna Ipavčeva 21 - Rezervni deli 36-035 - Tehnika 38-591 COMET-COSPECIAL Industrijski brusi d.o.o. ZREČE, Tovarniška 5 objavlja prosta dela in naloge vodje tržnega projekta za področje strojev, orodij in naprav za poliranje, honanje in super finiš Zaposlitev nudimo sodelavcu, ki želi s svojim strokovnim znanjem (VII. ali VI. stopnja strojne oz. ekonomske smeri) soustvarjati profit podjetja ter svoje osebne želje, interese in cilje združiti z delovnimi obveznostmi pri nas. Kandidat mora imeti svoje osebno vozilo. Zaželene so delovne izkušnje in znanje enega svetov- nega jezika. Ponujamo stimulativni osebni dohodek, katerega višina je odvisna od doseženih delovnih uspehov. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s tri- mesečnim poskusnim delom. Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v osmih dneh po objavi na naš naslov. Št. 4-28. januar 1993 št. 4 - 28. januar 1993 2A Med slišnostjo in poslušanostjo Po medijski raziskavi Medi- ane je Radio Celje lani poslu- šalo povprečno pet odstotkov Slovencev - med spomladjo in oktobrom je sicer za odstotek razlike, kar nas je med petnaj- stimi radijskimi postajami, vključno z Valom 202, I. in n. programom Radia Sloveni- ja, Mariborom 1 in MM 2, uvrščalo spomladi (5,4 odstot- ka) na odlično šesto mesto, ok- tobra pa smo zdrknili za dve mesti. Tega ne pripisujemo padcu naše programske poslušljivo- sti ali celo padcu programske kakovosti, pač pa vsaj dvema drugima razlogoma: naša do- sedanja slišnost niti približno ni mogla več konkurirati ra- dijski slišnosti ostalih radij- skih postaj v etru na širšem celjskem radijskem nebu, zato se je to občutneje odrazilo tudi na poslušanosti; drugi razlog pa je nedvomno v večji poslov- ni in medijski »agresivnosti« radijskih postaj, kajti začel se je velild lov za poslušalce in oglaševalce. Samo šest radijskih postaj od prej omenjenih je povečalo poslušanost, najbolj Murski val od 4,4 spomladi na 6,5 od- stotka jeseni, poleg njega se se ostali premaknili takole - Ko- roški radio Slovenj Gradec od 3 na 3,1, Radio Velenje od 2,5 na 2,7, RGL od 6,1 na 6,9 od- stotka in Radio Šmarje od 3,5 na 2,4 odstotka. Vsekakor je treba pri inter- pretaciji takšnih podatkov do- datno vzeti v obzir še mnoge okoliščine, s katerimi je mogo- če natančneje pojasniti rezul- tate analize. Smo daleč od te- ga, da bi oporekali kolegom iz Murskega vala zaradi izjem- nega dviga poslušanosti, ven- dar je mogoče ob tem dodati, da delujejo na zelo kompakt- nem, etnografsko zanimivem območju Prekmurja, in to tako rekoč brez konkurence, Id je v širšem celjskem etru bistve- no večja, če ne celo največja od vseh slovenskih regij. Nove radijske postaje, ki se bodo pridružile bitkam v etru, bodo sedanja razmerja sil ver- jetno predrugačile, o čemer se bo mogoče prepričati na lastni koži že prihodnje leto, če ne celo prej. MITJA UMNIK POSLUSANOST radia CELJE Priložena skica iz Mediane ne potrebuje komentarja, pripišemo lahko le-to, da je krivulja, ki ponazarja poslušanost Radia Celje glede na celodnev^no oddajanje, še najbolj podobna normalni, Gaussovi krivulji. Zelo dobro poslušanost dosega RC med 8. in 15. uro, pri čemer sta dva značilna vrhova — med 9. in 10. uro ter med 12. in 13. uro, manjši vrh pa dosegamo med 14. in 15. uro. Glede na to, da oktobra še nismo uveljavili svojega večernega programa ob sobotah do 22. ure in včasih zaradi neposrednega javljanja s športnih igrišč tudi ob sredah, to tudi ni razvidno na skici. Pričakujemo, da bo to opazno na podobni krivulji v spo- mladanski raziskavi Mediane. REVIZIJA RUMENEGA CE Vlada iz druge risanke Zloglasna zgodovinsko kompromisna koalicija ima po prvih ocenah dobro večino v državnem zboru in nezavid- ljivo manjšino na ulicah. Pod- pora je kajpak sporna. Še po- sebej pa vznemirja dejstvo, da je Drnovšek sestavil vlado, ki ni po meri dveh tretjin vo- livcev. Alenka je prepričana, da ima narod prav takšno vlado kot si jo zasluži. Za kaj gre? Med drugim tudi za narodov blagor. Le da taisti narod v glavnem ne »steka« bistvene razlike med spravo, dejansko spravo in vmesnim časom, ki ga ravnokar merimo. »In tako je težava ostajala, precej ljudi je bilo hudobnih in večinoma nesrečnih... čedalje številčnejši so bili tisti, ki so videli poglavitno napako v od- ločitvi, da je treba zlesti z dre- vesa na trdna tla. Nekateri so celo trdili, da je bil položaj za- vožen že na drevju in da pred- vsem nihče ne bi smel zlesti iz morja.« (D.Adams: Štoparski vodnik po galaksiji). Ker usodne odločitve nima- jo kakšne posebne retroaktiv- ne veljave, jih je pač treba tempirati trenutku primemo. Če se je Milan Kučan, pred- sednik republike, odločil, da mora mandatar v vladno ko- alicijo zvabiti krščanske de- mokrate, to ne predstavlja kakšne apriori sumljive raz- prodaje interesnih afer, am- pak preprosto potrebo, da zle- zemo z drevja in spotoma za- grizemo ideološko popkovino. V primeru, da se proces sesto- panja na trdna tla ne posreči, se - tako kot Adams — lahko vprašamo, kdo je pravzaprav podpisal dekret, da so se ev- glene, parameciji in njim po- dobni nehvaležneži sploh lah- ko pospešeno razvijali. (In ne- nazadnje, kdo bo poravnal škodo? Zavarovalnica ali pro- račun?) Ina je razočarana, »ker je Janez zvitorepec okrog sebe zbral preveč cepcev«. Štefka še bolj, »saj ne gre za cepce, ampak Inino predrznost.« Ušlo je tudi Mateju, ki je dva trenutka zatem demantiral iz- javo, »da je Bavčar .baraba«. In... kot da je nekaterim kar malce žal po stari vladi, pred- vsem pa po nepogrešljivih mu- šketirjih osamosvajanja. Brez- poselnih revolucionarjev je vse več. Eni so se celo upokojili in zdaj iz zasede čakajo na prve penzije in razplet dogodkov. Bo vlada sploh dočakala tistih sto nedotakljivih dni, ali pa ji bo s konstruktivno nezaupnico že v kratkem kdo stregel po oblasti? Kako močna je prav- zaprav naveza Kučan-Rigel- nik, in kako hudo je besna an- tidmovškova & zsmsovska li- nija v LDS-u? V zakulisju je veliko kuhinj in temu primer- nih koluarskih porcij. Zato se ne splača obremenjevati z na- videzno znanstveno fanta- stiko. Največ poslušalcev je priza- del »come back« Lojzeta Pe- terleta. Po svoje je to že kar krivično do prvaka krščanskih demokratov, ki je v teh dveh letih - tako kot večina - za silo spoznal politiko od znotraj. O njegovih diplomatskih kva- litetah pa se bomo kmalu pre- pričali. Jasno pa je, da njegov status ne bo tako »svoboden« kot je bil Ruplov v Peterletovi vladi. Upokojenec Vitomir Gros je prepričan, da se bo z vstopom v to koalicijo krščanska demo- kracija sčasoma razletela. So- deč po resorjih, ki jih pokriva- jo, še zdaleč niso nalepka, temveč pravi sparing partner liberalnim demokratom. To je koalicija za naslednjih petin- štirideset let. Koalicija za kr- panje nacionalne enotnosti. Njen največji nasprotnik bodo parcialni strankarski interesi. In vi, ki sodite ljudi po barvi, bradi, brkih in centrimetrih. Skupaj boste nemara zmogli. Nova številka že v prodaji Vpliv RC na peto fasado Arhitekti in urbanisti imenujejo ponavadi mestne strehe kar mestno lepoto aU peto mestno fasado. Celjski radijci smo na določen način že posegli v to mestno lepoto, čeprav se bojimo, da najbrž ne na najbolj ustrezen način. Gre pač za davek tehnologiji ali drugače povedano za boljšo slišnost in bogatejšo radijsko ponudbo, ki si jo obetamo tudi od različnih vrst anten, nameščenih po strehi domicilne zgradbe NT&RC. Za vas, bralce NT in poslušalce RC, je na streho splezal Edo Einspieler, ki vam ponuja naslednji razgled na enega od cerkvenih zvonikov knežjega mesta Celja. Levo in desno od zvonika sta satelitski anteni, s katerima si nadejamo v bližnji prihodnosti kaj pametnega sneti z neba - s satelitov; čisto na desni pa je nov, 12 metrov visok stolp za namestitev anten, s katerimi bomo pošiljali modulacijski signal iz studia do oddajnikov Golovec in, če bo po sreči, tudi do novega oddajnika na Boču. UM RADIJSKI SPORED od 28. januarja do 3. februarja RADIO CELJE četrtek, 28.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.4 Poslovne informacije, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 TeČa niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, el Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Mali { 10.00 Novice, 10.15 Minuta za zdravje, 11.00 Opoldanska mavricj 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos Ra^ 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (preno RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zak| ček sporeda. \ Petek, 29.1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30, Gospodarske novice, 6.40 Borzn poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.3 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestilj 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkove štengc« 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 12.30 Kuharski kotiček, 13.00 Dane do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.^ Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.a| Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda. I Sobota, 30,1.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Agencijske vesti, 7.00 Druga jutn nja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.30 EPP, 7.50 EPP, 8.0; Poročila, 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horo skop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servi 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.(1 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS). 16.00 čestitke in pozdrav 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključen - Lestvica zabavnih melodij - l_ZM, 19.00 Radijski dnevnik (prena RaS), 19.30 Večerni spored, 22.00 Zaključek sporeda. i Nedelja, 31.1.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.45 Horoskop, 9.c| Čaj za dva, 10.00 Novice, 11.00 Kmetijski nasvet, 11.30 Time out a šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.0i Čestitke in pozdravi. Ponedeljek, 1.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borz rabljenih avtomobilov, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj niča, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.0! Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Horoskop, 9.00 Športno dopoldne 10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica, 12.00 Novice, 12.11 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kro nika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem - Lestvica naroc no-zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda. I Torek, 2.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0 Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Ponudba in povpraševanje CIS GZ, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.1 Tečajnica, 7.30 EPP, 7.40 Aktualna tema, 7.50 EPP, 8.05 Poročila 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.0( Vroči eter, 10.00 Novice, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldansif mavrica, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13- (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki 1 odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreen 19.00 Zaključek sporeda. Sreda, 3.2.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0( Novice, 6.15 Današnji dan, 6.30 Gospodarske novice, 6.40 Borzne poročilo, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.3( EPP, 7.40 Aktualna tema iz gospodarstva, 7.50 EPP, 8.05 Poročila 8.15 Obvestila, 8.30 Pregled dnevnega tiska, 8.45 Horoskop, 9.0C Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 11.00 Opoldanska mavrica 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.30 Kam danes, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Rončel na Radiu Celje 19.00 Zaključek sporeda. Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 15.00 na UKV frekvencah 100,3 in 95,9 MHz - stereo. Št. 4 - 28. januar 1993 25 načrt: letos prodali sonn škod Češka avtomobilska tovarna ^____ gkoda je bila na slovenskem avtomobilskem trgu vse doslej (jovolj uspešna. In tako je bilo tudi lani, kajti ljubljanski Av- toinipex, generalni zastopnik za slovenski trg, je prodal 2426 škod in s tem prepričljivo za- sedel prvo mesto med vsemi prodajalci tujih avtomobilov. f^rav zaradi tega so načrti za letos dovolj ambiciozni, kajti pri Avtoimpexu računajo, da se jim bo do 31. decembra po- srečilo za škode najti vsaj 5 ti- soč slovenskih kupcev. Pri tem pa seveda računajo na ugodno ceno, ki je tudi lani bistveno pripomogla k dobrim prodaj- nim rezultatom, kot tudi na to, da so škode z letnico 93 ven- darle precej drugačne. Pri Škodi pravijo, da so v zadnjih dveh letih pri favori- tu oziroma formanu opravili več kot 500 različnih spre- memb. V resnici jih je težko našteti, a so spremembe na »letošnjih« avtomobilih dokaj vidne. Navzven se karoserija favorita/formana ni skoraj nič spremenila, čeprav so nekoli- ko drugače postavili prednjo masko, drugačne so kljuke na vratih, drugačen je pokrov re- zervoarja za gorivo. Notra- njost je nekoliko bolj posodob- ljena. V oči padejo predvsem drugačni merilnild, po novem se stekla v prednjih oknih od- pirajo do konca in ne le do polovice kot prej. Na novo so oblikovali volan (in pri tem oblikovalska ideja ni bila naj- bolj posrečena), drugačni so ročaji in z njimi tapete na vra- tih, drugačne so tkanine, v ka- tere so preoblečeni sedeži, za- vore so po novem takšne kot pri VW vento, opreme označu- jejo z oznakama LX in GLX. Seznam sprememb torej ni majhen. Tovarna Škoda, ki je v tret- jinski lasti nemškega Volks- vv^agna, pa točno ve, kaj bo de- lala do konca tisočletja. Tako naj bi leta 1996 predstavili po- vsem novo vozilo, ki ne bo na- domestilo favorita, pač pa se bo navzven in sicer spogledo- valo z ventom. Razvili so že 1,5-litrski bencinski motor, ki ga sedaj še preskušajo, kmalu naj bi razvili še 1,6 in 1,8-litr- ska motorja. Ob tem naj bi bila do leta 2000 nared nova tovar- na motorjev, kjer bodo izdelo- vali agregate tako za Škodo kot tudi za koncem VW (še Audi, Seat). Lani so v Škodi izdelali točno 200 tisoč avto- mobilov, letos naj bi jih pri- bližno 215 tisoč. In dobrodošla je napoved: kljub številnim le- tošnjim spremembam se škode ne bodo bistveno podražile. To je torej nekaj, s čimer bo ljub- ljanski Avtounpex lažje ures- ničil svoj načrt o prodaji 5000 škod na trgu med Kolpo in Ka- ravankami. Na sliki: škoda fa- vorit letnik 93. BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju j je znova postregel z rekordom. Na parkiriščih so organizatorji našteli j preko 900 avtomobilov, kar je na vsak način zavidanja vreden dosežek. Ta ugotovitev pa še bolj velja za prodajo vozil, saj se jih jej prodalo več kot 200. Izdanih je bilo tudi 133 kupoprodajnih pogodb, i Po statistiki sodeč je celjski avtomobilski sejem postal največji v Sloveniji in tako prevzel primat mariborski in ljubljanski tovrstni prireditvi. Cene vozil z zadnjega sejma so v nemških mrkah in so le okvirne. Sodelovanje Nissana in Mazde Tudi japonsko gospodarstvo se je znašlo v recesiji in takšna usoda je doletela tudi japon- sko avtomobilsko industrijo. Po zadnjih ugotovitvah se naj bi brez večjih zadreg iz težav izvlekla le Toyota kot največja japonska avi:omobilska tovar- na, medtem ko si bodo morale druge tovarne pomagati na takšen ali drugačen način. Vse kaže, da je napoved so- delovanja med Nissanom in Mazdo poskus, ki naj bi pripo- mogel k zmanjšanju stroškov in s tem prebroditvi krize. Nis- san in Mazda sta se namreč dogovorila, da bosta preko svoje prodajne mreže na trgu ponujala vozila obeh tovarn. Tako naj bi Nissan prodajal lahka komercialna vozila, Id nastajajo v Mazdinih tovar- nah, Mazda pa naj bi skušala najti kupce za Nissanove eno oziroma velikoprostorske av- tomobile (kot je, denimo, sere- na). Korak oziroma poteza ni izjemno nova, kajti pred ne- davnim sta se za nekaj podob- nega dogovorila Isuzu in Hon- da. Slednja bo na avtomobil- ski trg prihajala z Isuzujevim terenskim vozilom rodeo (ki je pri nas in v Evropi znan pod imenom frontera), Isuzu pa si bo skušal pomagati s prodajo Hondinih majhnih mestnih avtomobilov. Skoraj nobenega dvoma ni, da bodo japonske avtomobilske tovarne podo- ben recept uporabile tudi na evropskih trgih, verjetno pa tudi v Ameriki. In seveda ne bi bilo prav posebej presenetlji- vo, če bi se česa takšnega lotile tudi evropske avtomobilske tovarne. Na sliki; nissan se- rena. VTOKOTIČEK Alfa Romeo in načrti do leta 1996 Italijanskemu Fiatu, ki združuje tudi tovarne Alfa Romeo, pa Lancio, Maserati in še Ferrari povrh, v zadnjih dveh letih vse ne gre po na- črtih. Na domačem trgu je nje- gov tržni delež padel s prejš- njih 50 na 43 odstotkov, na evropskih trgih pa je prav v zadnjih dveh letih izgubil tržno bitko s Volkswagnom, poleg tega pa zaostal tudi za GM Evropa (Opel in Vaux- hall). Če sedaj hiti tako s predstavljanjem novih av- tomobilov kot tudi obnavlja- njem tistih, ki že nekaj časa vozijo po cestah, ni torej nič izjemno presenetljivega. Mi- lanska Alfa Romeo, ki tudi ni v izjemno ugodnem polo- žaju, bolj ali manj točno ve, kaj naj bi ponudila do leta 1996. Tako bo lani predstav- ljena alfa 155, zamenjava za alfo 75, dobila turbodizelski motor, konec leta pa naj bi postavili na ogled tudi alfo 166 s trilitrskim motorjem in stalnim štirikolesnim pogo- nom. Prihodnje leto pride na vrsto spider. To bo zamenja- va za sedanji avtomobil, ki je v vsem proizvodnem progra- mu še edini ohranil pogon na zadnji kolesni par. Leta 1995 bo na trg pripeljala povsem obnovljena alfa 164 (lani so jo malenkost obnovili, pred- vsem pa je sedaj na voljo z več različnimi motorji). Le- ta 1996 se bo pojavil avto- mobil, ki ga sedaj označujejo s tovarniško oziTiako futura 33. Gre za nekakšno mešani- co kombi limuzine in eno- prostorskega avtomobila, kar naj bi med drugim po- menilo, da se bo Alfa Romeo poskusila tudi v razredu, kjer že precej časa kraljuje renault espace. Rolis Royce: slabo in še slabše Prestižna britanska avtomobilska tovarna tone čedalje globlje. Lani je bilo pri njih točno 1378 kupcev in to je bilo za 20 odstotkov manj kot leta 1991. Napovedi za letos niso posebej obetavne in vse bolj verjetna postaja domneva, da si bo morala tovarna vendarle poiskati zavetje v okrilju večje ter kapitalsko bogatejše avtomobilske korporacije. To bo za Angleže manjša tragedija, ampak drugače (očitno) le ne bo šlo. OPREMA CELJE Mizarstvo, parketarstvo Babno 3, 63000 CELJE vabi k sodelovanju sodelavca za: finačno-računovodska opravila Od kandidata pričakujemo: - VI. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri (eko- nomska) - najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakih delih in nalogah Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneh od dneva objave v NT na gornji naslov. Št. 4 - 28. januar 1993 št. 4 - 28. januar 1993 št. 4 - 28. januar 1993 št. 4-28. januar 1993 št. 4-28. januar 1993 št. 4 - 28. januar 1993 št. 4-28. januar 1993 3 Sanjarjenje o Jelinčiču Ustanovni zbor Nacional socialne zveze Slovenije je bil v celoti bolj podoben pooseb- ljenim govorjenim tračnicam, kot pa pravi ustanovitvi. Celo- ten ustanovitveni shod pa bi lahko preimenovali v »feno- men Jelinčič« ali kaj počneš, ko se ti o Jelinčiču sanja. Usta- noviš svojo zvezo, o njej se bo govorilo. V Velenju je bilo na- mreč razmerje med člani NSZS in novinarji 1:1. V republiki bolj za kot ¥ občini Novi mandatar velenjske vlade Srečko Meh je prejel dva glasova poslancev manj kot novi stari mandatar republi- ške vlade Janez Drnovšek. Kakšne bodo njune dejavnosti in uspehi v prihodnje, pa v tem čudnem strankarsko oprede- ljenem prostoru niti ciganka ne ve. stop za ključavničarje Zakaj je na volitvah novega velenjskega mandatarja pogo- rel Franc Sever? Odgovor je preprost: Velenjčani imajo še iz Titovih časov dovolj klju- čavničarjev. »Saj to nI resi? Pa je!'' v prijaznem vabilu Rogaške ob odprtju nove termalne vrti- ne se je PR mangerki Amadei Dobovišek med drugim zapi- salo: ».. .Prav tako bo kot prvi Zemljan pred očmi javnosti okopal svoje grešno telo v pri- hajajoči vodi preje navedene vrtine, predsednik Zdraviliš- ča, gospod Bizjak sam. Ne za- mudite! Zgodovina se ne po- navlja!« V uredništvu tračnic zdaj ugotavljamo, ali je bila Dobo- viškova skregana z učiteljico slovenščine že v osnovni šoli, ali se zdaj grdo gledata z Biz- jakom, ali pa je morda slednje- ga telo res tako grešno, da je treba to obešati na veliki zvon. Socialisti in socialisti žalskim socialistom pojas- njujemo, da smo v eni zadnjih tračnic o metanju kozarcev ob steno v gostilni Novak pojem socialisti malce razširili - mi- slili smo tudi na vse tiste, ki še vedno ohranjajo stare sociali- stične navade iz balkanskih časov. Po skritih kanalih pa nam je uspelo dobiti še dodat- ne informacije: šlo je za praz- novanje (?) okrajne volilne ko- misije, v kateri so bili tudi predstavniki drugih strank. Drži pa tudi, da so v nasprotju z volilnimi rezultati, pri meta- nju kozarcev zmagovali pred- stavniki SSS. Če bo kdo želel - denimo predsednik žalskega občinskega odbora SSS - pa lahko objavimo tudi poimen- sko lestvico najuspešnejših razgrajačev. Kaj so me res zrihtaii? Na Zmaga Jelinčiča tudi iz njegove stranke leti vedno več očitkov, da je, odkar je prišel v parlament, čisto drugačen kot sicer. Svoje najbolj radikalne poslance izključuje iz stranke, rešuje Drnovška, premalo razgraja zaradi južnjakov... Največja poslanska zabava zaenkrat ostajajo odgovori na vprašanje, kaj neki mu je? Tračnice ne lažejo Zlobnežem v brk, ki si drz- nejo trditi, da tračnic ne piše življenje samo, v dokaz foto- grafiji našega glavnega terito- rialca Vikija Krajnca pri pro- stovoljnih kuharskih aktivno- stih v delovni in v slavnostni uniformi. Kaj pa je mislila Marija Krušič z rožički, pa kar njo vprašajte (Sporočite nam odgovor, bo za novo trač- nico!). ...da se je celjska podružni- ca SDSS dokončno razcepila. Zlobni jeziki pravijo, da na ce- pce in dlakocepce. .. .da so v Velenju ustanovili Nacional-socialno stranko. Pokojni Dolfi pri tem seveda ni imel nič; kakršna koli po- dobnost z njegovimi prijazni- mi idejami pa je zgolj slučaj! Naj vas ne moti dejstvo, da Srbov, Židov, Bosancev in ko- munistov ne sprejemajo. ...da je Mirko Krajnc, od- stopljeni predsednik odstop- ljene celjske vlade, ki bo zdaj zdaj dobila nogo, zadnje dni baje začel kazati svoj pravi obraz. Tisti, ki ga dobro poz- najo, pravijo, da še nikoli ni bil tako poduhovljeno zloben. Za nepoučene: zadeva ni v zvezi le z bližajočim se Pu- stom. ...da celjski župan Ajiton Roječ menda še nič ne ve, da mu bije zadnja županska ura, čeprav se sestanki na to temo kar vrstijo. Zlobneži pravijo, da on ne bi vedel tudi, če bi mu potrkavali z največjim zvonom z opatij- ske cerkve. ...da je Želj ko Cigler-Čom- be spet začel vaditi kongo bobne. Kot bodoči sekretar za družbene dejavnosti bo na- mreč moral zabavati tudi os- novnošolske ravnatelje. NAJ MUZIKANTI POVEDO Jernel se Je z ofiranlem pečal Na Ljubečni je bilo pred časom največ Jože- tov, Ivanov, Antonov, Ančk in Frančekov, Mic- ka pa je bila skoraj v vsaki hiši nepogrešljiva, kakor »šajtrga«. In vsako leto ob istem času, na »imendan«, je na vrata potrkal Kopitarjev Jer- nej, še prej eno zaigral in potem naredil nago- vor: »Mi je en angel pošto prinesel in jaz sem mislu sem pa tej, pa mi je naenkrat v glavo padi, da je tudi tuki godovnik doma. Zato mu voščim vse najboljš, velik življenja, zdravja in velik žegna, naj mu Bog podari za njegov god.« Ena iz Jernejevega rokava Prileten muzikant s harmoniko, si je olaj- šal svojo malo potrebo kar ob mlaki. Žabice, ki so radovedno opazovale dobrovoljnega muzikanta in njegovo čudno pripravico v rokah, so veselo zaregljale: »le-ga, le-ga, le-ga.« Kegljanje je pritegnilo tudi staro žabico in pogledala je, kaj se dogaja. Očitno je takš- nih prizorov že kar veliko videla in njen odgovor je bil: »švoh, švoh, švoh...« Potem je še dva komada po starem zunaj zaigral, saj so bili nekateri zelo »aldih«, da je bilo vse po starih izročilih. Sledila je malica in če se ni mudilo naprej, je zabava trajala do jutranjih ur. Jernej jih ima preko sedemdeset in v zad- njem času mu je zdravje nekoliko ponagajalo, tako da ga nekateri kar pogrešajo. Vseeno pa prenekatero uro porabi za druženje s svojo prijateljico iz otroških let. Harmoniko je na. mreč igral že njegov oče in dolga leta se ■ preživljal z njo. 9 »Po ohcetih sem veliko hodil. Od Celja do Šmarja je bil moj rajon in prav v Šmarju je bil največji hudič. Po en teden je trajalo, da sem prišel od tam. Na ohceti pravzaprav muzikant ni bil ta hujši. Podoglarji so naredili ta večji špas. Saj veste: tri pesmi zunaj zapojejo - za ženina in nevesto. Ta glavni pa potem skozi, okno govori zdravice. Naprimer: na zdravje | očeta starešine po nevestini strani. Ostali pa zavriskajo živijo, živijo, živijo. Potem spet: na zdravje za očeta, pa starešine, pa kuharce,, dokler ne pridejo do muzikanta. Takrat podo- j glarji zavriskajo: >fr, fr, fr.. .< kar pomeni, da meh harmonike pušča. Ta glavni je imel tudi gnar prilepljen po obleki in med plesom in igranjem sem moral z njegove obleke čim več denarja pobrat, ne da bi pri tem nehal igrat Da je bila naloga težja so ga s telesi ščitili ostali člani podoglarske druščine. I Težavna je bila pot do denarja. Da sem si zaslužil larmo, mi je starešina dal nalogo, da moram spiti glaž vina, ne na tleh, ne v luftu, ne zun in ne noter. Pa sem se rešil tako, da sem šel med >podboje< na katere sem se s hrbtom na- slonil na eni strani, na drugi pa sem imel noge oprte nad tlemi. Tako nisem bil ne zunaj, ne noter, ne v luftu in ne na tleh.« Jernej nam je zaigral nekaj starih komadov, spomnil se je tudi enega, ki so ga radi igrali, vendar samo na skrivaj: Lili Marlen. »Težak komad za harmoniko. Ta bi lahko bil danes hit,« nam je ob tem dejal. »Saj je že Vladojeva banda ga igra, sicer res brez harmo- nike,« mu povemo. I »Tako. Veste, malo poslušam radio.« EDI MASNEC STRAN(KA) ŠALJIVCEV Zadnje čase dobivamo v naše uredništvo zares veliko šal. Vseh ne bomo mogli objavi- ti, še posebno pa ne tistih, ki ste jih prepisali iz drugih revij in šal, ki so neokusne in neprimerne za širšo javnost. Priporočamo, da izluščite originalne, tiste, ki so se jim nasmejali tudi vaši prijatelji. Preberemo vse in šaljivce bomo prepoznali ter jih skušali nagraditi tudi, če boste poslali kakšno manj. V najnovejši Petici pa lahko pogleda- te, če ste med petimi novimi člani na dvod- nevnem izletu, ki bo sredi leta na morje. Za šalo preteklega tedna ste izbrali Tiho ženo, ki nam jo je poslala Hedvika Mušič. Med kuponi pa smo izžrebali Marka Zorka iz Vrtne 22 v Štorah. Oba prejmeta nagrado Jeza Oče se jezi nad svojim sinom in mu zabru- si: »Ti si prašiček, da veš! Sicer pa, a sploh veš, kdo je to?!« »O, vem, vem,« odgovori sinko. »To je sin od prašiča.« Otroška Mati s petimi otroki pravi uslužbenki pri dvigalu v veleblagovnici: »V otroški odde- lek, prosim!« Tedaj jo pocuka za rokav najmlajši sin in ji potihoma pravi: »Mami, ali nas ni že za- dosti?« Pri zdravniku Zdravnik prosi mladenko, ki je prišla na pregled, naj se sleče. »Gospod, zdravnik!« reče vsa razburjena, »bolna sem, vi pa mislite na zabavo.« Na božji poti Priletna Nežka se je odpravila na božjo pot. Vsa izmučena je zavila v bližnjo gostil- no in naročila zemljo ter žganje. Zemljo je namakala v žganje, ko pa ji je tega naposled zmanjkalo je ugotovila: »O ti žemljica, prvo žganje si spila ti namesto mene, drugega bom pa sama.« In naročila je še eno žganje. Ko pa gre v cerkev okoli oltarja pravi: »Oh, Marija namesto, da bi šla jaz okoli tebe, pa hodiš ti okrog mene.« Na kmečkem turizmu Radovedni turist se je pred pričetkom le- tovanja hotel prepričati o udobju kmečkega turizma. Vse je pretaknil, pregledal, preti- pal, poizkusil in ob koncu vprašal gospodi- njo: »In koliko hočete za ta svinjak?« »Tisoč mark po svinji!« ^ Šale so prispevali Jakob Ograjšek iz Galicije, Simon Vidmajer iz Polzele, Darko Ocvirk iz Šentjurja, Drago Keše iz Gorice pri Slivnici in Miro Kline iz Liboj. Šala tedna Tiha žena »Kaj ti je rekla žena, ker si se šele zjutraj vrnil domov?« »A, nič posebnega, kar ti- ho je bila.« »Tisti zob sem si pa tako ali tako nameraval iz- dreti...«