IZ MLADIH PERES PRISPEVKI ZVONČKARJEV
POZIMI                             niti ne čuti, da gre navzgor. Naenkrat te pozdravi iz satnote prijazna koča na
Snežinka za snežinko pada                   gozdu. Še dva ovinka — in človek ču-
počasi na trudno zemljd.                      doma zaglcda sredi gorske divjine pre-
,        .ptJe'ce,™ ?l"°'   .                              prosto kapelico, ki je napravljena po-
•        LJne gledajo v nebo.                           polnoma v ruskem slogu. Vsa je lcsena
Zunaj piba hladeo veter,                     >n  ima  d,va  stolpiča, katerih  stene  so
tla debeli sneg pokriva,                         lepo m skoro umetmsko izdelane.
s klanca y dol se smučka Peter,                 prcd   kapelico   je   zanemarjen   in
« krojaček v sob,  S,va.                       ^ neviden  Rrob   n& k,tere]n  st?ji
Vse je tibo vse počiva                        siromašen, lesen križec, ki nosi napis:
le kraguljdlii: cin, cin, čin,                    »Nepoznan ruski vojak«. Vsa okolica
radostno njih glas odmeva                 .    je divja  in skoro žalostna, da je na-
od gora in od sirmin...                       ravnost podobna pokopališču. Ustavila
Amalii«   luvannva          Sem se kr8J  tega Kroba in V SrcU mi Je
An.alija   Juvanova.         b.,o  ^.j.^. ker scm  Sf, mora,a s     mi.
njati nesrcčnega Rusa, ki mora počivati
*                                   v tej gorski samoti daleč od -doma in
t                                                                        svojcev. A on ni sam, ki je pokopan
[            NA GROBU NEZNANEGA           P°<J Vrišičem, temveč tod okrofi počiva
1                   biicvpi^a vnTAk-A                  na st°tinc Rusov, ki so jih Ufjonobili
[                   KUhKtOA VUJAK.A                  plazovi, drveči s strmih gora. Avstrij-
Bil je šc mrak, ko sva zapustila z     c" so pokopaii te rereže kot živino. Do-
očetom Kranjsko  aoro  in stopala  po     macini pravijo, da je VrSič poln gro-
kameniti poti proti aoram, ki se str-     bov' katerih ne pozna nihče, še manj
mo dvigajo v ozadju doline. Hotela sva     Pa vedo, kdo je zakopan v tcj zemlji.
se povzpcti na Mojstrovko, na to div-           Grob neznanega ruskcga voiaka je
no gor6, o katcri scm bila slišala že to-     prav za prav spomcnik vseh ruskih trpi-
liko lepcsa. Dokler je vodila  pot po     nov. ki leže pod vršičko zemljo. A je
dolini, sem čula žuhorcnjc gorskega po-     tudi spomenik krutosti nekdanje Av-
toka, ki drvj po produ proti Savi. Bila     strijc, ki ni poznaia človeških Suvstev
sva ži; daleč od vasi, ko se je pričelo     riiti napram mrtvim. čc so bili Slovani.
svitati in sem zajiledflla visoko nad sa-     A ta grob je tudi spomenik na5e slo,
bo be]c vrhove gora, ki obkrožajo ozko    venske brezbrižnosti; saj bi morali spo-
planinsko sotcsko.                                     štovati kraj, kjer spi toliko ncdolžnih
Onkraj   potoka  Pišencc  se   vzpne     slovanskih žrtev, spožtovati že  zaradi
pot v strmino in se vije v velikih vi-     tega, ker so bile te žrtve naši pravi
jugah proti Vršiču.   To cesto so delali    bratje.
med svetovno vojno ruski ujetniki, s]u-           Za grob neznanega ruskega voiaka
žila pa je Avstrijcem, da so lažjc in     bi se morala zavzcti naša javnost. Prav
hitrejSe   prevažali  čete   na italijansko     posebno pa mi mladi Ijudie, ki bi mo-
fronto. ki je bi!a tik za Vršičem. Po-     valj skrbeti za to že iz nacionalnih ozi-
stajalo je vedno bolj svctlo. Toda na     rov, še bolj pa zaradi tega. da bi sc
žalost so se pričeli nad gorami kopičiti     nam ne posmchovali tujci, ki prihajajo
oblaki.   Samo   straSne   stcnc   Škrlatice     v velikem številu na ta kraj in se ču-
so se s%'etile krvavo v jutranji zarji, a     djjo, kako moremo Slovcnci zanemar-
rse drufio je bilo zavito v umazane me-     jatj tako Iepo in veliko svetinjo.
TT   ...                  , ,               ,                     Kakor da je nebo razumelo moje
Hodila sva ze dobro uro, ko sva     žalostne misIii je prieelo  dcževati in
zavila po poti navzgor tik ob stenah     morala sva se z ojetom vrniti v dolino,
oBromnega Prisanka, ki je v tcmolo-     ne da bi doseRla Mojstrovko.
l]5u najlepša gora m je visoka 2559 m.
Cesta je prav Iepo izpeljana. da človck                                   Jelica Vandotova.
168