letnik CXVII - april 2015 ISSN 0350-4697 Medovite trajnice - kdaj jih sadimo? AŽ-satnik za vstavljanje satnic Rezultati testiranja osmukalnikov cvetnega prahu na slovenskem tržišču BATUJE 83, 5262 ČRNtČE «(05) 368 45 80. -i (05) 368 45 81 GSM 051 614 683 www.kipgo.net; kipgob@gmallcom PE LU KOVICA, BRDO 8, 1225 LUKOVI C A 'S (fll) ?23 11 o-mati: cebalarrba.lukavjca@ginail.cdm EBELARSKA OPREMA URNIK ■ ■n UCUJOi«!ZAOOKftWMjE SATOV ■CEdltt -r.l- v.- ■ZAS&TWOPRQW / in DPflEUfl / -QfrWOCBBELVW*! / PRiPitHOiKi___f UKM* WWVK* potni j dj 11 v> rsn*rJH&fT I» rj tu li / NUDIMO \ / IZDELAVO \ SATNIC IZ VAŠEGA VOSKA/0B(ŠČ1TC /vnaSi spletni ■MIN. KGUdlNA VOSKA / TRGOVINI y 10KG / WVVW.KIPG0.NET \__/ ^ rw / PRI^OŠt. I t \ / \ f SAJii3LJ$E! > INVERTNE POGAČE 20'A VEiJA SIMULACIJA fWUMfc - fiuHTdi* ii'-. rfKSl ROiTA Mi V HM.Ptjyhi.i-. \ THiOMJS \ SiVJIKOfii*. - ZABOJNIKI iA PfiEVOlA±iH LFt RAMJEV PANJEV f IZDELUJEMO: -praSilčke -¿a '■ 4S.5S.7S -PANJE AŽ 95, IDS, pojiafuiilu 11 S, 12S -PANJE AŽ JE 9S. tD5, po riHfoiilu 11S l'PANJi AŽ KOZIMC \ H + 3 J NADGRADNJE KAMIONOV ČISTEJŠI CVETNI PRi / POGONI ZA \ f TANGENTIAL NA. ^ KASETNA IN RADIALNA TOCfLA fUMJ! IN SiA" MIK I.R (STAkOAflO t j. l.iiiNae TER D£Ll PANJEV «*i>fli!izAtvrNiPflJ!f .nj IM [ ft PftNlJ VEifcJA KOUtlhlACV. PRAHU IZDELUJEMO PANJE V Ai t NOTRANJIM J \SMUKA1_HIKQM / f t \ / L :\■ ii . nnskO \ f Izkaznico priziamo 4% Hruste prh gjbuvinitem mbipu » vfOOr-oili nad so ............................. PE ČEBELARSKI CENTER MARIBOR Streliška 150, Maribor- Tel/Fax: 02/331 80 10 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, sobota:od 8. do 13. ure; v nedeljo zaprto. GSM: 051/348-426 e-mail:jana.pp@amis.net www.cebelarski-center.si Zaščitna oprema za Posode in točila za med Sladkor in sladkorne pogače, sirup za čebele Kozarce za med Pokrovčke s čebelpmi motivi Stekleničke za propolis Steklenice raznih oblik in velikosti Kartonsko in plastično embalažo PE ČEBELARNA OB PARKU Nudimo vam: Voščene satnice AŽ, LR v * Satniki AZ - lipovi, rogljičeni Panji AŽ, LR, LR 2/3 Drobni pribor Naročeno blago vam lahko pošljemo po hitri pošti, SS^t^^^ 60 12 pri večji količini pa po želji dostavimo na dom!_Pon., sre., pet. odprto od 9h-i7h JANA - Trgovina, posredovanje, zastopanje - Jana Pušnik Pokrivač s.p., Maribor KAZALO UVODNIK UVODNIK Spoštovane čebelarke in cenjeni čebelarji! Pred občnim zborom ČZS se mi zastavljajo številna vprašanja. Mineva že osem let od začetka mojega vodenja ČZS. V tem obdobju se je zgodilo zelo veliko stvari. Veliko uspešnih in tudi nekaj neuspešnih »projektov« smo postorili skupaj v upanju, da vsi delamo v dobro čebelarjev. V zadnjem obdobju se na različnih posvetih in sestankih odpirajo novi pogledi na ČZS. Zelo prav je, da izmenjujemo različna stališča, različne poglede, da slišimo pohvale in kritike... Ob vsem tem se mi zadnje čase vse večkrat zastavljajo številna vprašanja, in sicer: - ali je zdajšnje delo ČZS tako, kot si ga čebelarji želimo, - ali je sodelovanje med ČZS in čebelarskimi društvi in območnimi zvezami dobro, - ali smo v zadnjem času naredili korak naprej ali smo ostali tam, kjer smo bili, ali smo celo nazadovali, - ali je slovensko čebelarstvo v primerjavi s čebelarstvom v tujini »zaostalo«, - ali gre razvoj čebelarstva v pravo smer, - ali organiziramo dovolj usposabljanj in ali so ta na ustrezni ravni, - ali je podpora države čebelarstvu po mnenju čebelarjev zadostna, - ali je za zimske izgube čebel, pomore čebel ... odgovorna ČZS, - ali je ČZS odgovorna za premalo urejeno zdravstveno varstvo čebel in neurejen trg z zdravili, Vsak naj si pripne priponko! Priponke v podporo svetovnemu dnevu čebel še vedno lahko naročite v tajništvu ČZS. Naročila sprejemamo na e-naslovu: barbara. dimc@czs.si ali po tel. št.: 041/370 409. Fotografija na naslovnici: Čebela pije vodo. Nominirana fotografija z mednarodnega natečaja čebelarske fotografije Čebelarske zveze Slovenije 2014. Foto: Krisztian Sari, Madžarska Boštjan Noč: IZ ZNANOSTI IN PRAKSE 121 Prof. dr. Janko Božič in Alen Skubin: AŽ-satnik za vstavljanje satnic 124 Nataša Lilek in Boštjan Noč: Rezultati testiranja osmukalnikov cvetnega prahu na slovenskem tržišču 126 Janez Gregori: Minilo je leto dni od sprejetja Resolucije o zaščiti kranjske čebele 128 Vlado Auguštin: Označevanje čebelje matice 130 Mag. Andreja Kandolf Borovšak: Označevanje alergenov po novem 131 Franc Šivic in Franc Šmerc: Novice iz sveta 132 S KNJIŽNE POLICE Janez Gregori: Andrej Gogala: Čebele Slovenije 133 DELO ČEBELARJA Mag. Marko Hrastelj: Mesec burnega razvoja 134 ZDRAVJE ČEBEL Alenka Jurič, dr. vet. med.: Preventivni ukrepi v epizootiologiji varoze čebel v aprilu 136 ČEBELJE PAŠE Jožica Golob-Klančič: Medovite trajnice - kdaj jih sadimo? 139 ČEBELARSKI TURIZEM 141 PREDSTAVITEV ČEBELARJA 143 OBVESTILA ČZS 144 MALI OGLASI 153 V SPOMIN 160 INDEX EDITORIAL Boštjan Noč: 121 FROM SCIENCE AND PRACTICAL WORK_ Prof. Janko Božič, DSc and Alen Skubin: AŽ-frame for Inserting Foundations 124 Nataša Lilek and Boštjan Noč: The Results of Testing the Pollen Collectors on the Slovenian Market 126 Janez Gregori: One Year Has Passed Since the Adoption of the Resolution on the Protection of the Carniolan Honeybee 128 Vlado Auguštin: Marking Queen Bees 130 Andreja Kandolf Borovšak, MSc: New Allergen Labelling 131 Franc Šivic and Franc Šmerc: World News 132 OFF THE BOOKSHELF_ Janez Gregori: Andrej Gogala: Bees of Slovenia 133 BEEKEEPER'S WORK_ Marko Hrastelj, MSc: Month of Turbulent Development 134 BEES' HEALTH_ Alenka Juric, DVM: Preventive Measures in the Epizootiology of Varroasis in April 136 HONEYBEE FORAGE Jožica Golob-Klančič: Nectar-Bearing Perennials -do we Plant Them? BEEKEEPING TOURISM_ PRESENTATION OF A BEEKEEPER When 139 141 143 ANNOUNCEMENTS BY BEEKEEPING ASSOCIATION OF SLOVENIA SMALL ADS IN MEMORIAM 144 153 160 Slovenski öebeur 4/2015 Letnik CXVII 121 UVODNIK - ali dovolj promoviramo in ščitimo našo kranjsko čebelo, - ali smo javnost dovolj ozavestili o pomembnosti čebel in čebeljih pridelkov, - ali je cena čebeljih pridelkov zadovoljiva...? Odgovore na vsa ta in še na marsikatera druga vprašanja bo treba poiskati v tem letu. Prav ti naj nam bodo tudi v pomoč, ko bomo iskali kandidate za novo vodstvo ČZS, ki ga bomo volili prihodnje leto. Boštjan Noč, predsednik ČZS Evidentiranje kandidatov za redne volitve organov ČZS Upravni odbor Čebelarske zveze Slovenije je v skladu z določili 22. člena Pravil ČZS na svoji 15. redni seji, 12. marca 2015, imenoval komisijo za evidentiranje kandidatov za redne volitve organov Čebelarske zveze Slovenije v letu 2016. V komisijo za evidentiranje kandidatov so bili imenovani: g. Jožef Smrkolj, predsednik komisije (zasavski, celjski in koroški volilni okoliš); 13. čebelarski praznik Letošnje srečanje slovenskih čebelarjev bo v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije pripravila Zveza čebelarskih društev Cerknica. 13. čebelarski praznik bo v soboto, 23. maja 2015, v Cerknici. Začetek prireditve bo ob 11. uri v športni dvorani pri Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica. Prireditev z bogatim kulturnim programom bomo odprli s sprevodom čebelarskih praporov. Po uradnem delu bo v šotoru pred športno dvorano organizirano kosilo, za zabavo pa bo poskrbel naro-dno-zabavni ansambel. V okviru praznika bo potekalo tudi tekmovanje v medeni kulinariki. Čebelarji in čebelarke iz različnih volilnih okolišev ČZS se bomo pomerili v kuhanju »medene enolončnice«. Vsako območje bo zastopala ena ekipa, ki jo bo vodil član UO ČZS. Vse, ki bi radi sodelovali, vabimo, da se povežete s predstavnikom iz vašega volilnega okoliša. Svojo g. Janez Tehovnik, član komisije (ljubljanski in gorenjski volilni okoliš); g. Andrej Pihler, član komisije (podra-vski in pomurski volilni okoliš); g. Anton Žnidaršič, član komisije (notranjski, primorski in obalno-kraški volilni okoliš); g. Matija Absec, član komisije (dolenjski, posavski in belokranjski volilni okoliš). Anton Tomec, tajnik ČZS ekipo bo imela tudi ČZS. Kontaktna oseba: ga. Tanja Magdič, tel.: 040/436 513. Ponosni smo, da nam je bila lani zaupana organizacija 13. čebelarskega praznika, zato vas 23. maja z veseljem pričakujemo v Cerknici. Prireditev bodo s svojimi stojnicami popestrila notranjska kulturna in druga društva. Če si boste na ta dan vzeli več časa, pa ste vabljeni tudi na ogled kulturnih in naravnih lepot tega dela Notranjske. Za potrditev vaše udeležbe in dodatne informacije smo vam na voljo: g. Janez Palčič, predsednik ZČD Cerknica, tel.: 031/618 900, e-naslov: janez. palcic50@gmail.com; Marinka Ivančič, tajnica ZČD Cerknica, tel.: 041/909 001, e-naslov: marinka. ivancic@gmail.com in Olga Braniselj, tajnica ČD Cerknica, tel.: 041/900 132, e-naslov: olga.brani-selj@gmail.com. Prijavnica je objavljena na spletni strani ČZS. ZČD Cerknica Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar pokliče 112! Ob morebitnem pomoru čebel naj čebelar o dogodku obvesti Center za obveščanje v RS na tel. št. 112, in to ne glede na uro ali dan v tednu. Po obvestilu bo čebele kot prvi pregledal veterinar in ukrepal naprej. SELAK, MIZARSTVO ), d.o.o. Planina pri Cerknem 49 5282 CERKNO GSM: 031/304 118 e-pošta: stane.selak@gmail.com Izdelujemo kakovostne AŽ-panje iz su{enega smrekovega lesa na izjemno trden spoj; povr{insko so za{~iteni, pitalnik ima prostornino 2 l. Na voljo so 10S, 12S, 7S panji, pa tudi AŽ-satniki: lepljeni, cinkani in vrtani iz kakovostnega lipovega lesa. 122 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil Logar IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME IN TRGOVINA čebelarska oprema Izdelano s smislom za detajle LOGAR TRADE d o o naročeno blago vam lahko _ . - ' ' _ z _ odpošljemo s paketno pošto. Poslovna cona A 41, SI-4208 Sencur Tel.: 04 25 19 410, info@logar-trade.si, www.logar-trade.si Podnica LR ventilirana, PVC-A AKCIJSKA CENA: 10,47 EUR Podnica LR, PVC ii,9ci EUR AKCIJSKA CENA: 9,85 EUR 11,20 EUR Mreža za pridobivanje propolisa v LR Akcijske cene veljajo od 01.04.2015 do 30.04.2015 mp^ panjih PVC 425 X 510 mm. oz. do prodaje zalog. Cene vključujejo DDV. ' - slike so simbolične. AKCIJSKA CENA: 2,55 EUR ,: 2,90 EUR SMUKALNIK CVETNEGA PRAHU PVC IIÍlili lliiIII llltlll IIH HII Pitalnik u LA panje PVC 7,5 ] Satni pital □ ik u LR in Dfi panje 1,5 i PVC SATNICA Z OKVIRJEM za LR 1/1 ali 2/3 iz ABS materiala - odporen do temp. 95°C - dolga življenjska doba - pred uporabo je potrebno satnico povoskati. Smukalnik za podnici art. 8092 in 8093. AKCIJSKA CENA: 4,60 EUR , Ceni za smukalnik I brezpodnice^^ PANJ LR IZ UMETNE MASE - izoliran s poliuretanom zato ostane hladen poleti in topel pozimi - stabilen, med nakladami nedrseča površina - ni posebnega vzdrževanja, barvanja, možnost razkuževanja - odporen na vročino - z ročaji za lažje dvigovanje - nakup po posameznih delih. \ Delovni čas trgovine: \Q k . od ponedeljka do petka: J-f}, 9.00 - 12.00 in 13.00-17.00 • ob sobotah: 9.00 -12.00. Izkoristite AKCIJSKE CENE artiklov za naklad ne panje a PVC materiala. Pokrov za LR panj PVC, z izolacijo Matična rešetka LR PVC 421 x 506 mm AKCIJSKA CENA: 14,40 EUR ..................... AKCIJSKA CENA: 1,76 EUR Primeren za AŽ in LR panje. AKCIJSKA CENA: 9,10 EUR IZ ZNANOSTI IN PRAKSE w AZ-satnik za vstavljanje satnic Janko Božič*, janko.bozic@bf.uni-lj.si, in Alen Skubin, alen.skubin@gmail.com Uvod Zlasti v ZDA v nakladnih panjih uporabljajo že prej zažičene satnike, saj ti občutno poenostavijo pripravo satnikov s satnicami. Zato sva pripravila in testirala novo konstrukcijo AŽ-satnika, ki omogoča vstavljanje že prej zažičenih satnic. Pripravila sva tudi pripomoček, ki omogoča hitro ročno žičenje satnic, če na voljo nimamo strojno pripravljenih. Zakaj iskanje nove konstrukcije AŽ-satnika? Ob brskanju po katalogih ameriških dobaviteljev čebelarske opreme boste lahko opazili, da ti med drugim ponujajo tudi že prej zažičene satnice, ki so v novejšem času na voljo tudi v Evropi. To je najbolj praktično, če je spodnja letvica satnika sestavljena iz dveh kosov, s prostorom za prosto visečo satnico, v zgornji nosilni letvi pa je izdelan utor. Satnico tako vstavimo skozi spodnjo režo in položimo v izdelan utor v zgornji letvi. Tam uporabimo izrezani del, ki je po navadi s tremi žebljički pritrjen prek satnice. Ko čebele zgradijo sat, je satnica trdno vpeta v satnik. Slika 1: Prvi poskusni sat, zgrajen leta 2011 Konstrukcija AŽ-satnika sama po sebi ni najprimernejša za podobno rešitev. Zaradi tega sva se usmerila v možnost uporabe podobnega načina priprave satnikov s satnicami. Utor in žlebičenje vzdolžnih letev sta naju privedla do spoznanja, da ju lahko nadomestimo z dvema letvicama. Prve satnike za testiranje v panjih sva izdelala z navadno namizno električno motorno žago, ki omogoča tudi poševni rez. Najprej sva satnik testirala z vstavljanjem satnice brez žičenja (slika 1), potem pa je pobudo prevzel Alen in v svojem čebelarstvu testiral večje število satnikov. Svoje delo je obširneje predstavil v diplom- * Prof. dr., Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Univerza v Ljubljani skem delu »Čebelarjenje z inovativnim satnikom v AŽ-panju« pod mojim mentorstvom. Priprava in testiranje novega AŽ-satnika Pogoj za izdelavo satnika je suh les, ki je zaradi velike verjetnosti zvijanja tudi brez grč. Pri tem satni-ku so najpomembnejši preprosta izdelava in preprosti sestavni deli, tako da ga z osnovnim mizarskim orodjem lahko izdela vsak čebelar. Zgornje in spodnje vodoravne letvice so postavljene v obliki črke V in dajejo satniku tako vodoravno kot navpično trdnost (sliki 2 in 3). Poleg tega dobimo med letvicami prostor za pritrditev satnice, bodisi zažičene ali nezazičene. Satnik je sestavljen iz osmih delov, med katerimi so enake štiri vzdolžne, dve pokončni in dve sredinski letvici. Satnike sem sestavljal tako, da sem jih zbil z majhnimi žeblji in zlepil z lepilom. Med vzdolžnima letvicama je 3 mm prostora za vstavitev sa-tnice, tako da jo je po potrebi mogoče pritrditi tudi s tekočim voskom. Na sredino vsake strani satnice sem dodal podporne letvice, s tem pa sem dosegel boljšo stabilnost satnice v satniku, če nisem uporabil že prej zažičene satnice. Najpomembnejši del testiranja je potekal v točilnici. Zaradi toplega vremena so bili sati zelo mehki (slika 4). Pri točenju sva uporabljala motorno točilo s šestimi stopnjami hitrosti. Pri drugi stopnji hitrosti sat ni bil poškodovan, vendar tudi ne v celoti iztočen. Nato sem nadaljeval točenje pri peti stopnji, pri tej stopnji pa se je nezažičen sat poškodoval. Rezultate čebelarjenja s satnikom brez žičenja in satnikom z žičenjem je mogoče primerjati. Nekatere nezažičene satnice so se zaradi temperature v panju zgubale, zažičene satnice pa so ostale ravne. Obe vrsti satnic se vidno razlikujeta samo pri sredinski podporni letvici. Ob točenju sata z zažičeno satnico sva uporabljala enake postopke. Ta sat je presenetljivo ostal cel tudi pri veliki hitrosti. Opozoriti moramo še na nekatere dejavnike, ki lahko vplivajo na potek testiranja. Prvi je ta, da so bili sati deviški in zato tudi bolj občutljivi. Drugi dejavnik je napolnjenost sata z medom, saj med iz notranjega dela sata pritiska na mrežo točila, zato bi Slika 2: Videz satnika 124 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil 133 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE S Ul —i O ^ S S? 03 d. ii "O CD » O ti C >o o ■Q OPOMBI: - mere so v mm - vzdolžne letvice so v rumenih odtenkih 3 <0 N "O O "O CD C» o a 25 Slika 3: Z dodatnima sredinskima letvicama, ki omogočata tudi uporabo satnic brez žičenja. bilo treba sat večkrat obrniti in ga postopno iztočiti z obeh strani. Tretji dejavnik je odvisen od konstrukcije mreže koša točila in od položaja prečk v mreži, v katerega damo sat. Gotovo bi bil sat brez žičenja tudi v najinem primeru manj poškodovan, če bi ga večkrat obrnila. Slika 4: Poln medeni sat z lipove paše Po najinem mnenju so čebele oba sistema sprejele brez težav. Najina pričakovanja glede centrifugiranja prej zažičenega satja so bila popolnoma drugačna, kot se je izkazalo v praksi. Domneval sem namreč, da satje ne bo zdržalo, ker žica ni bila pritrjena na satnik, in da se bo celotno satje skupaj z žico izpulilo iz satnika. Sklep Kljub dobrim rezultatom in poenostavitvi nekaterih postopkov v najinih čebelarstvih še vedno ostajava pri satnikih, ki jih kupiva pri trgovcih s čebelarsko opremo. Lahko bi rekli, da je »stara navada železna srajca«. Morda se bo kak čebelar mizar lotil obsežnejših poskusov za uveljavitev tega satnika. Verjetno bi se tak satnik hitro uveljavil ob hkratni ponudbi prej zažičenih satnic, vendar te pri nas še niso v standardni ponudbi. Zamisel dajeva na voljo širši čebelarski javnosti. J 9 h Specifikacija ometalnika • Material: inox, nerjaveča pločevina • Metlice: konjska žima • Pogon: 2 motorja, brez jermenov • Napajanje: 12V (možnost 230V) IZDELAVA OMETALNIKOV IN OSIPALNIKOV ZA ČEBELE Klin doo. Logatec Mobilni telefon 041-740-421 E-pošta cebelarskaoprema@gmail.com » Oddajamo apartma O. O a „Cebelarjeva hiška" o 4 i- 7 o v ~ '9® Terme ©limia v-* ¡št— 7 M re N www.turizem.tevzeve-dobrote.si C IZDELAVA INHALATORJEV za vdihavanje panjskega zraka Ivan Podobnik, tel.: 041/686 436. Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXVII 125 12 11 3 11 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Rezultati testiranja osmukalnikov cvetnega prahu na slovenskem tržišču Nataša Lilek, natasa.lilek@czs.si, in Boštjan Noč bostjan.noc@czs.si V letinah, kakršna je bila lanska, lahko čebelar ob kolikor toliko optimalnih zunanjih razmerah slabo letino medu nadomesti z osmukanjem cvetnega prahu. Seveda ima pri tem glede na svoj panjski sistem možnost izbire, na kakšen način se bo lotil odvzema cvetnega prahu osmukanca. Zaradi čebelnjakov in AŽ-panjev večina čebelarjev uporablja zunanje osmukalnike za cvetni prah, vse več mlajših čebelarjev, ki šele vzpostavljajo svoja čebelarstva, pa se odloča za nakup panjev s povečano podnico, ki omogoča namestitev notranjega osmukalnika. V minulih treh letih smo pod drobnogled vzeli zunanje osmukalnike, ki jih je mogoče kupiti na našem tržišču, saj te še vedno uporablja večina čebelarjev. Preverjali smo, kako se obnese njihova namestitev na čebelje panje, kako se med celotnim obdobjem osmukavanja spreminja material, iz katerega so narejeni, ali so osmukalni predalčki dovolj zračni in niso podvrženi plesnenju, ter seveda, kakšna je njihova učinkovitost oz. bolje rečeno donosnost. Testirali smo pet najpogosteje uporabljenih osmukalnikov, ki so dosegljivi na našem tržišču in ki so predstavljeni pod oznakami A, B, C, D in E. Ugotavljali smo tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti posameznega tipa osmukalnika, praktično pa je bilo pri večini osmu-kalnikov tako, da jih brez domače predelave ni bilo mogoče namestiti na žrela panjev. Med testiranjem smo uporabili po tri osmukalni-ke vsakega tipa. Čebelje družine v panjih, na katere smo namestili osmukalnike, smo prej popisali ter ocenili njihovo živalnost oz. moč, in sicer kot dobre, Panji z nameščenimi osmukalniki, vključeni v testiranje povprečne in slabe. Vsak tip osmukalnika je bil torej nameščen na slabi, povprečni in dobri družini. Po enem tednu smo osmukalnike med skupinami družin zamenjali. S tem smo želeli izključiti vpliv družine na večjo oz. manjšo donosnost cvetnega prahu. Pomanjkljivosti in prednosti posameznega osmukalnika Osmukalnik A je sicer mogoče namestiti razmeroma preprosto, saj ga pred namestitvijo ni treba predelati. Ima pa več drugih slabših Osmukalnik A lastnosti: vezna plošča, ki naj bi bila ozadje za pritrditev na panj, je izjemno občutljiva in se lahko dokaj hitro odlomi; v nekaterih primerih je namestitev težavna zaradi različno velikih brad; osmukalna mrežica nima dobrega patenta za odpiranje oz. zapiranje, saj je njeno odprtje oz. zaprtje povzročil že blag sunek vetra; odprtine na osmukalni mrežici so dokaj široke, zato večina čebel, obloženih s cvetnim prahom, skoznje prehaja brez težav; ker je osmukal-ni predalček sestavljen iz več delov, ga je težko čistiti, tako da lahko cvetni prah zastaja za robovi predalčka, tam pa se po navadi razvije plesen. Poleg tega je zaradi več sestavnih delov zelo nepraktičen za uporabo. Tudi donosnost cvetnega prahu je bila zelo slaba. Osmukalnika B brez poprejšnje predelave ni bilo mogoče namestiti na AŽ-pa-nje. Za trdno namestitev smo morali upora-Osmukalnik B biti tudi žeblje, zato so se pri večini pojavile odprtine in razpoke, skozi katere so čebele prehajale brez težav in se tako izognile osmukalniku. Zaradi težavne namestitve smo morali uporabiti različna tesnila, npr. spužve in lepilne trakove, s katerimi smo čebelam preprečili prehajanje v panj mimo osmukal-ne mrežice, saj bi to seveda vplivalo tudi na rezultate donosnosti osmukalnika. Ker so izdelani iz nekoliko mehkejše plastike, so se pod vplivom sonca zvijali, zato so se pojavljale dodatne odprtine, skozi 126 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil IZ ZNANOSTI IN PRAKSE katere so čebele lahko uhajale v notranjost. Osmu-kalni predalčki ne vsebujejo dovolj odprtin, zato so zelo nezračni. Po navadi so v njih še dodatne zareze, v katerih se je pogosto začela razvijati plesen. Tudi te osmukalnike je zelo težko čistiti, saj zareze v predalčkih onemogočajo dostopnost do vseh kotičkov. Različica tega osmukalnika v nekoliko drugačni izvedbi - tudi to je mogoče dobiti na našem tržišču -je ustreznejša zlasti zaradi nekoliko večjega in zrač-nejšega predalčka brez zarez. Po donosnosti se je ta osmukalnik v treh letih izkazal kot najdonosnejši, čeprav ima veliko pomanjkljivosti predvsem zaradi samega materiala, iz katerega je izdelan. Tudi osmu-kalna mrežica, katere odprtine so trapezaste, ima nekoliko ožji prehod, to pa naj bi bilo koristno zato, da čebela pred vstopom v panj ne bega preveč časa po njej. Osmukalnik C je izdelan iz lesa. Tudi pri njegovem nameščanju smo imeli težave, saj smo morali vezno ploščo, ki jo je treba pritrditi na pročelje panja, Osmukalnik C niku trapezaste oblike, donosi niso bili boljši, saj so odprtine nekaj mikronov širše kot pri običajnih odprtinicah, tako da je več čebel brez težav vstopilo v notranjost panja, zaradi česar je bila manjša tudi donosnost cvetnega prahu. Na podlagi donosnosti vseh osmukalnikov lahko rečemo, da je bila donosnost osmukalnikov C in D srednje dobra. Lani smo testirali tudi osmukalnik E. Od preostalih se najbolj razlikuje po tem, da je narejen po principu no-Osmukalnik E tranjega osmukalnika. Čebele tako normalno vstopajo v panj, saj je osmukalna mrežica skrita v notranjosti, iz njega pa izletavajo nad njo. Zaradi svoje velikosti je nekoliko nepraktičen, sicer pa smo ugotovili, da je leseni material (vezna plošča) še bolj podvržen vplivom plesnenja. To se ni pojavilo samo v osmukalnem predalčku, ampak tudi na drugih lesenih delih osmukalnika. Najbolj so bili plesnenju podvrženi osmukalni predalčki, z njihovih sten pa plesni nikakor nismo mogli več odstraniti. Po donosnosti je ta osmukalnik eden izmed boljših, saj je bil na podlagi leto dni trajajočega testiranja drugi najdonosnejši. Pri vseh uporabljenih osmukalnikih je velike težave povzročalo nabiranje kapljic vode na notranji strani strehe in kapljanje vode v osmukalne pre- nekoliko odrezati. Tako kot plastika se tudi pločevinasta streha na soncu zelo segreje, leseni deli pa so bolj podvrženi plesnenju, še posebej, če je stojišče v nekoliko bolj vlažnem okolju. Tudi osmukalni predalček utegne biti zelo problematičen, saj se na njegovih delih zaradi vlage zelo rada pojavi črna plesen. Ker plesni razvijajo hife, ki se zarijejo v globino lesa, takšnega lesenega predalčka pa ni več mogoče očistiti (ne pomaga niti čiščenje s smirkovim papirjem). Težavo plesnenja lesenih predalčkov v tujini rešujejo tako, da cvetni prah, namenjen prehrani ljudi, pobirajo na vsake štiri ure, za vsak osmukalnik pa imajo dvojni osmukalni predalček. Ko poberejo štiriurni donos cvetnega prahu, osmukalni predalček zamenjajo z novim. Iz zamenjanega odstranijo cvetni prah, ga temeljito očistijo in dajo v toplotno komoro, da se posuši. S tem onemogočajo razvoj in rast plesni na njem. Večkrat je težave povzročal tudi patent, ki drži osmukalni predalček, saj je narejen iz razmeroma mehke pločevine, ki se je po odvzemanju in nameščanju predalčka začela zvijati. Te težave smo opazili pri osmukalnikih C, D in E. Osmukalnik D je izdelan iz popolnoma enakega materiala kot osmukalnik C in tudi pri njem so se pojavljale vse opisane težave. Razlikujeta se samo po osmukalni mrežici. Čeprav je osmukalna mrežica tudi pri tem osmukal- Plesniv osmukalni predalček Težavno nameščanje osmukalnika Osmukalnik D Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil 133 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Zareze v osmukalnem predalčku, v katerih zastaja cvetni prah, to pa ob nerednem čiščenju povzroča plesnenje. dalčke s svežim cvetnim prahom. Po vsej verjetnosti kondenz vpliva tudi na pojavljanje plesni v predalčkih, zato jih je treba vsak dan temeljito očistiti. Vsem čebelarjem svetujemo, da so pri pridelavi cvetnega prahu osmukanca kar se da skrbni in vestni. Na podlagi testiranega smo čebelarji za zdaj prepuščeni sami sebi. Ponudba na tržišču je različna, zato tudi tehnologinja pridelave cvetnega prahu ni optimizirana. Po nakupu osmukalnikov jih moramo čebelarji doma velikokrat tudi predelati, nekateri pa zaradi njihove neučinkovitosti celo opustijo pridobivanje cvetnega prahu. Prav to je bil tudi povod, da se je ČZS skupaj z nekaterimi strokovnjaki s področja projektiranja in izdelave osmukalnikov na podlagi naših izkušenj glede pridobivanja cvetnega prahu lotila razvoja optimalnega osmukalnika. Prve prototipe bomo pre- Kondenz, ki se kot posledica ventiliranja čebel nabira na strešici osmukalnika. izkusili že letos, o rezultatih pa bomo poročali jeseni. Če se bo izkazalo, da sta ustrezna tako material kot donosnost teh osmukalnikov, bomo poskrbeli, da bodo na voljo tudi na tržišču in dosegljivi vsem slovenskim čebelarjem. J Graf 1: Donos posameznih tipov osmukalnikov v posameznih letih Minilo je leto dni od sprejetja Resolucije o zaščiti kranjske čebele Janez Gregori*, janez.gregori@gmail.com Pričakoval sem, da bo nekdo podrobneje predstavil Resolucijo o zaščiti kranjske čebele (Ur. l. RS, št. 18/2014, z dne 14. 3. 2014), pa do zdaj v našem glasilu nisem zasledil ničesar o tem. Ker »resolucija opredeljuje vizijo in cilje na področju zaščite kranjske čebele v naslednjem obdobju ter predstavlja odgovor na izzive, s katerimi se sooča sodobno čebelarstvo«, sem pričakoval kaj določnejšega glede nujnih ukrepov pri reševanju naše čebele. Nisem se želel oglasiti takoj po sprejetju, ker bi - po naši slovenski navadi - to takoj označili kot kritiziranje. Mislim pa, imam vsaj vso moralno pravico povedati svoje mnenje o tem dokumentu. Pri ČZS sem skoraj dve desetletji sodeloval v komisijah na področju vzreje matic in varovanja * prof. biologije, čebelar kranjske čebele. Kar nekaj let sem bil član strokovnega sveta Priznane rejske organizacije za kranjsko čebelo. Kot biolog sem imel včasih drugačen pogled na njeno ohranjanje in selekcijo ter sem ga skušal tudi argumentirati, a uspeha svojih naporov nekako nisem videl. Stanje z genetsko čistostjo kranjske čebele se je v zadnjem obdobju v Sloveniji slabšalo in storiti je bilo treba nekaj korenitega. Leta 2010 so se začele priprave za sprejetje nacionalnega programa zaščite kranjske čebele. Minister za kmetijstvo je za pripravo programa imenoval delovno skupino (dr. Peter Kozmus, dr. Janko Božič, dr. Metka Pislak Ocepek, Boštjan Noč, Domen Jaklič, Lidija Lipič Berlec, David Kadunc), katere člani so bili po večini moji 128 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil 133 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE mlajši večletni sodelavci na področju varovanja in selekcije kranjske čebele. Da bi kljub temu tudi sam pripeval k temu, sem na predlog nacionalnega programa napisal pripombe in jih poslal predlagatelju. Za SČ sem napisal članek z naslovom »Nekaj misli ob pripravi nacionalnega programa zaščite kranjske čebele« (SČ, 2011, str. 320-322). Nacionalni program so pozneje spremenili v Resolucijo o zaščiti kranjske čebele - in tudi na njen predlog sem predlagatelju poslal pisne pripombe. Pa ... Da bi vsaj ponekod ohranili genetsko čim bolj čisto kranjsko čebelo, je bila že pred davnimi leti dana pobuda, da je treba določiti območja (območje) s tradicionalnim načinom čebelarjenja in vzpostaviti ustrezen način varstva. To naj bi postala območja, na katerih so kranjske čebele še najbolj ohranjene, saj bi s tem pridobili tudi gensko banko in situ. Že leta 1997 je komisija za selekcijo kranjske čebele pri ČZS sprejela sklep, da je treba določiti rezervate za posamezne ekotipe (SČ, 1997, str. 355-356). Ne nazadnje bi s tako ohranjenimi populacijami lahko tudi nadaljevali genetske raziskave, saj se raziskovalci trudijo, da bi pri nas vendarle potrdili različne ekotipe kranjske čebele, ki jih navajajo raziskovalci prejšnjih generacij. Imeli bi kje vzeti material za svoje delo. Varovanje kranjske čebele mora temeljiti - kot je tudi evropska usmeritev - na krajevnih rodovih, na ekotipih. Avtorji resolucije bi lahko kot cilj zapisali zahtevo po določitvi območja, na katerem bi intenzivno ohranjali prvotne populacije pred nevarnostmi mešanja z genetsko spornimi čebelami. Režim varstva pa naj ne bi temeljil samo na prepovedi vnosa tujih matic, ampak tudi na izdatni denarni podpori lokalnim čebelarjem za skrb za ohranjanje čistosti matic kranjske čebele (torej, da ne bi vnašali matic drugih čebeljih ras). Ogroženost kranjske čebele je kritična predvsem zaradi različnih genskih polucij. Včasih so čebelarji rekli, da je za osvežitev krvi občasno dobro kupiti kak roj iz daljne okolice. Dandanes matice in čebelje družine kupujejo vsevprek, posledica tega pa je vse večja homogenizacija - a to se ne bi smelo dogajati. Zagotoviti bi morali obliko nadzora nad prometom s čebelami oziroma maticami in se tako izogniti genskemu onesnaževanju in homogenizaciji. Če promet s čebelami oz. z maticami ne bo reguliran, potem se bomo prej ali slej lahko poslovili od čiste kranjske čebele. Je nadzor nad genskim pretokom vizija ali cilj? Nemudoma bi potrebovali točen odgovor na vprašanje, kaj storiti, da ne bo prepozno. O vlogi trotov pri dedovanju, ki je celo pomembnejše kot dedovanje po liniji matic, dandanes govorimo vse več. Mlade matice se parijo s troti, na katere naletijo na trotoviščih. Da bi zagotovili čim bolj ustrezne trote, so včasih zelo poudarjali pomembnost javnih plemenil-nih postaj, na katerih so s troti znanega izvora poskr- beli za ustrezne trotarje, čebelarji pa so tja nosili mlade matice na opraševanje. In še zdaj govorijo, kako dobre matice so to bile (SČ 2006, str. 267-270). Vzpostavitev javnih plemenilnih postaj je ključnega pomena pri varstvu kranjske čebele. To so že zdavnaj spoznali avstrijski čebelarji, mi pa smo na to pozabili. Kljub poudarkom, kako pomembne so za ohranjanje genske čistosti naše čebele, se je stanje samo še poslabševalo. Leta 1948 je v Sloveniji delovalo 20 plemenilnih postaj, lani pa ena sama! V resoluciji plemenilne postaje niso niti vizija niti cilj. Preprosto niso predvidene. Žgoče je vprašanje zakonodaje, podane so bile pobude za čimprejšnje sprejetje zakona o kranjski čebeli in čebelarjenju, ki bi celostno obravnaval to področje (SČ 2009, št. 2, str. 45-46). Približno takšnega, kot ga je leta 1775 uvedla Marija Terezija! Zahteve po samostojnem zakonu imajo že dolgo brado, kot ima dolgo brado tudi dokazovanje, da kranjska čebela kot del naravnih ekosistemov (tudi resolucija ugotavlja, da je kranjska čebela naravna dediščina!) ne sodi v zakon o živinoreji. Naj ponovim: krav, konjev in čebel ne moremo meriti z istim vatlom, pa ne samo zaradi različne telesne velikosti, ampak zaradi njihove povsem različne narave in tudi ogroženosti. V podzakonskem aktu o ogroženosti slovenskih avtohtonih pasem je pri posamezni pasmi navedeno število osebkov, ki jih imajo rejci, glede na to število pa je podana stopnja ogroženosti. Čebel v tem predpisu sploh ni. Težava ni v tolikšnem zmanjšanju števila čebeljih družin, da bi bile čebele ogrožene, saj je Slovenija s približno 150.000 družinami ena izmed najgosteje naseljenih držav z njimi. Kranjska čebela je ogrožena zaradi genetskega onesnaževanja in homogenizacije. Resolucija niti z besedo ne omenja zakona o kranjski čebeli. In še misel o samem naslovu resolucije. Če natisnete besedilo, objavljeno v Uradnem listu, to obsega nič manj kot 11 strani (!). V njem beremo o vsem mogočem: o zgodovini čebelarstva, predelavi in porabi medu v Sloveniji, organiziranosti čebelarjev, izobraževanju, pašnih razmerah, Javni svetovalni službi ..., o nekaterih vidikih kranjske čebele pa odločno premalo. Dvakrat sem predlagal, da je treba spremeniti njen naslov v Resolucijo o slovenskem čebelarstvu, če bo resolucija sprejeta v takem besedilu, kot je bilo predlagano. Pa tudi to je bila brca v prazno. Za konec pa še pogled v Wikipedijo, kjer je v razlagi pojma resolucija med drugim zapisano: »Resolucija je tudi akt državnega zbora ali skupščine, s katerim ta ocenjuje stanje, določa politiko in sprejema programe na posameznih področjih. Načelno je to akt političnega pomena, ki ne vsebuje pravno zavezujočih norm.« Take politike pri reševanju kranjske čebele, kot se je lotevamo pri nas, preprosto ne razumem. Žal. _l SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 131 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Označevanje čebelje matice Vlado Auguštin*, vlado.augustin@czs.si Razvoj čebeljega panja s premičnim satjem je omogočil temeljito raziskovanje dogajanja v čebelji družini. To je povzročilo uvajanje novih tehnologij in opravil v čebelarstvu, katerih cilj je bil povečati donos medu in s tem ekonomičnost te kmetijske panoge. Eno izmed teh pomembnih opravil je tudi označevanje čebelje matice. Matice označujemo iz več razlogov: • matico, ki smo jo označili z ustrezno barvo, veliko lažje najdemo v množici čebel, • po barvi lahko ugotovimo, koliko je matica stara oz. katerega leta je bila izležena, • če v panju opazimo neoznačeno matico, takoj ugotovimo, da jo je čebelja družina zamenjala. Označevanje matice je zelo pomembno pri nekaterih opravilih v čebelji družini, še posebej pri premeščanju zaleženih satov iz plodišča v medišče v AŽ-panju, pri vzreji matic in pri izvajanju apitehnič-nih ukrepov (izdelava narejencev in ometencev). Pri vseh teh opravilih je namreč treba najprej poiskati matico. Vsekakor je označevanje matice občutljivo opravilo, saj za to potrebujemo mirno roko in veliko potrpljenja. Starejši čebelarji to delo izvajajo rutinsko in pri tem nimajo nikakršnih težav, mlajši čebelarji pa za označevanje matice potrebujejo predvsem vztrajnost in veliko vaje. Če vaše matice še niso označene, priporočamo, da se za to opravilo odločite ob enem izmed prvih aprilskih pregledov, v obdobju cvetenja divje češnje, ko družine še niso tako močne. V panju moramo najprej poiskati matico. To je najlažje dopoldne, saj je v tem obdobju dneva največ pašnih čebel zunaj panja. Matica se največkrat zadržuje na stranskih satih zalege na vzhodni strani panja. Ko jo iščemo na zaleženem satu, se nam zelo rada odmakne na senčno stran, zato moramo sat obračati, mlade matice pa zelo rade pobegnejo celo na stene panja. Panje, v katerih ne najdemo matice, si zapišemo, da jo bomo poiskali in označili ob naslednjem kontrolnem pregledu. Matice označujemo na več načinov. Pri enostavnih načinih, kot je barvanje matice na satu s čopičem, je barvanje prej škodljivo kot koristno. Pri tem načinu matice največkrat ne moremo označiti samo svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja na oprsju, ampak jo označimo tudi po glavi in drugih delih telesa, to pa je pogosto vzrok, da jo čebele takoj izločijo iz svoje bližine. Matico označujemo na hrbtni strani oprsja. Za označevanje imamo na voljo več različnih pripomočkov. V trgovinah s čebelarsko opremo lahko kupimo okrogel mrežast pokrovček s premerom 4 cm. Z njim matico narahlo pritisnemo na sat in jo skozi mrežico označimo. Za označevanje lahko kupimo tudi posebne klešče z mehko peno, ki jih je skonstruiral Karl Jenter in ki jih lahko uporabljamo tudi za prire-zovanje njenega krilca. Matico na satu ujamemo s sesalno cevko in jo položimo na mehko peno klešč, s katerimi jo objamemo čez oprsje. Z vijakom klešč uravnavamo nastavitev stiska na oprsje matice. Ko je matica vpeta, klešče prislonimo na rob, tako da je matica v zraku. Ker imamo prosti obe roki, lahko matico preprosto označimo ali ji prirežemo krilce. Pri označevanju matice si lahko pomagamo tudi s plastično označevalno cevjo z ozko režo na vrhu, ki omogoča preprosto fiksiranje in označitev matice. Vijak, s katerim plastični bat s peno potiskamo po cevi, omogoča natančno individualno nastavitev bata. Pena na plastičnem batu zavaruje matico, da je ne poškodujemo, ko jo z batom narahlo potisnemo ob režo. Ko je matica naravnana v reži, jo označimo. V čebelarskih trgovinah lahko kupimo nov in inovativen pripomoček za označevanje matic, t. i. »one hand queen catcher«. Gre za plastično škatlico, ki jo poveznemo na sat in vanjo ulovimo matico. Škatlico zapremo s pokrovčkom v obliki matične rešetke in tako omogočimo čebelam, ki smo jih nenamerno ulovili skupaj z matico, da odletijo. Matico fiksiramo tako, da jo s plastičnim batom s peno potisnemo ob matično rešetko, ter jo označimo. Nekoliko spretnejši čebelarji pri označevanju matice najbolj zaupajo svojim prstom. Matico primejo med tri prste leve roke tako, da je zadek zunaj dosega prstov, prosto desno roko pa uporabijo za označevanje. Za to je potrebno nekoliko vaje s troti, vendar se nam ta spretnost zelo hitro obrestuje. Pripomoček za označevanje matic 130 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil _£¡ IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Matico označimo z barvo, ki mora biti brez izrazitega vonja in se mora razmeroma hitro sušiti. Še ne dolgo tega smo čebelarji za ta namen uporabljali barvo na akrilni osnovi, v zadnjem času pa za označevanje matic uporabljamo posebna pisala, katerih uporaba je zelo preprosta. Ta vsebujejo barvo na vodni osnovi, ki se hitro suši. Slaba lastnost takšnega označevanja je, da čebele tako naneseno barvo sčasoma zdrgnejo z matice in ta je spet brez oznake. Namesto barve zato čebelarji dandanes vse pogosteje uporabljajo oštevilčene opalitne ploščice, ki jih s šelakom ali še bolje s sekundnim lepilom v gelu prilepimo na hrbtni del oprsja. Svetujem vam uporabo fluorescenčnih opalitnih ploščic, kajti matica s takšno ploščico bo vidna tudi za čebelarja z nekoliko večjo dioptrijo. Ker smo čebelarji organizirani in združeni na svetovni ravni, ker medsebojno komuniciramo, menja- mo matice in roje ter trgujemo z njimi, je za označevanje matic na mednarodni ravni sprejeta barvna lestvica letnega razporeda barv za ta namen. Čeprav nam označevanje matic vzame kar nekaj časa, se nam to pozneje obrestuje, kajti vsa naslednja čebelarska opravila, pri katerih moramo poiskati matico, bomo opravili veliko hitreje in z manj nepotrebnega brskanja po panju. _l Barvna lestvica za označevanje matic Barva Leto, ki se konča s številom bela 1,6 rumena 2,7 zelena 4,9 rdeča 3,8 modra 0,5 Označevanje alergenov po novem Andreja Kandolf Borovšak*, andreja.kandolf@czs.si Konec minulega leta je začela veljati Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih porabnikom, s tem pa je prenehala veljati do zdaj veljavna zakonodaja o označevanju živil, natančneje Pravilnik o splošnem označevanju predpakiranih živil. Poglavitna sprememba pri označevanju je, da je po novem predpisana velikost črk na nalepkah. Vse oznake na živilu (izjema je označevanje številke za neto količino) morajo biti velike vsaj 1,2 mm, o čemer smo že pisali. Poleg tega je ena izmed novosti tudi označevanje alergenov. Tako je treba označiti vsako sestavino ali pomožno tehnološko sredstvo, navedeno v seznamu v Prilogi II omenjene uredbe ali pridobljeno iz snovi ali proizvoda s seznama v Prilogi II, ki povzroča alergije ali preobčutljivosti, in je bilo uporabljeno v proizvodnji ali pri pripravi živila, zato ga vsebuje tudi končni proizvod, čeprav v spremenjeni obliki. Ime snovi iz Priloge II mora biti poudarjeno z vrsto pisave, tako da se to jasno razlikuje od preostalega seznama snovi, na primer po črkah, stilu ali barvi ozadja. Če seznama sestavin ni, potem je treba zapisati besedo »vsebuje«, za njo pa ime snovi ali proizvoda iz Priloge II. Na seznamu Priloge II so med drugimi zapisane tudi tele sestavine: arašidi (kikiriki) in proizvodi iz njih; oreški, in sicer mandlji (Amygdalus communis L.), lešniki (Corylus avellana), orehi (Juglans regia), indijski oreščki (Anacardium occidentale), ameriški orehi (Carya illinoinensis (Wangenh. K. Koch), brazilski oreščki (Bertholletia excelsa), pistacija (Pistacia vera), makadamija ali orehi Queensland (Macadamia ternifolia) ter proizvodi iz njih, z izjemo oreškov, ki jih uporabljamo za alkoholne destilate, vključno z etilnim alkoholom kmetijskega izvora; žveplov dioksid in sulfiti v koncentraciji več kot 10 mg/kg ali 10 mg/l glede na skupni SO2; izračunani so za proizvode, ki so pripravljeni za uživanje ali obnovljeni v skladu z navodili proizvajalcev. DOLiWSEff MARJAN S.P.. IZDELAVA ČEBELARSKE OPREME, m OPREMA Mag., svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane f Oladei 27 P- Jiff Izlake 1f mobi: 041 965 JI J po \ tel.: OS 873 05 36 e-malt:dollnsek, marjBn@gmalt.a3fn Pri nas Izdolujemo dve veftfrosri ometalnikov In gpnine 1gpilnik6 12 nârj&vnç ploéwifie po ugodnih cepzh SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 131 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Ker na tem seznamu ni čebeljih pridelkov, zanje teh zahtev ni treba upoštevati. Seveda pa jih moramo upoštevati pri izdelkih iz čebeljih pridelkov, npr. pri medu z dodanimi oreški, medici ipd. Zaradi morebitnih sprememb seznama alergenih snovi vam priporočamo, da pred pripravo nalepk za sestavljena živila preverite seznam. Npr: OREHI Z MEDOM MEDICA Sestavine: med 90 % orehi 10 % Vsebuje sulfit. Prilagamo tudi primer označitve alergenov znanega proizvajalca čokolad. J Novice iz sveta Bangladeš I I Bangladeš je država v Jugovzhodni I Aziji s približno 160 milijoni prebival-|_| cev. Do konca 20. stoletja pravih čebelarjev na tem koncu sveta sploh ni bilo, saj so obstajali samo lovci na med divjih čebel. Še zdaj se prvega aprila na tisoče ljudi odpravi v mangrove gozdove širne delte reke Ganges, da bi pobrali med čebel vrste Apis dorsata (orjaška čebela), ki gnezdijo na vejah dreves. Najboljša lovišča so na območjih rezervatov bengalskih tigrov, zato ni čudno, da je vsako leto med lovci na med veliko žrtev teh krvoločnih živali. Toda cena medu je visoka, želja po zaslužku med ljudmi pa tako velika, da ta vsakič prevlada nad strahom. Šele nekaj let pred koncem 20. stoletja je bangladeška vlada dovolila uvoz italijanske medonosne čebele Apis mellifera li-gustica, to pa je bil tudi začetek sodobnega pridobivanja medu. Vendar je vsak začetek težak in povezan s številnimi napakami. Tega so se zdaj zavedle tudi ban-gladeške vladne in nevladne organizacije, odgovorne za razvoj kmetijstva in še posebej čebelarstva kot perspektivne panoge, ki lahko revnejšim slojem podeželskega prebivalstva ponudi nova delovna mesta. Na povabilo bangladeško-slovenske gospodarske zbornice sem sredi januarja odpotoval v to državo na indijski podcelini. Moja naloga je bila oceniti stanje v tamkajšnjem čebelarstvu in predlagati rešitve za njegovo izboljšanje. Že ob obisku pri prvem večjem poklicnem čebelarju kakih 100 km južno od glavnega mesta Daka sem videl, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Prav tedaj je bil čas točenja medu oljne ogrščice, ki je delno še vedno cvetela. Ker med v večini satja ni bil pokrit, sem predvideval, da verjetno še ni dovolj zrel in da vsebuje preveč vode. Meritve z refraktometrom so potrdile, da je vseboval 21,5 % vode. Poleg tega sem iz pogovora z lastnikom čebel izvedel, da nosemo zdravi z nekim sredstvom, za katero se je pozneje izkazalo, da kot aktivno snov vsebuje antibiotik oksitetraciklin, uporaba tega antibiotika pa je v evropskem čebelarstvu prepovedana. Opazil sem tudi, da satnike sicer Skupina bangladeških čebelarjev. Eden_izmed njih nosi rdečo majico in kapo z oznakami ČZS. zažičujejo, vendar satnice samo vtaknejo med žice in jih ne vtirajo vanje. Zato se satje, polno medu, pogosto seseda. Da bi se to ne dogajalo, še posebej ne med prevozom z ene paše na drugo, do zadnje kaplje iztočijo vse sate, celo tiste s pokrito zalego. Družine zato precej oslabijo, posledica tega pa je, da naslednje paše ne morejo v celoti izrabiti. Njihovo točilo je narejeno iz pocinkane pločevine in tudi plastične posode za med verjetno niso primerne za shranjevanje živil. Predzadnji dan mojega bivanja v Bangladešu je domači gostitelj v 30-milijonski Daki organiziral seminar, ki so se ga udeležili nekateri večji poklicni čebelarji iz različnih krajev te države ter predstavniki osrednje čebelarske organizacije, univerze in različnih raziskovalnih institucij. V skoraj eno uro trajajočem predavanju sem v sliki in besedi pokazal, kako čebelarimo v Sloveniji, potem pa sem pojasnil, kaj vse bi bilo treba storiti za izboljšanje razmer v ban-gladeškem čebelarstvu. Sledila je živahna, dve uri trajajoča razprava, ki je pokazala, da si vsi, ki imajo kaj opraviti s čebelami, resnično želijo napredka v tej panogi in da so moje predloge vzeli resno. To se je pokazalo tudi zadnji dan, ko me je skupaj z domačimi gostitelji sprejel minister za kmetijstvo in se z nami zadržal v prijateljskem pogovoru. 132 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil 133 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Na pot v Bangladeš sem odhajal z nelagodnimi občutki, saj sem menil, da en sam človek v tako kratkem času, kot mi je bil na voljo, ne more kaj dosti vplivati na spremembo mišljenja in ravnanja ljudi. Iz te države pa sem odhajal z zavestjo, da se marsikaj vendarle lahko premakne na bolje, če ljudje začutijo, da jim želiš prijateljsko in nesebično pomagati. Franc Šivic Vir: ustna informacija Nemčija Nemški zvezni svet je 19. decembra 2014 sprejel sklep o spremembi načina izdajanja različnih sredstev za zatiranje ter med drugim sprostil tudi prodajo nekaterih sredstev na podlagi timola v čebelarskih trgovinah. Ker glede na to posredovanje lekarn odslej ni več potrebno, bodo ta sredstva dosegljiva po nižjih cenah. Uporabe teh sredstev tudi ni treba zapisovati v dnevnik zdravstvenih posegov v čebeljih družinah. Odslej so torej v prosti prodaji vsa sredstva, ki vsebujejo timol, kot je npr. sredstvo Thymovar. Api Life Var pa je še naprej mogoče dobiti samo v lekarnah, ker vsebuje poleg timola še druge zdravilne snovi. J Franc Šmerc Vir: www.diebiene.de/thymolpraeparate lYMCVAi Thymovar in druga sredstva, ki vsebujejo timol so v Nemčiji odslej v prosti prodaji S KNJIŽNE POLICE v j Gogala: Čebele Slovenije Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2014 179 strani ISBN 978-961-254-753-0 Pred nami je knjiga, kakršne Slovenci doslej še nismo imeli. Odkriva nam čudoviti, rečemo lahko že kar čudežni svet raznovrstnih čebel, med katere sodijo tudi čmrlji. Na ozemlju Slovenije je bilo doslej skupaj ugotovljenih neverjetnih 563 vrst! Avtor dr. Andrej Gogala se sicer profesionalno ukvarja z raziskovanjem čebel in to nam zagotavlja strokovno neoporečnost besedila, vendar je knjiga napisana tako poljudno, da bo razumljiva tudi za manj zahtevnega bralca. Vsebina je razdeljena na več poglavij: Uvod, Taksonomija in sistematika čebel, Biologija čebel, Zbiranje in prenašanje hrane, Izbirčne čebele, Gnezdenje, Kukavičje čebele, Samci, Raznovrstnost divjih čebel, Kraški rob premore tudi en-demično vrsto čebele, Družbeno življenje vitkih čebel, Poti in stranpoti evolucije, Razvoj družbenosti pri žuželkah ter Družine in rodovi čebel. Na koncu vsakega je skrbno navedena vsa uporabljena literatura. Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil Avtor slikovito opisuje življenje posameznih skupin in vrst čebel, tako da bralca večkrat osupne s podatki o povsem neznanem dogajanju v naši neposredni bližini. V knjigi je kar 126 fotografij različnih vrst čebel v naravnem okolju. Ob njihovi dovršenosti se bralec kar ne more načuditi, kako je avtorju uspelo »ujeti« take motive. Podobnih fotografij ni veliko niti v svetovnem merilu. Pred nami se razkriva skrivnostni svet raznovrstnih čebel. V zdajšnjem obdobju vse večjega uničevanja naravnega okolja in že neznosnega zastrupljanja moramo trpko pomisliti tudi na ta svet. Neopazno umira, izginja, mogoče bo katera vrsta izginila, preden jo bomo sploh spoznali. In to je tudi sporočilo knjige, ki je pred nami. In njena dodatna vrednota. Monografija Čebele Slovenije je knjiga, kakršno smo si lahko le želeli. Po njej bodo segali tako poklicni naravoslovci kot tudi drugi ljubitelji narave. In seveda čebelarji: kadar bomo opazovali svoje čebele na različnem cvetju, bomo znali tudi pojasniti, katere so raznovrstne žuželke, ki na istem kraju prav tako vneto nabirajo cvetni prah in medičino. V knjigi bomo prebrali vse o njihovem skrivnostnem življenju, zato ta ne sme manjkati na knjižni polici nobenega čebelarja. J Janez Gregori 133 DELO ČEBELARJA Marko Hrastelj - Ženje, marko.hrastelj@gmail.com April je tipično spomladanski mesec. Občasno topel, občasno hladen, pogosto zelo deževen in z razmeroma dolgim dnem. Čebele imajo v naravi obilo kakovostne paše, to pa občutno vpliva na razvoj družine. Proti koncu meseca se marsikje že pojavijo prve gospodarsko zanimive paše. Začetek meseca je podoben koncu marca. Jasno je opazna menjava generacij zimskih in letnih čebel, ta pojav pa utegne v obdobju hladnega vremena pri srednje močnih in šibkih družinah povzročiti hud stres. V nekaterih primerih so posamezne družine zaradi tega celo odmrle. Če smo pred tem postorili vse potrebno za izboljšanje toplotnih razmer pri slabičih (zmanjševanje prostora, izolacija, postavljanje nad močnejše družine), smo to nevarnost precej zmanjšali. Približno v sredini meseca še enkrat izvedemo selekcijo med družinami. Tiste družine, ki se ne razvijajo ustrezno, razdremo in jih pridružimo močnejšim. Zaradi lanske slabe čebelarske sezone bodimo pozorni na poapnelo zalego in takšne družine izločimo. Letos moramo posebno pozornost nameniti maticam. Sezoni 2013 in 2014 nista bili posebej ugodni za praho matic, čeprav so obstajala posamezna obdobja, v katerih je praha potekala brez težav. Jasna posledica so bila številna jesenska pre-leganja in trotovske družine. Mogoče bo kaka družina skušala prelegati tudi ta mesec - tega pojava pa ne zamenjujmo z začetkom rojilnega procesa. Opazujmo število in položaj matičnikov ter ukrepaj-mo temu primerno. Ker je matica gonilo družine, moramo biti izjemno pozorni na njeno kakovost. Med pregledi (ti si aprila že sledijo na približno 7-14 dni, odvisno od okoljskih razmer in tehnologije) označimo družine z neprimernimi lastnostmi (presledkasta zalega, agresivne družine, tiste, v katerih so čebele z rumenimi obročki ali čebele nenavadne oblike). Pri teh družinah bomo maja in junija zamenjali matice. V družinah z večjim številom osebkov je navzočnost slabše matice hitreje opazna pri pridelku, pa tudi matica se hitreje izrabi. Sam zato toplo priporočam in tudi izvajam pogoste menjave matic, tako da v gospodarskih panjih zamenjam vsaj 50-70 odstotkov matic na leto (v ekstre-mnih letih so lahko te številke tudi drugačne). Nare-jence obvezno oblikujemo z mladimi maticami. April izrabimo tudi za označevanje matic, če tega nismo naredili že ob lanskem oblikovanju narejenca. Navadno se po kakem tipičnem deževnem obdobju pojavi prekrasen sončen dan, največkrat med cvetenjem regrata in divje češnje. Takrat na pašo odleti večina čebel delavk, zato tedaj brez težav najdemo matico in jo označimo. Hkrati lahko matici tudi prirežemo krilce, če pričakujemo pojav rojenja (ta sicer ni odvisen zgolj od genetike ali majhne panjske prostornine, temveč precej tudi od lokacije čebelnjaka). Označevanje matic ni nikakršen »bavbav« ali opravilo za vzrejevalce matic in kirurge. Pripravimo si kozico ali stojalo za sat ter označevalni pribor (flomaster ali lepilo, zobotrebec ter ploščice ustrezne barve). Poiščemo sat z matico in ga položimo na stojalo. Če delamo z lepilom, kanemo kapljico lepila na konec zobotrebca. Postopek za desničarje: matico z desno roko ulovimo za krila, z levo roko jo primemo za noge in ji z zobotrebcem v desni roki namažemo lepilo na hrbtno stran oprsja; zobotrebec obrnemo in oslinimo konico, se z njo dotaknemo označevalne ploščice in jo pritisnemo ob lepilo. Namesto lepila in ploščice lahko uporabimo tudi označevalni flomaster. Ko čakamo, da se lepilo ali barva posuši, matici še prirežemo krilce. Vseskozi pazimo, da nam matica ne pobegne ali da je ne primemo za zadek. Nato matico previdno vrnemo na sat. Ne vra- Začetek pašne sezone 134 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil DELO ČEBELARJA čamo je na rob sata k stražarkam, temveč k njenim oskrbovalkam oz. dojiljam. Gradilni sat V skladu z aprilskimi apitehničnimi ukrepi za zmanjševanje števila varoj v panje vstavimo gradilne satnike (ob rob gnezda). Ti so pomembni tako v boju proti varojam kot tudi v selekcijskem smislu. Družinam z neprimernimi lastnostmi pustimo čim manj tro-tovine, saj si s tem pripravljamo teren za čebelarjenje v prihodnosti. Ne glede na odstranitev slabe matice lahko njeni troti neustrezne lastnosti posredujejo naprej. Nasprotno pa moramo v vrhunskih družinah namensko skrbeti za vzrejo trotov. Poleg ustreznosti drugim standardom za kranjsko čebelo bodimo posebej pozorni na mirnost in sedenje na satju. Gradilni satnik nam bo v veliko pomoč tudi pri spremljanju delovne vneme v družini in ugotavljanju morebitnega rojilnega razpoloženja že pri pregledu konec aprila. Če ob nadaljnjih pregledih ugotovimo, da družina ne gradi v gradilnem satu, jo je obvezno treba podrobno pregledati in ugotoviti vzrok tega pojava. Zelo pomembno je ločiti med znaki priprave na rojenje in odsotnostjo graditve zaradi slabe paše ali celo lakote, kot se je to zgodilo lani. Skrb za kakovost satja V skladišču nas v skladu z januarskimi navodili čakajo pripravljeni satniki z vtrtimi satnicami. Kdaj jih začnemo vstavljati, je odvisno od lokacije in razvoja čebeljih družin. Nekateri to lahko počnejo že marca, po večini pa jih začnemo vstavljati aprila (ob začetku cvetenja divje češnje mora biti prva satnica že v panju). Prav tako moramo za graditev satja izrabiti obilne aprilske paše, npr. na oljni ogrščici. Žal je te rastline zaradi lanskih avgustovskih in septembrskih poplav oz. razmočenih tal letos na poljih posejane zelo malo. Ob skrbi za novo satje pa ne smemo pozabiti niti na skladišče, v katerem nam kljub nastavljanju medišč (ko je v družini v 10-satnih panjih 6-7 satov zalege ne glede na medenje v bližnji okolici) skoraj vedno ostane nekaj rezervnega satja. Ker so aprila temperature višje, je to satje ob neprimernem skladiščenju izpostavljeno voščeni vešči. Presežek satja moramo zamrzniti ali ga shraniti v hladilnico. Prodaja čebeljih družin April je tudi mesec prodaje čebeljih družin. Čeprav nekateri dogovori o prodaji segajo že v prej- Zametki gozdne paše proti koncu aprila šnjo jesen, je april zelo primeren čas za prevzem čebeljih družin. Da je družina primerna za prodajo, se mora v njej začeti intenziven razvoj. Navadno ta pojav opazimo sočasno s cvetenjem regrata in divje češnje, ko se tudi hitro pokaže kakovost čebeljih družin. Uravnavanje rojenja in omejevanje zaleganja matic Za uravnavanje rojenja obstajajo številni različni načini, od katerih jih je v širši uporabi približno 30. Poleg ustaljenih načinov zagotavljanja prostora za zaleganje z graditvijo in vstavljanjem lepih satov za zaleganje sam proti koncu aprila družinam odvzemam tudi sate s cvetnim prahom in s tem v skladu z zakonom o minimumu družini omejujem možnosti za vzrejo prevelike količine zalege. Zelo dobro se mi v obdobju cvetenja jablane obnese tudi omejevanje matice na manj kot polovico panjske prostornine (približno na tretjino). Zaradi tega ukrepa so čebele že pred akacijevo pašo manj zaposlene z vzrejo zalege in nabiranjem cvetnega prahu, tako da se usmerijo predvsem v nabiranje medičine. S tem ukrepom lahko maja, po koncu akacijeve paše, tudi omejimo porabo medu. Pogled z drugega zornega kota Na začetniških tečajih sem slušateljem podal primerjavo med čebelarstvom in šahom. Upam, da so moji prispevki v prvih štirih mesecih pojasnili in nakazali, kako naše načrtovanje in izvedba vplivata na uspešnost čebelarjenja, če to merimo s količino pridelka na družino, z odstotkom rojenja oz. razmnoževanja družin in uspešnostjo prezimitve. J ČEBELARSTVO LUZNAR Begunje 170, 4275 Begunje na Gorenjskem tel.: 040/321 556 cebelarstvo.luznar@gmail.com PRODAJA ČEBELJIH DRUŽIN IN ČEBELJIH MATIC Sprejemamo naročila za matice iz Gorenjske -alpski ekotip (v sodelovanju s KIS), in čebelje družine na AŽ-satih s panji ali brez njih. 134 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil ZDRAVJE ČEBEL Preventivni ukrepi v epizootiologiji varoze čebel v aprilu Alenka Jurič*, alenka.juric@vf.uni-lj.si Preventivna veterinarska medicina na področju zatiranja varoj temelji tako na rednih preventivnih pregledih čebelje zalege in odraslih čebel glede bolezenskih znakov, značilnih za varozo, kot tudi na stalnem spremljanju in ugotavljanju populacije varoj v čebeljih družinah in na preprečevanju širjenja varoj. Zakaj in kako ocenimo napadenost čebeljih družin z varojami v spomladanskem obdobju? Namen spomladanskega ugotavljanja in ocene napadenosti družin z varojami je ugotoviti, s katerimi ukrepi in kdaj je treba poseči v čebelje družine, da populacija varoj v čebeljih družinah ne bi dosegla in presegla praga škodljivosti. Pomagamo si lahko na različne načine, pomembno pa je zlasti, da preverimo vse čebelje družine ali vsaj večino družin v čebelnjaku. • Preverimo, koliko varoj je pri posameznih čebeljih družinah odpadlo v treh tednih po zadnjem zdravljenju, izvedenem v čebeljih družinah brez zalege. Če je odpadlo več kot 100 varoj in če je bilo zdravljenje opravljeno v skladu z navodilom za uporabo zdravila, lahko ob predvideni 95-odstotni učinkovitosti zdravljenja in 10-odstotnem naravnem odmrtju varoj čez zimo ter ob zaleganju matice od januarja naprej pričakujemo večjo ogroženost čebelje družine. V zimskem obdobju je prag škodljivosti varoj v čebelji družini največ do 40 varoj oz. naravni odpad do 0,1 varoje na dan. • V sumljivi čebelji družini lahko aprila ocenimo stopnjo napadenosti z varojami tako, da s pomočjo testnega vložka ugotovimo, kolikšen je spomladanski naravni odpad varoj, ali da na podlagi sladkornega testa izračunamo napadenost odraslih čebel z varojami. • Naravni odpad varoj: Testni vložek mora prekrivati podnico panja po vsej njeni površini, imeti pa mora tudi zaščitno mrežo, da čebele ne bi sproti odnašale drobirja in z njim tudi varoj. Ker je aprila in maja zaradi obilnega cvetenja pričakovati večjo količino drobirja na podnicah, je priporočljivo pogosteje preverjati naravni odpad varoj, morda na vsake 4 do 7 dni, saj bo ugotavljanje števila varoj tako lažje. Po treh tednih izračunamo povprečni dnevni naravni odpad * dr. vet. med., Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni veterinarski inštitut, enota Celje varoj. Prag škodljivosti za povprečni dnevni naravni odpad varoj je v tem obdobju do ena varoja na dan. • Sladkorni test: Za izvedbo sladkornega testa potrebujemo najmanj 30 g odraslih čebel (približno 300 čebel), elektronsko tehtnico, posodo z mrežastim pokrovom, eno zvrhano jedilno žlico mletega sladkorja (minimalno 7 g), večjo posodo z vodo in računalo. V posodo, ki smo jo pred tem stehtali, stresemo nekaj mladih čebel z dveh do treh satov nepokrite zalege, na katerih pričakujemo največjo napadenost z varojami, pri tem pa pazimo, da s čebelami ne otresemo tudi matice. Posodo pokrijemo z mrežastim pokrovom in vzorec čebel stehtamo. Skozi mrežo dodamo sladkor in lonec povaljamo, da se sladkor enakomerno porazdeli med čebelami. Po nekaj minutah lonec s čebelami obrnemo in ga najmanj eno minuto dobro stresamo nad posodo z vodo, v katero bodo odpadle varoje. Potem čebele vrnemo v panj, preštejemo odpadle varoje v vodi in izračunamo stopnjo napadenosti čebelje družine. To naredimo tako, da število varoj pomnožimo z 10, zmnožek pa delimo s težo vzorca čebel v gramih. Prag škodljivosti napadenosti odraslih čebel z varojami je spomladi manj kot 1 odstotek (manj kot tri varoje v 30 g težkem vzorcu čebel). • Podatke o napadenosti družin z varojami primerjamo s podatki o tem v sosednjih čebelnjakih na območju preletne razdalje čebel. Posebej moramo biti na te podatke pozorni na območjih z večjim številom čebelnjakov, na območjih, na katerih je veliko čebel in na območjih pogostih premikov čebel. Kako ukrepamo, če ugotovimo, da je prag škodljivosti dosežen ali presežen? Aprila in maja, ko čebele prinašajo v panje medičino in cvetni prah, je treba čezmeren razvoj varoj preprečiti predvsem z različnimi apitehničnimi ukrepi, kot so: • načrtno izrezovanje pokrite trotovske zalege na vsakih 12 do 14 dni, • odvzem nekaj satov iz močnih čebeljih družin s pokrito zalego in oblikovanje narejencev, • vstavljanje lovilnih satov z nepokrito trotovsko ali čebeljo zalego v narejence in roje (iz družine jih odstranimo po pokritju zalege), 126 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil ZDRAVJE ČEBEL • načrtna prekinitev zaleganja matic in • drugi ukrepi, ki jih izvajamo po navodilu terenskih svetovalcev. Pri nepridobitnih čebeljih družinah je mogoče uporabiti tudi zdravila. Če po zatiranju varoj pri rojih ali narejencih ugotovimo, da je v njih več kot 50 varoj, je treba natančneje pregledati in po potrebi zdraviti tudi matično gospodarsko družino. Aprila in maja je zdravljenje varoze pri gospodarskih družinah upravičeno, če so družine toliko napadene z varojami, da je moten njihov razvoj in je ogroženo njihovo zdravstveno stanje. Upoštevati je treba navodilo veterinarja oz. proizvajalca zdravila. Čebelje družine je treba zdraviti tako, da zaščitimo njihovo zdravje in hkrati pridobivamo zdravstveno ustrezne čebelje pridelke. V vsakem primeru je treba zdravljenje izvesti ob izpraznjenem medišču, in sicer bodisi pred začetkom medenja bodisi v medpašnem obdobju, le izjemoma pa med pašo. Eno izmed pri nas dovoljenih zdravil za tovrstno zdravljenje, primerno predvsem zaradi njegove preproste uporabe, je zdravilo Maqs, ki kot zdravilno učinkovino vsebuje mravljinčno kislino. Zdravilo je v Sloveniji registrirano in ga je mogoče kupiti brez veterinarskega recepta. Ob tem je treba poudariti, da je tudi pri čebelah prepovedana vsakršna uporaba neregistriranih pripravkov in zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet v Sloveniji, in da mora čebelar zagotavljati popolno sledlji-vost nakupa in uporabe zdravil pri svojih čebelah. O tem, kako pri čebelah pravilno uporabljati zdravila, se lahko vsakdo pouči na veterinarskih izobraževanjih. Časovni razpored teh izobraževanj je objavljen na spletni strani: www.vf.uni-lj.si/vf/index. php/si/s. Kako preprečimo širjenje varoj? Aprila se začenja tudi intenzivnejši promet s čebelami. Vsaka selitev je po eni strani stres za čebeljo družino, po drugi pa tudi večje tveganje za prenos različnih bolezni. S čebelami se selijo tudi varoje in z njimi različni patogeni mikroorganizmi, povzročitelji nevarnih kužnih bakterijskih, glivičnih in virusnih bolezni, ki so lahko veliko bolj patogene od tistih, s katerimi so se domače čebele morda že okužile. Selitev čebel lahko povzroči tudi napad varoj, ki imajo drugačne lastnosti od varoj v domačem čebelnjaku oz. je njihova odpornost proti zdravilom drugačna. Zaradi tega je treba v čebelarstvih, ki se intenzivneje ukvarjajo s selitvami čebel, razmišljati tudi o načrtni uporabi zdravil, ki so manj problematična glede rezistence. Manjša možnost za tovrstno odpornost je pri uporabi organskih kislin in eteričnih olj, vendar je uporaba teh sredstev v praksi zahtevnejša. Čebelarji, ki tovrstna zdravila že uporabljajo, vedo, da morajo biti pri njihovi uporabi zelo pazljivi, saj so neželeni učinki zdravljenja povezani prav s stresom pri čebeljih družinah zaradi premika čebel, pomanjkanja hrane ali hitrih mikro- in makropodnebnih sprememb. Kažejo se v stikanju, ropanju, zaletavanju in povečanem odmiranju čebel, zaradi česar v čebelarstvu pogosto nastane nepopravljiva škoda. Največja nevarnost za širjenje varoze so šibke, slabo oskrbovane, nezdravljene in z varojami napadene čebelje družine, vse to pa je velikokrat povezano tudi z napakami v tehnologiji, kot so pozno narejanje novih družin, slaba menjava matic, slaba oskrba družin s hrano ali stres. • Priporočljivo je kupovati t. i. »suhe« čebele, to je čebelje družine brez zalege. • Zatiranje varoj je treba izvesti še pred selitvijo, saj bomo s tem zmanjšali možnost širjenja varoj in z njimi povezanih težav. • Pravočasno si moramo zagotoviti nove družine in mlade matice, kajti dobro razvite in s tem odpornejše bodo lažje dočakale prihodnjo pomlad. • Nove družine moramo za najmanj tri tedne dati v karanteno. • Na pasiščih moramo upoštevati pašni red in zagotoviti zadostno razdaljo med stojišči. • Skrbeti moramo, da bodo čebelje družine čim bolj izenačene in da bodo imele stalno na voljo čisto pitno vodo ter zadostno zalogo kakovostne hrane v plodišču. • Preventivni ukrepi za zaščito čebeljih družin pred varozo in drugimi boleznimi naj bodo na območju preletne razdalje čebel čim bolj enotni. • Z veterinarjem se moramo osebno pravočasno posvetovati o preudarni uporabi akaricidov. • Pravočasno si moramo zagotoviti zdravila za zatiranje varoj. • Izogibati se moramo uporabi zdravil v dneh, ko so čebele izpostavljene stresu, na primer med prevozom, krmljenjem, preselitvijo v drug panj ali ob drugih notranjih in zunanjih vplivih, povezanih predvsem s spremembami glede živalnosti družine, temperature, vlage in ventilacije v panju. • O morebitnem sumu varoze moramo čim prej obvestiti veterinarja (poškodovane čebele se težko gibljejo, ne morejo leteti, pojavi se odmiranje čebelje zalege, odmiranje ali izginjanje čebel). Tehnološki in zdravstveni preventivnimi ukrepi, ki jih dosledno upoštevamo in izvajamo že od zgodnje pomladi naprej, so neizogibni za uspešno zatiranje varoj. V vsakem čebelarstvu morajo biti dobro načrtovani in natančno izvedeni, pri tem pa so nujni povezovanje, sodelovanje in dobro usklajevanje med čebelarji na širšem območju ter sodelovanje z območnim veterinarjem. J SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 137 ZDRAVJE ČEBEL Po uporabi sredstva ApiBioxal po priloženih navodilih pometal mrtvice V prvi letošnji številki SČ sem prebral članek Milana Megliča z naslovom »Kdo nas zavaja«. Bil sem ga zelo vesel, ker mi je postalo nekoliko lažje pri duši, saj sem po uporabi sredstva ApiBioxal po priloženih navodilih štiri dni pred čebelnjakom na veliko pometal mrtvice. Sem pri 75 letih, 30 let čebelarim kot samouk, saj nikoli nisem imel mentorja. Vendar preberem vse, kar mi pride pod roke, in ne izpustim nobenega predavanja. Doslej zaradi varoj nisem izgubil še nobene družine, tudi po zaslugi knjige g. Megliča, saj sem jo večkrat prebral. Ko sem prebral omenjeni članek, sem sklenil, da se bom oglasil tudi sam. Kot vsako leto sem tudi lani za zatiranje varoj uporabil sredstva, ki jih priporočajo veterinarji VF NVI. Poleti 2014 sem od 27. 7. do 19. 8. varoje zatiral s sredstvom Api Life Var. Z odpadom sem bil zadovoljen. Od 5. 9. do 14. 9. sem jih zatiral z mravljinč-no kislino, in sicer dvakrat s šokmetodo. Odpad je bil zmeren. Jesensko zatiranje s sublimacijo oksal-ne kisline sem izvedel med 1. 10. in 15. 11., in to od dvakrat do štirikrat s presledki od 6 do 8 dni. Večji odpad je bil samo pri nekaj družinah. Ob zimskem zatiranju varoj družine že najmanj 10 let pokapam z oksalno kislino. Tokrat sem 29. 11. uporabil sredstvo ApiBioksal po priloženih navodilih. Še pred tem sem zato, ker se mi je predpisana koncentracija zdela zelo visoka, poklical veterinarko VF NVI in ta mi je zatrdila, naj delam po navodilih. Če bi mi rekla, da pri nas s tem zdravilom še nimamo izkušenj, morda ne bi naredil neumnosti. Družine sem ocenil, porabil 27 ml raztopine na družino oziroma 570 ml na 137 ulic oz. preračunano 4,19 ml na zasedeno ulico, to pa ne bi smelo biti preveč. Ko sem prišel naslednji dan pred čebelnjak, pa je bilo po tleh vse črno mrtvic. Prvi dan sem jih pometel smetišnico in pol (smetišnica je kar velika), prav toliko tudi drugi dan, tretji dan eno smeti-šnico in četrti dan še polovico smetišnice. S tem pisanjem sem nekoliko odlašal, pravzaprav sem že skoraj odstopil od njega, ker odgovornost za vse posledice pač raje pripišem sebi, kot da bi iskal vzroke drugod. Ko pa sem v drugi številki SČ prebral odziv prof. Tadeja Malovrha in prof. dr. Andreja Kirbiša na članek g. Megliča, sem se odločil, da tudi sam povem svoje izkušnje. Zaradi takšnega odnosa pristojnih do zdravljenja čebel pri nas bomo morali čebelarji bolj verjeti svojim izkušnjam. G. Me-gliču in kranjskogorskim čebelarjem želim še naprej uspešno delo v interesu slovenskega čebelarstva. K. P., čebelar z Dolenjskega (Podatke hranimo v uredništvu.) Še enkrat o občutno previsoki ceni potrdil, ki jih izdaja VF NVI Zadnje čase ČZS znova kličejo čebelarji in se pritožujejo zaradi nerazumljivo visoke cene izdaje potrdil za usposabljanje s področja zdravstvenega varstva čebel, ki jih zaračunava VF NVI (8,60 evra za eno potrdilo). Vse upravičeno jezne čebelarje in čebelarke obveščam, da je ČZS zaradi nerazumljivo visoke cene izdaje potrdil pred več kot letom dni protestirala pri vodstvu fa- kultete, v okviru katere deluje NVI (www.czs.si/novice_ podrobno.php?sif_no=3504). Žal, neuspešno, saj je taka praksa VF pri izdajanju vseh potrdil, zato cena po njihovem mnenju ni posebej visoka. O tem smo takrat obvestili tudi ministra MKGP. ČZS še enkrat prosi vodstvo fakultete, ki izdaja potrdila, da preuči, ali je ta cena res realna. Boštjan Noč, predsednik ČZS MIZARSTVO 0 ČEBELARSTVO Jernej Furlan prašilčki (5s, 7s) ,----- až-panji (9s, 10s, 11 s, 12s) CENE v APRILU až-panji (11+3) fe^ trietažni až (9s, 10s) 17"satnl A 1 lipovi satniki dadant blatt (1 Os-lr tloris, 6s naklada) Ir-panji (1/1,2/3) *od sedaj možnost testnega vložka v až panjih 4H ■ • ■ panj 11+3 - z vratci ali peno od zadaj mm , 1 M | M ■ i / J * IZKORISTITE DODATEN 7% POPUST OB NAKUPU NAD 15 PANJEV! Natančno izdelani panji, iz kakovostnega sušenega smrekovega lesa, lepljeni z vodoodpornimi lepili, masivne notranje stene, vključujejo lipove satnike. Jereslavec 28 8258 Kapele GSM: 031-699-864 E-mail: furlan.jernej@gmall.com 138 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil ČEBELJE PASE edovite trajnice - kdaj jih sadimo? Jožica Golob - Klančič*, trajnice@trajnice.com Kar nekako navajeni smo razmišljati o spomladanskih saditvah, kljub temu pa nas čas vedno znova prehiti, ker je spomladi veliko dela tudi pri čebelah. Potem se morda pojavi še deževno obdobje, ko ne moremo brkljati po zemlji, pomladi je prehitro konec in sajenje smo spet zamudili. V resnici vidimo probleme tam, kjer jih ni! Tako kot vse druge trajnice tudi medovite pravzaprav lahko sadimo skoraj vse leto, če je le izpolnjenih nekaj poglavitnih pogojev. Najprej se moramo odločiti za primeren prostor, na katerega bomo posadili novo rastlino, tako da bo imela vsaj nekaj let mir pred hojo, vožnjo, gradbenimi in drugimi posegi v prostor. Novi nasad mora biti umeščen tudi tako, da bo dobro dostopen tako za čebelarja in čebele kot tudi za morebitne obiskovalce. Potem moramo za saditev temeljito pripraviti zemljo. Zrahljamo jo vsaj za lopato globoko, očistimo morebitnih plevelov in dobro pognojimo z organskimi gnojili. Korenin trajnih plevelov v zemlji ne sme biti niti v sledovih, sicer se bodo z leti neobvla- * univ. dipl. inž. hortikulture in krajinske arhitekture Ko ob koncu poletja že primanjkuje paše, je posebej dobrodošlo cvetje jesenskih aster. Pomembno pa je, da na normalnih tleh niti ne občutijo poletne suše. Mačja meta je neuničljiva, po prvem cvetenju jo močno porežemo, potem pa bo vedno znova zacvetela in medila in medila... dljivo razmnožili, saj jih med trajnicami ni mogoče dovolj učinkovito pleti. Pomemben pogoj je tudi, da si vzamemo čas za temeljit razmislek, načrtovanje in potem še za uživanje ob sajenju. Vsakršen vrt in vsakršno delo na vrtu nam mora namreč biti v veselje in zadovoljstvo, saj se ga v nasprotnem nima smisla niti lotevati. Če imamo na voljo trpežne sadike, ki niso bile vzgojene v rastlinjaku ali v šotnici in ki k bogati rasti in razkošnemu cvetenju niso bile spodbujene s kemičnimi sredstvi, lahko sadimo vedno, da le zemlja ni zamrznjena, ker takrat tega fizično ne moremo opraviti. Torej morajo biti sadike vzgojene asketsko, v lončkih in dobro ukoreninjene. Če bomo sadili neposredno pred sušnim obdobjem, bo seveda treba takšne sadike z nekajkratnim zalivanjem zavarovati pred izsušitvijo. V toplem ali celo vročem delu leta pa se sadike iz lončkov z navadno vrtno zemljo zelo hitro vrastejo v zemljo in v veselje čebelarja in čebel same poskrbijo zase. J Vseslovenska akcija »Človek posadi, čebela opraši« V okviru letošnje vseslovenske akcije »Človek posadi, čebela opraši«, ki jo skupaj s pokroviteljem, podjetjem Medex, organizira ČZS, je 18. marca 2015 v protokolarnem centru Brdo pri Kranju za lopato prijela celotna Vlada RS. Ministrski zbor se je s sajenjem sadik lipe dejavno vključil v projekt zasajanja in sajenja medovitih rastlin. Cilj akcije je, da bi na javnih površinah sadili in sejali medovite rastline in da bi vsak Slovenec posadil ali posejal vsaj eno medovito rastlino. Posnetek dogodka ob sajenju lip Vlade RS si lahko ogledate na spletni strani ČZS: www.czs.si/objave_podrobno_czs/5802. ČZS SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 139 ČEBELJE PAŠE ČZS in Semenarna Ljubljana podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju V Semenarni Ljubljana se zavedamo, da je kmetijstvo v zadnjem času pod velikim pritiskom globalnega trga. Interesi globalnih korporacij po navadi niso v soglasju z ohranjanjem čebel, čmrljev in metuljev. Zaradi oženja kolobarja na slovenskih kmetijah se zmanjšuje tudi količina čebelje paše. Ker smo ljudje odgovorni za ohranitev čebel in ker verjamemo, da se z majhnimi, a vztrajnimi koraki daleč pride, smo v Semenarni Ljubljana z veseljem podpisali sporazum s ČZS. Namen je skupen - dolgoročno sodelovati in vztrajati pri varovanju čebel, okolja in kulturne dediščine, saj je to za Slovenijo zelo pomembno. Sodelovali bomo na različnih področjih, tokrat naj poudarim le sajenje medovitih rastlin. Za ta namen smo v Semenarni Ljubljana pripravili priročna majhna pakiranja semen medovitih rastlin, ki so primerna tudi za zeleno gnojenje naših vrtov. V naši ponudbi so seme ajde, facelije, bele gorjušice, oljne redkve, lucerne, perzijske detelje, medene detelje, inkarnatke in mešanice medovitih rastlin za zeleno gnojenje, imenovane Biovrt. Ponudbo smo razširili tudi za slovenske vrtove. Na voljo je nov izbor dišavnic, od različnih sort mete, žajblja, bazilike, šetraja, timijana do številnih cvetlic, na katerih bodo lahko čebele nabrale obilo medičine. S setvijo okrasnih cvetlic lahko vsak posameznik tudi sam prispeva k ohranitvi čebel in drugih opra-ševalcev. Na naše vrtove v okolici hiš in stanovanjskih naselij lahko posadimo okrasne rastline, ki so tudi medovite, tako da bodo dodaten vir medičine in cvetnega prahu za čebele, čmrlje, metulje in druge opraševalce. Izbor cvetočih rastlin je zelo pester in upamo, da vam bo v pomoč pri urejanju vaših okrasnih vrtov in gredic. Setev cvetlic je tudi idealna izbira ob kolobarjenju. Ponudbo medovitih rastlin si lahko ogledate v katalogu medovitih rastlin na spletni strani Semenarne Ljubljana. Za člane ČZS bomo v Semenarni Ljubljana pripravili tudi posebne ponudbe in vas o njih redno obveščali. Zaveze Semenarne Ljubljana v dogovoru o sodelovanju so: 1. Semenarna Ljubljana bo čebelarjem iz občin, ki se bodo na natečaju »Do čebel najbolj prijazna občina« uvrstile na prva tri mesta, podarila po tri vrečke semen različnih medovitih rastlin. 2. Semenarna Ljubljana bo na tekmovanju mladih čebelarjev 9. maja v Metliki vsakemu tekmovalcu podarila po eno majhno vrečko semen medovite rastline; 3. Semenarna Ljubljana bo od 1. aprila 2015 naprej vsem čebelarjem s člansko kartico ČZS v svojih prodajalnah omogočila nakup vseh medovitih rastlin s 15-odstotnim popustom. 4. V okviru projekta »Kar sejemo, to žanjemo« bo Semenarna Ljubljana postala BOTER ene izmed kmetijskih srednjih šol in ji zagotovila seme AJDE. 5. V prodajalnah Semenarne Ljubljane bodo semena medovitih rastlin posebej označena. 6. V prvi polovici aprila (14 dni) se bo Semenarna Ljubljana vključila v vseslovensko akcijo sajenja oz. sejanja medovitih rastlin, tako da bo vsem kupcem omogočila poseben popust pri nakupu medovitih semen. Naš cilj je, da bi vsak Slovenec posejal ali zasadil vsaj eno medovito rastlino. 7. Semenarna Ljubljana bo vse leto od vsake prodane medovite rastline namenila en cent v Sklad za ohranitev kranjske čebele. Iztok Verdnik, vodja Sektorja za korporativno komuniciranje in marketing INHALACIJA AEROSOLA IZ PANJA Ponujamo sete za izvajanje inhalacijske aerosolne apiterapije iz panja, API-AEROSOL I (set z naravnim vlekom) in API-AEROSOL II (set s prisilnim vlekom). KONCENTRATI ZA MEŠANJE V MED Pri nas dobite tudi kakovostne koncentrate za mešanje v med iz ameriškega slamnika (125 g) in soka rdeče pese (125 g). Medikoel d.o.o., Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica, T: 04 537 85 10, M: 041 618 755 info@medikoel.com, www.medikoel.com, 'tS www.s-mediko.com u i \i 1 140 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXVII „G ČEBELARSKI TURIZEM Čebelarski mojstri v Makedoniji (II. del) Če bi bilo po njihovem, bi nas v Kumanovu zadržali ves dan, žal pa smo morali naprej, čeprav smo se tudi mi počutili, kot da smo pri prijateljih in se nikakor nismo mogli odpraviti naprej. Pozno popoldne smo prispeli v Skopje. Namestili smo se v hotelu v centru mesta, zato smo si lahko ogledali njegovo središče - najprej na panoramski vožnji, potem pa še med večernim sprehodom. Množica stavb v grškem slogu, med njimi pa široki bulvarji in številni velikanski bronasti kipi na prav tako velikanskih marmornatih podstavkih. Če bi imeli nekaj dni časa, bi se bilo lepo sprehoditi in občudovati vso to umetnost. Moj estetski čut pa je bil nekoliko prizadet, ker vseh teh veličastnih stavb in kipov ne povezuje prav nič - nobena zelenica ali park, ograja, klančina, stopnišče ali asfaltirano parkirišče. Med njimi je zgolj razrit makadam in množica križem kražem parkiranih avtomobilov. Škoda, da za ta del zmanjkuje denarja. Skopje obnavljajo že vse od potresa leta 1963, pa obnovi še ni videti konca. Zjutraj smo se odpravili proti Ohridu. Vozili smo se mimo velikanskega umetnega Mavrovskega jezera, ki napaja največjo makedonsko hidroelektrarno. Ob graditvi jezera so morali potopiti kar nekaj vasi. Legenda pravi, da se nekateri prebivalci nikakor niso bili pripravljeni izseliti iz svojih hiš. Ko je bil jez zgrajen, so v jezero spustili vodo, in ko se je ta dvignila do hiš, je neko dekle steklo v cerkev in zvonilo toliko časa, da so se še zadnji ljudje, ki so se zdaj ustrašili za svoja življenja, umaknili na varno. Za pogumno dekle je bilo, žal, prepozno. Po tem dogodku pa zvon ni utihnil, saj ga je po pripovedovanju ob določenih dneh še vedno slišati. Kakor koli, kadar je gladina vode nekoliko nižja od najvišje, je še vedno mogoče videti vrh zvonika -in mi smo ga videli. Na tej poti smo naredili še dva postanka. Najprej smo si ogledali neko čebelarstvo, vendar se to, vsaj meni, ni zdelo nič posebnega, razen da ima čebelar več kot 200 LR-panjev (zdaj vidite, kako sem razvajena!). Drugič smo se ustavili v bližini Mavrova in si ogledali čudovit samostan sv. Jovana Bigorskega iz 19. stoletja. Velikanska stavba, zgrajena iz kamna in lesa, je pred leti, žal, pogorela, zdaj pa je v celoti obnovljena in vredna ogleda. V Ohrid smo prispeli v temi ter prespali v čudovitem hotelu v sobah s pogledom na to makedonsko morje, kot pravijo Makedonci svojemu čudovitemu jezeru. Tudi ohridske bisere smo kupovali, saj so bile trgovine v središču mesta odprte celo do polnoči. Ohridski biseri so narejeni iz lusk ribe luskari-ce, ki živi samo v tem jezeru in ki jo prav zaradi lusk množično lovijo, tako da je že skoraj izumrla. Naš Čebelarstvo pod Mavrovovim jezerom vodnik je v zvezi s tem sicer dejal, da tudi če bi bilo jezero veliko kot Jadransko morje in če bi bile vse ribe v njem luskarice, to še vedno ne bi zadostovalo za izdelavo tolikšne količine nakita, kolikor ga prodajo kot ohridske bisere. Seveda nam je to povedal rekel šele potem, ko smo se ženske že izdatno založile z nakitom iz njih! Zjutraj smo se odpeljali še v Strugo, kjer smo si želeli ogledati še eno čebelarstvo, a nas je na žalost močil dež, zato smo se tam mudili le kratek čas. Mož ima precejšnje čebelarstvo, saj se mu zaradi bližine Ohrida, ki je zelo obiskan turistični kraj (samo ob jezeru je 260 hotelov), to splača. Ves svoj med brez težav proda po višji ceni kot čebelarji drugod po državi. Čebelari z LR-panji, ker mu ustreza, da sta mediščno in plodiščno satje enako veliki. Pokazal nam je, kako za svoje čebelarstvo vzreja matice. Bilo je tako smešno preprosto, da sem si rekla: »Ma-donca, to bom pa tudi jaz naredila!« Zapisala si pa nisem. Vem, da je medišče postavil dol, iz plodišča dodal nekaj satov zalege in dotresel čebele iz medi-šča. Kaj pa je naredil potem - se kdo spomni? Kakor koli, to so bile zadnje ure Makedonije, saj smo pozneje videli samo še minarete. Vsepovsod nove, čudovite hiše, večina nenaseljenih, nekaj že pošteno zaraščenih z grmovjem. Albanci so namensko kupovali in drago preplačali nekakovostno makedonsko zemljo ob meji ter na njej zgradili svoje vasi. Narod, ki se je desetletja ponašal, da je edina ateistična država v Evropi, zdaj tam zida svoje džamije. Pet hiš - en minaret, deset hiš in več - dva mina-reta. Kamor ti seže oko - sami minareti. Na tistih par kilometrih od Struge do albanske meje jih je bilo več kot potem v vsej Albaniji. Česa so se Albanci po drugi svetovni vojni bali, ne vem. Ko smo prečkali makedonsko-albansko mejo, je bilo ob cesti toliko betonskih bunkerjev, da SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 141 ČEBELARSKI TURIZEM smo samo strmeli. Zdaj jih uporabljajo za bivališča ovac. No, je bil naš komentar, vsaj enkrat so uporabni za nekaj koristnega! Pot čez Albanijo in nato čez Črno goro bi lahko bila enolična, vendar smo v bližini vasi ob cesti vsake toliko videli stojišča čebel v nakladnih panjih. Nekje jih je bilo po pet, drugje nekaj več, nikoli pa ne več kot petnajst. Zabavali smo se s tem, kdo bo prvi spet zagledal novo stojišče. Slovenci smo se in se včasih še zabavamo na račun Črnogorcev, češ da cele dneve posedajo v senci in nič ne delajo. Ko se voziš po taki pokrajini, te na trenutke stisne v prsih. Na eni strani hribovit, strm svet, poraščen z gozdovi tako slabe kakovosti, da je njihov les komaj za drva, na drugi strani pa ravnina - ampak kakšna! »Kamen, kamen, ki ga ne odnese milijone ramen,« je nekoč napisal Srečko Kosovel za svoj Kras. Še sreča, da nikoli ni bil v tem delu sveta, ker bi se mu potem Kras zdel kot raj! Poleti je tam suša, temperatura pa se povzpne na 40 °C. Teren še za ovce ni, kaj šele za kako njivico! Vendar tudi v Albaniji in Črni gori vsepovsod vidiš nove hiše. Najpogosteje jih zgradijo ljudje, ki garajo nekje v Evropi in si vse življenje odtegujejo od ust, da si lahko na rodni grudi sezidajo svoj dom, potem pa tja hodijo na dopust za kak teden na leto ali še to ne. Ker nam je zmanjkovalo časa, smo po albanskem glavnem mestu Tirana naredili le krožno vožnjo in se ustavili samo za eno kavico. Tudi skozi Črno goro smo šli zelo hitro. Vedno smo se malo bali mejnih prehodov, predvsem zaradi zastojev, ki bi nastali zaradi pregleda prtljage, čeprav nismo imeli veliko za cariniti. Kdo bi vedel, da pivo Zlatorog dviguje rampe! Še sreča, da smo to ugotovili pravočasno, saj ga poznajo vsi cariniki in policisti in očitno tudi zelo cenijo. Je kdo preštel, koliko mejnih prehodov smo prevozili? Iz Tirane smo se mimo Podgorice in Nikšiča peljali v Bosno. Bila je že noč, glavna cesta po dolini reke Tare pa tako ozka, da smo mislili, da smo se izgubili in se bomo naslednji hip znašli na neki gozdni poti. Tako smo se šalili, ker je nasproti nam vozilo toliko turističnih avtobusov, ki se jim je bilo treba izogniti, da smo imeli občutek, da ne bomo prišli nikamor. Res smo v Sarajevo prispeli šele okoli treh zjutraj, pa mislite, da smo šli spat? Vedeli smo, da mora prihodnje jutro avtobus počivati (ne voznik, ampak avtobus - le kdo se je tega spomnil!). Prenočili smo v središču mesta in tik ob vhodu v naš hostel je bil bar, pa smo si malo privoščili. Kljub temu smo zjutraj zgodaj vstali in se šli približno dvesto metrov stran na Baščaršijo zbujat s pravo turško kavico. Mmmmm! Ker nobena lepa stvar ne traja večno, se je bilo treba odpraviti proti domu. Čebelar, s katerim smo bili v Bosni dogovorjeni za obisk, se na naše telefonske klice ni odzival, sam pa nas tudi ni poklical. Čeprav smo vedeli, kje živi, smo se odločili, da se odpeljemo mimo in naravnost domov. Če sem bila sama utrujena in sita vsega, so bili drugi verjetno tudi, zato si mislim, da mi te odločitve ni nihče zameril. Na poti domov sem poslušala, kako so nekateri hvalili naš izlet in organizacijo. Preden smo odšli na pot, smo nakupili nekaj pijače in seveda tudi hrane za prvo silo. S sabo smo imeli lonec, vodo in plinski gorilnik ter cel kilogram kave. Nekatere udeleženke izleta, ki bi lahko bile samo gostje, saj so za pot plačale, so s seboj prinesle goro doma pečenih sladkih dobrot. V vseh hotelih oz. hostlih, v katerih smo prespali, smo si priskrbeli t. i. »suhi obrok«. Seveda smo imeli s seboj tudi mizo. Namesto da bi šli nekam na kosilo, smo se ustavili, kjer smo hoteli in kadar smo hoteli, potegnili mizo iz avtobusa, prinesli hrano in pijačo, skuhali kavo in si naredili mali piknik. Bilo mi je v zadovoljstvo, ko sem opazovala, kako so se vsi trudili, da bi prispevali svoj delček - eni so kuhali kavo, drugi zbirali smeti v vrečo, tretji delili pijačo ali hrano ali krožnike in pribor. To je bilo pravo tovari-ško ozračje, zaradi katerega verjamem, da je bil izlet kljub skoraj 2400 km dolgi vožnji in kljub vsem naporom, ki spremljajo tako vožnjo in postanke na njej, resnično lep. Da je bil tak, smo zaslužni vsi - lepega smo naredili skupaj! Pa sem na začetku napisala, da nimam česa povedati? Marija Sivec "Čebelica na rajžo gre" Izdelava prevoznih čebelnjakov prilagodljiva notranja stena Anton Ciglič s.p. www.cebelnjaki.si, info@cebelnjaki.si telefon: 031 681 589 142 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil PREDSTAVITEV ČEBELARJA Šivanka ostra kakor želo Čebelar Ivan Mali je bil rojen leta 1920 v Lete-nicah, kjer živi še zdaj, in je s svojimi 95 leti eden izmed najstarejših čebelarjev v Sloveniji. V svojem življenju se je naučil ravnati z ostrimi stvarmi, tako s ši-vankami kot tudi z želi. Oster pa je tudi njegov razum, saj mu je omogočil, da se je marsičesa naučil sam, zgolj z opazovanjem drugih pri delu. 95-letni čebelar Ivan Mali Po poklicu je namreč krojaški mojster - »švajn-kar«, kot si pravi sam. Življenjski poklic mu je bilo šivanje, čebelarstvo pa mu je bilo hobi. Srednjo obrtno šolo, smer krojaštvo, je obiskoval v Tržiču. V šoli so bili vsi vajenci. Ob ponedeljkih in petkih so imeli pouk, preostale delovne dneve pa so bili v uku pri mojstrih. Preden je 20. decembra 1945 dobil obrtno dovoljenje in še pred tem pri obrtni zbornici opravil izpite za krojaškega mojstra - to mu je omogočilo, da je delal kot samostojni krojač, je več let delal kot krojaški pomočnik. Včasih, že davno v preteklosti, so vedeli, kako koristni so čebelji pridelki, zato so bile čebele pri ljudeh že od nekdaj kot družinski člani. Tudi v njegovi družini so imeli čebele. Njegov oče je bil kmet, ki je tudi čebelaril. Sam je začel čebelariti že v otroštvu, ko je bil star osem let. Čebelarjenja se je naučil mimogrede od očeta. Za to dejavnost sicer pravi, da ni nikakršna znanost, potrebne je samo nekaj volje ter nekaj učenja in branja. Sam se je marsičesa naučil zgolj z opazovanjem. Človek lahko že z očmi ukrade znanje drugemu. Opazuješ in si za- pomniš. Oče mu je vedno govoril, naj po svetu hodi z odprtimi očmi in ohrani tisto, kar je dobro, tisto, kar je slabo, pa naj pozabi. Njegova teta in njen mož sta že pred 2. svetovno vojno čebelarila s 15 AŽ-panji, ki sta jih izdelala sama, poleg tega pa sta sama postavila tudi čebelnjak. Za njima je čebelarstvo prevzel g. Mali. Še zdaj čebelari z 10-satnimi AŽ-panji in lani je v njih zazimil sedem čebeljih družin. Ker so bile tri družine slabiči, jih je združil, tako da bo letos izzimil štiri. Do čebeljih družin goji veliko spoštovanje. Zaradi njihovih lastnosti jih razume kot del človeške družine. Če so odnosi med ljudmi dobri, lahko dosežeš vse, zato je treba tudi čebelam malce pomagati in rezultat bo tu. Velikokrat so bile zanj čebele pomembnejše kot delo, kajti kadar je bilo treba točiti, je odložil vse delo delavnici in se odpravil k čebelam. Ker čebelari že zelo dolgo časa, se spominja tako dobrih kot slabih čebelarskih letin. Za prejšnje leto je tudi sam potrdil, da je bilo tako slabo kot še nikoli dotlej. V osemdesetih letih se mu je prvikrat zgodilo, da ni pridelal niti žlice medu. Povsem drugačno je bilo leto 2006, ko je točil kar trikrat, in to po 45 kg medu na panj. V tem prelepem koncu Gorenjske je sicer mogoče pridelati cvetlični in dobro ocenjen gozdni med. V zvezi s tem je povedal, da je bila zavest javnosti glede medu nekdaj zelo nizka. V preteklosti je bil namreč med samo med, sort niso poznali, prav tako pa tudi ne različne kakovosti tega čebeljega pridelka. Cvetlični med je bil včasih bolj cenjen, saj je v zavesti ljudi predstavljal pojem medu. Spominja pa se tudi, kako je v drugi polovici septembra, ko je od-cvetela ajda, točil ajdov med. Z ajdo posejanih polj je bilo toliko, da so v te kraje svoje čebele dovažali tudi prevaževalci. V Letenicah so v tridesetih letih postavili tri večje nove čebelnjake z žnideršiči. Ker je imel v svojem čebelnjaku zasedeno samo tretjino razpoložljivega prostora, je preostali del jeseni prepustil v uporabo prevaževalcem na ajdovo pašo. Ker je že dolgo na svetu, ima tudi svojevrsten pogled na zgodovino čebelarstva. Po njegovem mnenju je največji dosežek v razvoju čebelarstva prehod s kranjičev na AŽ-panje, kar je dandanes za marsikoga samoumevno. Ljudje so tedaj videli, da je AŽ-panj zlata naložba, saj ob točenju zaradi premičnih satov ni bilo treba uničiti čebeljih družin, poleg tega pa je bilo mogoče tudi večkrat točiti. Večkratno točenje je omogočilo tudi boljše razlikovanje med vrstami medu. G. Mali je leta 1958 ustanovil prvo čebelarsko društvo na območju Gorič in bil tudi njegov predsednik. Ker društva ni registriral, zdaj uradni začetek društvenega delovanja na tem območju uvrščajo v poznejši čas, ne glede na to, da so v prvem društvu Kljub visoki starosti sam opravlja čebelarska opravila. SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 143 PREDSTAVITEV ČEBELARJA imeli društveni prapor in praznovali čebelarski praznik. Društvo je svoje delo začelo povsem na novo, pozneje pa je bil njegov razvoj vse bolj skokovit. G. Mali je zdaj član ČD Goriče. Po njegovem mnenju je razlog za njegovo visoko starost v tem, da v življenju nikoli ni bil lačen. Če bomo trdo delali, bomo tudi dobro živeli. Ob nedeljah je vedno jedel dobro nedeljsko kosilo z govejo juho in mesom. Za tako dolgo življenje ima gotovo zasluge tudi med, ki ga uživa kar z veliko žlico in ga poplakne z mlačno vodo, gotovo pa je za to potrebna tudi življenjska modrost, ki človeka ohranja pri dobrem zdravju. V življenju je treba delati tisto, kar te plemeniti, in bežati stran od tistega, kar te uničuje. Tudi denar je za to, da ga porabimo, zaslužimo pa ga lahko z vsakim, še tako majhnim, a dobro opravljenim delom, in tako lažje pre-živimo. Takšnega dela se sam nikoli ni branil in zato tudi nikoli ni bil brez denarja. Dandanes so ljudje neučakani, življenje hočejo zgrabiti z obema rokama. Nekateri hočejo vse vnaprej pojesti in menijo, da se marsikaj niti ne splača početi, ker je zaslužek premajhen. Sam trdi nasprotno: vse se splača, tudi le nekaj čebeljih družin, saj bodo nekaj dale. T. i. mojster za vse je sposoben narediti marsikaj, zato je vreden denarja, poleg tega pa zna živeti z nizkim dohodkom, čeprav nekateri niti z velikim ne znajo. G. Mali je s svojim dolgim in uspešnim življenjem dokazal, da ima prav, kljub temu da so se mu v mladosti zdaj sicer že pokojni sovrstniki posmehovali zaradi njegove pridnosti. G. Maliju smo lahko hvaležni za zgled velike osebnosti. MB Čebelarsko veselje pred čebelnjakom OBVESTILA ČZS Program izobraževanja preskuševalcev medu v letu 2015 Program izobraževanja preskuševalcev medu, ki je bil oblikovan leta 2008, obsega 50 pedagoških ur, od tega 14 ur predavanj, 33 ur vaj in 3 ure zaključnega preverjanja znanja. Zaradi obsežnosti izobraževanja menimo, da ga je smotrno razdeliti na tri stopnje, ki bi potekale v treh ločenih časovnih obdobjih. Tak način šolanja bi omogočil, da kandidati bolje utrdijo usvojeno znanje in ga nadgrajujejo glede na svoje potrebe, poleg tega pa bilo izobraževanje tudi finančno prijaznejše do samoplačnikov. • Prva stopnja: Uvod v senzorično analizo medu (tri dni, 19 ur; 200 EUR), • druga stopnja: Senzorična analiza medu, osnovna (dva dni, 13 ur; 180 EUR), • tretja stopnja: Senzorična analiza medu, nadaljevalna in izpit (tri dni, 18 ur; 200 EUR). na ocenjevanjih medu mora senzorični preskuševa-lec vsaki dve leti opraviti obnovitveni seminar s področja senzorične analize medu. Obnovitveni seminar za preskuševalec medu obsega pet pedagoških ur, program tovrstnega seminarja pa obsega nekatere senzorične preskuse za preverjanje preskuše-valcev, ocenjevanje vzorcev medu in seznanjanje z aktualnimi temami na področju senzorične analize medu. Cena obnovitvenega seminarja je 48 EUR. Predvideni termini izobraževanja v letu 2015: • prva stopnja: 6., 7. in 8. maj (sreda-petek), • druga stopnja: 22. in 23. junij (ponedeljek-torek), • tretja stopnja: 26., 27. in 28. avgust ali 2., 3. in 4. september (sreda-petek), • obnovitveni seminar za pokuševalce medu: 23. junij (torek). Pogoj za vpis v višjo stopnjo programa je končana predhodna stopnja in vsaj 90-odstotna navzočnost na predavanjih in vajah za vsako stopnjo. Kandidati, ki bodo v okviru tretje stopnje izobraževanja uspešno opravili praktični in teoretični izpit, bodo prejeli potrdilo »Senzorični preskuševalec medu«. V skladu z določbami Pravilnika o senzoričnem ocenjevanju medu v Sloveniji (ČZS, 2014) lahko senzorični preskuševalec medu sodeluje na senzoričnih ocenjevanjih medu v naši državi. Poleg sodelovanja Rok za prijave je najpozneje 15 dni pred začetkom posamezne stopnje izobraževanja. Prijavljeni kandidati bodo prejeli vse potrebno gradivo. Najmanjše število kandidatov za izvedbo izobraževanja je deset. Izobraževanje bo potekalo v prostorih Oddelka za živilstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Jamnikarjeva 101, Ljubljana. Prijave in informacije: Mojca Korošec, e-pošta: mojca.koro-sec@bf.uni-lj.si, tel. 01/320 37 26. Doc. dr. Mojca Korošec 144 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil OBVESTILA ČZS Posodobljene Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Čebelarska zveza Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin posodobila Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih sistema HACCP (v nadaljevanju smernice). Omenjena uprava je posodobljene smernice tudi potrdila. Največ sprememb je na področju označevanja čebeljih pridelkov in krmljenja čebel. V smernicah je opredeljena analiza tveganja za krmljenje čebel s konzumnim sladkorjem, zato bodo čebelarji, ki jih bodo upoštevali, lahko konzu-mni sladkor za krmljenje čebel še naprej kupovali v živilskih prodajalnah. Čebelarji, ki smernic ne bodo upoštevali, pa bodo morali bodisi sami pripraviti analizo tveganja za krmljenje čebel s konzumnim sladkorjem bodisi krmni sladkor kupiti v kmetijskih trgovinah oziroma čebele krmiti s kupljeno krmo (npr. s pogačami in sirupi, ki jih prodajajo čebelarske in kmetijske trgovine). Spremenili smo tudi obrazce ter jih glede na namen pridelave razdelili na sklope. Čebelar, ki prideluje samo med, bo moral izpolniti manj obrazcev kot čebelar, ki prideluje tudi druge čebelje pridelke. Smernice vsebujejo tudi obrazce, ki jih opredeljuje sistem Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, tako da ne bo treba izpolnjevati dvojnih obrazcev. Pred obrazci je tudi preglednica, ki prikazuje, katere obrazce moramo izpolniti glede na način pridelave. Za dodatna pojasnila smo vam na voljo svetovalci za zagotavljanje varne hrane. Smernice si lahko ogledate na naši spletni strani: www. czs.si/Admin/load.php?sif_ob=13&sif_file=objave_ podrobno&sif_parent=5819 Mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka JSSČ Dogodek ob Dnevu Zemlje 22. aprila, ob Dnevu Zemlje, se na Čebelarski zvezi Slovenije še prav posebej zavedamo pomena ohranjanja okolja, saj je ravno narava tista, ki nas lahko bogato nagradi in nam ponuja izobilje vsega, kar potrebujemo za življenje. V Mozirskem gaju imamo zasajen vrt medovitih rastlin, kjer si lahko obiskovalci ogledajo rastline, ki čebelam nudijo bogato pašo. Poleg tega smo v lanskem letu na ČZS JSSČ zasnovali projekt »Kar seješ, to žanješ« v okviru katerega smo v sodelovanju s srednjimi kmetijskimi šolami in KGZS, botri, ki so darovali sredstva za nakup semen medovite ajde spodbujali setev medovite ajde. K sodelovanju smo povabili tudi otroke stare od 9 - 12 let. Pripravili smo natečaj »Kar seješ, to žanješ« katerega namen je bil spodbuditi otroke k razmišljanju o pomenu narave, varovanju okolja, voda in čebel, ob tem pa smo jih želeli seznaniti tudi s čebelarstvom in čebeljimi pridelki ... Ob Dnevu Zemlje in ob koncu natečaja »Kar seješ, to žanješ« organiziramo dogodek v Mozirskem gaju, kjer bo ČZS, JSSČ 24. aprila 2015 ob 14.00 uri v sodelovanju s ČZ SA-ŠA, ČD J. G. Mozirje in EHD Mozirski gaj pripravila slovesno razglasitev zmagovalcev. Vsi, ki so sodelovali na natečaju, so prispevali svoje kreativne ideje, med njimi pa je strokovna komisija izbrala najizvirnejše, najbolj domiselne in najpristnejše likovne rešitve. Na podlagi izbranih motivov je nastala igra spomin, zmagovalci natečaja pa so tako postali soustvarjalci te miselne igre. Za nagrajence natečaja in za vse, ki se boste udeležili dogodka, smo pripravili prav posebno presenečenje. Obiskal nas bo namreč ribič Pepe in skupaj z njim bomo zapeli, zaplesali in se veselili uspehov zmagovalcev natečaja »Kar seješ, to žanješ«. Poleg prijetnega druženja z ribičem Pepe-tom si boste lahko ogledali tudi razstavo čebelarske opreme, ki jo bodo postavili čebelarji ČZ SA-ŠA in ČD J. G. Mozirje, in razstavo najboljših motivov, ki so prispeli na natečaj »Kar seješ, to žanješ«. Razstavo čebelarske opreme, ki bo v šotoru v bližini čebelnjaka in razstavo najboljših likovnih motivov v kapelici sv. Valentina si bodo obiskovalci lahko ogledali od 24. aprila do 3. maja 2015. Vse dni trajanja razstave boste ob strokovni podpori čebelarjev spoznavali čebelarsko opremo. Za vse, ki se boste 24. aprila od 14.00 do 15.30 udeležili prireditve, pa bo zagotovljen prost vstop v Mozirski gaj. Vljudno vabljeni na pomladansko druženje v Mozirskem gaju. Točen program dogodka bo objavljen na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije. Nataša Klemenčič Štrukelj, JSSČ Pevska skupina ČZS bo imela prve vaje V četrtek, 19. marca 2015, se je na sedežu ČZS sešla ožja skupina za ustanovitev pevske skupine. Ob tej priložnosti smo izbrali pevovodjo, tako da pevska skupina lahko začne vaditi. Zanimanje za sodelovanje je do zdaj izrazilo 18 pevk in pevcev, zaradi popolnitve glasovne sestave pevske skupine pa vabimo vse, ki imate željo po petju, da se ji pridružite. Prva vaja pevske skupine bo v torek, 7. aprila 2015, ob 18. uri, na sedežu ČZS. Vabljeni! ČZS SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 141 OBVESTILA ČZS Čebelarska društva, predlagajte svojo občino za prijazno do čebel! ČZS že od leta 2011 razpisuje natečaj, v okviru katerega iščemo občino, ki je najbolj prijazna do čebel. Do zdaj so se na razpis prijavljale občine same ter v svojih vlogah pojasnjevale, kako v njihovi lokalni skupnosti skrbijo za ohranjanje čebel, čebelarstva in čistega okolja. Naziv »do čebel najbolj prijazne občine« so doslej osvojile občine Žirovnica, Črnomelj, Šentjur in Slovenska Bistrica. Letos pa bomo v podporo akciji »Človek posadi, čebela opraši« za oceno občin prosili čebelarje iz ČD. Natečaj bo trajal od 1. aprila do konca oktobra. ČD bomo o možnosti sodelovanja na natečaju obvestili pisno, po pošti pa bodo prejela tudi obrazec za sodelovanje na njem. Nagrada za občino, ki bo osvojila naziv »do čebel najbolj prijazna občina v letu 2015«, bo brezplačna ureditev javne površine v velikosti 50 m2 z medoviti-mi rastlinami. Nagrado bo prispevalo podjetje Trajnice Golob Klančič. Poleg tega bo Semenarna Ljubljana vsakemu čebelarju iz občin, ki se bodo uvrstile na prva tri mesta, podarila po tri različne vrečice semen medovitih rastlin. Vabljeni k sodelovanju! Nataša Lilek, svetovalka JSSČ Razpis za tehnično pomoč čebelarjem Ker Vlada RS še ni sprejela uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016, bo MKGP objavilo javni razpis za tehnično pomoč čebelarjem nekoliko pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. Javni razpis bomo predvidoma objavili v sredini maja 2015. Povezava do predloga uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2014-2016 je dostopna na spletni strani ČZS. Predlog uredbe predvideva, da je delež sofinanciranja čebeljih panjev s testnimi vložki pri čebelarjih, ki so vključeni v sheme kakovosti, do 100 odstotkov skupne neto vrednosti (brez vštetega DDV). Čebelar, ki prejme neto sredstva v vrednosti do 100 odstotkov za sofinanciranje čebeljih panjev s testnimi vložki, mora imeti certifikat sheme kakovosti še najmanj pet let po prejetju teh sredstev. MKGP Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2014 UO ČZS je na svoji 15. redni seji, 12. marca 2015, sprejel sklep, na podlagi katerega je v skladu s Pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in programu napovedi medenja (Ur. l. RS, št. 60/13) ugotovil in potrdil povprečno ceno medu v prodaji na drobno v letu 2014. Ta je podlaga za obračun povračila stroškov, ki jih imajo izvajalci pašnega reda pri razporejanju čebel. Povprečna cena medu v prodaji na drobno v letu 2014 je bila 8,53 EUR/1 kg. Po pravilniku je pašnina obračunana v vrednosti 10 odstotkov od cene 1 kg medu v prodaji na drobno, to je 0,829 EUR na panj. Vsako višje zaračunavanje pašnine je kršitev pravilnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano! Tanja Magdič, svetovalka JSSČ Začasna prekinitev sodelovanja s TV Uživajmo.si Obveščamo vas, da smo zaradi težav z zagota- z njimi. Sodelovanje bomo obnovili, ko bo televizija vljanjem prenosov naših TV-oddaj na Televiziji Uživaj- začela oddajati na svojem posebnem kanalu. mo.si prek operaterjev začasno prekinili sodelovanje ČZS Brezplačne čebelarske spletne strani Vsi čebelarji člani čebelarskih društev imate možnost brezplačno, za vedno, v obliki, kot jo ponujamo v povezavi: www.publishwall.si/cebelarska. zveza. slovenije pridobiti svoje spletne strani. Vse čebelarske spletne strani bodo med seboj povezane po veljavnih zakonitostih (zveza do vseh, društva do članov, čebelarji in društva do mestnih strani). To pomeni, da obvestilo, ki ga objavi zveza, pride na spletne strani vseh društev in tudi čebelarjev ter na spletne strani mest po Sloveniji, če je to potrebno. Kaj omogočamo? Vsem čebelarjem omogočamo, da odprejo svoje spletne strani. Pri odpiranju spletnih strani in izobraževanju jim bomo pomagali, tako kot smo pomagali zvezi in društvom. Nad celotnim procesom bomo bedeli toliko časa, dokler se člani čebelarskih društev ne bodo naučili uporabe (ni težko in je enostavno za uporabo). Dodatne informacije lahko dobite na e-naslovu: branko.gaber@gmail. com ali po tel. št.: 031/796 888. Branko Gaber, PublishWall 152 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil OBVESTILA ČZS Obvestilo o delu terenskih svetovalcev Obveščamo vas, da je z 31. marcem 2015 prenehala veljati pogodba o koncesiji za opravljanje javne svetovalne službe v čebelarstvu, sklenjena med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Čebelarsko zvezo Slovenije. Čebelarska zveza Slovenije je bila 26. 3. 2015 s sklepom Vlade RS izbrana za izvajanje koncesije za opravljanje JSSČ tudi v obdobju od 1. aprila 2015 do 31. decembra 2020. Obveščamo pa vas, da bo v novem programu JSSČ spremenjena tako organiziranost kot delovanje terenskih svetovalcev. Novi seznam terenskih svetovalcev bo objavljen v prvi polovici aprila na spletni strani ČZS, www.czs.si. Za dodatne informacije vam je na voljo Tomaž Samec, specialist za področje varne hrane, po tel. št. 040/436 517. Lidija Senič, vodja JSSČ Tečaj za čebelarje začetnike v Čebelarskem centru Slovenije ČZS bo organizirala dodaten tečaj za čebelarje začetnike. Tečaj bo potekal v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici, vendar le, če se bo nanj do 10. aprila 2015 prijavilo najmanj 40 slušateljev. Največje število prijav je 50, zato pohitite s prijavo! Tečaja se lahko udeležijo le bodoči čebelarji in čebelarji začetniki, ki čebelarijo manj kot tri leta. Natančen urnik z datumi in kraji bodo vsi prijavljeni kandidati pred začetkom tečaja prejeli po navadni in e-pošti. Na tečaj se lahko prijavite v aplikaciji e-Čebe-lar (potrebna je poprejšnja registracija) oz. na e-na-slov: marko.borko@czs.si. Ob prijavi po e-pošti obvezno navedite: ime in priimek, naslov (ulica, hišna številka, številka pošte, kraj), čebelarsko društvo, koliko let čebelarite, tel. št. ali št. GSM in e-naslov. ČZS Sveta maša pri kapelici svetega Ambroža Vse čebelarke, čebelarje in druge vabimo, da se v petek, 10. aprila 2015, ob 17. uri, pri kapelici sv. Ambroža pri Čebelarskem centru Slovenije udeležite Izposoja maskote Na ČZS si je za različne prireditve, sejme in dogodke mogoče izposoditi maskoto kranjske sivke. Cena izposoje je 20 EUR. Podrobnejše informacije v zvezi z izposojo dobite pri ge. Barbari Dimc Urnik usposabljanj v aprilu svete maše, posvečene spominu na vse čebelarje, ki so umrli v minulih letih, in priprošnji za dobro čebelarsko letino. Vljudno vabljeni! ČZS in ČD Lukovica po tel. št.: 041/370 409 ali na e-naslovu: barbara. dimc@czs.si. Maskoto si bo mogoče izposoditi od 10. aprila 2015 naprej. Tajništvo ČZS Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 8. apr. 17.00 Huda gniloba čebelje zalege, Mali panjski hrošč dr. Vlasta Jenčič, dr. vet. med. Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Nakrst 031/261 890 9. apr. 17.00 Trženje čebeljih pridelkov Nataša Klemenčič Štrukelj Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica ga. Klemenčič Štrukelj 040/436 518 Zagotavljanje kakovosti čebeljih pridelkov 20. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu mag. Andreja Kandolf Borovšak Dom čebelarjev ČD Škofja Loka, Brode 37, Škofja Loka g. Novak 041/590 166 20. apr. 16.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec KGZS Zavod Ptuj, Ormoška cesta 28, Ptuj g. Repič 031/484 527 22. apr. 16.30 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Tomaž Samec Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče g. Vogrinec 041/818 705 24. apr. 17.00 Smernice dobrih higienskih navad v čebelarstvu Nataša Lilek Dom na Vidmu, Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica g. Sabec 070/758 752 Usposabljanja iz Programa ukrepov na področju čebelarstva Datum Čas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 2. apr. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom Marija Sivec Čebelarski center Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, Lukovica g. Nakrst 031/261 890 17. apr. 17.00 Sadjarstvo in čebelarstvo Janez Gačnik Oš Podčetrtek, Trška cesta 66, Podčetrtek g. Uršič 041/454 604 17. apr. 18.00 Oskrba čebeljih družin med letom Milan Meglič Center požarne varnosti Domžale (Helios), Količevo 2, Domžale g. Kladnik 041/653 107 22. apr. 17.00 Oskrba čebeljih družin med letom Zoran Zidarič Gostilna pri Ribeku, Stojnci 136c, Markovci g. Kristovič 031/753 114 SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 151 OBVESTILA ČZS Izobraževanja Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta s področja zdravstvenega varstva čebel Uredba 2015 Izobraževanje v okviru programa izobraževanja VF NVI s področja zdravstvenega varstva čebel po uredbi za leto 2015 je predmet javnega naročila, ki opredeljuje izobraževanja na področju zdravstvenega varstva čebel s poudarkom na zdravljenju in obvladovanju varoze in se izvaja po naslednjih vsebinskih sklopih: ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah, ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze, pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah in izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel. V kolikor čebelar pri izbranem izvajalcu opravi tovrstno izobraževanje, prejme potrdilo, ki ustreza pogojem iz ukrepa tehnična pomoč čebelarjem. Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 1. apr. 16.00 Pravilna uporaba zdravil za zatiranje varoze pri čebeljih družinah Alenka Juric, dr. vet. med. Čebelarski dom Šmarje pri Jelšah ga. Juric 041/900 005 1. apr. 17.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah mag. Mira Jenko Rogelj dr. vet. med. Velika sejna soba Občine Tržič, Tržič ga. Jenko Rogelj 041/645 769 7. apr. 16.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah Alenka Juric, dr. vet. med. Čebelarski dom Hrastnik, Hrastnik ga. Juric 041/900 005 7. apr. 16.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. KGZS Ptuj, Ormoška cesta 28, Ptuj ga. Lešnik 041/645792 7. apr. 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Ivo Planine dr. vet. med. Osnovna šola Idrija, Lapajnetova 50, Idrija g. Planinc 041/ 740 8 05 9. apr. 17.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah mag. Ivo Planine dr. vet. med. Krajevna skupnost Solkan g. Planinc 041/ 740 8 05 9. apr. 17.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah mag. Mira Jenko Rogelj. dr. vet. med ČRICG, Rožna dolina 50/A, Lesce ga. Jenko Rogelj 041/645769 9. apr. 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel Alenka Juric, dr. vet. med. Restavracija Gaj, Mozirje ga. Juric 041/900 005 10. apr. 18.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah mag. Mira Jenko Rogelj. dr. vet. med. Dom čebelarjev, Brode 37, Škofja Loka ga. Jenko Rogelj 041/645769 10. apr. 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel Martina Skof, dr. vet. med. Ribnica ga. Škof 041/650 158 10. apr. 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Levstikova 8b, Ilirska Bistrica ga. Skerbiš 041/645 763 10. apr. 16.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 8, Hoče ga. Lešnik 041/645 792 11. apr. 9.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah Alenka Juric, dr. vet. med. Občina Šentjur, Šentjur ga. Juric 041/900 005 15. apr. 17.00 Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Restavracija Silvester, Raka113, Raka ga. Vraničar Novak 041/649 495 15. apr. 17.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Sejna soba starega sodišča Rakek, Trg padlih borcev 1, Rakek ga. Skerbiš 041/645 763 16. apr. 17.00 Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze Martina Skof, dr. vet. med. Sejna soba v tretjem nadstropju, Center Ig, Banija 4, Ig ga. Škof 041/650 158 17. apr. 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Mira Jenko Rogelj, dr. vet. med. Dom čebelarjev, Brode 37, Škofja Loka ga. Jenko Rogelj 041/645769 21. apr. 17.00 Ugotavljanje in zdravljenje najpogostejših bolezni pri čebeljih družinah Suzana Skerbiš, dr. vet. med. Povir 52a, Sežana ga. Skerbiš 041/645763 22. apr. 9.00 Ukrepi za zaščito zdravja čebel s področja obvladovanja varoze Anita Vraničar Novak, dr. vet. med. Krajevna skupnost, Krška vas ga. Vraničar Novak 041/649 495 22. apr. 17.00 Pravilna uporaba zdravil za zdravljenje varoze pri čebeljih družinah Martina Skof, dr. vet. med. prostori ČD Barje, Ljubljana ga. Škof 041/650 158 22. apr. 17.00 Izobraževanje čebelarjev začetnikov s področja zdravstvenega varstva čebel mag. Lidija Matavž, dr. vet. med. Čebelarski dom Beltinci, Beltinci ga. Matavž 031/622730 Redno izobraževanje Veterinarske fakultete - Nacionalnega veterinarskega inštituta o zdravstvenem varstvu čebel Datum Cas Tema Izvajalec Kraj Kontakt 2. apr. 16.00 Mali panjski hrošč mag. Vida Lešnik, dr. vet. med. V kulturni dvorani občine Gorišnica g. Kranjc 041/239617 2. apr. 17.00 Mali panjski hrošč Martina Skof, dr. vet. med. Jezero ga. Škof 041/650 158 17. apr. 18.00 Mali panjski hrošč mag. Ivo Planinc dr. vet. med. Dom upokojencev Cerkno g. Likar 031/876 189 152 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil OBVESTILA ČZS Podatki o gibanju tehtnic od 21. 2. 2015 do 20. 3. 2015 Opazovalna postaja Gibanje tehtnice ± kg Opis dogajanja Goriško, Šempeter -2,3 Poraba hrane Ribniško Pohorje -2,2 Poraba hrane Lendava -1,6 Poraba hrane Bled -1,7 Poraba hrane Koper, Dekani -2,6 Poraba hrane Logaška planota, Menišija -2,4 Poraba hrane Bela krajina, Poljanska gora -2,2 Poraba hrane Bistriško Pohorje -1,8 Poraba hrane Vransko, Prebold -2,4 Poraba hrane Braslovče -2,6 Poraba hrane Metlika -1,9 Poraba hrane Slovenska Bistrica, Oplotnica -1,8 Poraba hrane Travna gora -1,6 Poraba hrane Zreško Pohorje -1,4 Poraba hrane Goričko, Dankovci -1,7 Poraba hrane Laško, Malič -2,1 Poraba hrane Loška dolina, Kozarišče -2,2 Poraba hrane Kočevski rog -1,8 Poraba hrane Kostrivnica, Lahomno -2,4 Poraba hrane Kozjak, Kapla -1,6 Poraba hrane Krim, Iška vas -2,1 Poraba hrane Ptuj, Haloze -1,9 Poraba hrane Kobansko na Kozjaku -1,6 Poraba hrane Krško, Sevniško -1,7 Poraba hrane Kanalsko, Tolminsko -1,9 Poraba hrane Stojna -1,2 Poraba hrane Vrhnika, Borovnica -1,8 Poraba hrane Žužemberk -2,7 Poraba hrane Poverjeniki za pasišča Objavljamo seznam poverjenikov pasišč čebelar- čebelarska društva oddala Ministrstvu za kmetijstvo, skih društev s potrjenimi pašnimi redi. Zbrani podatki gozdarstvo in prehrano. so povzeti iz vlog z izdelanimi pašnimi redi, ki so jih Jure Justinek, ONS ČD POVERJENIK KONTAKT Ajdovščina Aleš Turk 041/724 831 Apače Martin Vučko 031/500 228 Bakovci Franc Kovač 041/387 412 Barje Ivan Jurečič 041/655 105 Begunje pri Cerknici Igor Kržič 041/657 293 Beltinci Štefan Šemen 031/787 235 Besnica Franc Šolar 051/684 155 Blagovna Andrej Jernej 040/650 850 Bled - Gorje Matija Bergant 031/845 261 Blegoš Štefan Inglič 031/500 309 Bloke - Nova vas Stanislav Car 041/736 384 Bohinj Stanislav Žmitek 031/838 908 Bovec Branko Komac 041/406 258 Braslovče Žan Podbregar 041/980 224 Brežice Jože Kelhar 031/893 230 Henrik Peternel Celje Peter Gradišnik 031/836 460 Cerklje Franci Strupi 031/663 001 Cerknica Anton Braniselj 040/223 190 Cerkno Teodor Likar 031/876 189 I. J. Cerkvenjak Anton Anžel 031/559 039 Cirkulane Milan Jurgec 041/705 310 Črenšovci Bojan Hozjan 041/252 695 Črna na Koroškem Maksim Proje 041/392 036 Črnomelj Dušan Milinkovič 031/651 006 ČD POVERJENIK KONTAKT Dobje Matija Koštomaj 051/325 369 Dobova - Kapele Ludvik Divjak 041/581 650 Dobrepolje Jože Pugelj 031/694 076 Dobrna Ivan Krulec 051/335 616 Dolomiti Polhov Gradec Janko Prebil 031/604 309 Dolsko Ivan Mlakar 01/564 77 95 Domžale Edo Rems 01/722 76 93 Dornava Robert Marin 041/488 248 Dramlje Anton Arh 031/282 402 Dravograd Miran Kadiš 031/644 534 Dvor Roman Setnikar 041/643 643 Goriče Jože Friderik 041/751 177 Gorišnica Ivan Krajnc 02/740 82 46 P. D. Gornja Radgona Igor Litrop 040/299 353 Gornji Grad Franc Bezovšek 051/343 478 Gotovlje Franci Hrastovec 031/335 910 Grad Ludvik Kočar 041/330 964 Griže Vili Grm 031/231 854 Grosuplje Franc Vrhovec 041/582 940 Hoče Bojan Lunežnik 041/334 998 Hrastnik Albin Fabjan 041/67 5 954 Idrija Martin Kolenc 041/468 121 Ig Rok Šteblaj 041/395 861 SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 141 OBVESTILA ČZS ČD POVERJENIK KONTAKT A. Z. Ilirska Bistrica Zorko Šabec 070/758 752 Jesenice Andrej Markelj 041/608 524 Jurovski Dol Jože Škrlec 041/371 812 Juršinci Vincenc Horvat 031/436 001 Kamnica - Brestrnica Alojz Cehner 041/538 695 Kamnik Štefan Virjent 031/648 767 Kanal - Brda Marjan Kovačič 040/555 355 Kapca Karel Banfi 031/372 825 Karavanke Begunje Lovrenc Avsenak 041/817753 Kobilje - Dobrovnik Boštjan Balažič 051/393 142 Kočevje Jože Vidmar 041/548 052 Kokarje Dore Slapnik 040/318 556 P. P. Glavar Komenda Milan Starovasnik 041/685 576 Koper Danilo Petrinja 040/987 540 Kostanjevica Roman Jordan 031/592 511 Kranj Robert Kopač 04/234 21 30 Krim Bojan Borštnik 031/373 409 Križevci pri Ljutomeru Mirko Jurinec 02/587 19 04 Krka Marjan Volaj 01/780 63 31 Krka Novo mesto Jože Fir 041/649 076 Krško Vojko Šiško 041/510 396 Krtina Dob Marjan Koderman 041/244 590 Laško Anton Krivec 041/722 869 Lendava Marjan Casar 041/471 088 Leskovec Slavko Šiško 040/955 965 Litija Janez Tehovnik 041/358 910 Ljubno Vinko Petkovšek 041/793 596 Ljutomer Branko Bratinščak 041/494 190 Loče Zlatko Fevžer 03/576 38 29 Logatec Anton Zakelj 041/560 573 Loška dolina Franc Strele 051/650 704 Lovrenc na Pohorju Sašo Porok 031/407 590 Luče Anton Kumer 031/793 832 Lukovica Mitja Nakrst 031/261 890 Makole Dušan Purg 041/446 533 Malečnik Franc Senekovič 070/242 627 Maribor mesto Svetozar Mujovic 041/655 602 J. H. Maribor Tabor Drago Zižek 031/535 640 Markovci Miran Milošič 02/766 20 05 Medvode Primož Ločniškar 041/310 182 Mengeš Jože Boštjančič 041/622 579 Metlika Zdenko Videtič 040/505 328 Moravče Marjan Kofol 031/273 219 Moravske Toplice Stanko Ciček 041/530 688 Mozirje Ivan Copar 041/665 179 Murska Sobota Franc Hauko 031/798 738 Naklo Janez Markič 031/365 021 Negova Alenka Kaučič 031/84 66 80 F. Z. Notranje Gorice Zlato Bedekovic 041/464 346 Nova Gorica Mitja Bavdaž 05/302 47 90 ČD POVERJENIK KONTAKT Novo mesto Rudi Vidmar 040/625 471 Ob Kolpi in Lahinji Miroslav Hudak 051/343 790 Oplotnica Jure Justinek 040/238 166 Ormož Jože Brumen 041/444 840 Pesnica Julij Pokorni 041/923 008 Pivka Jadran Primožič 041/749 480 Planina pri Sevnici Drago Jazbinšek 041/794177 Pobrežje Otmar Jenuš 040/980 421 Podčetrtek Jožef Počivanšek 041/684 460 Poljčane Martin Cobec 041/347 782 Polzela Radivoj Verbnjak 041/507 619 Ponikva Jože Palčnik 03/748 2 2 20 Postojna Drago Posega 05/726 27 60 Prebold Ivan Leber 03/572 44 03 Preddvor Jožef Kokl 041/538 223 Prevalje Rudolf Vogel 041/347 229 Prosenjakovci Koloman Kozic 041/231 766 Ptuj Martin Cuš 030/604 071 Puconci Marjan Maučec 041/270 921 Rače Franc Hergan 031/430 344 Radeče Gregor Bregar 041/668 305 Radenci Zlatko Sever 041/943 657 Radlje Ahmet Begic 051/371 679 Raka Jože Zupančič 041/668 311 Rakek Marinka Ivančič 041/909 001 Ravne na Koroškem Rudi Kenkar 02/821 55 61 Ravne pri Šoštanju Dušan Gorenc 031/808 555 Razkrižje Leonard Vozlič 041/290 572 Rečica Jože Casl 041/428 776 Ribnica Janez Arko 031/836 213 Rogaška Slatina Liljana Vostner 041/435 174 Rogašovci Mirko Gomboc 031/741 760 Rogatec Slavko Pavlovič 040/814 270 Ruše Ivan Viher 051/369 928 Selnica ob Dravi Janko Šarman 041/348 271 Selnica ob Dravi Anton Hiter 041/579 642 Selška dolina Janez Thaler 041/903 434 Semič Zdravko Plut 041/429 042 Senovo - Brestanica Jože Simonišek 041/385 397 Sevnica Franc Zagorc 031/874 462 Sežana Ivan Atelšek 041/649 142 Skaručna Franc Gosar 041/767 595 Slivnica Alojz Lipnik 041/760 567 Slivnica pri Celju Ignac Mastnak 041/736 197 Slovenj Gradec -Mislinja Emil Zuman 040/336 926 Slovenska Bistrica Gorazd Levart 041/657 593 Slovenske Konjice Stane Kokelj 040/268 803 Solčava Stanko Ošep 03/584 60 56 Sovodenj Vinko Dolinar 031/459 458 150 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXVII ¿tarf* OBVESTILA ČZS ČD POVERJENIK KONTAKT Središče ob Dravi Aleš Plohl 02/740 0 0 43 Stična Alojz Janežič 041/994 222 Straža - Dolenjske Toplice Tone Andrejčič 051/258 283 Studenci - Pekre Gabriel Stavbar 070/679 266 Sv. Jurij ob Sčavnici Branko Gerlica 041/373 023 Sveta Ana Jože Kolarič 031/224 698 Sveta Trojica - Lenart Leopold Hameršak 031/883 463 Salovci Stanko Zorjan 041/269 543 Šempeter Pavel Rozman 041/612 839 Sempeter v Savinjski dolini Aleš Udrih 041/333 076 Šenčur Damijan Kimovec 040/360 485 Šentjanž Milan Umek 031/800 414 Šentjernej Franc Rabzelj 031/876 044 Šentjur Jakob Hladnik 041/794 287 Šentrupert Peter Kurent 07/343 45 50 Škofja Loka Marijan Novak 041/590 166 Škofljica Vera Dolinar 041/617 026 Šmarje pri Jelšah Slavko Zorin 041/763 915 Šmarjeta Andrej Voglar 040/160 015 Šmartno ob Paki Franc Šmerc 031/702 958 Tabor Žalec Maksimiljan Gržina 041/325 982 ČD POVERJENIK KONTAKT Tacen Anton Tome 01/511 62 05 Tišina Avgust Sinic 041/590 492 Tolmin Robert Rušič 05/388 26 53 Trbovlje Milan Veteršek 041/545 677 Trebelno - Mokronog Marjan Dragan 040/341 586 Trebnje Anton Koželj 031/619 961 Tržič Vinko Perne 041/643 506 Turnišče Slavko Čeh 040/269 204 Mlinšek Velenje Edvard Stropnik 031/640 379 Velika Polana Kristjan Blažič 051/305 815 Velike Lašče Brane Borštnik 031/336 905 Velka - Sladki Vrh Jože Petek 031/564 327 Veržej Alojz Novak 041/612 769 Vinska Gora Anton Lesjak 03/589 01 13 Vojnik Peter Babnik 041/211 295 Vransko Janez Kropivšek 031/241 522 Vrhnika Anton Popit 041/559 279 Vuzenica - Muta Dominik Žvikart 031/375 107 Zavrč Alojz Pravdič 031/419 645 Železniki Luka Eržen 04/514 60 49 Žerjav Zoran Micic 041/754 272 Zreče Franc Črešnar 031/418 763 Žiri Jože Frelih 040/622 750 Protokolarno darilo ČZS je na svoji spletni strani objavila razpis za predstavitev prototipov idejnih rešitev protokolarnih in/ali priložnostnih daril, ki jih potrebuje za izvajanje svojih protokolarnih dejavnosti. Protokolarno darilo mora biti tesno povezano s slovenskim čebelarstvom (čebelo, čebelarsko tradicijo, čebeljimi pridelki ...). Predloge s predložitvijo vzorca ali prototipa darila pošljite v zaprti kuverti/paketu z navedbo poši- Novo v ponudbi ČZS Na ČZS je na voljo nova knjiga našega čebelarskega kolega g. Rajka Radivojca iz Prijedo-ra v Bosni in Hercegovini z naslovom »Matica - nasmeh na obrazu«. V njej avtor opisuje različne metode vzreje čebeljih matic, med njimi tudi nekatere zelo preproste načine, ki so v praksi, žal, premalo uporabljeni. Ob branju knjige boste pridobili osnovno znanje o vzreji čebeljih matic za svoje potrebe, predvsem o vzreji kakovostnih matic. Knjiga vsebuje več kot 300 fotografij. Recenzijo je napisal predsednik SPOS Rodoljub Živadinovic, dr. med. Knjiga je napisana v srbskem jeziku. Cena knjige je 14 EUR. ČZS je izdala koledar vzreje čebeljih matic. Namenjen je tako pro- ljatelja in oznako javnega razpisa na naslov: Tajništvo ČZS, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica, najpozneje do 4. maja 2015. Vrednost posameznega darila je lahko največ 100 EUR (z DDV). Podrobnosti razpisa si lahko ogledate na spletni strani: www.czs.si/ objave_podrobno_czs/5771. Več informacij: Anton Tomec: anton.tomec@czs.si. Tanja Magdič, svetovalka JSSČ fesionalnim vzrejevalcem čebeljih matic kot tudi čebelarjem, ki matice vzre-jajo samo za svoje potrebe. S pomočjo koledarja je mogoče preprosto načrtovati vsa opravila, povezana z vzrejo čebeljih matic. Cena koledarja je 4 EUR. Naročila sprejemamo na naslov: Čebelarska zveza Slovenije, Brdo 8, 1225 Lukovica, na e-naslovu: barbara.dimc@czs.si ali po tel. št.: 041/370 409. Tajništvo ČZS SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 151 OBVESTILA ČZS Cenik prodajnih artiklov ČZS Vse prodajne artikle ČZS lahko naročite po e-po-šti: barbara.dimc@czs.si oz. po tel. št.: 01/729 61 00. Vse cene so z DDV-jem. Če želite, da vam naročeno blago pošljemo po pošti, boste morali plačati tudi stroške dostave (3,00 EUR). Vse artikle si lahko ogledate tudi na naši spletni strani www.czs.si, v rubriki e-trgovina. Za podrobnejše informacije smo vam na voljo po telefonu ali e-pošti. LITERATURA CENA V EUR Čebele - Mala vseveda (I. Esenko) 16,00 Ptice - Mala vseveda (I. Esenko) 16,00 Čebela - ustvarjalne ideje 2,17 Čebela se predstavi - učbenik in delovni zvezek (M. Mlaker) 3,10 Priročnik za začetnike (V. Pušnik) 5,00 Čebelarjenje v nakladnem panju (J. Rihar) 15,60 Mana iglavcev (J. Rihar) 15,60 Varoza čebel (J. Rihar) 13,00 Vzrejajmo boljše čebele (J. Rihar) 19,80 Med - značilnosti slovenskega medu 2,70 Cvetni prah 1,90 Pridelava in predelava voska (V. Auguštin) 4,34 Čebelji pridelki - pridobivanje in trženje (M. Meglič) 6,26 Recepture izdelkov iz čebeljih pridelkov (J. Božič) 4,34 Zdravljenje s čebeljimi pridelki (P. Kapš) 43,00 Filip Terč - začetnik moderne apiterapije (G. Pivec) 15,00 Popolni nauk za vse čebelarje (A. Janša) 3,34 Čebeloreja (I. Jurančič) 2,92 Slovenski čebelnjak (B. Juvanec) 20,00 Čmrlji v Sloveniji 3,90 Večjezični slovar čebelarstva 4,17 Zbornik »Sadovi dela dr. Janeza Poklukarja« (SAČD) 6,00 Čebele Slovenije (A. Gogala) 18,00 Matica - osmijeh na licu (R. Radivojac) 14,00 DVD S čebelo do medu 5,00 Varoja 5,00 Čebelarske turistične poti (na voljo v treh jezikih) 10,00 Kranjska sivka 12,00 TABLE Enostranska tabla 17,00 Dvostranska tabla 25,00 Opozorilna tabla - čebelji pik 18,30 PRELEPKE Prelepka SMGO (mala) 0,050 Prelepka SMGO (velika) 0,050 ODLIČJA in DIPLOME Različne diplome 0,83 Odličje Antona Janše 24,00 Listina častnega člana 0,19 Listina čebelarskega veterana 0,19 Značka zvestobe - za 10 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 20 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 30 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 40 let članstva 2,50 Značka zvestobe - za 50 let članstva 2,65 SLOVENSKI ČEBELAR Izvod SČ - člani 4,00 Izvod SČ - nečlani 7,00 Naročnina na SČ (tujina) 50,00 Naročnina na SČ (Slovenija) 45,00 OBLAČILA Majica »Ohranimo čebele« 7,00 Majica »Slovensko je biti čebelar« 7,00 Majica, otroška (za 4, 6 in 8 let), v 8,00 rumeni, ciklamni in črni barvi Majica, ženska (S-XXL), v ciklamni 9,50 in svetlo zeleni barvi Majica, moška z ovratnikom (L, XL), 12,00 temno modra, svetlo modra Majica, moška brez ovratnika (L, 9,50 XL), temno modra, svetlo modra Pulover 20,00 Brezrokavnik 21,00 Jakna »soft shell« 48,00 Kapica s ščitnikom »Slovensko je 4,80 biti čebelar« Klobuček 9,00 Nahrbtnik 25,00 RAZNO Brisača »Slovensko je biti čebelar« 18,00 - velika (rumena, oranžna) Brisača »Slovensko je biti čebelar« 9,00 - mala (rumena, oranžna) Zig čebelica 10,00 Koledar o vzreji matic 4,00 Slikovni satniki - osnovni komplet (10 satov) 67,50 Slikovni satniki - nadgradnja (5 satov) 33,00 152 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil MALI OGLASI Surov propolis, pribl. 2 kg, tel.: 031/520 109. Zamrznjen cvetni prah, pakiran po 5 kg, tel.: 041/990 360. Cvetni prah, svež ali suh, ter čebelje družine na LR- in 2/3 LR--satih (Kočevje), tel.: 040/455 855. Cvetlični med, tel.: 040/217 542. Cvetlični med, cena po dogovoru, tel.: 041/252 695. Cvetlični in akacijev med, tel.: 041/554 505. Kostanjev, hojev in gozdni med, 200 kg akacijevega medu, surov propolis, nabran na mrežicah, in 100 kg čebeljega voska, tel.: 031/787 235. Gozdni in hojev med (Dolenjska), tel.: 070/739 053. Hojev med, tel.: 05/753 02 21 (zvečer). 15 rezervnih čebeljih družin na 5 AŽ-satih, z lanskimi Pislako-vimi maticami, prevzem po 10. aprilu (Tržišče pri Sevnici), tel.: 041/342 070. Dve čebelji družini na 10 AŽ--satih, eno na 7 AŽ-satih in sončni topilnik (okolica Kranja), tel.: 031/846 674. Tri čebelje družine na 10 AŽ--satih in 5 družin na 6 AŽ-satih (Mokronog), tel.: 041/867 551, 01/361 23 87. Tri čebelje družine na 9 oz. na 10 AŽ-satih (Planina pri Postojni), tel.: 041/822 094. Štiri čebelje družine na 9 ali 10 AŽ-satih (Prekmurje), tel.: 031/650 609, 02/543 15 30. Štiri čebelje družine na 10 AŽ-satih (Mokronog), tel.: 040/603 493. Pet čebeljih družin in 4-satno točilo za med, tel.: 03/809 04 70. Šest čebeljih družin na AŽ--satih (Savinjska), tel.: 03/705 51 20. Osem čebeljih družin na 7 AŽ-satih z lanskimi maticami (Brezovica), tel.: 01/365 15 36. Osem čebeljih družin na 9 in 10 AŽ-satih, tel.: 041/871 962. 10 čebeljih družin na LR-sa-tih, tel.: 031/563 002. 12 čebeljih družin na 5 AŽ--satih (Domžale - Kamnik), tel.: 051/613 855 (po 17. uri). 20 čebeljih družin na AŽ-sa-tih (okolica Trojan), tel.: 040/958 682. 30 čebeljih družin na AŽ-sa-tih (okolica Brežic), tel.: 051/341 321, 07/496 83 30. 30 čebeljih družin na AŽ- sa-tnikih, tel.: 031/424 490. Nekaj čebeljih družin na 5 in 7 AŽ-satih (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 114. Nekaj čebeljih družin na 5, 6 in 9 AŽ-satih, tel.: 031/435 046. Čebelje družine na 5, 7 in 10 AŽ-satih ter na LR-satih, tel.: 041/801 795. Nekaj čebeljih družin na 10 AŽ-satih, tel.: 05/757 21 83, 041/567 682. Nekaj čebeljih družin na 1/1 LR-satih, tel.: 041/290 841. Čebelje družine (okolica Maribora), tel.: 031/896 681. Čebelje družine na AŽ-satih, tel.: 041/868 121. Čebelje družine na AŽ-sa-tih (okolica Rogaške Slatine), tel.: 041/822 366 Čebelje družine na 5 AŽ--satih (okolica Tolmina), tel.: 041/876 838. Čebelje družine na 5 in 7 AŽ--satih, z lanskimi maticami (okolica Ljubljane), tel.: 031/732 132. Čebelje družine na LR-satih (Vrhnika), tel.: 041/559 279. Čebelje družine 5 ali 7 AŽ- ali 2/3 LR-satih (konec aprila ali začetek maja), tel.: 041/980 373. Čebelje družine na 7 in 10 AŽ-satih (okolica Mokronoga), tel.: 041/871 475. Čebelje družine na 9 AŽ--satih, z lanskimi maticami, tel.: 041/938 529. Čebelje družine na LR-in AŽ-satih (Ljubljana), tel.: 041/682 020. Čebelje družine na LR-sa-tih, večja količina, tel.: 040/725 206. Čebelje družine na 2/3 LR- -satih, tel.: 041/849 782. Čebelje družine na 1/1 LR--satih, tel.: 031/699 864. Gospodarske čebelje družine z 10-satnimi AŽ-panji in čebelje družine na 7 AŽ-satih (Primorska), tel.: 041/299 192. Več čebeljih družin na 7, 9 in 10 satih, s panji ali brez njih (okolica Kozine), tel.: 031/412 688. Več čebeljih družin na 2/3 LR-satih, lahko tudi samo čebele, zdravljene le z organskimi kislinami, tel.: 031/813 823. Večje števil čebeljih družin (Bela krajina), tel.: 040/331 199. Smrekove AŽ-satnike, lepljene, zbite, vrtane na 6 lukenj, s pobrušenimi robovi, tel.: 031/389 255. Lipove AŽ-satnike, lepljene, zbite, vrtane na 6 lukenj, s pobru-šenimi robovi, po dogovoru lahko tudi zažičene in z vtrtimi satnica-mi, tel.: 031/583 160. Zažičene AŽ-, LR- in DB-satnike ter čebelje družine na DB--satih (Kobarid), tel.: 031/870 709. AŽ-in 2/3 LR-satnike, lipove, lepljene in zbite, mogoča menjava za čebele (Velenje), tel.: 031/776 075. SLOVENSKi ČEBELAR 4/2015 LETNIK CXVII 155 MALI OGLASI AŽ-panje: pet 6-satnih, šest 12-satnih, malo rabljeni (Ravne na Koroškem), tel.: 031/408 155. Tri nove AŽ-panje z vso opremo (okolica Krškega), tel.: 041/236 256. 10-satne AŽ-panje, nove, izdelane iz kakovostnega lesa, kompletne (Cerknica), tel.: 041/840 357. Osem rabljenih AŽ-panjev, vsi so odlično ohranjeni (Primorska), tel.: 041/961 470. 10- in 7-satne AZ-panje, 1/1 in 2/3 LR-panje, AŽ- in LR-satni-ke, tel.: 041/839 496. 25 rabljenih 10-satnih AŽ--panjev in nekaj dodatne opreme, tel.: 040/323 858. 15 novih 10-satnih AZ-pa-njev, tel.: 040/253 874. Pet LR-panjev z zažičenimi satniki in vtrtimi satnicami, premazanimi z lanenim oljem ter pripravljenimi za končni premaz z želenimi barvami, po želji z nerjavečimi nogami za panje (Ljubljana), tel.: 040/803 953. Nove 7- in 10-satne AŽ-pa-nje, tudi trietažne, mogoča menjava za čebelje družine, tel.: 031/501 801 (po 18. uri). Nekaj kakovostnih in izboljšanih 2/3 LR-panjev za preprostejše čebelarjenje, tel.: 041/875 255. Tri AŽ-panje, dva naseljena AŽ-panja in vso čebelarsko opremo (Izola), tel.: 041/678 886. LR-panj in prevozni zabojnik za 10 AŽ-panjev, mogoča menjava za čebelje družine, tel.: 031/674 883. Velike Kirarjeve panje, lipove, kakovostne, z zažičenimi satniki v plodišču in s PVC-sati v medišču, ugodno, tel.: 068/685 043. 154 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil „G MALI OGLASI Čebelnjake, izdelane po naročilu, tel.: 041/633 311. Zabojnik čebelnjak za 10 in 12 AŽ-panjev, lahko z omaro, na nastavljivih nogah, prevlečen z aluminijasto pločevino, ter kakovostne lipove AŽ-satnike s pobru-šenimi vogali, tel.: 031/753 345. Zabojnik za deset 10-satnih AŽ-panjev, prevlečen z aluminijem, z nastavljivimi nogami, mogoča menjava za čebele, tel.: 031/827 727. TAM, model 2001, predelan v čebelarsko vozilo, vozen z B-ka-tegorijo, s 36 10-satnimi AŽ-panji, brez čebel, tel.: 041/263 918. Tovornjak TAM 5000, z nadgradnjo za 54 10-satnih AŽ-pa-njev in prostorom za točilo, tel.: 051/308 540. Tovornjak Actros 1840, l. 1999, klima, retarder, tempomat, spalna kabina, komplet na blazinah, nove gume, novi akumulatorji, odlično ohranjen, keson s cerado višine 7,7 x 3,1 m, primeren za prevoz čebel, tel.: 041/557 907. TAM 170, letnik 1983, kompleten z nadgradnjo (Grosuplje), tel.: 041/712 285. Nova čebelarska oprema in AŽ-panji, tel.: 031/616 293. 4-satno točilo za med, pocinkamo, dobro ohranjeno, tel.: 041/568 504. RF-točilo za 4 AŽ-sate, Logar, ročni pogon, kot nov, tel.: 031/694 913. Novo 6-satno RF-točilo za med, za AŽ- ali LR- sate, s tremi vrstami pogona (elektrika, akumulator, ročno), tel.: 040/306 083. Nerabljen, električni ome-talnik čebel, 150 EUR, tel.: 041/592 939. Stiskalnico za izdelavo satnic Seražin (Ig), tel.: 041/274 525. 20 čebeljih rojev, tel.: 031/628 298. Eno ali dve čebelji družini -roj na AŽ-satih (Savinjska dolina), tel.: 041/288 911 (popoldne). Dve čebelji družini na sedmih 2/3 LR-satih (Primorska z okolico), tel.: 031/342 360. Tri čebelje družine na LR-sa-tih, tel.: 040/438 774. Pet rezervnih čebeljih družin na 5 ali 6 LR-satih, tel.: 041/935 550. Pet čebeljih družin na AŽ-sa-tih, tel.: 070/985 611. 15 čebeljih družin, tel.: 041/635 083. Čebelje družine (Cerknica), tel.: 031/429 193. Malo rabljen, naseljen 10-satni AŽ-panj, tel.: 041/585 575. Knjigi Sodobno čebelarstvo, praktični in teoretični del, tel.: 031/876 189. 9-, 10- in 11-satne AŽ-panje ter GJ-panje za čebelje družine, tel.: 031/803 070. Nove LR-panje za čebelje družine, tel.: 031/674 883. RAZPISI ZA STOJIŠČA Spletna stran ONS: https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Telefonski odzivnik: 01/729 61 20 ČD Ajdovščina zbira pisne vloge za dovoz čebel na akacijevo pašo do 10. aprila 2015, za gozdno pašo pa do 20. maja 2015, na naslov: Milan Lisjak, Vrtovče 30, 5259 Branik, tel.: 031/804/788. ČD Kanal - Brda zbira pisne vloge za dovoz na aka-cijevo, lipovo in kostanjevo pašo najpozneje do sobote, 11. aprila 2015, na naslov: Ivan Mencin, Staničeva 5, 5213 Kanal ob Soči. Informacije: 031/727 798. ČD Moravske Toplice zbira pisne vloge za dovoz na akacijevo pašo do 15. aprila 2015, na naslov: ČD Moravske Toplice, Lešče 4, 9226 Moravske Toplice. ČD Pivka zbira pisne vloge za dovoz na akacijevo in gozdno pašo do 20. aprila 2015, na naslov: Alfred Šalamun, Palčje 74, 6257 Pivka, tel.: 041/796 578. ČD Nova Gorica zbira pisne vloge za dovoz na aka-cijevo pašo od 1. do 15. aprila 2015, za dovoz na gozdno pašo pa od 1. do 15. maja 2015, na naslov: Mitja Bavdaž, Prvomajska 90, 5000 Nova Gorica, tel.: 041/975 393. ČD Postojna zbira pisne vloge za dovoz na lipovo pašo in pašo na divji češnji do 15. aprila 2015, za gozdno pašo pa do 15. maja 2015, na naslov: ČD Postojna, Cankarjeva 6, 6230 Postojna. ČD Ruše zbira pisne vloge za dovoz na kostanjevo pašo do 2. maja 2015, na naslov: Ivan Viher, Bezena 68, 2342 Ruše, tel.: 051/369 928. ČD Šempeter zbira pisne vloge za dovoz na akacije-vo pašo na predpisanem obrazcu najpozneje do 10. aprila 2015, na naslov: Danilo Konič, Kem-pršče 18a, 5290 Šempeter pri Gorici. Vlog, ki jih bomo prejeli po 10. aprilu, morebitnih dolžnikov pristojbine ČD za lani ne bomo obravnavali. SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 233 NEOMEJENI ^ N D Minute v vsa SLO omrežja NEOMEJENO Sporočila SMS/MMS NEOMEJENO Prenos podatkov NEOMEJENO 1479€ A OSEBO Zgodbe, ki združujejo. www.telekom.si Najlepše je negovati tesne vezi s tistimi, ki jih imaš najraje. Povežite do 5 mobilnih številk v eno naročnino ter vsi uživajte v neomejenih klicih, sporočilih in prenosu podatkov. Z združitvijo boste veliko prihranili, za še boljšo izkušnjo v omrežju LTE 4G pa si privoščite še novi napredni mobitel iz naše ponudbe. Več na www.telekom.si TelekomSIovenije i 'Naročniško razmerje s paketom Neomejeni D z do 4 dodatnimi naročniškimi razmerji Druga številka lahko sklenejo novi ali obstoječi naročniki storitev Mobitel, ki so zasebni uporabniki. Naročniško razmerje Druga številka je dodatno podrejeno naročniško razmerje. Z vklopom podrejenega naročniškega razmerja Druga številka prejmejo naročniki dodatno kartico SIM, ki uporablja zakupljene količine nosilnega naročniškega razmerja paketa Neomejeni D. Neomejeni D z mesečno naročnino 39,95 EUR oz. 33,95 EUR za naročnike izbranih paketov storitev SiOL vključuje neomejene pogovore v vsa slovenska omrežja, neomejene SMS-/MMS-e in neomejen prenos podatkov. Znižana mesečna naročnina za paket 33,95 EUR velja, če so naročniki tega paketa istočasno tudi novi ali obstoječi naročniki izbranih paketov storitev SiOL (TopTrio Penzion, TopTrio A, TopTrio B, TopTrio C, TopTrio D, TopSolo, TopDuo in/ali TopDuoTV) in imajo skupni račun. V primeru prekinitve izbranega paketa storitev SiOL ali skupnega računa se naročnikom zaračuna polna mesečna naročnina paketa. Za prenos podatkov pri paketu Neomejeni D velja princip pravične uporabe storitev prenosa podatkov, kot je opredeljeno v Posebnih pogojih uporabe mobilnih elektronskih komunikacijskih storitev. Za paket Neomejeni D se po preseženi vključeni količini prenosa podatkov v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije (15 GB) hitrost prenosa podatkov omeji na 64 kb/s v smeri k uporabniku in 64 kb/s v smeri od uporabnika. Z naslednjim obračunskim obdobjem se ponovno vzpostavi običajna hitrost prenosa podatkov, kot jo zagotavlja Telekom Slovenije. Količine veljajo za storitve, opravljene v mobilnem omrežju Telekoma Slovenije v okviru enega obračunskega obdobja. Neporabljene količine se ne prenašajo v naslednje obračunsko obdobje. Storitve, ki so opravljene po porabljenih zakupljenih količinah, se zaračunajo po ceniku nosilnega razmerja. Ob vklopu vsakega podrejenega naročniškega razmerja Druga številka se nosilnemu naročniškemu razmerju zaračuna dodatek k mesečni naročnini v višini 10 EUR. S sklenitvijo novega naročniškega razmerja se naročnikom za vsako razmerje zaračuna priključna taksa v višini 12,07 EUR, v primeru spremembe obstoječega naročniškega paketa za storitve Mobitel v navedeni paket pa se vsako spremembo zaračuna enkratni znesek v višini 20 EUR. Paket Neomejeni D brezplačno vključuje en Paket SIM 2, ki lahko koristi zakupljene količine nosilnega paketa Neomejeni D, vendar ne vključuje dodatnih 100 MB paketnega prenosa podatkov kot pri ostalih paketih, kjer se storitev SIM 2 lahko dokupi za 5,95 EUR. Cene vključujejo DDV. Neomejeni pogovori v vsa slovenska omrežja, neomejeni SMS-/MMS-i in neomejen prenos podatkov so namenjeni običajni uporabi storitve. Uporaba storitve, ki bi kakorkoli škodovala omrežju Telekoma Slovenije, ni dovoljena. Med kršitve sodijo namerna preobremenitev omrežja, onemogočanje normalne uporabe omrežja drugim uporabnikom, uporaba storitve v komercialne namene, preprodaja storitve tretjim osebam, uporaba storitve s sistemi za samodejno klicanje oz. pošiljanje SMS-/MMS-ov brez človekovega posredovanja ipd. V primeru, da Telekom Slovenije oceni, da naročnikova uporaba storitve škoduje Telekomu Slovenije, si pridržuje pravico naročnika opozoriti in/ali mu onemogočiti uporabo storitve. Za več informacij o ponudbi, obračunskem intervalu, omejitvah vklopa storitev in ceniku drugih storitev obiščite www.telekom.si, Telekomov center, pooblaščeno prodajno mesto ali pokličite 041 700 700 oz. 080 8000. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana 1 * MALI OGLASI áft p Za člane ČZS nudimo 7% popust pri nakupu čebelarske opreme v vrednosti nad 50 EUR. Pri nakupu sladkorja v količini večji od 200 kg pa nudimo 11% popust na vso čebelarsko opremo. LYS0N Točilo 6 kaset kombinirano za A1 in LR, avtomatsko samoobračalno cena; 1.510,18 € m A- T Točilo 4 satno uriiverzalrii kol motom pogon cena: 547,00 € Zaščitni kombinizon cena: 37,47€ Inox sončni topilnik - mal cena: 182,00 € Satnice LR in AZ cena: 1,00 € H komora za deknstalizaci)o medu kR panj iz polistirena Tnetažni panj AZ 10 satni standard Ran) AZ 10 satni standard s kon- Pogače in sladkor za 300 l, cena: 1.100,00 € cena: 74,50 € s kontrolo varoe, cena: 160,00 € trolo varoe, cena: 102,00 € krmljenje čebel - ugodno Ostalo čebelarsko opremo si lahko ogledate na naši spletni strani: www.belokranjski-hram.si Delovni čas: pon-pet 09:00-13:00 in 16:00-19:00, sob 08:00-12:00 Belokranjski hram d.o.o., Ulica Staneta Rozmana 16,8340 Črnomelj, M: +386 40 745 750, +386 40 748 588, +386 31 695 485 www.belokranjski-hram.si, facebook-belokranjski hram, E: info.belokranjski-hram@t-2.si Slovenski čebelar 6/2015 Letnik CXvil 235 MALI OGLASI Da bi čebele ohranili našim zanamcem, moramo usvajati nova znanja. Med drugim tudi znanje o tem, kaj v sodobnem svetu posebej ogroža čebele in kaj lahko z načinom čebelarjenja dodatno naredimo sami za izboljšanje zdravja čebel. Z literaturo, namenjeno čebelarjem, nam Založba Ajda predstavlja razmišljanja in ekološko čebelarsko prakso v Zahodni Evropi. Literatura ni draga, je pa zlata vredna. Setveni priročnik Marije Thun Koledar za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje Matthias K. Thun in Christina Schmidt-Rudt Jemeter DEMETER ČEBELARJENJE Günter Friedmann BIO ČEBELARJENJE 1,2,3 2003 Matthias Thun Naročila po tel.: 01/754 07 43 ali ajdavrzdenec@gmail.com. 158 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXVII ¿tarf* MALI OGLASI UGODNE CENE i cas: od jka-petka od 8. do 14. ure Pokrovi O 82 mmjžel od 0,074 €/kos. Sušilniki SUSA Za sušenje cvetnega prahu in topljenje kristaliziranega medu, sušiti je mogoče tudi sadje, zelenjavo, zelišča, gobe itd. Blaž Okorn, s. p. Sp. Sorica 1a 4228 Železniki tel.: 04/519 80 30 ali 031/542 517 e-pošta: blaz.okorn@siol.net www.susilnicesadja.si Sušilniki spadajo med subvencionirano čebelarsko opremo SLOVENSKi ČEBELAR 6/2015 LETNIK CXVII 233 V SPOMIN ANTON OBLONSEK 1948-2014 Čebelar Anton Oblonšek se je rodil 25. januarja 1948 na Modriču. Če-belariti je začel leta 1977 in se še istega leta včlanil v ČD Slovenska Bistrica. Na vrtu za svojo hišo si je postavil lep čebelnjak s prostorom za apiterapijo. Čebelaril je povprečno z 20 čebeljimi družinami na treh stojiščih. Leta 1993 je ob razvitju društvenega prapora prevzel nalogo praporščaka. Leta 2003 je pridobil NPK čebelar. Za svoje delo pri razvoju čebelarstva je leta 2003prejel priznanje Petra Močnika in posebno priznanje ČZD Maribor. Leta 2004 je ob 80-letnici matičnega društva prejel priznanje za 20 let zvestobe čebelicam in društvu ter priznanje praporščak leta. Za udeležbo na številnih delovnih akcijah je leta 2010 prejel odličje Antona Janše III. stopnje, leta 2014 pa za sodelovanje na številnih prireditvah kot praporščak tudi odličje Antona Janše II. stopnje. Bil je tudi pesniško nadarjen, saj je napisal veliko pesmi o čebelicah in ljudeh. ČD Slovenska Bistrica PETER VIDMAR 1938-2014 Peter Vidmar se je rodil 15. aprila 1938 v Tacnu v številni družini. Če-belariti je začel pri desetih letih, sprva le s kakim panjem ali dvema, na vrhuncu življenja in proti koncu svoje čebelarske poti pa je čebe-laril s približno 15 AŽ-panji. Dolga leta je bil član ČZS in ČD Ska-ručna. Kljub bolezni je vse do zadnjega skrbel za čebele in njihovo dobro, o tem pa pričajo tudi njegove zadnje besede in dejanja, saj jim je tik pred smrtjo priskrbel novega skrbnika. Spominjali se ga bomo kot dobrega prijatelja in čebelarja. ČD Skaručna FELIKS ROSULNIK 1919-2014 Feliks Ro-sulnik se je rodil 1. novembra 1919 v Šinko-vem Turnu, kjer je vse življenje tudi čebelaril. Začel je s kranjiči, ki mu jih je podaril stric, in nadaljeval z AŽ-panji, ki jih je naredil sam. Tako je uspešno čebelaril vse do druge svetovne vojne, ko je zaradi odhoda v vojsko začasno prenehal čebe-lariti. Po vojni je čebelaril z 20 AŽ--panji in vztrajal vse do leta 2008. Za svoje 70-letno delo s čebelami in za delo v čebelarskem društvu ter ČZS je prejel odličje Antona Janše III. stopnje. Spominjali se ga bomo kot dobrega prijatelja in čebelarja. ČD Skaručna TOMAŽ ROZMAN 1947-2014 Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustil dolgoletni član ČD Rogatec Tomaž Rozman. Že v rani mladosti je kazal veselje do čebel, še posebej ob obiskih strica in stare mame na Dolenjskem. Sam je začel čebelariti leta 1981, ko je svoje prve panje postavil v sosednjem Humu na Sutli na Hrvaškem. Po upokojitvi se je preselil v Rogatec, si uredil ličen čebelnjak z desetimi panji in se včlanil v ČD Rogatec. V čebelnjaku je preživel številne nepozabne trenutke. Kljub bolezni je do konca vztrajal pri tej plemeniti dejavnosti. Za svoje delo na področju čebelarstva je lani prejel odličje Antona Janše III. stopnje. V imenu vseh čebelarjev ČD Rogatec se mu iskreno zahvaljuje- mo za vse, kar je dobrega storil za nas in naše čebelarsko društvo. ČD Rogatec ALOJZIJA KOLMANIČ 1943-2014 Čebelarji ČD Mlinšek Velenje smo se 11. decembra 2014 v Šentilju pri Velenju s praporom poslovili od naše vestne članice. Slavka, kot smo jo klicali, je začela čebelariti pred leti, po moževi smrti. Slavka, hvala za vsa dobra dela. Veliko jih je bilo. Za njene zasluge na področju čebelarstva ji je društvo podelilo odličje Antona Janše III. stopnje, a žal šele po njeni smrti. Ohranili jo bomo v lepem spominu! ČD Mlinšek Velenje FRANC JEROMEL 1936-2015 Z društvenim praporom smo se 10. januarja 2015 na pokopališču v Podkraju poslovili od dolgoletnega člana ČD Mlinšek Velenje Franca Jeromela. V našem čebelarskem društvu je dalj časa skrbel za zdravstveno varstvo čebel, en mandat pa je bil tudi predsednik društva. Za svoje delo na področju čebelarstva je prejel odličji Antona Janše III. in II. stopnje. Zahvaljujemo se mu za vse delo, ki ga je opravil v društvu. Ohranili ga bomo v lepem spominu! ČD Mlinšek Velenje Osmrtnice objavljamo po vrstnem redu prispetja v uredništvo. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 130 besed. Osmrtnice do 80 besed so brezplačne, kar je več kot to, se obračuna po veljavnem ceniku revije. Brezplačen obseg je hkrati tudi zaželen obseg osmrtnic. Uredništvo 160 Slovenski čebelar 4/2015 Letnik CXvil MEDENA RAZVADA med, matični mleček, medene čokolade in bonbonjere, ponudba čokolade in čokoladnih figur čokoladnice Lucifer... VELIK IZBOR OPREME ZA ČEBELARJE točila, inox sodi, sončni inox topilniki, panji in oprema za panje steklena embalaža, sladkor in sladkorne pogače, odkup voska... Zastopstvo in prodaja za Slovenijo Techtron d.o.o. p__ proizvodnja opreme za čebelarstvo A9ro SimPa d o °- ^¿čt Honey Bee Pro standardne in n^V TECHTRON stimulativne pogače za čebele * l« Suzi d.o.o. Trgovina: Partizanska c.31 • 031 / 752 626 ; 041 / 474-897* info@cebelarski-center.eu* www.cebelarski-center.eu Glasilo Slovenski čebelar je ustanovilo Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Štajersko, Koroško In Primorsko leta 1898. Izdaja ga Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici 8, 1225 Lukovica. Transakcijski račun ČZS: 02300-0013332083, matična številka ČZS: 5141729, ID za DDV: SI 81079435, šifra dejavnosti: 94.120. KONTAKTNI PODATKI ČEBELARSKE ZVEZE SLOVENIJE: Tajništvo: 01/729 61 00, faks: 01/729 61 32, info@czs.si, www.czs.si, Anton Tomec, tajnik: 01/729 61 02, 031/236 041, anton.tomec@czs.si, Barbara Dimc, poslovna sekretarka: 041/370 409, barbara.dimc@czs.si, Boštjan Noč, predsednik: 01/729 61 06, 040/436 512, nocb@czs.si. Uredništvo: Marko Borko, urednik: 01/729 61 14, 051/637 204, marko.borko@czs.si, www.czs.si/slovenskicebelar.php. Priznana rejska organizacija: dr. Peter Kozmus, strokovni vodja: 01/729 61 16, 041/352 997, peter.kozmus@czs.si. Opazovalno-napovedovalna služba: Jure Justinek, vodja ONS: 01/729 61 31, 041/644 217, jure.justinek@czs.si, avtomatski telefonski odzivnik: 01/729 61 20, https://ecebelar.czs.si/User/Login?returnUrl=/ Čebelarska knjižnica Janeza Goličnika: vsak prvi delovni četrtek v mesecu od 13. do 17. ure: 01/729 61 11, cebelarskaknjiznica@czs.si, www.czs.si/knjiznica.php. Ohranimo čebele: www.ohranimo-cebele.si. Sklad za ohranitev kranjske čebele: www.czs.si/sklad.php. Spletna trgovina ČZS: www.czs.si/eshop/index.php. KONTAKTNI PODATKI JAVNE SVETOVALNE SLUŽBE V ČEBELARSTVU: Lidija Senič, vodja službe: 01/ 729 61 10, 040/436 515, lidija.senic@czs.si, Vlado Auguštin, svetovalec specialist za tehnologijo čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 516, vlado.augustin@czs.si, Tanja Magdič, svetovalka specialistka za ekonomiko čebelarjenja: 01/ 729 61 04, 040/436 513, tanja.magdic@czs.si, mag. Andreja Kandolf Borovšak, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 33, 040/436 514, andreja.kandolf@czs.si, Nataša Lilek, svetovalka specialistka za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 29, 040/436 519, natasa.lilek@czs.si, Tomaž Samec, svetovalec specialist za zagotavljanje varne hrane: 01/ 729 61 18, 040/436 517, tomaz.samec@czs.si, Nataša Klemenčič Štrukelj, administrativna delavka in svetovalka za ekonomiko čebelarjenja: 01/729 61 24, 040/436 518, natasa.klemencic.strukelj@czs.si. Uredniški odbor: Vlado Auguštin, Marko Borko, Janez Gregori, prof. biol., Maksimiljan Gržina, Borut Preinfalk, dr. vet. med., dr. Maja Smodiš Škerl, dr. vet. med., Milena Urh, Tone Žakelj Urednik: Marko Borko, univ. dipl. ped., lektorica: Nuša Radinja, prof. Oddaja prispevkov: članki do petega, obvestila, reklame, mali oglasi do desetega v mesecu. Avtorjem priporočamo, da v člankih uporabljajo strokovno izrazje v skladu s Čebelarskim terminološkim slovarjem. Mnenje avtorjev člankov ni nujno mnenje uredništva. Uredništvo ne odgovarja za vsebino malih oglasov. Prispevki so v elektronski obliki brezplačno in javno objavljeni na spletnem portalu ČZS, spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije in drugih spletnih straneh. Reklamni oglasi: cela barvna stran 500 € (ovitek) oz. 300 € (notranjost), pol strani 150 €, tretjina strani 100 €, četrt strani 70 €, petina strani 50 €, pasica 20 €. Popust pri ceni za 3- do 5-kratno objavo reklamnega oglasa je 10 %, za 6- do 10-kratno objavo 20 %, za celoletno objavo 30 %. Člani lahko dvakrat na leto objavijo brezplačne oglase do 20 besed, vsaka nadaljnja beseda je 0,25 €. Splošni oglasi po 0,25 € za besedo, enako tudi za osmrtnice, ki vsebujejo več kot 80 besed. Osmrtnice ne smejo biti daljše od 200 besed. Cene so brez DDV. Priprava za tisk in tisk: Medium, d. o. o., Žirovnica 60c, 4274 Žirovnica Tiskano na papirju s certifikatom FSC (trajnostno gospodarjenje z gozdovi). Naklada: 7700, tiskano: 27. 3. 2015 Glasilo Slovenski čebelar, ki ga izdaja Čebelarska zveza Slovenije s sedežem na Brdu pri Lukovici, je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS pod zaporedno številko 585. Izdaja Slovenskega čebelarja je delno financirana iz sredstev Javne svetovalne službe v čebelarstvu. APIS < D ČEBELARSTVO MARKO DEBEVEC ČUŽA 7, 1360 VRHNIKA tel.: (01) 755 12 82 faks: (01) 755 73 52 apis.md@siol.net Delovni čas: ob delavnikih 9.00-12.00 16.00-18.00 ob sobotah 9.00-12.00 Trgovina in proizvodnja: Opekarska 16 na Vrhniki .Tinin'! minil îmiiifN ' I 10-SATNI AZ-PANJI TRIETAZNI AZ-PANJ PREDELAVA VOSKA V SATNICE SAMO 0,95 EUR/KG SATNIKI: AŽ - VRTAN, LEPLJEN, ZBIT, LR - STANDARD LR 2/3 S- IN 7-SATNI AZ-PRAŠILČEK ■ Naročeno blago pošljemo tudi po hitri paketni pošti (z izjemo lomljivih izdelkov). ■ Po izjemno nizki ceni vam iz vašega voska izdelamo satnice — 0,95 eur/kg. ■ Vosek steriliziramo pri 125 oC. Odkupujemo vosek po največ 7,00 EUR/kg. Po poprejšnjem dogovoru je izplačilo mogoče takoj. GRELNIKI ZA MED 187 EUR KAKOVOSTNA RSF-POSODA IN TOČILA STANDARDNI LR-PANJ IN DVOTRETINJSKI LR-PANJ ŽICA ZA SATNIKE 250 G RSF - 4,8 EUR 250 G CINKANE - 2,5 EUR STIMI - 1,10 EUR/KG. PRI NAKUPU VEČ KOT 100 KG VAM PRIZNAMO 4 % POPUST. Panji so izdelani natančno in kakovostno. Uporabljamo vodoodporne materiale in lepila. Kakovostna izdelava po ugodni ceni. Priznano vzrejališče čebeljih matic Debevec. Sprejemamo prednaročila. Prodamo večje število čebeljih družin na AŽ-satih. Sprejemamo naročila.