★ E3 PRIHO PRIMORSKI DNEVNIK« Pošt, plač. v gotovini Centr. Uprava, »Ljudske pravice« pp'tar jev a 6 LJUBLJANA nalili JKEVNIK GASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto IV . Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din TRST sobota 27. novembra 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Stev. 277 (1062) V • v im* • © • Člani stavkovnega odbora obsojeni na štiri mesece ječe -PartizOIH DOZIVCljO Krivična obsodba stavkovnega odbora ie obsodbi vsega antifašlstičnsga gibanja vTrstu na borbo za dvojezične izkaznice Imperialistično vojaško sodišče je s svojo krivično obsodbo ponovno dalo potuho in vzpodbudo novim in starim [ašistom za njihova protiljudska zločinska dejanja, namesto da bi jih sodilo in najstrože kaznovalo Anglo-ameriško imperialistično sodišče je torej včeraj popoldne usodilo na štiri mesece ječe člane stavkovnega odbora slavne dva-1,0jstdnevne stavke iz leta 1946, tovariša Solierija pa še posebej na l0-000 lir globe. Za vsakega resničnega demol'1 ata, ki je zadnja leta sodeloval v °rbah tržaškega delovnega ljudstva proti ostankom starih fašistov in tooti novim fašistom ter njihovim razbojniškim početjem zlasti na dan to. junija 1946 ter pozneje, ko so fašisti pobijali tržaške demokrate kvariše Hlačo, Ravniharja, Vrabče vo, in metali bombe ob proslavah * tnaja, za vsakogar, ki je po svojih možnostih storil vse, da bi se toiaškc ulice že enk-at očist-ie fašističnih škvader, je jasno, da je ^inovejša obsodba predstavnikov antifašističnega gibanja, članov ^kovnega odbora nova ogromna krivica storjena vsemu delovnemu Wdstvu Trsta. Vsekakor obsodba imperialističnega sodišča ne bi bila takšna, če * Ves proletariat in vse demokratične množice ostale enotne v 'hrambo obtoženih tovarišev. Dejstvu, da to enotnost Vidalijevo izdt-Msko politikantstvo razbija, se moramo zahvaliti, da so se predstav-imperialistov v Trstu sploh upali soditi stavkovni odbor. Vidalijevo dejstvo je ponovno služilo za podporo imperialističnim silam. Toda vse demokratično prebivalstvo Trsta v prvi vrsti pa ves lrtaški proletariat ne bo nikdar pozabil hrabrega in doslednega zadr-tohja pred vojaškim sodiščem tovarišev Laurentija, Ukmarja, Stoke, Herija in Sorte, ki so odločno in dosledno branili borbo vseh trža-*Wl antifašistov kot njihovi pravi predstavniki ter za to pravično °rbo prevzeli nase tudi vso odgovornost. Po drugi strani pa si bo tržaški proletariat za večne čase zapomnil toiržanje Semilija in Jurage, ki sta pozabila, da stojita pred sodiščem 'toperialističnih predstavnikov ter zanikala in zatajila pravično borbo paškega delovnega ljudstva in s tem svojim zadržanjem pred licem paškega proletariata za vedno opravila. Vse to pa spada v neprekinjen Vidalijevega izdajstva tržaškega demokratičnega gibanja in plačilo toii za to izdajstvo prav gotovo ne bo izostalo. ... Nič ni namreč podlejšega kot bedno pozivanje in postavljanje paškega proletariata samega pred imperialistično sodišče: češ midva ''tova kriva, delavstvo je vsega krivo, njega obsodite! In res: imperialistično sodišče je obsodilo stavkovni odbot ter s kiti vse antifašistično gibanje v Trstu in ponovno dalo potuho m •spodbudo novemu in staremu fašizmu in njihovemu početju ter ho-2 začasno odstranitvijo iz javnega življenja petih prvoborcev in to'avih predstavnikov demokratičnega ljudstva v borbi za njegove naj-ovnejše pravice prizadeti protiimperialistično fronto na eni najob-toUjivejših točk Evrope. Toda štiri meseci bodo hitro minuli in tovariši Laurenti, Ukmar, *b>ka, Sorta in Solieri bodo lahko mirno in ponosno ter čiste vesti gledali tržaškemu proletariatu v obraz, kajti njihova jjot je ravna, iBsn« in dosledna ter z borbo za pravico in resnico nadaljevali! Zadnji dan sodne razprave se je j ne sodim antifašiste demokrate de-včeraj zjutraj z govorom od- lavee, ampak člane stavkovnega ™tnika Zennara, ki s svojim go-1 odbora. Odvetnik pa je zaključil, da °rom ni nobenega presenetil. To, sta oba, Semilli in Juraga, le sct. ro espiatoriop volje delavcev. Zato naj sodišče oba oprosti. Odvetnik je seveda govoril tako po naročilu obeh obtožencev, Vi-dalijevih privržencev. V njegovih besedah in sploh v vsej liniji obrambe je jasen dokaz, da sta se oba obtoženca vlekla iz obtožb kot dva obtoženca, ki sta zagrešila navaden zločin, ne pa da sta se borila za pravično stvar. S tem sta prav za prav pokazala, da jim ni ničesar več do borbe, ki so jo vodile tržaške delovne množice. To je pač najboljši primer, kam je dovedla oportunistična likvidatorska politika Vidalijeve izdajalske frakcije. Po kratkem odmoru je spregovoril tov. LAURENTI: «Mislim, da mora biti pravica osvetljena z vseh strani. Zato bom dokazal, da je bila splošna stavka pravična obramba... SODNIK: Vas moram prekiniti. L 1 _ k? je na začetku procesa dokazo-J*1’ je tudi včeraj v svojem goveji Nadaljeval. Dokazoval je, da sta S^lli in Juraga vse mogoče sto-, la> da bi se stavka končala, čim VU izdala ukaz, s katerim je |?vko proglasila za ilegalno in režala stavkovnemu odboru, naj t?nča stavko in naj se razide. V J? Namen je odvetnik omenil razne menilne priče, med temi Riz-’ Desantija in druge, ki so. sodišču pravili, da bi stavkovni fjj, I “or sledil navodilu VU, toda de-niso tega hoteli. Obtoženca kriva, zato jih sodnik ne mo-n °bs°ditj ne z juridičnega stali- bj ‘Hi in Juraga nekaj storila, da jujv ker da je dokazano, da sta K; *Ui in Juraga nekaj storila, d* se stavka končala, in ne z mo l(°!nega stališča, ker da so glavni iniVc* zt*naj na svobodi. Ti glavni • ' pravi krivci so delavci. Tu je sodnik sodišča takoj prekinil °rnika z besedami: Odvetnik, tu Tu vas jaz sodim samo za to, ker niste izpolnili odredbe. To ne bo proces, na katerem se zagovarja VU niti ni to obramba demokratičnih množic... Sicer bomo prišli do jajca in kokoši... LAURENTI (nadaljuje): ((Obtožen sem nečesa, za kar se ne čutim krivega...* SODNIK: «To lahko govorite...« LAURENTI: «Jaz lahko koga ubijem iz treh razlogov, zato ker hočem koga oropati, lahko ga ubijem v silobranu in končno ga lahko ubijem v vojni. V vseh teh treh primerih bo kazen različna. V prvem primeru bom obsojen, v drugem bom oproščen in v tretjem odlikovan. Prav zaradi tega mislim, da se ne more soditi moje krivde same kot take, temveč je treba pogledati vzroke. Zakonita obramba je priznana v vseh kazenskih zakonikih na svetu. Bo morda kakšna razlika, toda bistvo bo ostalo vendar isto. Z druge strani pa se nisem oddaljil, nasprotno gradim na temelju onih dokazov, ki jih je predložil tožilec sodišču in katere je to tudi sprejelo. Ti dokazi mi dajo prav. Bilten o stavki, ki ga je priobčil «11 Lavoratore«, katerega je tudi predložil tožilec, govori o dejanjih pred odredbo VU in po tej. Prav ti bilteni dajejo nazorno sliko o tedanjem položaju v Trstu in coni A Julijske krajine, in v kakšnem položaju so se tedaj znašli delavci demokrati antifašisti, ki so imeli edino zakonito sredstvo v obrambi svojih pravic v stavki. In to, ker sta bila tedaj javni red in varnost prekinjena s strani tolova jev. Policija pa ni mogla ali ni hotela skrbeti za red in zakonitost. Mislim, da ima vsakdo pravico, da brani :vojo hišo, svoje ustanove, kar sicer zakon tudi priznava. V tedanji, in mislim še v sedanji zakonodaji ni bilo nobenega zakona, ki bi branil bodisi politično ali ekonomsko stavko.)) SODNIK: «Nimate prav. Je zakon, in to še danes, ki celo stavko prepoveduje, sicer ga je uvedel Mussolini.)) LAURENTI (ironično): ((Mislim, da ga je narodno-osvobodilna borba ukinila. Na vsak način pa mislim, da je bila stavka zakonita obramba.)) SODNIK: «Ce je bila stavka zakonita, da ali ne, ni v nobeni zvezi s procesom. Vi se morate zagovarjati, ker niste izpolnili ukaza, ker ste ga smatrali za nezakonitega in tako naprej. LAURENTI: «Z ukinitvijo stavke bi se nadaljeval položaj, v katerem so škvadrc vdirale in uničevale zasebno lastnino in ogražale človeško življenje. Pred očmi moramo imeti, da sem bil član stavkovnega odbora v svojstvu predstavnika moje organizacije. Pred. stavljal sem voljo in odločenost vpisanih množic. Moja dolžnost je bila, da tolmačim voljo onih, katere sem predstavljal in ponosen sem. da sem jo tolmačil. («Bravo!» se slušijo glasovi med občinstvom). Zato bi rad opozoril gospoda predsednika, da upošteva vse te momente in da iz tega stališča potem premotri ves tedanji položaj. Videl bo, da je bila stavka pra- vična, kajti vsakdo je imel pravico, da brani samega sebe. Prav zaradi tega ne more obstajati krivda, katero so mi naprtili. Se nekaj bi hotel dodati, toda sem malo zmeden, ker ne bi hotel biti prekinjen, zato se namreč hočem osredotočiti, da bi se ne oddaljil od realncsti...« SODNIK: «Ni tako lahko biti odvetnik.« LAURENTI: «Res, posebno kadar se ne sme vsega povedati. Mislim pa, da sem vse pojasnil. Mislim, da samo s tega stališča, kot sem ga orisal, je mogoče izreči pravično sodbo. Dodal bi pa še to, da bi morali biti sojeni vsi oni, ki so rušili zakonitost in red, vsi oni, ki so odgovorni za uničenja. (Ploskanje med občinstvom). SODNIK: «To nima nobene zveze s'procesom.« LAURENTI: «Qdbor in vsi oni, ki so ga predstavljali, 50 hoteli čim prej končati s stavko, toda tako da bi bile uresničene vse zahteve, ki jih je odbor postavi!.« PREDSEDNIK: «Ce se ne motim, so hoteli ukinitev policije in prevzem oblasti s strani ENOO-ja. To je bilo nemogoče.« - LAURENTI: «Skrb in želja vseh stavkajočih je bila, da prineso mestu mir.« SODNIK: «Vi se odmikate od obtožnice.« LAURENTI (potem Vo je tolmač prečital predložene točke). »Pravilno, one tri (točke) pa so bile (Nadaljevanje na 2. strani) Izvršilni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja ogorčeno obsoja pred vso demokratično in napredno .nvnostjo v Trstu izrazito oportunistično in likvidatorsko stališče Vidalijeve skupine v vodstvu SIAU glede izdajanja novib izkaznic. Vse demokratične struje v Trstu so e prvega dne spoznale v odloku tržaške občine grobo kršitev mirovne pogodbe, 1. ker niso te izkaznice pisane v obeh uradnih jezikih Tržaškega ozemlja; 2. ker se protizakonito še vedno pri. pisuje italijansko državljanstvo vsem prebivalcem Tržaškega ozemlja, čeprav je italijanska suverenost na tem ozemlju prenehala že 15. septembra 1947. Tržaška reakcija je nameravala uprizoriti z izdajanjem teh izkaznic nekak plebiscit italijanstva, toda ta nakana se Je klavrno izjalovila zaradi zavednosti demokratičnega prebivalstva, tako da ni niti tretjina upravičencev doslej dvignila novih izkaznic. S tem so zašle tukajšnje oblasti in domača reakcija v veliko zagato, iz katere si niso mogle pomagati. Nepričakovano pa jim je prišel na pomoč sam Vidali s svojim pozivom, naj člani SIAU dvignejo nove izkaznice, češ da se v nasprotnem pri-neru izpostavljajo nevarnosti, da bodo prikrajšani volivne pravice. Neutemeljenost in prenagljenost tega izgovora sta očitni in dokazani in tako sta tudi dokazana izdajstvo in oportunizem, ki se v tem pozivu skrivata. Samozvani branilci mirovne pogodbe in neodvisnosti STO-ja so tako globoko zašli na pot izdajstva, da pozivajo one, ki jim sledijo, naj sprejmejo in odobrijo kršitve mirovne pogodbe. Izvršilni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja poziva zato vse člane zveze, partizane in aktiviste kakor tudi vse poštene demokrate, da ostro obsodijo in razkrinkujejo agente imperializma in likvidatorje delavskega gibanja ter da se v strnjenih vrstah ekrog vodstva zveze še v naprej borijo za demokratične in člove-žanske pravice delovnega ljudstva. Istrski delavci za francoske rudarje PARIZ, 26. — Odbor francoske splošne zveze dela protestira v svojem poročilu proti anglo-ameriške-mu odloku, da se vrne Nemcem po-rurski bazen. Odbor imenuje ta ukrep direktno grožnjo za francosko varnost in mir ter poudarja, da je splošna zveza dela zvesta svoji politiki obrambe francoskih pravic in interesov odkrito in javno zavzela stališče v prilog internacionali zacije Porurja. Potem ko poudarja, da je glede tega vprašanja naletela na podporo in soglašanje svetovnega sindikalnega gibanja, zaključuje odbor zveze z zagotovilom, da se bo uprl vsaki politiki, ki bi imela za cilj ojačanje potenciala nemške težke in vojne industrije. Nabiralna akcija za pomoč fran coskim stavkajočim rudarjem je naletela na splošen odziv tudi med istrskimi delavci. V Pulju so delav. ci doslej nabrali okrog 472 tisoč dinarjev, na Reki pa 410 tisoč. Posadki parnikov »Partizanka« «Radnik» sta poklonili vsaka 50 tisoč dinarjev v ta namen. 2ENEVA, 26. — Zveza društev Rdečega križa javlja, da je v Albanijo pribežalo 2000 grških otrok, v Bolgarijo 2660, na Madžarsko 3000, v Romunijo 3800, v CSR 2235, v Jugoslavijo 11.000. JIM NE BO USPELA l Vidalijevo glasilo poziva v včerajšnji številki «tržaške Italijane in Slovane, da naj dokažejo svojo voljo za skupno borbo s Slovenci „našega okrožja” proti nacionalistični in trockistični kugi ter da naj se zaradi tega udeležijo proslav obletnice 29. novembra po vaseh „dell’altipiano”». Mi smo že včeraj povedali, da se nihče od slovenskih in italijanskih demokratov, ki so se skupno borili za iste cilje in in ki jim je osebna poštenost in značajnvst najvišja vrednota, ne bo udeležil nedostojnih „praznovanj” Vidali-jevih razbijačev. Danes pa ponovno poudarjamo, da pozivanja Vi-daltjevega hujskaškega in razbi-jaškega glasila na naš ,,Altipia-110" ne pomeni nič drugega kol tisto, čemur smo bili že priča 17. oktobra v Skednju. Tudi tedaj so pozivali in pošiljali tja Italijane in Slovane! In kaj se je zgodilo? Prišlo je le nekaj pretep:.-ških Vidalijevih škvader, ki sv napadale aktiviste Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki so prihajali na svojo konferenco. Tržaškega delavstva, proletariata v Skednju med pretepači ni bilo! Tako bo tudi v nedeljo po naših vaseh, kajti tudi v nedeljo tržaško delavstvo ne bo nasedlo najnovejši Vidalijevi provokaciji, s katero hoče na najogabnejši način blatiti novo Titovo Jugoslavijo, njene ustanovitelje in njene narode! Pretepači pa, ki so jim fašistične metode tako mile, lahko dočakajo le tisto, kar so dočakali doslej vsi, ki se fašističnih metod poslužujejo. ČIGAVA JE STAVBA V UL. MONTECCHI Založništvo tržaškega tiska je najemnih in uuravnilt poslopja in zemljišča ter zastopnik Ci družite pred oliiasimi BESEDILO SOVJETSKEM! ODGOVORI na vprašanja o denarnih problemih v Berlinu 4 Zahodne države ne kažejo dobre volje za sporazum PARJZ, 26. — Danes so objavil) 'Vib. področjih se bo izvajalo štin-besedilo sovjetskih odgovorov in ^Hmrstvo ? onih zahodnih držav na vprašanja o denarnih problemih v Berlinu. Sovjetski odgovori so sledeči: Prvo vprašanje: Kateri organi- zem bo moral izvajati štiristransko nadzorstvo finančnih dogovorov v imenu štirih zasedbenih držav? Odgovor: Nadzorstvo o praktičnem izvajanju finančnih dogovorov bo morala izvajati finančna komisija predstavnikov štirih vrhovnih poveljnikov v Berlinu. Drugo vprašanje: Kakšne bodo funkcije štiristranskega nadzorstvenega organizma ? Odgovor: Stiristranska finančna komisija bo imela funkcije, ki jih določajo navodila štirih držav od 30. avgusta, t. j. izvajati bo morala svoje nadzorstvo glede finančnih ukrepov za uvedbo v Berlinu kot edinega denarja nemške marke s sovjetskega področja. Tretje vprašanje: Nad katerimi finančnimi operacijami in v kate- stransko nadzorstvo ? Odgovor: Stiristranska finančna komisija bo izvajala svoje nadzorstvo na podlagi sledečih načel: 1. Nobene diskriminacije glede imetnikov zahodnih mark in nobene direktne akcije proti njim pri izmenjavi teh mark v Berlinu. 2. Enakopravnost glede denarja in omogo-čenje bančnih in kreditnih olajšav v vseh sektorjih Berlina. 3. Spoštovanje jamstev, ki jih predvidevajo navodila od 30. avgusta, da se prepreči, da bi uporaba marke sovjetskega področja v Berlinu povzročila dezorganizacijo denarnega obtoka ali razbila ravnotežje valute na sovjetskem področju. 4. Aktivna bilanca v trgovini Berlina z zahodnimi področji in s tretjimi državami, vštevši dajanje potrebnih dovoljenj. 5. Ukrepi za kritje izdatkov proračuna, znižanje okupacijskih stroškov na minimum in uravnove-šenje mestnega proračuna. Finančna komisija bo morala izvajati nadzorstvo nad Berlinom. Govor maršala Ti la & 2U 75 °|0 kitajskih železnic {rbo v oljski m rudarjem j-n, -p— ———— . )IWI ^Večanje proizvodnje v rudnikih - Izboljšanje pre-r9mbenega položaja - Gradilev stanovanj za delavce Juubljana, i hi' SO tucii sektorji, kjer načrt hifl - ’zP°lnjen. Poudaril je, da so h, n'ki najvažnejša gospodarska Q,10] % •ve v sedanjem obdobju gfa ! socializma v Jugoslaviji, ker LkV kai' Jugoslavija ima in s čimer 0 kaj kupi, je v podzemlju in in ie treba te dobrine pridobiti 1 llK ... ... . ... i____: . tih iTftli • * ” “ *n ^ru"* proizvodi, ki so po- »tf V." Prodati, da se lahko kupij( Zu industrijski in kulturni i ‘k države. Velika večina ljudstva delavcev pa je to važnost ra- *LhVDrU i° nato o težkočah prelij ,e in poudaril, da to vprašanje se najboljši način rešeno, •IJfij. ar Pa se je preskrba izbolj-0bst v PDmeri z lanskim letom in .aja)o sredstva in možnosti za it: izboljšanje. Nadaljeval ° na nekaterih krajih stvari bfj )0’ ie v katerem sektorju ne Nr^u*0’ 1131 bi bil° v danem iasu i|«s nn. krivde ni v tem, da pri bogf. !b Predmetov ni. pač pa bolj j 0 je krivda v nezmožnosti ne- 'iUdb ki j'111 je P°ver,enn "Mih anj* Krivda 3e tudi na »titj prevozih. ki morajo premo-l*Vc. Vel‘kanske »ežkoče. Naši de->i j zaPosleni pri prevozih in na-h^Dor- i1 delaJ° nadčloveške e> da lahko zadovoljno reši- mo bistvene naloge, to je, da lahko izvažamo, kar je potrebno in da hkrati organiziramo notranje prevoze. V tem tiči največkrat vzrok pomanjkanja nekaterih proizvodov, so pa tudj primeri, da tovarne nimajo vedno na razpolago zadostne količine mrovin. Pri nas nimamo še dovolj surovin za tekstilne proizvode in moramo zato kupovati bombaž in volno po visokih cenah v drugih državah. Maršal Tito je nato poudaril važnost povečanja dela v rudnikih in dejal, da je treba zastaviti v letu 1949 vse sile za zgraditev težke industrije in za mehanizacijo rudnikov. Vse sile je treba tudi zastaviti za zgraditev stanovanjskih hiš za delavce, ker je stanovanjska kriza v državi zelo velika. Mnogo delavcev je prišlo v mesta, ker so se tam odprle nove tovarne in nova velika podjetja. Zgradili bomo, je dejal maršal Tito, za našo delavce stanovanja, v katerih bodo živeli v boljših pogojih, in to čim prej. Maršal Tito je dalje poudaril važnost varčevanja na vseh področjih ter graditve tega, kar je bolj potrebno. Na koncu je izrazil želio. naj bi trboveljski rudarji ohranili dosedanji delovni polet tudi v letu 1949. 2elim vam, je zaključil, velik uspeh v vašem delu z globokim prepričanjem, da bomo izpolnili naš petletni načrt in zgradili socializem v naši državi. 2elim vam, da bi bili v bodoče«zelo srečni v novi socialistični Jugoslaviji. in (iemoMične volitve ANGLO . AMisHISKl v-KuPACUSu. VOJAŠKI UPRAVI TRST Ljudski volivni odbor Skednja ugotavlja, da je ukaz Vojaške uprave št. 345 o sestavi votivnih imenikov v popolnem nasprotju z demokratičnimi načeli in statutom Tržaškega ozemlja, i:i določa, da imajo pravico do državljanstva le tisti ljudje, ki so stalno bivali na tem ozemlju meseca junija 1940. Zato zahtevamo: 1. da se ta ukaz prekliče in izda nov, ki bo ustrezal določilom mirovne pogodbe, ter da se da volivna pravica vsem tistim, ki so bili od fašizma prisiljeni zapustiti rodni kraj. 2. Sestavijo naj se komisije iz predstavnikov vseh demokratičnih organizacij, ki naj bodo pooblaščene nadzirati volivne sezname in pregledati anagrafske knjige o prebivalstvu, ki Je stalno prebivalo na tem področju 10. junija 1940 leta. Trst, 20. novembra 1948. Ljudski volivni odbor za Skedenj Uspehi romunske zunanje trgovine BUKAREŠTA, 26. (Tanjug) -Romunija je dosegla važne uspehe v svoji zunanji trgovini. Dočim je leta 1948 uvozila 20.2 odst. surovin in 14.4 odst. izdelkov, je leta 1948 dosegel uvoz surovin 30.57 odst. in izdelkov 58 odst. Odstotek izvoženih izdelkov je narastel v desetih letih za desetkrat. RIM. — Na podlagi zadnjih statistik je v Italiji 7.5 milijona analfabetov. Največji odstotek nepismenosti je v južnih pokrajinah, posebno v Sardiniji, Siciliji in Kala briji. Najmanjši odstotek je v Li guriji in Lombardiji. pod iiiulzorstvoni osvuhoriiliie miške V zadnjih Ki dneh je bilo unif:enihl8 Čangkajškouih divizij in osvobojenih 18 važnejših mest okrajev SEVERNI SENSI, 26. — Agencija «Nova Kitajska« poroča, da so veliki uspehi v zadnji ofenzivi narodno osvobodilni vojski omogočili, da je dobila pod svoje nadzorstvo 75,'š vseh kitajskih železniških prog. Narodno-osvobodilna vojska nadzoruje 11 tisoč km železniških prog v Mandžuriji in okrog 5 tisoč km v osvobojenih pokrajinah južno od Velikega zidu. Okrcfg 100 tisoč delavcev in veliko število inženirjev se bavi z obnavljanjem železniških prog v osvobojeni Mandžuriji. Potem ko so bile zveze s Sučo-vom pretrgane, se je neki polk kuomintanga, ki je bil določen za vzdrževanje reda v ozadju, predal z 2 tisoč možmi narodno osvobodilni vojski v glavnem mestu dežele Hsiruji v vzhodnem Honanu. Narodno-osvobodilna vojska je pro. drla v to mesto. Poleg tega, da je bilo v zadnjih 16 dneh uničenih 18 Cangkajškovih divizij, je narodno-osvobodilna voj. ska osvobodila tudi 18 glavnih mest okrajev v pokrajini Sučov, in sicer na* sektorju, kjer še stekajo meje štirih pokrajin: Kjangsu, Santung. Honan in Anhvej. Narodno osvobodilna vojska ima sedaj v svojih rokah železniško progo, ki pelje na vzhod in zapad od Sučova v dolžini 240 milj, kakor tudi 116 milj železnice iz Tjencina in Polkova na sever in jug od tega mesta. Med 18 osvobojenimi okraj nimi glavnimi mestami so Cang Cu Tang Cang, Hajkov, Tančeng, f’engsien, Huining, Yungčeng, Suh-sien in Ksiai. V bitkah pri mestu Suhsienu je narodno osvobodilna vojska zajela več kot enajst tisoč ujetnikov. Med vojnim plenom je 118 topov, 159 težkih in lahkih strojnic, 200 mož-narjev, ter še ogromne količine drugega vojnega materiala. V Nankingu se govori o »drakonskih« ukrepih, ki jih nameravajo podvzeti v borbi proti krizi, ki jo povzročajo vojaške in gospodarske težave. Se prej bi se pa spremenila vlada, ki bi ne bila več pod absolutno kontrolo kuomintanga, dobila pa bi še večja pooblastila za borbo proti komunizmu. Kot oseba, ki naj bi prevzela predsedstvo nove vlade, se imenuje bivši kitajski poslanik v Washingtonu in univerzitetni profesor v Pekingu dr. Hushih. Agencija France Presse poroča iz Nankinga, da bo Cangkajškova žena v kratkem potovala v Ameriko, da bi osebno prosila ameriško pomoč. Nedavno je po radiu poslala poziv Američanom ter jih prosila, r.aj pomagajo Kitajski. Teror na lužni Koreji SEUL, 26. — Vojaška sodišča na Južni Koreji so do sedaj izrekla 504 smrtne obsodbe in 110 obsodb na dosmrtno ječo proti vojakom in civilistom, ki so sodelovali pri zadnji ljudski vstaji proti lutkovni vladi Južne Koreje, ki služi ameri škim imperialističnim interesom Večje število borcev pa so ustrelili kar na licu mesta, ko so jih med borbo ujeli. Četrto vprašanje: Kakšen bo točen tekst navodil za izvajanje štiristranskega nadzorstva ? Odgovor: Tekst navodil glede šti. ristranskega nadzorstva bo moral odgovarjati navodilom, ki so jih sporazumno dale vlade SZ, ZDA, Velike Britanije in Francije štirim vrhovnim poveljnikom okupacijskih področij v Nemčiji 30. avgusta 1948. Peto vprašanje: Kako se bo izva. jalo nadzorstvo nad trgovino med Berlinom in zahodnimi področji ali tretjimi državami vštevši dovoljevanje izvoznih in uvoznih dovoljenj ? Odgovor: To nadzorstvo bo morala izvajati stiristranska finančna komisija, ki bo tudi izdajala izvozna in uvozna dovoljenja za blago na podlagi čistega salda ne upošte. vajoč živil, goriva in električnega toka, namenenjenih za oskrbo berlinskega prebivalstva in ki imajo značaj podpore prebivalstvu. Odgovoru treh zahodnih držav je dodana tudi nota francoskih in britanskih finančnih izvedencev, ki se ji niso pridružile ZDA. Ta dokument predstavlja osnutek, ki ga je bil v septembru sestavil general Robertson z odobritvijo generala Koeniga. Osnutek je predvideval pogajanja za sporazum med Nemško emisijsko banko, ki predstavlja interese sovjetskega področja, ter berlinsko «Stadtkontor» glede začetne količine mark s sovjetskega področja, ki naj bi se dala na razpolago berlinskim bankam. Finančna komisija bi morala predstavljati vrhovno oblast v Berlinu v denarnih, kreditnih in bančnih zadevah, kakor tudi glede proračunskih vprašanj občinske uprave. Komisija bi morala tudi nadzorovati izvršitev direktiv od 30. avgusta glede uvedbe marke s sovjetskega področja. Posebna nota, ki obrazlaga ta osnutek, se sklicuje tudi na skupni odgovor treh zahodnih držav, ki je bil izročen 23. t. m. in ki govori o težkočah s tem v zvezi. Nota zaključuje, naj bi osnutek generala Robertsona omogočil preučevanje pred Varnostnim svetom. Iz gornjega sledi, da zahodne države ne kažejo nobene volje do sporazuma, ker je njihov odgovor preveč generičen, da bi lahko služil kot podlaga za pogajarfla. §paak zopet vladni predsednik BRUXELLES, 26. — Regent je razrešil Eyskensa naloge za sestavo vlade in ponovno poveril to nalogu Spaaku. ki je danes sestavil novo vlado. Razen predsedništva si je Spaak pridržal tudi zunanje ministrstvo. 6. Ker je bilo poslopje v ulici Giu-liani po bombardiranju močno porušeno in je postalo nerabno, preneha zaradi tega vsaka obveza iz najemne pogodbe, ki sta jo imeli med seboj CMD in mestna občina Trst. Poslednja je Družbi CM izdala 4. novembra izbrisno izjavo za omenjeno najemno pogodbo. Bremena za obnovitvena dela je po dogovoru prevzelo Založništvo in sicer se je obvezalo, da bo izvedlo obnovitvena dela po načrtih, ki jih je poprej odobrila lastnica CMD v Ljubljani. Glede na ta dejstva sta se pogodbeni stranki dogovorili, da se bodo stroški za obnovitvena dela zaračunali kot najemnina, in sicer počenši z dnem podpisa dodatnega dogovora, t. j. 7. novembra 1947 do zapadlosti pogodbe 7. nov. 1962. Pod stroški za obnovitvena dela se razumejo stroški za obnovitev poslopja ter njegovo preuredbo po načrtu, ki je bil predložen mestni občini v. Trstu in od nje odobren. Dokončno pa bosta CMD in Založništvo še po svojih zastopnikih določila, kateri računi gredo v breme obnovitve. Investicije v opremo poslopja, sob in dvoran ter kletnih prostorov, v stroje in inventar nosi izključno le Založništvo «Primor-ski dnevnik», ne pa CMD. V eDoaatnem dogovoru» se je CMD tudi obvezala, da ponudi hišo in njej pripadajoce zemljišče v nakup najprej Založništvu, če bi se odločila, da omenjeno posest proda. Ko sta torej CMD in Založništvo na la način uredila medsebojne pravne odnose in ko so bile tako točno označene iz njih izvirajoče posledice, je Založništvo 15. XI 1947 poslalo gradbenemu podjetju Cok-Ciocchi naslednje pismo: «Obveščamo Vas, da smo 27. IX. t. I. sklenili s CMD v Ljubljani pogodbo o najemu njene stavbne parcele zemljeknjižni vložek št. 2204 v katastrski občini Trst tn poslopje št. 44 in 46 v ulici GX-liani v Trstu. S tem v zvezi smo se 7. XI. t. I. dogovorili z zastopnikom lastnice gornje nepremičnine, da prevzamemo vse stroške za obnovo in preureditev zgradbe za kar nam CDM odpiše najemnino.)) Družba sv. Cirila in Metoda pa je še s posebnim pooblastilom iz 13. 2. 1948 pooblastila Založništvo, da upravlja zemljišče in na njem nahajajoče se poslopje; nadalje da zastopa koristi družbe pred sodnimi, upravnimi, davčnimi in finančnimi oblastmi ter napram tretjim osebam v zvezi z upravo zemljišča in poslopja ter da v ta namen med drugim izvršuje, prejema in upravlja plačilne posle ter ukrene kar koli je v zvezi z redno upravo in vzdrževanjem zemljišča in poslopja. Založništvo je obvezano, da poda letno poročilo in obračun o upravi zemljišča in poslopja. (Nadaljevanje sledi) Linijska plovba trgovinske mornarice FLRJ Trenutno opravlja službo na petih progah, ki jih vzdržuje «Jugoslovanska linijska plovba» s sedežem na Reki, 18 ladij s skupno to-nažo 65.000 reg. ton. Redni potniški promet opravljata dva parnika, in sicer potniški brzo-pamik «Par-tizanka« ter parnik za mešani promet «Radnik», ki skupno razpolagata s 1178 potniškimi posteljami. Ostali parniki razpolagajo z manjšim številom postelj za priložnostne potnike. Na progi Jadran-Sever-na Evropa vozijo vsakih 20 dni z izhodiščem na Reki in pristankom v Dubrovniku, Alžiru, Oranu, Ca-sablanki, Londonu, Anlmerpnu, Rotterdamu, Goeteborgu in nazaj na Trst in Reko. Plovba po Bližnjem vzhodu je 15-dnevna z izhodiščem na Reki. Pri-stajališča pa so: Limassoli-Larnaca, Mersin, Iskenderun, Beyrouth, A-leksandrija. Povratek iz Aleksandrije naravnost preko Trsta na Reko. Petnajstdnevna je tudi proga Ja-dran-Turčija: Reka - Istanbul - lz-mir - Trst - Reka. Vse doslej navedene so proge za tovorni promet. Mešana, potniško-tovorna je proga Jadran-Sevema Amerika, ki se vzdržuje dvomesečno. Odhod z Reke z vmesnim pristajanjem na Malti in v Marseillu, povratek iz Nevo Yorka odn. Montreala naravnost v Split in Reko. Brza potniška linija proti Južni Ameriki je občasna. Opravlja jo potniški parnik ((Partizanka«. V oktobru t. 1. je odplula z Reke preko Dubrovnika in Marseilla v Rio de Janeiro, Montevideo, Buenos Aires in se konec t. m. vrne preko Komiže in Splita na Reko. Zaradi njene vdanosti demokraciji je Jugoslavija osovražena Govor jugoslovanskega delegata dr. Beblerja pred glavno skupščino OZN zvezi z grškim vprašanjem - Poljski delegat obsoja diskriminacijsko politiko Združenih držav Amerike v mednarodni trgovini PARIZ, 26. — Začasni posredova. lec za Palestino je sporočil odboru Varnostnega sveta, da je izraelska vlada popolnoma sprejela resolu cijo, ki poziva obe stranki, naj Začneta pogajanja za premirje. PARIZ, 26. — Glavna skupščina OZN je danes razpravljala o poročilu varuštvene komisije o vprašanju južnozahodne Afrike in odobrila tozadevno resolucijo. Dalje so razpravljali o diskriminacijskih ukrepih nekaterih držav V mednarodni trgovini, ki ovirajo normalni razvoj trgovinskih odnosov in so v nasprotju z načeli ustanovne listine. Poljski delegat Lange je zahteval od skupščine naj zavzame pozitivno stališče, da nepristransko omogoči obnovo vseh držav porušenih v vojni. Govoril je nato o diskriminacijski politiki ZDA proti državam vzhodne Evrope in še posebej proti Poljski ter celo proti državam, ki so sprejele Marshallov načrt. ki jim odreka polizdelke, da jih ne bi nato kot dokončne izdei ke jzvažali v države, katerih notranji red ni pogodu ZDA. To izjavo je podprl tudi češkoslovaški delegat in enako tudi sovjetski delegat, ki je pripomnil, da je namen Marshallovega načrta do. bro znan: omejiti hoče razvoj trgovine med Vzhodom in Zahodom v korist amei iških interesov v Evro. pi. Izjavil je, da bo glasoval za poljsko resolucijo. Ameriška večina je nato s 33 glasovi proti 6 in 8 vzdržanimi odbila poljski predlog. Prešli so nato k razpravljanju o grškem vprašanju. Predsednik E-vatt je v kratkem poročilu o razgovorih s predstavniki Grčije in grških severnih sosedov izjavil, da so dosegli nekaj uspehov glede rešitve nekaterih vprašanj. Dosežen oa ni bil noben popoln sporazum. Jugoslovanski delegat dr. Bebler je imel govor, v katerem je med drugim izjavil, da je Jugoslavija osovražena zaradi njenega globokega in nespremenljivega prijateljstva do Sovjetske zveze in zaradi njene neomajne zvestobe do stvari demokracije in bralstva med narodi. Nismo mislili, je dejal dr. Bebler, da si bodo naši sovražniki nadeli krinko Združenih narodov in nas s tem skušali zadeti. Jugoslovanski delegat je nato izjavil, da odobrava sovjetsko resolucijo, ki uspešno prispeva k rešitvi grškega vprašanja in k utrditvi miru. Obsodil je tudi delovanje komisije za Balkan, ki podpira angloameriško intervencijo. Francoski javni delavci za m v imloklsii PAliiZ, 2: — V pozivu javnosti, s katerim se potegujejo za mir v Indokini, izjavljajo številni pisatelji, umetniki, univerzitetni profesorji in časnikarji: »Brez posebnih političnih namenov ter vsakdo popolnoma svobodno zahtevamo, naj se javno podajo predlogi za nova pogajanja za mir«. Manifest poudarja, da ne gre za iskanje obojestranske odgovornosti, kajti kakršne koli so že bile napake «naše ljudstvo vendar ne more pristati na uničenje Indokine ter prispevati tako k uničenju Francije«. Poziv so med drugimi podpisali Claude Bourdet. Leon Boutbien, Albert Bayet, An-dre Breton, Jean Louis Barrautt Martin Chauffier, Jean Coctem, Yves Farge, Louis Massig-on, An dre Philip, David Rousset. Paul Ri vet, Jean Paul Satre in Armand Salacrou. 27. novembra 1948 Krivična obsodba stavkovnega odbora (Nadaljevanje s 1. strani) globoko človečanske.>> Tu je sodnik zopet prekinil tovariša in mu zagrozil, da mu bo vzel besedo. — «Z bilteni o stavki, katere je prinesla obtožnica, je dokazano, {« to neizpodbitno, da je bilo nadaljevanje stavke zakonita obramba antifašistov in vseh onih, ki so se dolga leta bc-rili, da bi osvobodili mesto vseh onih elementov, ki so se znova hoteli prikazati. Mislim, da sem povsem razložil pravičnost in TRŽAŠKI DNEVNIK Proračun tržaškega mesta Občinski svet je na izredni seji dne 22. t. m., sprejel proračun tržaške občine za leto 1949, ali, kakor pravi poročilo, ki .smo ga o tem prejeli, « prvikrat NI razpravljal o proračunu, marveč je v zboru preprosto odobril to, kar je bilo poprej preučeno in dogovorjeno posamič in posebej med onimi, ki vodijo razne urade humanost pravice delavcev in mojo seveda, kot njihov predstavnik. Ni-lin službe.* mam drugega dodati.* t Besede se komentirajo same. O | preračunih navadno NE razprav- Tovcsriš Ukmar Ijajo avtoritarni režimi ali pa , „„„ 5 skupine ljudi, ki hočejo drugim »Obtožen sem, da se msein pokora- J o 1 o■»n 1 mrr,eričlro1 iiL'3711 katPrPPS S val aagloamerilke.au ukazu, katerega J nekaj prikriti. Številčni podatki smatram za protizakonitega in krivičnega. Obtežilno gradivo jasno govori o vzrokih, zaradi katerih smo stopili v stavko. V stavkovnem odboru sem imel to čast, da sem predstavljal partizane in da sem tako branil zakonito obrambo naših organizacij in tržaških delavcev, dokler nismo dosegli tega, za kar smo začeii stavkati. Stavkovnega odbora nismo ukinili, ker smo predstavljali organizacije, ki so imele v nas zaupanje, ker smo branili njihove pravice. Tov. STOKA je dejal, da je imel predsednik sestanke z različnimi predstavniki oblasti. Dalje ie povedal, da se je boril, da bi dosegli to, kar si je postavila za cilj stavka. Nakar mu je predsednik vzel besedo. Tov. SORTA je izjavil, da se strinja s tem, kar je že povedal tov. Laurenti in še enkrat vztrajal na tem, naj sodišče smatra njihovo zadržanje, ker so delovali v zakoniti obrambi proti fašističnim tolpam za varnost delavcev kot je on satn. Prav tako se je tudi tov. SOLlERI solidariziral z izjavami ostalih tovarišev. Na popoldanski razpravi je sodnik Bayliss imel svoj pravdorek. Glede na to, da so obtoženi tovariši izjavili, da so smatrali odredbo polk Srnutsa za protizakonito in nepravilno je sodnik ponovno raztegoval svojo tezo o tem, da je bil Trst 1946. leta vojaško zaseden s stran. Anglo-američanov in to v smislu določil haaške konvencije. Nato je začel citirati neki dodatek te konvencije, ki govori o okupaciji pokrajin v obdobju premirja. Nato je nadaljeval, da vojaška zasedbena oblast kadar koli lahko ukine katero koli delovanje oseb. Neizpolnjevanje takih odredb pa se kaznuje po vojaškem zakonu. Po tem uvodu se je predsednik lotil vprašanja, ali so tovariši kršili odredbo vojaške uprave, oziroma, sli so jo izpolnili. Sodnik je zavrgel na podlagi člankov, ki jih je pisal «11 Lavoratore*, tezo odvetnika Zennara, oziroma njegovih dveh klientov Jurase in Semillija, ki so trdili, da so skušali izpolniti odlok polk. Smutsa. Nasprotno je sodnik omenil tovariše Štoko in druge, ki so priznali, da niso ničesar storili, da bi izpolnili to odredbo in da so kot člani odbora še naprej vodili stavko. Za prvo obtožbo, da člani stavkovnega odbora niso izpolnili odredbe, je sodnik spoznal vse za krive. Tudi tov. Solierija je za drugi del obtožbe, da je -prejel nalog, naj se javi na sodišču in da ga ni izpolnil, sodnik spoznal za krivega Ro končanem govoru je odvetnik Zennaro spregovoril še štiri bese de za omilitev sodbe in začel naštevati vse zasluge obeh svojih klientov. Ro krajšem odmoru je sodnik izrekel sodbo, s katero je obsodil vse člane stavkovnega odbora NA 4 MESECE JECE, tov. golierija pa za drugi del obtožbe še na plačilo 20 tisoč lir globe ali dva meseca ječe. Romea Rersa ki jih navajamo spodaj, so tako sumarični, da je temeljita analiza glede njih praktično nemogoča. Dodana jim je sicer uradna razlaga, ki pa je tudi uporabna bolj za sestavljalce proračuna same, kakor za navadnega občana, ki nima vpogleda v mestne knjige. Svoj čas je bito v Trstu, kakor je še danes skoraj po vseh srednjeevropskih mestih običajno in predpisano, da se mora osnutek Za mestni proračun razgrniti javnosti na vpogled v mestnih prostorih in za določen rok (14 dni do en mesec). Vsak občan je imel, odnosno ima pravico staviti svoje pismene pripombe k temu osnutku. Razumljivo, da vse to še pred razpravo v občinskem svetu. Tudi v predvojnih parlamentarnih državah je bilo tako, ne pa seveda v fašističnih. O najširšem in splošnem razpravljanju ljudstva, ki tudi aktivno sodeluje pri sestavi in iz-edbi proračuna, dohodkov itd. v državah ljudske demokracije, niti ne bomo govorili. Pri nas v Trstu pa so, kakor kaže. mlajši svetniki še trdno pod vplivom vzgoje neslavno propalega režima, starejši pa si hočejo ali ne morejo osvežiti spomina na bolj demokratične navade. Eni in drugi se s takimi trnastimi navadami slabo predstavljajo občanom, ako mislijo kandidirati pri bodočih volitvah. Kljub tem in podobnim tefa-am pa bomo o priliki obširneje (spregovorili o spodnjem In o proračunu mesta na splošno. Glavni podatki proračuna za leto 1949 tržaške občine so Sledeči. DOHODKI Redni dohodki L 1.233.948.000.*— 1.450.800.00 1.235.408.800.00 104.800.00 1.235.513.600.00 76.495.000.00 1.748.572.000.00 651.668.000.00 m Izredni dohodki Skupna vsota dohodkov Razlika kapitala Skupni dohodki IZDATKI Dejanski stroški Obremenitve Splošni stroški Varstvo, zdravstvo In higiena Javna varnost sodstvo Javna dela Prosveta Poljedelstvo Podpore " in delnost Verstvo Rezervni fond Skupna vsota stroškov 4.065.209.000.00 Kapital 10.435.000.00 Skupna vsota izdatkov 4.075.644.000,00 Razlika, ki jo je treba kriti z Izrednim ukrepom 2.840.130.400.00 24.350.000,00 510.599.000.00 552.434.000.00 2.254.000.00 dobrtu 457.848.000.00 5.294.000.00 35.767.000.00 Skupina tovarišev Italijanov, ki so zaposleni v Zenici v Jugoslaviji, je poslalo uredništvu «La Voce del popolo* na Reki dopis, v katerem javlja o smrti tovarišice Berse Romee iz Tržiča. Njeni tovariši pišejo med drugim: Tovarišica Romea je bila dosledna antifašistična borka Že za Časa nacifašistične okupacije, za časa slavnih borb tržiškega proletariata proti predstavnikom anglo. ameriškega imperializma jo je civilna policija med neko proti-imperlalistično manifestacijo aretirala in jo izročila sodišču, kjer je bila obsojena na tri lela ječe. Krivična obsodba je povzročila zlasti med antifašističnimi ženami veliko ogorčenje in vse demokratično ljudstvo je zahtevalo njeno osvoboditev: v zaporu pa je ostala kljub temu 18 mesecev. Po prestanem zaporu je Romea Bersa, ki je bila slabega zdravja zaradi obupnih gospodarskih razmer, v katerih je živela, s svojim možem in otrokom odšla na Reko, skupaj z vso rodbino, od kjer se je preselila v Zenico. Ob priliki neke cestne nesreče je bila težko ranjena: prenesli so jo v bolnico, toda kljub vsem krajnim naporom kirurgov ni prebolela in med težkim trpljenjem v krogu svojih tovarišev umrla. Svojo dobrosrčnost in človečnost je ohranila do zadnjega trenutko. Zaščitniku, ki je grajal šoferja tovornega avtomobila, ki jo je povozil, je dejala. «Ne storite mu nič žalega, kajti to ne bi pomagalo, jaz mu odpuščam*. • * * Koncerta ne bo! Slovansko-hrvatska prosvetna zveza -porota, da ne bo vokalnega koncerta, ki bi moral biti v nedeljo 2*. novembra (kot matineja) v Kinu ob morju. TržaSka borza Zlati šterling 9300, papirnati šter-ling 1800, dolar (telegr.) 658, dolar kraH M odgovorne oblasti bo dopuščale miljskemu okraju električni lok? Prebivalci Milj ne bodo plačali za električno energijo toliko, kolikor zahteva SELVEG Položaj v Miljan je še vedno napet prav zaradi tega. ker je še vedno nerešeno vprašanje povišanja cene električni energiji, katere je zahte: vala družba SELVEG. Čeprav vsi dobro poznamo in z nami tudi tisti gospodje, ki vodijo SELVEG in še drugi odgovorni ljudje, kakšne so 'življenjske prilike prebivalcev Milj in okoliških vasi, kateri prav tako občutijo stalno povišanje cen življenjskim potrebščinam, se nam zdi, da je nekaterim ljudem še vse to premalo in hočejo z drugimi povišanji cen še bolj potlačiti naše ljudstvo. Kot bi bilo vse domenjeno molčijo v tej zadevi i vojaška uprava i občinski svetniki; medtem pa SELVEG ne izgublja časa, temveč stalno pošilja svoje uslužbence okoli po hišah, ki z raznimi zvijačami skušajo dobiti od- ljudi vsote ža potrošnjo električnega toka, seveda po novih cenah. Oni, ki vodi vso to stvar, je do sedaj dal že precej obljub ter je celo izjavil, da so bodo vršile prav zaradi rešitve tega vprašanja razne seje, da bodo sam problem še dobro preučili in da je vsa zadeva že v rokah g. Palutana. Ker so ljudje že navajeni poslušati same obljube, od katerih se le malokdaj katera izpolni, si niso delali s tem v zvezi prevelikih iluzij, vendar so pričakovali, da se bodo odTgovorni krogi pred tako važnim vprašanjem vendarle nekoliko zganili, Toda nič, vse molči, le SELVEG dela... Čeprav je še pred časom direktor SELVEG obljubil miljskemu prebivalstvu, da mu ne bo odvzeta električna energija, je vendarle dal nalog svojim uslužbencem, da izterjajo zahtevani denar od potrošnikov; v primeru, da pa ne bi hoteli zahtevane Vsote izplačati, naj jim prekinejo dobavo električnega toka — tak je ukaz! Tako so odvzeli v četrtek električni tok ul. Verdi in Dante, kjer so si morali ljudje pomagati s svečami in petrolejem, da so si nekoliko osvetlili stanovanja. Upravičeni protesti tamkaj stanujočih ljudi seveda niso niti malo ganili vodstva SELVEG, katerega edini namen je prejeti za električno energijo toliko denarja, kot ga predvidevajo novi poviški. Medtem časom pa imajo seveda občinski svetniki «ogromno» dela z reševanjem tega vprašanja in rešujejo ga celo tako dobro, da je ostalo do sedaj še vedno nerešeno. Seveda jim pa niti na konec pameti ne pade, da bi to vprašanje dokončno rešili, ker oni končno imajo doma električni tok in ljudje miljslrega okraja lahko čakajo. Prav tako misli prav gotovo tudi urad za cene vojaške uprave, ki daje vsem tem ljudem potuho. Toda prebivalci Milj bodo dokazali tem gospodom, da so za njihove zobe le (preveč trd oreh ter da bodo znali pokazati vso svojo odločnost, če v doglednem času to vprašanje ne bo rešeno. Ljudje ne morejo biti brez električne energije; toda zato, da bi jo milostno dobili, ne bodo na noben način plačali toliko, kot danes SELVEG zahteva. Zato odločno zahtevajo, da odgovorni krogi storijo vse, da se ta krivični ukrep prekliče ter da ostane cena električnemu toku tako nizka, da jo bodo zmogli plačevati 1 prav vsi potrošniki. IZ ILVA-E Po tovarni je kar zašumelo Iždalt ga je polomil. Poslal bo Pogassija v Pariz, kjer bo povedal na ONU, da so Tržačani vsi kot eden sprejeli eno največjih kršitev mirovnega dogovora z Italijo. rMi smo sprejeli in se bomo borili». Mi pa osebnih izkaznic ne bomo dvignili, zato ker niso t) skladu s tem, za kar smo se borili. Nočemo biti več italijanski državljani. Saj je tudi Molotov podpisal mirovno pogodbo med Italijo in Jugoslavijo, zato se vse sprašuje: Ali smo ali nismo držav-Ipani Svobodnega tržaškega ozemlja? V naši tovarni je najmanj SO odstotkov ljudi, ki imajo svoje družinske in sorodniške vezi z ozemljem cone B ali dela Julijske krajine pod Jugoslavijo. «Vidiš», pravi drugi, vVidali noče, da bi šli v Istro, kjer vlada teror ljudske oblasti. Vsega še ni konec, še je treba razbijati. Razbiti so hoteli našo borbenost, napravili razdor v SIAU, v naših kulturnih društvih in sedaj bomo imeli tudi razdor med našimi družinami, ki niso na blaženem teritoriju, kjer komandira Miani in kjer bi hotel ukazovati Vidali». Zaenkrat ne bom govoril o razmerah v tovarni, zato ker sedaj kujemo «bratstvo» s Kozuličevo «Camera del Lavoro». Toni Delavci ne bodo dovolili, da bo ostala linija ES še v naprej likvidatorska in kompromisarska, temveč bodo zahtevali nadaljevanje resnične borbe proti razrednemu sovražniku Ze v eni izmed naših številk smo objavili, da bo 5. decembra v Trstu kongres Enotnih sindikatov, na katerem bodo navzoči delegati izvolili novo sindikalno vodstvo. Sicer nimamo k temu kaj pripomniti, ker namreč določa statut sindikalne organizacije, da mora biti sklican kongres, na katerem mora biti izvoljen nov izvršilni in glavni odbor; seveda so obenem izvoljeni tudi novi odbori posameznih strok. S tem sklicanjem kongresa bi se torej vsi brez izjeme strinjali, če bi bil namen kongresa edinole ta, da bi bil na tem izvoljen novi glavni odbor in če bi kongresu prisostvovali delegatje iz sindikalnih organizacij vsega Tržaškega ozemlja, to se pravi ozemlja pod anglo-ame-riiko in pod jugoslovansko upravo. Ker pa so sedanji voditelji na vse načine rovarili in spletkarili, bodo seveda na tem kongresu navzoči le delegatje Tržaškega ozemlja pod anglo-ameriško vojaško upravo; ne bodo pa na njem zastopani delavci Istrskega okrožja. Kakšen namen pa je imela odstranitev delegatov Istrskega okrožja? Kdor le nekoliko sledi delovanju sedanjega vodstva Enotnih sindikatov in pozna njihovo zadržanje v zadnjem času v zvezi z raznimi kršitvami delavskih pravic, ta bo prav gotovo razumel, zakaj je potrebna na tem kongresu samo prisotnost delegatov našega ozemlja. Ta kongres bo imei v glavnem namen potrditi likvidatorsko in oportunistično politiko sedanjega vodstva Enotnih sindikatov ter obenem odobriti izključitev vseh tistih sindikalnih borcev, ki se niso hoteli odreči razredni borbi ter so hoteli nadaljevati tisto borbo proti razrednemu sovražniku, ki je prejšnjih letih vodila naše delavstvo V mno- 640, švicarski frank 164, 100 franco-1 16.1 skih frankov 140, avstrijski Šiling ge zmage. Pa si o glejmo nekoliko, kakšno je opravljeno delo, ki ga je izvršilo sedanje vodstvo Enotnih sindikatov, potem ko je vneslo v sindikalno organizacijo «novo» linijo. Kako postopa vodstvo sedaj, ko je očistilo sindikate »nacionalistov«? Začnimo z atentatom na Togliattija. Ali je bilo vodstvo ES takrat v stanu izvesti protestno stavko, pa tudi če bi trajala samo pol ure? Potem je bil na vrsti proces proti delavcem, ki so branili dvojezičnost: ali je takrat vodstvo sindllca-tov reagiralo na to obsodbo in v čem je obstajala ta njegova reakcija? Vojaška uprava je odredila, da bodo povišane cene raznim življenjskim potrebščinam, ter je kasneje dodala še ukrep o povišanju cene električni energiji in vodi; kaj je storilo vodstvo ES, da bi bilo pokazalo vojaški upravi resnično ogorčenje delavskega razreda, ki ne more več izhajati s svojo plačo in ki odločno zahteva razveljavljenje te-, ga ukrepa? V raznih časopisih so bili sicer objavljeni protestni članki in resolucije, a ostalo je samo pri tem. Ko so razna podjetja in tovarne sprejela ponovn v službo razne bivše fašiste, so delavci ogorčeni pričeli stavkati ter so zahtevali, da se fašisti odstranijo iz tovarn; sindikati pa so ob tej priliki storili le to ,da so stavko zavirali z izgovorom, da ta ovira potek pogajanj, Sedaj so na vrsti šc vprašanja izplačevanja draginjske in krušne doklade, ki jih opogumljeni delodajalci nočejo več izplačevati, ker se čutijo sedaj mnogo bolj močne. V zadnjem času pa smo imeli prav v ladjedelnici Sv. Marka ponoven poizkus kršitve najosnovnejših nacionalnih pravic slovenskega delavstva, ko je vodstvo tovarne odstranilo s stenčasa slovenski napis. Ali so se v tem primeru zganili voditelji Enotnih sindikatov ter se v imenu nove sindikalne linije uprli? Ko že tako trdijo in kričijo na vse strani, kako pri srcu so jim interesi slovenskega ljudstva, zakaj niso izrabili te prilike, da bi temu tudi z dejanji pokazali svojo ljubezen?. Razen tega pa moramo na žalost ugotoviti, da je sedanje delovanje vodstva Enotnih sindikatov povzročilo, da se je prejšnja aktivnost našega delavstva spremenila v pasivnost, ki vse prej škodi nego koristi obrambi interesov delavskih pravic. In kongres bi moral to novo linijo sindikatov samo potrditi in odobriti, kar pomeni izdajstvo razrednih interesov. Toda naše delavstvo je že ob neštetih prilikah dokazalo svojo požrtvovalnost in odločno voljo, kadar je šlo za obrambo njegovih interesov; zato ne bo nikoli dovolilo, da bi ostala linija sindikalne organizacije še v naprej likvidatorska in kompromisarska, temveč bo tudi na kongresu pokazala, da obsoja delovanje sedanjega vodstva in njegovo popuščanje nasproti rumenim sindikatom. IZ TOVARNE SV. ANDREJA Obnovimo svetle tradicije iz naše borbe Predvidene zmage najboljših ekip v nogometnem prvenstvu Sl O VPRAŠANJE DNEVA : O M MS A ALI SKEDENJ? Vidalijevo glamlo piše dne 23. t. m. o nesrečni smrti tov. Berse ta-ko-le: «L’ha uccisa il bola Ranko-vic, lo spietato ministro di polizia della Jugoslavla* in podlo tej- nesramno zamolči dejanski vzrok smrti pokojne tovarišice. Prav tako objavlja isto glasilo pismo frakcio-naškega in izdajalskega vidalijev-skega >odstva UDAIS Mednarodni demokratični zvezi žena, v katerem med drugim pravi: «L’opera che non sono riusciti portare a termine il nacifasclsmo e Timperialismo contro qvesta combattente i stata completata degli agenti di Tito.» Menimo, da ni treba nobenega komentarja spričo tako gnusnih in ogabnih metod Vidalijevih izda jalcev, ki se ne izognejo niti naj podlejšim lažem samo, da bi čim bolj blafli novo Jugoslavijo in nje ne voditelje. Nit novega ne bo v nedeljo na nogometnem prvenstvu Tržaškega ozemlja. Vsi favoriti gredo v borbo skoraj z že gotovimi zmagami. Vsaj na papirju. Kaj bo na nogometnnlh igriščih, je težko prerokovati zaradi pogostih presenečenj. Tovarna strojev bo brez dvoma znala uveljaviti svojo moč nad Dreherjem, medtem ko bo do konca igre vprašanje dveh točk pri Magdaleni in Meduzi. Mislimo pa, da Magdalena ne bi smela izgubiti v tem srečanju ugodne prilike. Sv, Ana ima pred seboj Pristaniščnike, ki se znajo po levje boriti, vendar o zmagi Sveto-ivančanov skoraj ne bi smeli dvom.ti. Težko borbo čaka Koštalungo, ki bo imela v gosteh Arrigoni, strah in trepet letošnjega prvenstva. Neodločen izid bi bil po našem mnenju za enajstorlco Koštalungc izredno velik uspeh. Ponziana bo Imela v gosteh mlljsko enajstorlco in verjetno bo mo. rala kloniti, kot so klonile Se močnejše ekipe. To pa je pač usoda enajstoric, ki Igrajo proti res odlični in borbeni miljski ekipi. Vprašanje zase pa je zopet srečanje OMMSA - Skedenj. Sicer ne smemo polagati velike važnosti na škedenj-sko ekipo, ki letos, vsaj kakor se je do danes izkazala, ne bo razbijala močnejšim ekipam računov, vendar je to srečanje izredne važnosti. Ske-denjcem Je potrebna zmaga, da ne bi zdrknili prenizko v lestvici. Isto velja za OMMSO in prav zaradi tega bo najbrže ostra In borbena tekma. Au-lorl, ki bo sprejela v goste ekipo Umaga, ne bo preveč težko, saj Je vajena premagati tudi močnejše In borbenejše ekipe. Prav isto velja tudi za Piran, ki bo na domačih tleh odigral srečanje z Rojanom. V prvenstvu I. skupine je težje, kajti enajsterice so sl, skoraj bi rekli, enakovredne, z malenkostnimi izjemami seveda. Sv. Alojz, ena najboljših ekip, nestrpno pričakuje srečanja z Do- mjom, nevarnim nasprotnikom. Ce se tu posreči, potem je Sv. Alojz skoraj brez skrbi. Redivo, vsaj po našem mnenju, ne bi Brnel preveč garati z Nabrežino: vendar tudi Nabrežinci se ne dajo Zlepa spraviti v koš. Partizani kljub volji in borbenosti bodo v nedeljo verjetno klonili glave pred sicer mlado a dobro Glinščico. Predvsem nejasna nam je pa tekma Magdalena - Elektra, kakor tudi Košta-lunga - Opčine, ki so precej enakovredne in bo zmaga pripadala le boljšemu napadu In morda tudi... sreči. Najbolj težko je prerokovati o tekmah okrožnega nogometnega prvenstva, kjer Sv. Marko, Primorje, Trebče itd. igrajo z borbenostjo, katere redko vidimo pri našem četudi največjem prvenstvu Tržaškega ozemlja Sv. Marko bo v nedeljo sprejel V goste svojega nevarnega kraškega nasprotnika Primorje. Prav težka borba bo med Montebellom in Kolonjo, kjer bo moral prvoimenovani prav gotovo okusiti grenkobo poraza, kajti Kolo-nja se ne šali, temveč udari, kjer in kadar je potrebno. Sledi cela vrsta nejasnih tekem. Kdo bo zmagovalec Je težko povedati, kajti vse ekipe so pri-1 bližno enake. To velja predvsem za Arzenal - INAM, Nabrežina - Trebče In končno za Rocol . Col ILVA. v trdi borbi za petletni pian. V plemeniti športni borbi bodo atleti dokazali svoje sposobnosti, ki Jih bodo prenesli s fizkulturnega področja na področje* proizvodnje ter tako doprinesli svoj prispevek k izpolnjevanju velikih nalog plan«. Prireditev bo tudi kvalitetna, povabljeni so poleg najboljših slovenskih tudi tekmovalci lz Srbije In Hrvatske. Tako bo tekmovanje ob dnevu republike* hkrati manifestacija bratstva In edinstva jugoslovanskih narodov. Za zmagovalce v posameznih kategorijah so razpisana dragocena prehodna darila, Marinko je podaril umetniško izdelano plastiko za prvaka v skupini članov, za ostale kategorije pa so pripravljena darila, ki so jih podarili Komitet za flzkulturo, glavni odbor ES, FSZ, glavni odbor LMS in drugi. Poleg tega bo prva polovica tekmovalcev v vsaki kategoriji prejela Se spominske plakete. ODBOJKA Nadaljevanje tekem za pokal Tiskarjev V nedeijo se bo na Igrišču Tomažiča nadaljeval turnir za pokal Tiskarjev S sledečim sporedom: ob 1.30 DSZ ES - Col ILVA, ob 9 Dijaško F. D. -Sv. Marko, ob 9.30 Arzenal . Tomažič, ob 10 Tovarna strojev - Tiskarji, ob 10.30 Elektra - Greta, ob lt Tovarna strojev - Greta. Opozarjamo ekipe*, da se drže točno navedenega urnika. JUNIORSKO KOLESARSKO PRVENSTVO 1948 MNOŽIČNI RAZVOJ FIZKULTUHE SMi sli 06 iftiovu topile PRAZNIK 29. novembra, Dan republike bodo proslavili slovenski atlet! s tekmovanjem v teku po ljubljanskih ulicah. Tekmovanja se bodo udeležili številni tekmovalci Iz Slovenije kakor Iz ostalih republik. Na ta način bodo slovenski atleti dokazali, da so razumeli zahtevo po množičnosti v športu, množičnosti, ki naj čim več ljudi zajame v telesni vzgoji In Jih tako usposobi za Izbojevanje zmage Verni Henrik ($.K. Opčine) prvak Tržaškega ozemlja Tehnični odbor je p<> pregledu tekmovalnih referatov proglasil kolesarja Verni-Ja Henrika, člana S. K. Opčine za juniorskega prvaka Tržaškega ozemlja za leto 1948. Njemu sledijo še Perro Mario (OMMSA) 18, Eanolla Livio (DSZ ES) 16, Sottl Henrik (DSZ ES) 10, Tomadin Jože (Rinaldi) 8, Fattori Aldo (Nabrežina) 8, Badlni Fulvlo «01impla) 8, Marini J. (Olim* pta) 7, Skeriavaj Karlo (Opčine) 7, Locatellt Lucijan (Opčine) 6 In končno Ollo Angel (Frausin-MIlje) 6 točk *** 8. D. Magdalena vabi vse Igralke košarke, da se zglase danes v soboto ob 20.30 na sedežu zaradi tekme v Kopru. Ze dolgo časa ima človek občutek, da se v naši tovarni vse ruši. Politične prilike, ki so nastale tu pri nas zaradi resolucije Informbiroja, so naravnost porazne. Razvoj teh je zanimiv. Povsod se manifestira popustljivost. Ponosno se spominjamo na preteklost, ko smo imeli v naši tovarni tovarniški odbor, ki je prednjačil v borbi za pravice delavcev, za njihove pridobitve in zahteve ter tudi čuval s krvjo pridobljene prauice. Danes je o tem še samo spomin in obratno vidimo v tovarni, da se razni elementi, ki na široko govore o strategiji in taktiki, o internacionalizmu in solidarnosti trudijo, da zasenčijo spomine na ono, kar je za nas najlepšega v naši borbi. Vsem je znano, da se je naša jronla, ki je prej bila edinstvena, razdelila na tri dele. Imamo prave komuniste, to so oni, ki stojijo neomajno na svojem stališču, ki ne odobravajo vldalistlčnih razdiralnih spopadov in ki so ie vedno, čeravno od vidalijevcev izločeni iz vodstva tovarniškega gibanja, najbolj čislani tovariši V tovarni, za kar jamči vse njihovo dosedanje delovanje. Imamo potem vidalijevce. Teh nihče ne imenuje drugače kot tako: grupa znanih oportunistov, šovinistično naperjenih, ki upravičujejo svojo neslavno preteklost z najkompromisnejšimi akcijami napram vodstvu tovarne in na-pram vsem manifestacijam profa-šističnih elementov, ki se vedno bolj vsiljujejo v našo tovarno. Večina jMštenth delavcev je postala zaradi teh prilik pasivna in pričakuje dneva, ko bo konec sramotne gonje, katera se vodi proti pravemu političnemu gibanju, ki je pisalo skupna s tržaškimi delavci najlepše strani naše zgodovine. V naši tovarni so tudi pošteni delavci, ki so bili člani samo SlAU-ja. Tem se danes gabi čita-ti «11 Lavoratore» in ne bom pretiraval, če rečem, da je število či-tateljev lista «11 Lavo ra toren v naši tovarni padlo najmanj za dve tretjini. Ko vprašaš koga, zakaj ga ne čita, ti kar naravnost odgovori: «Saj to ni naš Lavoratoreu. Kot star aktivist delavske enotnosti in ob tej priliki, ko se je v tovarni pod krinko neke široke demokracije uvedel pravi vidali-jevski teror, bi našim poštenim delavcem rekel, da je dolžnost nas vseh, da stopimo v borbo za resnico, tako kot smo to delali, ko je bil v našem mestu okupator. Delavec , rali, ker so imeli te aparate brez oblastvenega dovoljenja. Omenjeni so zaenkrat na svobodi. Obtožencem grozi globa, ki doseže za štirikrat pomnoženi 20 odst. dobiček tako namreč pravi fiskalni oddelek policije. Preiskavo je izvršila IV. sekcija CID-a pod poveljstvom inšpektorja Barbara. Medtem ko lastniki barov in lokalov ter posestnik aparatov čakajo na proces, so bili aparati zaplenjeni in bodo verjetno uničeni Mislil se je vrniti, pa je šel v ječo V neki gostilni vt ul. Valmaura so se včeraj pod vplivom alkoholnih par strašno razburili duhovi. Prišlo je do prizora, ki smo ga te dni videli v filmu »Pustolovci*. Leteli so stoli in marsikaj drugega. 531etni Karel Horniz iz ul. Flavia 10 je izrabil trenutek premirja in zapustil gostilno z namenom, da gre domov in da se vrne oborožen z nožem, s katerim naj bi učinkoviteje operiral v sporu. Ker so bile njegove zadnje besede pred odhodom iz gostilne: «Vado e torno*, z nožem namreč, je nekdo, ki je imel še bistro pamet telefoniral policiji, naj napravi red. Res je kmalu nato prišla «Emergenza», ki je Horniza spravila na varno zaradi njegovega vedenja in groženj. mimm Sobota 27. novembra Valerijan, Vlja Sonce vzhaja ob 7.20, zahaja ob 16.25. Dolžina dneva 9.05. Luna vzhaja ob 3.09, zahaja ob 14.33 Jutri 28. novembra Lelija, Radivoj SPOMINSKI DNEVI 1943 je padel pri Bihaču Ivo Lola Ribar, narodni heroj, sekretar CK SKOJ-a. 1940 se je pričel I. mednarodni kongres žena. Trajal je do 1. decembra. ENOTNI SINDIKATI Glasovanje za volitev delegatov prosvetnih delavcev za kongres ES bo danes 27, novembra t. 1. od 11-12 in do 17-18 v ul. Imbriani 5-1. Vabimo tovariše, zlasti predlagatelje list, da prisostvujejo volivnemu postopku. Vabimo vse kmete, ki so dobili pozivnim od vojaškega sodišča, da morajo plačati globo zaradi tega, ker niso naznanili površine svojih zemljišč, naj Se takoj zglasijo v uradu strokovne kmetijske zveze v ul. Imbriani 5. Tiskovni odsek. Tiskovni referenti tovarniških odborov in kjer ne obstajajo sindikalni zaupniki, so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 18 v ul. Imbriani 5 v okviru tiskov, nega urada zveze. Prehrambena stroka - izvolitev zastopnikov za kongres. Občni zbor nameščencev male trgovine in. industrije je predlagal sledeče kandidate za zastopnike na kongresu: Redini Marcel-lo, Stoka Jože, Visnoviz Raoul, Colo-hi Humbert, Ortis Oskar, Reboi Oli-viero. Morebitne druge liste kandidatov morajo biti predložene na sedežu skupno s petimi podpisi za vsakega kandidata. Volitve zastopnikov bodo danes od 9 do 12 ter od 16 do 19 na sedežu v ul. Imbriani 5, soba št. 16. Prevozniška, kemična,petrolejska in lesna stroka. Vsi oni, ki še niso glasovali na delu, lahko to store v ulici Imbriani 5-1 naslednje dni Danes do 20 lire, v nedeljo od 9 do 12 in ponedeljek do 17 ure. V teh dneh in v teh urah lahko še izvolijo delegate za kongres ES. Vsi volivci naj prineso s seboj Sindikalno izkaznico. Zveza stavblncev ES opozarja vse delavce, ki so bili zaposleni 1. in 3, junija t. 1.. da je bil dosežen sporazum plačila 2. junija in jih zaradi tega vabimo, da dvignejo denar pri družbah, kjer so zaposleni. Istočasno opozarjamo, da 2. junij ni vsebovan med dnevi, ki so bili plačani z 19 odst. Zveza brivcev in frizerjev. V ponedeljek 29. t. m. ob 20 v ul. Imbriani 5-1 soba štev. 10 občni zbor, med katerim bodo Izbrani zastopniki za lcon-gres. Zveza kina in gledališča. V ponedeljek 29 t. m. bo ob 11 v ul. Imbriani 5-1 občni zbor zveze. Zveza prevozniške, kemijske, petrolejske in lesne stroke vabi vse člane, ki še* niso volili pri delu zastopnike za kongres, da bodo lahko to storili danes do 20, jutri v nedeljo od 9 do 12 in v ponedeljek do 19. v ul. Imbriani 5-1. lili RADIO lit IZLETI 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja glasba. 7.45. Poj-očila. 11.30. Solistična glasba. 12.00. Ljudje in nazori. 12.15, Orkestralna glasba. 12.45. Poročila. 13.00. 20 minut z našimi živalicaml. 13.40. Partizanske pesmi. 14.00. Poročita. 14.15. Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30. Plesna glasba. 18.00. Poje mladinski zbor slovenske gimnazije v Kopru. 18.20. Fantazije* in iritermezi iz oper. 19.00. Oddaja za najmlajše 19.30. Lahka glasba. 19.4. Poročila. 20.00. Športna kronika. 20.10. Scherzi za orkester. 20.30. Programski periskop. 20.45. Operne arije. 21.00. Sobotni večer. 22.00. Večerni koncert. 22.40. Plesna glasba. 23.15. Poročila. 23.30. Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.35 Polnočna glasba. IZLETI PD-T. Planinsko društvo v Trstu priredi ob priliki Cankarjevih proslav ob 30-letnicl njegove smrti izlet na Vrhniko dne 12. decembra t. .1 Vpisovanje* v ul. F. Filzi 10-1 vsak dan od 17 do 19 in v Rojanu v čevljarni Gec na trgu Tra i Rivi 2. Smučarsko planinsko zimovanje PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v letošnji zimi okrog božiča in novega leta smučarsko planinsko zimovanje na Pokljuki (1400 m) nad Bledom, in Blcer v treh enotedenskih dobah. (Kdor hoče, si lahko podaljša zimovanje za več kot en teden). Prva tedenska skupina bo zimovala od 19. do 26. decembra, druga od 26. decem bra do 2. januarja in tretja od 2. do 9. januarja 1949. Ker gre za najlepše smučarske terene na Gorenjskem, za prvovrstno hotelsko oskrbo ter je vračunan že istočasno prevoz z direkt. nim avtom tja in nazaj po zelo zmernih cenah in ker je število mest omejeno ter v precejšnji meri že* krito, opozarjamo, da naj se Interesenti takoj priglase v ul. F. Filzi 10 I. nad stropje ob 17 do 19 vsak dan. Tudi pojasnila prejmejo interesenti v ul. F Filzi. Z VOJAŠKEGA SODIŠČA SLOVENSKO' GLEDALIŠČE za Težaško ozemlja Danes 27. t. m. ob 20 vanje v Prosvetnem domu gosto- na Proseku z Gogoljevo komedijo v „Ženitev66 Gostovanja v Prosvetnem domu v Nabrežini v nedeljo 28. t. m. z Gogoljevo komedijo »ženitev* ne bo zaradi tehničnih ovir. Ženitev“ V ponedeljek 28. t. m. ob 20 gostovanje v Domu kulture v Škednju z Gogoljevo komedijo »Ženite t?46 Prodaja vstopnic pri blagajni V Domu kulture v Skednju. Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo pod vodstvom Antonina Votta in s sodelovanjem Lily Djanel, Fiorenza Tassa, Vittorije Palombini itd. premier aStraussove opere «Salome». KINO ROSSETTI. 16: «Dumbo, leteči slon*, EXC£LSIOR. 16: «Pilot Joe*, Trač* FENICE. 16: «Kasbah», P. Lorre. . FILODRAMMATICO. 16: «PustolOVCl», barvan film, E. Flynn. ITALIA. 16: «Poizkus», M. Oberon. ALABARDA. 16: «Najboljša leta na, šega Življenja. IMPERO. 15.30: ((Enajst mož In ena žoga*. GARIBALDI. 15: «Največja pustolovščina*, C. Colbert. VIALE. 16: «lluzlja», E. von Stroheim* MASSIMO. 16: »Duše na morju*, C. Cooper. KINO OB MORJU. V nedeljo »Obvti ščevalec*. ' NOVO CINE. 16: ((Prisiljeni po slavi* R. Mitchum. ODEON. 16: «Glas grlice*, E. Parker; IDEALE. 16: »Razbojnik Jess», A* Power. MARCONI. 16: «Brpdwayske sence*, G. Raft. ARMONIA. »Meksikanska serenada« F. Tone. AZZURRO. ((Junaki Tihega oceana*, J. Warne. BELVEDERE. 16: »Norčava dekleta* KINO SKEDENJ: »Dama In pusto!« vec», G. Grant. SAVONA. 16: »Obraz žene*, J- Craw ford. VITTORIA. 16: «Tujec*, L. Young. VENEZIA. 15: »Kraljica med dvema srcema*, J. Brown. ADUA. «Konjenlki Texasa». . RADIO. «Osem dni življenja*, Brent, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 26. novembra 1948 se je v Trstu r« dilo 6 otrok, umrlo je 6 oseb in porok je bilo 6. Cerkvene poroke: uradnik Benedet* tl Sergij in gospodinja Fabjan Vand* šofer Umelll Feruccio in šivilja Fer-luga Lucilla, električar Casasola VB In pletilja Lamprecht Bianca, ura -nik Covi Fablo in gospodinja ? Nada, uradnik Dilena Rodolfo in ur*■ * nica Bartoli Antonija, agent policije* Mestre Silvan in gospodinj Danieli Marija. TnJ Urmli so: 55-letna Dei Piccolo sipina por. Bomben, 71-letna ., Alojzija vd. Deinlna, 30-letna Sterga^ Amalija por. Cartori, 55-letni Go _ Marino, 66-letni Pregan Franc, letni Cernik Josip. 6Z( POZOR! Zaradi odhoda prodam REDKA PRH-,KA! komP!etn0 Končana je preiskava o igralnih aparatih Preiskavo, ki Jo je vodila policijska četa «Volante» glede znanih igralskih aparatov, ki so bili po raznih tržaških barih, Je zaključena. Skupno je bilo ovajenlh državnemu tožilstvu 21 oseb, ki so zapletene v to sleparijo. Med,temi štirje lastniki ln 17 najemnikov teh aparatov. Zagovarjati se bodo mo- Samu kiIkii je dosegel začasno svobodo, ostali jo se čakajo Vojaško sodišče za določevanje narokov je včeraj zjutraj imelo opravka z Marijem Sabaticcijem, kateremu obtožnica očita, da je kradel anglo-ameriško vojaško blago. Predsednik sodišča sodnik Bayliss je obtoženca poslal za nadaljnjih sedem dni v celico, ker so policijski organi izjavili, da ni ie končana preiskava a njegovem tatinskem delovanju na škodo ameriških oboroženih sil. Za njim se je prikazal na zatožni klopi Josip Mrevle, obtožen, da je kradel bencin angloameriškim Vojaškim silam. Prvič so pri obtožencu našli 35 litrov takega bencina, pozneje so pa ugotovili, da je obtoženec nabavil še ostalih 200 litrov bencina in to v svojstvu Uslužbenca pri nekem ameriškem vojaškem oddelku. Vendar pa mu je sodišče podelilo začasno svobodo proti plačilu 10 tisoč lir kavcije. Tretji je bil Tomaž Vukotič, doma iz Jugoslavije. O tem smo pi-Bali že prčri tedni v črni kroniki. Fant, Črnogorec po rodu, se je predstavil na stanovanju nekega svojega prijatelja ln zahteval od njega 10 tisoč lir. Pri tem se Je Vukotič poslužil samokresa «Beret-ta». Včeraj je Vukotič izjavil sodniku Baylissu, da so mu angleške oblasti izdale dovoljenje za posest orožja. Sodnik pa je iz previdnosti poslal fanta ponovno v ječo, dokler ne ugcutove, ali res obstaja to dovoljenje, o katerem je Vukotič govoril. Devetnajstletna Concetta Morelli še je morala zagovarjati, ker je prišla na Tržaško ozemlje, cono A, brez potrebnega dovoljenja. Na sodišču je jokaje izjavila, da so jo zapodili od doma in da je prišla v Trst s tem namenom, da poišče očeta njenega 16 mesecev starega otroka. Oče naj bi bil neki vojak. Sodnik ji je dopovedoval, da ne zadostuje za določitev očetovstva že samo očetovo ime. Vendar bo dekle ostalo v Trstu, da poišče otrokovega očeta, vendar pod pogojem, da ji zadevni urad izda dovoljenje. Pred dnevi se je Morellijeva vrgla z okna svojega stanovanja. Pri tem pa se je samo nekaj odrgnila. Svoje dejanje jc utemeljevala s tem, da se je sprla z materjo; vendar pa kot kaže, je dekle, ki je prišlo iz južne Italije, bolj lahkega značaja ln se je vrgla z okna prav v trenutku, ko so se predstavili policisti, da bi jo aretirali, zakonsko spalnico GB ooo z vzmetmi in žimnicami za lir, samsko spalnico za 38.1r0< žimnice z vzmetmi, štiridelno 0»; Kuhinjo z marmorji za 45.000 I>:r-Šivalni stroj »Singer*, moderne store, štedilnike, motorno kolo, Pr® proge In radijski aparat za 130 i, 1-UUiJC III ielUlJUIVI --- TRST - Vlale flaffaele Sanzlo MIZARJI! ML Z AtU11 Deske smrekove IN MACESNOVE - TRD*; VRSTE LESA - VEZANE EL03CE RAZNIH DEBELIN - TRAMOVI - DRVA OALB^ VlALE SONNINO 24, TEL. Ll-P ,4 r PORTOROŽV obvešča vse svojo odjemalce, da sprejema VSA NAROČILA za ves knltgovoilski material za leto kot no dnevniki, kartoteke, mn®' rikanski žurnalf in drngi registr* ★ Naroča se lahko v vseh poslovalnicah LI-PA, ali pa direktno pri RAVNATELJSTVU V PORTOR02U do 5. decembra 194fi' Ro izteku tega roka se naročila ne bodo več upoštevala* taittcm Cerraipoj ^ sredo dne 24. novembra smo **opa!{ ti Gorici uglednega me-mizarskega mojstra Antona "trnigoja. Moi je zaslužil, da se ga j ‘Mmniv.c s posebno posmrinico. j Rod.il se je leta 1861. v Selu na I WVsktm. Kot mlad, podjeten j "»lertia je prišel leta 1894. v Go- ; Jto. V ntjkrujSem času si je postili na Tržaški cesti skromno 1 pršico delavnico, ki jo je kasne. ■j Povečal oskrbel leta 1902. z mo-*wmhi stroji. $t «memo ob tej priliki pozabiti, it bil pobudnik mizarske zadru- *> fci se je v najkrajšem času raz- v lepo podjetje. ' svoj' stroki je bil na višku. Z ^novimi mojstrskimi izdelki se "flašajo različne cerkve, gradovi 'Palače vsepovsod po nekdanji ®*horsfci deželi. Njegova delavni- 1,1 k bila znana tudi preko dežel- .j® neja. Kot delodajalec je bil in pravičen, učitelj in pri- Jj*lj svoji m delavcem, ki so mu Ista in leta zvesti in pridni toto&ad. 2e v rani mladosti je J®* zdrave nazore in je bil prvi podjetniki, ki so pristali na "'"»Urni delavnik. . ®'l je vseskozi zaveden Slovenec someščani druge narodnosti čislali, o čemer je tako na- ^no pričal njegov veličastni po-™eo. Zavednemu slovenskemu borcu, *ie moral pod fašizmom mnogo Tj^Pefi, naj bo lahek počitek v zemlji, žalujoči družini pa e iskreno sožalje ! GORIŠ K I O N E V NIK Zakaj zapostavljajo PODRUŽNICA UREDN ŠTVA šN UPRAVfc PŽiMOR^KEGA PNEVt^KA V GOžtiCS • S¥ETOGQ2*SK A ULiCA 42 - TEL. 74* slOVeilSkO StrOKOViilO ŠOlO ¥ Oorid ZastopniSii slovenske mladine v lenlp Kdo razbija SHPZ? asčina is iz^ismo iJJSfEDNIKa GERLANC JE "SMOGOCIL občni zbor p. d. VOJKA 9MUC thst ; Jetije slovensko prosvetno ,7‘t-o v mestu, ki je ie nekako | SJ!^0 svojo delavnost kljub v katero je vidaljevstvo ?“ni!o slovensko kulturno živ- •HH-U r samo nasmehnil. Na po-v «0 isto vprašanje se je zopet ^ehnil in nato telefon zaprl. Ko so člani zvečer priha-v sedež društva k občnem ^ ru. j ih je tam pričakovala kl!f^ra’ ki so ji načelovali Ger-)■ceu sin, znani Lino in Boris J**«. Naj se otresajo fašisti, ^ lk°r se hočejo, dejstvo je, da L. njihova dejanja lašistična, J ‘: fašisti so preprečevali slo-;i ; da najzvestejši vidalijevci verno izpolnjujejo vsa-tj. Vegovo direktivo, smo upra-smatrali, da je tudi ta pa-tščavi duri ande’ a Lubia-^ed njihovimi direktivami). o,s^ Zastopnika SHPZ, ki sicer Pu "o ob prihodu nista bila na-sta pozvala predsednika % ca> da prepreči razbitje jf ne»a zbora, da izvrši to, kar ’‘e^ah ugotavljal, da bo • Gerlanc je nato i~javil, da ^ moči preprečiti razbitja, nima vpliva na razbijače ■ katerimi ie bil, ponavljamo ja njegov sin). Ud'' K tnalu nato pa je mm de-v«ral to svojo trditev. Bil je jj reč še toliko ('dostojen)), da Sjj^^til vsaj zastopnika SHPZ. ju je skozi skupino rlka^tov. Zadostovalo je, da je !i,f «Fe pošto c non toccar nes-in škvadra. nad katero ni 1°^ irriel nobenega vpliva, ga je lce 0 ubogala. Da, lai ima kratit v tem primeru cclo «eZo °t,c« noge. ___________________________ V četrtek je začela v Neaplju svoje zasedanje delovna konferenca italijanske demokratične mladine. Glavni odbor ZSM v Italiji je poslal na to konferenco kot svoje zastopnike naslednje mladince: Tov. Winklerja Vitomira iz Gori ce, Vižentina Oskarja iz Standre-ža in tov Dornika Vladimira iz Pod-gort?. Na konferenci bo mladina pregledala in preučila delo v tekočem letu in se porazgovorila o smernicah ter načrtih za nadaljevanje dela v prihodnjih mesecih. Slovenski zastopniki bodo s svojim sodelovanjem pomagali utrditi položaj množičnih demokratičnih organizacij in bodo ob tej priliki orisali poseben položaj slovenske mladine pod Italijo v sklopu demokratičnih organizacij, ki morajo upoštevati to dejstvo in pomagati naži mladini, da lahko doseže in uveljavi za naše ljudstvo tiste narodne, kulturne in politične pravice, ki bi jih morali biti goriški, beneški in kanalski Slovenci deležni. Delo v Neaplju bo trajalo več dni in bo konferenca verjetno zaključena šele danes ali jutri. V eni prihodnjih številk bomo prinesli podrobnosti in zaključke, ki jih bodo tam sprejeli. Glavni odbor ZSM v Italiji nam ob tej priliki sporoča, da Nanut Herman iz Standreža ni dobil od njega nikake poverilnice za udeležbo na tej konferenci, ampak je žel tja, na lastno pest in odgovornost. Zaradi tega izjavlja, da Herman Nanut ne zastopa tam slovenske mladine, ampak kvečjemu samega Bebe. SKRLJEVO V BRDIH Ženo je ranil s kosirjem Pred dnevi se je 44-letni kmet Peter Ipavec iz Skrljeva v Brdih zamotil v gostilni in spil kakšno merico brica več, kot pa bi bilo potrebno. Ko se je zvečer na negotovih nogah vrnil domov, se je začel prepirati z ženo, ki mu je morda očitala, da je preveč pil. Beseda je dala besedo in končno se je mož tako ra2buril, da je potegnil iz žepa kosir in zagrozil ženi z njim. Njun sin je pristopil in ju hotel spraviti narazen. Vendar ni mogel preprečiti, da bi oie ne ranil matere na podlaktu desne roke. Takoj so poklicali zdravnika, ki je ženi ustavil kri in obvezal rano. Po bojevitega moža .pa so prišli orožniki, odpeljali so ga v zapore v Krminu in ga prijavili sodnim oblastem. Pozdrav Furlanov novemu županu Vodstvo ((Furlanskega ljudskega gibanja* je poslalo novemu gori-škemu županu svoje čestitke, v katerih pravi, da hočejo Furlani s svojo samoupravo koristiti ne samo ožji domovini, ampak vsej državi in da jih bodo pri tem vodili njihovi najboljši sinovi, med katere štejejo tudi novega goriškega župana. v Napad na voznika pri Sleverjanu V torek pod noč se je vračal Rafael Maraž, ki je čez dan odpeljal vino v Gorico, s praznim vozom proti domu v Steverjan. Na samotnem kraju pa so ga na cesti napadli neznanci, ki so verjetno bili prepričani, da ima mož s seboj izkupiček za prodano vino. Ko so se prepričali, da denarja nima, so ga pretepli in nato zopet izginili v temi. Orožnikov seveda ni bilo v bližini, da bi napadenega branili in ta di pozneje niso naili napadalcev, Čeprav je bil napad na Cesto okrog 18. ure. Vsekakor bi bilo mnogo bo. lje, če bi števerjanski orožniki manj stikali za orožjem po leposlovnih knjigah v hišah mirnih Steverjan-cev in bolj skrbeli za njihovo osebno val-nost proti razbojnikom in tatovom, za kar so postavljeni. MIRNIK V BRDIH S svedrom se je ranila v stegno Preteklo sredo je šla 90-letna gospodinja Piculin Alojzija iz Mirnika v Brdih po stopnicah iz svojega stanovanja v spodnje prostore. Pri teni pa ji j« spodrsnilo; izgubila je ravnotežje in padla po stopnicah. Nesreča je hotela, da Je bil ob vznožju stopnic spravljen sveder in Piculinova je padla prav nanj. ter si prizadejala precej globoko rano na levem stegnu. Občinski zdravnik ji je prečistil in obvezal rano, ki jo bo morala zdraviti najmanj 15 dni. Šolsko skrbništvo (Provveditora. to agli studi) v Gorici javlja, da ima na svojem sedežu na vpogled seznam vrstnega reda za učiteljske natečaje A-2, A-3, C-8 za šoisko leto 1947-48. Ti podatki so interesentom na vpogled do 5. decembra. Cene novih cigaret Državni italijanski monopol je dal v prodajo nekatere nove tobačne izdelke in določil tudi njihove prodajne cene. Med temi so: cigarete «Mentolo» po 13 lir kos; «Tre Stelles po 11.50 lir; «Afrika» po 10 lir; «Sport» po 9 lir. Poleg tega je sedaj v prodaji tudi tobak vrste «Dolce I.» po ceni 7500 lir za kg. Kamion povozil policaja Predvčerajšnjem je policaj Croce Evgen spremljal iz Gorice v Tržič kot varnostna straža prevoz vrednostnih papirjev. V ul. S. Marco, na vogalu, pa mu je prišel nasproti kamion, ki ga je vozil Bertotto Mario iz Chioggie. Kamion je zavozil v pollcajevo motorno kolo in ga podrl. Pri trčenju je odnesel Croce težke poškodbe; med drugim ima tudi prebito lobanjo in levo lopatico. Takoj so ga odpeljali z rešilnim vozom v tržiško bolnico in zdravnik je izjavil, da je njegovo stanje precej nevarno. Policija aretirala plesalko Prednočnjim so agenti javne varnosti prišli na plesišče v gostil, ni «Pergola» in tam aretirali 23-letno Lavrenkovič Marijo, rojeno v Carevu v Jugoslaviji. Ker je bilo dekle brez osebnih dokumentov, so jo pridržali v zaporu zaradi preiskave. Urnik trgovin v Gorici Zveza trgovcev v Gorici opozarja še enkrat svoje člane v mestu in podeželju, da se morajo strogo držati urnika pri odpiranju in zapiranju lokalov, kakor je bil določen s prefektovim ukazom od 26. junija t. 1. za kršitelje so določene stroge kazni. KINO VITTORIA. 17: «Cudež zvtnovo, A. Valil in F. Mac Murray. VERDI. 17: ((Veliko poslanstvo«, T. Power in L. Darnell. MODERNO. 17: «Cas se je ustavil«, R. Millan in C. Laughton. EDEN, 17: aNabalongajj, B. Crabbe in B. M. Lane. CENTRALE. 17: «Brez usmiljenja«, K. Del Pogglo in J. Kitzmiller. Izpred sodišča 3 pestjo mu je razbil nos — Trebuh mu je hotel preluknjati — Otroka je aameraval zlorabiti — Slabo plačana gostoljubnost — Bojeviti mož sedi v t?5>0ru Včeraj dopoldne so na goriški sodniji obravnavali celo vrsto primerov, ki pa so se, razen enega končali z majhno kaznijo ali celo z oprostitvijo. Kot prvi je sedel na zatožno klop 41-letni Cossach Elio iz Krmlna, ki se je moral zagovarjati, ker je lani, 10. oktobra brez pravega vzroka tako treščil Braidotta Petra s pestjo po nosu, da je bil ta potem kar 20 dni bolan. Cossach ima na grbi že več prestopkov tudi zaradi spolne zlorabe in je bil že kaznovan. Zato je bil sedaj obsojen na dva meseca zapora in na plačilo sodnih stroškov. Se bolj bojevit se je pokazal 28-letni Tavčar Alojz iz Tržiča, ki je pred nekaj meseci zahteval od Co-iauttija Lucijana, da mu mora izročiti dva ali tri tisoč lir, ker da mu bo sicer preluknjal trebuh. V podkrepitev te svoje grožnje Je po-vlekel izpod suknjiča dolg kuhinjski nož in ga pokazal kandidatu za prevrtani trebuh. Na srečo te svoje namere ni izvedel. Orožniki so takrat napadalca takoj aretirali, čeprav se jim je uprl, in so imeli precej opravka, preden so ga ukrotili. Zaradi napada na Colautti-ja, zaradi nošnje dolgega noža in odpora nasproti varnostnim organom je bil Tavčar obsojen na leto in pol zapora in 15 tisofi lir globe. Kot tretjega so poklicali v sodno dvorano I81etnega Costija Sreč- ka, iz Gorice, ul. Cotonificio 19. Costi je zvečer dne 17. oktobra le-tos izvabil s seboj 141etno deklico G., ki jo je hotel spolno zlorabiti. To je hotel napraviti na javni cesti, koder gre vedno precej ljudi. Mimoidoči so preprečili, da bi pokvarjeni mladenič izvršil svojo namero. Orožniki so ga še isti večer aretirali in Včeraj je bil obsojen na eno leto zapora pogojno in na plačilo sodnih stroškov in pristojbin. Slabo je poplačal 23-letnl meha-nik Zorzin Henrik iz ul. Giulia gostoljubnost Peschu Rudolfu, ki ga je vzel pod streho. Mladenič se je namreč polastil gostiteljevega kolesa, električnega generatorja in več kosov obleke in perila, ter jih je Kdor našega dijaka podpre, pomaga graditi lepšo bodočnost našega naroda odnesel jz njegovega stanovanja dne 29. oktobra t. 1. Da bi si za prihodnjič bolje zapomnil, kakšna so pravila gostoljubnosti, mu je sodnik dal štiri mesece zapora pogojno. Poleg tega bo moral plačati še 3200 lir globe in sodnijske stroške. Kot zadnji se je moral zagovarjati 341etni Pastorlcchio Granc iz Gradeža, o katerem pravi obtožnica, da je do 17. novembra lanskega leta često slabo ravnal b svojo ženo Zentilin Mario, jo pretepal in ji povzročil lažje poškodbe. Ker je bil bojeviti mož v resnici spoznan za krivega in je poleg tega njegov kazenski list precej na gosto popisan Š kaznimi za prejšnje prestopke, ga je sodnija obsodila na šest mesecev zapora in na plačilo stroškov in pristojbin. Od raznih strani smo slišali pritožbe o zapostavljanju in zanemarjenosti v slovenski strokovni šoli v ul. Randaccio in smo se hoteli prepričati, v koliko so te pritožbe utemeljene. Naloga strokovne šole je, da da učencem potrebno trgovsko znanje in zato se na šoli poleg drugega poučuje tudi strojepisje, ki je v današnji trgovini in poslovanju ne-obhodno potrebno. Toda, čeprav ima šola okrog 50 učencev, je le en pisalni stroj na njeno razpolago. Po učnem načrtu je določenih po šest ur tedensko za strojepisje in vseh 50 učencev se mora vaditi na tem edinem pisalnem stroju. Jasno je, da bodo ob koncu šolskega leta učenci zelo slabo podkovani v strojepisju in se bo njihovo znanje omejilo le na površno poznavanje stroja, v praksi pa ga ne bodo znali rabiti. V Gorici so tudi italijanske strokovne šole, v katerih pa imajo učenci na razpolago mnogo Več strojev za enako število učencev. Zakaj šolska oblast tako zapostavlja slovensko šolo? Saj sta tako italijanska kot slovenska strokovna šola uradno priznani in bi zato morali postopati z obema na enak način. Podobno je tudi s telesno vzgojo na tej šoli. Ko smo nekega dne šli mimo strokovne šole, smo opazili, kako se učenci pridno vadijo v telovadbi na prostem. Čeprav je bil lep dan, pa je bilo vseeno nekoliko mrzlo. Mislili smo, da se učenci vadijo zunaj telovadnice, da bi se naužili svežega zraku. No, pa so nam povedali, da naša strokovna šola, kakor tudi ostale slovenske šole v Gorici, nimajo na razpolago nobene telovadnice in zato morajo telovaditi v deževnih dneh v razred« ali pa telovadba sploh odpade, in vendar ima Gorica kar šest telovadnic ter bi se lahko dodelila vsaj ena od njih v uporabo slovenskim dijakom. Po vsem tem se zdi, kakor da bi šolske oblasti načrtno zanemarjale slovenske šole. Telovadnice niso zasedene vsako uro in bi prav lahko določili tudi čas, ko bi se v njih vadili lahko slovenski dijaki ter bi se jim ce bilo treba odpovedati temu predmetu, posebno sedaj v zimskem času, ko je nemogoče telovaditi na prostem, Profesorji, ki poučujejo na strokovni šoli petje, nimajo na razpolago niti klavirja niti harmonija. Vemo pa, da imajo sorodne italijanske šole tudi te v dovoljni meri na razpolago. Ker so ročna dela potrebna za fante in za deklice, bi bilo treba na tej šoli uvesti tudi pouk tega predmeta. Žrtve za dve učni moči, ki sta potrebni za to stroko, bi bile minimalne in jih število učencev na tej šoli popolnoma upravičuje. Omenimo naj še, da se na tej šoli ne poučuje nobenega tujega jezika, kakor je na sličnih šolah navada. Slovenščina se tukaj ne more smatrati za tuj jezik, kakor bi to radi tolmačili nekateri neodgovorni elementi. Zato bi bilo potrebno, da se učenci poleg slovenščine in italijanščine naučijo še tistega tujega jezika, ki jim bo pri njihovem delu najbolj potreben. Merodajni šolski organi se lahko sami prepričajo q točnosti zgoraj navedenih podatkov in upamo, da bodo podvzeli potrebne ukrepe :n postavili to šolo, ki je sedaj tako zanemarjena, na isto stališče z drugimi tovrstnimi institucijami. Prodaja tekstilnega blaga Odsek za trgovino in preskrbo istrskega okrožnega LO x Kopru obvešča vse mestne in krajevne LO, kakor tudi vse konsumne zadruge in trgovine «Omnia», da je izdal nalog, naj se kontingent tekstilnega blaga, ki ga je nakazal istrski okrožni LO, prične takoj razprodajati na vse industrijske nakaznice, razen na nakaznice IG, katerih protrošniki za enkrat ne pridejo v poštev pri nakupu. Delitev bo izvedena na sledeči način: V Kopru: V konsumni zadrugi zg mesto Koper in za KLO Semedela in Kampel—Salara; v trgovini «Omnia» (Furlanič) za LO Marezige, Sv Tomaž, Šmarje, Koštabono, Sv. Peter, Vanganel, Boršt. V Izoli: v trgovini «Omnia» za mesto Izolo, v konsumni zadrugi pa za KLO Korte in Strunjan. V Piranu; v trgovini sOmnias za mesto Piran in v konsumni zadrugi za KLO Sičole in Sv. Lucija. V Portorožu: za KLO Portorož. V Dekanih; za KLO Cezarji, Škofija Osp in Dekani. Učitelji si lahko nabavijo blago ob četrtkih. Ta dan izostanejo osta. li potrošniki. Potrošniki nabavijo blago le zase in eventuelno za svoje družinske člane. Izkazati se morajo z osebno legitimacijo. Brisače, platno za prevleko žimnic, prte in rjuhe je izdajati le na posebna nakazila odseka za trgovino in preskrbo in na pripadajoče točke. Vidlmacija nakaznic za tkanine in obutev Odsek za trgovino in preskrbo v Kopru okrožnega LO za Istro sporoča vsem mestnim in krajevnim LO, naj glede na nalog tega odseka od 23. novembra 1948. št. TP 551-13 takoj pričnejo z vidima-cijo nakaznic za tkanine in obutev R-l in R-2 in da mora biti Vidima-cija izvršena najpozneje do 9.12. 1948. Obračun je dostaviti odseku za trgovino in preskrbo do 20.12. 1948. Za žigosanje plača vsak potrošnik 10 lir, od katerih ostanejo 3 lire za mestni oziroma krajevni LO, nadaljnjih 7 lir pa prejme okrajni LO trg. in preskrba. Odbori ne smejo žigosati industrijskih nakaznic osebam, ki ne posedujejo živilske nakaznice, ker si ti lahko nabavijo tekstilno blago po vezanih cenah. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISTI 301o PRIH. ■ TEL. 70 Istra bo slovesno proslavila pelo obletnico II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu Lop ar Uspehi večernega tečaja v naši vasi so vedno večji. Vsi tečajniki ae zanimajo za učne snovi, za razširitev in izpopolnitev znanja jezika in pisave in tudi za petje. Tovarišica učiteljica je zelo zadovolj* na s tečajniki, ki sb pokazali tako navdušenje za napredek. V ponedeljek bo 5. obletnica zgodovinskega dne, ko so 29. novem, bra 1B43. na XI. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu postavili predstavniki jugoslovanskih narodov dejanske te-melje federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Xo je bil že tedaj plod ogromnih naporov in doseženih uspehov osvobodilne borbe proti naci-fašističnemu okupatorju in domačim izdajalskim skupinam. Zasedanje y Jajcu je proglasilo strmoglavljenje emigrantske vlade, prepoved povratka dinastije v Jugoslavijo in federativno državo na osnovi narodne enakopravnosti. Te. daj je svet dokončno potrdil na-rodno-osvobodilne odbore, in vss ustroj državne oblasti .osnovane na teh odborih, vse tja do AVNOJ-a kot edinega organa ljudske in držav ne oblasti v deželi. Sklepi v Jajcu so na ta način silno dvignili avtoriteto ljudske oblasti. Po komaj nekaj letih že gradi Jugoslavija uspešno socializem! Ta, nekakšen rojstni dan sosedne ljudske republike bodo proslavili v Jugoslaviji, zlasti glede Sia Velike dosedanje gospodarske uspehe, izvirajoče iz petletke, izredno slovesno. Istrsko ljudstvo, ki je povezano z Jugoslavijo z narodno -osyobodilno borbo, ki je s pomočjo te premagalo uaci-iašistični teror, ki je deležno pri tem še toji-kih materialnih in kulturnih do-brot, se bo temu slavju pridružilo s prostovoljnim delom ter športnimi in kulturnimi prireditvami. Mladinci in stare ;ii se bedo v nedeljo in ponedeljek, v kolikor fu. tijo sposobnost in nagnjenje za šp'>rt, udeležili široko zasnovanega okrožnega jesenskega crotsa in medsebojno tekmovali. Diugi bodo sodelovali pri prostovoljnem delu nu stavbah zadružnih dc.mov, pri obnovi vasi, cestah in podobno. To delo bo všteto v prostovoljno delo bodoče enoletke, ki se bo v istrskem okrožju pričela s 1. januarjem 1949. V nedeljo pod noč bodo po vaseh in na najvidnejših vrhovih zagoreli kresovi, nato bodo povsod slav. nostna množična zborovanja in pre-davanja o zgodovinskem pomenu jugoslovanskega državnega prazni-ku. Ostali del prireditev bodo do-polnili razni kulturni programi. Pri tekmah v teku, ki jih orga nizira ZDTV s sodelovanjem ZAM-a po vseh večjih krajih istrskega okrožja in ki bodo zajele množično vso mladino in nekaj starejših letnikov, se bo pokazala sposobnost in kvaliteta najboljših, do sedaj morda še nepoznanih tekmovalcev in tekmovalk. Ta mobilizacija mladih športnikov bo omogočila izbiro in ustanovitev novih športnih kadrov. Najboljši tekmovalci bodo pripuščeni h kasnejšim okrajnim tekmam, ki bodo nato prihodnji dve nedelji y Kopru odnosno V Biljah. V Kopru samem bo v ponedeljek popoldne ob 16 na športnem igrišču prostovoljno delo in tekmovanje v crossu. Obeh manifestacij se bodo med drugimi udeležili tudi oddelki jugoslovanske armade. Istega dne zvečer ob 20 pa bo v dvorani razstave proslava jugoslovanskega državnega praznika s pestrim kulturnim programom. Tako se bo istrsko ljudstvo še najlepše oddolžilo jugoslovanski •» narodom za vse žrtve, ki so jih doprinesli tudi za Istro! v spominu kot dan velike zmage na gospodarskem polju. Vse množične organizacije se pripravljajo, s primernimi nastopi podpreti slo. vesnost. Mladina pripravlja presenečenje, ki ga pa ni hotela še povedati. To bo prvi zadružni dom v vsem okrožju, ki bo popolnoma pokrit in z vsemi odgovarjajočimi prostori. Koper Avto do smrti povozil upravnika dijaških domov V četrtek zvečer ob osmi uri je neznan avto do smrti povozil tov. Arka Borisa, upravnika dijaških domov za Istrsko okrožje. Tov. Arko je po dnevnem delu odhajal na stanovanje v Semedelo. Na glavni cesti Trst—Izola je pridrvel za njim aVto, ki ga je z Vso silo vrgei po tleh. Sunek je bil tako Siromašni dijaki z zaupanjem pričakujejo naše pomoči. močan, da je tov. Arko zadobil težke poškodbe na glavi in v prsih. Bil je takoj prepeljan v bolnico v Koper, kjer je zdravnik ugotovil, da ima prebito lobanjo in še druge težke poškodbe. Prepeljan v tržaško bolnico je ponoči podlegel poškodbam. * * * Šmarje Dela pri gradnji zadružnega doma dobro napredujejo. Vse sile smo zastavili, da bo otvoritev na dan 12. decembra. Ta dan bo združen z velikimi manifestacijami, ki jih bomo priredili, da bo res ostal Peto poročilo koprskega nogometnega odseka ZDTV Po pregledu poročil je tehnični odbor priznal izide tekem Buje— Umag B, Partizan—Jadran 8:1, Rdeče zvezda—Piran B 3:1, Novi grad—Petrovija 2:0, Fiorini—Olimpija 6:0. Tekma Aurora B in Meduza je bila odpovedana in bo odigrana kasneje, medtem ko še ni priznan izid srečanja Brtonigla—Arrigoni B zaradi preiskave v teku. Isto tako so bili priznani izidi tekem I. skupine kakor sledi: Sege-to—Materada 3:1, Bužinja—Jadran 2:0, Vilanja—Dajla 1:4 in Pomorska akademija—Salvore 2:2. KAZNI: Filipot Franc (Novi grad) in Zucca Lucijan (Koper) sta bila kaznovana s prepovedjo enodnevnega igranja. Grajana sta bila igralca Perič (Vilanja) in Sadnič (Dajla) zaradi grobega vedenja na Igrišču. Odbita je bila prošnja S.K. Brto. nigle B, katera je želela sodelovati na prvenstvu I. skupine, zaradi prepozne vložitve. Omenjena ekipa bo prepuščena na tekmovanju za pokal Tržaškega ozemlja. Uspehi istrskih nogometnih enaj-storic na prvenstvu Tržaškega ozemlja: 1. Arrigoni 8 7 1 0 20 2 15 2. Aurora 8 5 2 1 27 4 12 3. Tov. stroj. 8 5 2 1 13 4 12 4. Umag 8 5 2 1 21 13 12 5. Milje 8 5 1 3 17 6 11 6. Skedenj 8 5 1 2 22 8 11 7. Ommsa 8 5 1 2 8 11 11 8. Koštalung. 7 4 2 1 18 8 10 9. Sv. Ana 8 3 2 3 15 17 8 10. Piran 8 3 1 4 9 11 7 11. Pristanišč. 8 2 1 5 8 14 5 12. Dreher 8 1 3 4 5 10 5 13. Ponziana 8 116 6 15 3 14. Magdal. 8 1 1 6 3 26 3 15. Meduza 7 0 1 6 6 24 1 16. Rojan 8 0 1 7 10 36 1 V četrtek je bila pred okrajnim ljudskim sodiščem v Kopru sodna razprava proti Lussi Adrijanu iz Milana in Carpineto Liviju iz Izole, ki sta obtožena: prvi, da je v septembru letos prinesel iz Treta pištolo kalibra 12 in železni boksar, drugi pa, da je. vse to skril. Razprava se je pričela od desetih s čitanjem obtožnice. Predsednik je nato pričel z zasliševanjem obtoženca Lussija, ki je priznal, da je omenjeno orožje res prinesel iz Trsta. Y Trstu je vse to dobil od nekega Klavdija, ki mu je tudi dejal, da bo vse to potreboval v Jugo-slavlji. Javili tožilec predloži še nekaj lepakov šovinističnega značaja, katere je isto tako prinesel obtoženi Lussi. Letaki so od Lege Naziona-le. Obtoženec pove, da jih je dobil v Trstu od svoje ljubice, neke Line, ki je članica Lege. Po dolgem zasliševanju pa prizna, da je tudi on sam član Lege. Javni tožilec je nato razširil obtožnico zoper Lussija. Kriv je, ne samo nedovoljene noinje orbžja, ampak tudi zaradi širjenja propagandnega materiala, širjenja nacionalne mržnje in sovraštva. Obtoženec je izjavil, da je bil član Lege od junija 1946, letos pa je postal član KPI. Nato pa javni tožilec pokaže pismo njegove ljubice, datirano z marcem 1948, v katerem mu je poslala izkaznico Lege. Obtoženec je bil tudi na delu pri gradnji ceste Smarje-Nova vas in na cesti Bratstva in edinstva. Takoj po objavi resolucije Inform-biroja pa je začel s širjenjem vseh vrst klevet, šovinistično propagando in trdil, da je Istra italijanska. Obtoženi Carpineto je priznal, da je res imel eno noč v varstvu pištolo in železni boksar, toda pištolo brez nabojev. Javni tožilec jc nato v svojem govoru poudaril krivdo obtoženega Lussija in zahteval primerno kazen, ker je obtoženec kriv nedovoljene nošnje orožja in širjenja šovinističnega materiala. Branilec, odvetnik Ferluga, je v obrambi zahteval za Lussija milo kazen, ker je še mladoleten, isto tako odvetnik De Grassi za obtoženega Carpineta. Po posvetovanju je sodišče izreklo naslednje kazni: Štiri mesece odvzema prostosti in plačilo sodnih stroškov za Lussija, en mesec in pol odvzema prostosti Carpinetu, Temu se ka2ea ne vpiše na kazenski list. Tako ((^ranijo)! legaši pozicije italijanstva x Istri. Poslužujejo se elementov, ki naj bi, če treba, tudi z orožjem dokazovali, da se tu ne da živeti y miru. No, ljudstvo vseh treh narodnostnih skupin pa dobro razlikuje med pravimi in nepravimi. Z zelo razvitim opazovalnim čutom ugotavlja, kako od tasa do časa prileti kak izvržek iz vrst Lege z namenom rušiti ustvarjalno delo in naše ljudske oblasti. Ta iz-vržek naj bi bil «branlk» vseh tistih, ki trpijo zaradi svojega p<> rekla «zatirahjej> od strani naših oblasti. Čudno je le to, da prav tisti, ki jim je ta «pomoč» namenjena, ne vedo o vsem tem zatiranju nič. Ne samo to, celo obsojajo delovanje teh elementov, ki so se prodali za umazan denar tistim, ki sovražijo vse, kar je ljudskega. Dobro, zelo dobro vidi ljudstvo v take spletke in tudi pozna njih na-men. Zato pa še trdneje In krepkeje drži v rokah to, kar A jfl priborilo. Kavaliti - Sv, Anton Pričeli smo z večernim tečajem Tudi če je naša vas le majhno naselje in tudi precej oddaljeno od sedeža krajevnega LO, še bolj pa od okraja it) okrožja, nočemo zaradi tega biti nekje zadaj z napredkom. To nas celo vzpodbuja, da smo pričeli z rednim obiskom večernega tečaja. Do sedaj obiskuje tečaj dvanajst tečajnikov. Vsi se zelo zanimajo za obisk, ker je snov zanimiva. Upamo, da se bodo priglasili tudi vsi ostali, katere je do-siej oviralo delo na polju in vinogradih. Tavčar si fraSia 23,1 leleiiiii 15-27 J Nadaljevanje iz včerajšnje ste- U(e). ^ cepiaV je bil telesno dosti šib- »tirt* 0<* mene’ ie re*te* neko*: dkur sl šla k partizanom, sem V | 10 trepetal zate, vedno sem se jj ' r‘u ne boš prenesla naporov. morem pozabiti, kako sem te >1 if^ nedeljah rad gledal, ko ^Sla proti cerkvi. Zdela sl Se mi stik°,na nedosegljiva, toda do-tja ,al se ml je sanjalo o tebi; Be-|j J. v*diš, pa naju Je usoda prlpe-ia skupaj pod ista drevesa.« ‘J*nalu sem njegovo življenje, if! bilo trdo in polno napora lUdDrert v°mo. ^rava ženska zna 1 vedno ceniti resnično rao-W Uubeien in se ne more nor-IZ nje, vendar sera mu od-bt Srečko, seda) ni Cas, da Hv s,i ,li*nej živ, boj nušel dekle, ki ^ mlajše in lepše od mene in ob J boj pomagal graditi novi dom — sedaj pa je borba in le na borbo moramo misliti. Tako sem mu pravila, vendar me je ob teh besedah zaskelelo nekaj v duši kot pekoča vest in moje besede se mi niso zdele čisto iskrene in resnične — saj ui bilo ure. tudi v tem šotoru ne, da ne bi mislila na Iztoka. Prepričati sem hotela seveda tudi samo sebe, da take misli niso pravilne. da bi se jih morala ppvsem otresti, če hočem postati nekoč nesebična partijka, toda proti moji volji se nu je vedno vračala Iztokova podoba v dušo. Težko je ženski kot sem jaz, da bi ne ljubila takega silnega junaka kot je bil Iztok. Le ogle) si njegovo sliko tn sliko njegovega pogreba v Slovenskem zborniku, pa boi laže razumel.« Zopet se Je zamislila nekam v nedogled m v njenih očeh je ležal čuden lesket. Ustnice so ii rahlo trepetale, ko ie govorila naprej: «Ne, nič nepravilnega ni bilo v listi ljubezni, ne pri meni, ne pri njem. Oba sva dobro vedela, kaj smeva in kaj ne sama čista misel je bila v naju dveh BOGOMIR MAGAJNA Njen rtajlepši dan in Oe bi kdo nama ponudil: Sezidam vama pravljično hiio, kjer bosta do konca vojske živela v miru na varnem in v polnem raz-koSju in v polni ljubezni in 6e ne ubogata, bosta padla oba', bi oba brez pomisleka sprejela drugo, tako on, kakor jaz. Nisem bila edina partizanka, ki je bila zaljubljena v Iztoka, toda le ena partizanka je bila močnejša kot jaz in mi ga je prevzela; to Je bila smrt.« — Molčala je nekaj minut «Pa tisto z odejo Je bila smešna stvar,« jo nadaljevala potem in se zasmejala, «tlsta a ,kov-trom'.« Tine je privlekel od nekje debelo prešito odejo, na kateri bi se dalo udobno ležati, saj Je od tal ponoči tako mrazilo, da smo se tresli bolj kot perutnice kačjega pastirja. Tine je vprašal kdo izmed ranjencev hoče zamenjati svojo tanko odejo 3 tisW takt* vabljivo debelo. Zareklo se je Živku in je res takoj zamenjal. Potem pa Je bil Živko nifd nami največji revež; Edini partizan v Sloveniji, ki ima tako debeli .kovter*. Ko se napije vode, bo imel petdeset kil ln kadar bodo v brigadi vsi slabe volje, jim pokaži svoj .knvtrr', pa bodo počili od smeha. Živku je šlo od ihte na Jok ln Je milo prosil Tineta, naj mu zopet zSi ienja po grinjalo, a se mu je želja izpolnila šele pred odhodom iz bolnišnice. Pa tudi z menoj so bile hude težave. Iz rane so mi Je cedilo no vso moč in hlače so se mi tako prepojile z gnojem, da so postale irde kot iz mavca in ni jih bik' mogoče več sleči. Tako naguban-čen oklep mi je ob vsakem premiku drezal v rano, kar je povzročalo neznosne bolečine, da nisem več spala po cele noči. Treba bi bilo razrezati hlače in obleči druge — toda kje jih dobi-- tl? In če bi jih dobili, bi se zopet zlepile z rano .Zaradi mraza ni bilo mogoče ležati v sami srajci. Zdravnik si je belil glavo — hotel Je izrezati okno v hlačah, tako kot se naredi pri mavcu, pa mu nisem pustila. Zamotcno vprašanje Je rešil zopet sam Tine. Od nekod je privlekel prelepo sinjemodro večerno haljo dopetačo, ki je bila zaplenjena pri napadu na neko graščino m shranjena v bunkerju. Kdo ve, kako je bilo ime grajski gospodični, ki se je nekoč di-SUa z njo. Sedaj sem se morala Petru ukloniti. Razrezal mi Je hlačnico in jo odluščil kot oklep od noge. Sedaj jih Je bilo mogoče sleči. Ker ni imel peroksida. mi je morai na rani odtrgati tudi tisto obvezo, s katero sta ml povezala rano Bračič ln Cene. Zdaj šele rem videla, kako trda je bila rana. Košček mesa je bil odtrgan tam in vse naokoli je bilo zagnojeno in zatečeno. Peter se je zelo srdil name. da mu nisem poprej bolj natanko povedala, kako je z menoj. Lahko bi se pojavilo vnetje s plinsko fleg-mono ln moral bi mi odrezati nogo. Vendar se ni zgodilo nič takega. Naslednje dni se je rana tako lepo celila, da sem začela hoditi na sprehod .V sinjemodri halji po okolici. Hlače je pa Tine vtihotapil v vas, da Jih tam operejo in zašijejo. Seveda me je sedaj zelo skrbelo, kaj bi bilo, če bi nas sovražnik napadel. V taki halji bi bilo težko boriti se, še težji pa bi bil premik skozi gozdove. Prvi dan sem se zelo sramovala biti v tisti halji, misleč, da se mi bodo tovariši smejali — pa se niso, ampak kar ugajalo jim je to; «Kdo bi si mislil, da se bodo -e tolikokrat že odlikovali v težkih trenutkih in katerih obraz je bil kljub telesnemu trpljenju vedno veder in nasmejan. Kako rada bi bila sama članica partije — toda vse premalo sem storila do-sedaj, vse premalo sem izčistila iz sebe razne samoljubne misli. (Nadaljevanje v jutrišnji številki). slovenskih pisateljev bolgar skim kulturnim delavcem Odi objave resolucije Inform-biroja pa do danes so prišli zagovorniki laži in klevet tako daleč, da po eni strani potvarjajo našega Ivana Cankarja za namene omenjene resolucije, po drugi pa odrekajo vrednost Cankarjevega dela. Ko je gledališče v Sofiji začelo zimsko sezono s Cankarjevim «Kraljem na Betajnovi)), je gledališka kritika nastopila s takimi argumentacijami, da pomenijo odpoved vsemu temu, kar mora imeti kritika: idejnost, načelnost in znanstvenost. Ta kritika se je sprevrgla v napad na Cankarja; za podlago ji je bila neresnica, zmedenost, nenačelnost, omalovaževanje in zanikanje dejstev. Na tako vrsto «kritike» so jugoslovanski književniki že odgovorili, slovenski književniki pa so bolgarskim kulturnim delavcem še posebej poslali odprto pismo, ki ga tudi mi objavljamo: Ob priložnosti, ko je sofijsko narodno gledališče uprizorilo dramo Ivana Cankarja «Kralj na Betajnovi«, so bolgarski vodilni časniki «Otečestveni front», «Rabotničesko deto», «Trud» ne samo krivo tolmačili uprizorjeno delo in njegov pomen, ampak so svoja poročila o uvrizoritvi izkoristili za grob napad na Ivana Cankarja in njegovo umetniško vrednost. S tem so se postavili ob bok tistim buržoaznim, kritikom in ideologom, ki se že od Cankarjevega nastopa sem trudijo zmaličiti idejno vsebino in pomen Cankarjevega pisateljskega dela in zanikati njegovo visoko umetniško ceno. Nimamo namena nikogar prepričevati o veličini Cankarjeve umetnosti. S svoje visoko kvaliteto si je ta priborila nedvomno priznanje doma in po svetu. Ugotoviti hočemo samo naslednje: 1. Da je Cankar bil in je eden najbolj naprednih pisateljev, ki je stal vedno v prvih vrstah v boju z meščansko družbo, v boju za zmago delavskega razreda, ki je v njem zavestno gledal nosilca družbenega napredka, sploh in socialne ter nacionalne osvoboditve slovenskega ljudstva še posebej. Prav zaradi tega je bil Ivan Cankar zvest spremljevalec našili borcev V narodno-osvobodilni borbi. Prav zaradi tega je. tudi delo Ivana Cankarja dragocena last slovenske kulture ter kulture vseh jugoslovanskih narodov, v. občečloveško kulturno zakladnico. 2. Da nas zaradi tega globoko žali in da zaradi tega tudi odločno protestiramo proti temu, da bi kdor koli o enem izmed osrednjih Cankarjevih del, im* novala razstava, ki se bo drugi polovici decembra v Posebnost te razstave bo v tem, nagrajeni razstavljale! ne bodo P jeli denarnih nagrad temveč a" mobil, ledenico, (kar predstavlja decembru silno privlačnost!), ra peči in druge praktične predme * * * NACISTI SE SPET poV^ CAJO na pozornico. Tako je ski igralec Emil Jannings avstrijsko državljanstvo in je te UdOkUU *'• * j pohitel, da se je poklonil zap31^ ni m magnatom. Hans Albers sn. mu gramofonske plošče, Zor . Leander se producira v neki r inji v gledališču Bernini v R’ Marika Roekk pa se bo ponov pojavila v novi sezoni v až-nost. TUJI ZAVOJEVATELJI Slovanske narode so drugi obvladovali in jih držali v robstvu skozi stoletja ;niso bili samo politično brezpravni ali tlačeni, ves njihov razvoj je bil oviran ali silno otežkočen. Razločujemo tri glavne skupine zavojevateljev in zasužnjeval-cev slovanskih narodov. To so predvsem Nemci, Otoma-ni in Ogri. Podjarmljanje Slovanov se je vršilo postopoma in se je pričelo že v poslednji dobi fevdalizma. Fevdalno plemstvo je spreminjalo podvržene narode v sužnje, kakršni so ti narodi v bistvu tudi bili. Se nevarnejša je bi la politika gospodujočega meščanstva, ki je vršila dobro premišljen asimilacijski proces in je slovanska plemena ponemčevala ali jih pretvarjala v Ogre. Tako se je obenem z neprestanim izkoriščanjem gmotnih virov slovanskih dobrin postopno zatemnjevala narodna zavest, vzgajala se je neka posebej odbrana slovanska mladina na učiliščih zasužnjeval-cev; ta mladina, ki se je odrekala svoji narodni pripadnosti, je postajala zasužnjevalcem najzvestejša opora. Cesto so se plemiči in velepo- sff sestniki gospodujočega naroda služevali plemičev tlačenih __ podvrženih kmetov, sklepati s njimi trajno zvezo za skuP11^ ~ koriščanje slovanskih množic in delali tako to suz‘’ _ stvo dolgotrajnejše in osvob nje, težavnejše. Iz zgodovine vemo, kako poljski, češki, slovenski in hr ski plemiči bratili s monarhijo, zavzemali nal .Q. mesta v državi in se počutili s . raj kakor Nemci, Avstrijci Ogri. Tu se jasno vidi, koko ^ ceni razredna korist in mi^eln više od narodne zavesti, čas11 vsega drugega. V skladu s svojo miselnostjo so izvršili Otomani (Turki) združitve $ slovanskimi ° ,.nri-in plemiči, da bi skupno ice, tern^c iztrebil i |l h ki II. ice lUi no; no, Ob ta; be ie Pai Sice »tu obj tk OJ!) red ob l ted JPe ki ce» lik R lejj OSI) ier tor ki Uti >av tej ki liej i* h. Si S r S v Ju. 1>lo, V: S % se V s v *