glasilo	
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE	LETO XXX - ŠT. 12 - DECEMBER 1988	
Glavni direktor, Janko Golob ob zaključku leta:
V Novo leto racionalnejše organizirani
Skrajno zaostrena gospodarska in družbena situacija zahteva od nas, da bistveno spremenimo naše obnašanje pri gospodarjenju ter ponovno zastavimo razvojne strategije.
Pri nas se v zadnjem obdobju mnogo govori o trgu, o njegovem vsemogočnem vplivu na razreševanje gospodarskih težav, usmerjanju gospodarskih tokov itd. Nedvomno je trg s svojimi mehanizmi mnogo učinkovitejši usmerjevalec razvoja kot država s svojimi ukrepi, je pa istočasno tudi radikalnejši. Priznava samo sposobnejše, tiste, ki znajo poslovati z manjšimi stroški, imajo torej večjo produktivnost dela, ki so inovativnejši in torej boljše izkoriščajo znanje ter intelektualne sposobnosti delavcev, prodornejše na tržišču in imajo še mnogo drugih, nam večkrat tujih lastnosti.
Ugotoviti moramo, da je trg v gradbeništvu že doslej močno deloval, tudi v tisti najnegativnejši luči, ko govorimo o nelojalni konkurenci, nespoštovanja pravila igre in slično. Marsikatere naše težave so bile posledica delovanja trga, oziroma neprilaganja spremenjenim razmeram na tržišču. Tudi naše vztrajanje na organiziranosti in načinu dela, ki je bilo morda zelo učinkovito v prejšnjem desetletju, pomeni, da nočemo priznati delovanja trga, torej objektivnih okoliščin zunaj nas, ki naravnost terjajo dnevne spremembe in prilagajanja vsakokratni tržni situaciji.
V naši poslovni strategiji moramo zato marsikaj spremeniti, poslovanje napraviti odzivnejše.
Skupina strokovnjakov je zato dobila nalogo, da se vpelje učinkovitejši poslovni sistem, ki bo zagotavljal uspešnejše gospodarjenje z agresivnejšim nastopom na tržišču, preko boljšega obvladovanja proizvodnje, z
pravnem pomenu, na delovno organizacijo.
Nove zakonske in tržne
dobro pripravo in planira- tejše, zlasti pa cenejše delo enotno pa so jo že sprejele pogoje ne smemo pričakati njem kapacitet, zlasti z vidi- in poslovanje. In ne naza- družbenopolitične organiza- nepripravljeni, zato se pretika optimalnega koriščenja dnje, z organizacijskimi cije na ravni delovne organi- laga, da se predvidene spre-in tem nižjih stroškov ter spremembami je potrebno zacije in Koordinacija 1, o membe opravi v času nese-večjo navezavo nagrajeva- ustvariti pogoje za začetek spremembi samoupravne zone in z začetkom poslov-nja na rezultate dela in gos- stalnega procesa večanja organiziranosti v enovito nega leta 1989. Zato bodo
............... --■*	—	vse aktivnosti v zvezi z ob-
podarjenja. Sistem, ki se produktivnosti, ekonomič- DO. uvaja je bil predstavljen v nosti in rentabilnosti pošlo- Na osnovi analize, ki je ravnavanjem pobude in prejšnji številki glasila, zato vanja z uvajanjem vedno bila napravljena in tudi v spremembo samoupravne in ga ne bom ponovno opiso- učinkvotejših rešitev na skladu s predvidenimi za-
poslovne organiziranosti
val.	področju trženja, tehnologi- konskimi spremembami se teku meseca decembra in
januarja. Vsi pomembnejši razlogi in utemeljitve ter tudi predvideni način poslovanja v spremenjeni organiziranosti, je obdelan v posebnem elaboratu o združitvi, ki je bil posredovan v obravnavo temeljnim organizacijam in v nekaterih drugih aktih, ki konkretneje opredeljujejo problematiko organiziranosti in gospodarjenja.
Kot poglavitni razlogi za spremembo obstoječe samoupravne organiziranosti in načina poslovanja, se navajajo:
-	neprimerna in neelastična organiziranost, zlasti slabo prilagajanje na tekoče spremembe na tržišču;
-	pretiran normativizem na področju interne zakonodaje ob istočasnem nespoštovanju sprejetih pravil poslovanja in s tem rušenje poslovnega sistema;
-	premajhno in ne dovolj odgovorno vključevanje delavcev strokovnih sektorjev v poslovanje in zagotavljanje izvajanja sprejetih normativnih aktov;
Delavski svet podjetja je v je, razvoja, organizacije dela predlaga, da se obstoječe -togost in večkrat nera-septembru zadolžil vodstvo in poslovanja, izobraževanja temeljne organizacije pre- cionalnost pri razporejanju delovne organizacije, da ter razvoja kadrov, stimula- oblikujejo v poslovne enote. jn usklajevanju kapacitete preveri tudi primernost se- tivnejšega nagrajevanja, Po srejetih ustavnih spre- med temeljnimi organizaci-danje poslovne in samoup- učinkovitejšega poslovode- membah in predlogu določil jami;
ravne organiziranosti ter pri- nja in ne nazadnje uspeš- zakona o podjetju, ki bo - pretiran porast admi-pravi predlog, ki bo zagotav- nejšega samoupravljanja.	sprejet predvidoma v de- nistrativnih opravil v medse-
Ijal optimalnejšo poslovno Obseg in namen tega cembru, prehajajo tudi s bojnem poslovanju in jača-uspešnost.	članka ni, da bi vse te vidike temi akti vsa pooblastila v (Nadaljevanje na 2. strani)
Ze v uvodu je bila nakaza- podrobno opisoval, nakazal na potreba po mnogo bolj bi samo tiste, ki so bistvene-elastični organizaciji dela in ga pomena in jih je treba v poslovanja. To pa pomeni, pretežni meri realizirati, da bo potrebno sedanje ob- Delavski svet podjetja je like poslovanja spremeniti že na svoji seji v začetku de-jih pravno in samoupravno cembra sprejel pobudo, ki je močno poenostaviti in s tem bila predložena s strani vod-ustvariti pogoje za učinkovi- stva in strokovnih služb,
V poslovnem centru »Srce«, letos dograjen nov trakt. Foto: Vili Šuster
Vsem bralcem našega Glasila želimo srečno in uspešno Novo leto 1989!
Uredništvo
nje infrastrukturnih funkcij, zaradi zagotavljanja zakonitosti poslovanja TOZD in DSSS;
-	večkrat slabi poslovni rezultati v posameznih temeljnih organizacijah in nemoč za nekatere korenitejše organizacijske, kadrovske in razvojne spremembe;
-	drobljenje kapitala in kadrovskih potencialov in s tem nezmožnost hitrega ter učinkovitega prilagajanja razmeram na tržišču itd.
Mislim, da ni bistveno naštevanje slabosti z namenom kritizerstva, temveč kot izhodišče za primernejšo in učinkovitejšo organiziranost. Nova organiziranost mora pozitivno razreševati zlasti gornje probleme.
Nove poslovne enote ne smejo postati samo mesto, kjer se odvija proizvodnja in nastajajo stroški, temveč bodo poslovno samostojni subjekti s plansko opredeljenimi nalogami, ki jih bodo realizirali s polno odgovor-
nostjo za učinkovito gospodarjenje in doseganje poslovnih rezultatov. Glede na pripravljeni sistem spremljanja stroškov in navezave nagrajevanja na dosežene rezultate pričakujemo mnogo večjo odgovornost osebnih dohodkov od rezultatov dela in gospodarjenja, tako za proizvodne delavce, kot tudi organizatorje proizvodnje. Logično se zato pričakuje tudi uspešnejše gospodarjenje, oziroma pritisk na razreševanje slabega gospodarjenja tam, kjer za toni primernih pogojev. V sistem je vgrajenih precej več elementov stimulativnega nagrajevanja delavcev kot doslej.
Globalna organiziranost podjeta bo v treh, oziroma štirih področjih, ki so tržno in razvojno opredeljena kot nosilci proizvodnje in njim namenjene aktivnosti strokovnih služb. Ta so:
- gradbena dejavnost visokih in nizkih gradenj,
-	industrija armiranobetonskih konstrukcij, gradbenega materiala in izdelkov
-	dejavnost zaključnih in obrtnoinstalacijskih del ter vzporednih proizvodnih programov (lesni, kovinskopredelovalni itd.)
-	opravljanje projektnih storitev, inženiring dejavnosti ter druga strokovna opravila ter stranske dejavnosti (družbeni standard, gostinstvo, trgovina itd.)
Navedena področja so zametki bodoče projektne organizacije, ki bo po teh področjih ali tudi novih, zaokrožala proizvodnjo, razvoj, marketing, organizacijo ter koordinacijo kapacitet v cilju optimiranja ekonomskih učinkov. Glede na specifičnost naše organiziranosti in proizvodnje, se bodo nekatera področja tudi medsebojno prepletala. Z navedenim pristopom je potrebno doseči nekatere sinerget-ske efekte, za kar pa bo predhodno potrebno optimi-
ranje nekaterih dejavnosti in zmogljivosti.
Nova organiziranost bo omogočala bistvene racionalizacije na področju dela samoupravnih organov, saj se bodo lahko zmanjšali formalni postopki in število delegatov v raznih organih v OZD in družbenopolitičnih skupnostih, saj je v Ingradu na tem področju delovalo preko 1630 delegatov, brez delegatov v splošnih združenjih, poslovnih združenjih, SOZD itd. S tem ne bo zmanjšano samoupravno odločanje, temveč odpravljeno podvajanje razprav in omogočena večja strokovnost in odgovornost pri sprejemanju odločitev.
Predlagana samoupravna organiziranost bi pomenila tudi razbremenitev določenih poslovnih funkcij in omogočila racionalnejše poslovanje ter večje usmerjanje sil v obvladovanje proizvodnega procesa in poslovanja. Perspektivno bi to pomenilo
tudi zniževanje odvišne režije in usmerjanje le-te v nove proizvodne programe ali aktivnosti.
Mnoga so še področja, kjer bo možno doseči racionalnejše in učinkovitejše poslovanje, vendar jih zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče opisati. Upam, da sem kljub temu uspel nakazati toliko tehtnih razlogov za spremembo obstoječe organiziranosti, da bodo prepričali delavce našega kolektiva za sprejem predloženih rešitev.
V upanju, da bomo v novi organiziranosti uspešnejše stopili v novo poslovno leto, želim vsem članom kolektiva, njihovim svojcem in tudi poslovnim partnerjem mnogo sreče, zadovoljstva, zdravja in uspehov v letu 1989.
Janko Golob, dipl. oec.
Ingrad odprl pot vizije do leta 2000
Konferenca komunistov GIP »INGRAD«, sklicana v torek, 8.11.1988 je, kot je bilo tudi pričakovati odprla razprave o številnih aktualnih problemih in dilemah ter poglobljeno nakazala poti lastne prenove ter nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije.
Preko stodvajset prisotnih članov je z zanimanjem spremljalo uvodne misli predsednika Konference GIP »INGRAD« Franca Ramšaka ter osrednji referat glavnega direktorja Janka Goloba.
V nadaljnjih razpravah je bilo ob veliki meri kritičnosti zaznati tudi optimizem, kar le še potrjuje trditev, da smo s svojimi prizadevanji na pravi poti.
Povzemamo nekaj misli iz vodnih referatov in razprav naših delavcev.
di« tako objektivnih in pred- * vsem subjektivnih zavor.
Čeprav je naš DO preko 11 % vseh zaposlenih tudi članov ZK, z našo vlogo in aktivnostjo ne moremo biti zadovoljni. Že v sami osnovi velja poudariti, da ima obstoječa oblika organiziranosti delovne organizacije posledice tudi v političnem in samoupravnem delu, kajti velika razdrobljenost osnovnih organizacij po TOZD,
Franc RAMŠAK, predsednik konference ZK Ingrad:
Verjetno drži, da se pri nas že predolgo ukvarjamo sami s seboj, z iztočnicami starih časov, takratnega življenja in dela, kar pa za današnji čas že zdavnaj ni več sprejemljivo in zato verjetno veliko teže stopamo v korak s tistimi, ki so tem spremembam sledili sproti. Prav rezultati takega razvoja in vodenja (ekonomske politike) so poznani in boleči in se nam dnevno kažejo v kopičenju novih težav, v slabem izhodnem položaju in ne navsezadnje tudi v vse večjem zaostajanju za povprečnimi rezultati drugih gradbenih DO.
Drži, da smo v svojih prizadevanjih dosegli na nekaterih področjih tudi dobre rezultate (AOP, mrežno planiranje ...), toda sposobni smo bili in morali smo narediti veliko več, da bi naše
znanje in sile preusmerili na pravo pot. Bilo bi tudi nerealno, če bi trdil, da se nismo dovolj zgodaj začeli zavedati naših slabosti in časov, ki so pred nami. Vseskozi smo v ZK že od leta 1983, skupaj z vodstvom DO in strokovnimi službami vodili velike bitke in napore za spremembo obstoječega, toda žal mnogo dobrih strokovnih predlogov je ostalo le mrtva črka na papirju. Neverjetno kako težko v naši DO in posameznih TOZD odstopamo od starih navad, od nesprejemljivega načina dela in obnašanja. Treba je reči, da so končni efekti naših prizadevanj, predvsem pa vodstva DO, še vse premajhni, neopazni in premalo intenzivni, da bi lahko v pravem pomenu besede preusmerili razvoj in obnašanje. Ali morda ne gre za ugotovitev, da ni težava v »mobilizaciji znanja in ustvarjanja kreativnih misli«, temveč v »debloka-
Ml**
v
Komunisti GIP Ingrad so se Konference udeležili v velikem številu.
delo po terenih, delo v podaljšanem delovnem času, objektivno zmanjšuje našo politično moč. Za realizacijo naših lastnih nalog pa se med drugim zahteva tudi velika mera znanja, pripravljenosti, ki jo pa v marsikateri sredini in v marsikaterem posamezniku ni. Potrebno bo tudi menjati nekatere ob-
like in metode dela ZK v naši DO, kjer morata posebno mesto dobiti potrebno znanje, sprotno izobraževanje in tekoča informiranost.
Velja omeniti, da na nivoju DO obstajajo zelo dobri pogoji za družbenopolitično delo, da pa vprašanje pripravljenosti izvedbe dogovorjenih aktivnosti ostaja v posameznih TOZD. Analiza je med drugim tudi pokazala, da je zelo malo osnovnih organizacij ali sekretarjev, ki bi izvajali dogovorjeno politiko. Na tem področju bo tudi nujno potrebno izvesti nekatere kadrovske spremembe v samem predsedstvu ZK Ingrada in v posameznih osnovnih organizacijah ZK.
Prepričan sem, kar je potrdila tudi sama ocena dela,
če bi bili tudi v naši DO dosledno izvedli dogovorjeno diferenciacijo na osnovi aktivnosti, bi danes ZK lahko predstavljala bistveno višji nivo svojega dela. Področje izrekanja vzgojno političnih ukrepov nam je skoraj nepoznano, beležimo pa precej samovoljnih izstopov in zelo malo sprejemov, kar pa ima, razvidno iz ocene, za posledico slabo ali skoraj nikakršno delo mladinske organizacije. Ocena je tudi jasno pokazala, da gredo slabosti v prid nedovoljšnje učinkovitosti tudi v breme neizposta-vitve odgovornosti na vseh nivojih, nepravočasnemu ali celo slabemu informiranju, nedoslednemu izvajanju sprejetih sklepov in nalog, ne preveč produktivni izob-
raževalni politiki in ne nazadnje premalo jasni strategiji nadaljnjega razvoja DO.
Že uvodoma sem opozoril, da gre za posebno konferenco ZK Ingrad, kar se razume tudi, da bi naj danes govorili in se dogovorili o najbolj odprtih vprašanjih na-daljnega razvoja DO, o zavorah, ki onemogočajo hitrejši razvoj in ne nazadnje naj kot rdeča nit te konference bo vloga članov ZK v teh aktivnostih.
Naj današnji dogovor ne izpada kot samo naštevanje slabosti, kajti te smo že zdavnaj ugotovili, danes pa le še spoznavamo, da jih imamo še več in to tudi zaradi tega, ker nismo dosledno izvedli vseh dosedanjih ukrepov za boljše gospodarjenje, skratka bili smo premalo učinkoviti.
Trdno sem prepričan, da je izhod iz zapletenega gospodarskega položaja naše DO, čeprav se ga v celoti morda sploh ne zavedamo. Za njegovo dosego pa bo potrebno veliko hitreje obvladovati kadrovsko politiko, biti komercialno še uspešnejši, tehnološko sodobnejši, realnejši pri planiranju, ekonomsko močnejši, samoupravno drugače, boljše organiziran in ne nazadnje tudi boljše voden, kar bi pa moralo biti povezano skozi odgovornost na vseh nivojih.
Zato naj naša aktivnost in prizadevanja gredo v smer:
-	da mora DO Ingrad postati močna ekonomska tvorba, z jasno razvojno strategijo, ki pa mora sloneti na takšni proizvodni dejavnosti, ki se bo tržno potrjevala, imela ustrezen dohodek, imela tudi komponento prodora na tuji trg in izkazovala efekte za nove perspektive.
-da z deli na domačem in tujem trgu dobimo potrditev za uspešnost naše proizvodnje, še posebej, če je to tudi dohodkovno podprto. Prodor na tuji trg pa naj pomeni tudi potrditev kvalitete oblikovanja poslovnosti in zahtevo po tehnološkem prilagajanju svetovnim tokovom.
-	za takšna kadrovska načela, po katerih so ljudje, ki imajo znanje in voljo, lahko nosilci razvoja, pri čemer je potrebno upoštevati tudi razvojno komponento lastnega kadra na daljši rok. Za obstoječi kader pa naj velja, da mora biti v funkciji stalnega dopolnjevanja znanja s potrebami časa in razvoja.
-	ob graditvi takšne inovacijske politike, ki bo vsakodnevni spremljevalec, del vsakega našega razmišljanja in vgrajena v vse naše
aktivnosti. Torej naj gre za najširšo ustvarjalno razmišljanje vseh, ki bi lahko kakorkoli prispevali k novi kvaliteti dela in življenja.
- za oblikovanje elementov pripadnosti h kolektivu, še posebej pa oblikovanju ustrezne homogenosti od vodstev do delavcev, pri čemer pa mora imeti svojo vlogo informiranje, kot eden izmed pogojev medsebojnega zaupanja.
Naj končam svoje razmišljanje s tezo, da si prihodnosti ni mogoče zamišljati brez naše lastne odgovornosti za razvoj ali drugače povedano, usoda je v nas samih, odvisna predvsem od tega, koliko smo sposobni, pripravljeni in odločni, da naše življenje spremenimo po potrebah sedanjosti in jutrišnjega dne.
Glavni direktor, Janko GOLOB:
Naš poslovni sistem moramo razviti do te mere, da se bo sposoben tekoče prilagajati razmeram na trgu. To pa pomeni, da bo potrebno v njega vnesti več organiziranosti, planiranja, obvladovanja stroškov ter motivacijskih faktorjev. Pomembne naloge nas čakajo tudi pri uvedbi učinkovite samoupravne organiziranosti, ukinjanju nerentabilnih panog ter v reševanju viškov delovne sile, s premestitvami na delovna mesta in službe, ki jih bo potrebno številčno okrepiti.
Dosti bolj bo potrebno upoštevati trg in delo iskati predvsem v infrastrukturi, turizmu in na tujem trgu.
Prizadevanje po čimbolj-ših rezultatih v okviru panoge, mora postati naš glavni poslovni cilj. Za njegovo dosego bo potrebno takoj in sistematično pričeti z izvajanjem začrtanih novosti po planu, ki opredeljuje realizacijo posameznih nalog v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Slavko VALE, TOZD GO Laško:
Osrednja točka današnje konference je izredno obširna. Po mojem gre za tri, na nek način strateška vprašanja in sicer: kako se obnašati v tržnih pogojih gospodarjenja, kaj se dogaja in kakšne so naše naloge za lastno prenovo ter kakšna naj bo strategija nadaljnjega razvoja naše delovne organizacije.
Vsa ta vprašanja so za vse delavce naše DO in še posebej za člane ZK izredno pomembna in zaslužijo vso našo pozornost. Iz teh razlogov mislim da je prav, da smo to postavili na dnevni red, še posebej zato, ker živimo v tako imenovanem reformnem obdobju, ko nam je navidez vse jasno ali pa, ko vsaj nam preprostim ljudem ni nič več jasnega. Vem samo to, da bo v naši državi in še posebej v njenem gospodarstvu prišlo do takšnih sprememb, da nihče od nas, še posebej pa od tistih, ki so višje nad mano, ne bodo mogli delati tako, kot včeraj in kot delajo danes.
Zato se zavzemam za izdelavo resničnih strokovnih podlag in za reorganizacijo. Pri tem pa želim poudariti, da je vsaj v naši TOZD težko razumeti zahteve drugih, če v tem ne vidimo tudi lastne računice.
Naj torej zaključim s tem, da vam dajem obljubo, da bom kot sekretar OOZK storil vse, kar je v moji moči in da se bomo komunisti in delavci naše TOZD obnašali odgovorno do naših skupnih nalog. Vendar pa moramo hkrati povedati, da bo stopnja naše odgovornosti toliko večja, kolikor bomo videli v naših skupnih hotenjih tudi naše lastne ambicije.
Janez ŠPORAR, TOZD GO Ljubljana:
Čas, v katerem pričenjamo reformo je neugoden. Kljub dvema reformama in
kopici ukrepov živimo še v dosedanjih planih pa smo slabše. Ljudje se boje za po mojem zapostavljali pla-svojo bodočnost, obstaja pa niranje socialne politike, tudi elita posameznikov, kisi Vemo, da danes ljudje že sprememb ne želi, saj bi bile varčujejo pri nakupu po-z njimi v nevarnosti njihove membnih življenjskih dobrin, pridobljene pozicije. Ob spreminjajo prehrambene vsem tem ljudje zahtevajo navade in to v slabem pome-hitre ukrepe. Zastavlja se nu. Ob tem slabijo ostale nujno vprašanje kako iz kri- kvalitete življenja, kot so ze, oziroma kje so potenciali zdravje, izobraževanje, kul-za uresničitev reforme? Pri- tura, prosti čas. šotna življenjska potreba Psihične in fizične energi-Ijudi, da obrnemo drsenje iz je posameznikov so do revščine v napredek, njihova skrajnosti izčrpane, izključ-ustvarjalnost, pripravljenost no za zagotavljanje gmotnih za delo in tveganje te motivi- zmožnosti. Zaradi vsega ranost za učinkovitejše gos- tega pri načrtovanju social-podarjenje, so skoraj edine ne politike za prihodnje ob-rezerve, na katere lahko ra- dobje ne bi smeli dovoljevati čunamo. Vgraditi to motivi- dodatnih obremenitev ljudi, ranost v spremembe je rea- ne v denarju, ne v delu. Prvi len projekt reform. In zakaj pogoj za izboljšanje kako-
vse to naglašam?
vosti življenja je namreč po-
Tudi mi ne moremo in ne večanje produktivnosti do smemo biti zadovoljni s sta- ravni, ko bo dohodek iz red-tusom quo v naši delovni or- nega dela zadostoval za po-ganizaciji, ko so naše usme- krivanje življenjskih stroš-ritve še vedno naravnane le kov, to pa je že ekonomska na preživetje, ne pa na kre- kategorija načrtovanja. Ker pitev ekonomske moči, na- sta torej ekonomska in so-predek, izboljšanje delovnih cialna politika neločljivi, ju je pogojev in ne nazadnje treba obravnavati in načrto-standarda delavcev. Tudi v vati hkrati in usklajeno, našem primeru bodo mogoče odločnejše spremembe Franc BERGINC, pomočnik načina organizacije in kvali- glavnega direktorja: tete dela, organiziranosti in
razvoja nasploh, le z upošte- Rezultati poslovanja pa-vanjem hotenj in potreb vsa- n°9® gradbeništva, v sedanjih
kega posameznika za te
družbeno-ekonomskih pogojih so tudi rezultat korišč-čenja inflatornih gibanj. Ekonomisti ugotavljajo, da je gradbeništvo tudi eden od pospeševalcev inflacije in zaradi tega je pri antiinfla-cijskem programu treba pričakovati še težje pogoje na gradbenem tržišču.
Ko bo trg resnično deloval, bo postal tudi sredstvo diferenciranja na uspešnejše in manj uspešnejše delovne organizacije.
Zaradi tega ne smemo dopustiti, da se ekonomska moč naše delovne organizacije še slabša, ker bi s tem bistveno otežili svojo tržno sposobnost.
spremembe. Zato bo v napovedanih samoupravnih socialističnih podjetjih, kot bodoča vizija razvoja naše delovne organizacije, osnovna funkcija vseh subjektivnih sil v njem, ustvarjati možnost za to, da delavci ne bi bili le lastniki delovne sile, ampak tudi upravljaIci družbenega kapitala. Dokler se ne bomo premaknili iz stanja, ko je upravljanje z družbenimi sredstvi za delavce že skoraj imaginaren pojem, po mojem tudi ni perspektive za napredek.
Še na eno zadevo bi rad opozoril. Smo namreč tik pred načrtovanjem planskih zadolžitev za naslednje leto,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Dušan LIPOVŠEK, TOZD Mehanizacija:
TOZD Mehanizacija se s predlagano strategijo razvoja DO GIP »INGRAD« v celoti strinja in jo podpira, saj v njej vidimo realnejše doseganje rezultatov, predvsem pa možnost obvladovanja stroškov za celotno DO. S tem sistemom bo možno dograditi plane za prihodnost, kar nam omogoča, da spoznamo lastno ceno, ki je predpogoj za konkurenčni nastop na trgu.
mi oblikami pridobivanja visoko strokovnega kadra pa smo pričeli nekoliko prepozno, ko je bila kriza že na višku.
Ne smemo zanemariti tudi dejstva, da imamo dovolj dobrih strokovnjakov z izkušnjami, ki so sposobni usposobiti mlade za najodgovornejša dela. Slika se popolnoma spremeni, ko te mlade vključimo v delo. Prav takrat, ko bi morali postati gibalo razvoja, jih veliko odide iz delovne organizacije.
Kje bomo torej pristali? Ali nismo tam, ko se moramo osvestiti in ugotoviti, kakšna je verjetnost preživetja, glede na investicijske naložbe v slovenskem prostoru, v Jugoslaviji in v tujini, vsaj v prihodnjih dveh letih.
mo podatke o ekonomskih Menim, da je Ingrad odprl viških, ker vemo da so, ne pa pot vizije do leta 2000. tudi koliko jih je!
Preobrazba programov in definiranje potrebnega kadrovskega potenciala v obsegu in izobrazbeni strukturi je kompleksna razvojna naloga, v katero morajo biti vključene vse poslovne funkcije.
Zato ne moremo pričakovati, da bo le kadrovska funkcija tista, ki bo postregla s podatki kadrovskega prestrukturiranja in definiranja ekonomskih viškov!
Razmišljati je potrebno tudi v smislu zmanjševanja fiksnih stroškov, kadrovski potencial (mišljene so vse strukture in tudi invalidi) pa predstavlja ta strošek. Zeli-
Franci Vrbnjak - sekretar MS ZSS, član OO ZK TOZD Mehanizacija: Vaša objektivna ocena sedanje situacije in nakazane rešitve me navdajajo z optimizmom.
Jože MEŠL, TOZD PO:
Čimprej moramo zavestno odpraviti politični voluntarizem. Sklepi, ki jih bomo sprejeli naj se dotikajo našega dela in prizadevanj za čimhitrejšo rešitev danes izpostavljenih problemov, naj pa se ne spuščajo v področje stroke.
Današnja konferenca je le začetek, slediti ji bo morala odločna akcija in borba za dosego zastavljenih ciljev.
Komisija za sklepe je ob upoštevanju razprav uvodnih razpravljalcev ter razprav ostalih udeležencev Konference oblikovala in v razpravo ter sprejem posredovala naslednje sklepe:
e Komunisti INGRAD se bomo tudi v prihodnje zavzemali in zahtevali, da mora DO postati močna ekonomska tvorba z jasno opredeljeno razvojno politiko - strategijo. Le-ta mora sloneti na takšni proizvodni dejavnosti, postati
naš vsakodnevni
ki se bo tržno potrjevala, spremljevalec, del vsakega imela primeren dohodek in našega razmišljanja in temu vsebovala komponento pro- primerno vgrajena v vse dora na tuja tržišča.	naše aktivnosti.
•	Aktivnosti v poslovnem Komunisti se zavzemamo procesu je treba voditi v za najširše ustvarjalno raz-smeri, da z delom na doma- mišljanje vseh, ki lahko vsak čem in tujem trgu dobimo na svojem delovnem mestu potrditev za uspešnost naše prispevamo k boljši kvaliteti proizvodnje, predvsem tam dela in življenja. Inovativnost kjer je to tudi dohodkovno mora biti tudi primemo na-podprto. Še posebej se za- grajena, zakar je potrebno vzemamo za kvaliteten pro- predhodno zmotivirati zapo-dor na tuja tržišča, prilagodi- slene.
tev tehnologije in organiza- • Posebno mesto mora cije dela ter potrebnega iz- dobiti področje informira-obraževanja kadrov na teh nosti in to s poudarkom na področjih.	pravočasni in kvalitetni in-
•	Komunisti se zavzema- formaciji, zakar pa moramo mo za takšno kadrovsko po- predvsem skrbeti posamez-litiko na osnovi katere bodo niki in strokovne službe, ljudje, ki imajo znanje in de- Istočasno je treba prisluh-lovne izkušnje, nosilci raz- niti razmišljanjem in zahte-voja. Strategija kadrovske vam postavljenim s strani politike mora sloneti pred- delavcev iz neposredne pro-vsem na razvoju lastnega izvodnje in upoštevati vse kadra; plansko in na daljši kar lahko pozitivno vpliva na
Marija GAZVODA, DSSS:
Kadri - gibalo razvoja, bi moralo biti geslo časa. Vendar pa za gradbeništvo, kot tudi za INGRAD velja ugotovitev, da nas je konjukturno obdobje žal zadržalo na prenizki izobrazbeni strukturi. To velja zlasti za inženirski kader, za višjo in visoko izobrazbo. Z agresivnejšo štipendijsko politiko in z drugi-
rok.
naše vsakdanje delo in
Vsi strokovni kadri v DO medsebojne odnose, pa morajo svoje znanje stal- • Izhajajoč iz analiz o ob-no dopolnjevati in slediti po- stoječi organiziranosti DO trebam časa in razvoja. Za za katero velja, da je nepri-takšno politiko mora skrbeti mema (draga in neracional-strokovna služba in še po- na), se komunisti Ingrada sebej vsi vodstveni in vodilni zavzemamo za takojšnjo
spremembo le-te. Spreme-zahteva, njena organiziranost DO
delavci.
• Konferenca
da se posebej - predvsem mora biti takšna, da bo omo-pa strokovno vzpodbuja ino- gočala: hitrejše opuščanje vacijska dejavnost, ki mora preživelih programov in uva-
janje nove proizvodnje, učinkovitost pri organizaciji delovnega procesa, zmanjševanje preobsežne režije, koncentracije znanja in kapitala in večjo mobilnost vseh proizvodnih dejavnikov, kot kadrov in tehno zmogljivosti. To prilagajanje mora postati stalen proces.
• Konferenca zahteva, da se hitreje izvaja dograjevanje poslovnega informacijskega sistema, predvsem na področju: načrtovanja, spremljave in obračuna proizvodnje (IPP).
Poseben poudarek mora biti na stimulativnem nagrajevanju, ki mora temeljiti na rezultatih dela in ne zgolj na količini vloženega dela za vse delavce, organizatorje proizvodnje in režijskega kadra. Nagrajevanje po delu mora v večji meri postati odraz vloženega dela in ne socialna kategorija, kar pa mora omogočiti nov sistem nagrajevanja.
e Konferenca sprejema podajanja o strategiji razvoja Ingrada, ki zagotavlja hitrejše prilagajanje času in prostoru.
Od vodstva DO, TOZD in strokovnih služb pa zahteva, da bo strategija razvoja takšna, da bo DO kot celota v prihodnje dosegala nadpo-
Konferenca je dala odgovore na vsa bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja delovne organizacije GIP »Ingrad« in s tega vidika tudi uspela. Slediti pa ji bo morala hitra in učinkovita akcija, v kateri bomo morali sodelovati vsi delavci GIP »Ingrad«.
vprečne rezultate v naši dejavnosti.
e Konferenca zahteva, da se o vseh vodenih aktivnostih in doseženih rezultatih s področij, katera je Konferenca obravnavala, sproti obvešča vse zaposlene v DO in to redno in celovito.
Informacija mora vsebovati tudi morebitna odstopanja od zastavljenih nalog in rokov, vzroki za to, kdo svoje naloge ni izvršil in kakšni ukrepi so bili v zvezi s tem pod-vzeti.
•	Konferenca zadolžuje Predsedstvo Konference ZK GIP Ingrad, da izdela lasten program aktivnosti za prenovo ZK Ingrad.
•	O sprejetih sklepih -usmeritvah se informira poleg članov ZK tudi vse ostale DPO, samoupravne organe, vodstva TOZD in ostale zaposlene v DO GIP Ingrad.
Tudi seje vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov so v tem mesecu namenjene v glavnem seznanjanju z novostmi delovanja našega poslovnega sistema in obravnavi elaborata o družbeno-ekonomski upravičenosti združitve v enovito delovno organizacijo. Več o vsebini razprav, ki potekajo na zborih delavcev vseh naših temeljnih sredin ter o nadaljnjih planiranih aktivnostih bomo spregovorili v naslednji številki Glasila.
Iz naših temeljnih organizacij
Prizidek osnovne šole Griže
Po podpisu pogodbe z investitorjem DO VIO ŽALEC, TOZD Osnovna šola Griže, smo dne 16. 5. pričeli s pripravljalnimi deli. Objekt je izveden kot armirano betonska skeletna konstrukcija z vmesno, polno armirano betonsko ploščo, debeline 25 cm.
Nosilno konstrukcijo predstavljajo stebri in nosilci, preko katerih je izvedena armirana betonska plošča, v nadstropju pa leseni opaž, izoliran s 15 cm tervola. Streha je dvokapnica z naklonom 18’, strešna konstrukcija pa so leseni predalčni nosilci, grajeni po licenci »GREIM«, ki služijo kot sekundama stropna konstrukcija.
Za kritino pa smo uprabili valoviti salonit. Temelji so armirano betonski, pasovne izvedbe.
Stene v pritličju so iz opečnih modularnih blokov in porolitnih sten, v nadstropju pa so stene pozidane s siporeks bloki debeline 25 in 20 cm.
Zunanji fasadni zidovi so izolirani delno z demit fasado, delno pa obloženi s fasadno opeko in vmesno izolacijo tervola.
Investitor si je s to investicijo pridobil kuhinjo, jedilnico, skladišče in garderobo v pritličju, v nadstropju pa večnamenski prostor, tri učilnice, kabinet ter podstrešni prostor. Tako da je skupna neto površina 620 m2.
Gradbena dela smo izvajali sami, obrtna dela pa naši kooperanti.
Objekt je bil investitorju predan konec meseca oktobra.
Igor Kotnik
strojev. Ponovno pa je potrebno izvesti celo serijo novih temeljev, kar je povezano z zamudnim in kompliciranim opaženjem. Celotni transporti se opravljajo ročno, ostala proizvodnja pa zaradi rekonstrukcijskih del ne sme biti ovirana. Dela se izvajajo 24 ur dnevno, ravno tako tudi na prizidku k PS III. Poleg vseh naštetih del se izvajajo še razna manjša vzdrževalna dela.
Na industrijskem kompleksu Muflon v Radečah poteka izgradnja Proizvodne hale III, ki je zasnovana kot dvoetažna hala, severni in južni aneks pa sta troetaž-na. Nadstropje centralnega objekta je predvideno za proizvodnjo laminatov ter proizvodnjo MKK (magnetne konto kartice). V pritličju objekta je predvideno skladiščenje papirja, vendar je možno te prostore preurediti v proizvodne. V severnem in južnem aneksu pa so locirani prostori, ki sodijo k tej proizvodnji (laboratorij, obratne pisarne, energetski prostori itd). Objekt je zasnovan kot montažna armirana betonska konstrukcija tipa INGRAD Celje, strešni nosilci so na razponu 21,60 m, v rastru 6,0 m. oz. 7,20 m v obeh aneksih. Celotna dolžina hale znaša 75 m. Temelji pod stebri so točkovni, pod stenami pa pasovni zaradi zadovoljivo nosilnih tal te-
Prizidek osnovne šole Griže. Foto: Vili Šuster
Delamo v Radeški papirnici
Gradbena operativa Laško je po številu zaposlenih eden manjših TOZD-ov v okviru DO »Ingrad«, njegove kapacitete pa so trenutno polno zasedene. Koncentracija del je v Radečah, kjer za investitorja Tovarno dokumentnega in kartnega papirja Radeče izvajamo precej obsežna dela na večih gradbiščih. Tako trenutno potekajo dela na objektih Vodarna, Prizidek k PS III, Rekonstrukcija stroja III v TOZD Papirnica in izgradnja Proizvodne hale III v TOZD Muflon.
Objekt za pripravo tehnološke vode ali Vodama je lociran ob obstoječi strojnici. Zgradba ima tri etaže in je zaradi specifičnih razmer tehnologije in strmega prostora postavljena nad potokom Sopota.
V kleti so tri skladiščne kadi po 20 m3, ki segajo v
pritličje: kaolin in satin s pripadajočo opremo. Pritličje ima tri oddelke: Proizvodni del, pripravo tehnološke vode in funkcionalni del (laboratorij, sanitarije, stopnišče). V nadstropju je skladišče ter funkcionalni del: pisarna, računalnik in sanitarije. V aneksu zgradbe pa je predvideno tovorno dvigalo.
Nosilno ogrodje je A8 skelet s primarnimi vzdolžnimi in sekundarnimi prečnimi nosilci ter AB ploščo. Temelji so v potoku Sopoti na AB pilotih 0 150, na levem bregu pa so temelji pasovni.
Prav pri izvedbi temeljev smo naleteli na večje težave. Zaradi slabe nosilnosti tal, je bilo potrebno izvesti dodatno temeljenje, kar pomeni podaljšanje pilotov, in dodajanje temeljne grede in plošče. Dodatno oviro so pomenile tudi občasno visoke vode, saj je Sopota znana
kot hudourniški potok. Kljub naštetim težavam, pa je ob naporih vseh zaposlenih uspelo, objekt končati v roku dobrih treh mesecev. Manjši zastoj je pomenila le kasni-tev pri montaži tehnološke opreme. Pred končanjem del na Vodarni pa so se začela izvajati še zahtevnejša dela na objektu Prizidek k hali PS III. Investitor namerava rekonstruirati obstoječi papirni stroj PS III, na katerem proizvaja brezlesne kartone.
Ta rekonstrukcija bo povečala proizvodnjo brezlesnega kartona od sedanjih 8.300 t/leto na ca.
15.000 t/leto. Zajema pa pripravo papirne mase, si-tovno skupino stroja in dopolnilno računalniško opremo. Potrebni so razni gradbeni posegi v obstoječih objektih Priprave snovi, Hale za PS II in dodelave.
Istočasno bo vzdolž sedanje hale za PS III in dodelave postavljen nov, večetažni prizidek, ki je predviden v širini 6 m in se v poljih od 22-28 razširi v loku na 9 m, ker zunanji zid sledi obliki regulacije Sopote. Tudi ta prizidek namreč v celoti premešča potok. Del prizidka od osi 28 je trietažen, polja od 28-34 pa so štirietažna.
Prizidek je predviden za namestitev pogonov, računalnikov skladišč, kompresor-ske postaje, itd. Nosilna konstrukcija prizidka je armiranobetonska, sestavljena iz nosilnih okvirjev, ki nosijo armirane betonske plošče. Nad ploščo na koti + 8,60 je v poljih od 14-20 predvidena jeklena konstrukcija, ki nosi streho in fasado. Zunanji zid aneksa sledi obliki struge Sopote in je podprt s stebri 065 cm.
Tako kot pri Vodami, se je tudi pri tem objektu pojavil problem temeljenja v potoku.
Zaradi slabe nosilnosti tal, je bilo potrebno izvesti širše temeljenje. Prav tako so
svoje prispevale visoke	.......
vode. Poseben problem pa TakO pa projektivni DIFO
so transporti zaradi otežko-
čenega dostopa do samega Ob zaključku leta se obi- posebej izpostavljena naša objekta. V večini potekajo čajno vprašamo, kakšno je panoga, v mislih imam grad-ročno, betonaže pa po pod- bilo tekoče in kaj nam bo pri- beno branžo, smo še neka-aljških cevi skozi obstoječo neslo naslednje leto. Red- ko ujeli korak in bomo po-proizvodno halo tudi do kokdaj sovpada novo leto s slovno leto še kolikor toliko 60 m. Dela na zgornjih eta- tako pomembno odločitvijo, uspešno zaključili. Vendar žah pa še dodatno ovira pre- kakršna je pred delavci Ing- tudi na nas vedno bolj pritis-visna skala, ki jo je potrebno rada, ko se opredeljujemo ka dejstvo, da smo gradbe-sprotno rušiti.	za enovito delovno organi- niki predimenzionirani za in-
Vzporedno s temi deli po- z acijo.	vesticije, ki se vse bolj krči-
teka rekonstrukcija stroja III, Pa najprej o tekočem letu jo, in je vedno težje zagotav-kjer je potrebno v roku 15 z zornega kota delovne sre- Ijati primaren obseg dela. dni porušiti preko 40 m3 ar- dine projektive. Kljub vsem miranih betonskih tlakov, tegobam s katerimi se uba-
kadi in obstoječih temeljev damo kot družba, kjer je še (Nadaljevanje na 6. strani)
meljenja in ne predstavljajo posebnega problema.
V prvi fazi se finalizira samo polovica objekta, tlaki v pritličja in pokrivanje strehe pa se izvede v celoti.
Dela trenutno potekajo v dogovorjenih rokih.
Omeniti velja tudi, da je objekt vključen v tesno obdelavo uvajanja integriranih poslovnih procesov (IPP) v naši delovni organizaciji, kjer pa žal šepa povezanost med gradbiščem in strokovno službo, ki ta program uvaja.
Celotna vrednost vseh naštetih del je preko 600 starih milijard dinarjev. Takšen obseg del zahteva tudi številno delovno silo in pa usposobljen vodstveni kader, saj so dela dovolj zahtevna in roki kratki, investitor pa pri doseganju le-teh nepopustljiv, ker je pogodbeno vezan na dobavitelje nove opreme, predvsem tuje. Dela v celoti zaposlujejo preko sto ljudi, pri čemer se pojavljajo problemi nastanitve delavcev in organiziranje prevoza na delo.
Vse naštete težave predstavljajo precejšno oviro pri nemotenem poteku del, vendar upamo, da jih bomo uspešno obvladovali in dela kvalitetno in pravočasno končali ter si tako obdržali zaupanje investitorja, saj se obetajo nove naloge.
Vilko Pustoslemšek
Dela na Vodarni se končujejo. Gradi TOZD GO Laško.
Veseli smo zaupanja, ki nam ga izrazijo tiste delovne organizacije, ki nam zaupajo projektiranje večine svojih investicijskih naložb. Med temi gre naša zahvala v prvi vrsti Cinkarni Celje, pa Uniorju Zreče, Steklarni Rogaška Slatina, Merx-u Celje, Aeru Celje itd.
Močno čutimo upadanje stanovanjske gradnje, saj je ta v strukturi našega projektiranja predstavljala največji delež. Mi pa smo že vsaj za celjsko področje sprojekti-rali več sto stanovanj po sistemu fleksibilne gradnje, kar bo predstavljalo realizacijo gradbene operative več let.
Kakšne restrikcije investicije naložb so prisotne na drugih področjih tudi poznamo. Nasploh je bilo težišče našega dela pretežno vezano na OZD Ingrad. Tudi usmeritev OZD Ingrad je bila takšna in nismo čutili toliko potrebe, da bi na tržišču nastopali samostojno, kar se
nam sedaj nekoliko otepa. Tako ostaja OZD Ingrad in projektivi v bodoče prioritetna naloga z novimi tehnologijami in sploh atraktivnimi programi osvojiti tržišče za primaren obseg del.
Verjamem, da bomo cilje lažje uresničili v enoviti DO. Veliko pričakujemo od enovite DO.
V elaboratu o ekonomski upravičenosti organiziranja enovite DO Ingrad in samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v enovito DO Ingrad je nanizanih mnogo prednosti.
Projektiva bo v novi organiziranosti kot samostojna ekonomska enota zadržala poslovni predmet, oziroma se bodo delavci projektive tekom javne razprave opredelili za mesto projektive v novi organizacijski obliki.
Nasploh bo z javnimi razpravami v vseh delovnih sredinah izoblikovana kon-
čna fizionomija nove organiziranosti.
Vsekakor naj bo končni cilj ta, da bomo bolj enotni in racionalni sposobni parirati tržišču in si zagotoviti mesto in boljše življenjske pogoje tudi v teh zaostrenih tržnih razmerah. In ne nazadnje z rezultati dela ustvariti image in večjo pripadnost svoji DO Ingrad.
Nekateri delavci projektive bodo prevzeli odgovorna dela in naloge ter funkcije v drugih delovnih sredinah, v okviru DO Ingrad. To je vsekakor handikap za projekti-vo, po drugi strani pa priznanje, saj so se ti delavci kalili v projektivi in bodo sedaj z drugimi zadolžitvami skušali prispevati svoj delež k boljši učinkovitosti DO Ingrad in posredno tudi projektive.
Naj strnem svoja razmišljanja z željo, da bi bilo novo 1989. leto za delavce Ingrada srečno in bolj uspešno.
Jernej Pelko
Od inovacije do proizvoda za trg
Velikokrat je pot od inovacije do prodaje končnega izdelka zelo dolga in naporna. V TOZD Mehanizacija smo v ta namen odprli prostor za izdelavo prototipov in sedaj tudi končnih izdelkov.
V pripravi TOZD Mehanizacija se ideje in potrebe po nadaljnjem razvoju zbirajo in analizirajo glede na potrebe tržišča. Na osnovi zbranih podatkov in opravljenih analiz, se teamsko odločimo o izdelavi prototipa posameznih proizvodov. Ko pripravimo vso potrebno dokumentacijo (opremljene delavniš-ke risbe), se v delavnici pro-
totipov in končnih idelkov, izdela prototip, ki ga testiramo. Po opravljenem testu se pridobi vsa potrebna dokumentacija od ustreznih institucij. Stekla je proizvodnja dveh serij agregatov 40-25-05. Za lastne potrebe gradbenih operativ imamo v izdelavi gladilke za estrihe. Po končani raziskavi trga se bomo odločili o tej morebitni serijski proizvodnji. Vzporedno se že tudi izdeluje prototip hidravličnega cepil-nika za vse vrste in dimenzije drv kot tudi za ostale potrebe v lesni industriji.
Ervin Drgajner
TOZD Proizvodni obrati izvaja tudi talno ogrevanje

Podobno kot pred leti, ko smo osvajali enocevni sistem ogrevanja v celjski stanovanjski izgradnji, smo se tokrat lotili še podnega ogrevanja. Podno ogrevanje je sistem ogrevanja, pri katerem prevzema vlogo ogrevala pod v prostoru. Nosilec toplote je voda, ki kroži po ceveh, ki so položene v krožni zanki in zalite z betonom. Toplota se prenaša na podno konstrukcijo, ta pa ogreva zrak v prostoru.
Sistem seje pričel razvijati v predvojnih letih, vendar se v popolnosti ni uveljavil, ker se je dvomilo v obstojnost jeklenih cevi, ki so zalite v podu, zaradi eventualne korozije. Šele med drugo svetovno vojno, se je pri porušenih stavbah ugotovilo,
da so ostale te cevi korozijsko nedotaknjene. Ponoven razcvet je ta način ogrevanja spet doživel ob uporabi cevi iz umetnih mas, ki imajo določene prednosti pred kovinskimi.
S pogodbo smo poleti prevzeli izvedbo podnega ogra-vanja v Atomski vasi. Za izvedbo tega nismo imeli izurjenih inštalaterjev ter je zato bila naša prva naloga, da si take kadre kar najhitreje vzgojimo. Povezali smo se s proizvajalcem cevi in dogovorili o potrebni instrukta-ži, ki je trajala določen čas tako v delavnici, kakor tudi na terenu pri praktičnem delu. V skupino so bili določeni mlajši atestirani varilci za plamensko varjenje, ki so delo kaj hitro zapopadli in
pridobili potrebno osnovno znanje za izvedbo teh del. Nabavili smo potrebno orodje in pričeli z izvajanjem del na objektih najprej pod nadzorstvom proizvajalca cevi. Med delom so delavci napravili atestacijo za spajanje kopa - PP in SA cevi preko Zavoda za varjenje SRS, in si s tem pridobili pravico samostojnega izvajanja del.
Ker predpostavljamo, da bo v bodočnosti podobnih del več, smo se tega lotili z vso odgovornostjo in strmimo, da ta dela kar najbolje opravimo, saj si bomo s tem pridobili prepotrebne reference, za sodelovanje pa je zainteresiran tudi sam proizvajalec cevi.
Jože Pintar
Gradnja nove deponije Cinkarne Celje. Zemeljska pregrada bo imela višino 45 m, dolžino 687,50 m ter širino 6 m na vrhnjem delu pregrade. Zgrajena bo iz gline, me-Ijaste gline, peščenjakov in piritnih ogorkov. Dela izvajamo v izredno težkih pogojih. D. Čmak.
Predstavljamo najboljše delavce
Ob koncu leta je vselej priložnosti, da se človek malo več posveti sočloveku. Takrat se šele začnemo zavedati, da sleherni delovni uspeh ni rezultat posameznika, temveč celotnega kolektiva.
Vendar je že tako, da najprej in najglasneje predstavimo tiste na vrhu, na ostale pa kot da pozabimo. In med njimi je toliko dobrih in vzglednih delavcev, ljudi, ki bi jih tudi s plati človeških vrednot, kot so tovarištvo, iskrenost in pridnost bilo vredno izpostaviti.
Koga naj predstavimo naj-
prej in po kakšnem ključu naj ga izberemo, smo se spraševali? Vendar vseh tako ni mogoče naenkrat predstaviti, zato smo obiskali prvega delavca, na katerega so nas opozorili v njegovi sredini. Vi pa boste poskrbeli, da nas bo pot privedla tudi med vas.
Tokrat smo se najavili pri Darku Miklavčiču, delavcu TOZD GO Celje.
Našli smo ga na gradbišču Aera. Že po prvih besedah razgovora je bilo jasno, da je pred nami eden izmed tistih skromnih delavcev, ki ne bi nikdar sam opozoril
nase. Še dobro, da smo vedeli nekaj o njegovih delovnih uspehih, sicer bi nam še te zamolčal.
Darko Miklavčič se je rodil leta 1937 na Dolenjskem, v kraju Šentlorenc. Njihova kmečka družina je štela pet otrok, zato je moral že kmalu od doma. Pot ga je vodila v Ljubljano, kjer se je izučil za oblikovalca plastične mase. Svojo prvo službo je opravljal v Slikoplesku v Ljubljani. Ko pa si je družino ustvaril v Celju je bilo treba tu poiskati tudi zaposlitev. Leta 1964 je nastopil delo v delovni organizaciji GIF »Ingrad«. V
TOZD GO Celje je sprva opravljal dela oblikovalca plastične mase, kasneje pa je prešel na delo tesarja - od-rarja. Že kmalu se je pokazalo, da svoje delo zelo dobro opravlja. Uspehi, ki jih je pri svojem delu žel, so bili vidni na objektih širom Slovenije.
Darko Miklavčič je eden tistih delavcev, ki se ob delu počuti srečnega in zato ni čudno, da je tudi večina njegovega prostega časa zasedena z delom. Je delavec, ki ga njegova sredina pozna po marljivosti in neutrudlji-vosti, saj je vedno pripravljen delati tudi na proste sobote, nedelje in praznike, če to od njega zahteva delo.
Sodelavci ga poznajo kot dobrega tovariša in tudi sam
ne zamolči, da se s svojo delovno ekipo zelo dobro razume. Dopolni pa, da medsebojni odnosi v delovni organizaciji niso več tako pristni, kot so bili včasih. Marsikaj se je spremenilo tudi pri delu. Roke so v veliki meri nadomestili stroji, le da se to pri delu odrarjev ne pozna veliko. Ti še velikokrat ostajajo pri svojih starih metodah dela, saj pri postavitvi ostrešij ni vedno možno postavljati dvigal. Ob tem doda še nekaj svojih kritičnih ocen o kvaliteti organizacije dela in o marsikdaj nepravočasni oskrbi z materialom, hkrati pa meni, da bo z novo samoupravno organiziranostjo delovne organizacije in s spremembami v njenem de-
Darko Miklavčič pri vsakdanjem delu
lovanju, te pomanjkljivosti možno odpraviti.
Tovariš Miklavčič je tudi član delavskega sveta svoje temeljne organizacije. Spremlja pa tudi probleme širše družbe in pravi, da je nad gospodarsko in politično situacijo v Jugoslaviji zaskrbljen in razočaran.
V delovni organizaciji ga poznamo tudi kot večkratnega udeleženca proizvodnih tekmovanj gradbenih delavcev Slovenije in Jugoslavije. Na desetih republiških in na dveh zveznih tekmovanjih je s svojo ekipo vselej pokazal veliko mero znanja in spretnosti. Zato nas je ob vseh njegovih velikih uspehih presenetilo dejstvo, da za svoje delo do danes še ni
prejel niti enega priznanja delovne organizacije.
Vsa ta leta težkega dela so ga izčrpala, lotila pa se ga je tudi bolezen. Razočaran nam pove, da je bil letos kar tri mesece na bolniškem dopustu in od tega mesec dni v bolnišnici, pa ga iz delovne organizacije ni nihče obiskal.
Njegovo zdravstveno stanje mu ne dovoljuje več dela na mrazu in soncu, zato bo verjetno moral v predčasen pokoj. Delovnega mesta ne bi rad menjal, saj bi mu nižji OD povzročil tudi nižjo pokojninsko osnovo. Ob odhodu smo bili kar v zadregi kaj naj mu zaželimo ob prihajajočem novem letu. Zdravje in sreča bosta premalo in ne-
popolni, če ne bodo svoj doprinos k reševanju njegovih problemov dodale tudi strokovne službe delovne organizacije, v sodelovanju z njegovo delovno sredino.
Tovariš Miklavčič še zdaleč ni osamljen primer in potrjuje trditev, da imamo ljudje za sočloveka in sodelavca ter njegove probleme vedno manj časa. Mar bomo dopustili, da nas bo vodila bitka s časom in imamo obraz delavca obravnavati kot stroj, ki se po izrabi zavrže.? Mar nam humanost in solidarnost ne predstavljata več nobenih vrednot? Ob zaključku leta je vselej prilika da o tem več razmišljamo in predvsem glasneje spregovorimo!	Janja Romih
Dobitniki Ingradovih jubilejnih priznanj
Pri podelitvi letošnjih Ingradovih jubilejnih priznanj je prišlo do nekaterih manjših sprememb. Iz podelitve se ukinejo Ingradove značke, ki smo jih do sedaj podeljevali za 15 in 20 let, dodatno pa se uvede podelitev ročnih ur za vse, ki so dopolnili 35 let Ingradove delovne dobe. Nespremenjeno pa ostane pisno priznanje za 20 in 25 let ter vaza za 30 let Ingradove delovene dobe.
35 let Ingradove delovne dobe
TOZD GO CELJE:
KOLMAN Franc - zidar, ŠOŠTARIČ Štefan - delovodja, ŠARLAH Miroslav -zidar
GO ŠENTJUR:
GOLUBIČ Milan - tesar
GO SLOVENSKE KONJICE:
ZUPANC Martin - zidar
GO ŽALEC:
GMAJNIČ Stjepan - delovodja
GO LJUBLJANA:
BESEDIČ Štefan - tesar, MEŠTRIČ Rudi - železokri-vec
IGM MEDLOG:
VOVK Jože-železokrivec
PO:
VIPOTNIK Franc - ključavničar, BELEHAR Franc -delovodja, ZUPANC Ivan -ključavničar
LO:
FUNKL Rafko - direktor TOZD
TOZD MEHANIZACIJA:
VELENŠEK Jože - tesar
DSSS:
JAGRIČ Marija - referent,
CAFUTA Ivan - telefonist, OLENŠEK Viljem - vodja obrata dr. stand., BORŠTNIK Milan - samostoj. ref. DSSS - Ljubljana.
30 let Ingradove delovne dobe
GO CELJE:
MARTINKO Željko - zidar, PETREJ Alojzij - zidar, VRBNJAK Vinko - zidar, ŽIČ-KAR Viktor - zidar
GO SLOVENSKE KONJICE:
GLOBOVNIK Rudolf - delovodja, KUTNJAK Stjepan -zidar
GO ŽALEC:
HORVAT Franc - strojnik, LAMPRET Ernest - delovodja
GO LJUBLJANA:
MUŠIČ Marija - čistilka, PIŠKURIČ Jože - vzdrževalec, REMEC Jože - vodja delavnice, TOMINAC Mile -strojnik, ZVER Štefan -strojnik, LJUBIJANKIČ Arif -vratar-čuvaj
IGM MEDLOG:
BALOH Branko - ključavničar, JELAČIČ Stanko -strojnik, JELEN Franc -strojnik, KNEŠAK Ivan - delavec, MARTINKO Ljudevit -zidart MOČNIK Franjo - zidar, ŠKRABL Jože - zidar
PO:
DOBROTINŠEK Jožica -referent, ZALAŠČEK Mirko-vodja DE
LO:
HRIBERNIK Melkior - mizar, POVŠE Srečko - mizar, TURNŠEK Vinko - tesar
TOZD MEHANIZACIJA:
IVŠEK Viktor - tesar, ŽIL-NIK Janko-operativni koor-
dinator, VERBIČ Anton -voznik
DSSS:
ČONČ Anica - samostojni planer, KRUŠIČ Štefka -pravnik, NOVAK Krista - referent, PINTAR Milena - referent, RAZGORŠEK Jože -receptor, ŠTURM Gabrijela - vodja oddelka, VERDNIK Jožica - samost, referent, ZEBEC Branko - referent
25 let Ingradove delovne dobe
TOZD GO CELJE:
BOJINOVIČ Dane - žele-zokrivec, KOVAČ Alojz - tesar, ŽUPANIČ Željko - zidar
TOZD GO LAŠKO:
STANOJLOVIČ Drago -nabavni referent
GO ŠENTJUR:
KOREN Stanislav - delovodja
GO SLOVENSKE KONJICE:
GOLUBIČ Avgust - zidar
GO ŽALEC:
ČULIBRK Marko - zidar, GOLAVŠEK Franc - zidar
GO LJUBLJANA:
GAK Slavko - zidar, GAK Svetozar - skladiščnik, MA-CANOVIČ Husein - ču-vaj-vratar, RADINKOVIČ Nedeljko - tesar, ZARIČ Ra-divoj - tesar, TODIČ Rajko -zidar, NUHANOVIČ Sulejman - zidar
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA:
TURNŠEK Herman - delovodja
IGM MEDLOG:
DŽORDŽEVIČ Vasilije -čuvaj, MAGAJNA Alojz -strugar, ŽAGAČ Anton -skladiščnik
PO:
CIZEJ Ivan - nabavni referent, OCVIRK Adolf - monter
MEHANIZACIJA:
ANDERLUH Jože - delovodja, BALEK Vincencija -vodja obračuna, DRGAJNER Ervin - direktor TOZD, KU-K OVNIK Franc - vodja sklad, vzdrž., MIRNIK Ivan -vzdrževalec, MRDŽA Marko
-	strojnik, OBLAK Marjan -elektromehanik, VERDNIK Stanislav - voznik
PROJEKTIVNI BIRO:
KOŽELJ Ida - tajnica TOZD
PREVOZI:
MALETIČ Jure - voznik
DSSS:
ČREPINŠEK Elizabeta -samostojni raziskovalec, GNILŠEK Jožica - blagajnik, KLJUČARIČ Josip - vzgoji-telj-inštruktor, MAUER Erna
-	vodja oddelka, PODGORNIK Elza - nabavni referent, STREICHER Anton - kalku-lant, ZUPANIČIČ Anton -skladiščnik, KOPRIVC Štefanija - kadrovski referent
20 let Ingradove delovne dobe:
GO CELJE:
FIKET Milan - strojnik, PETRE Karl - tesar, ŠUMI-GA Janko - železokrivec
GO ŠENTJUR:
PAPIČ Milan - tesar
GO ŽALEC:
KOSEM Marija - vodja gradbišča
GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA:
BOČKAJ Zdravko - zidar, FRUK Josip - zidar, KORA-ŽIJA Vili - tesar, KUŠAR Slavko - tesar
GO LJUBLJANA:
BRKIČ Milan - zidar, CURK Bogdan - pomočnik dir., HADŽIČ Muhamed - zidar, HAJDINJAK Mihael - zidar, HUSKIČ Čazim - zidar, KAPIČ Murat - strojnik, KLOBUČAR Dane - delavec, KURTOVIČ Mehmedali-ja - tesar, LUKIČ Dušan - tesar, SRŠAN Josip - zidar
IGM MEDLOG:
ČERNIČ Janez - delovodja, DJAKOVIČ Jovo - strojnik, HAJRLAHOVIČ Bilal -čuvaj, LJUBIČ Anton - tesar
PO:
JAKOB Edi - slikopleskar, KEBLIČ Božidar - ključavničar, RIDER Pavel - elektrikar, SENTOČNIK Rajko -slikopleskar, VERBIČ Alojz -delovodja
MEHANIZACIJA:
ČEBULAR Marjan - voznik, DOLER Branko - pomočnik direktorja TOZD
DSSS:
GORNIK Emilija - vodja zaht. projekta, JAGER Irena - samostojni referent, KRIŽAN Sonja - likvidator materialnih računov, LESJAK Marjeta - kadrovski referent, PREVORŠEK Rudi -delavec, STIPIČ Elizabeta -čistilka
••Glasilo« izdaja GIF -Ingrad" Celje v nakladi 3000 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Janja Romih, tehnični urednik Janja Romih. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo.
Tisk AERO Celje.
Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).
Novoletne želje
Ko smo iz Tajništva samoupravnih organov opravljali obiske po TOZD, so bili mrzli, neprijazni dnevi. Zanimalo nas je, kako ob takšnih pogojih poteka delo na gradbiščih, predvsem pa kaj si delavci želijo ob prihajajočem novem letu. Z našega klepeta objavljamo nekaj njihovih izjav.
Veligič Riža - delavec v betonarni IGM Medlog.
Pogoji dela so v tem mrazu izredno težki, vendar zaradi narave dela ogrevanje ni možno. Dela je zaenkrat dovolj in to si želim tudi v prihodnjem letu. Če bo dela dovolj, bodo tudi osebni dohodki višji.
Slavko Velenšek - serviser na žerjavih, TOZD Mehanizacija.
Trideset let že dalam v DO GIF Ingrad in čutim veliko pripadnost tej delovni organizaciji. Zato si želim, da čimprej reši svoje težave in preide na uspešnejše poslovanje. Za naslednje leto si želim tudi, da bi bilo dela dovolj in da bi se dobro razumeli.
Jernej Lipičnik - samostojni tehnolog, TOZD Proizvodni obrati.
Pričakujem rezultate, ki jih bo dala nova samoupravna organiziranost delovne organizacije, hkrati z dopolnitvami poslovnega sistema in si želim, da bi se razmere v našem jugoslovanskem gospodarstvu stabilizirale.
Jožef Komerički - KV zidar, TOZD GO Žalec.
Namesto odhodnega razgovora
tega pa je konkurenca izredno huda, saj gradijo v Žalcu še številna druga gradbena podjetja.
Z novim vodstvom smo v T OZD zelo zadovoljni, kar se pozna tudi v boljših medsebojnih odnosih. Želim si dobro poslovanje TOZD in celotne delovne organizacije ter boljše nagrajevanje.
Martin Zupanc - zidar,
TOZD GO Slovenske Konjice.
Leto je kar uspešno minilo, čeprav je včasih prišlo tudi do manjših zastojev. Ob koncu leta imamo za pokazati kar nekaj lepih objektov.
Želim si dovolj dela tudi v bodoče, dolgo delovno sezono
in debelejše kuverte.	„
Leo Bratina - delovodja DOgOdek, Rl S6 bi Smel DOllOVltl
obrata Frankolovo, TOZD	7
IGM Medlog.
Glasilu med drugim tudi pripravljala in oglašala odhode naših članov v zasluženi pokoj.
Sedaj je ta naloga naša, da se ji v imenu celotnega kolektiva, zlasti pa v imenu uredniškega odbora in izdajateljskega sveta zahvalimo za pomemben doprinos k razvijanju informativne dejavnosti v DO. To delo je prevzela v času ko se je po-Med upokojenci letošnje- membnost vsestranskega, ga leta je tudi tov. Jagrič hitrega in objektivnega ob-Mojca - glavni urednik naše- veščanja kolektiva pričela in ga Glasila. Dolga leta je v hkrati kot pomemben del po-
slovnega sistema. Ob njenem odhodu pa si brez lastnih pismenih informacij v različnih oblikah, izdajanja časopisa ne predstavljamo več.
Zaradi tega želimo, da bi tudi v bodoče z takšnim veseljem in nestrpnim pričakovanjem kot vsi naši upokojenci čakala na izdajo Glasila in prebirala novice.
Mnogo sreče v prihodnje njej in vsem letošnjim upokojencem želi uredništvo časopisa.
Franc Berginc
Delovna doba se mi počasi izteka in ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem našim delavcem za sodelovanje in pomoč ter za odločitev, da me predlagajo za državno odlikovanje. Delavcem DO želim še naprej dovolj dela, višje poslovne rezultate ter dobre medsebojne odnose.
Janja Romih
Ste že koga obiskali v samskem domu, oziroma ali ste koga poskušali obiskati?.
Če ne, vam lahko povem dogodek o takem neplanira-nem obisku.
»Pridi po knjigo, stanujem v Pohorski 2, soba 59«. Tako se je končal telefonski pogovor s sošolko, ki je želela, da ji posodim knjigo.
Prideš do receptorja, poveš številko sobe, on te pokliče in stvar je urejena. Tako gre ta postopek. Kaj pa če receptorja slučajno ni? Takšna smola se je pripetila sošolki, ko je prišla po knjigo. Nič hudega, stolpnica kot ostale. Grem peš, da
najdem določeno številko sobe. Tako je razmišljala, ko se je odpravila proti šestem nadstropju.
Da ni tako, se je prepričala, ko je slišala neumesne pripombe od mimoidočega. Nič manj nisva bila šokirana s »cimrom«, ko sva odprla vrata in zagledala sošolko. Ko sva ji povedala, da je o-bisk v sobe strogo prepovedan, je šok bil popoln. Od vrat sva jo [»spremila proti izhodu z željo, da receptorju razloživa za kaj gre. Tadeja je stekla proti izhodu, kjer jo je v avtu čakal oče. »Stoj, stani, stoj«, je zavpil receptor in stekel za njo. Dohitel jo je, ko je že delno umirjena
sedela zraven očeta. »Kdo si ti, šta si radila unutra«, so se začela vrstiti vprašanja, v niti najmanj prijetnem tonu.
Pritekel sem in mu povedal, da se tako ne obnaša, še manj pa pogovarja z ljudmi, sicer pa je napaka vratarja, ki ni bil na delovnem mestu.
»P ... ti materina, nišam ja vratar nego receptor, i da znaš, sutra letiš odavde, a njima sam zapisao broj.«
Tako se je končala ta zgodba.
Pouk za konec. Nikoli v samski dom, če vam niso znana pravila. Sreča pa, da vratarji, oprostite receptorji ne nosijo orožja.
Marijan Pasarič
Dela ni ravno veliko, zato trenutno delamo na manjših objektih. Delo je težko še posebej v teh mrzlih dneh, tako da ga je včasih potrebno za kakšno uro prekiniti. Želim si, da sneg še ne bi zapadel in da bi imeli dolgo delovno sezono.
Obren Dokič - VK tesar, TOZD GO Žalec.
Dela za vse ni dovolj, zato mislim, da bo treba več delati na tujem trgu. Tudi v občini Žalec ga ni dovolj, poleg
»Dodatni« jubilanti ’88
Na poziv kadrovske službe, so se javili še naslednji »izpadli« jubilanti:
10 let skupne delovne dobe
K UČIŠ Peter - delovodja -TOZD GRADBENIŠTVO Rog. Slatina
LIPOVŠEK Maks - avtomehanik - TOZD MEHANIZACIJA
20 let skupne delovne dobe
LEBIČ Alojz - strojni ključavničar - TOZD MEHANIZACIJA
EPIGRAMI
A človek je že tak: če kdo kaj hvali
potem v tej hvali najprej sebe gleda.
Ob šali pa, ki ga lahko užali pogleda najprej svojega soseda.
Rotacija je znana nam že dolgo, dolgo vrsto let: Ko nekdo spravi vse v nered, nered gre delat še drugam.
Janez Menart
Človek z uro vedno ve koliko je ura. Človek z dvema urama ni nikoli prepričan.
Vse prijetne strani v življenju so bodisi kaznive, bodisi nemoralne ali pa redijo. Murphy-jevi zakoni
30 let skupne delovne dobe
MUHEDINOVIČ Hasib -voznik - TOZD MEHANIZACIJA
Naši delavci so zgledni krvodajalci
6. in 8. 12. 1988 smo organizirali krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 19 dajalcev:
TOZD GO CELJE: BRKIČ Besim, MUHIČ Ahmet, NOČ Vincenc, ŽUREJ Zlatko
TOZD PROJEKTIVNI BIRO: PUHAN Peter, ŠVAB Anton, TESKERA Tomo, KUŠTRIN Bojana, TURNŠEK Franc TOZD MEHANIZACIJA: TURSUNOVIC Teufik, LESJAK Vinko, JULAFtDIJA Redip, MAČEK Zdravko TOZD PO: DEČMAN Ivan IGM MEDLOG: KLEMENŠEK Alojz TOZD GO ŠENTJUR: LAZAR Bojan DSSS: PUKLAVEC Emil, ŠPACAPAN Marjana, KOŠENINA Bogdan
Objavljamo tudi letošnje krvodajalce-odlikovance iz naše DO:
45-krat je daroval kri DEBELJAK Ivan - TOZD PO 30-krat KLEMENŠEK Alojz - TOZD IGM 20-krat SENTOČNIK Rajko - TOZD PO 15-krat LAZAR Bojan - TOZD GO ŠENTJUR in BRKIČ Besim - TOZD GO CELJE 5-krat ŠMARČAN Zdenka - DSSS 25.11.1988 je bil v Domu učencev Karel Destovnik-Ka-juh sprejem krvodajalcev - dobitnikov priznanj za petin-dvajset-kratno in petdeset-kratno darovanje krvi. Ob tej priložnosti so podelili tudi jubilejna priznanja ob 35-letnici prostovoljnega krvodajalstva v Šloveniji posameznikom in delovnim organizacijam, med katerimi je bila tudi naša DO.
TG