CENA 240 din - Leto XL - Št. 101 Kranj, torek, 29. decembra 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSrVTtZA GORENJSKO Srečno Marsikje po svetu imajo navado, da dan ali dva pred novim letom zmečejo skozi okna na ulice odvečne papirje. S tem početjem hočejo povedati, da je starega leta konec in da se tudi pri papirjih začenja novo. Pri nas kaj takega ni mogoče. Papirja imamo preveč, da bi ga spiun zmogli zmetati skozi okno. Papir je del našega življenja, tako radi ga imamo, da nanj pišemo vedno nove in nove, čeprav že znane in iz leta v leto ponavljane reči. Ko si ob slovesu leta voščimo zdravo in srečno, želimo, da bi bilo papirja manj, da bi konec leta lahko tudi zmetali skozi okno, pospravili predale in rekli: to je preteklost, delo je narejeno, starih reči nam ni treba več ponavljati. Skratka: goro papirjev naj zamenja uspešnejše delo. V prihajajočem letu želimo, da bi živeli mirnejše in boljše, da bi bili bolj optimistični in da ne bi trepetali, kaj nam bo prineslo prihodnjih 366 dni. Želimo, da bi bili pametnejši, preudarnejši in ne bi bili slepo prepričani, da se lahko na trenutnem navdihu in prepričanju zgradi zdrav in mirna prihodnost. Leta 1988 želimo več medsebojnega razumevanja, več posluha drug za drugega, več spoznanja, da ni eden vsemogočno pameten, drugi pa brez najosnovnejše pameti. Želimo, da bi živeli v vzdušju, ko pošteno izgovarjena beseda ne bi bila greh, ne bi bila vzrok razprtij, ampak pogoj za sožitje in razumevanje. Drugim in sebi želimo zdravja in miru, v družbi in doma. Četudi vsega ne bomo imeli na pretek, se trudimo, da bomo obdržali vsaj ti vrednoti. K temu dodajamo našo željo, da bi bil Gorenjski glas še naprej iskreno vaš, da bi ga prebirali in mu zaupali. Mi se bomo trudili, vi pa tudi ne štedite črnila in besed, ko je treba povedati, kaj je v Gorenjskem glasu dobrega in slabega. Tako boste zadovoljni vi, z vami pa tudi mi. Srečno torej, veliko zdravja, miru in osebne sreče vsem, ki ste in boste tudi v prihodnje sodelovali z nami. J. Košnjek SREČNO 1988 Novi Alpetourovi apartmaji Triglav v Stari Fužini Lepo novoletno darilo Nova možnost za bohinjske goste V Begunjah 56 novih stanovanj Bohinj, 24. decembru — Na gričku, od koder je iudmit razgled Jezero, je \ nekuj več kot petih mesecih zrasel nov objekt, ki s° ga poimenovali apartmaji Triglav. V sedemindvajsetih upurt-n,ajih je prostora /a triindevedeset gostov, izbirali pa si bodo v". tn, štiri in pet posteljen upartmaje. čusu, ko tudi turistično go- h'U\i'u 1'' " 1 ",l ' /m"n' u:**e investicijo, so pri Alpe KUrn uspeli /uraditi nov hotel H,' najlepSih lokacij, nad ^. 1'njskim jezerom. Junija so [,|ri,''ili sturo restavracijo Tri ,'fj'^ danes pu so v novih, h apartmajih, /<• prvi gosi k£ jradbena drla so prevzeli Gradbincu, TO/1) Je \(j lVv> noti an|o opremo pa ^Poskrbeli v Lesnini Ko! |e ^.^etrtkovi slovesnosti pove '\\y direktor Alpetourovega \,i(/h Notrh Bohinj, Iztok lr(]j ■ '■" ' >i izvajal« i delo opru L (,,,i>i! i in i predvidenem ro sedemindvajsetih *tir rnt»jt'v z dvema, tremi, 'ijj^i in petimi ležišči, so v "|,',n hotela naredili •>t.,| ' '1 l" prtdrsrhmi k^Ki • kuhinjo, ski room, tri m nt't. pripravili pa so tudi prostor za savno. Vrednost investicije je 1,1 milijarda dinar jev, te dni pa so v nove apart maje že prišli prvi gostje, /a nimanjo za počitnice v novih apartmajih je veliko, tako da je hotel preko zimskih poći tnic večino že zaseden, zaseden pa je tudi za novo leto. Kot je povedal Iztok Noč, so letos v Alpetourovih hotelih v Bohinju obnovili hotel Belle-vue, sodelovali pa so tudi pri komunalni izgradnji v Bohinju. V prihodnjih letih, po razvojnem programu Bohinja, ne nameravajo več graditi novih hotelov, ampak obnavljati in vzdrževati stare. V. Stanovnik Begunje, 26. decembru — Ko so predstavniki samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica v soboto izročili ključe 56 novih stunovunj v dveh blokih v Begunjuh, bodočim stanovalcem, je bilo z njihovim obrazov razbrati, da jim lepšega pred novoletnega veselju niso mogli pripruviti. Okrog poldneva je bilo pri blokih kot na mravljišču - prvi so se že začeli seliti in prvi [hulit v novih, prostornih stunovunjih tudi dočakali novo leto. ^slednja številka *° izšla v torek. 5. tonuarja 1988 1 m,, |. IVrdan poslovno prireditveni center aorenfekj sejem kranj SREČNO 88 Triintrideset stanovanj so do-, bili delavci Elana, po tri Veriga in Sukno, dva Psihiatrična bolnišnica Begunje, [)0 enega pa Ljubljanska banka, Gorenje, /i to, Merkur in Knjigoveznica, tri so oddali etažnim kupcem, dva delavcem družbenih dejavnosti, pet pa je solidarnostnih. Stanovanja so bila /grajena dva mose cu prej, kot je bilo načrtovano (spomladi bo treba urediti le še okolico). Končna cena 384 tisoč dinarjev za kvadratni metri Je manj kot za pel odstotkov višja od izhodiščna Naložba je stala 1,5 milijarde dinarjev, od tega je šlo 4fi milijonov za vodovod in 198 milijonov za komunalno opremljanje zemljišč za gradnjo hiš. S 430 milijoni posojila je po-inagala I .jubljanska banka Zazidalni načrt 1'oddobrava je r i -11 (" * • I predvideval pet blokov in 70 stanovanjskih hiš, vendar je zakon o varstvu kmetijskih zemljišč načrte oklestil na dva bloka in na 22 hiš. Bloka sta že zgrajena, opremljanje parcel, od katerih jih je sedemnajst za delavce v Klanu, pa nekoliko kasni. V Alpdomu obljubljajo, da bodo graditelji spomladi lahko iS začeli delati. Zemljišče, komunalna oprema, soglasja m na črta za hišo do gradbenega dovoljenja jih stanejo zdaj 13 milijonov dinarjev. V BegUSJah SO v okviru gradnje dveh blokov in načrtovanih stanovanjskih hiS izboljšali oskrbo I vodo za vso krajevno skupnost, pomagali pri širitvi telefonskega omrežja, zgrajen pa je bil tudi kanalizacijski krak, preko katerega bodo Begunje že naslednje leto povezali s kanalizacijo v Radovljici in načrtovano čistilno napravo. Novi stanovalci so prinesli v kraj tudi nove skrbi. Dostop do naselja na Poddobravi je nemogoč in bo treba kmalu zgraditi novega, premajhna pa sta že tudi šola in otroški vrtec. Kot je povedal Stane Košnik, predsednik skupščine radovljiške stanovanjske skupnosti, so v občini letos zgradili 94 družbenih stanovanj. Junija prihodnje leto bodo vselili še šestnajst stanovanj v Kropi, pripravljajo pa se že tudi na gradnjo 22 stanovanj v Prešernovi ulici v Radovljici. C. Zaplotnik ... SREČNO 1988 GLAS 2. STRAN MARKO JENŠTERLE ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Vsakomur po svojih potrebah Romunija je ena od držav, v katerih so idejo socializma privedli do največjega absurda. Če bi namreč hoteli slediti teoriji, ki so jo pred davnimi časi zakoličili Marx, Engels in malce kasneje Lenin, bi nas danes ta pot pripeljala že do njene uresničitve v konkretni praksi. Ta pa nam je dobro poznana. Ne le iz naših izkušenj, ampak še bolj iz nekaterih ortodoksnih socializmov, med katere vsekakor sodi tudi Romunija. V njej bo namreč socializem vsakemu državljanu v prihodnjem letu prinesel 70 kilogramov mesa, okoli 15 kilogramov rib in neomejeno količino perutnine. Kot se namreč za socializem spodobi, je država z velikim voditeljem Nikolaem Ce-ausescujem na čelu, sprejela program za oskrbo državljanov. Tega je, spet po ustaljeni logiki, najprej (kot avantgarda seveda) obravnaval izvršni komite CK KP Romunije. Ljudstvo, ki sedaj počasi žveči tanek košček črnega kruha (beli je rezerviran samo za voditelje in policijo), si je najbrž oddahnilo. Če v državi že manjka vseh svoboščin, potem bo vsaj hrana. S polnimi želodci (kar 70 kilogramov mesa na leto!) tudi ne bo nobene želje več po ustvarjanju delavskih nemirov, ki so se razširili v zadnjih mesecih. Romuni so z njimi pokazali svojo pripadnost velikemu klanu družine Ceauses-cu. Ta jim vlada na vseh ključnih političnih točkah. Zaradi vsega leta lahko danes našo sosednjo državo, ki nas nase rada opozarja tudi s kršitvijo meddržavnih dogovorov (na primer o izkoriščanju hidroelektrarne Djerdap), štejemo med enega branikov ortodoksne poti v komunizem, kjer bo družba enakih. Ljudstvo te države je namreč že blizu temu cilju. Ostaja samo še peščica neenakih, ki si še privošči belega kruha, največji del državljanov pa si že krajša muke s črnim, ki ga kupuje na karte. Po tem bi lahko sodili, da gre za narod z minimalnimi potrebami tako na eksistencialnem, kot tudi na političnem področju. V tej vsesplošni bedi preostane samo en lik, ki se je uspešno zapisal v romunsko zgodovino. To je seveda sloviti grof Drakula, misteriozna osebnost iz transilvanskih gora. Novo vprašanje je, če bo tudi Nikolae Ceausescu uspel zapustiti take sledi, kot jih je sloviti vampir. O tem bi morda več lahko povedal tudi kranjski stripopisec Zoran Smiljanič. On je pred leti obiskal Romunijo prav z namenom, da najde Drakulovo rojstno hišo, kar mu je tudi uspelo. Slovesnost v Tržiču — Zadnjo sejo Občinskega komiteja Zveze komunistov v Tržiču so v četrtek, 24. decembra, zaključili s prijetno slovesnostjo, na kateri je predsednik Občinskega komiteja ZK Tržič Milan Ogris dolgoletnemu prizadevnemu družbeno političnemu delavcu Tržiča Andreju Peharcu izročil visoko državno odlikovanje, Ked republike s srebrnim vencem, s katerim ga je odlikovalo Predsedstvo SFRJ.— Foto: I). Dolenc VODOVOD JKSNICE 64270 JESENICE Sp. Plavž 6, p.p.78 Komunalno podjetje Vodovod Jesenice, po vabi k sodelovanju za določen čas delavca, ki ima veselje do dela na področju energetike vode tehničnih plinov. Delavec mora imeti dokončano najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (prednost imata strojna in gradbeni smer). Dodatne informacije lahko dobite osebno na upravi delovne organizacije ali po telefonu štev. 81-744. Ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov. Komunal no podjetje Vodovod Je senice, M. Tita 49, .Jesenice 04270. @®HMKJqJJ@IEIIGLAS m Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje I-oke in Tr-žiča___ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Zar g i (glavni urednik in direktor), I/eopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Vol« jak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Le« Mencinger (kultom). Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skofja 1 -oka). Danica Dolenc (za dom in družino), Jože Kosnjek (notranja politika, šport). Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Dušan Humer (šport), Stojan Saje (Tržič), Danica Zavrl-Zlebir (socialna politika), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, M ose Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-800 In 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Presenetljivo lepo Boljkovo monografijo so natisnili v Gorenjskem tisku ___, Nisem zadovoljen, če ne vidim vsaj pet let naprej Kristina Kobalova bo z Novim letom zamenjala Edvarda Jur-jevca pri direktorskem krmilu Gorenjskega tiska; njun pome-nek je naš objektiv ujel na proslavi delovnega kolektiva. Foto: F. Perdan Kranj, 25. decembra — Dva razloga sta nas napotila k pogovoru z Edvardom Jurjevcem, direktorjem Gorenjskega tiska v Kranju. Prvi je presenetljivo lepa Boljkova monografija, ki sojo natisnili v Gorenjskem tisku in ki jim je resnično lahko v ponos, saj je pravi tiskarski dosežek. Drugi razlog pa je zamenjava pri direktorskem krmilu, po novem letu bo Edvard Jurejevec predal Kristini Kobalovi. je vključila slika, zdaj se že vklapljamo preko offline povezav, se pravi preko disket in magnetnih trakov v računske centre, preko njih pa po potrebi tudi v svetovne banke podatkov. Gorenjski tisk ima pretenzijo, da z računalniško grafiko naveže nase nova področja, da se razvija v smeri: več znanja, več dela, manj materiala.« Torej se vam obetajo novi pretresi, pa še sedanjih niste dobro preživeli? »Moram reči, da imam v tem času kar precej problemov s svojimi sodelavci, ki pravijo, »ta star« je spet znorel. Z njimi, tudi z najbližnjimi, s katerimi se sicer dobro razumem, se ne ujemam na točki, da ni dovolj le dobro uvesti in ekonomizirati investicijo, temveč moramo istočasno vedeti, kaj bomo počeli po letu 1992, ko bo ta tehnologija zastarela, ko bo na svetovnem trgu nekonkurenčna, ko bo vsaj ekonomsko izrabljena, ko bomo odplačali večino dolgov in ko bomo sposobni za naslednji investicijski skok. To investicijo smo začeli s tržno raziskavo pripravljati decembra 1981, 25. septembra 1982 smo zaključili razpis za projektiranje itd. To pomeni, da je minilo šest let, investicija pa še ne daje polnih učinkov. Dvomim, da bo moč naslednjo speljati hitreje. Najkasneje v dveh letih moramo videti svoje mesto v informatiki po letu 1992, izkoristiti pozicijo grafičarjev kot predelovalcev infot tuac i je. In če pravim, da se nekateri sodelavci ne strinjajo z mano, je to v tem, da hočem nekaj moči usmeriti v sodelovanje z zunanjimi institucijami, da bi v naslednjih dveh letih postavili strateški razvoj do leta 2000. Njihov koncept je namreč malic drugačen: mislijo, da, če bomo prilagodljivi, če bomo uresničili razvojne projekte, ki so /.e začrtani in če se bomo znali hitro vključevati v nove tr žne potrebe, bo to dovolj. Strinjam se, da moramo investicijo ekonomizirati, vem, da moramo biti v športni kondiciji, rad pa bi vedel, ali treniramo za nogomet ali za smučarske skoke. Osebno sem zelo nezadovoljen, če ne vidim vsaj pet let. na prej, doslej sem to videl, če v na slednjih dveh letih ne homo po stavili dolgoročnega razvoja, po tem je zanosi jivo, da bom iz. te firme sel Kajti, nočem biti sood govoren za 000 članski kole ktiv, za 4 tisoč milijard vredno sti, ki jo Gorenjski tisk zdaj ima, če ne vidim vsaj pet let naprej.« Toda, težko je gledati naprej, če je trženje cokla'.' • Eden od ciljev nadaljnjega razvoja, tudi do leta 1992, je prav /manjšanje odvisnosti (io renjskega tiska od trzne stihi je.« Kaj to pomeni f •Trdnejšo navezavo na infor macijske tokove pri naročnikih in še marsikje drugje l'o je niiii Na mizi imate novo Boljkovo monografijo, že bežen pregled pove, da je to presenetljivo lepa knjiga, pravi tiskarski dosežek, tudi prve kritike so odlične. Gorenjski tisk torej spet žanje slavo? »Res nam je uspela. Natisnili smo jo z Mladinsko knjigo TOZD Koprodukcija. Delo je vodil njen direktor Slavko Pregl. Za Vukova pisma Milošu Obre-noviču, faksimilno izdajo, ki smo jo natisnili za Cankarjevo založbo, pa smo bili nagrajeni na zadnjem knjižnem sejmu v Beogradu. Sicer pa bi odgovor raje posplošil na to, kako nam je Investicija uspela. Kakor sem našim samoupra-vljalcem že večkrat povedal, smo jo v proizvodnji tehnološko dokaj dobro obvladali, predvsem po zaslugi Iva Omana, Toneta Perčiča, Antona Kendeta in Saše Reva, slabše pa v pripravi proizvodnje, najslabše pa pri tržnem nastopanju Vse leto imamo zato približno 20 odstotkov naročil premalo, odgovornost si delimo, polovico priprava, polovico proizvodnja. Kakovost, še ni povsem zanesljiva, včasih naredimo izjemno dobro stvar, drugič zelo grobo napako, največji problem pripravljalne proizvodnje pa je zamujanje faznih rokov.« Težave so torej kadrovske narave.' »Tako veliko investicijo (8 mi lijonov nemških mark uvozne opreme, 10.000 površinskih me trov novih prostorov oziroma podvojitev dotedanjih) je v razmerah sto tisoč administrativ nih omejitev težko pripraviti, še težje finančno zapreti, do zadnjega trenutka ni jasno, bos lah ko začel ali ne Zato je težko tri, štiri leta prej pripravljati kader. Štiri leta sicer že stipendiramo po 00 do 70 deklet in fantov, ven dar potrebujejo še tri leta, da po stanejo strokovnjaki Pridobiva nje strokovnjakov od drugod pa se ni izkazalo kot uspešno, le iz jemoma smo imeli srečno roko: dobri se običajno drže svojih firm« Kako stari grafiki, ki so v tovarni že vrsto let, sprejemajo mlade, ki prihajajo iz šol? »Zelo različno. Nekateri se pohvalno angažirajo, drugi jih morijo in to sistematično, deloma zavestno, deloma podzavestno. Zabijam jim v glavo, da ne gre drugače: mlade moramo naučiti, da bodo delali namesto nas, nekdo bo pač moral skrbeti za naše pokojnine, takšen je naravni zakon. Ce bo zato kdo pet let prej izgubil komando, jo lahko z zadovoljstvom, »kar mora mož storiti, je dolžan«, kakor je rekel Gregorčič, težje je, če tega ne stori, tedaj so to osebne tragedije.« Zaradi hitrega tehnološkega razvoja so takšni problemi značilni prav za grafično industri-jo? »Evidentni so, ob otvoritvi nove tovarne, jih je naglasil tudi podpredsednik republiškega izvršnega sveta Janez Bohorič. Grafična industrija je šla v zadnjih dvajsetih letih skozi vsaj dve tehnološki revoluciji. Prva je bila na področju tiska: prehod z. visokega tiska na offsetno teh nologijo, druga: prehod od svin čevega stavka na foto stavek in kasneje na digitaliziran svetlob m stavek. V večini tiskarn, tudi v Gorenjskem tisku, je danes stavek praktično računski cen ter, uvedli smo ga leta 1982, »ri leta kasneje pa računski .enter tudi za barvno reprodukcijo in montažo barvnih strani Prod vsem druga tehnološka revolucija je po Angliji ni Nemčiji pov zrinila veliko štrajkov, najhujši je bil Mardockov poseg v Angh ji Iluzorno je pri« akovati, da hi šlo v socialističnem podjetju brez. pretresov, da bi mi kol stai i guttenbergovci to preživeli brez notranjih problemov. Zdaj je na pohodu tretja tehnološka rovolu cija, ki jo marsikatera tiskarna še ne vidi, prinaša pa vključeva nje tiskarn v sodobne informacijske tokove, usmerjena je v in formacijsko družbo Grafičarji smo bili od nekdaj predelovalci informacij. Po Guttenbergu smo začeli predelovati tiskano infor macijo, to je besedo, kasneje se napraviti prav preko račufl*! ške mreže, preko mikrorač^. nikov in računalniške gr8^ itd. Seveda je še nekaj dfl* tržnih prijemov, vendar nis"'. nesljivi. Gre za sodoben vni sistem, ki je šele v g10, obrisih, zato ne želim o teiflfj zgodaj govoriti, za poslovi, stem, s katerim se bomo l*j vključevali v informacij družbo, ki bo nanjo tako &j navezan, da ne bomo imeli »J kot letos 20 odstotkov premalo in bomo vnaprej l% deni le za tri mesece. Tržno stabilnost imamo &\ področju kartonažne proizV, nje; letos je bil načrtovan stotni delež kartonaže, do5^ bomo 40 odstotnega, naročaj bolj ali manj obnavljajo, naročniki so trdne. Med k^ nažerji smo se uveljavili z^ svojega laserja pri produ*1; trdnega pakiranja za cigaI* ki se je na trgu dokaj uvelja\j V Rovinju in v tobačni to^ Niš postavljajo nove linije &\ do pakiranje, na tem podf* nam proizvodnja lepo teče* Po Novem letu prihaja * renjski tisk nova direkV{ Gf leujsHi ii.su nova airen"-_j Kristina Kobalova. Postali njen svetovalec, če sem pr** veščena? »Za pol leta namestniK,sv^ valeč ne mislim biti. S svet° cem je tako, dober direktof( ne potrebuje, slab prav tak" saj ga tako ali tako ne posl° Obiskovalci, ki ste jih v zad^ času večkrat vodili po "flj skarni, so bili presenečeni } podrobno poznate stroje "J> prave, tehnologijo, ki je »jfj pletena, mar to pomeni, d# ■ rate tako rekoč ostati V C'0 tkem tisku še nekaj času- »Ne, ni nujno, da o stane*;, cer pa stvari ne poznam ko v podrobnosti, kot sem J1 leta 1978, dokler sem bil odjh ren za razvoj in namesto1 rektorja.« Koliko let ste že v Gorel Usko? »Od leta 1955, začel sej j vajenec za stavca, bilo je solviral drugo stopnjo visok le za organizacijo dela v K''1'.' diplomiral žal nisem ^{fj sal sem vsa predavanja, ta*Jr» •.em vedel, kaj hi pridob'J bom snov še malce prožrli'\J nil sem, da m nujno, da sf " J za papir, saj ' em znanje ^ *J nem pridobil Naloge v ''^ji' so bile tedaj bolj nujne, U'1'1 f sem pri -vzel \ i .i len |o P"* jjj nega odbora, nato sem k'1'1 J začel graditi hišo vse skup* i ni šlo. i Ne pomeni, da mi >raiH f ..stati, Kohalov i sem oblji'1'^ ostanem se pol leta I Imiii"1'^ da bo za firmo koristno, č*'J nem se dve leti, voc pa IH' V trebuo V dveh letih bo k^ sko konsolidirana, mlad' ^ dovolj zrasli Potem, Č* y zdrav, se mislim posloviti' / lati se kaj drugega ('<• ('l)r*(jt morebitne okvare Krajevna skupnost Rela, protokolarni Brdo, Vodnogospodarsko podjetje Kranj, Območna vodna nost Gorenjske, ribiška družina in ostali se bodo dogovorih. ko vode naj bi teklo po stari strugi in koliko po kanalu PloU.i,(r du Na gradbišču vodnega '.ajetja nad Basljcm bodo ocenil'*^ do, ki jo j«> poseg prizadejal lastnikom zemljišč, po končani "'k, bi pa bodo menih tudi to. ki bo nastala na krajevnih l'* i,f> Krajevna skupnost Bela mora spodbuditi pri krajanih večjo* za čistočo Belice in za gradnjo ti iprekattnh greznic rtj|l < /,.|>l""z Življenje se vrača na Možjanco Zbrisana črna telefonska lisa Možjanca, decembra — Še malo in na Možjanci, v majhnem naciju 687 metrov nad morjem, v krajevni skupnosti Preddvor v sanjski občini, bodo zazvonili telefoni. To bo eno zadnjih naseli v občini, kjer še nimajo telefonske zveze. Obljuba o telefonu pred dvema letoma je bila skoraj neverjetna. Vendar so se je v krajevni skupnosti in vaškem odboru resno lotili. Tako so lani avgusta pri Tegradu v Ljubljani že dobili projekt. Dobro milijardo starih dinarjev je po takratnih cenah veljala izvedba. Vendar se zneska in težav niso ustrašili. Začeli so zbirati denar in tako so že lani nabavili nekaj kabla in tehnični material. »Letos smo potem nadaljevali s pripravljalnimi deli, predvsem kar zadeva dokumentacijo ,in zbirali denar. Želeli smo, da bi glavni telefonski vod potegnili že prej, vendar smo zdaj vseeno zadovoljni, saj je glavni kabel že na Možjanci.« •Krajani pod vodstvom predsednika vašega in gradbenega odbora Francija Štirna so se izkopov jam in postavljanja drogov lotili ta mesec. Veliko jim je pri tem pomagal tudi Gradbinec in potem tudi izvajalec: tozd Telekomunikacije iz PIT Kranj. »Da smo potegnili na Možjanco 1855 metrov glavnega kabla, je bilo treba postaviti 53 drogov in za 16 telefonskih priključkov, kolikor jih bomo zdaj dobili (praktično v vsako hišo), je bilo opravljenih že prek 700 prostovoljnih ur dela. Po novem letu, če bo vreme, bomo nadaljevali z razvodom v naselju. V najslabšem primeru pa bodo telefoni zazvonili spomladi.«je zadovoljen povedal Franci Štirn. Življenje se tako počasi spet jTača na Možjanco. Tako kot ne-."^j, se mladi spet počasi odločajo, n« 0staneJ° doma. Pa ne zato, ker '?* bi imeli kam drugam, marveč 5?rvSe je v zadnjem času tudi na ~*°žjanci življenje spremenilo in 'to2 e mt>d dolino in večjimi kraji ^fmestom nisi; več tako očitne. *^ed leti so Možjančani dobili "*JPrej urejenejšo cesto,«razlaga W*dsednik sveta krajevne skupno-V* Predd vor Jože Zorman. »Potem j* kraj vse do pred dvema letoma Potilo pomanjkanje vode. Od ta-Vna*' k° ^e k" zgrajen vodovod, je yj*je dovolj. Zer ob otvoritvi vodo-,°b nalivih pridrvi voda do hiš. Krajanom pa je Jf*kipo|0 llKj, zul(, k,.,, nikdar (kol pravijo) m bilo ti >l pravega sodelovanja z vodstvom Skakalnega ,yUl''i Iskra Delta Triglav 'Kranj. U 'Hla sv zdaj razliva po vrtovih in na CCStO,« pravi Vi/''S*'dnik svela krajevne skupnosti Asim Aridjano- • »Zato /.daj /elimo, tla se pred prenovo skakalnice V.^'" ""ipicj odvodnjavanje, ltojiin pa s«-, da bo to po '"no tudi / ureditvijo ceste na tem odseku To pa bi "jU'inlo, da In morali postopno urejanje ceste Kranj ^ 'k'sni, a (iniprcj urediti na odseku od kamnoloma S(" 'hikovirc SIcer pa kar zadeva sedanj«- nezadovotj ° krajanov, gre predvsem tudi za stare grehe prejs "j*1*4 Vodstva kluba, ko resnično ni bilo pravega sode ,vv|»,iju.«Na dveh dosedanjih sestankih so e I kluba spora/.u (,m en ji Suvi 'lici člani hod, sveta in člani skakalnico n.i samo obnovili. 17. decembra, ko so prvič videli tudi projekt, pa so se dogovorili, da bodo pred spomladanskim obnavljanjem uredili tudi odvodnjavanje. Do takrat pa bodo pripravljali le temelje za ploščad za iztek. »Malo več sodelovanja /. nami naj pokažejo člani kluba, pa ne bo tolikšnega nezadovoljstva. Na zadnjem sestanku so obljubili, da so sv taksni na horuk posegi zgodili zadn jikrat. Ce ho res tako, nimamo nič proti skakalnici,' ) pravi Jože Jane z Gorenje Save, do sedaj med najbolj ogroženimi zaradi meteornih vod. Zaradi nezadovoljstva smo poklicali tudi Marijo Siničičevo.ki "di gradbeni odbor za prenovo skakal mre »Ljudje sv bojijo, da ne bomo spoštovali dogovora. Poudarjam, da je vsakršna bojazen odveč. Gre samo za obnovo skakalnic, kakršne so bile do zdaj (povečanje je namreč predrago). Obvezali pa smo s«- tudi, da bomo s prenovo zaceli, ko bo rešeno odvodu java nje.« A. Zalar Srečno novo leto Namesto obračuna, kaj m o čem smo pisali in zahvale za sodelovanje ter zelje, da bi bilo tako tudi prihodnje leto, obja-vl|amo del pisma Vineenea I lafnerja z (iodesiča 'M: »Star sem 04 let in devet mesecev in odkar izhaja Gorenjski glas, ga redno prebiram in vedno težko čakam. Tudi zduj, čeprav bolj sla bo vidim Želim vam se mnogo let izhajanja « Taksnih zvestih bralcev in naročnikov je še veliko in tru dih se bomo, da jih bo čimveč Veseli smo vašega sodelovanja, vaših pisem, ki jih bomo tudi v prihodnje (kritičnu in pohval na, vendar samo, če bodo podpisana z imenom in priimkom ter naslovom) objavljali Naj bo čimbolj srečno leto, Ki prihaja takšno, kot so ga skušali pripraviti najmlajšim v krajevnih skupnostih Lesce m Kadnvlpca minulo nedeljo popoldne, ko jih je s konjeniki, godbo, pravljičnimi bitji pozdravil dedek Mraz Ali pa, kot so ga proslavili v soboto zvečer v Uliti Jake Platiša T> v Kranju, zu kur je poskrbel z mladimi stanovalci in starši v bloku Zluto Klobučar (na sliki) Siru»či (ponedeljek) so novoletno srečanje pripravili v avli osnovne šole Aniona Tomaža Linharta v Radovljici z vsemi nad /.'» let starimi krajani Kadovljicc. Sicer pa povsod v teh dneh tako ah drugače pričakujemo Novo leto Naj bo lepo v v.em dobrem in lepše od starega v slabem. Kdo »živi, umrje brez d'narja? KULTURA POD INTAK0DALJE Ali bomo zmogli najti izhod iz položaja, v katerem prav zdaj kultura postaja tretjerazredno področje? Če se je komu izvil vzdih olajšanja po novici, da si kultura, in tudi ostale družbene dejavnosti, z novim letom ne bo obglavila z novim obračunskim zakonom, se mu je prezgodaj. Res je sicer, da so ustavno sporni členi obračunskega zakona, po katerem bi z ostanki od pičlega dohodka delovnih organizacij krmljena kulturna dejavnost (in ne le ta) že z novim letom pristala nekje na tleh, za sedaj »zadržani«. Toda to še ne pomeni, da se kulturi v novem 1988. letu piše kaj bolje, kot se je v pravkar iztekajočem. Da še slabše ne bo, ni" za nikogar in za vse, ki ne »žive le od kruha«, prav nobena tolažba Že to leto je bilo stresov v kulturi obilo in preveč. Človek se kar čudi, koliko pravzaprav zdrže ne "le delegati v kulturnih skupnostih, pa zaposleni v strokovnih službah sis pa poklicni kulturniki in amaterski zraven in ne nazadnje tudi vsi ostali, ki hočemo poleg kruha še kaj kulturnega povrhu. Koliko jeze, pregovarjanja, iskanja izhodov, branja teleksov, ki birokratsko usmerjajo samoupravno dogovorjen kulturni program z odstotki, koliko belih las, koliko razočaranih kulturnih delavcev. Zdaj tik pred koncem iztekajočega leta je sicer v mbšnjičkih še kaj ostalo, tako se je prireditev predbožičnih, med in poboži-čnih kar trlo. Kajti program je treba vsaj okvirno izpeljati, sicer bo start prihodnje leto nižji. To nas je naš tipični sistem za (ne)ohranjanje kulture že naučil. Koliko je od vsega tega imel tako imenovani porabnik kulture? Prav gotovo se je počutil kot izstradanec, ki naenkrat sede za obloženo mizo: kdo bi sploh lahko preživel toliko koncertov, otvoritev predstav, izdaj novih knjig, prireditev z dobrimi kulturnimi programi, premier, nastopov amaterskih in profesionalnih kulturnih skupin, kolikor jih je prav v zadnjem času, pa naročil za umetniška dela s predujmom vred itd., itd. Skromni bi lahko rekli — saj je vse krasno, samo da se kulturi ni pesem osušila v grlu. Ob letinah, ko kulturi in nam »sreča laže«, se tudi kaj takega utegne zgoditi. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ, — V Prešernovih hiši je odprta razstava gobelinov Zore Adlerič izdelanih po osnutkih slikarja Miroslava Adleriča. V galeriji Mestne hiše je predstavljen izbor novopridobljenega etnološkega gradiva iz meščanskega okolja. V Mali galeriji Mestne hiše je še odprta novoletna prodajna razstava likovnih del članov Likovnega društva Kranj. V Carniumu, Mladinskem kulturnem centru. Delavski dom, vhod 6, je danes, v torek, ob 19.30 na sporedu glasbeno— tematski večer — Huey Lewis in The News. Jutri, v sredo bodo v kinu nekaj več vrteli amer. film Divjak z Marlonom Brandom — ob 18. in 20. uri. V torek, 5. januarja, ob 19.30 je na vrsti glasbeno- tematski večer — Laibach. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta razstava ilustracij Marije Vogelnik in razstava gledaliških mask in lutk Eke Vogelnik. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je opdrta novoletna prodajna razstava likovnih del. V galeriji Kamen je še ta teden odprta razstava akad. slikajra-Franca Novinca. ŠKOFJA LOKA - Danes, ob 17. uri je v knjižnici Ivana Tavčarja še zadnja letošnja ura pravljic. Jutri, v sredo v večeru ob diapozitivh Vlasta Kuna-ver govorila o Trisulu. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Milan kralj. V glaeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Andrej Jemc. V galeriji AG v Dolenčevi hiši, Stara Loka 2 je še ta teden odprta prodajna razstava dekorativne in umetniške keramike. JESENICE — Gledališče Tone Čufar bo jutri zaigralo ob 19.30 komedijo Naši trije angeli. Rasto Tepina v svojem »gledališču na cesti« POZIMI LAJNA NAJLEPŠE POJE Kar priznajmo: lajna, ta prestari instrument, nam prikliče sliko iz kakšnega filma, knjižne ilustracije, sliko starega moža, ki kje pod okni počasi vrti ročico in čaka, da z visokih oken hiš prileti kaj drobiža... Kranj - Rasto Tepina pa vrti svojo lajno drugače. Oblečen v »nobel gvant« z obvezno krizan-temo v gumbnici, izvablja iz skrinjice nežno melodijo, se glu-maško priklanja in zahvaljuje za poslušanje in sploh daje vtis, da se sam imenitno zabava - in drugi z njim. Ta muzika, ki zbuja nostalgične spomine po starih in (menda) dobrih časih, je zadnje čase zelo iskana. »Zakaj igrani lajno? Zdi se mi imenitna vaja ra nastopanje. Z lajno na cesti se počutim kot na odru. In v času, ko ne nastopam, je to pač tudi nastopanje, le malce drugačno.« Rasto Tepina sam zase pravi, da je igralec na to domala od rojstva, če odšteje tistih nekaj prvih let, ali pa tudi ne, saj je še prej, preden je zmogel zlasti na otroški bicikel, spoznal vse kotičke na odru stražiške Svobode. V isti stavbi je namreč njegova družina ded Cegnar je bil znan igralec — tudi stanovali. Kariero je začel kot palček pod režiserskim očesom Boža Sprajca, spoznal odrske deske razen v Straži.šču tudi v Naklem in kasneje v Prešernovem gledališču. Najprej v lutkovni skupini Saše Kumpa, kasneje kot igralec v amaterski igralski skupini. Zdaj ko te skupine ni več ali skoraj ni več, nastopa drugje. In to uspešno: na primer v gledališki skupini Mirana Kende v jeseniškem gledališču. Letos je dobil za vlogo kralja Karla v Anouillhovem Škrjančku, s katerim so Jeseničani sodelovali na slovenskem srečanju gledaliških skupin poleti v Titovem Velenju, zlato Linhartovo značko, priznanje ZKO Slovenije. Morda je bilo to odločilno, da ga zdaj vabijo k sodelovanju v Šentjakobsko gledališče Ljubljana. Ne ve še, kako se bodo dogovorili. Do tedaj pa se bo šel z lajno sam svoje »gledališče« na cesti, pa čeprav ne vedno in povsod tako dobesedno. Vmes bo skočil na svetovno srečanje lajnarjev v Švici, pa spet vrtel lajno kje na domačih prireditvah. Kajti, če znaš pritegniti pozornost ljudi na cesti že z vrtenjem lajne, potem jih znaš pritegniti tudi z igro na odru. »Brez teatra, bi bilo za umret',« pravi Rasto Tepina. Pa bi mu človek kar verjel. L. M. Novoletni koncert Pihalnega orkestra Kranj ORKESTER NE BO? ORKESTER BO! Kranj — letošnja kriza je premagana — tako bi lahko sklepali po dobro izvedenem tradicionalnem novoletnem koncertu kranjskih godbenikov. V kinu Center so se pred polno dvorano predstavili v dopolnjeni zasedbi. Nekako tako jo hudomušno povedul dedek Mraz. v sredo zvečer na že tradicionalnem novoletnem koncertu Pihalnega orkestra občine Kranj, ki mu je tu di tokrat, že petič po vrsti, zavzeto dirigiral Branko Markič. Po uspešnosti izvedbe in številčnosti godbenikov sodeč, predvsem pa številnih mladih obrazov, nihče ne bi sodil, da je bil še pred kratkim orkester v hudi kadrovski organizacijski krizi, ki pa jo je upajmo, uspešno prebrodil. Pri tem je to pot očitno pomagala dobra motiviranost. Poslušalci so bili zadovoljni, saj je bil koncert dobro odigran, program pa pestro sestavljen, tako da smo slišali od dunajskih operetnih melodij, gorenjskih zvokov in vse do priredb Beat-lov. Dirigent ima v tej smeri še dosti idej, saj je poskušal že večkrat oplemeniti koncerte tudi z vokalom. Žal pa so priredbe za tak sestav, to je notno gradivo, težko dosegljivo, lastniki pa ga ljubosumno skrivajo. Poživitev in profesionalni utrip so koncertu dodah tudi so- listi: Alojz in Dominik Krajnčan, Stanko Pruproinik, David Špec in Tomaž Završnik. Prireditev je domiselno povezoval Janez Doli-nar. Zdi se mi prav, da v imenu vseh poslušalcev, kar se je izkazalo, da jih je veliko, zaželimo orkestru v novem jubilejnem letu 1988, ko bo slavil 90 letnico delovanja, še posebej veliko trdne volje in poleta do novih pot stvarjalnih dosežkov. Miha Plajbes Ste pozabili? Zgodilo se je letos Reagan, Gorbačovin Fikret Kranj, 25. decembra — Kaj se je letos pomembnega, pretresljivega, nenavadnega zgodilo na svetu, v Evropi, domovini. Veliko, ugotavljamo, ko smo bežno preleteli letošnjo kroniko. Samo mnogo stvari nam hitro uide iz spomina, pogosto celo reči, ki so nam blizu, iz zasebnega življenja. Sicer pa je važno, da se nam trajneje vtisne v spomin kaj lepega, srečnega, enkratnega. Pa moramo priznati, da sreče tudi v letu 1987, ko naj bi imela zemlja že 5 milijard prebivalcev, nismo sejali in še manj želi. Živeli smo pod vtisom velikih pretresov, vojn in tragedij, od 8. decembra dalje pa nas je le ohrabril veliki dogodek miru, sporazum med Reaganom in Gorbačovom. Kaj pa doma? Vse resolucije in programe, vse uspehe naših smučarjev in drugih športnikov z Univerziado vred je zasenčil Fikret Abdič s svojim kla-duškim Agrokomercom. Resnično je bil 8. december zgodovinski dan, sklenitev tretjega svetovnega miru, če dosedanje na trenutke zelo hladno ozračje med velikima silama štejemo za hladno vojno. Mihail Gorbačov in Ronald Reagan sta podpisala sporazum o omejevanju strateškega jedrskega orožja srednjega dosega v Evropi. Omejevanje obsega sicer komaj 3 odstotke strahotnega oborožitvenega potenciala Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze, vendar odpira vrata nadaljnjemu omejevanju in medsebojnemu nadzoru ter zaupanju. O marsikaterem svetovnem problemu se bo sedaj lažje pogovarjati: o Afganistanu, kjer gre za izjemno vpletenost Sovjetske zveze, miru v Srednji Ameriki, na Bližnjem vzhodu z libanonsko krizo v ospredju, Čadom in končno tudi zalivsko vojno med Iranom in Irakom, kjer najdemo orožje, vojake in ladje obeh ve- lesil: nekatere neposredno, v nekaterih primerih pa posredno. Mogoče bolj kot vojne in napetosti zaskrbljujejo vedno večje razlike med razvitimi in nerazvitimi, med severom in jugom, med bogastvom in lakoto. Ne le v orožju, v kosu kruha in preživetju kaže iskati skrbi za prihodnost človeštva. Kot najkrvolo-čnejša pošast pa nam grozi AIDS, bolezen sodobnega sve*.a, bolezen, ob kateri se je vredno vprašati: bo treba dolgo čakati, da ji bomo spodrezali korenine. Bolezen ne izbira med severom in jugom, tudi ne med razvitimi in manj razvitimi, ampak kvečjemu med prosvetljenimi in neukimi. Mathias Rus t, Waldheim Če že ugotavljamo, da je bilo leto 1987 pod vtisom zgodovinskega srečanja voditeljev dveh Leto tragedij in nesreč • V začetku leta je Evropo (tudi nas) zajel val zelo hudega mraza. Ocenjujejo, da je bilo v Evropi zaradi mraza najmanj 170 žrtev. • V bližini belgijske luke se je prevrnil trajekt Herald of 1'ree Enterprise. Posledice brodoloma so bile zastrašujoče: 300 mrtvih. • Strahoviti novembrski požar v londonski podzemni železnici je terjal 30 življenj in najmanj dvakrat toliko ranjenih. • Več sto ljudi je izgubilo življenje v nesreči južnokorejskegu potniškega letala, ki je letelo na progi med Bagdadom in Seu-lom. Ostanke letala so našli v neki reki. letalo je med letom uničil peklenski stroj. Povzročitelje tragedije, ki so predhodno i/stopili, so našli: enemu je uspelo pravočasno vzeli strup, drugega pa so tešili. • Najhujša pomorska nesreča pa se je /godila blizu filipinske obale. Najmanj 1400 ljudi je umrlo, ko sta trčila potniška ladja in tanker. le 20 ljudi so rešili. Žalostne r»-či so se dogajale tudi v domovini. • ledena plošča je 27. januarja v Ljubljani ubila 79 letnega pešca Jožeta Zemljaka. I,ed je padel s strehe na možakarja in ga ubil. Kljub opozorilom ledu odgovorni /a stavbe niso spra vljali s streh. Zvedeli smo, da je led tudi v Kranju enemu padel na glavo, vendar brez težjih posledic. • V Doljevaci, na cesti Niš Skopje, sta trčila vlačilec in avtobus. 21 je bilo mrtvih, večinoma staršev in otrok, ki so se vrata !i s počitnic. • Zemeljski plaz s hriba Kuuidi v Zagorju je bil uničujoč L ni čil je pel stanovanjskih hiš in nekaj gospodarskih objektov. Za /daj ga jim je uspelo umiriti. • V parannski vojašnici je A/.i/ Kelmeiuli s puško ubil sliri speče Vojak«, nekatere pa ranil Potem si je morilec sodil sam Dogodek je pretresel Jugoslavijo • V livarni štorske železarne se je zgodila huda nesreča. Prevrnil se je kotel s 50 tonami taline. ."> delavcev je bilo smrtno (»pečenih, precej pa je bilo ranjenih. • Avgusta je nad Bovcem strmoglavilo motorno letalo i/. Mari bora. Po ugotovitvah komisije je letelo prenizko in se zaletelo v električno žico. Umrlo je pet ljudi. • I-eto bo rekordno po žrtvah na cesti. Vsaj /a Slovenijo to ve Ija. To je resno opozorilo /u nujnost večje skrbi /a prometno varnost, prav tako pa razlog, da hitreje gradimo sodobnejše rc .ste in prekrške ostreje kaznujemo. velesil v Združenih državah Amerike, potem se je letos tudi veliko govorilo in pisalo o dogodkih, neposredno ali posredno vezanih na obe veleslili. Reaganov stolček se je majal, ko se je zvedelo, da so Združene države Amerike tajno prodajale orožje Iranu, denar pa trosile za nasprotnike Ortegovega režima v Nikaragvi. Očitno pogledi vseh članov ameriške vlade na probleme vojne oziroma miru niso bili enotni in je moral nekdo popustiti: poslovil se je ameriški obrambni minister Caspar We-inberger. Ameriko je pretresel padec dolarja kot posledica velikega ameriškega trgovskega primanjkljaja. Na svetovnih borzah je bila prava norija in šele proti koncu leta se je položaj Marsikaj zanimivega pa se je storilo tudi pri vzhodnem velikanu. Sovjetska zveza je po 19 mesecih prekinitve spet začela preizkušati jedrsko orožje. Pravi podvig stoletja pa je 29. maja napravil zahodnonemški dvajset letnik, športni pilot Mathias Rušt, ki je s svojo cessno pristal sredi Moskve na Rdečem trgu. Mathias, ki so ga v Moskvi obsodili na pet let, je povedal, da je to storil v prid miru, vendar je zaradi zaspanosti sovjetske zra-čne obrambe zletel sovjetski obrambni minister Sokolov. Sploh pa jo bila letos Sovjetska zveza znana zaradi svojega pro grama obnove in sprememb v gospodarstvu, perestrojke. Svojo veliko žrtev je že terjala pro nova po sovjetskem vzoru: to je bil moskovski partijski šel Boris Jeljcin, ki je menda terjal, da se mora petestrojka uresničevati še hitreje. I ,etos s" se razen lega zgodile še stvari, ki so bile zanimivejša od običajnih. Predsednik avstrijske republike dr Kurt VValdhe-im nikakor ne more oprati s se be svojega medvojnega madeža, da je bil pripadnik ne tako nedolžne nemške enote v Grčiji in Jugoslaviji Ameriški pravosodni minister je človeka, ki je bil dolgo generalni sekretar ()ZN in jo živel na ameriških tleh, raz glasil za nezaželenega v Združe tub državah Amerike. Vrh se je zamenjal tudi na Kitajskem in sedaj je krmilo v rokah Zhao Zi unga Sploh pa se je Kitajska srečala / neprijetnostjo: z uporom in demonstracijami v Tibetu. V berlinskem zaporu Spandau je umrl najstarejši in zanesljivo nujdražji ujetnik na svetu, naci stični zločinec Rudolf Hess, ki jo bil na nurnberškem procesu ob sojen na dosmrtno ječo Bojda |e naredil samomor, ker je bil paznik za trenutek nepazljiv. Gorenjska: nova elektrojeklarna a, bi dejali na prvi pogled. Valovi krize v Jugoslaviji so krepko butali na Gorenj oslabili njen položaj. IVšanje izvoza in proizvodnje, izguba, IVlcmatika. groae Nič posebnega, sko in V marsičem osi.miu njen poio/.uj. tesanje izvo/.u in pnii/.vimiij«-, i/^uue, icicmatlka, gt ča nezaposlenost, zapleti pri gradnji nekaterih objektov kot avtocesta in blejska obvoznica, pa prekinitve dela, druge oblike nezadovoljstva, so nekatere značilnosti. Vendar nekaj glavnih značilnosti: odprli smo novo jeseniško elcktrojeklai no in ugasnili rad nji plavž na Jesenicah, pospešeno, kljub težavam gradili predor pod Karavankami in se pripravili na gradnjo avtomobilske ceste. Propadel je jeseniški samoprispevek, v nekaterih tovarnah so ukinili to/de in se prožneje in poslov ne jse organi/tuli Modernizirali smo tudi jeseniško /ele/ni ško postajo. Tržičani so dobili nov vrtec, Kranj pa ima vse pripravljeno /a gradnjo zimskega ha zena. Cesto do Žirov smo odprli, vendar se povzroča probleme, v Kihnem je bil odprt nov hotel, v Podnurtu stanovanja, v Kranju novo poslopje < .orenjskega tiska. Onesnaževali smo okolje, najhujše pa je bilo v reki Kokri. EJektriko je dobila zadnja hiša v kranjski občini, v Kokri. Na Gorenjsko je prišel vlak Bratstva in enotnosti, jeseniški komunisti pa so predlagali sklic izrednega partijskega kongresa. Bili smo uspešni športniki in organizatorji športnih prireditev Planica pa ima spet najdaljši polet na smučeh v zgodovini: Eijas je poletel 105 metrov. Sicer pa se nobena vojna, ki je divjala že leta 1986, letos ni končala. Bijeta se Iran in Irak, s tem, da je udeležencev v tej vojni sedaj več, miru ni v Libanonu, ne v Afganistanu, ne na Filipinih in Kampučiji, ne v Čadu. na jugu Afrike, v srednji Ameriki. Krvavo je na Sri Lanki, politično ozadje pa je imel zanesljivo pokol v Meki, kjer je umrlo 400 iranskih romarjev. Razviti del sveta, predvsem sedem najrazvitejših držav, je letos stalno sodeloval in se kar precej poenotil do strategije pomoči manj razvitim. Mogoče se motimo, vendar nastopa razviti svet v pogovorih z manj razvitimi veliko enotnejen, pripravlje, kar za manj razvite vedno ne moremo trditi. Na sceno stopa vlada Na začetku leta nas je zeblo, veliko snega je padlo in ogromno nevščenosti nam je vse skupaj povzročilo. Začela se je tudi ustaljena jugoslovanska politična navada v začetku leta, da veliko obljubljamo, kako bo vse boljše, kako bomo z voljo premagali vse težave. Nadaljevale so se kritike o nerealnosti in premajhni tržni naravnanosti razvojne resolucije. Izvoz je začel pešati, vlada pa je plače zamrznila. Pestilo nas je pomanjkanje elektrike, povrhu vsega pa sta se premog in elektrika podražila. Zahodna Evropa je pristala, da se tudi Jugoslavija vključuje v evropski program Eureke. Dokaj resno smo se pogovarjali o zamudi pri gradnji elektrojeklarne na Jesenicah. Vlada obljubja, da bo boljše, doživlja kritike, vendar vztraja pri svojem, zato so se že pojavlj ili predlogi, naj vendarle spozna zmotno politiko in odstopi. Kosovski problem se je začel zaostrovati, še vedno dokaj optimistično pa smo februarja ugotovili, da je bilu januarja inflaci ja samo 6,0 odstotna. Proti koncu leta je mesečno že dosegala 10 odstotkov. Ljudstvo se je jezi- Nobelova nagrajenca Švedska akademija znanosti in umetnosti je tudi letos podelila Nobelove nagrade. Za mir jo je prejel gvatemalski predsednik Oscar Arias, tvorec mirovnega načrta za srednjo Ameriko. Za književnost pa je Nobelovo nagrado dobil Jo-seph Brodskv, pisatelj sovjetskega rodu, ki živi v Združenih državah Amerike. lo zaradi novih in novih podražitev, predlagatelji podražitev pa so nas prepričevali, da je to nujno, da je to zadnjič, da bo vlada stroga pri poviševanju cen, nepopustljiva. Sprejeli smo program tehnološkega razvoja, Mi-kulič pa je pisal voditeljem razvitih zahodnoevropskih držav, da smo v težki krizi, da rabimo pomoč in milejšo politiko pri vračanju naših dolgov. Neplačani računi za uvoženo blago iz tujine so se povečevali, vendar smo jih do konca leta le deloma poravnali, pri vračanju dolga pa smo priznali poraz. Srečali smo se s prvim stečajem delovne organizacije. To se je pripetilo Liku S?.vinja. Ni šlo brez zapletov: gospodarskih in političnih. S štrajkom so nas prestrašili cariniki, partija je razpravljala o odgovornosti Kadila Hodže, na Kosovo je odšla posebna enota milice. Prav zaradi Kosova so se začele razprtije v Srbiji in srbski partiji. Nekateri so morali oditi, med drugim predsednik predsedstva Srbije Ivan Stam-bolič, predsednik beograjske partije Dragiša Pavlovič itd. Zveza komunistov je veliko razpravljala o svoji enotnosti, o enotnosti Jugoslavije Organi/i rali smo idejne plenume, terjali prožnejše gospodarjenje, vendar besede največkrat niso meso postale. V velike težave so zabredle družbene dejavnosti. Še posebno o dveh stvareh smo letos veliko govorili. Pri obeh je bilu glavna igralka vlada. Spori, uspehi, razočaranja Marsikaj izjemnega, neobičajnega se je letos zgodilo v Jugoslaviji. • Med Univerziado v Zagrebu, največjo športno prireditvijo pri nas po olimipiadi v Sarajevu, se je v Zagrebu rodil pet milijardi! prebivalec Zemlje. To je bil Matej (»aspai. srečna mamica pa je bila Sanja Gašpar. Čestital jima je generalni sekretar OZN Peres de ('ucllar. Sploh je bila lIniverziada v središču pozornosti, ne samo zaradi športnih uspehov in novih ob|cktov, ampak (udi zaradi denarja, ki je sel (menda) ludi v druge namene. V Zagrebu se je /bralo nad 5000 športnikov i/ I2K držav • Avgusta je Jugoslavija, v večini primerov enostransko, Izvedela za dogotlek v makedonski vasi Vevčani. Spor je povzročil vodovod, ki so ga nameravali zgladiti do sosednje vasi Oktisi in se naprej. Upor Vevčanov je zadušila milica. • Veselili smo se uspehov naših smučarjev, posebno skakal cev, pa Bojana Križaju in Mateje Svet. kajakasev. atletov. Bili pa smo tudi razočarani nad nogometaši, ki so doma katastre talno izgubili z Anglijo in bodo le prek televizorjev spremljali svetovno prvenstvo prihodnje leto v Nemčiji. • I i In oai |a so se |csemski boke pst i /itiugosl.iv no \ i nili iz Biograda, kjci so i 1:3 premagali Partizana In postali državni prvaki, uradno ze dv auulv a|s. 11< \a isti dan je minilo 30 let, ko so bili Jesenicam |iivi. pivaki. ludi /uradi /mag nad Parti zaiiom. • Zapletali in kregali smo se zaradi štafete in njenega odhoda s Triglava. Sporna naj bi bila tudi Prešernova Zdrnvljit u Bil |e špetir po jugoslovanskem okusu in receptu. Za sovražnega je bil razglašen plakat. Bojimo se, da se bomo o štafeti kregali tudi letos • Živahna je bila naša zunanjepolitična dejavnost. Zanjo velja ugotoviti, tla smo se bolj kot pretekla leta odpirali k razvitemu svetu in k sosedom, kjer je bila pogosta tema razgovora razen gospodarskega sodelovanja in finančne pomoči tudi naše manjšine. • Na udaru je bila SZDL. predvsem v Sloveniji. Najagrcsivnej si v svojih stališčih so bili tokrat muovniki, ekologi (v Titovem Velenju je bila demonstracija /oper nameravano gradnjo skla disca jedrskih odpadkov v blizini), sprejet pa je bil tudi mora torj /a graditev jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Načrtujemo zapi t ji i udiukov v Me/ici in Idriji, vedno strožji pa smo tudi do graditve vodnih elektrarn. • Večkrat je bilo vroče v tržaškem zalivu, kanuu so ilegalno zapluli italijanski ribici in molili nase ozemeljske vode Nekaj krat je bilo uporabljeno oio/jc Državi sta sklenili sporazum o ribolovu, vendar po sodbi nase stiani s«- ne zagotavlja ribolov nega reda v zalivu. Nova revija in ustava Mimo dveh dogodkov slovenskih in jugoslovanskih razsežnosti ne smemo. • Mimo 57. številke Nove revije, ki je bila zaradi nekaterih sestankov ocenjena kot nasprotna našemu samoupravnemu socializmu. Problem smo z dokaj strpnih dialogom rešili. • Takšno pot pričakujem0 tudi pri spreminjanju naš* ustave. Slovenija zavrača 1* predlogov zvezne ustavne komisije, ki po njenem mn«' nju posegajo v samostojnost republik in presegajo osnovna izhodišča za spremembo ustave. Nasprotujemo p*** glasovanju in na to smo že večkrat opozorili predsedstvi države in socialistične zveze- Februarja so bili sprejeti vK. terventni ukrepi, ki so udarili tudi po dobrih gospodarjih, izen*' čili dobre in slabe, zamrznili p'*' Če m Bploh udarili po vsuh ob'1' kah porabe v družbi. Novembra pa je bil sprej«| protiinflacijski program, Šprj je bil s preglasovanjem, kar J izničilo tudi nekatere dob"- predloge. Dejstvo je, da se tem programom v bistvu nih ni popolnoma strinjal, zato tudi v prihodnje leto prenaša ■.ihte-, e pi i realnejšem, na <'Iia stveni osnovi narejenem pro#r mu. Agrokomcrvov greh Vehkokluduski AgrokoiaJJ je dobršen del leta buril 'l"'"s!t', vijo, pa tudi na tujem so veli* pisali o največji finančni u14* verzaciji v povojni JugoslaVr Iskala se je odgovornost in se » naprej is< e R.u imah smo, k" ko Agrokomerccvih menic "i* kritja je bilo spuščenih na j»«tf slovanski denarni trg Pudulo s kronane glave, med njimi "V glav ni pod ključ je moral P^. mož Kluduse Fikret Abdic. v*e|J funkcij m rasti pa je bil ''"JlL tudi drugi moz. države I laind'J Pozdera. ( )d politi, nih dot/"1* sti se je poslovil tudi njegov bf Hakij.i, pa se mnoge bi l|1M f našteli. Posledice tega grehrt * bi ido še vli i-, le, pi itv tuko pa J"* prave, kako vrniti denar V S veniji, ki je bila se posebej r bančni plati krepko vpleten* to afero, glave še niso padle. Leto PIHV je bilo značilno # rudi mnogih stavk. Straifl smo tudi v Sloveniji PosC^ odmeven |e bil sti ,i|k v Lito* ■ ju Štrajkah smo tudi nu ('ofefz-skotu Val nezadovoljstva j«' *0 tnil v druge republike, posob*? v Makedonijo, kjer je šlo na ^ ce več tisoč ljudi. O stavkah * bih primoram odkriteje g°v0L. kot o realnosti našega soci«"' mu. Letos slavimo 200 LtnifO gL stva Vuku Ktiradžicu, v SloveJ|j smo proslavili 70 letnico »"^L neuprav u eno pozabljenega ne/,i I' lllgell-.l I Klel l. \ boru pu smo končno posta spomenik pesniku in g,'n,'Irflii Rudolfu Maisti u .' .pomnih se 50 letnico prihoda Titu »*i0 . pni.... i purtije, sluvili pu smo tud •tnico priključitve Primi"'!*' bil predsednik p SFRJ Lazar Mojsov Vtoši ino im; hotfi' .'. inje!- se )* daT 4? Predstavniki prijateljskih mest o problemih jugoslovanskega novinarstva Zakaj v uredništvih svetijo luči pozno v noč Zemun, decembra — Ko smo se predstavniki sredstev javnega obveščanja iz prijateljskih mest: Kranj, Herce-gnovi, Zemun, Osijek in Banja Luka (manjkali so Bitolčani), peljali pozno zvečer mimo znane beograjske novinarske hiše, mi je stanovski kolega iz Zemuna bolj v šali kot zares dejal, da v beograjskih uredništvih zadnje čase svetijo luči tudi pozno v noč — ne samo zaradi obilice dela, temveč tudi zavoljo politične diferenciacije v uredništvih in v novinarskih vrstah. Misel, ki mi jo je prišepnil, je bila dobro izhodišče za izmenjavo stališč oziroma za pogovor o aktualnih problemih jugoslovanskega novinarstva — o problemih, kijih ni mogoče ločiti od okvirov splošne jugoslovanske gospodarske, družbene, moralne krize, od procesov demokratizacije, ki so v nekaterih okoljih hitrejši in v drugih počasnejši, ter od različnosti, tako pomembne značilnosti jugoslovanske stvarnosti. Domačin, gostitelj iz Zemuna, je takole komentiral naše razmere: če hočem zvedeti resnico, spoznati, kaj se pravzaprav dogaja v državi, moram vzeti v roke časopise vseh šestih republik in dveh avtonomnih ppkrajin. O dogodkih v VevČanih v Makedoniji je bilo na desetine različnih inačic, prav tako o stavki labinskih rudarjev in o nedavnem štrajku delavcev ljubljanskega Litostroja, zelo različne so bile tudi prve informacije o menični aferi stoletja, kot nekateri imenujejo fikre-tovsko in hakijevsko ravnanje v veli-kokladuškem velikanu. Nekako razumljivo je, da ima vsako okolje svoje stališče o določenem problemu (različnost v stališčih izhaja tudi iz razlik v gospodarskem, družbenem in kulturnem življenju, iz zgodovine in tradicije...). Ni pa mogoče prezreti, da so razlike tudi pri poročanju, pri opisovanju dogodka, slikanju stanja - torej tudi v novinarskih izdelkih, ki ne vsebujejo mnenj, stališč, ocen. V enem jugoslo vanskih časopisov smo prebrali, da je vojak Kelmendi iz povsem neznanih razlogov v vojašnici v Paračinu ubil štiri vojake, v drugem je, isti dan in v enako dolgem poročilu pisalo, da gre za umor z nacionalističnim ozadjem. Bralec, ki je slučajno dobil v roke oba časopisa, je bil ob takšnem poročanju nekoliko zm eden. Pa ne le tc: prepričal se je lahko, da ima beseda objektivnost pogosto več pomenov."Laže je kri- tizirati »tuje« politike kot domače Ali je mogoče jugoslovansko novinarstvo deliti na ljubljansko, beograjsko, zagrebško itd., na slovensko, srbsko, makedonsko..., na režimsko in alternativno. Beograjčan Tomislav Pervan, glavni in odgovorni urednik informativnega biltena občine Zemun (lista s pet ti-sočnaklade) je ob tem opozoril na še eno dokaj pomembno (negativno) značilnost jugoslovanskega novinarstva: srbski novinarji na primer kritizirajo slovenske politike, slovenski pišejo z »zadržkom« o srbskih, makedonski ne najlepše o črnogorskih...Zveze, ki smo jih navedli le za ponazorilo, kažejo na to, da je lažje kritizirati drugo republiko in njene politike. Novinarjem se v takšnih in podobnih primerih ne more nič zgoditi - nihče jih ne kliče na odgovornost, nihče jim ne grozi, da bodo leteli iz službe...Veliko težje je po mnenju Pervana kritizirati domače okolje in njene politike. Nekateri, ki so to poskušali, so, vsaj za Srbijo velja tako, plačali visoko ceno. Podobno je tudi na drugih ravneh: novinarji lokalnih časopisov so na primer pogumnejši pri kritiziranju zveznega kmetijskega ministra kot pri pisanju o slabostih v kmetijski zadrugi v njegovem kraju. Ko gre za republiške razsežnosti, je glavni krivec za številne probleme in zaplete slabo medsebojno poznavanje. Težko je pisati sloveenskemu novinarju o Kosovu, če niti za trenutek še ni občutil tamkajšnjega življenja in njegovih posebnosti. Velja tudi obratno: novinarju, ki niti malo ne pozna naše miselnosti, naših navad, našega načina življenja, je težko pisati o Sloveniji in Slovencih. Izmenjava informacij med republikami in pokrajinama je nezadostna in prepočasna, ne tako redko pa tudi nismo pripravljeni drug drugega poslušati, se pogovarjati strpno, z razumevanjem in s spoštovanjem vseh ra-zlik.*S politiki »padajo« tudi uredniki in novinarji Še ena srbskih izkušenj, ki pa, vsaj tako je bilo slušati na pogovoru, velja tudi za druge republike. Večina uredništev je tesno povezana z določenimi političnimi »ekipami« ali s posameznimi politiki. Dokler so njegovi zaščitniki na oblasti, je tudi urednikom zagotovljen stolček. S politiki pa »padajo« tudi uredniki in novinarji, ki so nekritično prenašali njihova stališča, se šli karierizem in podobno. (Takšnih primerov bi lahko kar precej našli v Srbiji oziroma zadnje čase predvsem v beograjskih uredništvih.) Nova, predvsem mlajša generacija urednikov in novinarjev je v tem oziru že samostojnejša in verjame le v profesionalnost ter v svobodo tiska in javne besede. Nekatera skupščinska in druga gradiva še vedno nosijo pečat državne tajnosti, čeprav o stvari čivkajo že vrabci na strehi ali jo prinašajo najbolj vaška sredstva javnega obveščanja onkraj državne meje. Novinarstvo je resda veliko pripomoglo k odpiranju nevzdržnih tabu tem in k spodbujanju javnega dialoga, vendar smo tudi pri nas še vedno priča primerom, ko politična vodstva odločajo, ali bo šla novica v tisk ali v eter danes, jutri, pojutrišnjem ali šele čez dva tedna. Najbolj drastičen primer je navedel stanovski kolega iz Zemuna, nekdanji sodelavec beograjske televizije. Ob izbruhu kontrarevolucije na Kosovu so v redakciji še pred začetkom osrednjega večernega dnevnika prejeli vest o dogodkih v avtonomni pokrajini, že čez nekaj trenutkov pa so bili na vroči telefonski zvezi srbski in kosovski politiki, ki so prepričevali urednike, naj ne delajo ti javnost o tem, kar se dogaja v Zmaju, v Galeniki, v Ikarusu...?« so se spraševali predstavniki prijateljskega Zemuna. Odgovor ni preprost. Uredništva tovarniških časopisov ne razpolagajo vedno z vsemi potrebnimi informacijami, pogosto šo tudi pod pritiskom vodstva, ki že v resnici vidi senzacionali-zem in želi probleme čimdlje prikrivati pred javnostjo. Je zato nenavadno, da o problemih v delovnih organizacijah prej pišejo novinarji iz občinskih, regionalnih ali republiških glasil in da šele potem popusti cenzura vodstva? Še beseda, dve o senzacionalizmu v jugoslovanskem časopisju. Senzacio-nalizem je bil prisoten, je in bo — že zaradi tega, ker je težko postaviti mejo MISLI DUŠANA RADOVIĆA, PRILJUBLJENEGA SRBSKEGA PESNIKA IN LJUDSKEGA NOVINARJA, O NOVINARSTVU IN POLITIKI: »Kako danes prepričati nekoga, da je nesposoben, če je bil uspešno nesposoben trideset in več let.« »Resnice so danes vse bolj glasne zato, ker so tisti, ki jih morajo slišati, vse bolj stari.« »Novinarji se izživljajo. Njim je najlepše, ko je nam najtežje. Oni se veselijo naših napak in neumnosti. Mi smo neumni, ker grešimo; od tega imajo korist samo novinarji.« panike, češ da se bodo razmere v nekaj dneh normalizirale. Pa se niso! O takšnem in podobnem molku je pred nedavnim razmišljal na straneh sobotne priloge Dela tudi Boris Ber-gant, predsednik Društva slovenskih novinarjev. Takole je zapisal: »S tem, ko o bolniku molčimo, lahko le prispevamo k bolnikovi smrti. Bolezen pa je mogoče zdraviti le z demokratičnimi zdravili.«*Vodstva prikrivajo resnico pred javnostjo V posebej težavnem položaju so predvsem uredniki in novinarji tovarniških glasil. »Kako obvesti- med tem, kaj je senzacionalno in kaj ni. To je vedno subjektivna ocena, nekih zanesljivih meril ni. Senzacionaliz-ma bi tudi bilo manj, če bi v novinarstvu bolj uveljavili strokovnost, profesionalnost, toda s tem smo že dregnili v splošni jugoslovanski problem: pri nas je vsakdo za vse sposoben — politik je lahko gospodarstvenik (in obratno), sociolog direktor kmetijskega kombinata, ključavničar predsednik SZDL...Vsakdo je torej lahko tudi novinar. C. Zaplotnik Bomo spomladi na Koroškem pokopali dvojezično šolo Tudi dunajska ušesa so gluha Dunaj, 19. decembra — Protestni ivižgi so napolnili dunajske ulice, ko SO demonstranti v nalivu zapuščali trg pred uradom avstrijskega kanclerja Vranytzkegn. Odgovor zastopnika vlade, ki je sprejel desetčlansko delegacijo Slovencev, komitejev in organizacij za obrambo dvojezičnega ioJ-sJva na dvojezičnem ozemlju Koroške, je bil: osnova za novo šolsko ureditev ostaja koroški pedagoški model, ki predvideva ločitev otrok v nižjih razredih ljudskih šol na slovenske in nemške oddelke, ta model pa so 18. novembru sprejeli tudi voditelji treh vodilnih avstrijskih strank. So po celovških postala tudi dunajska ušesa gluha, kljub zagotovilom Vra-nytzkega, da nikakor ni za rešitev brez soglasja manjšine. »Vendar upamo na ugodno rešitev. Cc bo /.vezni parlament ločitveni model predvidoma spomladi sprejel in ne bo pii-s,»l. da s«- spora/um strani' uki-n<" In dovoli nadaljevanje delu posebne pedagoške komisije pri zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in spori, ki je utihnila '•"adi nasprotovanja članov i/ koroških deželnih strank argumentom stroke, in ho še naprej K'uh /a ■trakovna predloga, bo ■no demonstrirali naprej. Na cedilu so nas pustile vse stranke, k«r kaze, da imajo v vseh odločilno besedo desničarji, zave/ni ki Mobodnjiikov in Heimatdi.n sta. Socialisti niso nič boljši, . . prav se imajo za nam nakloni« ne. Odprli smo vrata internacionalizaciji koroškega šolskega Vprašanja. Imamo zagotovila, da bodo nas problem obravnavali na komliiil ta človečanske pravne prt OZN, ki bo /usedala V Ženevi, nas glas je prišel do t>v'ropskega sveta in evropskega Parlamenta, odločnejšo besed«* Podpore pa pričakujemo m ter k»mo od Jugoslavije. Saj je to tu- di njen problem, sit) je podpisnica avstrijske državne pogodbe. Vedno več podpore imamo v Avstriji in t«) ohrabruje,«je med dr-dranjern protestnega vlaka proti Dunaju pnpovedovalposlovode-či tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Hubert Mikel. »Prihodnjič bomo šli pa v Beo grud,«je deloma v šali, pa tudi resno dejul/.nuni trgovec i/ Smi-hela Adolf Krivograd.l. i |« s, I hčerkama Veroniko in Majdo iskat slovensko pravico na Du naj »Nemške sole o Slovencih sploh ne govorijo, ne povedo, du smo tukaj Otrokom stalno dopovedujem naj bodo ponosni () tem debatiramo domu, krepimo zavest, saj se naši nasprotniki najraje /nesejo nad tistim, ki je šlevu, brez. ponosa. Otrokom pravim: če ti kdo reče čuš, mu odgovori italijansko, angleško in on bo izpadel butec, ne ti. Pedagoški model Koroške je sramota zm pedagoge. Ne razumem jih, du Rt spoznajo, da se bodo otioci ločenih razredov (udi /a radi hujskanja staršev sporekli, ra/šli In to bo imelo strahotu« posledice za sožitje v deželi. Ze s. ilaj je po vaseh dosti grupira nja Slovenci m grama v nem sku društva, nemškogovoreči, čeprav so tudi taki, ki se imajo /a Slovence v zasebnem življe nju in znajti slovensko, pu zaradi lagodja. nočejo v naša društvu. To so najhujši neiučurji. Dogaja se, da otroci, ko odrastejo, očitajo svojim staršem, zakaj jih niso naučili slovensko. Mar ni to zadosten razlog, da znamo oba jezika. Kako važnu je dvojezičnost, priznavajo ljudje, ki /nujo samo en jezik « Skrite pusti ločevanju Dr. Marjan šturm, tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem javnost ne bo kar takt) sprejela ločitvenega modela. O našem položaju bo za evropske razmere narejena posebna studija,' pojasnjuje tajnik /veze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Marjan Šturm. »Kaj je bistvena past ločitvenega modelu, ki je navidezno za nepo/nuvalta simpatičen, napreden. Na Koro škem je meti letoma IM5 in 1 i»r>S veljal obligatnin (obvezni) dvojezični pouk za vse učence v pr vih treh razredih ljudskih šol. Leta 1955 je bila podpisana državna pogodba in nasprotniki Slovencev so že upali dvigniti glavo. Dosegli so, da se je leta 1959 dvojezični model spremenil in kasneje še spreminjal, vedno na našo škodo. Starši, ki želijo za otroka tudi pouk v slovenščini, morajo pred pričet-kom šolskega leta otroka prijaviti pri ravnatelju šole. Vsi učenci so v enem razredu. Prvi del vsake ure je pouk v nemščini, nato pa se za dvojezičnost prijavljenim otrokom snov razloži še slovensko, nemškogovoreči otroci pa medtem počno kaj drugega. Prijavni princip ima že kali pritiska na otroke in predvsem na starše. Samostojnejši in od nemmških delodujalcev manj odvisni starši otroke upajo prijaviti k dvojezičnemu pouku, drugi pa ne. To je splet političnih in socialnoekonomskih okoliščin. Primer: v Medvedjem dolu leta 1959 ni bilo niti ene prijave k dvojezičnemu pouku, čeprav je bila to slovenska vas. Očetom je dajal kruh protislovenski gozdni veleposestnik in grozil z odpustom, če bo kdo prijavil otroka k dvojezičnemu pouku. Prijave k pouku so vseeno naraščale, leta 1980 dosegle presenetljivo veliko število in nacionalisti so dvignili glave. Začele so se parole: za nemškega otroka ni dobro, da se uči skupaj s Slovencem, učenje slovenščine je pritisk na večino, nemščina in dežela sta ogroženi preti slovensko pošastjo. Mi smo Fric Kert, učitelj iz Pliberka reagirali strokovno, angažirali strokovnjake, ker smo verjeli Celovcu in Dunaju, da bo odločala strokovna in politično modra presoja. Predlagali smo zboljšanje sedanjega dvojezičnega modela: strokovnost učiteljev, znanje obeh jezikov, boljšo opremljenost šol. Zmagala pa je celovška ločitvena politična linija, ki je dosegla vrh v sporazumu vodstev strank o ločevanju. Strokovna komisija potem več niti sklicana ni bila.« Novi model ima po Šturmovih besedah cilj osamiti slovenske otroke, povečati njihovo, starševsko in učiteljevo podrejenost, spodbuditi ločevanje tudi v življenju ter v končni fazi spodre zati korenine slovenski gimnazi ji v Celovcu. Veliko staršev že sedaj pravi, da v ločene razrede otrok ne bodo prijavljali. Že se- 2 vlak oni po dunajsko pravico »Dan.tšnji odziv na našo demonstracijo nas ohrabioje d i Krivogradovi i/ Šrnihelu Jože Markec, kaplan iz Št. Jakoba daj je dvojezičnost mogoča samo v prvih treh razredin v 61 dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem, v četrtih razredih pa je slovenščina izbirni predmet. »Bistvo ločitvenega modela je naslednje: če'je v razredu, ki naj bi bil po novem zmanjšan s 30 na 20 učencev (tudi s ciljem ločevanja in oblikovanja več ločenih razredov) sedem učencev prijavljenih k dvojezičnemu pouku, se razred razdeli na dva dela: na nemškega in slovenskega, kar je v bistvu tudi napeljevanje k narodnostnemu konfliktu. V slovenskem razredu bi pouk potekal slovensko, z enim učiteljem, v razred, kjer pa ne bi bilo sedem prijavljenih otrok, pa bi prišel v razred asistenčni učitelj, samo nemškogovoreč, ki bi imel nalogo ob dvojezičnem učitelju poučevati samo nemške otroke. Sedanji dvojezični učitelj pa bi učil samo nekaj Slovencev. Kaj bi naredili s tem: nemški učitelj bi dobil že zaradi tega, ker bi poučeval več otrok, glavno besedo, bil bi vodja šole in strogi kontrolor slovenskega učitelja, ki je ponavadi tudi na-rodnobuditeljski aktivist. Nad nami bi bila torej dodatna kontrola. Prav lahko bo dokazati, da slovenski pouk nič ne velja in je v šoli brez pomena. Gre za prevlado nemškega pouka, za geti/arijo, za metode, ki so večini sveta tuje. Mi pa vztrajamo na dvojezičnosti, na skupnem pouku pod skupno streho, na sožitju in razumevaniu. V tem ni le naša prihodnost, ampak priložnost za obogatitev sožitja v državi. Na nikakršno ločitev tie pristajamo, pa naj bo delitveno število osem, devet ali deset. Hočemo skupno šolo.« J. Koš nje k Slike: F. Perdan ŠE ZADNJE PRIPRAVE Bife xa goste Če boste imeli za silvestro-vo povabljenih več gostov, si omislite kar domači bife. Tako si bo gospodinja najbolj olajšala delo in tudi sama bo lahko z njimi praznovala. Ogibajte se takega bifeja, ki predstavlja prav kulinarično razstavo, ampak zmožnostim in času primernega. Danes bo vsak razumel, da so časi bogatih in prebogatih silvestrskih večerij mimo. naložite nekaj ovalov z narezki, v peharčkih zavijte v serviete narezan kruh, skodelice s kislimi pripravki, francosko solato in podobnim, dodajte še krožnike s pecivom, potico, slanim pecivom, in pa seveda krožnike in pribor za toliko oseb, kot vas pač bo na večerji. Za večino gospodinjstev, posebno pa še mladih, ima bife še to prednost, da zanj ni treba kompletnih jedilnih servisov. Bife prenese različno posodje in kozarce. Tudi različnost v materialu nič ne moti. Keramična skleda za pecivo bo prav lahko dekorativna posoda pocelanasti ali kovinski plošči za narezek, barvani kozarci pa prijetno dopolnilo belim porcelanastim krožnikom. Treba je le spretne roke z okusom in smislom za barve in oblike. Ob zabavni samopostrežbi, ko gostje niso vezani samo na svoj sedež, temveč se lahko gibljejo, se veliko prej razvije razpoolože-nje in pomenek. Gostom tudi ni treba, da se točno drže ure prihoda, če to ni izrecno zaželeno. Kadar pridejo, ne motijo, bife jim je na razpolago, lahko si postrežejo. Po končani zabavi je pa tudi manj pospravljanja, tako po stanovanju, kot v kuhinji. Kaj bomo ponudili, načrtujemo naprej. Šele ko L,mo preračunali, koliko nas bo vse skupaj stalo, začnimo nakupovati. Izdatki nas ne smejo vreči za nekaj mesecev iz ravnotežja in nam zagreniti večer. Raje manj, a to z dobro voljo, pa tudi lahko veselo in prijetno. Če bomo pa le kuhale... Veliki Pellaprat, prvi kuhar sveta na eni od strani svoje obširne kuharske knjige navaja tudi svoj predlog za silvestrsko večerjo. Vas zanima? Kaj poglejmo: vvindsorski rarogov medaljon za predjed, fazanova močna juha, listov filet Nabuchu, puranje prvi Ti-murlenk, krompir Marie Luise, endivija s paradižniki, božični par-fait in za posladek drobno pecivo. Me se takšne večerje zagotovo ne bomo lotile; prvič bi bila predlaga, drugič pa tudi prekomplicira-na. Marsikatera bo za ta večer kupila piščanca. Da bo tokrat vsaj malo drugačen, da nadevajmo. Saj ne bo zahteval veliko dela, potem se bo pa tako v pečici pekel. Nadevan piščanec Za 4 do ti oseb potrebujemo 1 1/4 kg težkega piščanca, sol, zajemalko juhe, žlico maščobe, 1 žemljo ali enako količino belega kruha, nekaj žlic mleka, žlico masla ali margarine ali smetane, 1 jajce, zelen peteršilj ali drobnjak, ščep popra in malo muškatnega oreščka. Kruh narežemo na kocke in ga pokapamo z mlekom. Maslo umešamo z rumenjakom, poprom, soljo in muškatnim oreškom. Dodamo se sesekljan peteršilj. Iz beljakov napravimo trd sneg. Kruh, kremo in sneg rahlo zmešamo. Piščancu na prsnem delu privzdignemo kožo od vratu do reber in ga nasolimo. S pripravljenim nadevom napolnimo praznino pod kožo in odprtino zašijemo. Na-devanega piščanca postavimo v vročo pečico in ga med pečenjem polivamo s sokom. Enkrat ga obrnemo na drugo stran in proti koncu pečenja na hrbet, da se prsna kot lepo zapeče. Zrežemo ga z ostrim nožem tako, da je pri vsakem kosu nekaj nadeva. Zraven ponudimo rizi bizi (dušen riž z grahom, gobami in parmezanom). Naj vam predlagamo le še sladico? Sadna solata Zu 4 oseb*' potrebujemo. 100 g marelic, 4 rezine ananasa, 2 pomaranči, 200 g borovnic, 100 g češenj, 4 /lice sladkorja, 1 žlice sadnega likerja. Marelice, pomaranče in ananas narežemo na koščke. Dodamo borovnice, češnje in sladkor. Polijemo z ananasovim sokom in li kerjem ter narahlo zmešamo. Previdno stresemo v steklene skledice in potresemo še z olupljenimi, pražonimi in sesekljanimi mandeljni. Večina sadja bo seveda iz kon zerve ali iz zmrzovalnika. Če nimate na voljo vsega, vzemite kakšno drugo sadje, tudi dobra, otupljena in nu drobno narezana jabolka so lahko dobra v solati, le da takrat ne moremo brez stepene smetane na vrhu. Grog Če bodo mrzli dnevi, bo tako nam kot obiskovalcem med praz niki dobro del grog, pijača, ki zagotovo pogiojo. Kozarce oplaknemo z zelo vročo vodo in vanje damo rezino limone, pretaknjeno z dvema nageljnovima žbicama, žličko sladkor ja, košček cimeta, pol kozarca ruma in pol kozarca vrele vode Na hitro premešamo in postrežemo. Kako pregnati mačka? Maček je seveda nujni spremljevalec prazničnih dni, ko nezdrav ljamo z vsem mogočim, odreči pa tako ali tako ne moremo. No, svetujemo vse mogoče, a če pozabite na vse, spomnite se le i a denske, donata Mineralna voda bo zagotovo pomagala. Vinko Reven, nekdanji učitelj in računski režiser Plača je bila prekratka m hrano v vaški gostilni liri, 23. decembra — Nekaterim ljudem je sojeno, da menjajo poklice in službe, drugim, da odidejo v pokoj tam, kjer so začeli. Vinku Revnu je lastni iščoči, nemirni duh, v povojni obnovi in graditvi, žejni odločnih, sposobnih, delovnih ljudi, našel odličnega zaveznika. Odkar so družino naprednega žirovskega Šuštarja 1941. leta nemci izselili v Smederevsko Palanko, je tedaj komaj desetletni kratkohlačnik Vinko Reven prezgodaj odrasel. In ko se je vrnil v svobodne rodne Žiri, ni bilo več pravega časa za mladostno izživljanje. Pridnih rok je povsod manjkalo. Vinko je začel pri Elektru, nadaljeval v Alpini, se nato preselil v jeseniško Železarno. Tiste čase so bili posebno iskani izobraženi ljudje, tudi učitelji. Ker jih je manjkalo, so se morali novi pač na hitro seznaniti s skrivnostmi poklica. Vinko Reven je v Kranju končal eno taki skrajšanih učiteljišč. • Za kredo ste prvič prijeli 1951. leta v Lučinah. Potem ste učili še v Gorenji vasi, Tržiču, Lešah. kraje ste menjali po tako imenovanih dekretih. So bili zelo neprijetni? »Posebno samski učitelji res nismo mogli izbirati. Dobil si odločbo, zapakiral kovček in šel. Za leto, dve, morda tudi samo par mesecev, potem spet drugam. Takrat nisem veliko razmišljal, ali me nekaj vleče ali ne. Bili so drugačni časi, ljudje smo bili drugačni. Delali smo bolj zaradi veselja kot denarja.« • Kako ste zaslužili? »Zelo slabo, spomnim se, da sem v Lučinah dobil 3200 dinarjev, medtem ko mi je vaški gostilničar samo za hrano zaračunal 3400 dinarjev. Seveda sem presedlal v cenejšo kuhinjo. Res pa je, da smo učitelji tedaj imeli 'dodatek na podeželje'. Stanovanje in kurjava sta bila zastonj.« • Podobno kot prva ljubezen, je običajno najlepša tudi prva slu- žba. Kakšni spomini vas vežejo na Lučine? »Prijetni, čeprav me je bilo sprva strah, predvsem kombiniranega pouka. A otroci so bili pridni, poslušni, sploh je bil učitelj med ljudmi v tistih časih, ko je bil ob župniku največkrat edini izobražen človek v vasi spoštovan. Učenci pa so bili različni. Nekateri so že znali pisati in brati, ko so prestopili šolski prag, nekateri so razvojno precej zaostajali. Takrat jih še niso pošiljali v posebno šolo. Spomnim se dečka, ki je bil že štiri leta v prvem razredu, ko sem ga dobil. V številnih družinah, zlasti iz Črnega vrha, kjer so kuhali žganje iz divjega krompirja, je bil doma alkoholizem, ki je poneumljal tudi otroke.« • Že sami ste dejali, da ste bili učitelji osameli izobraževanci v vasi. Zatorej se vaš delavnik najbrž ni končal v razredu? »Učitelj tudi zunaj šole ni sle-kel svoje kulturno prosvetitelj-ske kože. Sam sem v Lučinah režiral otroške igre, vodil krajevno knjižnico, bil predsednik mladine...« • Po petih letih ste se šole »naveličali« in se na žirovski občini zaposlili kot računski režiser. »Ne, da sem se šole naveličal, a iz Tržiča me je vleklo nazaj v Žiri, pa še plača je bila na občini boljša.« • Kot računovodja ste med drugim računali tudi plače za občinske delavce in žirovske učitelje. Menda je šlo precej hitreje »peš« kot danes z računalniki? »V Žireh je bilo šest šol: osnovna šola, nižja gimnazija, čipkarska šola, glasbena, šola v Brekovicah in v Račevi. Vodje šol so poslali plačilne liste, nakar sem izračunal prispevke. Za vseh šest šol in še za občino zraven, kjer nas je bilo dvanajst redno zaposlenih, je bil dovolj en samcat prenosni nalog, in to za vse prispevke. Danes morajo ob plačah izpisati za celo boršo nalogov.« 0 Večino delovnih let ste prebili v računovodskih pisarnah: na občini Žiri, občini lAtgatec, stanovanjskem oziroma kasnejšem gradbeno-komunalnem podjetju Logatec pa spet v žirovskem Poliksu in Kladivarju, od koder ste 1982. leta stopili v invalidski pokoj. Računovodsko stroko, posel torej dobro poznate. Kaj menite o njem? »Da bi bila nujna temeljita racionalizacija. Ad t ilustrativni birokratski aparat se že tri desetletja nenehno razrašča na vseh nivojih, od zveznega, republiškega, občinskega do pokra- jinskega. Vedno novi, sprei njajoči se zakoni in predpisi^-namreč tudi v tovarnah namijo žili režijo, ki pa je nujna, če 1 če zadostiti vsem zakonsk35 zahtevam. Bilanco, na prirrv smo vsako leto delali drugal*5 vsako leto bolj zapleteno, a oč,q no še preskromno v podatkih, pa so najrazličnejše inštitucio kar naprej pošiljale najra; čnejše obrazce, ki jih je bilo t30 ba izpolniti. Kup dela in papit}° brez pravega haska! Tudi z us' novitvijo sisov smo administi3Q cijo samo povečali in podraž: saj zaradi njih ni na občinah t manj ljudi. Birokracija je e»10 najhujših rak ran naše družbi • Učiteljski stan ste sicer 20 bežno okusili (če ne štejemo š rih let upravništva doma uče.45 cev industrijske čevljarske št55 Žiri), pa vendar: kaj menite^ današnji šoli, današnjem učit\^ lju? K »Reforma osnovne šole trjK že desetletja in ne bo končat^ dokler bodo v vsak predmet t)Q5 čili nove in nove vsebine, nart sto da bi predmetnik in ut načrt zožili, pustili samo tis'50 kar bodo učenci resnično rabnaP nadaljnjem šolanju in življenj več časa pa namenili za utrje^ nje znanja. Poglejte, zaradi pi obilice snovi danes otroke sproti puhti iz glav, 80-let starčki pa zdrdrajo poštevanl__ ali pesmico, ki so jo gulili v ŠI.2C skih klopeh. Mislim, da učitelji dandan*2C niso tako zagnani kot smo r»2( mi. Vsaj večina, kolikor jih la ko vidim, ne. Zastonjkarsko dđ.rj( zunaj šole, v društvih, organil.31 cijah jih ne zanima, mika jih' honorar. Res je, da imajo še v*-3< no slabše plače kot v tovarni L (čeprav neprimerno boljše, k"' smo jih dobivali mi), a to ne oj.a tehta njihove premajhne zagi*o tosti.« • Kje boste dočakali novo let)A »Doma. Ko človeka grabijo . j ta in bolezni, ko je iztrošen, j' I najlepše doma, v miru in plem.« Torej srečno in zdravo! j H. Jelovčalj V navzkrižnem ognju lovske puške, krojaških škarij in gostilniškega kozarčka Na obisku pri Antonu Zupancu - Skalarju Pravijo, da ni pravega lovske ga krsta v Bohinju, če ni zraven Antona Zupanca, po domače Skalarja, ali če se še bolj ozremo k njegovemu izvoru: Hrvato-vega Tončka iz Srednje vasi. Toliko jih ima za lovskim klobukom, da jih mu še zlepa ne bo zmanjkalo. Njegova iskrivost in pripovedni dar sta se kovula v Hrvatovi gostilni, kjer se je rodil 1029. leta. Poleg gostilne so imeli še trgovino in krojaštvo, tako da je moral na vseh koncih priskočiti na pomoč. Tudi kravo je ponavadi pomolzel Tonček. Izučil se je za krojača, da bi nadaljeval tradicijo, čeprav ga ta poklic ni preveč veselil. Nekaj časa se je učil pri očetu, tri leta pa v Radovljici. Mojster je bil dovti-pen človek, bil je lovec, pevec in se marsikaj; tako da je pri njem dosti pridobil tudi po kulturni plati. Ko sta doma delala skupaj z. očetom, sta bila bolj kot kolega in prijatelja. Med delom sta se pogovarjala o mnogočem. Kar kresale so se stare lovske zgod bo, krojaške in gostilniške anekdote ter dragocene poklicne in druge življenjsko izkušnje. Lov sko kri je podedoval po očetu oba s stricem sta »raubšicala«. Oče je bil tudi sila ročno spreten človek. Kljub temu da je bil invalid, je sam zidal Sam je izde lal tudi zimnice zu »hotel« na Uskovnici, kakor so domačini rekli Hrvatovi planinski koči, ki je imela osem sob za prenočevanje. Ob sobotah popoldne so zaprli gostilno in oče se je prelevil v brivci1 in frizerja Tudi čevlje je sam naredil otrokom. Naučil se je od Paviovega »Šuštarja«, s ka terim sta skupaj hodila v »šte- ro«. Oba sta z. vsem krojaškim in čevljarskim orodjem šlu k hiši, kjer so ju naprosili in tam ostala po več dni. Popravila sta vse staro in naredila tudi kaj novega, če so imeli denar. V »slcrah« je bilo tf posebno prijetno zaradi Pavcovega ■sostarja«, ki je bil velik humorist, pa tudi sicer se je pri vsaki hiši dogajalo kaj zanimivega Znanega česniskega amaterskega igralca Brancka je »šoštar« kot fantiča kar z žebljem pribil za krilce h klopi pri peči, ker jima je v svoji otroški igri nagajal in mešal sukanec. Os Hrvatovega gostilniškega življenju pa se je pravzaprav vrtela okrog podjetne BtBM Ele, ki je bila iz Trnovega v Ljublju ni. Fran S. Einžgar, ki jc bil nazadnje tudi Trnovec, jo je obakrat poročil. Imela je trgovsko solo in je med prvo svetovno vojno prtila \ službo v Bohinjsko' Bistrico. Po rrtoževi smrti se je drugič poročila in tako je bilo vsega skupaj šest otrok. Bila je-zelo bistra žena, dobro je obvladala nemščino in za silo tudi madžarščino. Gostilniško vzdu šje je znala držati v pravem ravnovesju. Uspelo ji je pomiriti »duhove« in se pošaliti ob pravem času. Če je zmanjkal kak šen igralec kart, je tudi tam pri skočila na pomoč. Dolgoletni gost m prijatelj do bre kapljice je bil stari Erlah, ki je bil Blejec. Ta je že med vrati vpil: »Jela, dej mi ga en štok'lc!« Potem pa se je obrnil k svojim somišljenikom, ki so že sedeli za mizo, in dodal: »Mal ga je dob'r, da se pamet pr'dene.« Nekoč strnu je »glužek« prevrnil, zuto je zavzdihnil: »Žih'r vrjurneš, du b rujš vidou, č' b se turm (cerkveni stolp) pod'rou.« Lahko pa si mislimo, da se v Hrvatovi gostilni niso samo šalili Za vedrim obra zom matere Ele so bile tudi velike skrbi, se posebno med vojno Nemci so jim požguli »hotel« v Uskovnici, doma pa so imeli pod streho ranjence iz. partizanske bolnice. Pri njih so bili bolj na varnem, ker nihče ni prit al.o al da bi v gostilni, kamor so puhu jali tudi Nemci, skrivali purtiza ne. Mamino znanje nemščine je še kako prišlo prav. Oče m Tonček pa sta šivala kupe za (iradnikivo brigado Se stru Dragica je > Jesenic pošilja la zdravila za ambulanto E, domačin Dolenjcev Tone|, ki je bil strojevodja, pa jih je z vlakom pripeljal do Bistrice Ob nem skih preiskavah sta I kurjačem vso partnansko pošiljko vtakni la v azbestno vrečo 'n zu kratek ■ •as porinila v peč Tonček je s sestio in bratom hodil vse to iskat. Na Bistrto so hodili tudi po čusopis Karavankenboh ker je bil oče poverjenik, tako so laže izmazali mimo nemške bunkerja pri savskem mostu. Toneja Zupanca sedaj sref mo pri delu na Lipu, kar je nK naporno kot krojaško delo, ^ segalo daleč v nočne ure, nuj% je je bilo pred prazniki, požrlo kende, pa še plačano ni ^ lo tako, kot se spodobi. Če \ krojač vse ure, ki jih porabi n šivanje, zaračunal tako kot W kateri drugi obrtniki, nihče ne J hotel toliko plačati. Pa tudi ti! dje si v svoji nečimrnosti včaS* izmišljajo nemogočo stvari. N' koč se je kot upravnik krojafl delavnice celo skril neki »rC mentni« ženski, ker ni bila »| ba« narejena do določenega kuma. Kako je trpel za za\ ker bi ga bila lahko ugledulu je med oblekumi na i.bešalnu iskala svoj kostim! Nekoč pa je med likanjem ko zaverovano skozi okno opij'' val ženske, ki so klepetale, da zažgal ovratnik. Njegova najdaljša, muratc ska krojaška tura pu je trajaj nepretrgoma celih dvuintridefj ur. Dobro, du je rojen pod tiM zvezdo, du ne rabi veliko spu|rj Neki ženin namreč ni mogel^j biti poročne obleke, zato so j*J zadnjem hipu zatekel k njei*j Tako je urezal in šival, doklofj bila obleka narejena. Zato čudno, da je obesil kiojastvo) klin in z njega raje snel lov* puško Ljubše mu jo čepeti kakšno skulo kot pa za šivali* strojem in občudovati divjad bohinjski naravi. Vse pogost*! vabi s seboj tudi stirinajstlet^ ga sina Jaka, ki mu je letos ničkolikokiut navdušeno pon* gul opazovati divjegu petelin*' Mnogokrat tarnamo, da lc#fl grob zadnje bohni|ski- ko''*"' poln čudovitih pripovedi in d I gocenih izkušenj. Vendar nam ni treba preveč bati, d"^ bodo med nami taki ljudje, * |e Anton Zpane, ki zna (t}{i^[ ohranjati in množiti star* "j hmjske zaklade. Marija Ćm IV SPORED ETEK 5155 miio 2 1 5k35 m> jal*5 < a, I JCio •a; fi30 J* 5tl30 12 11) e;10 b«25 > &55 %l ■ 24 ri28 J.30 755 it tč st50 il: 35 Joo -].oo ;t š».20 nl20 ^20 a *30 e<.30 |ao 39.30 #00 T /45 . J5 ? S. 1. januarja Video strani Ježek Potepinček, glasbena pravljica A. S. Puškin: Pravljica o carju Saltanu, 6. zadnji del Super stara mama, 9. del angleške otroške serije Ne jejte slik, angleška otroška oddaja Gulliverjeva potovanja, ameriški film Dva krat tri krat tri Propagandna oddaja Dunaj: novoletni koncert, prenos Garmisch-Partenkirchen: Smučarki skoki, vključitev v prenos Video strani J. Aldrige: Moj brat Tom, 2. del avstralske nadaljevanke Poletje v školjki, slovenski film Risanka Video strani Novo leto po svetu Propagandna oddaja Iz TV sporedov Zrno Propagandna oddaja, Ura TV dnevnik Propagandna oddaja J. Jakes: Sever jug, 14. del. ameriške nadaljevanke Videogodba Dvojno življenje Matije Pascala, igrani film Peter's pop shovv Video strani Oddajniki II TV mreže Ponovitev silvestrskih programov JRT2 Ponovitev silvesterskega programa TV Ljubljana S. Makarovič: Mali Kakadu Dam svoje vam srce Ponovitev silvestrskega programa TV Skopje Ponovitev silvestrskega programa TV Priština Ponovitev silvestrskega prvega TV programa TV dnevnik Novoletni filmski maraton Peter Veliki, 1. del serijskega filma Moje pesmi, moje sanje, ameriški film Balkanski vohun, jugoslovanski film ^adame Claude, icoski film 03.40 V senci groze, TV nanizanka 04.10 Parada planetov, sovjetski film 05.45 Čudež v Margensu Creeku, ameriški film TV Zagreb I- program 8.35 Poročila 8.40 Prihod dedka Mraza, oddaja za otroke 910 Novoletni otroški program J RT 12.15 Dunaj: Novoletni koncert, prenos 13.35 Garmisch-Partenkirchen: Smučarski skoki, vključitev v prenos 15.30 Ovčar, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.15 Zakon v Los Angelesu, serijski film 18.05 Kvizkoteka 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas 7 mladih 21.05 Danes skupaj 22.30 TV dnevnik 22.50 Večer na Kopaoniku SOBOTA. 2. januarja 7.50 Video strani 8.05 Kljukčeve dogodovščine 8.20 P. Zidar- L. Troha: Utonilo je sonce 8.50 Radovedni Taček: Smrček 9.05 Pamet je boljša kot žamet 9.10 Koncert za UNICEF 10.10 Rumenko na Kitajskem, film 11.25 A. Glazunov: Baletna suita 11.40 Čarobna mitnica, ameriški risani film 13.05 Video strani 13.20 Lojtrca domačih 15.20 Tri krat tri 16.00 J. Aldrige: Moj brat Tom, 3. del avstralske nadaljevanke 16.45 Šport v letu 1987 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00Vreme 19.01 Knjiga 19.11 Propagandna oddaja 19.16 Iz Tv sporedov 19.24 Zrno 19.28 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Propagandna oddaja 20.05 Articae horulae 21.05 Pojmo v dežju, ameriški film 22.45 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, 10. del avstralske nadaljevanke 23.30 Iz Silvestrskega programa TV Koper in TV Skopje 01.45 Video strani Oddajniki II TV mreže 07.20 V senci groze, TV nanizanka 07.50 Risanke 08.15 Muppeti gredo v kino, igrani film 09.45 Peter Veliki, 2. del ' serijskega filma 11.20 Dr. DoNitle, risani film 13.45 Smrkci, risani film 15.05 Dallas, ameriška nadaljevanka 15.55 Vročica sobotne noči, ameriški filn 18.00 Peter Veliki, 3. del serijskega filma 19.30 TV dnevnik 20.00 Mali koncert 20.15 Gospodje in tovariši, komedija 01.05 Ameriški žigolo, ameriški film 02.55 Pobesneli Maks, ameriški film _TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Hit parada 9.15 Zabavno propagandna oddaja, ponovitev 10.00 Novoletni tobogan 11.00 Zabavno propagandna oddaja 12.30 Novoletni program TV Zagreb 17.30 Koncert iz dvorane Lisinski 18.15 Svet v letu 1987 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zabava vas... 21.30 Ljubimec velikega stila, ameriški film 23.05 TV dnevnik 23.15 Ročk odeon 00.25 Heroji in pomočniki, film NEDELJA 3. januarja 7.15 Video strani 7.30 Živ žav 8.35 Super stara mama, ponovitev 10. dela 9.00 Hugo, povodni konj, ameriški mladinski film 10.30 M. Laurence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 10. dela avstralske nadaljevanke 11.20 Domači ansambli: Alpski kvintet 11.50 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Innsbruck: Smučarski skoki, prenos 16.10 Video strani 16.25 J. Aldrige: Moj brat Tom, 4.-zadnji dan nadaljevanke 17.15 Bila sem nevesta po pošti, ameriški film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Naj 87 19.16 Propagandna oddaja 19.19 Iz TV sporedov 19.24 Zrno, ura 19.28 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 M. Vitezović: Vuk Karadžič, 9. del nadaljevanke TV Beograd 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Zdravo 22.35 Svet v letu 1987 23.20 Video strani __Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 900 Danes za jutri in igrani film 12.00 Zabavnoglasbena oddaja, ponovitev 12.30 Zabavno športni mozaik 16.00 Zabavnoglasbena oddaja, ponovitev 17.25 Šport v letu 87 19.30 TV dnevnik 20.00 Zgodovina izumov, poljudnoznanstveni film 20.55 Poročila 21.00 Video klub 21.45 Morje, ljudje, obale, reportaža 22.15 Glasba beatlesov v izvedbi simfoničnega orkestra RTV Zagreb 23.00 V senci groze, TV nanizanka PONEDELJEK 4. januarja 9.45 10.00 11.40 17.15 17.30 17.45 18.15 18.45 19.00 19.01 19.13 19.19 19.24 19.28 19.30 19.55 19.59 Vidf»o strani T. Mann: Čarobna gora, ponovitev 1. dela nemške nadaljevanke Video strani Video strani Radovedni Taček: Pes, 1. oddaja Soba 405, otroška serija TV Beograd Kraigherjevi nagrajenci Video strani Vreme Obzornik Propagandna oddaja Iz TV sporedov Zrno Propagandna oddaja, ura TV dnevnik Vreme Propagandna oddja 20.05 J. Krantz: Mistralova hči,ameriško — francoska nadaljevanka 21.05 Propagandna oddja 21.10 Dinar 21.50 TV dnevnik 22.05 Presej poželenje, glasbeno — plesna oddaja 22.35 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 20.45 Poročila 20.55 Maupassantove novele 21.55 Portreti književnikov: Marguerite Yourcenar 22.40 Poezija 23.10 Mali koncert TOREK 5. januarja 9.45 Video strani 10.00 Mozaik Šolska TV: Kemija: Koloidni sistemi Naravoslovje: Kriza Obrambna vzgoja: Sodobna letala in helikopterji 11.05 Angleščina XXX. 11.35 Video strani 16.15 Video strani 16.30 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.30 Pamet je boljša kot žamet 17.35 Studio je vaš 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 Propagandna oddaja 19.19 Iz Tv sporedov 19.24 Zrno 19.28 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 M. Pavlovič-D. Albahari: Zadnja zgodba, drama TV Beograd 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Osmi dgn, oddaja o kulturi 22.20 Propagandna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.40 Videogodba 23.25 Video strani Oddajniki II. TV mreže 18.00 Tuji jeziki 18.30 Mostovi 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Obiskujemo slovenske muzeje in galerije-danes Mestni muzej Ljubljana tuni i tm Vrnitev Navabo Groma je italijanski avanturistični film Pripoveduje o mladem Indijancu Navaho Gromu, ki se v rezervat, iz katerega je odšel po boju s sprijenim pomočnikom *enfa in rasisti, zdaj vrača kot policaj Pomočnik šerifa mu jdtakne uboj, ki ga je izvršil sam, da bi mu preprečil razkri -ie preprodajalcev drog, s katerimi je sam povezan 1/ Maščevalec je ameriški akcijski film, ki govori o Shiru in Ravu, ki sta najboljša policijska agenta v Phoenixu Vse pri mere rešujeta na poseben način, izpostavljata pa se velikim nevarnostim Zgodi pa se, da se na njihovem oddelku znajde izdajalec. Ko Ray to spozna, pokliče na pomoč Shira, toda ko te pride, najde prijatelja že mrtvega Sledilo bi seveda mašče vanje, toda šef Shiru prepove nadaljnje iskanje in ga pošlje na dopust v Singapur Toda kmalu mu je jasno, da ga je tja Poslal namenoma... Jason živi - VI. d«l pa je spet ameriški film groze Nekaj '»rat je junak Jason že umrl, toda skrivnostna nadnaravna sila flu vedno znova vrača življenje in moči, in Jason gre spet na Woj krvavi pohod Tokrat je njegov cilj mladinski tabor, ki je »nkrat že bil grobnica njegovih žrtev Toda. tokrat mu ne lispe Matineja v nedeljo, 3 januarja, bodo ob 10 uri v kinu Center v Kranju predvajali Srečo na vrvici. RADOVLJICA 1. januarja: amer. barv. film PONORELI VLAK ob 18. uri, ital. barv. pust. film NOVI BARBARI ob 20 uri, 2. januarja: hongk. barv. film MAFIJA PROTI NINJI ob 18. uri, amer barv. film PO NORELI VLAK ob 20 uri, 3. januarja: ital barv. pust. film NOVI BARBARI ob 18. uri, hongk barv. film MAFIJA PROTI NINJI ob 20 uri, 4. januarja: amer barv. film PONORELI VLAK ob 20. uri, 5. januarja: ital barv. pust. film NOVI BARBARI ob 20. uri, 6. januarja: hongk. barv film MAFIJA PROTI NINJI ob 20. uri, 7. januarja: amer. barv. film KDO BO UBIL MOJO ŽENO ob 20 uri BLED 1. januarja: amer barv film KO BRA ob 18 uri, amer. barv film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 20. uri, 2. januarja: amer. barv. film EKSPERIMENT PHILADELP HIA ob 18. uri, nem. barv. film DEKLE ZA UŽIVANJE ob 20. uri, 3. januarja: amer. film OBUPNO IŠČEM SUZANO ob 18. uri, amer. barv. film KOBRA ob 20. uri, 4. januarja: hong.barv. film MAFIJA PROTI NINJI ob 20. uri, 5. in 7. januarja: amer. barv. film PONORELI VLAK ob 20. uri, 6. januarja: ital. barv. pust. film NOVI BARBARI ob 20. uri _BOHINJ_ 2. januara:amer. barv. film KOBRA ob 18. uri amer. barv. film OBUPANO IŠČEM SUZANO ob 20. uri, 3. januarja: amer. barv. film EKSPERIMENT PHILADELP-HIA ob 18. uri, nem. barv. film DEKLE ZA UŽIVANJE ob 20 uri, 7. januarja: ital barv. pust. film NOVI BARBARI ob 20. uri _ŠKOFJA LOKA_ 1. januarja: amer barv film COTTON CLUB ob 17.30 in 20. uri, 2. in 3. januarja: amer. akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V L. A. ob 18 in 20. uri, 5. in 6. januarja: franc. komedija VEČERNA OBLEKA ob 18. in 20. uri, 7. januarja: amer. akcij, film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 20. uri ŽELEZNIKI 1. januarja: amer. akcij, film Žl-VETI IN UMRETI V L. A. ob 18. in 20.'uri, 2. januarja: amer. drama SILKvVOOD ob 20. uri, 3. januarja: amer. drama COTTON CLUB ob 17.30 in 20. uri, 6. januarja: amer. akcij, film CYBORG ob 20. uri POUANE 2. januarja: amer. drama SILKVVOOD ob 19. uri, 3. januarja: amer. barv. akcij, film CYBORG ob 17. uri, 5. januarja: amer. ak cij. film IŠČE SE ŽIV ALI MRTEV ob 19. uri ŽIRI 2.in 3. januarja: amer. akcij, komedija NEUMNA DETEKTIVA ob 20. uri, 5. januarja: franc kanad. erotični film JOY - VESELJE ŽIVLJENJA ob 20 uri SVET DOMA PETRA UZARJA TRŽIČ razpisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: ekonomist - finančnik 2 leti delovnih izkušenj v finančnem poslovanju izpolnjevanje pogojev po 57. členu družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Dom Petra Uzarja Tržič -razpisna komisija. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. O izbiri bomo kandidata obvestili v 10 dneh po sprejetju sklepa sveta doma. 20 45 Žrebanje lota in premor 21.00 Zabavni torek 22.30 Izobraževalnr oddaja SREDA 6. januarja 10.10 M. Pavlovič-D. Albahari: Zadnja zgodba, ponovitev drame TV Beograd 11.40 Oddaja o kulturi 12.20 Mostovi 12.50 Propagandna oddaja 12.55 Bischofshofen: Smučarski skoki, prenos 15.30 Video strani 15.45 Oddaja o kulturi 16.25 Mostovi 16.55 Tuji jeziki-Angleščina XXX 17.25 S. Rozman: Oblaček pohajaček, 1. del 17.40 C. Collodi: Ostržek, predstava SMG, 1. del 18.15 Nadarjeni otroci: I — Bach in Tae Kwon — DO,poljudnoznanstvena serija LJ 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.01 Obzornik 19.13 Propagandna oddaja 19.19 Iz TV sporedov 19.24 Zrno 19.28 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: Popoldne pasjega dne, ameriški film 22.05 Mali koncert: Mojca Zlobko-harfa 22.20 Propagandna oddaja 22.25 TV dnevnik 22.40 Video strani 21.35 Umetniški večer 23.15 Evropska super liga v namiznem tenisu-YU:ČSSR, posnetek ČETRTEK 7. januarja Oddajniki II. TV mreže 17.20 TV dnevnik 17.40 Otroška serija 18.10 Izobraževalna serija 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Svet na zaslonu 20.40 Glasbeni večer, vključitev 21.30 Poročila 9.45 Video strani 10.00 Mozaik-šolska TV Poklicno usmerjanje: Poklici v računalništvu Orodja prihodnosti: Procesno računalništvo 11.00 Dvojno življenje Matije Pascala, ponovitev italijanskega filma 13.25 Video strani 16.10 Video strani 16.25 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.30 Pisma iz TV klobuka 18.15 Slovenski ljudski plesi: Koroška 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 Propagandna oddaja 19.19 Iz TV sporedov 19.24 Zrno 19.28 Propagandna oddaja, ura 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 T. Mann: Čarobna gora, 2. del nemške nadaljevanke 22.55 TV dnevnik 23.10 Jubilejna teveteka 00.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže: 17.20 TV dnevnik 17.40 Otroška oddaja 18.10 In tudi letos, izobraževalna oddaja 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograd: Pep v košarki-Partizan : Aris, prenos 21.30 Poročila 21.35 Dokumentarni večer RADIO PETEK, 1. januarja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.-ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mladi mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05-4.30 Nočni program SOBOTA, 2. januarja: PONEDELJEK, 4. januarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba — 8.05 Glasbena lepljenka — 8.40 Izberite pesmico — 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvočni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba TOREK, 5. januarja: Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Danes smo izbrali - 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17-ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5 - 5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 3. januarja: Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba — 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Promenadni koncert - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca domačih - 17 05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 Sotočja - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe -00.05-4.30 Nočni program -glasba SREDA, 6. januarja: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vrstijo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05 - 4.30 Nočni program ČETRTEK, 7. januarja: Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program — glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže - 15.55 Zabavna glasba - 17.05 Vrtiljak želja - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba SOZD ZDRUŽENI PROIZVAJALCI STROJNE OPREME DELOVNA ORGANIZACIJA po. LJUBLJANA n.sub.o. INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV - KRANJ 64001 KRANJ - JUGOSLAVIJA Delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1988 prelagamo iz kupu nu kup, komaj j*' I sprotno vzdrževanje strojev in objekt^ Ce ne bi imeli drevesnic, letos ne bi "'"I gli obnavljati hiše.« »Ne morem ra/iimeti človeka, ki* /bral dovolj denarja zu nakup uvtomO la, vrednega več kot deset milijonov narjev, ob tem pa se mu zdi preveč, (1^ /a '.'110 kilogramov te/kega prašiča o d* •100 tisočakov V Kmečkem glasu »dar .larT' red s šeSr »šla« s \ I a prvo prebral, da s povprečno slovensko pk'7 se tukdai ni bilo mogoče kupiti Inl'T 4 t mleka in mesa k< it letos I ,judi snu i i»<*v J1 dih, da imajo poceni hrano,- j • dejal ^} ko Porenta /al v IkodO kmeta in V,V(W) stvu C. Zaplovi DOLFE VOJSK, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dno je neskončno Če želimo živeti s svetom in v svetu, moramo najti mednarodna merilci, pomembno je, kaj si drugi mislijo o nas, sploh ni pomembno, kakšna je naša notranja resnica, kako si jo razlagamo sami sebi. Ljubljana, 24. decembra — Ob vstopu v novo leto smo za pogovor prosili Dolfeta Vojska, dolgoletnega direktorja begunjskega Elana, ki je zdaj že drugo leto podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, kjer »pokriva« področje ekonomskih °dnosov s tujino. Znan je kot iskriv sogovornik, zlahka je bilo moč pogovor zasukati vstran od številk in odstotkov, ki jih pišemo vse leto, in ujeti nekaj preprostih misli o našem gospodarskem trenutku. Preprostih, v dobrem pomenu te besede, žal *noram to poudariti, kajti pri nas so nekatere lepe besede vsled zapletenega govoričenja in skrivanja prave resnice, dobile slabšalen prizvok. nalno prizadet, celo glasovanje v zvezni skupščini je spoli-tizirano. Saj tudi drugi niso pretirano navdušeni nad tem, kar se je v zvezni skupščini že zgodilo in kar bo iz tega sledilo. Toda, ne gre za to, temveč kdo bo koga, kdo bo komu dokazal, da je bolj pameten.« *Kako vas kot direktorja iz-|i prtino uspešnega Elana spre-* tema jo v gospodarski zbornici, }. rečeno v gospodarskih r krogih ?« K--- e; Vsi, ki me srečajo, so rado-I 'edni, kakšen sem, kajti, če si *Han, imajo ljudje že neko je Predstavo o tebi. Rad pa bi re- *el tole, kar zadeva delo, se ni-e'tetn spremenil, delovni odnos j^fhaš ali pa ga nimaš, v jugoslovanskih razmerah narediš i^apako samo enkrat, ko za-o^Heš delati, veliko jih je, ki te rtapake niso naredili. Marsi- cdo si namreč to delovno me-jjjfc) predstavlja kot uživanje f/ftmkcije. v resnici pa delam t^av toliko kot prej, včasih še več. Res pa je, da je učinkov -^'Osti manj, hočeš nočeš se ){|preminjajo v ekstenzivno je'lastanje, zato je obremenitev ifljtelo večja, zadovoljstvo pa st^aniše.« I__ m 1$ Dober praktik ste, če lahko ,j^/to rečem, so vaša mnenja upoštevana ?« m__ vznemirjen, ljudje ga še preberejo ne. Mislim, da nimamo prave marksistične osnove, Marx je na kratko rekel: filozofi so svet različno razlagali, gre pa za to, da ga spremenimo. Mi ga nismo pripravljeni spremeniti.« »Je torej malo upanja za spremembe ? »Malo, naši voditelji nimajo prave volje, v svojih interpretacijah so preveč povprečni, morali pa bi biti pred povpre-čneži. Vsaka družba je heterogena, sestavljena iz različnih delov, režim, voditelji, ki ne delujejo v smeri in v prid najbolj naprednega dela družbe, temveč pristajajo na povprečnost, na dekadenco, je ne vodijo naprej, temveč nazaj.« 1 Občutek imam, da me v gospodarskih krogih jemljejo re-:,rj«lo, če pogledam na minuli jlJVe leti, mislim, da se s svoji-M mišljenji in argumentacijami nisem diskreditiral, da ni-*■ *m navadno »lupetalo«, kar jll nekateri že bili, da so ohra-H 'i svoj položaj. Tudi v tovar-1 se zanj nisem bal, nikoli ni-ti nastopal s pozicije strahu tj svoJ položaj. ' Prav pred kratkim sem se . j&zjezil, ko sem bral Delo in '^m se spomnil na svojo in jugoslovansko usodo. Leta 1980 *^m na zboru kolektiva v Ela-° h rekel, da se borno vsi usta-1 Jli, če bomo šli po tej poti in anova naloga je, da se usta->t>rf*T10 zaQ,nJi> ne prvi. Že na-'jjčdnji dan so k meni prileteli . jjlgovorni tovariši, ki so mi po-.jj dali, da so me tri skupine iz ^9 parne prijavile, ker je delo-i kolektiv nezadovoljen z kjojimi izjavami, da povzro-m nemir med ljudmi, da tak-e izjave nikamor ne peljejo, sedmih letih zdaj berem v »Kje je bistvo konfliktov, na gospodarski ali politični ravni?* Osnova je seveda gospodar-^ ska, interpretacije pa so politi- gčne. Ker so stvari spolitizira-ne, se ne razrešujejo na gospo-Ct darski, temveč se prenašajo v politiko, v glavah je cela vrsta pregrad, namesto gospodarskih imamo politična merila, namesto svetovnonazorskih nacionalistična. Hudo mi je zaradi te zaslepljenosti, hudo, ker vsi mislimo, da je osnovni problem Jugoslavije nacionalizem, kar je daleč od resnice. Prava resnica je naš odnos do sveta oziroma odnos sveta do nas. Saj sploh ni pomembno, kakšna je naša notranja resnica, kako si jo razlagamo sami sebi, če hočemo živeti s svetom in v svetu, potem bomo morali najti svetovna merila. Konvertibilno je, kaj si drugi mislijo o nas, ne kaj si sami o sebi.« ao »Koliko je upanja, da se bo jjgjjjj0™ devizna zakono- J jlu članek z naslovom: Poča-niKse bomo vsi ustavili. Pa se __-hče ne razburja, nihče ni Mislim, da zelo malu. Ne ukvarjamo se pač z realnimi kategorijami, temveč gre za to, kdo bo koga, kdo bo nacio- »Toda, takšn prepiri nas vodijo le navzdol?« Še se lahko igramo, kakorkoli pravimo, da smo na dnu, dno je lahko neskončno, definira ga odnos do sveta. Odmi-kamo se od sveta, ne le ekonomsko, huje je, ker se odmi-kamo od evropskega načina mišljenja. Naše poslovanje je postalo takšno, da nas tam sploh ne razumejo več, govorimo dva različna jezika, ki nam še doma ni razumljiv, kadar smo prizadeti. Pri nas lahko mirno gledaš poslovnemu partnerju v obraz in mu obljubiš, da bo čez štirinajst dni dobil material ali denar, potem pa mu rečeš: ja, poslušaj, kjer ni, še bog ne more vzeti. In ne plačaš. To se nam zdi normalno, takšne parole celo trosimo po svetu, pravimo: vzemi tistemu, ki ima.« »Kakšna miselnost je to, od kod izvira ?« Izhaja že, kolikor poznam zgodovino, iz Aleksandra Velikega, srednjeazijska je, kakorkoli bi jo drugače imenoval, bi zvenelo nacionalistično.« »Tudi na Slovenskem smo se nanjo hitro navadili?« Seveda, nenaravno je, da bi se kdo iz moralnih razlogov naprezal bolj kot je potrebno, ne samo delavno, tudi miselno, da bi bil bolj natančen, vesten kot od njega pričakujejo. Tega ni moč pričakovati, če ga družbeno okolje ne sili v to, manj naporna je ležernost. Če si dober takšen kot, Peter in Pavel, je to seveda lažje, bolj svobodno, ne v političnem smislu, temveč človeško svobodno. To pa ni prava svoboda, ker jo na koncu čaka ekonomska nesvoboda, ki prinese tudi politično nesvobodo.« »Vse skupaj zveni zelo črnogledo?* Tega ne pripovedujem zaradi črnogledosti, še zdaleč nisem takšen. Mislim, da ima vsak človek, vsaka družba, vsak narod možnost, da stvari spremeni. Kajti, če ne bi bilo tako, potem slabše razviti od nas ne bi imeli nobene možnosti, da nas prehite. Poglejte Južno Korejo, ki je startala daleč za nami in nas prerasla. Najti mora le tvorno moč, motivacijo, da se vsakdo potrudi, da se razmere izboljšajo, da se zaveda stare resnice, da brez dela ni jela. Spreminja se le vsebina in pojmovanje dela. Švedi pravijo: mi smo tako leni, da moramo kar naprej nekaj gruntati, da dobro živimo. In res na račun svojih miselnih dognanj dobro žive. Prepričan sem, da ni jugoslovanske tovarne, ki bi se vrtela brez njihovega izdelka, če drugega ne, je pa to kakšen ven- til. Povedati hočem, da je danes treba prodajati znanje, meglo. Nekaterim jugoslovanskim tovarnam je to uspelo, med drugimi tudi Elanu.« »Toda premalo jih je, da bi nas iz temnega rova popeljale k svetlobi.« Vprašajmo se raje, kdaj bomo sploh krenili k izhodu, zdajle rinemo po stranskem rokavu, v slepo ulico.« »Nas lahko popeljejo mladi?« Jasno je, da je generacija, »predvojna, partizanska, kakorkoli jo že imenujemo, svoje naredila, politično je reagirala, bila je monolitna, toda strokovno ni bila podkovana, zato je zatolkla naslednjo generacijo, mojo. Ker znanje ni bilo potrebno, je neznanje naš atribut. V mislih nimam formalnega, temveč poslovno neznanje. V svetu obstajajo merila, če bi deset naših direktorjev, ki so obletali ves svet, ki imajo deset, dvajset let direktorskih izkušenj, posneli na film v njihovem pogajalskem nastopu in ga primerjali z direktorji zahodnih firm, bi zlahka ugotovili naše neznanje. V pogajalskih nastopih zgolj izkušnje ne zadoščajo, potrebno je predznanje in dar za to, ter seveda temeljita pripravljenost za konkretni primer. Voz lahko naprej potegnejo le mladi, načeloma stari do 35 let, izjeme seveda so, lahko je nekdo mlad tudi pri sedemdesetih. Mladi, ki jih ni strah, ki bodo razumeli to nujno. Dati jim moramo čim več znanja, ne mislim formalnega, temveč usposobljenost za delo, delovne navade.« »Gospodarska zbornica jih zadnja leta pošilja na usposabljanje v ZDA, da spoznajo tamkajšnji poslovni svet?« Že drugo leto, prej ni hodil nihče, za prihodnje leto pripravljamo še skupino za Nemčijo. Upajmmo, da bodo razmere takšne, da nam ne bodo počasi vsi pobegnili.« »Se jim bo srednja generacija umaknila ?« Mislim, da bo za mlade v bodoče več prostora, stari bodo v resnici morali iti, zaradi starosti, nekateri pa bodo omagali, ker bo pritisk od spodaj premočan, ker bo to relativno dno pritiskalo tako močno, da bodo krivi za vse, še za tisto, za kar objektivno ne morejo biti krivi. In bolj malo jih bo, ki bodo na položaje želeli zaradi kariere, dolžnost in obveznost bo za karieriste prevelika. Mislim, da se bodo izmed mladih prebili dobri, da ne bo več prostora za šarlatane, za satelitke, ki se zdaj štulijo vsepovsod. Nikakor ne mislim, da mojo generacijo sestavljajo sami tepci, vselej so dobri in slabi ljudje, vprašanje je le, kdo se lahko uveljavi. Zal bo moja generacija izpadla kot neumna.« »Torej res niste črnogledi?* Poznam veliko dobrih, mladih ljudi, ki jih ni strah, ki imajo ideje, ki žele stvari spremeniti. Pred kratkim sem takšni skupini spregovoril v šoli na Brdu, petkovo popoldne je bilo, pa se jim ni nikamor mudilo, pogovor smo celo podaljšali, spraševali so naravnost, brez zavor. Kasneje sem izvedel, da so krepko vrteli tudi druge. Ni jih strah, potrebujejo le nekoga, ki jih bo malce privezoval k tlom. M Volčjak Naš gospodarski trenutek Rekli so: Franc Dolhar, ekonomski tehnik: »Gospodarski trenutek v Jugoslaviji je, če rečem na kratko, zelo zapleten. Prevelike so razlike med plačami in cenami. Bojim se, da bo po protiinflacijskem paketu taka eksplozija cen, ki jo ne bo znal nihče zaustaviti. Marsikaj je tudi odvisno od znižanja inflacije, od tega, če jo bo vladi uspelo zajeziti.« Jelica Žalig — Grče, novinarka: »S tako ekonomsko politiko, kot je, hočejo uničiti še tiste, ki sedaj še kolikor toliko dobro delajo. Trenutno gospodarsko stanje v Jugoslaviji se mi zdi dobesedno grozljivo. Ljudje nimajo več nobene volje za delo, ne vidijo več svetle prihodnosti, ne vidijo perspektive. Mogoče je prednovoletno vzdušje porinilo na rob takšna razmišljanja, vendar pa je mnogo ljudi, ki že na svoji koži čutijo posledice naše ekonomske politike.« Jože Komljanec, avtomehanik: »O trenutnem gospodarskem stanju in o naši bodočnosti ne mislim nič dobrega. Tisti, ki sprejemajo tako pomembne gospodarske odločitve pa naj bi razmišljali kot dober kmet. Ce enkrat naredi napako, če ne poseje pravega zrnja, potem drugič ne bo več naredil iste napake.« Milan Arh, vodja hotela Bellevue v Bohinju: »Samo tole. Mislim, da vsi preveč tarnamo in premalo delamo.« Cene Resman, tajnik TD Bohinj-Jezero: »Trdim sledeče: s pravo gospodarsko politiko bi lahko turizem v Jugoslaviji reševal vse ostale gospodarske panoge. Kmetijske pridelke in nato izdelke bi lahko prodajali v naših obratih, v naših restavracijah. V tako bogati Jugoslaviji nas je lahko sram, ker ne pridelamo dosti hrane, ker moramo celo mleko uvažati. Zato naj v Beogradu kar pijejo vodo, če nimajo mleka!« Dušan Blazin, organizator športne rekreacije: »Mislim, da je to, kar se dogaja v gospodarstvu Jugoslavije, prava katastrofa. Ne ve se, kdo pije in kdo plača. Pravzaprav ve se, kdo plača, mi vsi.« Irena Tavčar, trgovka: »Položaj našega gospodarstva se vidi tudi v trgovini, saj ljudje veliko varčujejo tudi že pri hrani. Ne da kupujejo manj hrane, kupujejo celo manj mleka in kruha, kupujejo najcenejši polbel kruh. Mislim, da se nam v bodočnosti ne obeta kaj dobrega. Posebno nam mladim je težko, ko se pripravljamo, da bi si kupili stanovanja, da bi imeli družino. Vse je tako drago, plače pa so slabe.« Tomaž Mavec iz Radovljice: »Protiinflacijski program me je razočaral, saj je slab in neučinkovit. Za zdaj ni znakov, ki bi obetali boljše čase. Nasprotno: kriza se še poglablja. Ne vem, kdo je kriv za takšno stanje — jaz zanesljivo ne. Doslej ga še nisem toliko polomil, da bi vplival na poslabšanje razmer v gospodarstvu in družbi, edino študij se mi je nekoliko zavlekel.« Janez Trček iz Radovljice: »Jeseniška Železarna, kjer sem zaposlen, ima izgubo. To me skrbi. Med delavci je vse več negotovosti, ali bomo še dobivali redno plačo ali ne. Sprašujete, kdo je kriv za zdajšnje razmere v državi. Nikdar nisem imel občutka, da bi bil kaj kriv, večkrat pa se počutim prevaranega — ne samo jaz, t emveč vsi tisti, ki delajo pridno in pošteno.« Brane Horvat iz Radovljice: »Jugoslavija se je v sedemdesetih letih preveč zadolžila, živela je na veliki nogi, zapravljala več, kot je ustvarila. To nas zdaj tepe. Davek plačujemo vsi, tudi tisti, ki tedaj še vedeli nismo, kaj pomeni beseda dolg. Gospodarstvu želim, da bi čimprej ozdravelo; še najbolje pa bi bilo, da bi se to zgodilo že v naslednjem letu.« Andrej Ržišnik iz Koritnega: »V Ljubljani študiram arhitekturo, v Sloveniji sem šele tri leta, prfcj pa sem živel v Zvezni republiki Nemčiji. Krize ne občutim, vsaj v žepu ne, na vsakodnevne podražitve pa sem se že navadil. Zdi se mi, da je protiinflacijski program narejen na hitro in premalo strokovno. V Nemčiji bi program dali delati trem znanstvenim ustanovam, potem pa bi se vlada odločala. Mislim, da so Slovenci dovolj pridni in delavni in da to ni razlog za krizo; zdi pa se mi, da so pri spreminjanju razmer premalo odločni.« 'mHSScJJ©H2IGLAS 10. STRAN TOREK, 29. DECEMBRA 1987 SREČNO 1988 Ive Šubic, nekdanji partizan, ki ne vojskuje več, slikar, umetnik, ki dobiva bitke s čopičem in trdim delom Freske moje doline Škof ju Loka — Nekdaj so imele hiše na Poljanskem pravi likovni pečat. Ta lepa navada ostaja v tej, pa tudi v sosednji Selški dolini, živa tudi naprej, pomaga pa ji živeti slikar Ive Šubic. So ljudje, ki jih ne bi niti vsa bogastva tega sveta naredila srečne. So pa tudi taki, ki že zjutraj občutijo radost, da bodo lahko segli po delu, se z njim zlili v ustvarjalen tok, brez katerega bi sicer življenje prinašalo le puste, sive brezoblične dni; med take srečneže sodi tudi Ive Šubic. Zanj se dan lepo začne, če lahko že zjutraj sede k stojalu, na katerem je še od prejšnjega dneva vpeta slika. Morda je to tihožitje, portret ali krajina, karkoli je že. Če je dan svetal in sončen, je še posebej zadovoljen, saj brez dnevne svetlobe ne meša po oljnih barvah. Če pa je dan temačen in mora tudi visoko v sedmem nadstropju loške stolpnice, kjer stanuje, prižgati luč, se svojih čopičev niti ne dotakne. Toda ne izgublja časa z jezo nad pičlo jesensko zimsko svetlobo, ne postava ob oknih z imenitnim razgledom na škofjeloške strehe z gradom v ozadju. Obrne se k mizi, kamor sicer vedno seda ob večerih in se loti ilustracij. Prav zdaj je to ena od knjig o pionirjih - partizanih za založbo Borec. Vmes ga sicer pogosto kličejo po telefonu. Vstaja brez naglice, nerad, ker ga motijo v zbranosti, a vendar prijazen, se dogovarja brez ovinkarjenja, dolgega premišljevanja. Znova se napoti k delovni mizi, širokopleč, da bi še zdaj pri petinšestdesetih lahko na hrbtu prenešal vreče moke po Divja-kovem mlinu, od koder izvirajo generacije Šubicev. Mlin pa ni več mlin, ni več rak, zasuli spremili do Volbenka in gledali za njim, ko je koračil po prašni cesti v šolo, v življenje. Koračil je po ovinkasti cesti ob Sori, pod gozdom mimo travnikov, se včasih ozrl nazaj, da bi kot v sak pravi Poljanec še videl tja do Blegoša. Hodil je mimo domačij, kjer je na mizi ležal hlebec kruha in pehar krh-ljev, pa morda še steklenica sadjevca. Vpijal je podobo svoje doline in jo kasneje tolikokrat znova in znova risal v toplih rjavih tonih, takih kot je zemlja na poljanskih njivah ali poljanski gozd, kadar mu jesen že odvzame zelenilo. Vzel je s seboj podobe ljudi z obrazi, ki sta jih razorala skrb in težaško delo. Pa vendar je v globinah teh gub še ostalo nekaj topline, hudomušnosti, mehkobe, nekaj tistega, kar ni le garanje, skrb, žalost, trpljenje, molitev ali pa vse to skupaj. Vzel je s seboj navezanost na poljanske domačije, da bi ga takrat tako kot danes zabolela izguba vsakega doma, ki se je moral ali se bo še moral umakniti novi cesti, novim blokom, industriji, napredku, novemu času, ki briše, spreminja, dodaja. Ive Šubic, ali zato, da bi ta lepa dolina ohranila še nekaj svojega, poljanskega, ne odre-čete, kadar vas poprosijo za fresko na hiši, gospodarskem poslopju, alpskem znamenju? »Nekdaj skorajda ni bilo hi- šo jih že pred leti, ker je vlaga vdirala v hišo. Mlinskih kamnov tudi ni več, on, Ive, in bratje so si kakšnega vzeli za spomin na domačo hišo. Te kamne so včasih na večer še tolkli, potem pa se pogreli na peči. Toda Ive, najstarejši, je že našel kje kak kos papirja in svinčnike, pa je risal na mizi ob petrolejki, dokler ni oče vzel svetilke in je bilo treba leč. Kod Šubicev je od nekdaj slovel p mo kaj je strah. To ni polit^ song, ni političen song, kar f** jo, ni res, to je pesem za pit* Zaposlen si na RTV da se pri nas ne da živ$°4 glasbe? »Jaz ne bi mogel, v tej m3'' .e" želi pa tudi ne bi hotel. Kaj^Ce hočeš biti profesionalec, se raš prilagajati publiki, saj Je?~ ko majhen trg. Vsi pravij0' a igrajo za široke mase, zat°\,r jih imajo poslušalci radi- f vem pa, kaj bi igrali, če bi ^l ti poslušalci malo boljši okuJ* Kakšen glasbeni okus P* mladi pri nas? »Slab, večina slab. Če g1^ diskoteko, vidiš, kaj imajo. J* raje. Ole, ole in tako naptfJ 6 je to okus, je pa res groza-' Kakšno glasbo igrate v ansamblu, za kakšen okuS- »Igramo pesmi, ki so ^f)? všeč tako poslušalcem z d"^ Najinimi deset jih je, klt-cijo pred teboj, še več jih sanja tvoje ime, najmanj deset jih je, bežijo za teboj, še več jih išče tvoje srce. A ne zanašaj se na lepe oči, ne zanašaj se na svoje lepe oči, ker so- i v ia/. n i k ne spi, pred vrati stoji in I se ti smeji. i______i Se s svojimi pesmimi, z obnašanjem prilagajaš tej robi? »Ne, nočem se prilagajati in na živce mi gre, če mi kakšen manegar, kar se mi dogaja zud nje čase, razlaga, da sem sicer dober na odru, vendar bi moral še to tako in to tako... Tega ne morem sprejeti, kajti na odru sem tak kot je všeč meni, ne pa tak, kot bi bilo morda všeč publiki.« in slabim okusom. To so P? iT Šiška, Še je čas, Od «J se zvrti. Za druge, ki imajo boljšega, pa so Političen ^ ' Črna kitara, pa še kakšna-' , Ko pišeš pesem, ali že x('jm jo boš rad pel, da bo imela poslušalci velik odziv? . »O tem, kaj bodo rekli P°"jQ šalci, ne razmišljam to, bom rad pel, pa se mi je /d« primer pri Višini, pri Politi^L songu. Prav pesem P°' song je nastala na pobudo samblu, ko so rekli, naj naP1"^ kaj v stilu la, la, la, kaj t,l^0! da bodo poslušalci radi pe''*| tem pa sem kot odgovor naPLj da to ni političen song, da P1^ pesem za ples.« v. Stan°v Ivan Jan Na poti v Dražgoše Na vsak način se je bataljon moral izviti, prebiti iz klešč. Toda - kam, v katero smer? In štab je kljub navidezni brezizhodno Sti našel rešitev. Dejansko - ukano! Niso se usmerili kam navzgor, temveč prav potiho navzdol in v okrilju noči prečkali Soro pri Še fertu, za Lubnikom pa so spel prešli v Selško dolino. Edino tam ni bilo sovražnika, ki jo zjutraj udaril po izpraznjenih vrhovih. Hoji \ Poljanski dolini so bili domala po teži podobni onim v Dražgošah. To pričajo okupator jeve žrtve, saj jih je padlo okoli 60, na partizanski strani pa 8. To so bili: Ciril Demšar. Vinko Dolenc, .lože Koruza, Franc M;u ek, .Janko Mlakar, Miha Pušavc, Božo Kučigaj in Ivan Šubic. K njim pa je treba šteti tudi Jožeta Dolenca in -Jožeta Jereba, imeli pa so tudi 7 ranjenih. Na Pasji ravni, kjer je bilo naj huje, je padlo največ policistov. Zmrznjene niso več utegnili po kopati, zložili pa so jih 11! na kup in nanje namestili desko, na katero je domiselni komandir -Jaka Bernard /. ogljem napisal TAKO SK IH) /CODIl.d VS \ KEMU, KI BO /. OROŽJEM stopil NA SLOVENSKO ZEM-I Ji M O izgubah v teb bojih pa je oborožitvena inšpekcija XVIII vojaškega okrožja poročala med drugim takole: »,,, Razmere so zahtevale upn rabo močnih policijskih sil m tu di vojske.V poslednjih dneh pre- teklega leta je prišlo do večjih bojev, v katerih s obe strani imeli mnogo mrtvih in ranjenih...Vendar pa nam tolp ni uspelo obkoliti in uničiti...imajo spretno vod stvo...vedno najdejo kako luknji...« In skozi to »luknjo-se je prek So i<- i/a iln okoli 260 horcev. Po umiku Cankarjevega ba taljonu iz Poljanske v Selško dolino so se zarudi izgub in ne uspehu ruzjarjeni policisti loti h golorokih prebivalcev. Divjali so po hišah, zaman iščoč »bandite'. Tako so na primer na Valterskem vrhu 2». 12. ubi li kmeta Janeza Demšarja, po domače Jukobca, in njegovega hlapca Janeza Subica, hišo z ustreljenim gospoda i *m pa zažgali. Zgrabili m postrelili so jih še več Policisti so tiste dni besneli in ne le ubijali, temveč ljudi tudi mučili. Ko so 3, janu ar j a 1942 v zvezi z vstajo v Begunjah streljali talce, so bili med ustreljenimi tudi Poljan ii Tako kmet Janez Peternel iz Vinharij, Brdar po domače, in njegov sin Miroslav, pa Me tod Celik, Anton Dermota z Vi sokega, Liane in Janez Kosu z Bukovegu vrha in Martin Poto cnik, prav tako z Bukovegu viha. Ciroza, ki jo je povzroči jo je povzročalo to nacisitično na silje, se je sirila po okolici in dosegla tudi Selsko dolino Nekaj kasneje so v do'1, aretirali okoli 150 tisoč n*oz fantov, ki so se vrnili iz upol\ ških vrst. Nekaj so jih p°s^ li med talci, nekaj pa odp4-'^ v taborišča smr'\ j Od Koširja na Valter.sKJ, vrhu, kjer je bilo poveljstvo^ taljona, je ponoči na ^8- . cember odšlo še okoli 200 cev. Čudno se jim je zdelO'i se pomikajo navzdol, a zuUrji so poveljstvu, kjer so bili ljudje kot Stanko Žagar, Ji Gregorčič, Jaka Bernard. ^ dili so previdno, kajti račuJ' so, da je tudi spodaj, ob , jii kaka policijska zaseda. A J* p bilo. Umik je uspel. Nemo*'r so dosegli Sopotnico za I'u^[i kom, potem so hodili in h° A utrujeni in premraženi P^1 Sv. Tomaža in čez Selško ^ na hrib Sv Mohorja, kjer5.?; faAainn nnclnni'i no lilt'V* začasno nastanili po hle Zabrekvah Imeh pa so tudi 7 runjt'ny ki so sicer še mogli hodrt'-jj) kaj so jih poskrili še nu p0'*^ ski strani, nekaj pa so P upni tovariši oddali v °-s .,jii Tomaži novi Kocjanovi v Laškem nad Bukovsc, Kocjanova mama s svojo ^y ž.ino jih je rada sprejela v to zavetišče, kjer je bilo i0 A-kaj ranjencev in ozeblih P -i) Kotf* zanov Zavetišče pri 0* je bilo prvo tako vrste f*8^' renjskem sploh Zdaj J * * * J lo tam 10 'Jr* SREČNO 1988 TOREK, 29. DECEMBRA 1987 11. STRAN (^SMMcjJ©3EnGLAS Več jeze kot smeha Kranj, 24. decembra —Ob koncu leta smo vajeni, da delamo račune za nazaj, da se spomnimo na lepe trenutke, da skušamo čim-manj misliti na ponesrečene dneve. So pa stvari, ki jih ne moremo pozabiti. Ene so, pri katerih smo se nasmejali, druge, ko smo tudi pošteno zakleli. Tudi naši sogovorniki imajo različne izkušnje: Nežka Gorjanc iz Planine: »Najbolj sem se v minulem letu jezila zaradi draginje, sedaj le ob novem letu pa smo vsi malo boljše volje.« Boban Ivanovič iz Kranja: »Mislim, da v preteklem letu ni bilo nič takega, zaradi česar bi bil posebno dobre volje, pa tudi nič me ni posebno razburilo.« Ema Šibrle iz Kranja: »Letošnje leto so me večkrat zjezili fantje, ki se ne znajo prav obnašati. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko sem bila na praksi v Živilih. Tam smo se veliko nasmejali.« Božena Bradeško iz Kranja: »Kar je bilo letos veselja ga je bilo v družini, s hčerama. Jezi me pa, da zaradi privatnega okoriščanja propadajo velika podjetja.« Albina Kump tz Kranja: »Najbolj huda v minulem letu sam bila takrat, ko sem zvedela, da nam bodo vzeli pokojnino. Smejem pa se navadno pri kavici.« Marija Volf iz Ljubljane: »»V minulem letu ni bilo časa takega, zaradi česar bi se lahko pošteno nasmejala. Večkrat sem bila jezna, najbolj pa sem se hudovala nad ce- Zdenkit Pavec iz Kranja:» Dobre volje sem velikokrat, rada se smejem. Pošteno huda v m.nulem letu nisem bila, le večkrat sem slabe volje, če se mi ne uresniči kaj, kar prej načrtujem.« Julka Zlate iz Vogel j: »Po naravi sem optimist, vedno dobre volje in veliko se smejem. Kar me jezi pa je, da je vedno manj poštenih ljudi.« Janez Dolinar iz Škofje Loke: »Mislim, da v zadnjem času ni podobnega vzroka za veselje, razburil sem se pa letos najbolj, ko sem izvedel za afero Agrokomerc« V. Stanovnik Foto: G. Šinik Svetlana Makarovič Žarek svetlobe mojim mladičkom Svetlana Makarovič, vsem znano ime in obraz. Najmlajši navdušeno prepevajo o kakaduju, črnem mucu in važnem ježu, večji s kosovirjem potujejo po domišljiji, odrasli mešanih občutkov reagiramo na strupeno ost Dajdamskih portretov, potarejo nas Pelin žena, Srčevec, Vojskin čas... Ura pogovora je premalo, da bi prišli do dna tej izjemno nadarjeni, vsestranski umetnici, ki s poezijo in načinom življenja •/pričuje svoj odnos do mračnega, zloveščega sveta, ki mu vlada nasilje; ki svoje pesniško pero nemalokrat sočno in strupeno našpiči zoper laž in sprenevedanje; ki ima ob vsem tudi tanko uho za dušo »naših mladičkov«... A kako hkrati zmorete obču- Živite na Gorenjskem, Svetlana Makarovič. Kako da tu ne nastopate? Doslej se še nisem utegnila dosti spraševati o vzrokih, ker veliko nastopam drugje. Ponavadi pa je vzrok ta, da me ne povabijo. Spominjamo M sodelovanja s kranjskim lutkarjem Cvetom Sever jem pred leti. Kakšne sadove je rodilo ? Odkar sta šli nujini poti vsuk sebi, oba večidel nastopava sama. Njega bolj zanimajo živi, sočni teksti, mene veseli seči po izvirnih besedilih. I^eta se nisva videla. Ne vem, kaj zadnje čase počne. Menda se ukvarja z »drugačnima« Jankom in Metko. Da. Travestija klasičnih pravljic je nekakšen novi trend v svetu. Da je ogromno možnosti, da poveš zraven tudi kaj svojega. Nekaj podobnega pripravljam ju/ s Puškinovo Pikovo damo, kjer bom prelepo, nedolžno Lizo postavila kot negativno tuguro. Ne kot preganjano ne dolžnost, temveč kot parazita. 1'esniea ste. Igralka, pisutelji-c«. pevka svojih songov, ilustra-frka lastnih slikanic. Se kaj? Kaj bi se še našlo. Glede na *0, da moji stalni sovražniki že 'daj ponavljajo, da sem prepotentna, kar zamolčiva, kaj sem In kaj ste najbolj? Prav gotovo pesnik. Začeli ste kot igralka... Da. Zdaj nisem več igralka, vsaj ne v klasičnem smislu. Ne bi več mogla govoriti besed, ki niso prišle iz srca. Z leti se nekateri ljudje navadijo lagati, nekateri pa se navadijo govoriti to, kar čutijo. Je v tem vzrok, da ste dali slovo »uradnim« (Mirom? Vzrok je prav gotovo želja po pristnosti, razlog pa je bolj banalen Zelo težko se vključim v kolektiv, če ta ni zelo zagnan, zagret za delo. Zato na gledališkem področju sodelujem le z »ad hoc«m skupinami, z izbranimi ljudmi, ki so vztrajni, ki imajo odnos do dela, ki so naravnost spartanski. Če se na primer vaja začne ob štirih, to v resnici pomeni ob pol štirih, da se ogreva, dela govorne vaje... Na tej osnovi je deloval tudi moj Kabaret. Ko se je začelo zvezdništvo. nekaj, kar ni sodilo v skupino »ad hoc«, sem jo razpustila. Kaj pomeni delati sam, prednost ali muko? Delo je pristnej.še. Po drugi strani pa je vanj treba vložiti vso dušo in sposobnosti. Prav je, da človek da od sebe vse, kar zmore. Delo, ki ga nekdo z vese ljem opravlja, ne glede na to, kako naporno je, bi moralo biti Ljudska pesem izumira Ko sem se v poeziji naslonila na ljudsko pesem, je bilo tO 'z nostalgij,- po izumirajoči ljudski kulturi. V teh časih se še i>olj zavedam, da le avtentična kultura lahko reši narod, ne Pa uspešno gospodarstvo ali lisičju politika. Zato se po svojih HlOiell borim zoper razne bavarske vplive v godcevstvu, zo-per kič in plehke tekste, ki jih pojo pod imenom »domače glftsbe, Izdelki cenenega kiča celo izpodrivajo ljudsko kulturo. Zato sem \esola, ce naletim na ljudi, ki se znajo pen stan slovenske pesmi, na skupine, ki goje to ljudsko izročilo. Zdi se mi, da se ta kulturu najbolj izgublja prav na Gorenjskem. Slovenci bi morali ceniti elitnost kadar vidim knjigo, ki ima oslovska ušesa ali je umazana zadiši-. Pravzaprav moraš vonj ob takšni večerji kar izključiti in nntem vnrc^ tfkne. Beseda je torej o svojevrstni specialiteti, ki je doma v Podjetju in doma v Brodu. Mohant je namreč sir iz posnetega ali polposne-tega mleka..Vonj, svojevrsten okus in tudi svojevrstno zdravilno moč dobimo z načinom in postopkom obdelave. Zares pravega zna danes narediti na Koprivniku Brežanova Julka«, ki je sicer doma v Podjetju in se je na Koprivnik primožila. Posneto mleko je najprej treba segreti do 32 stopinj, mu potem dodati sirišče, in ko se očisti, ga je treba ožeti in potem podobno kot zelje nabiti v posodo in jo nepro-dušno zapreti. Zoreti pa mora potem na primerni temperaturi in vlagi dopre pol leta. Letos ga je Julka spomladi nekaj naredila bolj za pokušino. Vsi ga imajo radi, oba sinova in mož. »Ne verjamem, da je res tisto o moči in o povečanem prirastku zaradi mohanta. Res pa je, da je prav zaradi svojevrstnega načina kvašenja in zorenja mohant zdravilen. Najbrž je nekaj na tem, da so Bohinjci, ki so ob oddaji mleka dobivali nazaj le posneto mleko in delali iz njega mohant, živeli pa nasploh skromno, dosegli visoko starost. Stoletniki takrat niso bili posebnost,« je pred dnevi razlagala Julka. Mohant torej najbrž ne bo tisti, ki bo rešil šolski stalež na Koprivniku. Popestril pa bi lahko tisti del ponudbe, ki bi obogatila bohinjski turizem. Povpraševanje po mohan-tu je namreč že danes tolikšno, da bi ga za drag denar lahko vsega prodali. a. Zalar Ureja: Vine Bešter = NOVOLETNI ŽURI Ob praznovanju Novega leta ima svoje posebno mesto tudi glasba.V veliki večini pomeni ta dan za marsikatero glasbeno skupino trenutek, ki ga je potrebno kar najbolje vnovčiti. V tem predvsem prednja-čijo predstavniki »novokomponi-rane glasbe«, ki za svoje nastope zahtevajo in večinoma tudi dobivajo za naše razmere prav »simpatične« honorarje. Znani hoteli in različna zabavišča pač hočejo zagotoviti gostom zabavo »na nivoju«, cena pa pri tem marsikdaj ni pomembna. Prestiž... Zgornje razmišljanje bi nekako veljalo za glasbenike tipa Oliver Oragojević, Magazin, Mišo Kovač, Lepa Brena in podobne, če pa si na kratko pogledamo položaj v Sloveniji, je nekoliko drugače. Narodnozabavnim skupinam gre pri novoletnih zabavah, kar se tiče finančne stimulacije nekako najbolje. Zakaj tolikokrat omenjamo denar? Iz preprostega razloga, iz ljubezni do glasbe bi verjetno le malokdo postopal po odru na Silve-strovo... V popularni glasbi gre v teh dneh najbolje komercialno usmerjenim glasbenikom. Vsem tistim, ki prodajajo svoje kasete in plošče v, za domače razmere, velikih nakladah. Veseljaki so pač v novoletnih urah seveda najbolj zaželeni, če pa poleg svojih skladb, skupine prei-gravajo tudi uspešnice, ki kraljujejo na različnih glasbenih lestvicah je zadevščina še toliko bolj zaželena. Rockerji bodo v teh dneh bolj ali manj počivali, ki nabirali moči in želje po čim več nastopih v prihodnjem letu. Ko smo že pri koncertih, lahko mirno zapišemo, da je bila letošnja koncertna ponudba, glede na ostala leta, malce boljša, sicer pa več o tem v eni januarskih številk. Za spremembo na ostale časnike, bomo mi pisali o tem, kje in kako je kdo koncertiral za Novo leto kasneje in vse skupaj opremili z ocenami samih glasbenikov. Za danes samo nekaj narodnozabavnih novičk: Marela bo za Novo leto v velenjskem hotelu Paka, KRT v Viru pri Domžalah, ansambel Mirana Klinca so v Mengšu, GORENJCI pa bodo pri sosedih, v avstrijskem Pin-kafeldu. V. B. Popularne melodije Na gorenjskem valu JESENICE Sobotni popoldnevi bodo ob poslušanju Lokalne radijske postaje Triglav Jesenice odslej še bolj zanimivi. Z decembrom so namreč v svoj program vpeljali oddaj, ki bo na sporedu ob sobotah od 16.40 do 18 ure. V »Sobotnem po-poldnevu«se bosta izmenjaje vsak drugi teden vrstili lestvici narodnozabavnih viž in zabavnih melodij, poslušalci pa bodo glasovali za najpriljubljenejše. Lestvice narodnozabavnih melodij , ki jo s pomočjo poslušalcev ureja Franci Černe, še nima imena (pošljite predloge!). Skladbe z največ glasovi se bodo uvrstile na prvih pet mest, na predlog uredništva bosta predstavljeni dve dodatni skladbi. Oddaja bo predstavljala novosti, pa starejše nepozabne skladbe, ljudske vokalne pesmi, utrinke, misli, pregovore. Zabavno lestvico, imenuje se Vročih pet, ureja Lojze Juh, nanjo pa se uvrščajo najboljše skladbe slovenske, jugoslovanske in tuje produkcije. Tudi tu bodo ob skladbah z največ glasovi uvrščali dve novi na predlog uredništva. Svoje mesto bodo med vročimi petimi dobili tudi domače, gorenjske skupine, vstopnica v oddajo je kvaliteten tonski posnetek. Sponzorja, Fužinar Jesenice in Merkur Kranj, bosta za nagrade pri sodelovanju prispevala plošče in kasete. Glasovanje bo po telefonu 82-654 in 81-682 in pisno na naslov, Radio Triglav Jesenice, Čufarjev ti g 4, Jesenice. Drago Papler PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO IVANKA ZMITEK »Tudi v Bohinju so ljudje, ki so prijazni, ki so vedno pripia-vljeni pomagati« Ena izmed njih je Ivanka Zmitek. Ko prideš k njej, te sprejme z nasmehom in vljudnostjo, zato radi hodimo na krajevni matični urad v Bohinjsko Bistrico,« je pisala bralka iz Bohinja. Res je danes po pisarnah in uradih vedno manj prijaznih, vedno manj takšnih, ki imajo čas za nasmeh, za pojasnila in pogovor s strankami. Toliko je pisanja, toliko formularjev, da se človeku upre, ko vse to izpolnjuje. Če je še malo starejši in če bolj slabo vidi, potem so obiski na uradih lahko prav mučni. Zato bi tam morali delati ljudje, ki imajo radi svoje delo, ki jim ni odveč pomoč, ki imajo veliko potrpljenja. »Ze dvaintrideset let delam na matičnem uradu in tudi še dve leti, kolikor mi najka do pokojnine, bom ostala tam. Devetnajst let sem bila v Gorjah, potem sem se poročila in prišla v Bohinj. Od takrat delam na matičnem uradu v Bohinjski Bistrici. Rada delam z ljudmi, to je služba, ki me res veseli. Vodim matične knjige, vpisujem rojstva, poroke, smrti, vodim prijavno — odjavno službo, izdajam različna potrdila. Veliko ljudi pride v mojo pisarno, marsikdo ne ve, kako mora izpolniti obrazec. Veliko težav je tudi pri vlogah za potni list, ko je toliko pisanja. V Bohinju in okolici živi .okrog 5.300 ljudi, to pa pomeni zame dosti dela. Vendar rada delam, rada pomagam ljudem,« pravi Ivanka Žmitek. V. Stanovnik Foto: F. Perdan Male gorenjske vasi Gabrovo (2) Piše: D. Dolenc Prepovedani »fajeicajgi« in saha rin Danes hodijo skozi Gabrovo poverili planinu, sem in I ja pri dr kakšen kupec pO živino, pra- ii a Včasih pa so tod hodili »dalmatinci« s krošnjami Našli SO se razni muli podjetneži, ki so vedeli da hribovski kmetje nimalo i asa hoditi v dolino po nakupih, vedno pa jim /.manjka kakšna drobnarija, ki jo bodo oni zlahka dobro prodali. Na vse so mislili in v svojih krošnjah, ki so jih nosili spredaj, na trebuhu, obešenem na jermenu prek ra-rnena, če/, hrbet in se je na drugi strani v pasu spel dr/al krošnje, ... nosili vse mogoče: ogledalca, igle, skariice, »žajfce« za britje, milo, britvice, parfumčke, glav-ničke, korulde, lusnice, »cvirn«, tudi kakšne metre blaga in celo ure, slal.se vrste seveda Ta krošnja |e ponavadi imela dvojno dno, v skritem predalu pa so »dulmatinci« prinašali prepovedano blago v/.igalnike, kamene ke Banje in saharin. »Fajereajgi« so bih tisti čas strogo prepoveda ni, kajti država je imela monopol nad v/igali. ftOCli in MUHO te so se smele prodajati lir tako je imelu država monopol nad sl,idkoi|em in saharin so tudi stiogo prepovedali 1'inatu arji. ki |ih je bilo po Škofjeloških hri- bih vedno polno, so silno pazili na oboje. Andrsov ata se spominja, da sta v bližnji vasi oba, gospodar in gospodi n [,i kadila, pri tem pa vedno uporabljala vžigalnik. In ko sta nekoč prišla v hišo financarja. sta m spozabila in si prižgala z vžigalnikom in se še zadnji čas spomnila, da sta fi-nancarjema prižgala z vžigalico. Nista ju naznanila, vendar bi tudi njima ponudila vžigalnik, bi pa bila verjetno čudna Sicer pa so financarji vedeli, da po hribih povsod »švercajo«, kajti meja je bila blizu, »dalmatinci« so prihajali vsak teden i/. Ljubljane in od drugod, in če ljudje le niso bi li prenerodni, niso preveč sitna rili. Ce so bili dobri z ljudmi, se je tudi njim dobro godilo. Koledniki so koledovali od ... Od novega leta pa vse tja do pusta so po hribih hodili tudi koledniki. Vsaj po dva sta hodila skupaj, eden je igral na harmoniko, drugi pa je nosil žakelj ali koš. Pred hišnimi vrati sta zaigrala in zapela, in ko se je gospodinja pojavila na vratih, sta njej in vsem njenim voščila srečno novo leto, zdravo in debelo živino, polne jerbase jajc, dekletom dobro ženitev in kdo ve kaj vse so še spravili skupaj. Saj denarja navadno ni bilo, toda ponavadi se je v vreči znašla kak- Kako lepo je videti ljudi ki z veseljem delajo na kmetiji: Frankovčeva mlada gospodinja Irma Dolenc se ne ustraši prav nobenega dela. Foto: D. Dolenc ■ šna mesena klobasa, pest orehov, hlebec kruha, krofi, kos potice. Tudi v hišo so jih povabili in pogostili. Včasih se je zgodilo, da so koledniki ostali kar v vasi in igrali na prejah za ples. To so bili ponavadi fantje, ki so čez poletje golcvali, pozimi, ko ni bilo dela, pa so se na ta način preživljali. Tudi Gabrovega niso izpustili. Ob novem letu v Gabrovem niso imeli kakšnih posebnih običajev, potico so spekli povsod, kajti orehov tod ne manjka, po pečenki je dišalo, jaslice so naredili v »hiši« in na novega leta dan so si voščili. Frapkovčeva mam Lojzka mi še ve povedati, da za božični dan niso hoteli, da bi imeli v hiši vasovalce. Takrat so se držali bolj doma. Ta črna vrata bi dobil na zadnjo plat (od peč vrata) tisti, ki bi se tako spozabil, so pravili. Harmonika, bas in violina Tudi na kmetih so se znali včasih povesehti. Dekleta in fantje iz Gabrovega so hodili tudi v druge vasi plesat, v Sopotnico, k Sv. Lenartu, na Rantuše in drugam, pripoveduje Francka Dolenc. Pa tudi doma so plesali, največkrat pri Andrs. Pri Fran-kovc je bil oče Francelj odličen muzikant. Najbolj veselo pa je bilo tam od petdesetega do šest desetega lota, ko so sem gor hodili igrat »Trije tički« iz Hoste pri Škofji Loki. Harmonika, bas in violina. In ko je s harmoniko pritegnil še Frankovčev ata, je bila tu tuka muzika, da so vse Najstarejša Matijčeva hiša s svojo mogočnostjo priča o trdnih, dobrih hribovskih gospodarjih. podplati zasrbeli... Danes ni več tako družabnega življenja, včasih je bilo veliko lepše. Zdaj imajo tudi v Gabrovem v vsaki hiši televizor, radio, hišne veselice jim ne pridejo več na misel. Lepe bele cerkvice Z roba vasi je enkraten pogled na škofjeloško hribovje, Ne vem, če se še s katere poti, kot s te, iz Škofje Loke za gradom proti Gabrovem, vidi toliko cerkvic na vrhu hribov: Sv. Ožbolt, Sv. Barbara, Sv. Andrej, Sv. Filip in Jakob nad Logom, vidi se cerkvica z Bukovega vrha in še druge. Tik pod vasjo pa je njihova farna cerkvica, Sv. Lovrenc, ki jo imajo skupaj z Brezničani. Prod kratkih so jo opremili z električnim zvonom. Dobre četrt I ure hoje je imel mežnar vsakokrat do nje. Zdaj mu je prihranjenega veliko tuda. Razen asfalta si Gabrovčani nič posebnega ne žele. Za vodo so zdaj poskrbeli sami. Svoj vodovod so imeli že od leta 1895. Tudi to priča, da so bili tod doma dobri, umni gospodarji. Prav letos pa so si naredili nad vasjo novo zajetje. Staro je bilo premajhno, saj je držalo le 4000 litrov vode, novo pa 40.000. Zdaj je ne bo zmanjkajo. Pa to si žele, seveda, da bi kmetijski pridelki dobili svojo ceno, da se bo mleko tudi hribovskim kmetom spet splačalo voziti v dolino, da ga ne bodo kar teletom in prašičem dajali, kot sedaj. Po svetovnem atletskem prvenstvu za veterane v Melboumu Imeniten nastop Toneta Kaštivnika in Lada Konca Kranj, 25. decembra — V Melboumu je bilo letošnje atletsko svetovno prvenstvo za veterane. Med 5000 udeleženci so bili tudi Jugoslovani. Od Kranjčanov sta nastopila atleta Triglava Tone Ka-štivnik in Lado Konc. Oba sta v svojih kategorijah dosegla imenitna uspeha. Lado Konc je triinštiridesetletni profesor telesne vzgoje na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Atletika je biser športa. Kdor se že v mladih letih posveti atletiki, je ne zapusti do poznih let življenja. Svojih svetovnih in evropskih prven-stvev nimajo samo mladi. Taka prvenstva imajo tudi veterani. Svetovno veteransko prvenstvo je bilo od 28. novembra do 7. decembra v Melboumu v Avstraliji. Med 5000 nastopajočimi so bili tudi Jugoslovani. Dobro zastopstvo je bilo tudi iz Slovenije. Največ sta dosegla Celjana: Nataša Urbančič-Bezjak in Jože Kopitar sta postala prvaka. Kranjčana Tone Kaštivnik in Lado Konc sta v svojih disciplinah uspela, saj sta bila med prvimi. Lado Konc je profesor telesne vzgoje na Srednji tehnični šoli v Ljubljani. Atletiki se je zapisal že v dijaških letih pri Triglavu. »Atlet Triglav iz Kranja sem bil vse do leta 1973. Od tega leta do leta 1977 sem nastopal zaradi šolskih obveznosti pri ŽAK Ljubljana in od leta 1977 do leta 1980 sem bil spet pri Triglavu. Svoj zadnji nastop sem kot deseterobojec imel leta 1983 na državnem prvenstvu. Leta 1985 je bil moj prvi start med veterani na evropskem prvenstvu v Rimu. Med petdesetimi nastopajočimi sem v svoji kategoriji dosegel solidno sedmo mesto. Nato je bilo evropsko prvenstvo v Molmeju na Švedskem. Nastopil sem v teku na 110 m ovire in skoku ob palici. Nato me je doletela poškodba in moral sem odnehati. V Avstraliji je bilo to moje drugo svetovno prvenstvo. V maju sem nastopil v deseteroboju v Kranju in s 4.649 sem postavil nov državni rekord za veterane in to je še sedaj drugi najboljši rezultat na svetu. V Splitu je bilo državno prvenstvo. Državni naslov sem osvojil v metu diska, skoku s palico in na 110 m ovire. Za svetovno prvenstvo sem se pripravljal leto in pol. Tone Kaštivnik je bil v svoji kategoriji peteroboja peti in to je bil odličen dosežek. Sam sem nastopil v weith throvv track penthatlonu. To je inačica meta krogle, diska, kopja in kladiva in metanje 13,5 kg gira. To je krogla na verigi. Izkazal sem se odlično in dosegel četrto mesto. V skoku s palico sem bil s 3,50 m sedmi in v olimpijskem peteroboju deveti. V teku na 110 m'ovire sem prišel v polfinale in imel deveti rezultat. Lahko rečem, da sem dosegel veliko. Konkurenca je bila res izredna, saj je bilo nad 5000 nastopajočih iz vsega sveta. Na tem svetovnem prventvu ni bilo le Bolgarov in Sovjetov, ki nimajo razvite veteranske atletike. V Avstraliji je bilo zgodnje poletje in res so bili idealni pogoji za nastope. Le nekaj dni smo rabili, da smo lahko zamenjali noč za dan. Avstralci so se izkazali v vseh pogledih. V prvem planu smo bili športniki. Na vse je to naredilo velik vtis, saj je bilo tako kot leta 1956, ko so bile tu letne olimpijske igre. Na teh je maratonec Franjo Mihelič osvojil prvo olimpijsko srebro za Jugoslavijo. Spoznal sem veliko Avstralije. Avstralija je resnično kontinent bodočnosti. Gredo v korak s časom na vseh področjih. Najbolj viden je napredek pri njihovi arhitekturi. Naj se na koncu zahvalim vsem tistim delovnih organizacijam, ki so nama finančno pomagali za pot. Zahvala JAT-u, Iskri Eru in ZTKO Kranj«. I). Humer Foto: F. Perdan Dvajseta mednarodna tekma v smučarskih skokih Alpe Adria Za točke evropskega pokala v Planici, Trbižu in Beljaku Ljubljana, decembra — Smučarski skakalni klub FAektrotehna Ilirija iz Ljubljane, SSK Trbiž in SSK Beljak bodo po novoletni In-tersport skakalni turneji prireditelji treh skakalnih tekem za evropski smučarski skakalni pokal. To bo v sezoni 1987-M jubilejna dvajseta prireditev Alpe Adria. Že vrsto let pridejo tekme smučarskih skakalcev za točke evropskega pokala takoj po novoletni Intersport tunerji. Letošnjo pono-voletno dvajseto skakalno turnejo bodo vključili v zimske igre Alpe Adria. Organizatorji so trije: smučarski skakalni klub Elektrotehna Ilirija iz Ljubljane, Trbiž in Beljak. Hkrati se bodo na tekmah v Planici, Trbižu in Beljaku zbrali tudi vaditelji Slovenije, Furlanije Evropski pokal Julijske Krajine in Koroške. Prvo tekmo v Planici na 90-metrski skakalnici bodo organizirali smučarski delavci Elektrotehne Ilirije skupaj s pomočjo delovnih organizacij in seveda ob pomoči Športnega društva Rateče Planica. Častni pokrovitelj tekme v Planici so IS skupščine Slovenije, SO Ljubljana in predsednik Smučarske zveze Slovenije. Prav SZ Slovenije skakalnemu klubu Elektrotehni denarno pomaga za to prireditev, sodeluje pa tudi organizacijski komite Planica. Planica bo elitno zasedena, saj bo nastopilo nad 110 skakalcev iz šestnajstih držav. Že lani so uvedli novost. Za ekipnega zmagovalca se štejejo vse tri članske zmage. Od naših bo nastopilo triindvajset skakalcev in med njimi tudi tisti, ki že osvajajo točke v svetovnem pokalu. Ni pa odveč zapisati, da je to mlada garda smučarskih skakalcev, ki je hkrati tudi njihov izziv, da se kaj hitro pri ključijo tistim, ki nastopajo v svetovnem smučarskem skakalnem vrhu Prva tekma bo na 90 m skakalnici v Planici v soboto, 8. januarja ob 13. uri. Druga tekma bo na prenovljeni 100 m skakalnici ob 13.30 v nedeljo v Trbižu. Končala pa se bo v ponedeljek, 10. januarja ob 13.30 na 90 m skakalnici v Beljaku. D. Humer Izbrali smo letošnje najboljše gorenjske športnike Lovorike Bojanu Križaju, Katji Lesjak in hokejistom Jesenic Kranj, 25. decembra — Nad 50 glasovalnih lističev smo poslali slovenskim športnim novinarjem in stalnim dopisnikom za športno rubriko Gorenjskega glasa v tradicionalni anketi za izbor letošnjega najboljšega gorenjskega športnika, športnice in ekipe. Vrnjenih smo dobili 33 glasovnic. Po pet najboljših med posamezniki in med ekipami je izbral vsak in prve smo točkovali s petimi, druge s štirimi, tretje s tremi, četrte z dvema in pete z eno točko. Med moškimi je bila izbira velika, med ženskami pa letos posebno velikih uspehov ni bilo. Prepričani pa smo, da so bili v glasovanje vključeni vsi, ki so med lanskim in letošnjim decembrom največ dosegli. Med moškimi je bil izid pričakovan. Vsi anketirani so glasovali, lovoriko najboljšega zasluži Bojan Križaj, za ostala najboljša mesta pa je bila konkurenca ostrejša. Negotov je bil izid pri ženskah. V igri so bile Polona Frelih, Mojca Dežman in Katja Lesjak. S šestimi točkami prednosti je zmagala Katja Lesjak. Med moštvi pa so prepričljivo najboljši hokejisti Jesenic. Najboljše bomo javno razglasili in jim izročili lovorike na prireditvi, tako kot vsako leto. Zadnja tri leta smo imeli prireditve v Preddvoru, Naklem in letos spomladi v Tržiču. Pri organizaciji prireditve sodelujemo skupaj s krajem, kjer prireditev je. Naša želja je, da bi bila v začetku prihodnjega leta prireditev v jeseniški, radovljiški ali jeseniški občini. Zato pozivamo morebitne kandidate za organizacijo prireditve, naj se oglasijo. Kjerkoli smo takšne prireditve imeli, je bil to odmeven dogodek. FSPN v Ljubljani, leta 1988 pa bo 14. oktobra praznovala enaindvajseti rojstni dan. »Poškodbe noge se vlečejo čeprav sem dobro pripravljena za olimpijsko sezono. Ravno poškodba kolena me je v tem letu vrgla iz reprezentance, ki je tekmovala na svetovnem prvenstvu v Crans Montani. Za to sezono smo se dobro pripravljali v Argentini in nato doma in na ledenikih v Evropi. Še vedno mi je najbolj v spominu bronasta kolajna na mladinskem svetovnem prvenstvu v veleslalomu le- ta 1985. V lanski sezoni sem bila pred poškodbo dokaj uspešna. V Badgesteinu sem bila leta 1986 deveta v slalomu in nato v letu 1987 tretja na univerziadi v slalomu. To sezono sem začela dokaj solidno, saj sem na prvi sla-lomski tekmi v Sestrieru dosegla deveto mesto, kar mi je prineslo sedem točk v svetovnem pokalu. Spet treniram in se pripravljam naprej za tekme svetovnega pokala in upam, da bom lahko tekmovala tudi na olimpijadi v Calgarvju. Vsem tudi sama želim iskreno počutje v letu 1988.« Hvala za predloge! J. Košnjek gori in januarske letos v Kitz-buhlu, saj mi na tem slalomišču do sezone 1987 ni uspelo zmagati. Tudi letošnja sezona na začetku ni bila slaba, saj sem bil med tistimi, ki so že osvajali točke v slalomski uvrstitvi svetovnega pokala. Še posebno bom vesel vsake točke in vsake zmage, če mi bo uspela. A kaj naj rečem za zimske olimpijske igre v Calgarvju. Potrudil se bom, da bom obe vožnje slaloma dobro odpeljal. Vsem Gorenjskem iskreno čestitam srečno leto 1988.« Izidi glasovanja Moški: 1. Bojan Križaj 165 točk, 2. Grega Benedik 85, 3. Matjaž Zupan 71, 4. Darjan Petrič 54, 5. Tomo Česen 46, 6. Dušan Mravlje 19, 7. Iztok Tomazin 17, 8. Srečo Rehberger 10, 9. Darko Svetina 9, deseto mesto pa delijo s tremi točkami Zvone Šuvak, Roman Pogačar in Bogdan Jug. Po dve točki sta dobila Edo Hafner in Janez Pintar, po eno pa Goran Kabič in Drago Mlinarec. Ženske: 1. Katja Lesjak 129 točk, 2. Polona Frelih 123 točk, 3. Mojca Dežman 109, 4. Barbara Mulej 57, 5. Olga Bali-gač 28, 6. Nuša Romih 23 in 7. Zala Kalan 2. Moštva: 1. Hokejisti Jesenic 149 točk, 2. Padalci ALC Lesce 102, 3. skakalci Iskre Delte Triglava 80, 4. plavalci kranjskega Triglava 60, 5. kolesarji Save 52, 6. alpinistična odprava v ZDA 16, 7. NTK Merkur in rally ekipa AMD Škofja Loka 3, 9. atletska ekipa Triglava in kegljači na ledu Vatrostalna Jesenice 2, 11. Smučarski tekaški klub Triglav 1 točka. Bojan Križaj: enkratna slalomska serija V lanski sezoni v svetovnem pokalu je bil Bojan Križaj v slalomu zdaleč najboljši tekmovalec. V vseh osmih nastopih slaloma za točke svetovnega pokala je bil vedno v ospredju in v finalu svetovnega pokala v Sarajevu mu je drugo mesto prineslo doslej najboljšo uvrstitev v tem pokalu. Kristalni globus je bil njegov. Ta uspeh je dragocen, saj je Bojan Križaj starosta svetovnega alpskega smučanja. 3. januarja bo praznoval enaintrideseti rojstni dan. »Vsi nastopi sezone 1986-87 so mi prirasli v srcu. V osmih sla-lomskih nastopih v svetovnem pokalu sem bil vedno uvrščen v samem vrhu, Od sezone leta 1980 do letos imam osem sla-lomskih zmga. Še posebno sem vesel lanske zmage v Kranjski Hokejisti Jesenic: na led za novo zvezdico Katja Lesjak: poškodbe ovirajo Najboljša gorenjska športnica za leto 1987 je alpska smučarka SK Alpetourja Katja Lesjak. Katja Lesjak je študentka V zadnji sezoni so hokejisti Jesenic osvojili dvaindvajseto zvezdico. Zato ni naključje, da so najboljša ekipa Gorenjske za leto 1987. Le i os u ja hokejska sezona v prvi zvezni ligi je v polnem teku. V drugem delu prvenstva se Jeseničani spet potegujejo, du bi igruli v končnici prvenstva za državni naslov. S svojo igro spet navdušujejo. Preuzeli so Med-veščaka in pokazali, da se ne dajo. Prepričani smo, da bodo Jeseničani spet v igri dveh nasprotnikov, ki se bosta borila za državni naslov, upamo, da si bodo na svoje železarske drese pripeli že triindvajseto zvezdio. To bo novo darilo k praznovanju štirideset let hokeja na Jesenicah. Srečno in uspešno v letu 1988. D. Humer Foto: F. Perdan Enaintridesetič Po poteh partizanske Jelovice Štiri tekmovanja in devet pohodov Škofja loka, 28. decembra V soboto lil nedeljo, 9. m 10 januarja bodo v počastitev :(1 oblet ime hoja V Dražgošah in praznika škofjeloške občine tradu lonalnc cli a/go ške prireditve, na katerih se vsako leto zbere več tisoč ljudi, od mla dih do nekdanjih bOfOSV <■'ankarje-vega butajonu in drugih enot na Gorenjskem m izven nje. I'odrob ncje bomo o piireditvi pisali po praznikih, tokrat pa le glavne značilnosti. Na sporedu bodo Štni spoitne pi i redu v c,i„, ,.(|;, dovolj sne-ga. Organizatorji pripravijo sinu Carski tek na 10 kilometrov za jugoslovanski smučarski pokal mar šal Tito, C ■ ba dovolj snega, bo tek v soboto, 9 jami.n M ,,|, \ \ /;, Kamnitnikom. .u ei p,, v višjih predelih V nedeljo, 10. januarja, se bo ob 8. uri začelo 17. odprto prvenstvo patrulj enot teritorialne obrambe, ob lati url pa bodi, [j Krope krenile ekipe ZRVS in mladine na tek oziroma pohod proti Dražgošam. Če bo dovolj snega, bo v nedeljo ob 10. uri na Slemenu v Dražgošah veleslulomsko tekmovanje II ciiibanke m cicibane do 11. leta sta.osti. V nedeljo pu bodo v Dražgoše prišli tudi pohodniki, ki bodo pnsli iz VSSh strani iz devetih pohodov Ze danes pi i poroči lo udeležencem v I Iražgoše pridite p#| in ne / osebnimi avtomobili. V 1 h.i/i;i i-.ah M bi idl1 V nedeljo tudi noi ah ta 11 v * "c i borci Cankarjevega bataljona, ob 12. uri pa bo preti spomenikom proslava, na ka ten bo govoril predstavnik republiške konference mladine, po kulturnem programu pa bodo razglasili rezultate športnih tekmovanj. J. Košnjek Zanimivo tekmovanje Čigav bo pokal Zdravo Kranj, 28. decembra — V nedeljo bi morala biti na Krvavcu že prva od tekem nove smučarske akcije Zdravo. Tekme se bodo potem na daljevale 10. januarja (Slijemo), 24. januarja (Krvavec, 27. februarju (Golte), 21. februarja (Krvavec), ti. marcu (Pohorje), 20. marcu (Kr vavec) m 3. april vel.ko finale nu Krvuvcu. Vsaj štiri tekme mora p. hiti izvedene, da ho tekmovanje regularno. Na tekmah lahko sodelujejo v i smučarji, ki nimajo YU sli KIS točk in so starejši od 18. let. Vsaka tekma je ena vožnja veleslaloma, I n .»le pa bo paralelni slali im Kategoi i| ■ so: ženski- A od lil do ""' let m K. Mi let in starejše, moški C Bojan Križaj in Mateja Svet najboljša športnika Jugoslavije /.Mtfrvb, 27. »lei-vmbra - V Zagrebu ■>> pO 0 • .eti anketi Spori skih novosti slovesno proglasili najboljše športnike m ekipe /.a leto 1987. V tej najimenitnejši proglasitvi Sportskih novosti /a najboljšega športnika, .por tmco m ekipo Jugoslav ije so v anketi sodelovale v se športne red.iki i |c SFRJ. Zu najboljšega športnika so že tretjič proglasih alpskega smu< a rja Hoja na Križaja. /a najboljšo športnico pa drugu alpsko smučarko Matejo Svet Med ekipami je pri moških ta naslov pripadel vaterpolski reprezentanci lugo slavij«', pri ženskah pa je to i epi e/.entaiica košuikuric Jugoslavije, Iskrene Čestitke vsem. od 18. do 32 let, moški D od 33 do 43 let in moški K 44 let in staiejši Točkuje se po sistemu svetovnega pokala (točke dobi prvih petnajst), /a uvrstitev v finale pa štejejo štiri najboljše uvrstitve V finalu DO tekmovalo po 8 najboljših iz vsake skupine. Start vsake tekme je ob 11 uri. Če je slabo vreme, je treba čukat i do 13. ure, potem pase določi rezervni termin. Vsak tekmova-le< mora imeti osebno izkaznico. 1'rijavnina je ob predprijavi 2500 in na dan tekmovanja 3500 dinarjev Prijave za tekmovanje je treba poslati na naslov: RTV Ljubljana, za pokal Zdravo, 8100 Ljubljanu, Mosa Pijadeja 10 Zadnji rok: četi tek pred tekmo Zapoznelo prijave bodo upoštevane kot prijave na dan tekme, ko se bo mogoče prijaviti med 8. in 10. uro. Startne številke bodo izdajali do 10.15. Odgovorni za tekmovanje so: Goran Valič, Leo Šepec in Igor Kreačič. Informacije dajejo na RTC Krvavec, Kranj, Koroška 25 a. Poiščite in vprašujte koga ud navedenih J K. GLAS glas za vas <£ DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1988 Skupščina občine Radovljica, izvršni svet in družbenopolitične organizacije GOSTILNA BEGIČ MATO Delavska 21, 64000 KRANJ, STRAŽIŠČE Telefon: 23-992 Cenjenim gostom, vsem občanom ter poslovnim prijateljem želimo prijetno praznovanje in uspešno novo leto 1988 in se priporočamo za obisk. Cenjene goste obveščamo, da bo lokal od 29.12.1987 do vključno 5.1.1988 zaprt. Bife pri FRANJOTU % Viki Kutnar Kranj, Oprešnikova 28 (Primskovo) Cenjenim gostom in občanom želi srečno novo leto 1988 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ Zupančičeva 4. S svojimi onotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču želi strankam, poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspešno novo leto 1988 Nudimo vam naslednje usluge: — mehansko čiščenje dimnih vodov in prezračevalnih naprav, — kemično in mehansko čiščenje plamene strani kurilnih naprav in termogenov, — meritve dimne emisije Anton Umbreht slikopleskarstvo KRANJ Ulica Draga Brezarja 5 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1988 ŽENSKI FRIZERSKI SALON META PODLU BNIK 277, SKOPJA LOKA Telefon 62-321 i. Sv Vam nudi: — vse vrste modernega striženja — kodranje z najboljšimi preparati barvanje z najnovejšimi barvnimi odtenki in vam želi SREČNO NOVO LETO 1988! Franc Juvan slikopleskarstvo Kranj, Štirnova 21 Cenjenim strankam se zahvaljujem za zaupanje in želim srečno novo leto 1988 EKSPRES IZDELAVA KUUČEV - RADIKOVIČ, KRANJ (za trgovino Globus) Cenjenim strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1988 in se zahvaljuje za sodelovanje Izdelujemo vse vrste ključev, popravljamo ključavnice, graviramo napise in številke ter brusimo: nože, drsalke, nože za mesoreznl-ce, nože za mizarske skobelne stroje, vvideo rezkarje, križne žage In vsa ostala krožna rezila. FRANC ROBNIK, urar Kranj, Vodopivčeva 8 (Mohorjev klanec) Cenjenim strankam in občanom Gorenjske želi srečno novo leto 1988 V letu 1988 vam želimo veliko sreče, zadovoljstva in uspehov ■■■■■■III Industrijski kombinat vam želi zdravo, srečno in uspešno novo leto 1988 in obilo prijetnih trenutkov v obutvi V prihajajočem letu vam želimo obilo zdravih, srečnih in uspešnih dni Veseli bomo vašega obiska v salonu pohištva ZLIT v trgovskem centru DETELJICA v Bistrici pri Tržiču! MERCATOR-ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRŽIČ Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 1988 Priporočamo se za obisk v naših bogato založenih prodajalnah in blagovnici v Tržiču ter v prodajnem centru in trgovini v Kranju. Se posebej vas vabimo v našo bogato založeno i! vinoteko v potrošniškem centru DETELJICA. O O Trgovina z gradbenim materialom — Kranj Primskovo VSE ZA GRADNJO OD TEMELJEV DO STREHE SREČNO 1988 GRADITE HITRO. GRADITE SODOBNO, GRADITE POCENI-GRADITE Z NAMI Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Mnogo delovnih uspehov, uspehov pri urejanju skupnih družbenih zadev, pri razvoju in utrjevanju samoupravljanja v delovnih organizacijah in zadovoljstva želijo delovnim ljudem in občanom v letu 1988 Mercator - Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske Kranj, C.JLA 2 TOZD KMETIJSTVO KRANJ TOK RADOVLJICA TOZD MLEKARNA KRANJ TOZD OLJARICA BRITOF TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ TOZD AGROMEHANIKA KRANJ TOZD MESOIZDELKI ŠKOFJA LOKA TOZD KLAVNICA JESENICE in DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB želi občanom in poslovnim prijateljem srečno in uspeha polno novo leto. Vaš turistični servis na Gorenjskem Cm kom pas VJ^J JUGOSLAVIJA KRANJ, BRNIK, JESENICE, BLED, KRANJSKA GORA... Osebje poslovalnic vam želi zdravja, sreče in obilo prijetnih trenutkov ob Kompasovih storitvah v letu 1988 TIKO Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme Želi delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto SLAŠČIČARNA ČEBELICA NA // PLANINI rt^^A^r* KRANJ - čez kokrški n fcj^^CJ? (Planina) Želi cenjenim gostom srečno in uspešno novo leto 1988 in se priporoča! Nudi torte vseh vrst, kremne rezine s smetano, čajno pecivo itd. Torte vseh vrst po naročilu so hitro in kvalitetno izdelane. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC V Kranju ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Želi slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam srečno in uspehov polno novo leto 1988 Triglav konfekcija Kranj Poslovnim prijateljem in delovnim ljudem želimo srečno in uspešno novo leto 1988 TEKSTILNA TOVARNA ZVEZDA KRANJ, Savska cesta 46 Želi delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1988 Obrtno podjetje TEHTNICA Kranj Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo veliko sreče in uspehov v letu 1988! POMAGAMO VAM PRI IZBIRI DARIL Pripravili smo vam bogato ponudbo praktičnih, aranžiranih daril SREČNO 88 (G| Blag9vnica vr^jf Kranj SREČNO transpcrtna i ~>otiskana embalaža oblikovanje in projektiranje □ cM) OTRČIM© 9 8 g KOMUNALNO PODJETJE TRŽIČ Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim sodelavcem želimo srečno in uspešno novo leto 1988 ctlpin a ZIRI v?. ■m Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem srečno in uspešno novo leto 1988 37 SREČNO 1988 17. STRAN @©IMiKMME2GLAS SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IN OBČINSKE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Želijo delovnim ljudem in občanom srečno novo leto 1988. Temeljna banka Gorenjske Kranj vam želi srečno novo leto! 4(0) LET ALPETOUR SMUČANJE NA JAHORINI IN BJELAŠNICI, ugodne cene, še nekaj prostih mest v hotelih, apartmajih in vikend hišicah ZIMSKE POČITNICE v Bohinju, Gozd Martuljku, pod Krvavcem in na Krvavcu, na Bledu (v hotelih in zasebnih sobah) SMUČARSKI PAKETI ZA MLADINO (Krvavec, Velika planina, Stari vrh, Sori-ca, Kobla, Vogel. Kr. Gora) Prijavite se pravočasno za vaš športni dan. SKl ABONMA (novo za skupine mladincev) SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU: Kitzbuhel, 17.1.1988 (din 27.500) Badgastein, 24.1.1988 (din 21.500) Maribor, Zlata lisica. 30. in 31.1.1988 (din 8.500) Saalbach, finale. 26. in 27.3.1988 (din 29.000) POCENI POČITNICE ZA UPOKOJENCE V RABCU od 9.1. hotelu B kategorije z bazenom samo din 54.000 INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH ALPETOUROVIH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH. 1988 naprej. Polna oskrba na teden v OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZ MENCINGER BOHINJSKA BISTRICA OŠ. dr. Janez. Mencinger Bohinjska Bistrica objavlja prosta dela in naloge UČITELJA TELESNE VZGOJE Delavec bo združeval delo za določen čas od 8.2. do 30.6.1988. SOCIALNEGA DELAVCA Delavec bo združeval delo za določen čas v času odsotnosti delavke na porodniškem dopustu. Nastop 8.2.1988. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi razpisa. zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem delovnim ljudem, zavarovalcem in poslovnim prijateljem želimo srečno in uspešno novo leto 1988 GOSTILNA BENEDIK I Stražišče MAJA M1HELIČ (H 64000 KRANJ, BENEDIKOVA 21 Tel.: 064/28-030 Cenjenim gostom in občanom želimo srečno novo leto 1988 Priporočamo se za obisk, dobro vas bomo postregli. Sprejemamo naročila za zaključene družbe. Športna dvorana PODEN Škof ja Loka PRIREJA 31.12.1987 ob 20. uri VELIKO SILVESTROVANJE Za pijačo in jedačo poskrbljeno ob zvoku ansambla TRIGLAV ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦* OSNOVNA SOLA ALOJZ KEBE Prušnikova 98, Ljubljana Šentvid KMDB razpisuje dela in naloge: SNAŽILKE za nedoločen čas s poskusnim delom :i mesece Nastop dola takoj ali po dogovoru. Osnovni OD 200.000 din Razpis velja do zasedbe delovnega mesta Ugodna lokacija glede na avtobus in železnico v Šentvidu. soua uraiM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1988 MERKUR kranj Našim odjemalcem in drugim občanom želimo srečno novo leto 1988 in se priporočamo. Pore nt a Srečko m Mija usnjena galanterija-nahrbtniki Virmaše 51. 64220 Škofia Loka telefon 064 61915 CENJENIM KUPCEM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1988 ter se priporočamo ■■■■■HM | OSNOVNA' ŠOLA LUCI JAN j j SELJAK I KRANJ • komisija za delovna razmer- f j a OŠ Lucij an Seljak Kranj objavlja za določen čas prosta dela in naloge KUHARICE v šolski kuhinji (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). Pogoj: KV kuharica Nastop dela 8.2.1988 Razpis velja do zasedbe del in nalog. domplan Kranj, Cesta JLA 14 TOZD INŽENIRING TOZD STANOVANJSKA DEJAVNOST TOZD URBANIZEM DSSS ALPETOUR ALPETOUR TOZD Potniški promet KRANJ OBVEŠČA potnike, da linije MESTNE GA PROMETA v četrtek, 31. decembra 1987, obratujejo po SO HOTNE M VOZNEM REDU, v petek, 1. januarja 1988, pa pričnejo z obratovati jem selo po 12. uri. Linije PRIMESTNEGA PROMETA obratujejo v četrtek, :U. januarja 1987, po SOBOTNEM VOZNEM REDU. VSEM POTNIKOM ŽELIMO SREČNO 1088 (m) metalko TOZD triglav tržič Želi vsem bralcem Gorenjskega glasa in poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1988 POSLOVNIM SODELAVCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM, ŽELIMO SREČNO NOVO LETO, VELIKO USPEHA IN SODELOVANJA V LETU 1988 HAUSMAN JANKO GREGORČIČEVA ULICA 5 64260 BLED YUGOSLAVIA SNEMANJE, PRESNEMAVANJE IZPOSOJANJE IN PRODAJA AUDIO IN VIDEO KASET Želimo vam srečno In uspehov polno novo leto 1988! TRZISKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE p.o. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO I9KS PEKO TRŽIČ n.sol.o. Ste Marie aux Mineš 5 64290 TRŽIČ Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb RAZPISUJE dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostjo VODENJE RAZVOJNO PRIPRAVLJALNEGA SEKTORJA Pogoji za sprejem: — diplomirani inženir tehnične smeri, diplomirani ekonomist, diplomirani organizator dela in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, — inženir tehnične smeri, ekonomist, organizator dela in 9 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu, — šola za poslovne kadre — aktivno znanje tujega jezika Posebne zahteve: sposobnost vodenja in organiziranja, samostojnost pri delu, sposobnost sodelovanja, izpolnjevanje kriterijev in družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Tržič. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu GLAS Tovarni obutve PEKO Tržič. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. Izbrani kandidat bo združil delo za štiriletni mandat. MALI 00 LASI iMl tel.:27 960 tertallAtC aparafl.itrojl Prodam 10 kub. m TERVOLA trdega, debeline 4 do 6 cm. Tel.. 74-355 21745 Prodam cementno valovito strešno OPEKO 700 kosov. Tel.: (061) 484-366 _21755 Prodam PUNTE in BANKINE za gradnjo celotne hiše. Tel: 51-776 21763 Prodam HI Fl SISTEM fisher midi z zvočniki. Tel: 38 637 21737 Prodam OJAČEVALEC 301 SA pioneer 2 x 70 ter KASETAR toshiba PC 616 in zvočnika JVC Ogled popoldan. Luže 22. Šenčur_21739 Prodam črno belo TV in termoakumu-lacijsko PEČ 3 KW Tel.: 27 321 21743 Prodam barvni TV Alojz Močnik, Brez- je 4, Brezje _21748 Prodam OJAČEVALEC 2 X 50 W in tu ner za 12 SM. Tel.: 77 527, popoldan 21749 Prodam stroj za izdelavo strešne ope ke, špičaka zagore, šolska ul. 5, Ribno Bled_21754 Prodam črno beli TV Tel : 36 566 _21756 Prodam RAČUNALNIK commodore 4, s kasetofonom, navodili, jovsticom Terlink, C 26 julija 12, Naklo 21764 Prodam barvni TV za 25 SM, dobro ohranjen Žaberl, Alpska 54, Lesce 21769 Prodam barvni TV gorenje za 15 SM, star 8 let Janez čampa, Tavčarjeva 3/b, Jesenice 21772 Prodam malorabljeno snećno FREZO za kultivator gorenje Janez Urh, Se benje 78, Zasip Bled, tel : 77 746 21776 Prodam nov VIDEOREKORDER v ga ranciji. Tel.: 27-873_21779 Prodam RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K s programi in literaturo Drino vec, tel : 47 375_21781 Prodam MOTORKO saxdolmer 117, cena po dogovoru Pratizanska 47, Kranj_21784 TfclrVIZOR grundig, prenosni, barvni, ohranjen, prodam za 30 SM Metoda, Cešnjica 20, Podnart_21790 Prodam pralni STROJ, rabljen, /amr zovalno SKRINJO 50 litrov, rabljena, šivalni stroj novi z garancijo ruža step. Tel : 38 908 od 16 do 19 ure vsak dan _21812 Prodam barvni TV iskra 8456 / daljin skim upravljanjem, star eno leto Tel 27 995 _21815 Prodam IV eolor, !>t> cm, daljinsko vo denje Habjan, Podlubnik 156, Škofja Loka tel : 62 448 21817 Prodam glasbeni S101 P te<: stereo, dve kaseti, gramofon, hitrostno pres nemavanje, dva zvočnika 100 W, s ca rinsko deklaracijo, ali menjam za sta rejšo Z 101 z doplačilom Lukan, Zlato pol|e 2/b. Kranj razno prodam Prodam 2 m1 suhih hrastovih DESK, debelina 3 cm. Telefon: 40-328_ Prodam skoraj nov smučarski KOMBINEZON št. 16/174 ter hlače slalom iste številke ter nov telefon iskra eta 86. Sv. Duh 75, Škofja Loka_21736 Prodam PEČ na olje, šivalni STROJ, barvno TV manjša okvara in motor ja-wa 350. Tel : 70-305 21738 Poceni prodam novo moško OBLEKO št. 48 in 50 Tel.: 39 932, popoldan _ _ 21740 Prodam MRVO. Tel: 42 764 21757 Prodam globok otroški VOZIČEK in vrtljivo kuhinjsko omaro. Tel.: 21 -803 _21758 Prodam REVIJE SAM od letnika 1979 do 1984 Ladko Smolčič, Gradnikova 103, Radovljica_21761 Prodam zmrzovalno SKRINJO in špor tni otroški voziček nemški. Tel.: 78-354 _21768 Prodam zelo dobro domače dolenjsko VINO Sr Dobrava 14 21819 Prodam HLADILNIK z zamrzovalni kom. Tel.: 28 028, vsak dan po 15. uri Prodam barvni TV Iskra azur (4 leta), jogi 190x90 in cca 200 kg betonskega železa 010, svinčene cevi cca 50 kg, črne cevi za centralno 3 kose 3/4 col Tel.42 305 vozila Prodam Z 101 confort, letnik 1981 Košnjek, Strahinj 63_21747 Prodam avto R 4, letnik 1979, registri ran do junija 1988 Zupan, tel : 79 938 _21750 Prodam novo avtopnkolico Tel.: 28 566 _21751 Prodam GOLF JL, letnik 1980, ogled možen od 15 ure dalje Andrej nad Zmincem 21, škcfja Loka 21753 Ugodno prodam /a Z 101 |>rva dva no tranja BLATNIKA in masko. Tel : 51-265_21759 Prodam AUSTIN 1300, zelo dobro ohranjen z veliko rezervnimi deli za 65 SM Leban, Kropa 3/b, stanovanje 32 _21760 Prodam Z 750, letnik 1975, registriran do septembra 1 988 /g Brnik 82 21762 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1980, ga ražiran Franc Vandot, Koritenska 7, Bled, tel 77 079 21765 DEŽURNI VETERINARJI OD 31.12. DO 8.1.1988: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Ivana Slavca 1, obvešča živinorejce na < lorenjskem, da sprejema na-ročila /ii vse veterinarske storitve vs.it dan od li. ure zjutraj do 22. ure zvečer nu zavodu v Kranju oz po telefonu it. 22-781 ali 25-779. Naročila zu veterinarske storitve oddajte do 8 ure zjutraj, zu nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22 ure zvečer do ti. ure zjutraj pa sprejemajo: zu občino Kranj: BBDINA dip. vel. ANTON,lletnnovu r>8, KRANJ, tel. 23-518 zu občino Škofja Loku: PlPPdipl vet ANDREJ, Pniti/unska M, ŠKOl JA LOKA, tel. «o-:mo zu občino Radovljici! in Jesenice: PLESTENJAK dipl. vet. ANTON. Prešernova :»L BLED, tal. 77-8/8 zu občino Tržič: SAJOVK dipl vel IIOIIUT. \ Rejcu I, NAKLO, tel. 17 083 ali 7MU Prodam BMX 1802, letnik 1971. Rafko Gartner, Zg. Sorica 52 21439 Prodam rabljene dele za Lado 1200: vrata, pokorv motorja, prvo steklo, luči, hladilnik, menjalnik, sedeži, zaga-njač, alternator, gume s platišči, prva prema, zadnja prema z diferencialom, armaturo. Tel.: 27-452 Prodam Z 101, letnik 1977. Tel.: 26-249 _21771 TOVORNI AVTO OM 5,5 t, po generalni, prodam. Oblak, tel.: 68-066 21774 Prodam KAVVASAKI 1000 RX, letnik 1986. Tel: 83-046_21775 Prodam Z 101, letnik 1980, 50.000 km, garažirano v brezhibnem stanju. Trilar, Hafnerjeva 6, Stražišče_21778 Prodam APN 6 še v garanciji. Zajec, Hrastje 42, tel.:34-318_21782 Prodam Z 850, letnik 1984, registriran do novembra 1988. Tel: 66-811 21791 Prodam PEUGEOT 304, letnik 1977. Tel.: 46-476_21792 Prodam FIAT 126 P. Ogled v torek in sredo, popoldan. Sodja, Jereka 12 _21793 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981, dobro ohranjen, prodam za 140 SM. Tel.: 75-712_21795 Prodam obnovljeno DIANO, letnik 1977. Tel.: 80-141, popoldan 21796 Prođem R 4, letnik 1978, dobro ohranjen, na novo registriran. Rifat Rašič, Blaževa 3/a, Škofja Loka 21803 Prodam KOMBI TAM 2001, letnik 1976, potreben kleparskih popravil. Tel.: 67-078, od 18. do 19. ure_21804 Prodam FIAT 750 L, letnik 1983, 17.000 km. Tel.: 27-643_21811 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Tel.: 74-249 od 14. ure dalje 21820 Ugodno prodam delno obnovljen osebni avto Z 101. Tel: 62-388 21677 Prodam Z 101, starejši letnik. Jezer-šek, tel : 69-086 21746 živali Prodam 20 - 160 kg težke prašiče. Stanovnik, Log 9, Škofja Loka Prodam več mesnatih PRAŠIČEV. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 21686 Prodam ali zamenjam mlado KRAVO za kravo po teletu. Hafner, Trnje 1, Škofja Loka 21688 Prodam PRAŠIČE za zakol. Nova vas 3, Preddvor, tel.:45-189_21741 Prodam KRAVO simentalko in črnobe-lo TELIČKO. Zg. Veterno 1 ' 21744 Prodam TELIČKO frizijko, staro 20 dni. Bernik, Žabnica 43 21767 Prodam dva meseca starega BIKCA simentalca. Tenetiše 44, tel.: 46-097 _21773 Prodam TELICO 16 mesecev staro, simentalko. Pivka 3, Naklo 21786 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 25 21794 Prodam PRAŠIČA 170 kg težkega, do-mača krma. Zarnik, Suhadole 60, Komenda 21807 Prodam PRAŠIČE težke 170 kg. Bašelj 16, Preddvor 21813 Prodam PRAŠIČA za zakol. Golniška 1, Kokrica kupim Kupim angora ZAJČKE Voglje 55, od 2. januarja do 11. januarja 1988 21785 Kupim dvoredni pletnilni STROJ em pisal. Tel : 45 759, po 16. uri 21787 Kupim otroško POSTELJICO Tel: 33-185, Kranj__21788 Kupim brejo SVINJO. Alojzija Dolenc, Gorenja ravan 1, Poljane 21800 zapoillfve Za prodajo najkvalitetnejših knjig MLADINSKE KNJIGE nudimo honorarno zaposlitev ZASTOPNIKU za po dročje Slovenije. Delo ob vikendih, la sten prevoz Šifra: NAJBOLJŠA PRO VIZIJA 21557 Iščem delo na dom. Šivanje, pletenje, sestavljanje Tel : 36 334 21742 Sprejmeva delo na dom Tel 61 446 _21770 Sprejmem delo na dom lepljenje, se stavljanje, pakiranje Šifra: SPRET NOST_ 21783 Nudimo možnost organizirane prodaje zelo iskanega artikla Samo resne po nudbe na tel : 51 935, med 6 30 do 8 ure 21809 Nudim honorarno delo komunikativnim osebam Tel : 51 667 21816 Razpisujemo prosto delovno mesto delavke za nedoločen čas, z dvoiz-menskim delovnim časom Pogoj: spretnost, zaželjen pričetek dela s 1.1. 1988. Dohodek po učinku. Informacije od srede dalje po tel: 80-318 21814 sfan.oprema Prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) 50 cm. Tel: 66-922_21689 Dobro ohranjeno zamrzovalno SKRINJO Ith 380 litrsko, ugodno prodam. Tel.: 60-485_21777 Prodam KUHINJO domače izdelave, primerno za vikend ali mansardno stanovanje. Cankar, Gorenja vas 243 __21798 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), dobro ohranjen. Slavka Dolenc,Puštal 49, Škofja Loka _ 21801 Visokotlačno kombinirano PEČ, prodam. Tel.: 62-385_21805 Prodam eno leto staro KUHINJO. Tel.: 65-071_21806 Poceni prodam 180 litrski HLADILNIK končar s pokvarjenim kompresorjem. Tel: 25-465 21810 Prodam: kuhinjsko opremo s kotom, pravi les (primerna za obrtnika, tudi za orodje) v delavnici. Hladilnik Gorenje z zamrzovalnikom, 2 električna štedilnika, pralni stroj Zopass, 6-delno omaro, globoko. Cena po dogovoru. Grošelj, Valjavčeva 29, tel.: 21-882, vsak dan od 9. do 19. ure poiesii Prodam cca 3000 kv.m. travnate površine, ravnina, blizu Jesenic. Naslov v oglasn em oddelku. 21797 OBRTNIKI, ZDOMCI, PODJETJA! v Kranju, 2 km od centra, prodam novejšo stanovanjsko hišo z delavnico, lahko skladišče. Skupna tlorisna izmera cca 180 m2 - ugodno. Zupan, Jezerska c. 93/c, Kranj ilano%anja Novo komfortno enosobno stanovanje na Planini pri Kranju, 33 m2 prodam z opremo ali brez. Čena po dogovoru. Informacije po tel.: 35-060 vsak dan od 20. do 21. ure ali na naslovu Mali, Tončka Dežmana 4, Kranj. Novo takoj vseljivo štirisobno STANOVANJE na Planini III, takoj prodam. Ši-fra: L EP RAZGLED_21766 Enosobno stanovanje v centru Domžal, 37,6 kv. m, prodam. Tel.: (061) 341-991, popoldan_21780 Dve dekleti iščeta sobo s souporabo kopalnice v Kranju. Šifra: VESTNE _21789 Prodam komfortno dvoinpolsobno STANOVANJE 72 kv. m, s telefonom v Kranju za gotovino. Tel.: 39-732 21818 PRIREDITVE KUD VISOKO prireja 31. decembra 1987 ob 20. uri v Zadružnem domu SILVESTROVANJE. Igra ansambel SREČKA VRTNIKA 21799 OBVEIIliA .zdelujem prenosne TORBE za dojenčke. Tel.: 35-172_21752 PEDIKURA V ŠKOFJI LOKI KOZME TIKA Bergant Vera, vas obvešča, da poleg uslug negovalne kozmetike nudi tudi pedikuro. Informacije in naročila: 62 596, popoldne 21802 Aktiv mladih zadružnikov KZ Škofja Loka, prireja NOVOLETNI PLES, v petek, 1, januarja ob 20. uri v Poljanah. Igra ansambel SORA. VABLJENI! 21808 ROLETE: lesene, plastične in žaluzije (v kratkem bodo tudi mini aluminijaste rolete polnjene s polivretanom) naročite Špilerjevim, Gradnikvoa 9, Rado vljica tel.: 75-610. IMAMO KONKU RENĆNE CENE!_21202 IZOLIRAM CEVI centralne kurjave z volno, pločevino. Te.: (061)216-673 OM4EO Opozarjava Likozar Angelo, Horvat Darko, vse sosede, sodelavke ter prija teljice Tič Milke, ukolikor bodo širili nepreverjene govorice, da jih bova sodno preganjala. Tič Anton, ml -Erika ZAHVAIA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE BERNIK Brnkove mame iz Lavtarskega vrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem za pomoč, darovano cvetje, Izraze BOŽalja, ter spremstvo na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo ZB Jošt, zvonarjem, pevcem in duhovni ku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: otroci Mari, Anki, Tončka, Ivan in Milan z družinami in snaha Marija Z otroki lavtarski vrh, Kranj, Planica, Dolenja vas, HukovšČica, Škofja Loka. 20. decembra 1987 ZAHVALA Ob smrti očeta, deda, pradeda, tasta in strica ANTONA ČIMŽARJA st. Dvor je 61 se najlepše zahvaljujemo Bolnišnici Begunje za dolgoletno nego. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom in sodelavcem Iskre ingenering, ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali in se tako številno poslovili od njega in ga pospremili k večnemu počitku. Najlepša hvala gospodu kaplanu za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. Čimžarjevi Dvorje, 22. decembra 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše mame FRANČIŠKE BODLAJ se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA V 91. letu je do trpel JOŽEF DOLINAR Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem ter sodelavcem LTH in Telematike števci za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tov. Lužanu za poslovilne besede, g. župniku in g. patru za pogrebni obred in pevcem za žalostinke. VSI NJEGOVI Šutna, december 1987 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame MARIJE JENKO roj. Rozman se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, in prijateljem, dr. Sajevic Mariji za dolgoletno zdravljenj« in g. župniku za opravljeni pogreb, ter za darovano cvetje in izrečena sožalja. VSI NJENI Mavčiče, 10. decembra 1987 ZAHVALA Tiho je odšel od nas naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric FRANC ŽNIDAR železničar v pokoju Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in dobrim sosedom, posebno še g. Grošelj Slavki, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala sodelavcem Kokre blagovnica Tina in prod. Dekorja. Zahvaljujemo se dr. Perčičevi za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih, g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, enako pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 19. decembra 1987 V SPOMIN Dragi ata, že peto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ne mine dan, ne mine noč, povsod si z nami ti navzoč. FILIPU JELENCU Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sveče. VSI NJEGOVI SREČNO 1988 Kresničke k Podarim * — dobim GorenjsKe ceste so letos terjale 60 smrtnih žrtev. Med njimi je tudi veliko pešcev. Pešci bi bili na cesti gotovo varnejši, ko bi vsi do zadnjega nosili kresničke, kakršne so v navadi pri naših šolarjih. Ker pa jih v prosti prodaji (v trgovinah in trafikah) nismo zasledili, podpiramo predlog enega od novinarjev črne kronike. Ta predlaga, da bi kresničke prilagali h karticam Podarim - dobim. Tako &i imel vsak Slovenec zanesljivo vsaj eno, če ne še dve. Leto varnosti na slovenskih smučiščih Leto 1988 je proglašeno za leto varnosti na slovenskih smučiščih. Glede na drage smučarske karte (za Krvavec bo štiričlanska družina odštela štiri stare milijone, po novem letu celo več), da o še dražji opremi niti ne govorimo, to leto ne bo pretirane gneče na smučiščih. In tako bodo smučišča dovolj vama, da bodo opravičevala »leto varnosti«. Nazaj v stare čase Toliko hudega se je zadnje čase zgrnilo na nas, da si mnogi podzavestno želijo nazaj v stare čase. Tudi kranjski pihalni orkester ima, kot kaže, take občutke, saj so za novoletni koncert, poleg venčka domačih narodnih in Beatlov, izbrali vrsto lepih Straussovih melodij. In čisto za konec, za piko na i še - Radetzkv marš Johanna Straussa starejšega, ki je poslušalce dobesedno dvignil na noge. Se vedno velja, kot je njega dni dejal Napoleon, da dobra koračnica zateže več kot sto topov. Božič — dela prost dan 19 m 20 1 21 ' iv' ■' ~ f 22 4 23 25 Letos božič ni bil dela prost dan. Za prihodnje leto pa nam naši vrli politiki zanesljivo obljubljajo, da bomo za božič, 25. decembra, prosti. f S. ILUSTRACIJE UROŠ BIZJAK Odprta scena Napreja — Zadnji dan Tedna mladih Kranja je bila v Kranju na Titovem trgu Odprta scena Napreja. Pripravilo jo je uredništvo mladinskega glasila Naprej in so prikazali kakšen naj bi bil mladinski radio. Foto: G. Šinik Ponudba in povpraševanje Fantje, stojte! Saj je zdaj ceneje. Ce je ponudba večja od povpraševanja, se cena praviloma zniža. Će seveda veljajo tržne zakonitosti, kar pa v naši državi ni prak- A kaže, da je zakon trga vendarle začel delovati. Prvi primer pocenitve je - znižana partijska članarina. V tem božičnem in novoletnem času je treba med nakupe, voščila poslovnim in družinskim prijateljem po novem šteti še neko novo opravilo: lepljenje znamk. To prejšnje čase dokaj nepomembno in glede na potrebni čas zanemarljivo opravilo je državljanom od Triglava do Gevgjelije zagrelo glavo in roke, nekateri so si pomagali tudi z računalniki. Kako tudi ne! Treba je bilo izračunati, koliko variacij je možno za vrednost znamke 106 din ali 93 din, če so na voljo tele spremenljivke: 3 din, 4 din, 6 din, 10 din, 40 din, 50 din itd., da ne omenjamo srečnežev, ki so uspeli dobiti celo 100 din vredno znamko. Že zdaj se vsi pošiljavci novoletnih po pošti poslanih pozdravov opravičujemo tako poštarjem kot naslovnikom, če so te najbolj neugodne kombinacije znamk morda prekrile naslov in voščilo obenem. Problemi kmetijstva v Triglavskem narodnem parku Davki le za tiste, ki zemlje ne obdelujejo Bled, 24. decembru — Člani sveta Triglavskega narodnega parka (TNP) — predseduje mu dr. Matjaž Kmecl — so na današnji seji v osrednjih točkah dnevnega reda obravnavali problematiko in nadaljnji razvoj kmetijstva v parku in načrtovano (sporno) gradnjo vodne elektrarne v dolini Zadnjica na primorski strani parka NKSKKČE Iščejo pobeglega voznika Žirovnica, 24. decembra — Med Žirovnico in Begunjami se je ponoči primerila prometna nesreča, v kateri je bila hudo ranjena 43-letna Terezija Straj-nar iz Žirovnice. Povozil jo je avto, očividci sodijo, da gre za ru meno ali oker stoenko, voznik pa je po nesreči pobegnil. Vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči, pobeglem vozniku ali avtomobilu, naj to sporoče na najbližjo postajo milice ali na IV/ Kranj, telefon 22-171. Na prehodu povozila pešca Kranj, 24. decembra — Voznica Berta Naglic, stara 36 let, iz Hrastja, ki je peljala I Delavskega mosta proti Bitnjam, je na prehodu za pe.šce pred Iskro Te-lematiko na Laborah podrla pešca. 71-letni Janez Kožar iz Kranja je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je naslednjega dne v bolnišnici umrl. Umrl v bolnišnici Ljubljana, 22. decembra — V Kliničnem centru je za posledicami prometne nesreče umrl 22-letni Milan Novak iz Murske Sobote. Bil je sopotnik v avtomobilu Vilme Rejc, ki se je ponesrečila 19. decembra na Viso kem. Zbil pešakinjo Ix)m pod Storžičem, 25. de-cer ibra — Ko je peljal iz Potarij proti Ix)mu, je voznik osebnega avtomobila, 18-letni Ale.š Megh< iz Potarij, dohilei /manjšal je hitrost in se jim izognil na sredo ceste, vendar je kljub temu zadel pešakinjo, 81-letno Frančiško Tišler i/. Ora hovš. Ženska je z glavo udarila v vetrobran, nato pa je po nekaj metrih vožnje padla na cesto. Bila je tako hudo ranjena, da je umi la. Izsilila prednost Britof, 24. decembra V kri žišču stare regionalne ceste Kranj — Preddvor — Kokrica — Šenčur v Britofu se je zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili voznica in njena 10-letna hči Svetlana ranjeni. .17 letna Stana Ninič je namreč pripeljala iz Šenčurja in nato z neprednostne ceste zapeljala proti Predosljam in tako izsilila prednost vozniku Aleksandru Čimžarju, staremu 31 let, z Visokega, ki je pripeljal po prednostni. Ta nesreče ni mogel preprečiti. S ceste v hruško Bohinjska Bela, 2«. decembra — 31-letni Pajo Memiš iz Radovljice, ki je peljal skozi Bohinjsko Belo, je med vožnjo nenadoma zapeljal s ceste in trčil v hruško. Ranjen je sam odšel s kraja nesreče in poiskal zdravniško pomoč. Povozil pešca in pobegnil Kranj, 25. decembra —Na Cesti 1. maja na Planini je voznik, 37-letni Bogdan Novkovič iz Srb-ca, povozil pešca. 52-letni Vid Ninič iz Kranja je prečkal cesto na prehodu pri Ziviliru trgovini Av to ga je zbil, nato pu ustuvil. Dva Novakovičeva sopotnika stu ra njenega pešca spravila s ceste, nato je avto odpeljal Pobeglega voznika so naslednji dan našli. D. Ž. Kot je povedal Tone Robič iz Zadružne zveze Slovenije, so vse kmetije v TNP razen izjem uvrščene v višinsko - gorsko kategorijo, za katero veljajo glede na obdelovalne razmere in omejitve najvišje premije za mleko, meso, za gradnjo gospodarskih objektov in za povečanje staleža živine. Člani sveta so soglašali s predlogi komisije za kmetijstvo, naj bi v vseh občinah z območja parka (v radovljiški, jeseniški in tolminski) oprostili dav kov vse kmetije, ki dobro obdelujejo zemljo in jim tudi prispevali del sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Uvedli naj bi poseben davek za lastnike počitniških hišic, ki imajo zemljo, a je ne obdelujejo. Problem je tudi nenadzorovana paša drobnice, zato so predlagali, naj bi ob- činske skupščine sprejele oblok, ki bi urejal to področje. Osrednja misel razprave je bila, da je treba ob vseh omejitvah, ki veljajo v parku, zagotoviti nadaljnji (tehnološki) razvoj kmetijstva, preprečiti zaraščanje kmetijskih zemljišč, odseljevanje prebivalstva in propadanje vasi. Na tem področju je bilo doslej sprejetih že veliko sklepov in stališč, narejenega pa je bilo bolj malo. (Problem je predvsem dolina Trente.) Dr. Matjaž Kmecl je ob tem dejal, da bodo morali v TNP pripraviti program izvajanja zakona in za to zagotoviti denar. Svet TNP je opozoril tudi na neustrezne postopke pri načrtovanju vodne elektrarne v dolini Zadnjica, ki se s primorske strani zajeda v vznožje Triglava. Člane je najbolj zbodlo to, da se za nekimi širšimi interesi »skriva«krut poseg v prostor in narodni park. C. Zaplotnik Kranj, decembra — V nekdanji kavarni hotela Creina v Kranju so v četrtek, 24. decembra, odprli prostocarinsko prodajalno. To je že 63. tovrstna prodajalna v Jugoslaviji, Slovenija jih ima že preko 46, Kmonina pa 19. Kranjsko sta odprla namreč skupaj K.mona Commerce To/.d Obala Koper in Alpetour To/.d Gostinstvo. Namenjena je tujcem in zdomcem, ki si bodo tu lahko kupili vse od igrač, uvoženih alkoholnih pijač, kozmetike, cigaret, do i/hrane av-diotehnike in podobnega. Odprta bo vsak dan, tudi ob nedeljah; pravijo celo, da bo zaprta le tri dni v letu. Zaenkrat bodo v prodajalni zaposleni le trije, ce bo potrebno pa bodo zaposlili sr kakšnega prodajalca. Računajo, da bodo v tej trgovini kupovali največ Avstrijci iu stvctla tujci, ki se bodo zadrževali v hotelu Creina. Vsekakor bo ta prodajalna popestrila ponudbo hotela in Kranja. 1). I). Zdravstvo v agoniji Še mesec dni (Miloga so si i/.govorili delegati republiške skupščine zdravstvene skupnosti, preden odločijo, koliko pravic bodo okrnili. Birokratske škarje so amrcč odrezale dokaj-šen denarni delež, potreben zdruvstvu, znaj pa si je le to prisiljeno samo pristriči potrebe. Težka gmotna -.liska v zdravstvu, ki mu koncem leta primanjkuje med 10 m 15 odstotki denarja, je očitno obvladljiva le tako, da racionalizira svoje delo m poseže v pravice. Obstaja »program ukrepov za dosego ravnovesja«, ki predlaga zmanjšanje zaposlovanja v zdravstvu, manj nadur, manj postelj v bolnišnicah, nobenih naložb Nalaga varčevanje tudi pri najbolj nujnih stroških — zdravilih, reševalnih prevozih, raznih zdravstvenih storitvah I Ipnrahnikom naj bi odvzeli prgišče pravic, ki so bile doslej ob zmerni participaciji vsako mur dostopne, tako zobna protetika, očala, prvi pregled v spe cialistični ambulanti, plačevali nuj bi tudi za nekatera zdravi la /oper akutne bolezni. Vse tO bi poleg varčevanja pomenilo se nekaj zdravje ne bi bilo več za vse enako Lep nasmeh, na primer, naj bi postal domena premožnejših. Še donedavna je zdravstvo z veliko žlico zajemalo večje pravice, /daj pa se je prisiljeno odrekati celo najosnovnejšim zalogajem. Pred časom plaho predlagana možnost, da bi tudi bolni-.ka nadomestila postala stoodstotna, naj bi M približala osebnemu dohodku, se |e ob težkih gmotnih razmerah docela sesula. Osnova za nadomestilo v čusu bolniške, ki bremeni zdravstveno skupnost, (nat! .10 dni torej), naj bi se celo /manj šula za 10 odstotkov. Slednji predlog pa je tudi edini, ki je uspel na četrtkovi skupščini priti skozi delegatsko sito. Vse ostalo je bilo sicer plod buru.' razprave, vendar si delegati še niso hoteli naložiti odgovornosti, da bi ljud|e /e po novem letu plačevali nekatere zdravstvene storitve. Odločitev o krnitvi pruvic in o delitvi dela v zdravstvu so preložili na januur, torej bo po novem letu nujprej še vse po starem. Agoniju pa se podaljšuje. . . ,} » Zlebir TRŽIŠKA PRODAJALNA OBUTVE PEKO DETELJICA OBVEŠČA CENJENE KUPCE, DA BO PRODAJALNA od 4. do 5. januarja 1988 ZARADI LETNE INVENTURE ZAPRTA.