ovice
Izhnjajo 1. in lli, vsac^ga museca, Cenft jim j<i za celo I gld., za pol lela 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mestu, dopise pa uredništvo.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" nt tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. 2. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
ki ga (irirBiîi
kat. politično društvo za Dolenjsko
prihodnjo nedeljo, 18. t. m. v Beli cerkvi.
Shod se bo vršil pred â-apnièèem ob 4. url popoludne.
Govorih bosta:
1.	H. Prelesnik, o kaiolièki org-anizaciji,
2.	dr, Krek, (irz. poslanec, o političnem položaju.
Gospodarske stvari.
Kiizgiinjaiije obliikoT s strcljaiijeiu ob prtiteëi hudi uri.
Marsikje je navada, da ob řasu, ko se oblaki kopièijo in se je hude ure bali, s topièi streljajo. Taka navada je tudi pri nas na TrŘki gori pri Novpm mestu. Marsikdo ima to streljanje za prazno vražo, toda řujmo, kaj o tem řasnik „Oesterr. Wochenblatt" v svoji 27. letošnji šteTilki z diié
3.	t. m. poroča :
Irouej Friderik Baraga-
( Konec.)
Poleg- vsega apostolskega romanja in delovanja je pisal tudi Še v Ameriki svojim rojakom nabožne knjige. Indijanom je bil pravi apostol in evangelist, ker on je prvi pisal knjige v njih jeziku. Porojen v praznik av. apostolov Petra in Pavla, je imel vedno in povsod srčnost in zaupanje sv. Petra ter goreinoet iu poiirtvovavnost sv. Pavla. Besede, katere je izrekel Jezus o sv. Pavlu, veljajo tudi Baragu ; „Izvoljena posoda mi je on, da ponese moje ime mej narode in kralje in Izraelove otroke." Tudi on je smel govoriti s sv. Pavlom; „V èemer si kdo kaj upa, upam si tudi jaz. Bil eera v mnogih nadlogah, velikokrat v smrtnih nevarnostih, velikokrat na potih, v nevarnosti na vodah, v nevarnosti mej razbojniki, v nevarnosti mej neverniki.
Gospod Albert S tiger, župan v Slovenski Bistrici na Spodnjem Štajerskem, poslal je e. kr. centralni ineteorologični řlaciji na Dunaju poročilo o povoljneni uspehu streljanja proti toži. Imenovani gospod ima velike in dragocene vinograde v tako zvanem Saiicbergu, katere toČa kaj rada pobije. Gospod Stiger preprfgel je vsled tega velik del njegovih vinogradov z mrežo, spleteno iz goste pa tanjke počinjene itice. Ker ga je to pa le preveč stalo, poskusil je toÔo s pomočjo streljanja odvrniti. Napravil je na Šestih visokih točkah vinograda strelisne postaje, t. j., postavil je lesene kolibe, vsako oboroženo sè šestimi velikimi topièi ter založeno s potrebno mnoïino smodnika. Vse kolibe raztezajo se na daljavo dveh kilometrov. Prostovoljni kor vinščakov, kateri za vsako kolibo po i) mož posadke šteje, streljal je neprenehoma z vsemi topiči, katere so nabili z 120 grami smodnika. Gospod Maks Stepischnegg, civilni inženir v tistem kraju, piše v svojem poročilu o uspehu streljanja na centralno meteorologično št-cijo na Dunaju tako le:
K hudi nevihti se je pripravljalo ; Žrni obl so se kopičili od Pohorskega hribovja proti m
v nevarnostih na samoti, v trudu in trpsžu, v mnogem čuvanju, v lakoti in žeji." Res, pravi slovenski sv. Pavel !
Nehote se moramo vprašati: „ifsj "ski je izpodbujalo tega moža, da je — graačakov sin — toliko delal za vzveličanje dusï" — Povedali smo vže prej. Duh sv. Alfonza Ligvorskega se je itlil v dušo vzvel. Klementa in iz tega v duhovnega sina, bogol[ubnega Friderika. Svetnik je vzgojil svetnika! Čednosti, ki se svetijo na sv. Alfonzu in na vzvel. Klementu, odsevajo v dusi naíega Friderika. Kdo ne pozna plamteČe ljubezni Alfonz-ove do sv. ReSnjega Telesa in do preblažene Device Marije? Baraga je preložil na slovenski jezik njegovo knjigo „Obiskovanje Jtzusa Kristusa v presvetem Rešnjem Telesu in pa potdravljenje Marije, prečiste Device." Razen tega je priredil Še drugo knjigo o česčenju in posnemanj« Matere božje, kjer v uvodu pravi, da jo zaradi tega podaje Slovencem, „ker je v naSem jeziku le malo dobrih bukev od
Na opozorilni strel prićelo je streljatije iz vseh šestih šUcij hkrati. Čez malo i'.asa, čez par minut že, nehalo je daljno kopičenje oblakov, in v njih sredini napravila se je liju (trahterju) podobna votlina. Robovi te votline jeli so se vedno bolj èiriti, napravljaje vedno širše kolobarje, tako da 80 se koneČiio oblaki popolnoma razpršili. Ne le da ni bilo nifi toče, marveč niti deževalo ni. V druzih slučajih nastala je tam, kjer se je streljalo, silna ploha, zunaj tega kraja je pa to5»
ra<l
žró.
vsako plast ovsa tanjka plast soli. Najvišo plast se z rokami nekoliko potlači in tudi z vodo nekoliko polije. Posodo se pa ne ^me do vrha napolniti, ker se ovea, kadar se napne, vzdigne. Ako se takega ovsa vsakemu preáiču vsaki dan po dve dobri periáči med navadno klajo poklada, začnejo prešiČi zopet čvrsto žreti in požro vsako klajo, katero se jim d<á.
V letu 1896. streljalo ee je tako šestkrat in vselej z jednakim vspehom. Upliv streljanja raztegnil se je približno [la jedno átirjaáko miljo.
Tako piše navedem Časnik, povxemaje to poročilo iz Časnika „Meteorologiscbe Zeitechrift".
Mi nimamo k temu druzega dodati, kakor to, da se [lam vidi stvar posnemanja vredna. Kaj ko bi se na TrSki gori pri Novem mestu in na druzih naáib vinskih goricah take baterije postavile. Sè združenimi moČmi bila bi stvar pač izpeljiva, prav lahko izpeljiva.
Kako 80 prisili pitane preňiče, da
O tem pise, za manjšega, nemščine zmožnega kmetovalca pač kaj priporočljivi časnik „Der Prakt. Landwirtb" tako le:
Dostikrat se primeri, da prešiči, katere smo jeli pitati, nočejo veČ žreti. Kaj priprosto in sku-B«no sredatvo za ta slučaj je, da se dá takim preéičem vsak dan po dve perisči slanega ovsa požreti. Tak oves doseže se tako le ; Ovsa vzame se toliko, kolikor ga je za dva dni potreba. Oves se spravi v kak Škaf in sicer tako, da pride na
Matere božje, dasiravno bi se spodobilo, da bi jih veliko imeli, zakaj Marija je posebna patrona slovenskega ljudstva."
V družbi vzvel. Klementa se je navzel Baraga onega svetega duha, katerega je razlil pozneje v svoje molitvene knjige. Tu je vžival ono „dušno pašo," katero je I. 1830, v debeli knjigi podal svojim rojakom ; tukaj je trgal ona „zlata jabe ka," one „nebeSke rože," 8 katerimi je okrasil slovenski gaj v duhovno radost svojega roda. Naj primerja kdo molitvenike Baragove z drugimi slovenskimi molitveniki iz one dobe. Kolik razloČekl „DuSna paša," v kateri se vse molitve krasno stekajo v čelčenju sv. Resnjega Telesa, je Še dandanašnji poleg Tomaža KempČana „Hodi za Kristusom" pobožnim Slovencem najbolj priljubljena knjiga. Pisatelj je bil mož po volji vernega slovenskega ljudstva, pa tudi po volji božji!
Ono Čudovito gorečnost za čast božjo in zveli-čanje duŠ, katero je imel v najviSji meri sv. Alfonz, opažamo tudi v našem bogoljubnem Frideriku. Vso
Shod v Šciit Jerneju.
Přetečeno nedeljo, 11. t. m. se je vršil v Sent Jerneju shod, ki ga je priredilo „kat. politično druStvo za Dolenjsko". Shod je bil mnogoštevilno obiskan. Ob 4. uri popoldne ga je otvoril društveni predsednik preŽ. g. Anton Žgurs primernim nagovorom. Prvi govornik, državni in deželni poslanec Viljem Pfeifer, jevjedrnatem govoru pojasnoval poglavitne vzroke bede našega kmeta, in pravil, kako si je prizadeval on v deželnem in državnem zboru pomagati kmetu: potegoval se je za znižanje davkov in za kmetu tolikanj koristni poldnevni Šolski poduk.
Drugi govornik, državni in deželni poslanec dr. Žitnik, je pojasnoval politični položaj. V zadnjem zasedanju ni državni zbor za kmeta^čisto niČ storil. Krivi so nemški prenapetneži, kričači, ki BO s svojim divjim vedenjem zaradi znanih jezikovnih naredb, izdanih za Ćesko in Moravsko, onemogočili vsako resno delo v zbornici. Krepki, ognjeviti govor bomo v celoti ponatisnili, ako bo le dopuščal prostor.
Kot tretji govornik je nastopil novomeški vikarij g. Matija Prelesnik. Priporočal je, naj bi se v Sent Jerneju ustanovila kmetijska zadruga.
srčnost v težavah, vso tolažbo v preganjanju, vso ljubezen do grešnikov in vso požrtvovalnost za slavo božjo je zajemal v neusahljivem viru preave-tega Reènjega Telesa, v sladkosti najsv. imena Jezusovega, našega dobrega pastirja. „Jezus Kristus, naš dobri pastir, skrit v sv. R e š n j e m Telesu," to je bilo jedro vsem njegovim pridigam, vsem njegovim spisom. Kar piše sv. Tomaž Akvinski o sv. Pavlu, velja tudi o Baragu: „Nosil je ime Jezusovo v svojem srcu, ker je vedno nanj mislil, na svojem čelu, ker ga je vedno očitno spoznal, na svojem jeiiku, ker je vedno o njem govoril, na svojem peresu, ker je tako krasno pisal v njegovo čast, na svojih rokah, ker je toliko storil v njegovo slavo, nosil ga je na celem telesu, ker je brezmejno zanj trpel."
Podoba Jezusa, dobrega pastirja, se mu je tako vtisnila v srce, da je odsevala iz vsega njegovega dejanja in nehanja. Njegova ljubezen do Boga, skritega v podobi kruha, je bila ona tajna sila, ki je izpreobraČala vernike doma in
Državni zbor ni storil v zasedanju iiiŽ za kmeta. Ali bo kaj v priliodnjem, kdo vé? Kmetje si naj pomagajo eami ; Pomsgaj si sam in Bog ti bo pomagal 1 Ustanavljajo naj vzlasti kmetijske zadruge. Tsko ee najbolje orgaiiizujejo in zavarujejo tudi proti prodiranju socijalne demokracije. Gospod govornik je nato obi^irneje razlagal konftni pogubni cilj socijalnih demokratov. — Vsi trije govori so napravili na poslušalce jako dober vtisek. Društveni predsednik je ěe prebral resolucijo — ki je bila jednoglasno sprejeta, — naj vlada izda ceski in moravski podobno jezikovno naredbo tudi za slovenske dežele, predlagal — kar je bilo tudi soglasno sprejeto, — da se poèlje zahvala princu Soliw a rzen bergu, ki se je pri zadnjem govoru v Budjevicab izkazal tako iskrenega prijatelja Jugo-Blovanov, in zakljuáil shod pozvavši poslušalce, naj zakličejo „slava" papeřu in cesarju. Prihodnji shod bo v nedeljo v Beli cerkvi.
Kiij je novega po iivstrijskem cesarstvu?
Vihar 08 divja, ki so ga umetno provzroèili nemški prenapetneži zaradi znanih praviŽnih jezikovnih naredb za Češko in Moravsko. Nemški poslanci liberalci in nacijonalci hujskajo še vedno ljudstvo in je kličejo v boj in odpor proti vladi, hote6 jo na vsak način prisiliti, da prekliče jezikovne naredbe. V ŽeSkem mestu Hebu so nameravali prirediti v nedeljo velikanski ljudski shod. Pa shod je politična oblast prepovedala. Dopoldne so se nameravali prireditelji prepovedanega shoda zbrati na starem streliSču. Pa oblast jim ni dovolila odpreti prostorov. V Pragi tudi Se ni bilo
nameravanega spravnega razgovarjanja med (?ehi in Nemci. Preprečili so ga liberalni Nemci, dasi Bicer radi kričé, kako so spravoljubni Driavni zbor se bo Sťáel sredi meseca sepumbra, pa liog vé, ali se ne bo zopet taka godila, kakor pri ïadnjem zasedanju.
Čelii se krepko drže. MladoČehi in veleposestniki Češki 80 se zdruHIi. Za to združenje se je zlasti potegoval mladi knez Schwarzen-berg. Znamenit je govor tega prvega češkega velikaša, ki ga je imel v Budejevicah. „Mi smo pripravljeni za spravo — tako je rekel med drugim. — Radi podamo Nemcem roko. Pa sprava mora obsegati več, kakor Češko. Moravsko in Sle-zijo. So v Avstriji tuđi Slovenci in Hrvatje, tudi oni so stiskani, zato tirjamo, da se sprava raztegne tudi na Jug. " Katerega Slovenca ne bode razveselila ta izjava odličnega češkega velikaša?
Na Moravském se bodo kmalu ustanovile Češke visoke áole, in sicer bo v Brnu Češko nemško vseučilišče, v Olomucu česka tehniška šola.
Mlinarji iz vseh delov Avstrije so se sešli na Dunaju k razgovarjanju in razpravljanju skupnih koristij. Ustavili so se dosedanji pogodbi z Ogereko, ki preti vničlti tudi našo mlinarsko obrt.
Kaj je novega po Širokem svetu?
Mir med Grčijo in Turtijo še ni sklenjen. Turčinom se pri mirovnem pogajanju prav uiČ ne mudi. Pričakovati je pa, da se bodo pogajanja sedaj vendar-le pospešila. NaŠ cesar je namreč poslal na sultana brzojavko in v njej sicer v olikani obliki pa odločno pove svojo željo in nado, da sultan hitro sklene z Grčijo mir. Vsa Evropa pozdravlja z veseljem ta korak avstrijskega cesaija.
divjake v daljni Ameriki. Prvo svojo sv. mašo Je daroval pred Najsvetejšim. PrisedŠi v Ameriko ge je mudil nekaj časa pri škofu v Cincinatu, kjer mu je bilo v največjo tolažbo, da je lahko vsak dan obiskal sv. Telo v cerkvi. Ko je hodil po groznih goščavah, nosil je vedno seboj vso maSno opravo, ter maševal vsak dan, Če je le mogel. Časih je bral mašo pod milim nebom, časih v indijanskih kočah. Ko pa je postavil novo cerkev iz hlodov, ovenčal jo je z zelenjem in poln duhovnega veselja oprayll sv. daritev. Zgodilo se je tudi, da je sam sredi gozdov prekleČal na Ueh po cele ure in molil v duhu sv- Režnje Telo. Iji Če je pokris^anjene divjake zapustil za več mesecev, pravili so povrnivSemu se, da jih jo vodil ob njegovi odsotnosti dobri Pastir, kateremu jih je odhajajoč izročil v varstvo.
V državi Wisconsin, kjer je Baraga misijo-naril, živela sta zakonska moi in Žena, on protestant, ona katoličanka. Spomladi I. 1848. ona nevarno iboli. Britko jej je pri srcu, da njeni odrasli
otroci še niti krščeni niso Skrbi jo tembolj, ker je mož brezverec. Predno umrje, prosi moža, naj ji slovesno obljubi, da bo dal otroke poučiti, krstiti in da jih poĚlje k izpovedi in k sv. obhajilu. Dasi sam ni prav nič veroval, vendar je obljubo izpolnil. Ko BO sli otroci k sv. obhajilu, àel je i njimi v cerkev. Češ, — tako je zaničljivo rekel, — da bo prav od blizu videl katoliškega Boga. Sv. Telo je bilo izpostavljeno, in on je nepremično gledal v 8V, hostijo. Naenkrat zapusti cerkev, ves rat-burjen, glasno zajoka in kliče: „Katoličani imajo Živega Boga." Potem je pripovedoval, da se je hostija pred njegovimi očmi povečala, in da je Zveličar kot dobri pastir v čoveŠki podobi stal pred njim. Kmalu potem je bil tudi on sprejet v katoliško cerkev. (N. Sion, 1848. 816.)
Od kapi zadet je bolehal Baraga dve leti. Ves onemogel je umrl v 71. letu svoje ddbe 19. januvarija leta 1868., v nedeljo, posvečeno JezDSOvenau imenu ob dveh zjutraj. Zazoril mu je ta Hveti dan sicer áe na tem svetu, v dolini
Liati pravijo, da j« cee&r Fran Josip najmodrejsi evropski vUáar.
Kubanski vstaii so menda àe vedno do3ti moèni, tako da jih Spanci i vojno silo ne morejo pridobiti. To je razvidno iz tega, ker je vrhovni Španski poveljnik na Kubi general Weyler zaèel jih pridobivali z raaliénimi obljubami. Obljubil je onim, ki fle mu prostoyoljno udajo, popolno po-miloáííeiije in dober laalužek. Morda bodo pa te ■■ljube vđtaŠe le še bolj vabile k nadaljnemu ■aru.
Piše se nam:
)z Novega mesta, — Naša podružnica je imela svoj redni občni zbor v četrtek dné 1. t, m. Kakor smo povzeli iz poroćila uačelitikovega, je podružiiica v tem letu dobro napredoval«. Število Članov se je izdatno pomnožilo. Lani se je v Toplicah ustanovila posebna podružnica in je odpadlo zaraditega 15 članov, tako da jih je ostalo le še 85. Leto» jib je pa toliko na novb pristopilo, da jih šteje sedaj 114, tedaj toliko, kakor £e nikdar prej. Podružnica je delovala tudi na to, da bi se v Beli cerkvi ustanovila posebna podružnica, kar se pa dosedaj áe ni zgodilo.
V povzdigo novega vinogradarstva je priredila družba v Novem mestu dné 15. oktobra t. 1. izreden občni zbor. Bil je to vinarski shod v pravem pomenu besede. Pri tej priliki je podružnica priredila vinarsko razstavo, ki se je prav dobro obnesla, in ktera je imela ugoden vapeb v vsakem oziru. Pri razstavi so bili vsakovrstni predmeti na prodaj, iu tudi podružnica si je tem potom pridobila nekaj novega orodja. Lep dar z razstave pa ji je došel od predsednika družbe gosp. ces, svetnika M ii r n i k a, ki je podružnici v spomin ua razstavo kupil aamodelujočo „Hellerjevo škropilnico" najnovejše sestave. — Podružnica je skrbela za popotni poduk a tem, da je priredila kmetijska predavanja v ćasu od 31. januarja
, lâ, a predtio 88 je popolnoma razvila zarja, ■ r^delo se mu je to Ime v nebesih v vsej syoji ■jjsti in sladkosti kot veňiio, neizmerno plaèito , njegov trud iii pot.
Čez nekaj let so nasH njegovo truplo neatroh-nelo. Cerkev, v kateri je bil poko|>an, je pozneje pogorela; in ko so po požaru pogledali v rakev, bil je v "ji sam pepel. Morda je truplo zgorelo.
Toliko tedaj iz življenja tega avetega moža, kterega s posebnim ponosom našega rojaka ime-iiujemo. Ako bo le mogoie, bodo „Do!. Novice" prilièno kot dostavek temu spisu, podobo krasnega spominka v dobrniiki cerkvi ponatisnile.
Hvaleiiio p» je priznavati požrtvovalnim gospodom, ki 80 dali tako dostojen dragocen spominek napraviti, in hvala, da to po domaèih umetnikih. Slednji so pa tudi domovini Čast redili in dokazali, da ni sila drugje umetnikov iskati.
do 2l. februarja in sicer v Stopiíab, Valti vasi. Brusnicah in Beli cerkvi. Poučevalo se je v teh krajih o napravi in obdelovanju novih vinogradov, o brezobrestnih posojilih, o živiooreji in pridelovanju krme in o boljšem gospodarstvu z gozdi. Poučevali so gg. Gombač, &uzelj, Rohrman inSkalicky. Ob nedeljah od 21, februarja do iil. marca je priredila podružnica v kmetijski bralnici tečaj za cepljenje trt, ki je bil prav dobro obiskan. Pri tej priliki se je razdelilo med vinogradnike raznovi-stno cepilno orodje iu trte. Tndi sicer so se ob zimskih nedeljah shajali gospodarji v kmetijski bralnici, kjer so se pogovarjali in poučevali o raznih vprašanjih kmetijstva.
V podružnični trtnici se je vložilo letos vec kot 23,000 ključev „Eiparija Portalia", „Solonis" in „Ru-pestris montlkola". Razun tega se je na novo zasadilo S50 átirjaákih metrov matičnjaka deloma s „Solonis", deloma z „Rupestris montikola". Svojim Članom razdelila je podružnica tudi letos sadno drevje in amerilke trte. Ravno tako jim je pomagala pri naroeevanju semena, gnojil in modre galice. Letos lotila se je podružnica tudi vprašanja, kako bi se dala poupeševati vinska kupčija v novomeškem okraju, a prepustila je za sedaj rešitev te zadeve viuarskemu odseku, ki ima v kratkem pričeti svoje delo. Končno omenja načelnik, da se je letos napravila v Xovem raestu državna tvtnica, kar mora vsak z veseljem pozdravljati.
Iz poročila blagajnika smo povzeli, da je tudi stanje podružničnega premoženja ugodno. — Načelnik poročal je dalje, da bo morula podružnica napraviti novo trtnico na drugem \ rostoru, ker se mora sedanji prostor prepustiti mestni občini, ki ga je kupila z» napravo novega sejmišča. Načelnik je predlagal, d» se pridobi večji prostor za novo trtnico kakor je sedanji, in da se napravi pri trtnici tudi poskuševališie za pridelovanje krme in porabo umetnih gnojil. Dalje je predlagal, da se napravijo na sedežu vsake župnije primerni poskusi z umetnimi gnojili kakor tudi poskusi s setvijo detelje in trave. KoneČno je predlagal, da se napravijo v novomeškem okraju v povzdigo preiiČje reje poskusi z berkširdkim plemenom, in da se v ta namen naprosi družba za prepustitev potrebnega števila plemenskih mrjascev. Vsi predlogi so bili sprejeti.
Pri predlogih za občni zbor v Ljubljani se je oglasil župnik g. Poreuta iz StopiČ in predlagal, da se pristopnina h družbi zniža, da bodo lahko pristopali tudi manj imoviti gospodarji in kupovali galico, umetna gnojila itd. Po opazki načelnika, da je to že enkrat predlagala podružnica, in da ni pričakovati tudi sedaj ugodnega uspeha, se sprejme predlog g, Ska-licky-ja glaseč se aa to, da naj pomaga podružnica pridnim in podpore vrednim gospodarjem s tem, da jim posodi 2 gld. za vplačanje pristopnine, kteri denar pa morejo v Štirih letnih obrokih po 60 kr. nazaj vrniti.
O predlogu, da bi se poselski red nekoliko spremenil, govoril je načelnik in predlagal izdajo posebnih poselskih listov in primernejši način izplačevanja. Predloga sta se sprejela z dostavkom, da ju je priobčiti vsem podružnicam, in da se napravi skupna peticija na deželni zbor za popolnitev sedanje postave. Zastopnikom za občni zbor v Ljubljani se izvoli načelnik g. Rohrman, ki je vnemal na to zborovalce, da se v kolikor mogoče tudi sami udeležé zborovanja, ker si pri tej priliki lahko ogledajo deželno trtnico in družbeno drevesnico.
H sklepu se je oglasil gosp. učitelj Zupin iz Brusnic in tožil o veliki nadlogi in ikodi, ktero delajo cigani po Dolenjskem. Zborovalci so pritrdili njegovim
besedam in se soglasno izjavili, da bi morala mero-dajna oblastva bolj skrbeti, dn se razmere 9 cigani urede.
Po končanem vsporedu so si oçledali iiekteri ndeJežuiki poilnižnióno in državno trtnico.
Ir Brusnic. V noči med 2. in 3. t. m. so neznani nzmoTÍfti poskusili vlomiti v prodajalnico g. I*'. Kreva-a Že 30 zunanje okno iz zidovjft izmaknili, le áe jeden uđaret;, in dosegli bi bili syoj namen: odnesli bi bili blagajnieo ss deaarjem. Pa o pravem času se je zbudila gospodinja ter moži poklicala, ki je dolgo prs tueže s praznimi žepi le o pravem časa odpodil. Moralo jili je biti več, ker so si dajali na bližnjem griču z ognjem znamenje. — Bog vé kje iu kedaj bodo pnskuaili zopet svojo tatinsko srečo?
Domače vesti.
(G-, dr. P. Defrance-ichi) vrnil se je iz potovanja v sredo 14. t. m. in bode ordinira! zopet ob navadnih urali.
(Sklep Šolskega leta) ua tukajšnjej gimnaziji vršil se je daues 16. t. m. a slovesno sv. mašo. Kakor vidimo iz letnega poročila, je letos vspeh dovolj povoljen, zlasti na višjej gimnaziji, kjer je primeroma jako malo dijakov „paio". Nekoliko slabše je v nižjih razredih. V osmem razredu so doyraili vsi s prvim redom, med njimi sta dva odličiyaka. Maturo so deUli Tsi. Trije ao dobili odliko, 9 jih je povoljtio izvršilo, trije morajo iz enega predmeta jeseni ponavljati in eden je propal za celo leto. 7 sedmem razreda imata odliko 2. prvi red 12, 1 dnigi red iu iz euega predmeta ponavljajo jeseni 3. V šestem razredu so 4 odlični, 8 jih ima prvi red, 1 dvojko, 1 trojko in eden ima.^ ponavljalni izpit V petem razradu imajo odliko 3, prvi red 12, dvojko 2, trojko 1 in 3 imajo pouavljalni izpit. V Četrtem razredu imata odliko 2, prvi red 14, dvojko nobeden, jeseni ponavljata iz enega predmeta 2. V tretjem razredu odliko 1, prvi red 14, dvojko 5 ia 4 imajo ponavijalni izpit. V drugera razredu imajo 3 odliko, 22 prvi red, 3 dvojko, 3 trojko in iz enega predmeta jth ponavlja jeseni 11. V prvem razredu imajo odliko 4, prvi red 23, dvojko 7, trojko &, v jeseni jih ponavlja 6, neizprašan je 1.
(Vabilo.) Slavnost Baragova ob stoletnici v Doberaidah bila je strogo cerkvena. Med sv. misijo-nom odkril se je 29, jnnija krasni spomenik, postavljen T farni cerkvi. Mnogo Častilcev Baragovih pa je izrazilo Željo, naj bi se tuli odredila splošna ljudska veselica, in to najprimirnejše na rojstveuem dom« v Malivasi, kjer je sedanji veleposestnik velespost g. Julij Treo tndi dal vzidati spominsko plosSo in ljubko vredil «obo, kjer se je slavljenec rodil. V to svrho bo v gradu Malavàs, — pol ure od postaje Vel. Loka, — T nedeljo 25. julija, če bi bilo nevgodno vreme pa v nedeljo 1. ali 8. avgusta ljudska veselica z naslednjim vsporedom: Ob 2. uri po popoldanski službi božji ogled difinega spomenika ter krasnega kipa v f^rni cerkvi, potem skupni odhod i šolike mladine z godbo na Čelu v Malovas. — pol ure pes poti, — ondi slavnostni govor, tombola, petje in prosta zabava, kjer bo pijiiftft in mrzlih jedil vsacemu izletniku na voljo. K obilni ndiiležbi vabi	Slavnostni odbor.
(V bolnišnico Usmilj. bratovvKandiji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca junija 62 bolnikov, koncem maja jih je ostalo 28, skupaj 90. Od teh se jili je ozdravilo 37, zboljSalo 12, neozdravijem tili so 3, umrlo jih je 5 tn med temi 2 vže umirajoča
v bolnišnico prineSena. V oskrbovaiyi oatalo jih je 83. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1027,
(Živinska kupčija in aemn i.) Ker j« nastala navada, da se ob eejmenskih dneh kupčnje z živino zunaj za to določenega živinskega sejmilčtv, je prepovedalo okrajno glavarstvo tako kupčijo z opazko, da se sme kupčevati z živino samo na živinskem sejmišči ia da bo vsak prestopek te prepovedi v bodoče neprizanesljivo kaznavan. Ta prepoved je zelo umestna; saj so bili ravno v Novem mestu zunaj živinskega sejmišča, tako posebno v Kandiji, večji sejmi, kakor pa na sejmíáii samem. Živinorejci In trgovci, pazite na to prepoved, da se obvarujete občutljive denarn« globe!
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe t Ljubljani) se ja vršil v đvor&ui starega streliáča in bil prav dobro obiskovan. Od novomelke podružnice so se udeležili zborovanja sledeči člani: župnik Borštner iz St, Petra, posestnik Galič iz Ivanje-vasi pri Mirni peči, pristav Eohrman iz G-rraa, tehnični voditelj Skalický iz Novega meata, posestnik Znane iz Sniihels, župan Zurc iz Kandije in župnik Ž g ur iz Belecerkve. Za danes poročamo leto, daja bil podpredsednikom družbe izvoljen gospod ravnatelj deželni odbornik in deželni poslanec Povàe, odbornikom pa meáčanaki učitelj Dr. Eomih iz Krâkega in knezoškofíjski tajnik Šiška iz Ljubljane. Izmed raznih pi'edlogov se je sprejel s posebnim zadovoljstvom ta, da se ustanovi tudi na Kranjskem gospodinjska gola za kmetske deklice, kteri predlog je stavil g. poslanec Povše. Obširneje o zborovanju p-^^roíati hočemo prihodojič. Člani novomeške podružnice so si ogledali popoldne deželno trtnico in družbeno drevesnico.
(Novomeška podružnica sv. Cirila iu Metoda) imela je svoj občni zbor v torek 13. t. m. Slavno nje delovanje je obsegali nabiranje denarnih sredstev in je imela v pretečenem društvenem leto 184 gld, 16 kr. dohodkov in sicer po redni letnini in po prostovoljnih doneskih. Od teU se je po drnštvenih nabiralnikih nabralo 79 gld. 98 kr. in sicer pri gosp. Štemburji v Kandiji se je nabralo 36 gld. 65 kr,, pri gOHpej Tuček v Novem me-stu 30 gld. 01 kr,, pri gosp, Jakšetu v Kandiji 9 gld. aeVa kr., pri gosp. Sitarju v Toplicah 2 gld. 64% kr. in pri gosp. Boj&ncu v St. Petru 1 gld. 31 kr. Odbor izreka vsem darovalcem iz'ireno zahvalo s proSiyo, da bi se áe dalje spominjali naše prekoristne šolske družbe. Glavnemu vodatvn v Ljubljano se je preteklo leto poslalo 180 gld. — Novi odbor podružnični sestavljen je iz sledečih gospodov: Vilko Kohrman, prvomest-nik; Otmar Skale, zapisnik'ïr; Janez Krajec, blagajnik. Namestniki teh so; IvanSkerlj, August Guzelj in Jurij Pfeifer. Zastopnik ima pri veliki skupščini sta voljena: Gasp. Dr, J, Marinko in gosp. profesor Martin Petelin.
(„Novo vinogradništvo") je naslov novi izdaji Fr. Gombač-eve knjige. „Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošeuih vinogradov", ktero j* založil deželni odbor kranjski. Dočim je prva izdaja imela le 60 stranij, ima jih druga 148, ter vrhu tega 21 slik več. Pomnožitev obsega vlaganje cepljenk v mah, zeleno cepljenje, porabo umetnih gnojil v vinogradih itd. Kar je pa posebno važno, pridelano je knjigi na novo „avstrijko z akonod a j s t vo v trtnoušnih zadevah". Ta spis je sestavil dr. Q. Marc lie t ter je v njem na podlogi zakonov raztol-mačil, kako se je treba ravnati, kadar se pokaže U'tna
126. Ntr&r.
DOLKNJSKK NOVINK.
řUv 14
nS, kako b« od vinogradoT dosežejo davčne olajSa-ve, kako brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov itd. Spis je opravljen z uzcrci raznih vlog za dotična urade. Prepričam smo, da bo ta knjiga dobro došla vsem slovenskim Tinogradnikom, in jim jo toplo priporočamo. Bazpeîavanje knjige je izročil deželni odbor kmetijski družbi, ktera je tuđi to noro izdajo preskrbeli, lato naj se naroiila na knjigo poSiljajo c. kr. kmetyski dmžbi t Ljubljano. Cena knjigi je 40 kr,, kdor naroèi najmanj 10 izvodov, dobi jili po 30 kr. Naročityam je treba priložiti denar. Pri-pommuju, da velja ta cena s poltarino vred.
(f Dn Aloj zij Bi atija Z o r n, ) knezo-nadSkof goriaki, metropolitan ilirski itd. itd., umrl je po dolgem boleliauji 8. t m, na Dunaju, kjer je zdravja iskal. Prepeljali so ga v Gorico, kjer je bil pogreb v sredo zjutraj, Kodil se je v Pervačini 13. januvarja 1. 1834., T Skofft posvečen bil je pa 13. januvarja 1. 1883-Prevzviáeni bil je posebno pobožen in visoko spoštovan, (Deîka ljudska âola v Novem mestu) se je zaključila z dovoljenjem c, kr. okr. šolskega svèta T sredo 14. t, m. » slovesno sv, maso. Po sv. maši bila je v IV, razredu v pričo gosp. c. kr, okr. glavarja, mestnega zastopa in di'uge odlične gospode razdelitev daril in »olakili poročil, in to na slovesen način. Dečki so peli in deklamovali lepo in spretno, v obče pohvalno. Prizadevanje čč. gg. oo. frančiSkacov za Šolo je bilo prav vspesno, kar ae jim je tudi od merodajne strani javno izreklo. Od 193 nčencev bilo j« 43 odličnih, 133 za višji razred sposobnih in 58 nesposobnih, — Dekliška šola pa ima danes slovesen sklep.
Dijaška knhinja.
Šolsko leto je pri kraju. Dolžnost je podpisanemu, da ob tej priliki zahvalim blage dobrotnike, ki so tudi v tem letu res velikodušno podpirali naše d^ake zlasti v dijaskej kuhinji. Ob enem hočem podati slavnemu občinstvu^ ki se zaniiiilje za to mladino-^jubno napravo, vsaj nekov pogled, kako so je ravnalo v preteklem letu, da si dobrotnike ohranim in morda ta^ novih pridobim.
y dijaškej kubici je dobivalo početkom šolskega leta 51 dijakov hrano opoldne, zvečer pa 35. Število se je okoli božiča skrčilo za 5, drugo polletje pa je bilo pri mizi opoldne 43, zadnja dva meseca 40, zvečer pa 38 dijakov.
Vapehi pri učenji so sploh bili dobri. Trije osmo-Solci 80 maturo napravili. Med drugimi podpiranimi pa je 8 odličnjakov, 24 jih ima prvi red, 4 morajo iz enega predmeta ponavljati po počitnicah in 4 imajo dvojko, ki se vsled tega v kuhinji več ne bodo podpirali. V vedenju in pridnosti imajo tudi vsi brez izjeme dobre rede.
Primeroma velicemu Številu podpiranih dijakov so tudi stroški jako veliki, dasi se je po možnosti Testno štedilo. Znašajo pa skupno 1605 gl. 73 kr.
Mast in trije debeli prasci so stali 406 gld. 38 kr., moka in riž 461 gl. 26 kr., meso 317 gl. 47 kr., Ipecerija 61 gl. 46 kr., drva 72 gl, 24 kr., trg 114 gl. 49 kr., postrežnina 111 gl. 60 kr., zelje 12 gl. 60 kr,. krompir 13 gl. 50 kr. itd.
Prejemki so bili ; preostanek lanskega leta 284 gL 01 kr., gosp. Dr. K. Slane 100 gl., mil. gosp. prošt Peter Ur h 26 gl., goep. Dr, Schegnla 20 g!,, vis. deželni zbor 60 gl., slav. kranjska hranilnica 50 gl., slav. mestni zastop v Kovem mestu 50 gl., slav. dijaško
podpoj'uo društvo 75 pl., slav. jirya dolenjska posojilnica v Metliki 10 gl., alav. reiftsisDova posojilnica v Metl ki 10 gl., sIht. posojilnica v Črnomlju 20 gl., diugi dobrotniki 748 gl, 47 kr., podpirani dijaki so dali 107 gl., neimeno^MU 56 gl., obresti 17 gl. 33 kr., prodane vreče 1 gl, 60 kr, Razven tega je bila podpor» jako obilna tuđi v raznih živilih, bifz česar bi nemogoče bilo j-zbajatL Ob priliki so se ti dobrotniki naznanili v „Dol. Ntiv,"
Nadejam se z gotovostjo, da dobrotne naprave naši ljubi rojaki ne boďo zapustili, marveč podpisanemu pridobili novih dobrotnikov, kar je prav posebno želeti. Zlasti prosim, da s« blagovoli dijaške kuhinje spominjati 2 Živili, iz Zgoraj povedanega se razvidi, kako gi'ozno veliko ae je moralo šteti camo za moko. Ako bi blagi mladinoljubi, ali zlasti tudi roditelji podpiranih poslali pšenice, rži, ajde, koruze, bi se lahko prihranilo nad 300 gld. Opomnim še: Ako odštejem lanski preostanek 284 gl. 1 kr., vnašajo letošnji dohodki samo 1340 gl, 40 kr., torej 26.^ gl, 33 kr, ninuj nego troški. Za bodoče šolsko leto ostane samo 18 gl. 68 kr. Kako težak bode loraj začetek !
Novomeščani in drugi, dobro veste, kako ubogo je naše ljudstvo; veste pa tudi koliko je ravno med siromaki nadarjenih glavic. Edino le dijaška kuhinja omogoči takim študiranje. Ne bodemo li odtrgali sebi kakov soldek, da takim pomoremo? Gotovo bomo to storili, kar smo delali vže doslej tako radodarno. Yže doslej sem obljubil hrano v dijaški kuhinji nekaterim, koji bi sicer morali pustiti učenje. Nadejam se, da mi porekó dobrotniki: „prav si storil!"
Bog plati tisuČero vsaki najmanjši dar b časnimi in večnimi blagrit „Ti podpirana mladina pa ne zabi svojih dobrotnikov, skaznj jim hvaležnost s pridnostjo, lepim vedenjem in zlasti z gorečo molitvijo!" "''Novo mesto, dué 14, ju'ija 1897.
Dr. Jos. Marinko.
voditelj <lija.ske kuhinje.
Darovi za dijaàko kuhinjo v Novem Mestu:
G oBiia Vojska 2 gld. ; gosp. Iv. Nagode 2 gld. ; neimeiiovBa duiioveu 2 p;ld. ; gospod učitelj P. Cebin 1 gU. 60 kr, ; ^oajiod BTëtuik I, Rinekj 2 ^Id, ; dobrotniki iz Nuvegn uieata íii Eaudye 21 gld. 5 kr. j gospod misîjoniir Ferd, Požek 5 glJ,
Poslano.
Ker so moji neprijatelji in nevošljivci razširjali najrazhčnejše govorice o mojem vinu, ukazalo je e, kr. okr, glavarstvo v Kočevji občinskemu uradu v Kočevskemu, da je isto dné 24. aprila t. I. pri meni iz vsih posod vzelo po nekoliko vina, in ga potem uradnim potom poslalo na poskuševaliáče v Gorico. Dné 10. jun. t. 1. bilo mi je od c. kr. okr. glavarstva v Kočevji dostavljeno uradno spričevalo štev. 12,304, s katerim se mi naznanja, da je poskuševaliáče v Gorici mojo vino kemlćno preiskalo, in vsega kakor pristno in naturalno vino spoznalo.
To je toraj ueovrgljiv dokaz, da imam v svoji zalogi Iç prava in pristna vina ; zatoraj se vsem gg. gostilničarjem, kateri potrebujejo dobra istrijanska vina, priporočam, da se v slučaju potrebe zaupljivo do mene obrnejo, in jih zagotavljam, da jim bodem vedno z dobrim vinom in nizkimi cenami postregel, P. n. gosp. dosedanje odjemalce pa zahvaljujem za dosedaiyo naklonjenost, in se jim še nadalje priporočam.
Novasela-Kočevje, dné 5. julija 1897. m	Jožef Kalfež,
vinski trgovec.
14 ^lev
DOLKNJSKK N0VK;K.
■trui 127.
Loterijske itevilke.
Trst 3. jalija Sradec 10. „
43 20 6 78 18 84 22 61 78 36
l^lnvil*	prodaj. — Kje pove iz pnjaz-
JVldiVll noBti uredništvo tega lista. (162)
TTavinnnilrA	»Očinstvu uljudno na-
JXeHlUUmUC. anaiijam, da izdelujem in v
popravilo vzamem vsakovrstne harmonike, ktcre toftno
iu vestno dovršim ih) najnižji ceni. Mihael Gregorčič,
mizar in harmonikar Naklo pri Črnomljl. (168-1)
Hf lu-fîInî/tQ 2 gepelnom, se prav dobro ohra-ilLIdUllill^a. njena, ae proda v Mînii peči pri Rusovih dedičih. — Ponudbe naj se pošiljajo Franc Magdič-u v Logatec.	(iGO)
Vin/^ staro in novo, na prodaj je po prav nizki T IIIU egni y grajšCIni Bajnof pri Novem mestu.
Skfannr^lll ÎA "»jp"pr»vneiàe za krojača, ker OLdiUU VclUJt? ni nobetiega blizu, ali tudi za
kako drugo obrt, da v najem Anton Petrič v Prečini
pri fari.__
Tirolska veletrgovina
prve vrste z vinom išče v tej stroki dobro izurjenega zastopnika pod dobrimi poboji. Ponudbe pod znamko V. 2353 odpravlja Rudolf Mosse na Dunaju, (142-3)
* t^ij sprejme oskrbništvo graj-áčlne Zalog (Breitenau), pošta Novo mesto. -- Mesečne plače je 6 gld._(167-2)
IV^ "nVrtilni j® ^	gospodarskim
-L' il pi U(i<»J poslopjem v prav dobrem atauu.
Zraven spadajo travniki, lyive in gozdi, nahajajoče
86 vse blizo hiše. Pridelka je toliko, da ae redi laliko
8 glav živine. — Natančneje se izv« pri lastniku
Franc Garbus-u, posestniku v Šotni vasi st. 19 pri
Novem mestu.	{IĎ6-2)
Nji
Izučeiii komi
i-ivi ^ posejana, obsegajoča 2 orala JlYcl lemlje ter jako rodovitna, se s kozolcem ▼red takoj v najem oddá ali pa proda blizo novomeške železniške postaje. Proda ae na stalnem tudi samo oves prav lepe rasti. — Več se izve v hi6i St. 49 v Novem mestu.__g 69-2)
išče službe v prodajalni z mešanim blagom pod navadnimi pogoji. — Kje pové iz prijaznosti vredništvo ^ol. Noy."__(171)
Trgovski pomoinik
Specerist, Ití let star, čvrst in zdrav iSče službo. — Naslov ae izvé pri vredništvu tega lista._(172)
Čevljarski učenec, SS Liï'in
je lepega vedenja, sprejme se v poduk v čevljarstvo k mojstru v Ljubljano, kjer bi bil lepo odgojen. — Več iz prijaznosti opravnistvo „Dol. Novic"
I^D^aIt kateri ima veselje do pekovskega obrta -l'CL'tîJlj in Je 16—16 let star ter lepega vedenja, sprejme se takoj v poduk. — Kje pové vreduiátvo tega lista.
TTi» DTI aá*	s® v prodajalno t mešanim
UUťmjj^ blagom Fr. SkuŽBk-a v MetHkL
Pridnega đe6ka JSrJîiri.^
deuja in z dobrim spričevalom, vsprejmem takoj t poduk. Josip Lavrič, trgovec z mešanim blagom v Novi vasi pri Rakeku.	(ibs)
TTÍ*P1IAí*	^ * dobrimi àol-
U^jC^ucVj skiini spričevali, se takoj sprejme v
mojo prodajalnico z mešanim blagom. Ludovik Smoley
trgovec v Sevnici na Štajerskem.	(i69-i)
TTí»A11ř*a sposobnega za prodajalno z mano-UťCIllja, fnkturaim blagom v Novem mestu se takoj sprejme. Kje pove iz prijaznosti opravniStvo „Dol. Novic"._ (163-1)
Javna dražba
za zidanje mrtvašnice in novega obzidja okoli = pokopališča v Vavti vasi ==
vršila se bo v nedeljo II. julija 1897 na lici mesta. Zidarsko delo preračujeno je na 569 gld, 66 kr.
Proračun in načrt se nahaja pri načelniku stavbenega odbor»
Janez Dularju v Vavti vasi, (i70)
Razglasilo.
Podpisano mestno županstvo naznanja, da se bodo vršili od sedaj naprej v Novem mestu (Rudolfovem) na Dolenjskem ob vsakem sejmu za govejo živino tacu
konjski sejmi, l^l
in sicer:
1)	vsak prvi pondeljek vsakega
UieSCfli (ako pade na tak pcndeljek praznik, vrši se sejm prihodnji pondeljek), toraj 12 sejmov; nadalje ob vsakem letnem eejiuu, kakor;
2)	januarja v torek po sv. Antonu;
3)	aprila v torek pred sv. Jiirjem;
4)	avgusta v torek po sv. Jerneji;
5)	oktobra v torek po sv. Luke/i; f>) decembra prvi torek v adventu;
Prvi konjaki sejm bode torej
— dne 2. avgusta 1897.
kot prvi pondeljek mesca avgusta.
Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in proatorno novo sejmišče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi poskuševališčenk za konje na sej-mišču^samem.
Mestno županstvo t Novem mostu,
dné 10. julija 1897,
Žuimu :
(Í61-1)	Dr. Schegula.
128. ítrtD.
BOLKNJSKK NoVlCť.
éieT 14
od BíMuj nádap« to-le Obl»jitvouorfigi»tro vano varBtYwio Knaiuho. .
Jodiuo pravi
BALSAM
^Tmctura baliiaisica)	ftf
iz lekarne pri „angelju vsrhu" jJ in tovarne farmacevtlÈniii preparatov
I A. TMerry-ja v Fre^rađi
pri Hcigateo-Slatlnl.
Preiltnšen iu iiotrjen od zdrurstveuib oblditev.
Najitareje, najpriatneje, na]reeln(tje In najceneje ljudsko domače zdravilo, ki uteSI prsne In iiluËne bolestí, želodčen kr£ Itd. ter je vpo-rabno notratije in zunanje. V zuak priatiioiiti je zaprta vitaka Btekleiika s srebruu kaiiico, vkatero je vtÍBujena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu". Vt^ak baliam, kine dobí zgoraj stoječe zeleno tiskane v are t reue Bnantke, naj se odkloni kot âùn cen>jo tem nič vrediieju ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj 1 Ponarejalce In posnemovalce mojega Jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nlj) vredntli ponarejeoili, občinstvo varajoâlh drugih tialza-mov, zasledujem najstrožje sodnljskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se narofil direktno in naslovi: Na angslja vsrha lekarno A.ThlerryJa v Pregradi pri Rogatec-SlattnI. 12 malih ali G dvojnih steklenic staue fraako do venke avacro-ogrske poĚtne postaje 4 krone, T Bosuo iu Hercegovino 13 malih ali G dTojuili steklenio 4 krone GO vinarjev. Manj kot 12 majhnili ali 6 dvojnih steklenic se ne razpoSilja. Bazpo^lja se «aino proti pred-plaiSilu ali poStueijiu povretja.
BV Pazi naj se vedno natanûnu na zgeraJSno zeleno varstvena znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steUenIca,	(13'J—4)
Adolf Thierry, lekarnar
7 Ptegrrnđi pri Rogatec • Slatini.J	r^i
ci^Qiii'P^neaBSBSRr'CB
mitnici v Kostanjevici, pri-.U * av^Ult^a pi^avna tndi z» ključarja, se odda takoj T najem. Opomniti je, da v Kostanjevici ni aobenfga ključarja. — NHtanČneje se izvé pri Ani Keàe v Kostanjevici št. 80.	(168- 3)
Tovarni^a zalop
Hiyalnih strojev in Ijiciklov. 1
Ljubljana, Dunajska cesta št. 13.
Genikl tm lahtevanja brezplačno In iranko.
Zastitpnik za Metliko in okolico:
Friderik Skušek v Metliki. (i3i-4)
Kdo P^i^	. ^^^

%
Vsak
kdo* IJtii»! oirasno fcsTo, hote sdrav ovtatiL In al lEa) prUiranltl.
bratac ň^j^m
v Kiiiidiji pri Novem ine^ítii
priporoča
prećastiti đubovacini in alav-iiemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih proti ognju trpežnifi
lonČonih peci
(88—B) in
stedihlih oj^njišč,
kakor tudi
z emaili ranimi kahelcami.
Postavljanje se vestno, točno in po nizki ceni Izvršuje.
Za dobro blago se jamči.
Vse blago se oddaja po kaj mogoče nizkih cenah, ter pÔ dogovoru tudi na obroke.
TJi^o v Novem meatu v mirnfm krsju blizu cerkve JJlnrt pg jiroda pod ugodnimi pt-goji, knji se izvejo pri g. L. Ropas-u, tajnikn mestne hranilnice v Novem mestu.	(144 3)
«•«I
imMMtM««»
Vaznaiiilo.
Podpisani p. D. občinstvu uljudno nazusnja, da je na Račjem selu, obchie trebanjske otvoril
opekarno (ceglavnico),
kjer se boJe od 1. julija dalje vsakovrstna opťka za, zidanje, Btrehe kiitl in za tlakovanje, po najnižjih cenah dobivala.
V obilno narcčitev se priporoča
Dominike Xegro,
{154—2)	opekar.
{••••••••••••••••■••••••••■••••M*
Novomestoi Odgovorni ureduik, iid^ateU, laložuik in tirkar J. Krajec.