Najstarejši po KIKštarter ima nove vecini že cepljeni Obcani, starejši od osemdeset let, ki so za to mansardne prostore izkazali interes, so že bili cepljeni proti covidu-19. Jasna Paladin V Kamniškem KIKštarterju so s prenovo mansardnih prostorov pridobili dodatnih devet pisarn, namenjenih uporabnikom, ki zacenjajo svojo podjetniško pot. Aleš Senožetnik Kamnik – Obnova KIKštar­terja, v katerem deluje eden najuspešnejših podjetniških inkubatorjev pri nas, poteka že vse od nakupa poslopja ob vhodu v obmocje nekda­nje smodnišnice. Stavbo so energetsko sanirali, naredili fasado, zamenjali strešno kritino in ostrešje tudi toplo­tno izolirali. Prav v tem casu pa zakljucujejo še zadnja dela v prenovljenem man-sardnem prostoru, kjer so na približno dvesto kvadra­tnih metrih površine uredili devet novih pisarn. »Caka nas še oprema pro-storov, kar nameravamo iz­vesti v kratkem. Kot je v na­vadi v takšnih prostorih, bo oprema moderna, preprosta in zanimiva, pri dizajnu pa nam bodo pomagala podje­tja, povezana s KIKštarter­jem,« pravi Matjaž Jug iz kamniškega podjetniškega pospeševalnika in sodelov­nega (coworking) centra. Pisarne so med seboj locene in zvocno izolirane, kar bo uporabnikom omogocalo pravo mero zasebnosti in dobre pogoje za delo. Pro-stori pa bodo primarno na­menjeni podjetnikom, ki delujejo v prehrambni indu­striji, ceprav po Jugovih be-sedah to ne pomeni, da ne bodo še naprej odprti tudi za preostala mlada zagonska podjetja. »KIKštarter bo še na prej na voljo vsem, tako kot je bilo to doslej. Vsak lahko pride k nam in izko­risti našo infrastrukturo, od pisarn do delavnic. Poleg tega pa se osredotocamo na posamezne segmente – in eden od teh je prehrambna industrija, ki smo jo prepoz­nali kot pomemben dejav­nik v lokalnem okolju. V Kamniku in okolici imamo namrec celo vrsto velikih podjetij, kot so Nektar Natu­ra, Jata Emona, Eta in Meso Kamnik, ter uspešnih mikro pivovarjev in drugih manj­ših podjetij, ki so povezani s prehrambno industrijo. Zato smo se odlocili, da del KIKštarterja namenimo podjetnikom, ki se želijo razvijati na tem podrocju,« še dodaja Matjaž Jug. Zani­manje za mansardne pro-store je menda veliko, pet jih bodo že v kratkem zased­li prvi uporabniki. Pred nedavnim so opremili tudi kuhinjo oziroma labo­ratorij, v katerem so že nas-tali prvi proizvodi, med dru­gim denimo brezmesni filet mignon zagonskega podje­tja Juicy Marbles. »Marsikaj moramo še dokupiti, a za vzpostavitev testne linije je poskrbljeno, poleg tega pa so mladim podjetnikom na razpolago tudi znanje in iz­kušnje živilskih tehnologov in drugih strokovnjakov s tega podrocja,« pravi sogo­vornik. Pri tem ni odvec omeniti, da KIKštarter ne ponuja le ugodnega najema mize ali pisarne, temvec je uporabnikom na voljo še cela paleta podpornih in ser­visnih dejavnosti. Mladim podjetnikom so na razpola-go davcni in pravni svetoval­ci, možnost udeležbe na de­lavnicah in predavanjih ter seveda uporaba skupnih prostorov in opreme. Do zdaj so v obnovo stavbe in prostorov vložili okoli Kamnik – Približno dva ti­soc doz cepiva je bilo v leto­šnjem letu že porabljenih za cepljenje obcanov obcine Kamnik, s cimer je bilo pro-ti covidu-19 zašcitenih prib­ližno 1500 ljudi (vsi še niso bili cepljeni z dvema od­merkoma). najstarejših obcanov smo do sedaj cepili tudi na domu, kar nam omogoca cepivo AstraZenece, ki je manj zahtevno za shranjevanje,« nam je povedal Rebolj. Kako hitro bodo prihajali novi odmerki, v zdravstve­nem domu ne vedo na­tancno, bodo pa cepiva zdaj najprej na vrsti za druge od­ Obcane Kamnika in Komende pozivajo, da se na cepljenje prijavijo s spletnim obrazcem na spletni strani Zdravstvenega doma Kamnik. OBCINSKE NOVICE V Mekinjski samostan prihaja Doroteja Obcina Kamnik je bila na razpisu LAS Srce Slovenije uspešna z dvema projekto-ma, ki bosta pripomogla k oživitvi Mekinjskega samo­stana in trškega jedra v Motniku. stran 2 AKTUALNO Kamniški gasilci še bolje opremljeni Prostovoljno gasilsko dru­štvo Kamnik je bogatejše za novo orodno vozilo za po­sredovanje pri nesrecah z nevarnimi snovmi, ki ga doslej v obcini še ni bilo. stran 5 PODJETNIŠTVO Zrezek, a brez mesa Bi zrezek zamenjali z alter-nativo iz rastlin, ce bi bila po okusu, vonju in teksturi po­dobna mesu? Na to vse bolj stavijo številna podjetja in raziskovalci, ki išcejo alter­native v drugih, bolj trajno­stno naravnanih razlicicah mesa. stran 8 ŠPORT Še tretjic tretji v srednjeevropski ligi Kamniški odbojkarji so mi-nuli konec tedna v avstrij­skem Zwettlu še petic igrali na zakljucnem turnirju sre­dnjeevropske lige. Tako kot že dvakrat doslej so se mo-rali na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. stran 11 ZAHVALA OB OBNOVI STAVBE KIKŠTARTER Zahvaljujemo se clanom Zadruge KIKštarter, ki so s financnim prispevki pripomogli k odkupu, obnovi stavbe in vzpostavitvi novih mansardnih prostorov. Aleš Juhant, Igor Cotman, Blaž Jamšek, Bojan Flis, Cop d.o.o., Družina d.o.o., Exoterm d.d., ETC Adriatic d.o.o., Gastpro d.o.o., Iskra Mehanizmi, Ivan Hribar, Jata Emona d.o.o., Lah Tomaž, Lepton d.o.o., Lestor d.o.o., Luka Bergant, Matej Humar, Menina d.d., Metal Profil d.o.o., Nevtrin d.o.o., Rudolf Capuder, Tilen Travnik, Pos Elektroncek d.o.o. in Urban Bergant. Prav tako se zahvaljujemo našim nekdanjim stanovalcem za financne donacije: Adstar d.o.o., 2Digit d.o.o., Aleš Hrovat, Borotrend d.o.o in D4 web d.o.o. tristo tisoc evrov. Glavnino oziroma okoli 180 tisocakov so prispevala kamniška pod-jetja, po svojih zmožnostih pa tudi zdajšnji in nekdanji uporabniki prostorov, nekaj sredstev pa so pridobili tudi v okviru razpisov in lokalne skupnosti. »Lepo je gledati, kako zgodba KIKštarterja raste in se razvija. Odziv vseh, ki so omogocili preno­vo, je neverjeten in pravi do-kaz, da je okoli projekta zrasla mocna in povezana skupnost, ki nas podpira in nam omogoca, da lahko de­lujemo in se razvijamo,« do-daja sogovornik. Ucinki podjetniškega pove­zovanja se že cutijo v uspe­šnih podjetniških zgodbah, ki so se zacele v kamniškem inkubatorju, nekatere pa so že prerasle njegove okvire. Trenutno KIKštarter spod­budno delovno okolje ponu­ja 25 podjetnikom, ko bodo v polnosti zaživeli še man-sardni prostori, pa bo v stav-bi okoli petdeset delovnih mest, zakljucuje Matjaž Jug. Kot nam je pojasnil direktor Zdravstvenega doma dr. Ju­lija Polca Kamnik Sašo Re-bolj, je bilo nekaj vec kot sto obcanov cepljenih s cepi­vom AstraZenece, drugi pa s cepivom Pfizer-BioNTech. »Cepiva je manj, kot bi si vsi želeli, a pocepili smo vse, kar smo cepiva dobili. V prejšnjem tednu smo cepili vse obcane, starejše od osemdeset let, ki so za to iz­kazali interes. Ce se bo kdo od starejših v teh dneh še prijavil, ga bomo v skladu s prioritetnim vrstnim redom seveda cepili. Nekaj deset merke že cepljenih, tako da se bo cepljenje novih oseb za nekaj casa spet ustavilo. Zadostuje prijava na spletni strani Obcane Kamnika in Ko­mende pozivajo, da se na cepljenje prijavijo s splet­nim obrazcem na spletni strani Zdravstvenega doma Kamnik. Vse prijavljene bodo za tocen termin ceplje­nja poklicali, ko bo na voljo cepivo in ko bo cepljenje predvideno za skupino, ka­mor sodijo. 45. stran Obcinske novice Na Korenovi cesti bo semafor Duplica – Na križišcu Korenove ceste in regionalne ceste Mengeš–Duplica bo država še letos postavila semafor. Kot nam je pojasnil župan Matej Slapar, so si na obcini prizade­vali izpogajati krožišce, a na ministrstvu za infrastrukturo so nacrte morali prilagoditi železniški progi, zato prostora za krožišce ni dovolj. »So nam pa na obljubili, da bodo naredi­li celosten pogled na vsa križišca, ki bi jih lahko preuredili v krožišca na trasi regionalke od Šmarce proti Tuhinjski doli­ni,« nam je še povedal župan, zadovoljen, da se namerava država letos lotiti tudi preplastitve obvoznice od križišca pri avtohiši Avto Cerar do srednješolskega centra. J. P. OBVESTILO Obcina Kamnik obvešca, da je na podlagi Zakona o uresnice­vanju javnega interesa za kulturo, Odloka o proracunu Obcine Kamnik za leto 2021 in Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov na podrocju kulture v obcini Kamnik na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si objavljen JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v obcini Kamnik v letu 2021. Rok za predložitev prijave na razpis je 16. 3. 2021 do 12. ure. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko prija­vitelji prejmejo na naslovu Obcina Kamnik, Oddelek za druž­bene dejavnosti, Glavni trg 24, 1241 Kamnik, v casu uradnih ur pri Liljani J. Mastikosa, telefon 01 8318 111, elektronska pošta: liljana.juhart@kamnik.si. Matej Slapar Župan OBVESTILO Obcina Kamnik obvešca, da je na podlagi Odloka o proracunu Obcine Kamnik za leto 2021 in 8. clena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Ka­mnik za programsko obdobje 2015–2020 na uradni spletni strani Obcine Kamnik www.kamnik.si objavljen JAVNI RAZPIS za dodelitev pomoci za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v obcini Kamnik v letu 2021. Rok za predložitev prijave na razpis je 16. 3. 2021. Informacije v zvezi z javnim razpisom: Obcina Kamnik, Odde­lek za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance (Katarina Šcetinin, tel. 01 8318 127 ali e-pošta: katarina.scetinin@kamnik.si) Matej Slapar Župan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 OGLASNO TRŽENJE: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROCNINE: Mateja Žvižaj malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNICAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Obcina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Casopis Kamnican-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v obcini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. o. o., Tiskarsko središce; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenarocenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vracamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Casopis Kamnican-ka lahko narocite, narocnina za leto 2020 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Casopis Kamnican-ka bo naslednjic izšel predvidoma 19. marca 2021, prispevke lahko pošljete najkasneje do cetrtka, 11. marca 2021. www.kamnik.siwww.kamnik.si V Mekinjski samostan prihaja Doroteja Obcina Kamnik je bila na razpisu LAS Srce Slovenije uspešna z dvema projektoma, ki bosta pripomogla k oživitvi Mekinjskega samostana in trškega jedra v Motniku. Jasna Paladin Mekinje, Motnik – Obcina Kamnik je bila na 1. javnem pozivu za izbor operacij LAS Srce Slovenije v letu 2020 uspešna s projektoma Sa­mostan – mesto srecevanj in Oživitev trgov. Vodilni partner pri prvem projektu je Javni zavod Mekinjski samostan, par-tnerja pa Obcina Kamnik ter družba Vrt zdravilnih rastlin iz Dola pri Ljubljani, pri drugem projektu pa je vodil­ni partner Obcina Kamnik, partnerji pa še Turisticno društvo Motnik, Podeželsko društvo Utrip pod lipo do­maco Motnik in Turisticno društvo Sveti Vid iz obcine Lukovica. »V okviru projekta Samo­stan – mesto srecevanj bomo v Baragovi in Slom­škovi dvorani v sodelovanju z Bojanom Knificem iz Trži­škega muzeja uredili muzej klaris in uršulink, v katerem bomo predstavili zgodovino našega samostana, ki je lani praznoval 720-letnico. Sam muzej pa smo umestili v šir­šo zgodbo Doroteje Gal-lenberg. To je bila klariška opatinja iz plemiške druži­ne, ki je tu živela v 17. stole-tju, za seboj pa je pustila mocan pecat. Bila je zdravil­ka in tudi po tej plati zelo pomembna za okolico. Do-roteja nam je bila z vsemi svojimi dejanji tako zelo všec, da se nam je zdela odli-cen lik za vzpostavitev bla­govne znamke, ki bo pred­stavljala Mekinjski samo­stan. Blagovna znamka Do-roteja bo združevala lokalne izdelke, od prehrambnih, kozmeticnih, zelišcnih do rokodelskih, ki jih bomo prodajali našim gostom – skozi zajtrke vsem tistim, ki bodo tu prenocili, ter najra­zlicnejše dogodke in stori­tve, ko je denimo Dorotejina šola. Ta blagovna znamka bo spominjala na neko pre­prostost iz preteklih dni, na zelišcarstvo, lastno pridela­vo …« nam je blagovno znamko Doroteja, ki je jedro projekta Samostan-mesto srecevanj, predstavila direk­torica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek. Kot je poudarila, je Kamnik v preteklosti že na­redil veliko napako, ker ni gradil na liku prepoznavne Veronike, in še ene dobre zgodbe nocejo izpustiti iz rok. S projektom želijo izboljšati turisticno ponudbo, dvigniti raven okoljske ozavešce­nosti in pospešiti lokalno samooskrbo, obiskovalcem samostana pa na enem mes-tu ponuditi tradicijo, preple­teno s preteklim znanjem. Vzpostavili bodo muzejsko trgovino, spletno trgovino za izdelke in storitve, kjer bodo šestdeset ležišc v sa­mostanu povezali z razlicni-mi doživetji, informacijski pult … Sodelovati želijo z razlicnimi ponudniki turi­sticnih storitev v okolici, ro­kodelci in drugimi posa­mezniki, in ceprav si želijo cim vec kamniških partner-jev, pa LAS Slovenije spod- »Doroteja Gallenberg je bila klariška opatinja iz plemiške družine, ki je tu živela v 17. stoletju, za seboj pa je pustila mocan pecat. Bila je zdravilka in tudi po tej plati zelo pomembna za okolico. Doroteja nam je bila z vsemi svojimi dejanji tako zelo všec, da se nam je zdela odlicen lik za vzpostavitev blagovne znamke, ki bo predstavljala Mekinjski samostan.« buja medobcinsko sodelova­nje. Zato so k sodelovanju povabili Vrt zdravilnih rastlin iz Dola pri Ljubljani. Skupaj z njimi bodo na sa­mostanski vrt zasadili ekolo­ška zelišca in delali tudi caj­ne mešanice, mila in druge izdelke, ki jih bodo predstav­ljali tudi na delavnicah. Sku­paj s clani Sadjarsko-vrtnar­skega društva Tunjice bodo pomladili samostanski sa­dovnjak, zasadili novo sad-no drevje, vse sadje, ki ga že lani ni bilo malo, pa predela­li v razlicne prehrambne iz­delke. V sodelovanju s kam­niškimi gostinci si želijo oživiti tudi samostansko klet, saj so bile mekinjske nune znane tudi po svojem vinu. Samostan – mesto srecevanj je dvoletni projekt; vecino (predvsem muzej) morajo narediti do oktobra, preosta­le »mehke vsebine« pa do maja prihodnjega leta. Pro-jekt je ocenjen na 61 tisoc evrov, sofinanciranih pa bodo dobili 35 tisoc evrov brez davka. Oživili bodo tudi trg v Motniku Projekta Oživitev trgov pa se bodo najbolj razveselili v Motniku. »V Motniku bo na novo urejen prireditveni prostor, na katerem bo vzpostavljena lokalna tržni-ca. Izvajale se bodo tudi raz­licne rokodelske delavnice, ki bodo obujale znanja na­ših prednikov. Tako želimo ponovno spoznati svoje ko­renine, crpati od prednikov in obogatiti vsakdanje življe­nje prebivalcev. Izvajale se bodo tudi delavnice in aktiv­nosti za otroke v casu šol­skih pocitnic,« pravi Barba­ra Strajnar z Obcine Ka­mnik. V projekt je poleg Motnika vkljucen še Šentvid pri Lukovici. Skupna vred­nost projekta znaša 72.237 evrov, od tega je 39.997 evrov znesek sofinancira­nja, 32.240 evrov pa je lastnih sredstev. Projekt bo izveden v dveh fazah, ki bosta skupaj trajali 22 me-secev, in sicer med januar­jem 2021 in (vkljucno) okto­brom 2022. Prireditveni prostor, ki bo deloma kot utrjen plato in deloma kot zelenica, bo urejen do kon-ca septembra letos. Obcinske novice Delo v smodnišnici se zacenja zares Obcina Kamnik je 15. januarja po dolgotrajnih pogajanjih in usklajevanjih podpisala kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišc v južnem delu nekdanje smodnišnice. Prednostna naloga obcine bo sprejetje obcinskega podrobnega prostorskega nacrta in vzpostavitev regularnega stanja. Za pripravo strategije je zadolžen podžupan Sandi Uršic. Jasna Paladin potrebno za pripravo obcin­ skega podrobnega prostor-Kamnik – Lastniška struktu­ skega nacrta (OPPN) za to ra na obmocju nekdanje obmocje. smodnišnice se je v zacetku »Kako naprej, je v veliki letošnjega leta vendarle meri odvisno od rezultatov spremenila v prid javnosti, terenskih in laboratorijskih saj je lastnica zemljišc, stavb raziskav podzemnih in po-in komunalne infrastruktu­ vršinskih voda ter zemljin. re v skupni površini 44.460 Vzorci so bili vzeti in so v kvadratnih metrov na juž­ postopku laboratorijskih ob-nem delu nekdanje smodni­ delav. Koncno porocilo o šnice postala Obcina Ka­ raziskavah na obmocju mnik. smodnišnice bo zakljuceno Nagovor župana ob dnevu žena »Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je dalec nad biseri.« Te vrstice lahko preberemo v starozavezni modrostni knjigi in z njimi letos ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, nago­varjamo vas, vrle žene iz obcine Kamnik. – ker ste nosilke življenja; v zacetku maja 2021,« pravi – ker pogosto podpirate tri vogale pri hiši; podžupan. Po podpisu kupoprodajne pogodbe (nakup je bil vre- den približno dva milijona evrov) so morali na obcini pocakati na odmero davka Foto: Jasna Paladin – za vaš zgled vztrajnosti, zvestobe in dobrote. Nadzor je še vedno na strani državnih organov Spoštovane Kamnicanke, ob dnevu žena in materinskem dnevu vam iskreno cestitam. od prometa z nepremicnina-In kakšne sploh bodo pred-mi, še vedno pa poteka tudi Podžupan Sandi Uršic se zaveda, da se pravo delo na nostne naloge obcine na Vaš župan Matej Slapar Znani so obcinski nagrajenci Jasna Paladin Kamnik – Obcinski svetniki so na 5. dopisni seji obcin­skega sveta Obcine Kamnik obravnavali dve tocki. Na prvi so potrdili pred­stavnike ustanovitelja v Svet Osnovne šole Toma Brejca (Danijel Bezek, Ma-teja Poljanšek in Igor Zemljic) in Svet Osnovne šole Frana Albrehta Ka­mnik (Darja Jenko, Simo­na Matjan in Ivanka Uca-kar) ter predstavnika lokal­ne skupnosti v Dom starej­ših obcanov Kamnik (An­ton Tone Smolnikar), na drugi pa letošnje obcinske nagrajence. Priznanje bo letos prejelo pet zaslužnih obcanov Zlato priznanje Obcine Ka­mnik bo letos prejel Joško Berlec, srebrna priznanja Helena Sterle, Ivanka (Jana) Svetec in Emilijan (Milan) Završnik, bronasto priznanje pa Zvonko Cvek. Nagrajence in njihove šte­vilne dosežke bomo podrobneje predstavili v prilogi ob obcinskem pra­zniku, ki bo izšla v nasled­nji številki Kamnican-ke, 19. marca. OBCINA KAMNIK objavlja JAVNA RAZPISA za: – sofinanciranje dejavnosti društev na podrocju kmetijstva v obcini Kamnik – sofinanciranje dejavnosti turisticnih društev v obcini Kamnik Razpisna dokumentacija bo objavljena na obcinski spletni strani www.kamnik.si od petka, 19. 3. 2021, dalje. Vloge je treba oddati najkasneje do torka, 20. 4. 2021. Dodatne infor­macije: Katarina Šcetinin, tel.: 831 81 27 ali e-pošta: katarina. scetinin@kamnik.si. www.kamnik.siwww.kamnik.si obmocju nekdanje smodnišnice šele zacenja. popis komunalne infra-tem obmocju zdaj, ko pred­stavlja enega od vecjih solas­tnikov? »Zavedati se mora-mo, da vloga obcine ni ena­ka, ali je lastnica zemljišc ali samo eden od akterjev, ki lahko vplivajo na lastnike zemljišc. Poznamo primere, ko obcanke in obcani meni­jo, da Obcina Kamnik zavira lastnike zemljišc, a vemo mi in lastniki, da je glavni nad­zor nad zahtevami in more-bitnimi nepravilnostmi na strani državnih organov. Glavna prioriteta Obcine Kamnik bo vzpostavitev re-gularnega stanja, saj bo kot lastnica tudi prevzemnik od­govornosti na teh zemljišcih. Caka nas OPPN, s katerim bomo uredili trenutno nedo-receno stanje,« pojasni po­džupan. strukture, ki bo predmet pri­ mopredajnega zapisnika – in šele takrat bo obcina tudi dejansko postala lastnica nepremicnin. Spomnimo, da je obcina kupila tudi glav-no cestno prometnico ter že zgrajeno kanalizacijsko in vodovodno omrežje. Spremembe lastništva niso razveselile vseh Kaj sledi, smo povprašali po­džupana Sandija Uršica, ki ga je župan Matej Slapar za­dolžil za pripravo nujno pot-rebne strategije za obmocje nekdanje smodnišnice. »Sredi januarja je bil nare­jen korak, ko tudi jaz verja­mem, da bo Obcina Kamnik zares postala lastnica objek­tov in zemljišc na obmocju nekdanje smodnišnice. Gle­de na vse dogajanje sem preprican, da to dejstvo ni razveselilo vseh akterjev na tem obmocju, saj marsiko-mu situacija, kot je bila do sedaj, povsem odgovarja. Prvi moj korak k pripravi strategije je natancna sezna­nitev z aktualnim stanjem. Župan je v zacetku leta 2019 ustanovil komisijo za strate­ško nacrtovanje izrabe ob-mocja nekdanje smodnišni­ce, ki jo vodi Matija Maticic. Za zdaj delujemo v manjši zasedbi, po primopredaji pa se bo ekipa zagotovo okrepi-la, saj nas caka veliko dela. Vsem 54 lastnikom na ob-mocju je bil poslan dopis z namenom, da se seznanijo s sprejetimi podlagami in da spoznamo njihove investi­cijske namere. Vecina la-stnikov je prevzela pošto, od treh lastnikov pa še ni bilo odziva. V sklopu naloge so bili do sedaj opravljeni in-formativni sestanki in ogle-di z 29 lastniki,« nam je po­vedal Sandi Uršic in dodal, da bo tudi mesec marec še namenjen informativnim sestankom in pridobivanju informacij, nadaljnji koraki pa bodo odvisni od študije onesnaženosti tal, ki jo je obcina za 260 tisoc evrov narocila novembra lani, rok za njeno dokoncanje pa je konec aprila. Gre za eno od šestih in še edino preostalo in najpomembnejšo študijo, Strategija je še v pripravi Nekatere obcane je mocno razburila domnevna namera družbe Velika planina, ki naj bi na planini postavila poletno sankališce in jeklenico za spust, t. i. zipline. Jasna Paladin Kamnik – Strategija razvoja družbe Velika planina je v zakljucni fazi; potrditi jo morajo še nadzorniki in skupšcina družbe, nato bo dokument romal na sejo Obcinskega sveta Obcine Kamnik. A nekaj zamisli je že prišlo v javnost, s tem pa tudi nemalo razburjenja. Vanda Rebolj je v odprtem pismu tako med drugim ogorceno ugotavljala, da je obcina že potrošila nekaj de­narja in izdala dovoljenje za smo preverili, naj bi šlo za napacne informacije. Tako župan Matej Slapar kot v. d. direktorja družbe Mark Anžur zagotavljata, da bodo strategija razvoja in s tem vsi posegi pripravljeni z mislijo na varovanje narav­ne in kulturne dedišcine. »Ena od idej je bila, da bi vzpostavili dodatne dejavno­sti na planini in da bi v funkcijo spravili stare žicni­ške objekte, ki so na planini, odkar smucišce Tiha plani­na ne obratuje vec. Vse to zdaj kazi prostor na planini, preveriti interes. Šlo je za dezinformacije. Je pa res, da za turiste moramo najti do-datne dejavnosti, ce si teh želijo, seveda pa vse v skla­du s strategijo in smernica-mi, da ohranimo naravno in kulturno dedišcino in pred­vsem pitno vodo,« nam je povedal župan Matej Slapar. Kaj vse vsebuje strategija, smo vprašali tudi Marka An-žurja. Povedal nam je, da dokument še ni zakljucen, da pa ga je odziv javnosti do sedaj presenetil. »Kot prvo je 'zipline' za zdaj zgolj ide­ben, da zares ne razumem, zakaj tak buren odziv. Bi pa rad poudaril, da bo vse, kar bomo poceli v prihodnje, v skladu z vsemi potrjenimi etnološkimi in okoljskimi smernicami, zato glede tega ni potreben nikakršen strah. Seveda pa se bomo odlocali tudi na podlagi analiz in po­treb trga, zato preverjamo tudi te možnosti. Je pa stra­tegija razvoja družbe Velika planina tudi politicna odlo-citev in stvar obcinskih sve­tnikov, ki bodo to obravnava­li na eni od prihodnjih sej,« gradnjo poletnega sankali-zato bi radi našli za to drugo ja, po drugi strani pa je v pri-pa nam je med drugim po- šca in da družba Velika pla-funkcijo. V ta namen je di-merjavi z ostalimi stvarmi v vedal v. d. direktorja družbe nina že išce izvajalca. Kot rektor na trgu zgolj želel strategiji tako nepomem-Velika planina. Matej Slapar, l.r. ŽUPAN Obcinske novice, mnenja Lokalna dedišcina kot tržni izdelek Rok za prijavo na natecaj Casovna kapsula – sporocilo za 21. stoletje se iztece 31. marca. Jasna Paladin Kamnik – Obcina Kamnik vabi posameznike, starejše od 17 let, in majhna podjetja k sodelovanju na natecaju za najboljši izdelek pod slo­ganom Casovna kapsula – sporocilo za 21. stoletje, ki poteka v okviru projekta Sti­mulArt. StimulArt, projekt progra-ma Interreg Srednja Evropa, je namenjen povecanju ucinkovitosti kulturne in kreativne industrije v manj­ših mestih. V projektu sode­luje devet partnerjev iz petih srednjeevropskih mest. Dva partnerja prihajata iz Ka­mnika, in sicer Obcina Ka­mnik in Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Kot pojasnjujejo na obcini, je namen natecaja spodbu­diti inovativne pobude, ki bi lokalno dedišcino pretvo-rile v ustvarjalne in tržne izdelke. Sodelujoci morajo tako izdelati oziroma obliko­vati izdelek, ki je lahko funkcionalen predmet ali dekoracija za dom. Izdelek mora biti ustvarjen na pod-lagi zgodovinske in/ali in-dustrijske dedišcine Kamni­ka, vendar tako, da ustreza potrebam trga in potrošni­kov v 21. stoletju. Interpreta­cija izdelka pa mora kreativ-no (estetika, uporaba mate-rialov, skrito sporocilo) od­ražati, kaj mesto Kamnik pomeni za sodelujoce. Rok za prijavo se iztece 31. marca ob 15. uri, vec infor­macij o natecaju je objavlje­nih na obcinski spletni stra­ni, prijavljene izdelke pa lahko oddate na Obcino Ka­mnik strokovni sodelav­ki Maji Poravne (maja.po­ravne@kamnik.si ali 01 83 18 223). Epidemija še vedno vztraja radi tega in iz solidarnosti do vseh ostalih morajo še vedno upoštevati vse varovalne uk­repe. Kako boli in kako velika kata­strofa je, ko smucar na po­membni tekmi odlicno prevozi celo progo, potem pa zgreši zadnja vrata na progi. Za nami je grozno leto, ki pa smo ga s skupnimi mocmi nekako zvo­zili. Vso svojo pozornost in energijo moramo vložiti v to, da izpeljemo še teh nekaj po­mladnih mesecev tako, da bomo srecno pripeljali v cilj in število okuženih s koronaviru­som ne pada tako hitro, kot bi si vsi želeli. Hvala Bogu smo že prešli v oranžno fazo epi­demije. Vendar pa se rumena faza, ki bi pomenila še vecjo normalizacijo razmer, vedno bolj odmika na konec marca oziroma še kasneje. Eno leto nazaj med prvim va­lom je število okuženih in mrtvih skokovito narašcalo v marcu, epidemija se je zace-la umirjati šele maja. Ni izklju-ceno, da se bo v prihodnjih tednih krivulja števila okuže­konec te epidemije. Marsikateri svojci, prijatelji in znanci so med epidemijo iz­gubili življenje. Veliko ljudi tudi otrok, ki so preboleli bo­lezen, ima zaradi okužbe še vedno posledice. Nekateri bodo posledice cutili celo življenje. V zadnjem letu je zaradi ukvarjanja s korona epidemijo odpadlo ali se pre­stavilo ogromno operacij, di­agnosticnih postopkov in te­rapij. Veliko ljudi je dvakrat premislilo ali naj zaradi simp­tomov, ki jih imajo obišcejo Mnenje obcinskega svetnika Naša krajevna Zapore zaradi sanacije plazov Kamnik – Zaradi sanacije plazov bodo od 3. marca do 30. junija letos veljale delne in obcasne popolne zapore cest: Košiše, Tucna–Briše, Mali Rakitovec–Veliki Rakitovec, Sote­ska–Poreber, Rovt–Špitalic in Motnik–Zgornji Motnik. J. P. Foto: Jasna Paladin Dom kulture Kamnik bo še letos energetsko varcnejši. skupnost Robert Prosen, svetnik LSU Ko smo pred dvema letoma zaceli kampanjo za volitve v obcinski svet skupaj s krajani krajevne skupnosti Duplica, smo najprej ugotovili, kako se dolocene zadeve zgodijo mimo vednosti predstavnikov krajev­ne skupnosti. Po dveh letih lahko recemo, da so se stvari precej spremenile in so predstavniki krajevnih skupnosti vkljuceni v skupni razvoj naše obcine. Ena od stvari, ki nam jo je skupaj že uspelo izpeljati, je odkup športnega in otroškega igrišca Vila na Duplici. Igri-šce, kjer so mnogi Duplicani preživljali mladostniška leta, bi skoraj padlo v zasebne roke. Kaj bi se z igrišcem zgodilo, lahko le ugibamo. No, sedaj je v lasti obcine in na uporabo krajanom in krajankam Dup-lice. V tem letu potekajo še do-govori o odkupu pripadajoce garaže in dela parkirišca za nemoten dostop do igrišca. Podobno usodo kot igrišce je doletelo tudi dvorano kultur­nega doma, ki je bil zgrajen z udarniškim delom bivših de­lavcev tovarne Stol. Tudi tu je obcina prisluhnila krajanom in našla sredstva za odkup dvorane. Tako bomo lahko Duplicani dvorano uporablja­li tako za kulturne kot tudi manjše športne prireditve. Seveda pa obstajajo projekti, ki še cakajo na lepše case. Dupliški gasilci nujno potre­bujejo nov gasilski dom, saj je obstojec res premajhen za normalno delovanje društva. Ce pa pogledamo število pre­bivalcev krajevne skupnosti Duplica, pa lahko ugotovimo, da bi mogoce potrebovali kar dva. Prav tako je treba urediti tudi varno šolsko pot od Jakopiceve ulice do Osnovne šole Marije Vere ter še nekaj pomembnih projektov, ki nas še cakajo. Med ostalimi ureditve parki­rišc na Groharjevi in Ulici Matije Blejca, ureditev otro­škega igrišca na Klavcicevi in še mnogo drugih. Kljub cudnim koronacasom verjamem, da nam bo skupaj uspelo in bomo po štirih letih lahko na zadovoljstvo vseh us-pešno zakljucili mandat, ki nam je bil zaupan s strani krajanov in krajank Duplice. Denar za kulturni dom in policijsko postajo Obcina je bila uspešna s prijavo za sofinanciranje energetske sanacije dveh obcinskih stavb – Doma kulture Kamnik in Policijske postaje Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Obcina se je v teh dneh razveselila odlocbe mi-nistrstva za infrastrukturo, ki potrjuje 49-odstotno sofi­nanciranje energetske sana­cije Doma kulture Kamnik in Policijske postaje Ka­mnik, ki je prav tako v ob­cinski lasti. Gre za dve financno precej zahtevni naložbi; približno 235 tisoc evrov je vredna energetska sanacija policij­ske stavbe, kar okoli 650 ti­soc evrov pa energetska sa­nacija Doma kulture Ka­mnik. Skupna vrednost pre­nove objektov v obcini Ka­mnik je 886.547,55 evra. Obcina je na razpisu za pri­dobitev nepovratnih sredstev iz evropskega Kohezijskega sklada kandi­dirala v skupnem konzorci­ju z Obcino Tržic in Obcino Preddvor. V sklopu obnove bodo med drugim izvedli toplotno izo­lacijo obeh fasad, vgradnjo toplotne crpalke, izolacija podov, sanacijo in optimiza­cijo razsvetljave … Vse z na­menom izboljšati energet­sko ucinkovitost stavb ter zmanjšati stroške in nega­tivne vplive na okolje. Na strehi Doma kulture Ka­mnik bodo v sklopu energet­ske sanacije namestili tudi soncno elektrarno. Skupni prihranek energije po ener­getski obnovi bo predvido-ma tristo megavatnih ur ozi­roma približno dvajset tisoc evrov letno. Sledijo popis del in priprava razpisne dokumentacije za izvedbo javnega narocila ter objava na portalu javnih na­rocil RS. Z izbranim izvajal­cem bo nato sklenjena po­godba, dela pa bodo predvi­doma v celoti izvedena v le­tošnjem letu. Obcinski (ne)interes teh dveh ustanov, v okvir ene­ga zavoda, pri vseh deležnikih požele precej odobravanja. Župan je na 13. sejo Obcin­skega sveta, ki je bila konec novembra lansko leto, uvrstil Predlog odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo. Predlog odloka je bil sprejet brez gla­su proti. V njem je zapisano, da bomo svetnice in svetniki, v primeru potrditve, na nas­lednji seji obravnavali Statut Zavoda za kulturo ter Akt o Celostno reševanje problemov strukture (Glavni trg, Maistrova ulica), temu žal ni sledila preno­va Šutne in preostalega mestne­ga jedra. Pred casom sem po­dal svetniško pobudo o vzposta­vitvi t.i. ferate na Stari grad, ko bi se lahko obiskovalci prakticno iz mestnega jedra povzpeli na iz­letniško tocko. Javnost še ved-no razburja ideja o ziplinu na Veliki planini, sam menim, da zi­pline ne sodi na Veliko planino. Na Veliko planino ne smemo uvajati vsebin, ki so v nasprotju s nih in hospitaliziranih celo svojega zdravnika ali raje še obrnila navzgor in se bomo kakšen teden, mesec poca­ vrnili nazaj v rdeco fazo epi-kajo. Zaradi tega bo cena, ki demije. jo bomo vsi skupaj placali še Vsi smo že utrujeni zaradi mnogo vecja. NOVA SLOVENIJA (NSi), OBCINSKI ODBOR KAMNIK, DVORAKOVA 11A, LJUBLJANA OBCINA KAMNIK, GLAVNI TRG 24, KAMNIK, SVETNIŠKA SKUPINA LISTE MARJANA ŠARCA Do leta 2016 smo imeli v Ka-šim, da imamo cudovito mestno prostorom. Turisti vedno bolj sistematizaciji ter branje odlo­ jedro, ki pa mu manjka prave vsebine. takšnimi težavami, pred leti se je s podobnimi vprašanji srecevala Ljubljana. Spremembe so do-segli s celovitim pristopom in postopoma. Prenovi stavb in in-frastrukture mora slediti vsebi­na, ki prostoru da dušo, zaradi katere Najprej domacini, ki jih je treba postaviti na prvo mesto in nato turisti. V preteklih letih je bilo ne­kaj pozitivnih premikov v Kamni­ku že storjenih, eden boljših projektov je Kul petek. Priceli smo tudi z rekonstrukcijo infra- mniku Zavod za turizem in zavracajo množicni turizem in na ka v drugem branju. Kamnik ni edini šport ter Dom kulture Kamnik. Decembra 2016 je bila zaradi s prvo mesto postavljajo buticna Sprašujem se, kje se je zalo­ milo? Ne na 14. in ne na 15. doživetja. Usmerjanje turizma na Veliki planini mora biti premišlje­lažje organizacije dela turizmu seji omenjenih dokumentov ukrepov razkuževanja rok, no-Ko nam bo težko vztrajati z va­in športu dodana še kultura, no in vprašamo se lahko ali se ne bomo obravnavali. Je res šenja mask in vzdrževanja dis-rovalnimi ukrepi, pomislimo predvsem v smislu, da zavod pri tem dovolj naslanjamo na vsem v interesu, da se Dom tance. Vendar nam zaradi še na vse tiste, ki jih je prizadela v upravljanje prevzame tudi Strategijo razvoja in trženja turiz­kulture in Mekinjski samo­vedno premajhnega števila epidemija, ukrepi bodo dobili Dom kulture. Leto kasneje je ma v obcini Kamnik za obdobje stan združita v Zavod za kul­cepljenih in prekuženih ne smisel in lažje bomo vztrajali obcina ustanovila JZ Mekinj­2016-2025. turo, ali bomo ostali le pri preostane nic drugega kakor naprej. pridejo obiskovalci. ski samostan, ki upravlja s sa­obljubah župana? Edis Rujovic, vodja to, da vztrajamo z ukrepi, ki mostanom, ki ga je Obcina dobila v dar od sester uršu- Igor Žavbi Dr. Janez Rifel, svetniške skupine LDP varujejo nas in naše drage Vodja svetniške skupine LMŠ pred okužbo. obcinski svetnik link. V treh letih se je pokaza- Tudi vsi tisti, ki so do sedaj NSi Kamnik lo, da se podrocje delovanja že preboleli Covid 19 ali pa so bili že cepljeni niso 100% zašciteni pred boleznijo. Za- Mekinjskega samostana in Doma kulture precej pokriva. Zato so ideje o združevanju Aktualno Kamniški gasilci še bolje opremljeni Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik je bogatejše za novo orodno vozilo za posredovanje pri nesrecah z nevarnimi snovmi, ki ga doslej v obcini še ni bilo. Kamenje na cesti oviralo promet Jasna Paladin vih kamnin v vecji oddalje­ nosti od ceste v vecini prime-Kamniška Bistrica – Zmrzal, rov za zemljišca, ki niso v otoplitev, sneg, vecje kolici-lasti ali upravljanju Republi­ne snega in druge vremen-ke Slovenije. Obicajno v pri­ske razmere so letošnjo meru zaznanega tveganja zimo precej zrahljale breži-Direkcija RS za infrastruktu­ne v dolini Kamniške Bistri-ro ukrepa (pridobi zemljišce Foto: Gorazd Kavcic Novo vozilo PGD Kamnik Jasna Paladin Kamnik – V petek, 19. febru­arja, so se clani PGD Kamnik in z njimi tudi številni obca­na terenu denimo lahko op-ravimo tudi dekontaminaci­jo. V vozilu je prostor tudi za šotore, ogrevalno opre-mo, postelje, stole in drugo ce, tako da je na cesto padlo vec manjših skal, ki so ovira­le promet (na sliki). Previ­dnost še vedno ni odvec, smo pa na Direkciji RS za infrastrukturo povprašali, kako skrbijo, da je cesta var-na in normalno prevozna. »Direkcija RS za infrastruk­turo že od leta 2014, ko smo bili prica obsežnemu žledu, sistematicno izvaja preglede brežin ob državnih cestah, še posebno okrepljeno na od­sekih, kjer pogosteje prihaja do padanja kamenja in skal. Pri tem je treba opozoriti, da v gre v primeru žarišc krušlji­ali soglasje za izvedbo ukre­pov), cetudi je v skladu s predpisi lastnik zemljišca dolžan skrbeti za to, da objekti (kamenje, debla) ne ogrožajo ceste in prometa na njej in v sklopu investicijskih posegov izvede ustrezne uk­repe. Tako so bile tudi breži­ne na cesti v Kamniško Bi-strico v delih, kjer je bila zaznana nevarnost padanja kamenja, v preteklosti že za­varovane z visecimi mreža-mi. Zaradi naravnih danosti pa je obicajno, da se v obdob­ju zmrzovanja in otoplitev tudi na teh obmocjih pojavi ni razveselili nove pridobi-opremo, ki jo potrebujemo tve, ki bo še izboljšala var-ob tovrstnih nesrecah,« nost ob razlicnih nesrecah. nam je novo pridobitev pesek ali manjše kamenje, ki za varovalno mrežo zdrsi do bankine na nacin, da ne ogroža prometa. Skladno s predpisi je koncesionar, ki je zadolžen za izvajanje go-spodarske javne službe re-dnega vzdrževanja državnih cest, dolžan preverjati stanje cest, objektov ter varovalne­ga pasu in porocati uprav­ljavcu. Koncesionar, ki re-dno pregleduje cesto v Kam­niško Bistrico, bistvenih sprememb v zvezi s padajo-cim kamenjem ni zabeležil, iz porocil izhaja, da je odstranil samo manjše ka­menje v koritnici in ob robu cestišca, kar je pricakovan pojav. Bomo pa stanju na tej cesti zaradi vaših navedb na­menili še dodatno pozor­nost,« so nam odgovorili. LOCENO ZBIRANJE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV V letu 2020 ste uporabniki v crno posodo s crnim pokrovom za loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov v povprecju odložili 45 % odpadkov, ki dejansko sodijo v skupino mešanih komunalnih odpadkov. V crni posodi s crnim pokrovom še vedno konca prevec , mešane odpadne embalaže biološko razgradljivih odpadkov ter papirja in kartona . Pravilno loceno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je pomembno, ker s tem zmanjšujemo delež tistih odpadkov, ki koncajo na odlagališcih odpadkov ali pa v objektih za energetsko predelavo in povecujemo delež tistih odpadkov, ki jih lahko recikliramo in iz njih naredimo nove izdelke. Ker morajo biti vsi loceno zbrani mešani komunalni odpadki pred odlaganjem ali energetsko izrabo predhodno mehansko in biološko obdelani, se z nepravilnim locevanjem tudi po nepotrebnem zvišujejo stroški za obdelavo odpadkov v sklopu mesecne položnice za opravljene storitve ravnanja s komunalnimi odpadki. PRIMERI ODPADKOV, KI SO MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI HIGIENSKI MATERIAL IN IZDELKI IZ PLASTICNIH MATERIALOV, UPORABLJENA ZAŠCITNA SREDSTVA: KI JIH NI MOGOCE RECIKLIRATI • vlažilni robcki, • CD, DVD, • vata, • fotografije, albumi, negativi, • vložki, • drobne pokvarjene plasticne igrace, • palcke za ušesa, • glavniki, • obliži, • gumbi, • povoji, • okraski, • plenice za enkratno uporabo, • kemicni svincniki brez vložka, • z izlocki onesnaženi papirnati robcki in brisacke, • zobne šcetke. • robcki in krpe za razkuževanje in cišcenje, • zašcitne maske in rokavice. OSTALI ODPADKI • kosti, dlaka, lasje, • ohlajen pepel in saje, • iztrebki malih živali (v vrecki), • krpe za cišcenje (“vileda“), • unicena/raztrgana oblacila, obutev in tekstil, • pometnine, • porcelan, keramika, • vrecke za prah iz sesalnika, • kristalno steklo, • šiviljski odpadki, • lonceno posodje, • tapete, • elastika, guma, pluta, usnje, • ogledala, • lepilni trak, • žvecilni gumi, • ohlajen vosek, • zamašcena ali neizpraznjena embalaža živil, • cigaretni ogorki, • pokvarjena hrana. Novo gasilsko vozilo je zgra­jeno na podvozju Mercedes-Benz Atego 1530 4 x 4 in je poleg primarne na­membnosti posebej prilago­jeno za posredovanje pri množicnih nesrecah. »Tovr­stnega vozila v našem dru­štvu in nobenem drugem gasilskem društvu v obcini do sedaj še nismo imeli, v našem društvu smo potrebe zadovoljevali tako, da smo kombinirali z drugimi vozi­li, ki jih bomo zdaj koncno lahko razbremenili. Novo vozilo je namenjeno posre­dovanju pri nesrecah z ne­varnimi snovmi, množicnih nesrecah in za primere ke­micnih nesrec, saj z njim predstavil predsednik PGD Kamnik Jože Oblak in do-dal, da je vozilo skupaj z vso opremo vredno približno 380 tisoc evrov. Kupili so ga ob pomoci Obcine Kamnik, Uprave RS za zašcito in re-ševanje in Civilne zašcite ter tudi z denarjem, ki jim ga s placilom namenskih položnic vsako leto nameni­jo obcani Kamnika. Ob prihodu vozila v Kamnik se je pred gasilskim domom pri krstu s penino Jožetu Oblaku pridružil župan Ma-tej Slapar, ko bodo razmere dopušcale, pa bodo novo pri­dobitev gasilci z veseljem pokazali in predstavili tudi drugim obcanom. Najstarejši po vecini že cepljeni 31. stran 13. uro. Interes za cepljenje lahko izkažete tudi pri Za tiste, ki niso vešci inter-osebnem zdravniku. neta, je na voljo tudi tele-»Cakalna vrsta je za zdaj kar fonska številka 01 8318 dolga, a jo bo treba precisti­616, in sicer se je možno ti, saj so se nekateri, verje­narociti ob ponedeljkih tno v paniki, za cepljenje med 14. in 16. uro, ob tor-prijavili tudi po 16-krat, med kih med 11. in 13. uro, ob tistimi, ki so izkazali inte­sredah med 11. in 13. uro, res, je denimo tudi dvajse-ob cetrtkih med 14. in 16. tletnica,« še pravi direktor uro in ob petkih med 11. in zdravstvenega doma. PUBLIKUS D.O.O., VODOVODNA CESTA 97, LJUBLJANA Foto: Gorazd Kavcic Aktualno Koncesijo bodo podelili za pet let Obcina je objavila javni razpis za podelitev koncesije za upravljanje in vzdrževanje placljivih javnih parkirišc na obmocju Velike planine. Jasna Paladin tne informacije so na voljo vsak delovni dan v casu ura-Kamnik – Obcina Kamnik je dnih delovnih ur. Kontaktna lani poleti za leto dni družbi oseba je župan Matej Slapar Velika planina podelila kon-(telefonska številka: 01/83 cesijo za upravljanje in 18 117, elektronski naslov: vzdrževanje javnih parkirišc zupan@kamnik.si). Obcina na obmocju Velike planine, Kamnik bo odgovore na zas­letos pa bodo koncesijo na tavljena vprašanja objavila razpisu izbranemu ponu-na svoji spletni strani. dniku podelili za pet let. Rok za oddajo prijav je 19. Celotno besedilo javnega marec do 12. ure, javno od­razpisa je objavljeno na ob-piranje ponudb pa bo 22. cinski spletni strani. Doda-marca ob 10. uri. Spoštovane obcanke Kamnika,ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, vam za praznik iskreno cestitamo in vam želimo vse dobro. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA, TRSTENJAKOVA ULICA 8, LJUBLJANA; OO KAMNIK LISTA DUŠANA PAPEŽA, PODJELŠE 2, KAMNIK OO SDS KAMNIK VAM ŽELI LEPO PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA. OB MATERINSKEM DNEVU PA SE ŽELIMO VSEM MATERAM ZAHVALITI ZA NJIHOVO NENADOMESTLJIVO VLOGO NA TEM SVETU. Splaca se biti narocnik Gorenjskega glasa Poklicite 04/201 42 41 ali pišite: narocnine@g-glas.si Dober, ljubezniv in usmiljen Pater Lavrencij Anžel je odšel v Ocetov dom. Jožef Pavlic 1958, slovesne 4. oktobra 1964, v mašnika je bil pos- Kamnik – Prav na Prešernov vecen 29. junija 1968 v dan, 8. februarja 2021, je v mariborski stolnici. Nato je UKC Ljubljana po daljši bo-bil kaplan v Mariboru in pri lezni dotrpel svoj križev pot Marijinem oznanjenju v kamniški franciškan pater Ljubljani, kjer je bil vzgoji- Lavrencij (Jožef) Anžel. telj dijakov in rektor Sera­ Kamnicani in drugi, ki so ga finskega kolegija. Leta poznali in ga cenili, so se od 1971, ko so franciškani pre­ njega poslovili 11. in 12. fe-selili malo semenišce v Ka­ bruarja v Kamniku. Njegov mnik, je pater Lavrencij tu­ nekdanji redovni sobrat, lju-kaj postal gvardijan, bil pa bljanski nadškof metropolit še naprej rektor Serafinske- Stanislav Zore, je zanj ma-ga kolegija. Leta 1975 je od­ ševal in ga pokopal 13. febru-šel v Sydney v Avstralijo, arja v rojstni župniji Sveta kjer se je veselil dela med Trojica v Slovenskih gori-slovenskimi rojaki v na cah. Za slovo Kamnicanov novo zgrajeni cerkvi sv. Ra- od patra Lavrencija je lepo faela in drugje. Po štirih poskrbel njegov redovni na-letih se je vrnil v Slovenijo, slednik v Kamniku, gvardi-bil najprej župnik in gvar­ jan pater Ciril A. Božic. dijan v Šiški v Ljubljani Kako je bil pater Lavrencij (1979–1986), nato župnik velik po umu in srcu, hkrati v Mariboru pri baziliki Ma- pa pravi duhovni sin sv. tere usmiljenja (1986– Franciška Asiškega, potrju-1998), potem od leta 2004 jejo poslovilne besede nad-do 2010 gvardijan in žu­ škofa Zoreta, provinciala pnik pri Sveti Trojici v Slo-P. Lavrencij (Jožef) Anžel / Foto: Florian Auser patra Marjana Cudna (za venskih goricah. Poleti patra Lavrencija je maševal 2010 se je vrnil v Kamnik, vrencij je bil njegov novo-Rad je bral, tudi leposlovje, 11. februarja, 12. februarja kjer je deloval do smrti. mašni in srebrnomašni pri-bil vzor mladim franciškan-pa dekanijski duhovniki) in Nadškof Zore je spomnil, digar. Skupaj sta tudi om, do ljudi vedno dober in redovnega sobrata patra da sta se s patrom Lavrenci-veckrat pridigala na ljud-razumevajoc, ljubezniv in Darka Žnidaršica. jem srecala, ko je kot gim-skih misijonih in tudi po-usmiljen, odlicen spovednik Od rojstva 1. februarja 1941 nazijec prišel leta 1974 v zneje sodelovala. Pri patru in tolažnik bolnim na duši v Zgornjih Verjanah v Slo-Serafinski kolegij v kamni-Lavrenciju je zlasti obcudo-in telesu. Tudi mladi so mu venskih goricah, kjer se je škem franciškanskem sa-val »odlicen obcutek za bli-radi prisluhnili. rodil ocetu Janezu in mami mostanu, pater Lavrencij pa žino z ljudmi«; kako jih je Bil je tudi clan upravnega Julijani (ucakala je skoraj se je pripravljal na odhod v znal »nagovoriti, da so mu odbora Društva sv. Jakob sto let), je bil vseskozi tesno Avstralijo. Nato sta sodelo-prisluhnili iz duše«. Kamnik. Rad se je udeleže­povezan z njima in brato-vala v franciškanski redovni Pater Lavrencij je še posebej val njegovih prireditev, na ma, rad je obiskoval domaci skupnosti v Šiški v Ljublja-rad s svojim lepim pevskim njih vedno povedal tehtno kraj. ni, kjer je bil pater Lavren-glasom bogatil maše pa tudi besedo. Clani društva se mu Franciškanom se je pridru-cij gvardijan in župnik, Sta-prijateljska druženja, krasil bodo za to zahvalili z obi-žil 13. septembra 1957 v No-nislav Zore pa je tam poma-cerkev za praznike, Božji skom njegovega groba in s vem mestu. Prve zaobljube gal kot diakon in pozneje grob in tudi bratsko franci-spominsko slovesnostjo v je naredil 14. septembra kot novomašnik. Pater La-škansko mizo. Kamniku. V parku kupujejo elektricni vlakec Arboretum Volcji Potok namerava za obiskovalce parka kupiti vlakec na elektricni pogon. Na prvem razpisu niso izbrali nobenega ponudnika, a je Državna revizijska komisija ugodila pritožbi enega od ponudnikov za revizijo. Jasna Paladin Volcji Potok – Arboretum Volcji Potok je septembra lani na portalu javnih naro-cil objavil javno narocilo za nakup elektricnega vlaka, konec decembra pa nato ob-javil odlocitev o zavrnitvi vseh ponudb. Kot so takrat navedli v obrazložitvi, so med postopkom spoznali, da pri pripravi zahtev, ki se vežejo na tehnicne pogoje, niso dovolj natancno opre­delili vseh parametrov, veza­nih na predmet narocila, zato ponudb ni bilo mogoce v dovoljšjni meri med seboj primerjati in ocenjevati. »Nobenega ponudnika nis-mo izbrali zato, ker so naknadno opravljeni izracu­ni pokazali, da nam nobe-den od ponudnikov ni mo-gel zagotoviti, da bo njihov elektricni vlak dejansko vo­zil po terenu, kakršnega imamo v parku – torej po makadamu in po klancih. Gre za specificno vozilo, na­rejeno po meri, in moramo biti zelo previdni, saj si ne želimo kupiti vozila, ki nato ne bi moglo opravljati svoje funkcije. Razpis bomo zato ponovili, v razpisnih pogo-jih pa še bolj natancno opre­delili vse parametre in pogo-je,« nam je po telefonu po­vedal direktor javnega zavo­da Arboretum Volcji Potok Aleš Ocepek. A ta odlocitev bo Arboretum stala slabe tri tisocake. Na odlocitev, da ne izberejo no-benega ponudnika, je pod-jetje eVersum technologies, ki je oddalo najcenejšo po­nudbo, namrec podalo zah­tevek za revizijo, temu pa je Državna revizijska komisija ugodila. Kot so med drugim pojasnili, iz obrazložitve iz­podbijane narocnikove od­locitve ni mogoce razbrati dejstev, zaradi katerih ni izbral nobene ponudbe in da je narocnik s tem kršil nacelo transparentnosti jav­nega narocanja. Arboretum Volcji Potok je moral tako podjetju eVersum technolo­gies povrniti stroške prav­nega varstva v višini 2.707,76 evra. Kot nam je še pojasnil Aleš Ocepek, bodo razpis v krat­kem ponovili, elektricni vla­kec pa bo po parku zapeljal še letos. »Da se bo nakup vozila nekoliko zamaknil, pa niti ni slabo, saj smo imeli lansko leto zaradi epidemije velik izpad dohodkov in bomo naložbo, upam, lažje izpeljali letos,« še pravi di­rektor, ki pri nakupu racuna tudi na izdatno podporo Eko sklada. Kultura Kipi so izziv cutilom Jasna Paladin Snovik – V Termah Snovik so uspešno zakljucili že 13. Na klepetu pri Nini Koželj bi lahko poimenoval obisk v ateljeju Kamnicanke, ki je v zadnjih letih nase literarni natecaj, ki je bil raz­ opozorila s provokativnimi kiparskimi postavitvami. Umetnost v lesu pa je blagovna znamka Vulgaris pisan med 6. in 19. februar- Woodcut, ki jo snuje skupaj z Manco Kemperl. Igor Kavcic Zgornje Stranje – Izza dvori-šcne ograje me opazujejo trije veliki psi (kasneje iz­vem, da je psicam ceškega pasemskega porekla ime Frida, Tana in Afra), ki si za gosta vzamejo le nekaj rado­ vednih trenutkov, preden se vrnejo k lenobnemu poleža­vanju na toplem zimskem soncu. Zadržani korak mi s prepricljivim »samo zani­majo se, kdo je prišel« spro­sti kiparka, graficarka in li­kovna pedagoginja Nina Ko­želj. V mizarski delavnici, urejeni pred vec desetletji, gostiteljica pojasni, da je še vse tako, kot je bilo nekoc, le generacija uporabnikov se je zamenjala – in vsebina v njej prav tako. Veliki stari in ne­unicljivi stroji sicer miruje­jo, je pa v uporabi vse manj­še mizarsko orodje. Zrak napolnjuje duh po obdela­nem lesu. Vecji prostor je namenjen mizarskemu delu in obdelavi lesa, nekoliko manjši je umetniški – za re-ševanje sveta, kot v duhovi­tem tonu pripomni Nina. Oba prostora sta velik atelje. V njem skupaj z domacinko inženirko lesarstva Manco Kemperl, mizarsko delavni-co je ustanovil njen oce, ustvarjata unikatne lesne iz­delke pod blagovno znamko Vulgaris Woodcut, v ateljeju pa je seveda svoj umetniški milje našla tudi sogovornica. Kiparstvo je danes drugacno Nina Koželj je koncala študij likovne pedagogike na Peda­goški fakulteti v Ljubljani, kjer sta jo profesorja Mirko Bratuša in Crtomir Frelih med drugim izbrala tudi za študentko demonstratorko. Med drugim jo zanima hu­mor v likovni umetnosti. To je tudi tema, iz katere je di­plomirala. »Humor v umetnosti je odraz stanja duha v družbi, odraz eticnih in moralnih vrednot. Hu­mor ima vedno vecjo moc, ker ga ljudje ne jemljejo res-no in cedalje vec sodobnih avtorjev ga zato tudi uporab­lja. Sama se pri ustvarjanju zabavam z mislijo, kako bo delo v galeriji vplivalo na lju­di. Šla sem celo dlje – zani-ma me fizicna reakcija tiste­ga, ki si ogleduje skulpturo, s cimer na neki nacin pose-gam v clovekovo telo,« o vplivu umetniškega dela na clovekova cutila pripoveduje Koželjeva. Spominja se lanskoletne razstave na Ljubljanskem gradu z naslovom Ostani tako dolgo, kot želiš. Neraz­poznavna gmota iz plastike je s pomocjo crpalke, ki je dovajala zrak, pocasi in s te­žavo dihala. Postavljena je bila konec januarja in bila po zaprtju galerij ob pojavu virusa v marcu tudi izklo­pljena. Prenehala je dihati. Pogovarjava se o kiparstvu. »Pred casom sem v nekem vrtcu predstavljala poklic ki­parke. Vzgojiteljice so bile zgrožene, ker otrokom ni­sem predstavila klasicnega kipa iz lesa, kamna, gline ... Prinesla sem figuro konja iz prozorne plastike. Otroci so videli, kako se napihne in kako se ven spušca zrak in bili navdušeni. Kiparstvo je danes drugacno.« Na vprašanje, komu daje pri snovanju umetniških del prednost, raziskovanju v li­kovnosti ali odsevom aktual­ne družbe, umetnica pove, da stvari, ki se je dotaknejo, pogosto vkomponira v svoj likovni svet. »Kadar priprav­ljam kiparske razstave, se obicajno orientiram tudi na prostor in šele potem izbe-rem material, iz katerega bo umetniško delo. Sem in tja tudi material narekuje po­stavitev. Pri tem ne razrešu­jem svetovnih problemov, predvsem poskušam povzeti energijo, ki je v nekem casu v zraku. Pes v lesu, glini Objekt iz lesa v nastajanju bi lahko poimenovali »pasji le­pljenec«. Koželjeva poja­ snjuje, da je les material, ki zahteva vec casa in dela, da od ideje prideš do koncnega produkta. »Ob delu s to lese-no skulpturo mrtvega psa je tako ideja prerasla v novo idejo, ki dobiva še en izraz v glini. Tudi tu gre za figure psov. Del velike figure je pravkar na žganju v peci.« Da gre za cikel, ki ga je nav­dahnila celovecerna risanka Vsi psi gredo v nebesa, še izda o projektu, ki v zad­njem casu zapolnjuje kipar-kine misli. Rada dela z gli-no, ker je ustvarjanje z njo v primerjavi z drugimi mate-riali lahkotno, kar se tice ob-delave. Sicer ustvarja z raz-licnimi materiali, od plasti­ke do gline, od lesa do žice in železa. Bi kot umetnica aktualne-mu casu, ki ga živimo zaradi pandemije, pokazala sredi­nec? Ne, odvrne Nina, sicer samozaposlena v kulturi in dolgoletna mentorica teca­jev kiparstva in grafike za odrasle v Pionirskem domu v Ljubljani, ki jih ob rahlja­nju ukrepov ponovno zace­nja izvajati v teh dneh. »To je bilo zame leto, ko sem se kot umetnica lahko razdrla in nazaj sestavila. Ce sem bila prej razpeta na množico razlicnih projektov, krajev in interakcij z ljudmi, sem se lahko spet bolj posvetila svojemu umetniškemu delu. Potrebovala sem ta mir. V zacetku poletja sem sodelovala na skupinski vir­tualni razstavi na spletu, in sicer na temo, kako doživlja-mo ta cas. Pripravila sem tapiserijo Kiklop, spleteno z jem; letošnja tema je bila Zmaga. Tradicionalne prire­ditve z razglasitvijo zmago­elektricnim trakom. Celo valcev v živo letos ni bilo, so leto sem obcutila kot eno samo oko, ki je fascinirano opazovalo, kaj se dogaja, kako smo ob tem reagirali ljudje in svet ...« Grafika, pohištvo, Vulgaris Zmoti naju telefonski klic. Na oni strani želijo njeno izjavo o delu iz skupnega projekta izdelovanja ume­tniškega pohištva Vulgaris Woodcut, ki sta ga zasnova­li z Manco Kemperl. V pri­hodnjih dneh bo njun vin-ski studiolo, oplemeniten z grafiko, predstavljen na Dunaju v okviru akcije Made in Slovenija, ki so jo pripravili v Centru za krea­tivnost pri Muzeju za arhi­tekturo in oblikovanje v Ljubljani. Njun unikatni kos pohištva bo v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU predstavljen še z drugimi dosežki slovenske­ga oblikovanja v vec mestih po Evropi. Znamko Vulgaris Woodcut sta Nina in Manca zagnali leta 2018. »To je najina sku­pna strast, ki izhaja iz tistih ... najbolj prvinskih custev. Motivi, ki jih izbiram za po­hištvo, so zrcalo prvinskosti, ki jo vedno znova poskušam najti v cloveku. Vsaka oma­ra, predalnik, kos pohištva, ki sva ga izdelali, ima zgod­bo, svoj odmev,« pripovedu­je Nina, zavedajoc se, da ne gre za obicajno pohištvo, ampak umetniške izdelke iz masivnega lesa. »Grafika je osrednji del pohištva. Z mo-tivom imam najvec dela, razmišljanja, risanja osnut­kov ...« V enem od graficnih odtisov opazujem razigrane zlate ribice – tiste iz malega ribnika pred hišo – katerih luske so cisto majhne dojke. »Seveda je tu še tehnicni del, ki ga v celoti opraviva sami. To pomeni, da kupiva hlodovino, jo dava v razrez, les potem sušiva, in vse, kar vidite v kosu pohištva, nare-diva tukaj, v delavnici, do zadnje nogice ali rocaja. Kupljena so le vodila za pre-dale.« Kot pove Nina, zato vcasih izdelava posamezne­ga kosa traja tudi tri mesece. Govori o delu in hkrati ustvarjanju za dušo. Izdelani kosi pohištva so op-lemeniteni z njeno grafiko. »Vsaka grafika v tehniki le­soreza ima le pet odtisov, nato Manca matrico obdela in vkomponira v pohištvo.« V komplet tako sodi kos po­hištva z graficno matrico in petimi odtisi. Izdelava unikatnega pohi­štva kot umetniškega objek­ta je le del ustvarjalnega živ­ljenja Nine Koželj. Njene roke so se v nadaljevanju dne znova vgnetle v glino. Pesnili na temo zmage pa organizatorji pripravili prenos v živo in ga predvajali na Youtubu in profilu Term Snovik na Facebooku. Zma­govalca v svojih kategorijah sta postala Timotej Polenek s pesmijo Zmagovalec, vitez Jurij! v otroški kategoriji in Jožica Kapele s pesmijo Zmaga v kategoriji odraslih. Podjetništvo Škoda naj bi znašala tristo tisocakov Odškodninski zahtevek sicer še ni vložen, a po ocenah lastnika naj bi bilo škode v Slovenia Eco Resortu zaradi nezakonitega odklopa elektrike za vsaj tristo tisoc evrov. Jasna Paladin Godic – Pooblašcenec druž-be Palmieri, katere lastnik je Matjaž Zorman, je na mini-strstvo za okolje podal zah­tevo za izlocitev uradne ose-be, ki je bila odgovorna za odklop elektrike v Slovenia Eco Resortu. Spomnimo, da so elektriko po odlocbi okoljskega in-špektorata zaradi gradnje na crno izklopili oktobra 2019, na kar se je lastnik takrat pritožil, v zacetku letošnjega leta pa je upravno sodišce pritožbenemu zahtevku ugodilo. Kot je porocala STA, je pooblašcenec družbe na pristojno ministrstvo vlo­žil zahtevo za izlocitev ura­dne osebe, saj meni, da ura­dna oseba ob tako hudih zlorabah ne more vec nepri­stransko odlocati v postop­kih, ki potekajo, hkrati pa so podali prijavo tudi na Komi­sijo za preprecevanje korup­cije in Nacionalni preiskoval­ni urad, saj po njihovem mnenju vse okolišcine kaže­jo na sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V družbi Palmieri odško­dninskega zahtevka proti državi sicer še niso vložili, je pa škoda po njihovi oceni zelo velika – samo iz naslova onemogocenega nocevanja naj bi bilo škode za tristo ti­soc evrov, prišteti pa bo tre­ba še škodo iz segmenta go-stinstva, prekinjenih po­godb in – kot pravi Matjaž Zorman – negativnega poro-canja medijev. Zrezek, a brez mesa Bi zrezek zamenjali z alternativo iz rastlin, ce bi bila po okusu, vonju in teksturi podobna mesu? Na to vse bolj stavijo številna podjetja in raziskovalci, ki išcejo možnosti v drugih, bolj trajnostno naravnanih razlicicah mesa. Aleš Senožetnik Kamnik – Med njimi so tudi Tilen Travnik, Luka Sincek in Maj Hrovat iz zagonske­ga podjetja, ki je nastalo v kamniškem podjetniškem inkubatorju KIKštarter. Sin­cek in Hrovat sta nase opo­zorila z rastlinskim burger-jem Altburger, s katerim sta nastopila v oddaji Štartaj, Slovenija, Kamnican Tilen Travnik pa je v slovenskem okolju zagonskih podjetij kot podjetnik in mentor pri­soten že zadnjih 15 let. Spoz­nali so se na enem od Star­tup vikendov v KIKštarterju, kjer je Travnik nastopal v vlogi soorganizatorja, Sin­cek in Hrovat pa sta kot štu­denta mikrobiologije oz. bi-otehnologije zmagala s po­krovcki Bevo za domaco proizvodnjo probioticnih kultur. »Takoj sem videl, da imata fanta znanje ter voljo, in zaceli smo se pogovarjati o razlicnih idejah,« pravi Travnik, ki je nato sodeloval tako pri pokrovckih Bevo kot tudi pri Altburgerju. Prav slednji pa je bil za trojico tudi prva prava preizkušnja, ki je pokazala, da znajo pro-jekt pripeljati od ideje do prodajne police. Tokrat so znanje in izkušnje združili še pod imenom Jui­cy Marbles in po mesecih raziskovanj in izboljšav so prvi izdelki že na pokušino. Gre za socne kose pljucne pecenke, ki med gurmani velja za enega najboljših de­lov govejega mesa. S to raz­liko, da so njihovi narejeni na rastlinski osnovi. Alternativa živalskemu mesu namrec vse bolj posta­ja realnost. Že zdaj se z njo spogleduje industrija hitre hrane, v prihodnje pa bo meso živalskega izvora vse bolj znak prestiža in bo na krožnikih le še ob posebnih priložnostih, meni Travnik. »V verigah hitre hrane bo meso alternativnih izvorov postalo realnost v nekaj le­tih, saj so se vsi najvecji proizvajalci že povezali s podjetji, ki se ukvarjajo z alternativnimi oblikami mesa. Razlog je ekonomski. Krava je namrec zelo neu-cinkovit 'stroj' za pridelavo mesa, saj se vanj pretvori le pet odstotkov energije. V primeru pišcancjega mesa je to nekoliko bolje, a dalec od tega, kar ponujajo alter-nativne možnosti.« Travnik sicer ne verjame, da bi meso kot izdelek lahko v celoti izginilo z naših kro­žnikov, saj je preprosto pre­vec zakoreninjeno v naši kulturi, a kot pravi, se bo v prihodnje zamenjal vir mesa, ki v vecini primerov ne bo vec živalskega izvora. Med glavnimi alternativami navaja možnosti pridobiva­nja mesa z živalskimi celica-mi v bioreaktorju, iz gob in rastlin. Za to pot so se odlo-cili v Juicy Marbles, saj ver­jamejo, da je najhitrejša in tudi najbolj trajnostna. S postopki transformacije be-ljakovin rastlinskega izvora so ustvarili izdelek, ki ima v nekaterih pogledih že zelo podobne lastnosti kot meso, v drugih pa ga celo presega. Tako je intenzivnost okusa njihovega mesa precej dalj­ša kot pri živalskem mesu, nekaj vec težav pa je z dose-ganjem prave teksture. »Težko bomo ustvarili pov­sem enako meso, kot je ži­valsko, kar niti ni bistveno. Glavno je, da zagotovimo toliko boljših lastnosti mesa, da bo med kupci prišlo do miselnega preskoka in se bodo raje odlocali za alterna­tivo,« pojasnjuje. Na vprašanje, ali bi lahko koga od njihovega izdelka odvrnila misel, da takšen nacin proizvodnje temelji na procesiranju, sogovornik odgovarja: »Naš izdelek je do dolocene mere res proce­siran, a ne dosti bolj od kru-ha ali mleka, ki ga kupimo v trgovini. Sicer pa je veliko odvisno tudi od tega, kako definiramo procesiranje hrane. Ce zavzamemo bolj radikalno stališce, bi lahko rekli, da je najbolj procesira-no prav živalsko meso. Saj moramo v žival, na katero gledamo kot na stroj za pri­delavo mesa, strpati velike kolicine rastlinskih beljako­vin, ki se nato pretvorijo v zrezek. Ob tem pa pomisli-mo še na trpljenje, ki ji ga povzrocamo, velike kolicine toplogrednih plinov, ki ob tem nastajajo, in konec kon­cev tudi rabo antibiotikov in drugih sredstev, ki zagota­vljajo, da takšen 'stroj' sploh deluje.« Ceprav bi marsikdo pomis­lil, da so njihovi primarni kupci vegani ali vegetarijan­ci, pa ni tako, saj vecina teh ne išce alternative mesu. Zato najvec stavijo na t. i. fleksitarijance, ljudi, ki mesa in izdelkov živalskega izvora iz svoje prehrane ne izkljucujejo povsem, se pa zavedajo tako eticnih kot tudi ekoloških problemov, ki jih s seboj prinaša sodob­na živinoreja, in so zato bolj dovzetni za alternative. Njihova pljucna pecenka oz. filet mignon, kot ji tudi pra­vimo, je že dosegel prve kup­ce z vsega sveta. To so za zdaj predvsem ljudje, ki želijo med prvimi poskusiti novo­sti oz. t. i. early adopters, kot jim pravijo v startup žargo-nu. »Nacrtno smo se odlocili prav za filet mignon, saj je to najdražji kos, ki ga na trgu mesa rastlinskega izvora še ni. Naša ideja je torej bila, da ga bomo lahko relativno dra-go prodajali, kar nam bo že pri majhnih kolicinah omo-gocalo preživetje,« pravi Travnik. Potencial Juicy Marbles so prepoznali tudi v ameri­škem Y Combinatorju, enem najboljših podjetni­ških pospeševalnikov na svetu, ki je do uspeha poma-gal denimo tudi platformi Airbnb, Dropboxu ali Reddi­tu. V pospeševalnik so bili izbrani v konkurenci vec kot 13 tisoc prijavljenih za­gonskih podjetij. Ce se svet ne bi spopadal s pandemijo covida-19, bi bila trojica v tem casu v Kaliforniji, tako pa vsi programi potekajo po spletu. Kljub temu je izkuš­nja nepozabna, pravi Trav­nik, ki dodaja, da so s tem vstopili na hitri vlak investi­ranja s tveganim kapitalom. V pospeševalnik so namrec vkljucena zagonska podje­tja, za katera investitorji pri-cakujejo, da bi lahko v nekaj letih dosegla sto milijonov evrov letnega prometa. »Mislim, da bi se to v našem primeru lahko zgodilo v približno sedmih letih. Naši nacrti so torej, da izpolnimo pricakovanja vlagateljev,« pravi sogovornik. Juicy Marbles ravno v tem casu svoje prostore iz kam­niškega podjetniškega in-kubatorja seli v Domžale, v prihodnjih mesecih pa se nadeja širitve v ZDA, kjer je po ocenah Travnika trg mesa alternativnega izvora »težak« kar milijardo do-larjev. Zanimivosti Do licenc med pandemijo Vsakoletnega obnavljanja in ponavljanja storitev dveh smucarskih zavojev, levega in desnega, smo se letos ucitelji smucanja nepricakovano lotili na povsem drugacen nacin, ce smo si hoteli pridobiti ustrezne licence za poucevanje smucanja v sezoni 2020/2021. Marjan Schnabl Kamnik – Kot nalašc je bila letošnja zima že na zacetku bogata s snegom, a pandemi­ja koronavirusa je vse bolj omejevala prosto gibanje v naravi in nam onemogocala izvedbo ustreznih licencnih seminarjev na snegu. Smu-carji smo sicer vajeni raznih nevšecnosti in se znamo in moramo prilagoditi številnim težavam na terenu, kot so mraz, megla, veter, poledene­ Smucarji se znamo in moramo prilagoditi številnim težavam na terenu, a tovrstnega nacina pridobivanja licenc smo se morali povsem na novo nauciti. la smucišca, tudi razne pada-vine moramo prenašati, ven­dar tovrstnega nacina prido­bivanja licenc pa smo se mo-rali povsem na novo nauciti. Delo po Zoomu je potekalo že pri obdobnem usposablja­nju za nadzornike smucišc v novembru 2020, ki ga je or-ganiziralo in izvedlo Ministr­stvo za notranje zadeve – Di-rektorat za policijo in druge varnostne naloge. Nadalje se je za usposabljanje na dalja­vo odlocilo tudi vodstvo izo­braževanja pri Združenju uciteljev in trenerjev smuca­nja Slovenije in v decembru 2020 uspešno izvedlo semi­nar za pridobitev mednaro­dne licence (ISIA). Ker tudi po novem letu še ni bilo vi-deti konca pandemije in tež­ko pricakovanega sprošcanja ukrepov vlade RS, smo se tudi v Društvu uciteljev, tre­nerjev in sodnikov smucanja Kamnik v zadnjem trenutku odlocili, da izpeljemo licenc­ni seminar deloma na dalja­vo po Zoomu, deloma pa s prisotnostjo clanov s strogim upoštevanjem vseh priporo-cil NIJZ (varnostna razdalja, uporaba zašcitne maske, raz­kuževanje …). Z vsebino obravnavanih tem so bili udeleženci sicer zado­voljni, vendar so bili vsi eno­tnega mnenja, da je delo na terenu povsem nekaj druge­ga kot vlecenje »miške« po mizi in gledanje v ekran ra-cunalnika. Aljaž in Katarina v oddaji Mali šef Slovenije Kamnik – V nedeljo, 7. marca, ob 17.50 na Pop TV prihaja tretja sezona oddaje Mali šef Slovenije in med otroškimi pari, ki bodo letos vihteli kuhalnice, sta tudi Aljaž Juntes in Katarina Krajnc z Osnovne šole Marije Vere Kamnik. Pravita, da sta zelo razlicna, a dobra prijatelja. Živita v istem kraju, v istem bloku in se poznata že dolgo. Aljaž je povabil Katarino k sodelovanju v Malem šefu Slovenije in Katarina je njegovo povabilo z veseljem sprejela. Oba sta sladkosneda: Aljaž obožuje Nutello »na žlico«, Katarina pa se za zajtrk težko upre palacinkam. Komisijo v oddaji bodo sestavljala že zna­na kuharska imena: Uroš Štefelin prihaja iz Vile Podvin v Mošnjah, Jorg Zupan ustvarja v Ateljeju v Ljubljani, Mojca Trnovec je iz Gostilne Mihovec v Zgornjih Pirnicah. Vodenje oddaje pa so ponovno zaupali Sašu Staretu. A. B. Na podlagi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 51/2017), podajamo naslednje POROCILO O KAKOVOSTI PITNE VODE V LETU 2020 Komunalno podjetje Kamnik d.o.o., kot koncesionar opravlja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na vodovodnih sistemih: Iverje Kamnik, Iverje Komenda, Kamniška Bistrica - Godic, Pore-ber - Markovo, Pšajnovica, Palovce - Vranja Pec - Velika Lašna, Gozd in Crna. V skladu z zakonodajo je na omenjenih vodovodih vzpostavljen notranji nadzor po nacelih HACCP sistema. Nacionalni labo­ratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) lokacija Kranj opravlja strokovno pomoc in svetovanje pri izvajanju notranjega nadzora na vodovodih, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Kamnik d.o.o. V letu 2020 sta bila v okviru notranjega nadzora in državnega monitoringa pitnih vod skupaj odvzeta dvesto dva (202) vzorca pitne vode. Od tega je bilo sto oseminšestdeset (168) vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave in štiriintrideset (34) vzorcev za fizikalno kemijske analize. Tabela 1: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja notranjega nadzora v letu 2020: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE KAMNIK 72 13 2 60 10 0 6 IVERJE KOMENDA 23 2 0 23 0 0 0 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIC 17 5 0 14 2 0 2 POREBER - MARKOVO 5 0 0 5 1 0 1 PŠAJNOVICA 6 0 0 6 1 0 1 PALOVCE - VRANJA PEC - VELIKA LAŠNA 9 0 0 9 2 1 2 GOZD 6 0 0 6 1 0 1 CRNA 5 0 0 5 1 0 1 V okviru internega nadzora se pitno vodo vzorci na zajetjih, vodohranih, primarnih cevovodih in iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij pri koncnih porabnikih. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v dveh (2) primerih neskladnosti vzorcev pitne vode odvzetih iz vodooskrbnega sistema Iverje Kamnik najdene bakterije Escherichia coli, v treh (3) primerih neskladnosti so bile najdeni enterokoki, v vseh trinajstih (13) primerih neskladnosti so bile v vzorcih pitne vode najdene koliformne bakterije. V dveh (2) primerih neskladnosti je bilo v vzorcih preseženo skupno število mikroorganizmov pri 22°C in pri 37°C. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v dveh (2) primerih neskladnosti vzorcev pitne vode odvzetih iz vodooskrbnega sistema Iverje Komenda najdene koliformne bakterije. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v vseh petih (5) primerih neskladnosti vzor­cev pitne vode odvzetih iz vodooskrbnega sistema Kamniška Bistrica - Godic najdene koliformne bakterije. Trije (3) neskladni vzorci so bili odvzeti na zajetju Slevo, surova voda pred UV dezinfekcijo. Dva (2) neskladna vzorca pitne vode pa sta bila odvzeta na omrežju po UV dezinfekciji. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Poreber - Markovo so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Pšajnovica so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Palovce - Vranja Pec - Velika Lašna za mi-krobiološke preiskave so bili skladni s pravilnikom. En (1) vzorec odvzet za kemijske analize je bil neskladen zaradi povecane vrednosti klorata v vzorcu odvzetem na omrežju vodovoda in sicer 72 µg/l (mejna vrednost: do 70 µg/l). Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Gozd so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Crna so bili skladni s pravilnikom. Tabela 2: Rezultati preskusov vzorcev pitne vode pridobljenih v okviru izvajanja državnega monitoringa pitnih vod v letu 2020: VODOVOD Mikrobiološke preiskave Fizikalno-kemijske analize Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Neskladni vzorci zaradi E coli Vzorci, odvzeti na omrežju Število odvzetih vzorcev Neskladni vzorci Vzorci, odvzeti na omrežju IVERJE KAMNIK 7 1 0 7 1 0 1 IVERJE KOMENDA 4 2 0 4 1 0 1 KAMNIŠKA BISTRICA - GODIC 4 1 0 4 4 0 4 POREBER - MARKOVO 2 0 0 2 2 0 2 PŠAJNOVICA 2 0 0 2 2 0 2 PALOVCE - VRANJA PEC - VELIKA LAŠNA 2 0 0 2 2 0 2 GOZD 2 0 0 2 2 0 2 CRNA 2 0 0 2 2 0 2 V okviru državnega monitoringa se pitno vodo vzorci izkljucno samo iz internih (hišnih) vodovodnih omrežij, to je na pipah pri uporabnikih. V lanskem letu je bil na vodovodnem sistemu Iverje Kamnik neskladen eden (1) vzorec pitne vode in sicer zaradi najdenih koliformnih bakterij v pitni vodi. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) primeru neskladnosti vzorca pitne vode odvzetega iz vodooskrbnega sistema Iverje Komenda najdene koliformne bakterije. V enem (1) primeru neskladnosti je bilo v vzorcu preseženo skupno število mikroorganizmov pri 37°C. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v enem (1) primeru neskladnosti vzorca pitne vode odvzetega iz vodooskrbnega sistema Kamniška Bistrica - Godic najdene koliformne bak­terije. V vzorcu je bilo tudi preseženo skupno število mikroorganizmov pri 22°C. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Poreber - Markovo so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Pšajnovica so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Palovce - Vranja Pec - Velika Lašna so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Gozd so bili skladni s pravilnikom. Vsi vzorci pitne vode odvzeti na vodooskrbnem sistemu Crna so bili skladni s pravilnikom. V primeru neskladnosti vzorcev pitne vode je upravljavec vsakokrat narocil ponovni odvzem vzorcev pitne vode na istem vzorcnem mestu in/ali na mestu pred vodovodnim prikljuckom lastnika objekta v katerem je bil vzorec odvzet. Vsi ponovitveni vzorci so bili skladni s pravilnikom. Šport Favoritinja za odlicje Maruša Mišmaš Zrimšek se je odlocila, da na evropskem dvoranskem prvenstvu nastopi v teku na tri venije je odkrito spregovori-lo, da se nadeja ene ali dveh medalj. Kandidatka zanjo je tudi Maruša Mišmaš Zrim­šek, ki je prvic na velikih tekmovanjih v vlogi ene od favoritinj. Atletinja, ki živi v Kamniku, se je odlocila za nastop v teku na tri tisoc metrov. Ima najboljši prijavljeni izid. Tudi sama je pred prven­stvom napovedala boj za odlicje. »To, da imam med prijavljenimi najboljši rezul-tat, je zagotovo dober obcu­tek. Vseeno to še nic ne po­meni. Na tekmi moram po­kazati najvec, kar znam. Ve­selim se nastopa. Mislim, da bo zanimiva tekma. Najprej je treba priti cez kvalifikaci­je, nato dobro teci v finalu. S tem že imam izkušnje. Tok-rat sem morda še bolj samo­zavestna, ker imam v tej se­zoni dobre rezultate,« je clanica AD Mass Ljubljana tisoc metrov, v katerem ima najboljši izid med vsemi prijavljenimi atletinjami. Maja Bertoncelj Kamnik – Štirinajst sloven-skih atletinj in atletov je od­potovalo na dvoransko evropsko prvenstvo v Torun na Poljsko, kjer se bodo za odlicja borili od danes, 5. marca, do nedelje, 7. marca. To je najpomembnejše tek­movanje v letošnji zimski sezoni, v olimpijskem letu. Vodstvo Atletske zveze Slo-Planko, in sicer za pomem­ben tekmovalni dosežek v športu. »Lovro je zelo per-spektiven mlad tekac, ki ga caka še dolga biatlonska ka­riera. Preden se je posvetil biatlonu, se je ukvarjal s triatlonom in košarko. Že kot decek je odstopal od vr­stnikov, saj je bil najmlajši biatlonec, ki je bil sprejet v reprezentanco, na domacih in mednarodnih tekmova­njih pa je osvojil že številne medalje. Na mladinskem svetovnem prvenstvu je lani osvojil bronasto meda­ljo v zasledovalnem teku, predlani pa srebrni meda­lji, in sicer v sprintu in moški štafeti. Tudi na clan­skih tekmovanjih se je iz­kazal z odlicnimi uvrstitva-mi, saj je bil 16. v pokalu IBU. Konec leta 2020 pa je povedala pred odhodom na Poljsko. Normo za prven­stvo je sicer izpolnila v tekih na 800, 1500 in 3000 me-trov. Vceraj je že imela kva­lifikacije, danes je na spore-du finale. Na prostem nav­dušuje v teku na 3000 me-trov z zaprekami, v discipli­ni, ki je v dvorani ne tecejo. Pripravo na sezono 2021 je zacela konec septembra – po dveh tednih aktivnega pocit­ka. Treningi so bili zelo raz­noliki in so poleg teka vklju- »To, da imam med prijavljenimi najboljši rezultat, je zagotovo dober obcutek. Vseeno to še nic ne pomeni. Na tekmi moram pokazati najvec, kar znam. Veselim se nastopa.« cevali še kolesarjenje, vaje za moc in stabilizacijo, raz­tezanje, tudi masažo, dovolj spanca, kvalitetno prehrano, mentalni trening, trening dihanja in pocitek. V lanski sezoni je napredo­vala. Postala je tudi sloven-ska atletinja leta 2020. Od-licno je nastopala že v skraj­šanem dvoranskem delu se-zone. Z osebnima rekordo-ma v tekih na 1500 in 3000 metrov ter z najboljšim do-sežkom na svetu v teku na 2000 metrov z zaprekami, ki se v dvorani sicer redko tece, je nakazala, da je na pravi poti. Po spomladan­skem premoru zaradi pan-demije covida-19 je sezono zacela sredi junija in na mi-tingu Atletske lige Telekom Slovenije v Slovenski Bistrici takoj postavila osebni rekord v teku na 5000 metrov. Po trojni zmagi na Atletskem pokalu Slovenije v Ljubljani, slavila je v tekih na 800 in 1500 metrov ter v štafeti 4 × 400 metrov, je prišel prvi vrhunec, ko je na Memoria­lu Matica Šušteršica in Patri­ka Cvetana 2000 metrov z zaprekami pretekla v izje­mnem casu 5 minut, 56 se­ kund in 28 stotink. Ta dose-žek ji je skupaj z glasovi lju­biteljev kraljice športa prine­sel tudi naziv evropske atleti­nje meseca julija. Le deset dni pozneje je na državnem prvenstvu v Celju padel še državni rekord na 3000 me-trov, ki zdaj znaša 8 minut, 46 sekund in 44 stotink. Štirje dobri nastopi na mi-tingih Atletske lige Telekom Slovenije so ji prinesli tudi skupno zmago. Sezono je zakljucila z odlicnima nasto­poma na mocnih mitingih v tujini. V Marseillu je v teku na 1500 metrov manj kot za sekundo zgrešila državni re-kord, v Berlinu pa je lastni državni rekord v teku na 3000 metrov z zaprekami premaknila na 9 minut, 20 sekund in 68 stotink. Uspešno nastopa tudi v le­tošnji dvoranski sezoni. Na-zadnje je na Balkanskem dvoranskem prvenstvu v Is-tanbulu osvojila dve meda­lji: zlato na 1500 metrov in bronasto kot clanica štafete 4 × 400 metrov, ki je posta­vila nov državni rekord. Dobro pripravljenost je potr­dila tudi na dvoranskem dr­žavnem prvenstvu. Bloudkovo priznanje tudi Lovru Planku Mladi slovenski biatlonec je prejel Bloudkovo plaketo za leto 2020 za pomemben tekmovalni dosežek v športu. Maja Bertoncelj Ljubljana – Sredi februarja je na spletu potekala 56. po­delitev Bloudkovih priznanj za leto 2020. To so najvišja državna priznanja na podro-cju športa. Podelili so štiri Bloudkove nagrade in dvanajst Bloud­kovih plaket. Slednjo je prejel tudi biatlonec Lovro Foto: OO Pokljuka Lovro Planko v tem tednu v kategoriji mlajših clanov nastopa na svetovnem prvenstvu v Obertilliachu. na Pokljuki ugnal konku­renco in postal novi sloven-ski biatlonski prvak v zasle­dovanju. Trenutno si priza­deva, da bi postal clan slo­venske moške A-reprezen­tance in posegel tudi po stopnickah na tekmah sve­tovnega pokala in olimpij­skih igrah,« je zapisano v obrazložitvi. Za priznanje ga je predla-gala Smucarska zveza Slo­venije. Ni se izšlo po nacrtih, a rezerv je še veliko Maja Bertoncelj Rudno polje – Pokljuka je med 9. in 21. februarjem go-stila svetovno prvenstvo v biatlonu. To je bil vrhunec letošnje biatlonske sezone, na katerem so si cim boljših rezultatov želeli tudi v slo­venski reprezentanci. Glav­na trenerka ženske repre­zentance je Kamnicanka Andreja Mali. V zadnjem delu priprav na prvenstvu je imela nemalo težav, saj so se z izjemo ene vse njene varovanke spopa-dale s covidom-19. "Cilji so jasni. Kljub bolezni v janu- Foto: OO Pokljuka Andreja Mali je glavna arju ostajamo optimisticni. trenerka slovenske ženske Poskusil bomo dati vse od sebe, nastopiti najbolje v le­tošnji sezoni," je pred pr-venstvom želje razkrila An-dreja Mali, ki je v ekipi ime-la tudi dve mladinki, za ka­teri je bil glavni cilj nabira­nje izkušenj. Na prvenstvu se nato ni izšlo po nacrtih. Dekleta niso dosegla vidnej­še uvrstitve. Ekipa je še mla­da in nekdanja odlicna slo­venska biatlonka pravi, da imajo še rezerve za napredo­vanje. Kot je dejala, so na prvenstvu imeli višje cilje, kot so jih dosegli, je pa bilo nekaj svetlih trenutkov. biatlonske reprezentance. Kamnicanka je po naravi op-timistka in verjame, da se tudi slovenskemu ženske-mu biatlonu obetajo boljši casi. Ne nazadnje je na sve­tovnem mladinskem prven­stvu, ki poteka ta teden, Bo-hinjka Lena Repinc med drugih postala tudi svetovna prvakinja. Ena od pomembnejših na-log, ki so si jo v ženskem delu reprezentance zadali pred sezono, je lov na olim­pijsko kvoto. Casa ni vec ve­liko. Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem PREŠA CERKLJE Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem 04/281 57 00, www.rpresa.si Šport Še tretjic tretji v srednjeevropski ligi Kamniški odbojkarji so minuli konec tedna v avstrijskem Zwettlu še petic igrali na zakljucnem turnirju srednjeevropske lige. Tako kot že dvakrat doslej so se morali na koncu zadovoljiti s tretjim mestom. Njihova najboljša uvrstitev na tem tekmovanju tako ostaja drugo mesto iz leta 2018. Miha Štamcar Kamnik – Zwettl je bil prizo­rišce zakljucnega turnirja srednjeevropske lige že lani, vendar Kamnicanom ni os­tal v najlepšem spominu, saj so se domov vrnili z dvema porazoma in brez kolajne. Tudi po polfinalni tekmi z Mariborcani, ki so redni del Sportklub prve odbojkarske lige koncali na prvem mes-tu, je vse kazalo na podoben scenarij, ob tem pa je doma-ca ekipa Union Raiffeisen Waldviertel dobila uvodni niz tekme za tretje mesto. Toda nadaljevanje je bilo po­polnoma v znamenju kam­niške ekipe, ki je nato brez težav prišla do koncne zma­ge in tretjega mesta. Že tret­jega v srednjeevropski ligi, tako da drugo mesto iz leta 2018 ostaja najboljša uvrsti­tev Calcita Volleyja v tem tekmovanju. Ceprav je tretje mesto lep uspeh, v kamniškem taboru po zakljucnem turnirju sre­dnjeevropske lige niso bili najbolj zadovoljni. Z razlo­gom, kajti v polfinalnem ob-racunu z Mariborcani, s ka­terimi so v domacem prven­stvu pred mesecem dni iz­gubili z 0 : 3 in se tako pos­lovili od boja za prvo mesto po rednem delu tekmova­nja, so bili v petem nizu na pragu zmage. V prvih dveh nizih so sicer spet bili boljši prerojeni mariborski odboj­karji, toda v tretjem in cetr­tem so bili veliko boljši nasprotnik Kamnicani. Ko so v petem nizu vodili z 11 : 8, se jim je že nasmihala druga uvrstitev v finale sre­dnjeevropske lige, toda v kljucnih trenutkih tekme so Mariborcanom dovolili po­poln preobrat. »Dobro je, da smo v tekmi za tretje mesto premagali domacine in da se bomo lahko v miru pripravljali na koncnico državnega prven­stva. Zdaj imamo dovolj casa, da popravimo napake, ki se nam prepogosto doga­jajo, tako kot so se nam pri­petile v petem nizu polfinal­ne tekme z Mariborcani. Namesto da bi tiste t. i. lah­ke žoge odigrali prepricljivo, smo nasprotniku omogocili, da je na lahek nacin prišel do tock in zmage. Preprosto si v koncnici ne bomo vec smeli dovoliti, da bi takšne žoge odigrali tako površno. Od cetrtfinala naprej ni vec popravnega izpita,« je po turnirju v Avstriji dejal Gre­gor Jeroncic, trener Calcita Volleyja. Dejstvo je, da bo pot do fina-la koncnice vse prej kot lah­ka. Že v cetrtfinalu ne bo ravno preprosto premagati Panvite Pomgrad, ki jih je v zadnji tekmi rednega dela premagala v svoji dvorani. Toda kakovost in izkušnje so vendarle na kamniški strani, zato pa jih toliko vec­ja ovira caka v polfinalu, kjer bo na drugi strani mreže ACH Volley. Serijski sloven-ski državni prvaki prvic po Cirilu Grkmanu nov mandat Ciril Grkman - Cufi je na virtualnem obcnem zboru Kolesarskega društva Calcit Kamnik v ponedeljek, 15. februarja 2021, dobil nov mandat predsednika. Cufi kamniški klub vodi že vse od leta 2001. Kristijan Erjavec Kamnik – Grkman je na obc­nem zboru predstavil poro-cilo za obdobje 2019–2020. Med drugim je povedal, da se je število clanov društva v zadnjih dveh letih ustalilo med 165 in 170, a pregled zadnjih štirih let kaže, da clanstvo še vedno narašca. Tudi rezultati tekmovalcev v vseh kategorijah kažejo na dobro delo in napredek. Na podrocju strokovnega kadra je klub naredil velik korak naprej in v letu 2020 prido­bil pet trenerjev z nazivom strokovni delavec 1, športno treniranje, kolesarstvo – gorsko kolesarstvo – BMX. Novi-stari predsednik je pou­daril, da je koronavirus v letu 2020 zagodel tudi Calcit Bike Teamu, saj je pridobiva­nje pokroviteljev ter ohranja­nje obstojecih zaradi razmer težje, kot bi bilo sicer. A kljub šaljivo izrazil – je prišlo do nekaj sprememb. Prejšnji upravni odbor je postavil trdne temelje kluba. »Ob tej priložnosti bi se zahvalil dosedanjemu upravnemu odboru, sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pri­spevali k delovanju kluba. Gremo naprej. Namen je okrepiti športni del kluba. Upravni odbor bo naredil vse, da to omogocimo. Ima-mo veliko mladih tekmo­valcev, imamo kader z zna­njem in izkušnjami, ki jih je treba prenesti naprej. Vesel sem, da se nam je kot športni direktor pridružil Rok Korošec, da je pristopil in nam bo pomagal. Spo­zna se na naš šport in bo sodeloval. Bo koordinator, vez s Kolesarsko zvezo Slo­venije in selektorjem,« je dodal Cufi in ob tem ponu­dil možnost sodelovanja v delovanju kluba vsem, ki so letu 2005 koncnice državne­ga prvenstva ne bodo zaceli s prvega mesta. V odlocilni tekmi za prvo mesto so doma izgubili z Mariborca­ni, enkrat pa so jih v letošnji sezoni na kolena spravili svoja zgodba. »Kar nekaj casa je minilo od naše zad­nje tekme. V tem obdobju smo se lahko regenerirali, pozdravili mikro poškodbe in se dobro pripravili na naj­pomembnejši del sezone. »Dobro je, da smo v tekmi za tretje mesto premagali domacine in da se bomo lahko v miru pripravljali na koncnico državnega prvenstva. Od cetrtfinala naprej ni vec popravnega izpita.« tudi kamniški odbojkarji. »Še vedno sem preprican, da se lahko vmešamo v boj za naslov državnega prvaka, kajti mi, Merkur Maribor in ACH Volley smo zelo izena-ceni, odlocale pa bodo ma-lenkosti,« v svojo ekipo ver­jame Jeroncic. V cetrtfinalu in polfinalu igrajo na dve zmagi. Za ubranitev naslova spet pod vodstvom Rozmana V sredo, 10. marca, bodo svojo prvo cetrtfinalno tek-mo igrale tudi kamniške od­bojkarice, ki se bodo najver­jetneje pomerile s Formi­som, ki je osvojil prvo mesto v 1.B DOL za ženske. Redni del državnega prvenstva so branilke naslova koncale s kar 19 tockami prednosti pred ekipo Nova KBM Bra-nik, z enakim številom tock pa je bil tretji SIP Šempeter. Cetrtouvršceni GEN-I Vol­ley je zaostajal že za 26 tock, kar samo govori o premoci Calcita Volleyja. Toda konc­nica bo nekaj popolnoma drugega, do konca prvenstva bo treba dobiti še sedem te­kem, vsaka od njih pa bo Pozabiti moramo na to, kaj je bilo do zdaj in se osredo-tociti na to, kar je pred nami. Ce bomo igrali, kot znamo in kot smo igrali vecji del se-zone, lahko ponovimo lan­skoletni uspeh,« je prepri-can Gregor Rozman, ki bo do konca sezone spet v vlogi prvega trenerja. Dozdajšnji prvi trener Aljoša Jemec je zaradi zdravstvenih težav moral svoje mesto prepusti-ti Rozmanu, ki je bil v letoš­nji sezoni njegov pomocnik. Zacenja tudi druga moška ekipa Calcita Volleyja Ce ne bo prišlo do kakšnih za­pletov, bodo v soboto, 13. mar-ca, prvenstvo koncno nadalje­vali tudi v 2. DOL za moške. V tej konkurenci je druga mo-ška ekipa Calcita Volleyja odi­grala le eno tekmo, nato pa je prišlo do prekinitve. Vodstvo Odbojkarske zveze Slovenije se je zdaj odlocilo, da doz-dajšnji izidi ne veljajo in da bodo ekipe prvenstvo nadalje-vale po enokrožnem sistemu. Varovanci Gašperja Ribica bodo svojo prvo tekmo igrali v Braslovcah. temu verjame v nadaljnjo rast kluba. »Ohranili bomo tradicijo najboljšega kluba v Sloveniji,« je obljubil. V vodstveni strukturi kluba – ali bojni vrsti, kot se je na to pripravljeni. »Želim, da vsi razmišljamo, kako naprej, da bomo še boljši. Radi bi slišali mnenje za izboljšave in delo,« je zak­ljucil. Kamnik bo gostil državno prvenstvo Kristijan Erjavec Kamnik – Za kar nekaj vese­lja predvsem med tekmoval­ci je poskrbelo vodstvo slo­venskega pokala v gorskoko­lesarskem olimpijskem kro­su SloXcup, ki je objavilo koledar dirk za sezono 2021. Kamnik bo 27. junija prizo­rišce državnega prvenstva, sezona se bo zacela 5. aprila v Vrtojbi, po devetih dirkah pa koncala 17. oktobra v Ilir-ski Bistrici. Kamnik je v letu 2020 zara­di epidemije koronavirusa dirko odpovedal, sicer pa ve­lja za rednega organizatorja dirk slovenskega pokala, dr­žavnega prvenstva ter med-narodnih dirk. Letošnja bo tako 23. Državno prvenstvo smo nazadnje gostili leta 2015, ko sta v najprestižnej­ši elite kategoriji slavila Luka Mezgec in Tanja Ža-kelj. Na lanskem državnem pr-venstvu v Crnem Vrhu nad Idrijo so majico slovenskega prvaka od gorskih kolesarjev Calcit Bike Teama osvojili: Rok Naglic (elite moški), Bo-štjan Hribovšek (veterani 1), Ana Podpecan (veteranke), Maruša Tereza Šerkezi (U15), Maks Majnik (U13), Tajda Šoštarko (U11) in Ana-marija Kosec (U9). Zanimivosti Pridno vztraja Gregor Horvat danes šteje dvaintrideset let. Pred dvema letoma smo ga spremljali v televizijski oddaji The Biggest Loser Slovenija, tokrat pa smo se z njim pogovarjali v domacem Kamniku. Gregor še vedno vztraja, se prehranjuje zdravo in skrbi za dobro fizicno pripravljenost. Alenka Brun Kamnik – Spomnimo: diplo­mant marketinga je ob vsto­pu v resnicnostni šov postal del ekipe rdecih. Njegov cilj je bil takrat ponovno obleci maturantsko obleko, želel si je pridobiti nazaj samoza-vest, ki jo je imel še pred casi, ko je zacel bojevati z odvecnimi kilogrami. Gregor je nekaj casa delal v Londonu kot informacijski tehnolog, ko pa mu je zbole-la mama, se je vrnil v Slove­nijo. Takrat je bil zaposlen kot elektricar, danes dela v javni upravi. Da bi enkrat prehodil romarsko pot El Camino, je ena njegovih že­lja; in pravi, da vse ob svo­jem casu. »Tudi to še pri­de.« Dobrih šestnajst let je treni­ral tenis, potem pa je nekega dne opazil, da se kilogrami kar nabirajo ... »Dokler re-dno treniraš, tudi 'kuriš',« nam razloži. Vse, kar poješ, porabiš, pove. Zadnja leta pa je zacel opažati, da se jezi-cek na tehtnici premika samo še navzgor. Moral je nekaj narediti. Znašel se je na razpotju, ko je potreboval, po domace po­vedano, »brco v zadnjico«, saj meni, da mu samemu ne bi uspelo. »Moral sem za­menjati razmišljanje, misel­nost v tej smeri,« poudari. Bilo je ravno pred novim le-tom, ko je videl prijavnico za šov, se pogledal v ogledalo in si rekel, zakaj pa ne, ter se prijavil. Danes se mu zdi su­per, ko vidi, da je njegova zgodba ljudem v navdih in jih motivira, da tudi sami spremenijo svoje življenje na bolje. Policijska kronika Vlom v avtomat s prigrizki Neznanec je na Korenovi cesti ponoci nasilno vstopil v pod-jetje, kjer je iz avtomatov odtujil drobiž, pijaco in prigrizke ter povzrocil vecjo škodo na avtomatu, kot je uspel pojesti in popiti. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba. Tatvina denarnice V trgovini Hofer je neznanec ogovoril starejšo obcanko in jo med nakupovanjem zamotil, v tem casu pa je neznana ženska izvršila tatvino denarnice iz torbice, ki jo je oškodo­vanka imela v nakupovalnem vozicku. Sledita pregled video posnetkov iz trgovine in kazenska ovadba. Poskus vloma v stanovanjsko hišo na Križu Neznanec je z neznanim primernim orodjem na vzvod sko­zi vrata zimskega vrata hiše poskušal vlomiti, vendar v not-ranjost ni prišel in je od dejanja odstopil. Sledita zbiranje obvestil in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Zaseg droge, hišna preiskava in pridržanje Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da se 32-letni ob­can ukvarja s preprodajo drog. Prijeli so ga na terenu nepos­redno pri delu. Pri sebi je imel vecjo kolicino prepovedane droge za preprodajo, ki je bila zasežena in poslana v anali­zo. Na podlagi pridobljene analize in odredbe so policisti opravili hišno preiskavo, pri kateri so zasegli vecjo kolicino neznane snovi rjave barve (sum na heroin), neznane snovi bele barve (sum na kokain) in neznane snovi zelene barve rastlinskega izvora (sum na konopljo), elektronsko tehtnico in deset nabojev. Osumljeni je bil po opravljeni hišni prei­skavi zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravicene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Zaseg prepovedane snovi na Zikovi Policista sta na Zikovi ulici kršitelju zasegla PVC-vrecko z vršicki neznane zelenorjave posušene snovi in neznano po­sušeno zelenorjavo rastlino, zvito v cigareto, za katero su­mijo, da gre za prepovedano drogo. Po analizi bo zoper kršitelja uveden hitri postopek. Intervencija v Golicah Policisti so obravnavali intervencijo, kjer sta se med seboj zaradi uporabe služnostne poti sprla soseda in se v dogod­ku med seboj drzno in nasilno vedla. Obema kršiteljema je bil izdan placilni nalog po zakonu o javnem redu in miru. Najdena denarnica Obcan se je zglasil na policijski postaji in prinesel crno de­narnico iz umetnega materiala na zadrgo z logotipom kac­jega pastirja, v kateri ni nobenega osebnega dokumenta, je pa vecji znesek denarja. Napisan je bil zapisnik o najdenih stvareh. Obcan, ki je izgubil denarnico na Zikovi ulici 2, naj se zglasi na policijski postaji in denarnico prevzame. Tatvina oljne ogrevalne naprave V Termah Snovik je neznanec iz šotora odtujil oljno ogreval-no napravo in povzrocil materialno škodo, kje se bo nezna­nec grel, pa še ni znano. Sledita zbiranje obvestil in kazen-ska ovadba na okrožno državno tožilstvo. Povoženje psa V Zgornjih Stranjah je voznica trcila v psa, ki je ušel lastniku in se poškodoval, na vozilu pa povzrocil škodo. Lastniku psa bo izdan placilni nalog po zakonu o zašciti živali. Izguba mobilnega telefona Obcanka se je zglasila na policijski postaji in povedala, da je 22. februarja 2021 na parkirišcu trgovine Eurospin izgubila mobilni telefon znamke iPhone 6 belo-zlate barve s prozor­nim ovitkom. Policisti obravnavamo kaznivo dejanje zataji­tve, najditelja telefona pa prosimo, da ga prinese na policij­sko postajo Kamnik. Tatvina orodja Neznanec je v Mekinjah iz odklenjene delavnice ukradel roc­no orodje in odšel po vsej verjetnosti na delo. Sledita zbira­nje obvestil in kazenska ovadba na pristojno tožilstvo. Obcane pozivamo, naj poskrbijo za svoje premoženje, saj lahko s samozašcitnimi ukrepi veliko storijo, da do takšnih dejanj ne pride. Zaklepajo naj svoje hiše in delavnice ter vrednih predmetov ne pušcajo na vidnih mestih. Ce opazijo sumljive osebe in vozila, pa naj to sporocilo policiji. V šov je šel Gregor s 120 ki­logrami, s pravilnim prehra­njevanjem in redno vadbo je od odhoda iz oddaje do da­nes tehtal tudi že 83 kilogra­mov. Na trenutke mu teža malce zaniha, a vztraja. Pra-vi, da sicer je vse, od zelenja­ve do mesa, zmanjšal je vnos sladkorja in ogljikovih hidratov. Privošci si tudi kakšno sladkarijo. »Enkrat na teden,« se nasmehne. Najprej pa je ukinil vmesne prigrizke in nezdravo pre­hrano. »Veliko je v glavi in ogromno vlogo dejansko igra pravilno prehranjevanje. Pa seveda moraš biti discipliniran. Kon­stantno,« meni Kamnican, ki se je na novo zaljubil v hribe, in kadar mu cas in vreme do-pušcata, se povzpne na ka­kšnega tudi na drugem kon-cu Slovenije; ali pa vsaj »sko-ci« na Sv. Primož oziroma Špico. Veliko casa preživi tudi v fitnesu. V casu, ko nam življenje kroji novi koro­navirus, si je doma uredil ko­ticek za vadbo. Ponovno ga spravimo v smeh, ko omenimo Gajo, dekle iz šova. Pravi, da sta ostala v prijateljskih odno­sih, kaj vec ne. Za zdaj Gre­gor ostaja samski. Ima kakšen nasvet za ljudi, ki se želijo znebiti odvecnih kilogramov, a se kar ne mo-rejo pripraviti, ga še povpra­šamo. »Res je težko zaceti sam, ker niti ne veš, kje bi zacel, kako bi se vsega sku­paj lotil. Morda je najpamet­neje najti pomoc dobrega osebnega trenerja in pre­hranskega svetovalca, ceprav to res ni ravno poceni, a ver­jemite mi, da se na dolgi rok izplaca,« sklene Gregor. Zanimivosti Milo v obliki mamuta Sedemindvajsetletna Darja Škulj se je rodila in odrašcala v Kamniku, kjer živi še danes. Izdeluje domaco naravno kozmetiko. V prihodnosti razmišlja tudi o svoji trgovini, saj si želi, da bi zdajšnji hobi postal njena zaposlitev. Alenka Brun Kamnik – Zacetki razmišlja­nja o lastni kozmetiki pri Darji Škulj izvirajo iz casa, ko je imel sin pogoste ple­nicne izpušcaje. »Poskusila sem z razlicnimi hladilnimi mazili, pa ni bilo nic bolje. Nekje sem prebrala, da je la­nolin zdrav, in zacela razmi­šljati, da bi naredila lanolin-sko mazilo z naravnimi se­stavinami. Izkazalo se je, da ima mazilo res blagodejne ucinke. Že po enem, dveh nanosih se je sinovo stanje izboljšalo,« razlaga sogovor­nica. »Naredila sem ga tudi svoji sestri, ki je bila prav tako mama novorojencka. Cez nekaj casa me je njena prijateljica prosila, ali lahko izdelam še lanolinsko mazi-lo za mocno razpokane ustnice, v embalaži za bal­zam. Potrudila sem se in prilagodila recepturo, da sem dobila ravno dovolj trdo zmes, ki se je lepo nanašala na ustnice.« In tako se je zacelo. To so bili njeni prvi izdelki. Sledilo je milo Ji pa ni dala miru necakova obcutljiva koža. Na misel ji je prišlo milo, ki bi bilo než­nejše od mil v prosti prodaji, in lotila se je izdelave glice­rinskih mil. »Po vonju in strukturi so mila ljudem ustrezala,« pripoveduje Dar-ja Škulj. Izbirate lahko med sivki­nim, žajbljevim, ognjicevim in timijanovim milom. Zad­nje pa je luc sveta pred kaki-mi štirimi meseci ugledalo še gozdno milo. »Vsebuje smrekovo smolo, borovo etericno in mandljevo olje ... in diši po boru,« ga opiše Škuljeva. Doda, da pri milih sledi nacelu »vec je manj«, kar pomeni, da je na primer pri žajbljevem milu pouda­rek na žajblju. Ker se je želela prepricati o kvaliteti svojih izdelkov, je mila prijavila na certificira­nje, in sicer na obrtno zbor­nico, kjer je pridobila certifi­kat Art & Craft Slovenija, kasneje pa še v mrežo roko­delcev Srce Slovenije – in tako je sedaj nosilka certifi­kata kakovosti tržne znamke KBZ. S tem je postala tudi samozavestnejša in zacela je sodelovati na razlicnih festi­valih, kjer so se predstavljali rokodelci iz vse Slovenije, pove. Pohvali tudi odnos na ra­zvojnem centru Srca Slove­nije, saj so ji ves cas stali ob strani in ji pomagali vstopiti na trg. Poslovna ideja V njenem naboru mil najde-mo nekaj prav posebnih, ta­kih, za katera je kalupe raz­vil njen partner in imajo za­nimivo zacetno zgodbo. »Zelo dobro se spomnim, kako je na sejmu k meni pris­topila lastnica trgovine z lo-kalnimi izdelki in me povabi-la k sodelovanju ter vkljucitvi mojih izdelkov v njeno pro­ Cloveška ribica, spominek v obliki mila / Foto: osebni arhiv Mamut / Foto: osebni arhiv Kaj bi še lahko zgradili na Veliki planini Zipline. S pticami si delimo Adrenalinski tobogan do do-nebo. line. (Uporabno kot sankališce cez zimo. ) Obvoznico za razbremenitev Dirkališce za motorne sani in prometa. štirikolesnike. Zeleni rob Hotel Koca Pastirska promenada piše in riše Ivan Mitrevski Razgledni stolp z obracajoco se restavracijo na vrhu. Men’ se Meni pa rola! obra... Virtualni sprehod po planini kot je nekoc bila. Krave na planini. Nehi! dajalno. Sodelovala sem tudi na konjeniškem sejmu v bliž­nji obcini, kjer je eden od ro­kodelcev pristopil in me pro-sil, naj mu izdelam domace milo v obliki konja oziroma konjske glave. Zdela se mi je zelo zanimiva ideja, a tudi ve­lik izziv.« Narocnik jo je sicer potem pustil na cedilu, a ji je obe­nem dal misliti. Razvila je novo poslovno idejo. Tako Darja danes razmišlja, da bi poleg prodajne ponudbe certificiranih klasicnih mil celotno Slovenijo na ta na-cin povezala in oblikovala vse njene znamenitosti. Nastali bi neke vrste spo- Kamniški sudoku LAŽJI SUDOKU Rešitev: 4 5 3 2 7 6 9 1 8 7 6 1 9 5 8 2 3 4 9 8 2 3 4 1 7 6 5 2 3 8 4 9 7 1 5 6 5 1 4 6 8 2 3 7 9 6 9 7 5 1 3 4 8 2 8 7 6 1 2 9 5 4 3 1 2 5 8 3 4 6 9 7 3 4 9 7 6 5 8 2 1 4 5 7 1 8 7 8 2 3 9 3 4 1 8 1 5 6 1 6 2 7 6 9 7 4 1 2 9 3 2 5 8 7 3 4 6 2 TEŽJI SUDOKU Rešitev: 9 1 8 2 4 7 6 3 5 4 2 3 6 9 5 7 1 8 5 7 6 8 3 1 2 4 9 2 8 7 3 6 4 5 9 1 6 4 1 7 5 9 3 8 2 3 9 5 1 8 2 4 7 6 7 3 9 5 2 8 1 6 4 1 5 4 9 7 6 8 2 3 8 6 2 4 1 3 9 5 7 9 1 3 3 9 7 5 6 3 2 9 8 3 4 9 9 1 2 7 7 9 2 1 4 4 7 8 6 5 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. minki v obliki mil, ki bi bili zanimivi tudi za turiste. Do-govori v tej smeri za cloveš­ko ribico so že stekli s Po-stojnsko jamo, v kamni­škem turisticno-informacij­skem centru pa že lahko najdete tudi milo v obliki mamuta. Škuljeva ima še veliko idej, vendar je tudi v njen ustvarjalni svet posegel covid-19 – in tako caka na boljše case. Krem še ne dela, izvemo, vendar v prihodnosti tudi to ni izkljuceno. Vsak dan glasneje pa Darja Škulj razmišlja o tem, da bi njen hobi nekoc postal tudi njena služba. Prireditve Javni denar za mlade kulturnike Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je objavil javni razpis za pridobivanje dodatnih znanj za mlade na podrocju kulturnih dejavnosti. Jasna Paladin Kamnik – Javni razpis se na­naša na dve tocki, in sicer subvencije za delodajalce in dopolnilna izobraževanja za delo in zaposlovanje v kultu­ri. Subvencije so namenjene za zaposlitev brezposelnega mladega do vkljucno 29. leta starosti na podrocju kul­turnih dejavnosti, zanje pa se lahko prijavijo ljubitelj-ska kulturna društva, javni in zasebni zavodi, ki deluje­jo na podrocju kulture, osnovne in srednje šole, vrtci, muzeji, knjižnice. Za dopolnilna izobraževanja v okviru razlicnih izobraževal­nih modulov (gledališce, lut­ke, ples, folklora, film, vo­kalna in instrumentalna glasba, likovna dejavnost, li­teratura, organizacija in upravljanje v kulturi ipd.) pa se lahko prijavijo brezposel­ni mladi do vkljucno 29. leta starosti, ki jih zanima delo v kulturi. Rok za prijave je 22. marec, dodatne informacije pa so na voljo na številki 01 241 05 10 (Irena Kržan) ali e-naslo­vu oss.razpisi@jskd.si. Prireditve v marcu Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik. Ce želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesecniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec http://bit.ly/Vpis-Dogodka. Številne druge prireditve v obcini Kamnik najdete na uradni spletni strani Obcine Ka­mnik www.kamnik.si pod rubriko Kam v marcu? ter tudi v elektronskem mesecniku, ki vsak zadnji petek v mesecu pride v vaš elektronski predal. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. DOM KULTURE KAMNIK Petek, 5. marca, ob 9. uri, v živo na kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Tribal fusion z Nerliso Tecaj tribal fusiona. Vstop na spletni dogodek je brezplacen! Torek, 9. marca, ob 9. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim Klubom Šinšin Športna vadba. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Petek, 12. marca, ob 9. uri, v živo na Kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Orientalski ples z Natašo Tecaj orientalskega plesa. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Torek, 16. marca, ob 9. uri, v živo na kanalu PK Šinšin na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Performativna jutranja telovadba s Plesnim Klubom Šinšin Športna vadba. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Petek, 19. marca, ob 9. uri, v živo na Kanalu KUOD Bayani na Facebooku in kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu KUOD Bayani in Glam Squad: Burleska z Urško Tecaj burleske. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. Petek, 19. marca, ob 18. uri, v živo na Kanalu Doma kulture Kamnik na Youtubu Rastemo skupaj: Ob 10-letnici Vrtca Zarja Spletno odprtje razstave. Vstop na spletni dogodek je brezplacen. ARBORETUM VOLCJI POTOK Od petka, 5. marca, do petka, 26. marca, Arboretum Volcji Potok Pomlad pred pomladjo Po dolgi zimi, v kateri nismo mogli tako zelo aktivirati svojih cutil v komunikaciji z naravo, kot to pocnemo v casu vegetacije, bo prva razstava vec kot dobrodošla, saj bomo lahko zastavili smernice, kako bomo videli, cutili, vonjali, okušali in poslušali vse care prebujajoce flore. Pomlad se bo predstavila malo prej kot obicajno, in sicer s šte­vilnimi cvetlicnimi predstavnicami svojega casa, ki bodo za nas nare­dile uverturo v vegetacijo 2021. Razstava bo na ogled od 5. do 26. marca v šotoru pri pristavi. JAVNI ZAVOD MEKINJSKI SAMOSTAN Sobota, 6. marca, ob 10. uri, Samostan Mekinje Dan odprtih vrat v Samostanu Mekinje Samostan Mekinje odpira svoja vrata za individualne obiskovalce, ki si želijo ogledati prenovljene dvorane in Plecnikovo razstavo ter spoznati del bogate zgodovine samostana. Ogled je možen po predhodni najavi na telefonsko številko 031 392 158 do zapolnitve mest (individualni ogledi) in ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Sobota, 13. marca, ob 9. uri, Samostan Mekinje Prikaz izdelave cepicev sadnega drevja Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice organizira prikaz cepljenja sadne­ga drevja, ki bo potekalo na dvorišcu Samostana Mekinje. Smo v casu, ki je primeren za takšna opravila v naših sadovnjakih in vrtovih, zato je prav, da se teh vešcin naucimo in da tudi sami stopimo na pot žlahtni­teljev dreves. Vcasih so se tega naucili v osnovni šoli, danes pa tega znanja v šoli žal ni, zato s seboj pripeljite svoje otroke in vnuke – vese­li bodo. Prijave so možne na telefonsko številko 031 392 158 do zapol­nitve mest in ob upoštevanju ukrepov za zajezitev širjenja okužb. MEDOBCINSKI MUZEJ KAMNIK Od srede, 10. marca, do petka, 17. aprila, Galerija Pogled Katja Kovše – Ilustracija in strip Katja Kovše je ustvarjalka in likovna pedagoginja, ki jo zanimajo razno­vrstna likovna podrocja, med katerimi najbolj izstopa strip. Kustosinja razstave: Saša Bucan. Spremljajte javne informacije o odprtosti muze­jev in galerije ter ponudbe kulturnih storitev, kot je npr. Odprtje raz­stav. Ce bo to dovoljeno, bo odprtje razstave 10. marca 2021 ob 18. uri. KIKŠTARTER Sreda, 10. marca, ob 18. uri, KIK štarter, Spletni pogovor KiK OFF pogovor: Manca Šalehar Manca Šalehar je vodja marketinga pri podjetju Wolt, ki se ukvarja z dostavo prehrambnih izdelkov od najljubših restavracij do vašega doma. Povezavo do Zooma bomo poslali 15 minut pred dogodkom v tvoj poštni nabiralnik. Obvezna predhodna prijava. Vec informacij: info@kikstarter.si. ŠTUDENTSKI KLUB KAMNIK Ponedeljek, 8. marca, ob 18. uri, stran Študentskega kluba Kamnik na Facebooku Dobrodelno potopisno predavanje V sklopu Dobrodelnega marca, ki ga organizira Študentski klub Ka­mnik, bo na strani Študentskega kluba Kamnik na Facebooku poteka-lo spletno Potopisno predavanje. Vec informacij izveste na spletni strani, Facebooku in Instagramu. Od sobota, 13. marca, do srede, 31. marca, Sv. Primož nad Kamnikom Dobrodelni pohodi na Sv. Primož V sklopu Dobrodelnega marca, ki ga organizira Študentski klub Ka­mnik, bodo letos potekali dobrodelni pohodi na Sv. Primož. Ob poti bodo pohodnike spremljale table z opisom projekta, nalogami in lepi-mi mislimi. Prostovoljni prispevki se bodo zbirali s SMS-i na 1919 s pripisom MAREC5. Vzemite vrecko in poberite smeti Clani Civilne iniciative za Kamniško Bistrico so zaceli akcijo »Smeti to go« in pozivajo obcane, naj se tudi sami lotijo cišcenja. Jasna Paladin Kamnik – Tradicionalnih ci-stilnih akcij, kot smo jih bili v spomladanskem casu vaje­ni v preteklih letih, zaradi epidemije tudi letos najver­jetneje ne bo, kar pa ne po­meni, da naše okolje ni obremenjeno z odpadki. »Koronakriza je (pod prisilo) spremenila naše navade. Ker ne moremo niti na kavo (so tudi izjeme, a samo na viso­kih politicnih položajih), je postala moderna kava »to go« in tudi hrana. Posledica tega pa je vec embalaže, ki leži vsepovsod v naravi. V Ci-vilni iniciativi za Kamniško Bistrico smo zato zaceli akci­jo »Smeti to go« – pa ne v reko, ampak v smetnjake. Ker pa ne moremo organizi­rati množicne akcije, predla­gamo, da se nam pridružite – kjerkoli in kadarkoli. Vza-mete vrecko in poberete ne­kaj smeti,« pozivajo kam­niški okoljevarstveniki. Že samo prvi dan so trije clani civilne iniciative na zgolj tristo metrih ob Kam­niški Bistrici na Perovem napolnili pet vrec smeti, od­ziv obcanov na njihovo po­budo pa kaže, da nesnage ne manjka niti drugje po obci­ni. Da bi k pobiranju smeti spodbudili kar najvec posa­meznikov, bodo fotografije pobiranja smeti, ki jim jih boste poslali, objavili na svo­ji strani na Facebooku. Zahvale Dobrodelni marec V Študentskem klubu Kamnik bomo tudi letos pripravili tradicionalni projekt Dobrodelni marec. Ves mesec bo potekala SMS-kampanja s kljucno besedo MAREC5 na številko 1919, v okviru katere boste lahko s poslanim sporocilom prispevali pet evrov za družine, ki resnicno potrebujejo našo pomoc. Doris Jeretina Kamnik – Obdobje, ki ga je zaznamovala pandemija, je še posebno težko, saj smo se in se še vedno soocamo s si­tuacijo, ki nam je nova in za mnoge precej neprijetna na razlicnih podrocjih. Spopa­danje z epidemijo je poleg drugih projektov prizadelo tudi tradicionalni projekt Študentskega kluba Kamnik Dobrodelni marec. Ceprav je bil zacetek lanske­ga projekta s pohodi na Sv. Primož, kjer smo podrli re-kord zbranih prispevkov (namenili smo jih GRS Ka­mnik), resnicno obetaven, smo morali vse nacrte in Kako lahko pomagate Ves mesec marec bo poteka-la SMS-kampanja s kljucno besedo MAREC5 na številko 1919, v okviru katere boste lahko s poslanim sporoci­lom prispevali pet evrov za družine, ki resnicno potre­bujejo našo pomoc. Kot smo že omenili, bo Dobrodelni marec potekal v drugacni obliki, to pa še ne pomeni, da bomo prekinili tradicijo. Tudi letos boste lahko med 13. in 28. marcem odšli na pohod na Sv. Primož, tako naredili nekaj dobrega zase, hkrati pa izkazali podporo našemu projektu. Da bo pot še zanimivejša in bo hitreje Dobrodelni marec 2021 bo letos potekal v nekoliko drugacni obliki, a namen projekta ostaja enak – skupaj zmoremo vec. Po tehtnem premisleku smo se odlocili, da bomo pomagali nekaj socialno ogroženim družinam z osnovnošolskimi otroki. dogodke zaradi epidemije covida-19 prekiniti in presta­viti. Vse upe smo usmerili v leto 2021, žal pa smo se morali tudi letos sprijazniti s situa­cijo in dogodke prilagoditi trenutnemu stanju. Dobro-delni marec 2021 bo potekal v nekoliko drugacni obliki, a namen projekta ostaja enak – skupaj zmoremo vec. V klubu se zavedamo, da je le­tos zaradi razmer pomoci potrebnih še vec ljudi kot leta poprej, zato je bila odlo-citev za prejemnike letos še posebno težka. Po tehtnem premisleku smo se odlocili, da bomo po­magali nekaj socialno ogro­ženim družinam z osnovno­šolskimi otroki, ki se zelo težko prebijajo iz meseca v mesec, situacija pa jim nika­kor ne prizanaša. Upamo, da jim bomo z zbranimi do-brodelnimi prispevki vsaj malo olajšali financno situa­cijo in jim narisali nasmeh na obraz. minila, vas bodo na poti spremljale table z opisom in namenom projekta s pozi­tivnimi sporocili in razlicni-mi nalogami. Letos ne bomo zbirali podpisov, zato vas vabimo, da svoj obisk na do-brodelnih pohodih delite na družbenih omrežjih z ozna­kami #dobrodelnimarec, @ dobrodelnimarec in @stu­dentski_klub_kamnik. Poleg dobrodelnih pohodov bomo v sklopu projekta or-ganizirali še spletni kviz, ki bo potekal 26. marca na naši strani na Facebooku, sodelujete pa lahko vi, vaša družina, prijatelji in znanci. K dobrodelnosti bomo poz­vali tudi udeležence naših vsakomesecnih potopisnih predavanj, ki bosta potekali 8. in 22. marca s prenosom v živo na Facebooku. Lepo vas vabimo k ogledu. Verjamemo, da bomo tudi letos združili moci in stopili skupaj ter ponovno dokazali, da znamo premagati vse ovi-re, saj skupaj zmoremo vec! Slovenski porocni sejem tokrat na spletu Kamnik – Gostil ga bo Mekinjski samostan v soboto, 6., in nedeljo, 7. marca. Ogledali oziroma udeležili se ga boste lahko na profilih omenjenega sejma na Facebooku, Instagramu, Youtubu in Vimeu – iz udobja domacega naslonjaca, in sicer oba dneva med 9. in 19. uro. V poseb­nem porocnem studiu se vam bodo v pogovoru z vodite­ljico Mino Pal predstavili ponudniki porocnih storitev in nekateri glasbeniki, ki igrajo na porokah. Vec o ponudni­kih in programu, kjer najdemo tudi predstavnike Kamnika in okolice, lahko preberete na www.facebook.com/slo­venskiporocnisejem. V nedeljo okoli tretje ure pa naj bi prisotne po spletu nagovoril tudi kamniški župan Matej Slapar. A. B. JAVNI VODOVODNI SISTEM: 041 616 087 JAVNA RAZSVETLJAVA: 031 407 047 K omunalno podjetje Kamnikd.o.o. ODPADNE VODE: 041 326 256 Cankarjeva 11, 1241 Kamnik VZDRŽEVANJE OBCINSKIH CEST: 031 625 524 24 UR NA DAN POGREBNA SLUŽBA: 041 634 948 Merilo naše uspešnosti jezadovoljstvo naših uporabnikov. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK D.O.O., CANKARJEVA CESTA 11, 1241 KAMNIK Zbirajo denar za deklici, ki sta ostali brez mame Kamnik – Rdeci križ Kamnik zbira sredstva za Anjo in Dunjo Ilikic, ki sta nedavno ostali brez staršev. Mamo je namrec do smrti zabodel njen partner, ki je zdaj v priporu. Deklici sta v zacasnem skrbništvu pri teti. Prosijo vas, da po svojih zmo­žnostih donirate na transakcijski racun Obmocnega združe­nja Rdecega križa Kamnik, Ljubljanska cesta 1, 1240 Kamnik, in sicer na številko TRR: SI56 0231 2001 1158 889 s kodo namena CHAR ter z obveznim pripisom: Anja in Dunja Ili­kic. J. P. ZAHVALA Rada bi spala, pustite me spati. Naj bo vecnost tvoja postelja, vecni mir tvoje sanje. V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama Zofija Dulc roj. Vozelj, iz Kisovca Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, svece, cvetje. Hvala župniku g. Luki Demšarju in pogrebnikom za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ni res, da je odšel – nikoli ne bo. Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, bo vsak naš korak spremljal v tišini. V 80. letu nas je zapustil mož, oce, dedek in pradedek Andrej Slevec1941–2021 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrecena sožalja, darovane svece in sveto mašo. Hvala njegovemu zdravniku dr. Logarju za pomoc v casu bolezni, urgentni službi ZD Kamnik za hiter odziv in dr. Hajdinjakovi za socutno pomoc v zadnjih urah njegovega življenja, KPK Kamnik in g. župniku Luki Demšarju za lepo opravljen obred ter pevcem Grm in trobentacu. Žalujoci: žena Olga, hcerka Olgi, sin Zdravko z Brigito, vnukinje Anita, Sandra in Urša z družinami ZAHVALA Ko vecerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo. V 69. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oce, dedek, brat in stric Rajko Sprukiz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izkazano socutje, izrecena soža­lja, cvetje, svece in darove za sv. maše. Hvala dr. Damjani Plešnar Cvirn, medicinski sestri Heleni Matoh, reševal­cem ZD Kamnik in osebju KOIIM UKC Ljubljana. Hvala g. župniku Janezu Gercarju in vsem, ki so sodelovali pri pogrebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga boste spominjali. Vsi njegovi Stopili skupaj in z dražbo pomagali Mitji Animatorji iz Mladinske skupine Feniks smo na spletni dražbi zbrali dobrih šest tisoc evrov za sokrajana Mitjo Zabavnika, ki okreva po zastoju srca. Monika Jeglic Šmartno v Tuhinju – Ani­matorji iz Mladinske skupi­ne Feniks imamo za sabo že nekaj dobrodelnih akcij. V preteklih letih smo za cesto prali avtomobile, delili limo-nado in palacinke ter prosto­voljne prispevke namenili Rdecim noskom in malemu bolniku, ki je zbolel za ra­kom. Hit dražbe je bila Donciceva majica Letošnja koronska kriza nas je spodbudila, da spremeni-mo nacin razmišljanja, saj zbiranje ni bilo dovoljeno, naša želja, da bi naredili ne­kaj dobrega, pa je vseeno tlela v nas. Tako smo prišli na idejo spletne dražbe, za katero bi pripravili nekaj svojih izdelkov ter povabili k sodelovanju še druge. Tako smo sredi januarja 2021 pripravili poseben filmcek, s katerim smo naznanili našo akcijo. Do 31. januarja smo zbirali izdelke, pridno tabe­lizirali njihove opise in tak-rat na našo stran na Facebo­oku objavili poseben album s fotografijami izdelkov. Vsaka fotografija je imela ob strani tudi opis, zapisanega potencialnega darovalca iz­delka ter izklicno ceno, ki so jo dražitelji lahko višali v ko­mentarjih. Izkupicek dobrodelne draž-be je bil namenjen Mitji Za­bavniku, 38-letnemu sokra­janu mladinske skupine, ki je v lanskem letu doživel nenaden zastoj srca in je ne­pokreten v domaci oskrbi. Zacetek akcije je imel sim­bolicni pomen. Želeli smo zaceti 31. januarja, saj je to godovni dan svetega Janeza don Boska, ki je zacetnik oratorija in neke vrste du­hovni oce oratorijskih ani­matorjev. Za zadnji dan dražbe smo izbrali 7. febru­ar, tako da smo dali ljudem cel teden priložnosti, da se udejstvujejo na njej. Sam razpon akcije nas je izjemno presenetil. Do 31. januarja smo v album dodali okrog sto izdelkov ter številko med naslednjim tednom še pod-vojili, saj so se stalno oglaša­li novi ponudniki izdelkov. Jasna Paladin Kamniška Bistrica – Planin­sko društvo Domžale, ki je skrbnik planinske poti iz Kamniške Bistrice po dolini Kamniške Bele do slapa Or-glice in naprej do Presedlja­ja, Konja in Korošice, obveš-ca, da je planinska pot na odseku od slapa Orglice pro-ti prelazu Presedljaj zaprta. V petek, 26. februarja, se je s severozahodne stene Rze­nika, tocneje v predelu, ime­novanem Ojstri rob, sprožil obsežen skalni podor, ki je deloma zasul tudi planinsko pot. »Zaradi zasute poti, ne­stabilnega terena in velike nevarnosti nadaljnjih podo­rov je planinska pot na tem odseku zaprta,« opozarjajo v planinski organizaciji, hkra-ti pa tudi na vecjo kolicino Foto: Robi Policnik finega prahu, ki je kot posle­dica podora prisoten po celi dolini Kamniške Bele. Poti do priljubljenega slapa Orglice so normalno pre­hodne. Pomlad pred pomladjo Nabor je bil izjemno pester. V ponudbi smo imeli celo vrsto raznih bonov za kozmeticne storitve, lep na­bor sveže pripravljenega pe­civa, nakita, lesenih in kvac­kanih izdelkov, posod, nasli­kanih in vžganih slik, rocno izdelanih punck ter celo ži­vega zajcka. Najvecji hit dražbe pa je zanesljivo bila majica z originalnim podpi­som Luke Doncica, ki jo je posebej za dražbo podaril anonimni darovalec. Vse je možno, ce stopimo skupaj Tudi potegovanje za izdelke je potekalo izjemno zavzeto. Izklicne cene so se med ted-nom vestno višale, vrhunec pa je potegovanje za izdelke doseglo tik pred koncem zadnjega dneva dražbe. Hit-ri seštevki so pokazali, da se je z dražbo zbralo 4848 evrov. Dan kasneje smo vsem naj­višjim dražiteljem poslali zasebna sporocila ter jih po­vabili k osebnemu prevze-mu izdelkov, ki smo ga iz­vedli v soboto, 13. februarja, ter še v nedeljo, teden dni kasneje, obakrat od 13 do 17. ure v Šmartnem v Tuhinju. Ekipa animatorjev je skrbe-la, da je v tem casu izdelke izdajala najvišjim dražite­ljem. Nekateri so izrazili že­ljo, da se jim izdelki pošljejo po pošti, kar je bilo storjeno v tednu po obeh terminih osebnih prevzemov. Skupni izkupicek z vsemi prostovoljnimi prispevki, ki smo jih prejeli, je tako dose-gel številko 6010 evrov, kar je izjemen dokaz solidarno­sti. Celotna akcija je pokaza-la, kaj je možno, ce se stopi skupaj s talenti in odprtim srcem. Vsak po svojih mo­ceh je prispeval, da je izku­picek zrastel do te mere. Animatorji bi se res radi zahvalili vsem, ki ste akcijo podprli. Brez vašega sodelo­vanja bi bila naša ideja praz­na. Hvala! Vabljeni tudi k naslednji ak­ciji, ki jo pripravljamo. So-delovali bomo namrec v ak­ciji 72 ur brez kompromisa, ki bo potekala od 29. aprila do 2. maja. Vec o sami akciji bomo še javili. Planinska pot na Presedljaj je zaprta S stene Rzenika se je sprožil obsežen skalni podor, teren pa je še vedno nestabilen. Jasna Paladin Volcji Potok – V Arboretu-mu zacenjajo sezono cvetlic­nih razstav; prva bo na ogled vse do 26. marca. Park prav v spomladanskem casu privabi najvec obiskoval­cev, njihova dalec najbolj obi-skana razstava pa je razstava spomladanskega cvetja, ki je navadno na ogled od konca aprila do zacetka maja. A le­tos so pripravili nekaj novega. »Pomlad se bo predstavila malo prej kot obicajno, in si­cer s številnimi cvetlicnimi predstavnicami svojega casa, ki bodo za nas naredile uver­turo v vegetacijo 2021. Te cu­dovite predstave ne gre zamu­diti, saj jo bodo odigrale tako domace cvetlicne predstavni­ce kot tiste, ki bodo v gosteh iz daljne Južne Amerike in menda celo Nove Zelandije,« vabijo v Arboretumu. Razstava z naslovom Po-mlad pred pomladjo bo na ogled od 5. marca. Koncert z Avtomobili in degustacijo piva Alenka Brun najprej bo spletna degustacija Maistrovih piv, tej pa bo sledil Kamnik – Jutri, v soboto, 6. koncert Avtomobilov v živo – marca, ob 19.30 pripravlja verjeli ali ne – kar iz kam­znana slovenska glasbena niške pivovarne Maister. Vec skupina Avtomobili malce informacij v zvezi z dogod­drugacen koncert, kot smo kom in nakupom vstopnic jih sicer vajeni. Pravzaprav v oziroma degustacijskega pa-živo, a na spletu. Koncert bo keta je na voljo na spletni stra­imel tudi zanimiv uvod: ni omenjenega pivovarja.