; £DV KAK&EL3: POT NOVE JUGOSLAVIJE Kojli^p Edvard Kardeljt Pot nove Jugoslavije I. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da je narodno osvobodilni pokret v Jugosla¬ viji ena od najvažnejših strani te vojne.Tu ne mislim samo na njegovo vojaško, stran, ki nedvomno predstavlja pomemben doprinos na¬ ših narodov splošni fronti zavezniških naro dov proti hitlerjafiskim imperialistom, -ne, jaz tu v prvi vrsti mislim na njegov poli¬ tični pcmen. Maši naredi so se začeli osvo¬ bajati od okupatorja s svojimi lastnimi si¬ lami in so pri tem začeli odstranjevati sre ar Killerjeve ‘Evropske trdnjave'vse tisto, kar je v stari Jugoslaviji *. zastrupijalo med sebojne odnose naših narodov in kar je pre¬ prečevalo ljudskim množicam, da bi svobodno izrazile svojo voljo. Oni so s tem postavi¬ li temelje za izgradnjo svoje skupne domovi ne. Potemtakem Jugoslavija za svobodoljubne sile ni vec samo eden od zaveznikov v borbi proti fašističnim osvajačem, ona istočasno predstavlja določeno, pot izgraditve ljudske demokracije, ki raste iz težkih izkušenj pre teklosti. Maši narodi so z lastnimi silami in orožjem, ki- so ga zaplenili sovražniku, začeli osvobajati svojo domovino in s tem so si priborili tudi pravico, da svobodno od¬ ločajo o njeni izgradnji. Zato je pozitiven ali negativen odnos proti narodno osvobodil r.ernu pokretu v Jugoslaviji, bolje povedano- pozitiven ali negativen odnos do vprašanja, r-uLi ima,; o narodi Jugoslavije pravico,da sa- jiu na damo Kr a icen na 6 in urejujejo svoje živ j-je n je - postal neke vrste merilo za iskre¬ nost protifašističnih stališč in pojmovanj. lk' odnosu do nove Jugoslavije se preizkuša¬ jo na dejanju demokratični principi, ki so cilj formulirani in proglašeni z besedami, haravno je, da z ozirom na ta dejstva naro¬ dno' osvobodilni pokret v Jugoslaviji upravi £ ono računa na pomoč in podporo vseh svobo¬ doljubnih demokratičnih ljudi v svetu. V V zavezniškem svetu so nekateri ljudje,ki odrekajo narodno osvobodilnemu pokretu pra¬ vico. da bi volil v imenu narodov Jugoslavi jc. Mi proti takemu stališču ne bomo navaja li rezultatov volitev in plebiscitov,čeprav bi lahko n vedli prepričljive podatke tudi t~ke vrste. Proti takemu stališču najbolj pre prrČljivo govori dokaz vroče ljudske krvi, ki jo naši narodi v teku treh let iz dneva v dan prelivajo za svobodo svoje domovine . Danes se na začetku četrtega leta osvobodil ne vojne naših narodov bori proti narodno o svobodilni vojski Jugoslavije 580.ooo sov¬ ražnih vojakov: Remcev, Bolgarov, Madžarov, domačih izdajalcev, plačanih arnavtskihbard, Mussolinijevih T republikanskih'fašistov itd. Od tega znašajo sile domačih kvislingov,(o- kupatorjevih sodelavcev) Paveliča,Dra&e Mi¬ hailoviča, Mediča In Rupnika .okrog 170.000. Pa vendar na osvobojenem ozemlju nepretrga¬ no delajo organi narodne oblasti,vrše se vo litve, delajo svobodne ljudske šole In gle¬ dališča, ustvarjajo se prvi znanstveni in¬ stituti, spravljajo se v pogon tvornice in delavnice. Ali bi bilo vse to močno, ali bi - 3 - vse to mogla izdržati vojska, ki nima podpc re od ljudstva? Ali M tudi gibanje,ki nima podpore ljudstva moglo - pod takimi pego j i- organizirati zaledje? Narodno osvobodilno gibanje se je razvi¬ jalo v Jugoslaviji ne samo brez volje,ampak tudi v stalni borbi proti 'uradnim'jugoslo¬ vanskim vladam v emigraciji, ki so za svojo vojsko proglasile izdajalske tolpe v službi okupatorja. Borci na fronti osvobodilne voj ne in milijoni civilnega prebivalstva,ki so vsled svoje ljubezni dc svobode in svoje pri pravijenosti, da zanjo žrtvujejo svoje živ¬ ljenje, prenašali nepopisno trpljenje,pa so za vse to dobili od svoje ’ lastne*vlade na¬ mesto priznanja in pomoči nož v hrbet in ne sramno klevetnisko gonjo., Lik-dar ne bom po¬ zabil srbskega kmeta - partizana iz Bosne,ki so mu, ko je v začetku 1942. leta nostinnl kako agentje izbegle jugoslovansko vlade fcva iijo po zavezniški radio postaji izdajalce v službi okupatorja in objavljajo njihova od likovanja - pritekle solze brezmejnega gne¬ va. Eiti en ljubljanski patriot ne bo nik¬ dar pozabil leta 1941, ko so jugoslovanskii- zdajalci v. emigraciji v času najvešjih po- koljev talcev v Ljubljani, izkoriščajoč ne- obvešŠehpst zavezniške javnosti, nudili jav no pomoŠ in pohvalo onim, ki so dajali ita¬ lijanskim fašističnim krvnikom spiske tal¬ cev za streljanje. Tc so dokazi proti onim, ki narodno osvobodilnemu pokretu odrekajo pravico, da M govoril v imenu narodov Jugo slavi j e . Brutalni,moralni in fizični pritisk nasilja in laži, ki so ga izvajali okupato¬ rji in ’ domača vlada’, je moglo vzdržati' sa - 4 - mo gibanje, ki je bilo povezano z narodom z neštetimi nitmi, ki je dejansko -narod cam. Toda samo to dejstvo istočasno dokazuje, da sc razni emigrantski in notranji proti¬ fašistični (fašiste?« pri jazni) reakcionarji in.politikanti, ki danes 'v imenu srbstva 1 ali nečesa drugega vstajajo proti demokra¬ tičnim odlokom svobodoljubnih predstavništev narodov Jugoslavije - že zdavnaj izgibili pra vico, da govorijo v imenu naroda.To dejstvo je samo zunanji odraz globoke spremembe vo- dnosu političnih sil, ki je nastala po a- prilskem zlomu in se še bolj poglablja v te ku narodno osvobodilne vojne. Dokazi gospodov, ki narodno osvobodilne¬ mu pokretu odrekajo pravico, da ti govoril v imenu narodov Jugoslavije, so zelo.prosta - ški. Oni imajo v glavnem dve 'teoriji'o zna čaju narodno osvobodilnega gibanja v naši do mevini. Eni pravijo, da je narodno osvobo¬ dilno gibanje popolnoma komunistično in da .svoje revolucionarne komunistične cilje deri va s frazami o.narodno osvobodilni borbi.Za stopniki te 'teorije' črpajo svoje dokaze iz raznih goebbelsovskih kuhinj v nhši domovi¬ ni in imajo za cilj razbijanje vsenarodne e notnosti našega gibanja. Zastopniki te 'te¬ orije' mislijo, da v borbi za uničenje na¬ rodno osvobodilnega pokreta ni treba izbira ti sredstev, in da se zato tudi ni treba sra movati niti oboroženega sodelovanja z okupa torjem. Ta 'teorija' je postala znak razpo¬ znavanja odkrite in prikrite Hitlerjeve a- genture v naši domovini in drugod. Ona di¬ rektno pelje na izdajalsko službo (direktno vodi se na izdajničku službu) okupatorjem - 5 - proti lastnemu narodu. Liedtem pa druga ' teorija T trdi, da' se v Jugoslaviji prav za prav nič ni bistveno iz premenilo in da je narodno osvobodilni po¬ tret samo predhodna koalicija raznih poli¬ tičnih skupin itd o In ker je temu tako-pra- vijo zastopniki 'teorije 1 - je popolnoma mož no in potrebno, da se na osnovi popcine ena¬ kopravnosti med seboj pomirijo izdajalci v službi okupatorja in narodni borci za svobo .do 5 da tako prvi kot drugi 'pozabijo'na pre teklost in ponovno vzpostavijo 'domovini’ za k. oni te ustanove, ki so predvidene z oktroi- rano (vsiljeno) protidemokratično ustave iz l. 1931 s tem ciljem, da zajamčijo protiljud ski režim. Avtorji - te 'teorije' pri tem molče gredo preko dejstva, da se izdajalci niso niti kesali, d a cele niso niti preneha li sodelovati z okupatorjem, ampak senasprot no postali slepo orožje v rokah okupatorja. Jasno je, da gre ta 'teorija* dejansko .za "kepa, da se narodom Jugoslavije odvzamejo sadovi narodno osvobodilne borbe. Toda te 'teorije' niso samo sovražne v od¬ nosu do naših narodov, ampak so tudi daleč od dejanskih odnosov političnih sil v domo¬ vini. Vsi nadaljnji argumenti, argumenti pro ti prvi 'teoriji' so odvisni, ker je razkriti kan sam razvoj in struktura narodno osvobo¬ dilnega gibanja. Prav teko pa je zgrešeno dru go mnenje, ki se včasih pojavlja celo v do¬ bro namernih krogih, da- se namreč v Jugosla viji ni nič bistveno izpremenilo. Naše na¬ rodno osvobodilno gibanje predstavlja tako po .svoji notranji izgradnji kakor po svo¬ ji ilgodovinski vlogi nekaj novega, v bistvu rasli enega o el katere koli politične ..formaci je v stari Jugo slavi j i tno bi Mo mi¬ sliti, da demokratične oblike, ki so jih na si narodi izgradili \ teku. osvobodilne bor¬ be ne bodo imsle odločilnega vpliva na Do¬ ločnost njihovega političnega in državnega- življenja. P.es je, da spremembe, ki so se do godile, n.ino prekoračile okvira obstcgecih so cialnih odnosov in sploh nimajo takih te¬ reni, toda one vendar pomenijo odločno li¬ kvidacijo onih institucij, ki so bile v sta ri Jugoslaviji izraz narodnega zatiranja in dušenja ljudske volje. Zato se mora tisti,ki hoče biti pravičen do nove Jugoslavije in njene borbe in hoče videti realne perspekti ve njenega razvoja, lotiti resne analize do godkov in sprememb v Jugoslaviji. n. Dvoje dejstev je bilo zaSačilnih za razpo ločenj e ljudstva po aprilskem zlomu in ti dve dejstvi sta pogodili razve j narodno o- svGbodilnega gibanja naših narodov.To j e naj prej velika mržnja naših narodov dc okupa¬ torjev in njihova čezdalje večja pripravi j e’ no st,da se z orožjem v roki bore proti njim za svojo svobodo in neodvisnost in gLoboko la zocaranje ljudskih množic v vrhove stare Ju gcslavije, njenih starih oficielnih strank in političnih formacij- vseh onih faktor¬ jev, ki so s svojo politiko pripeljali dc sramotnega poloma v aprilu 1941. Naravno js, da so morala ta dejstva vplivati na ves raz voj političnega življenja v Jugoslaviji tu¬ di pod okupacijo. To so okvirji, v katerih - 7 - se je izvršila tako velika preureditev poli tienih sil v Jugoslaviji, katere peron gre preko okvira narodno osvobodilne vojne in. ho dal svoj pečat vsemu bodočemu razvoju naših narodov, Jasno je, da is preokrci ni prišel pbpol nema nenadno in ga ni mogoče objasniti iz¬ ključno z dejstvom okupacije, Nekateri od o snovnih pogojev tega preokreta.so bili sivo P jeni se v stari Jugoslaviji. Nasi narodi so pokazali mnogo preje, da so pripravljeni za borbo proti fašističnim imperialistom in nji hovim pomagačem, v notranjosti. Prav ha tem vprašanju sta se razvili v Jugoslaviji tudi dve glavni politični liniji, ki sc vlečeta skozi vse politično življenje stare države. Protifašistične in ostale protiljudske resk cionarne skiro ine, ki so bilo stalno na ob¬ lasti, so sprevaj? le odkrito politiko sodelo vanja s fašističnimi imperialisti. Vsa nji¬ hova politična delavnost je šla/ za postopno likvidacijo vseh notranjih in. mednarodnih po zicij Jugoslavije, ki so jo vsaj do neke me re ščitile pred fašističnimi osvajalci. Ne¬ prestano sovražno zadržanje proti SSSh,slab ljenje političnih zvez s irancijo in Angli¬ jo, razbijanje Male antante, skle-panje tr- g-ovski.h pogodb z Nemčijo in Italijo, plodne politične pogodbe z Madžarsko itd. - vse to so dokumenti,- ki obtožujejo krivce -aprilske katastrofe. Oni pričajo, da je bila politi¬ ka teh klik dejansko politika postopnega ra zoroževanja Jugoslavije. To je bila politika ljudi, ki so se bali svojega lastnega ljudstva. Iz istega razlo¬ ga in vzporedno s tako zunanjo politično li- - 8 - nijo je bila sprovejena tudi reakcionarna, protinarodna notranja politika,Vsa politika od šesto januarskih režimov do vkljušno re¬ žima CvetkoviČ-Maček, je bila. le nepretrga¬ na veriga odvzemanja demokratičnih pravic ljudstvu, zastrupljevanje notranjih medse¬ bojnih odnosov narodov Jugoslavije in slab¬ ljenje njihove enotnosti. Tisti, ki so ignorirali tako politiko,so delali račun, ki se je pokazal za napačnega. Oni so namreč računali, da bodo s sodelovan jem s fašizmom rešili svoje notranje pozici¬ je pred čezdalje močne jšim demokratičnim pri¬ tiskom narodnih množic in da bodo s tem i~- stočasno rešili tudi navidezno obliko neo¬ dvisnosti Jugoslavije <. Malo je narodov, ki bi imeli, kakor naši, tako bogate zgodovinske iskvšrje,ki jim go¬ vore, da taka politika ni reaina in da vodi v neizbežno katastrofo. Vse XXX.stoletje po meni za nas v tem smislu grenko izkušnjo.Ka dar so naši narodi vezali uspdo svoje svobo de na reakcionarne sile v svetu, so padli se v globljo suznost, To se je zgodilo tudi to¬ krat. Mali narodi ne morejo biti zavezniki fašističnih imperialistov. Vse države,ki sc se vezale s Hitlerjem, so se neizbežno spre menile v njegove kolonije- To dejstvo je eno od neločljivih lastnosti fašističnega 'to¬ talitarizma'- Jugoslavijo je vlada Cvetkovič - Maček pripeljala, na rob popolne kapitula¬ cije ravno s pristopanjem k bloku 'Trojnega pakta’- To je bil začetek aprilske katastro fe in teh ljudi ne bo mogel nihče rešiti tež ke odgovornosti pred našimi narodi. In prav v Času teka politično vlade Cve- tkovič-Maček se je začelo, zbiranje vseli onih, ki so bili mnenja, da je neodvisnost naših narodov možno rešiti samo z razbijanjem fa¬ šizma in sil, na katere se on opira. V cilju ohranitve neodvisnosti naših narodov je bilo potrebno, da se že v osnovi .spremeni vsa zu nanja politika stare Jugoslavije - in to v smeri povezovanja z onimi silami, ki bi nam mogle dati pozitivno pomoč in biti naša re¬ alna opora v borbi proti fašistični agresiji. Razen tega je bilo potrebno spremeniti • vso notranjo politiko in to v smeri ostvaritvena cionalnih in demokratičnih zahtev naših naro aov. Ce se je hotelo, da bi ljudske, množice branile Jugoslavijo, potem je bilo treba iz nje najprej napraviti njihovo resnično domo- viho. Ta linija v onem času še ni mogla po¬ stati zastava širokega., organiziranega giba¬ nja, pa vendar so ljudske množice Jugoslavi¬ je 27* marca 1941. manifestirale prav to li¬ nijo. Ona je bila ta dan prvikrat formulira¬ na na ulicah naših mest. Na ta dan je dejan¬ sko napravljen odločilni korak v formiranju narodno osvobodilnega gibanja. Zahvaljujoč temu dejstvu so se narodi Ju¬ goslavije po aprilski katastrofi sorazmerno hitro znašli in dvignili zastavo odpora.Hit¬ ler je namenil naši domovini težjo usodo,ka¬ kor kateri koli drugi.okupirani deželi v Ev¬ ropi. Razkosanje države, razkosanje ozemlja posameznih narodov, načrtno organiziranje ma sovnih medsebojnih pokoljev Hrvatov,Srbov in muslimanov, v katerih so izginili sto tisoči ljudi; izseljevanje deset in deset tisoeev južnih Slovanov itd.itd. - to je začetek Hit lerjevega gospostva v Jugoslaviji. In danes - 10 - noben pošten človek ne more zanika .ti, da je samo narodno-osvcbcdilni odpor zaustavil ta proces fizičnega iztrebijevanja naših' naro¬ dov. Aprilska katastrofa je med našimi narodi popolnoma razgalila bistvo izdajalske poli¬ tike protinarodnih režimov bivše Jugoslavi¬ je. Z razvejem osvobodilnega gibanja naših narodov je postala izdaja čezdalje bolj oči vidna. Iste protiljudski klike so nadsljeva le tudi sedaj v novi obliki staro politiko sodelovanja s fašizmom. logično je, da so skupine, katerim ie bile sodelovanje s fa¬ šizmom dolga leta osnovna politična 'ideja 1 in ki so v novih prilikah.začela z odkritim ali prikritim sodelovanjem s okupatorjem,po .stale nosilec politike okupatorjev in s tem tudi nacionalni sovrzČrnik ^/cjoga lastnega naroda. Borbeni odpor proti okupatorjem je vzva¬ lovil široke ljudske množice. Oblike zati¬ ranja, ki jih je Hitler naložil našim naro¬ dom, so bile tako barbarske in uničujoče,da se je moralo preti njim dvigniti vse,kar je bilo kakor koli povezano z usodo svojega na roda. Začelo je razpadanje starih str nk in njihovih vrhov. Pošteni ljudje iz veh vrhov so Začeli zapuščati izdajalce. Politična li nija formulirana 27« marca na beograjskih u lioah in po vsej Jugoslaviji, konkretizira¬ na sedaj v novih prilikah v paroli enotnega odpora okupatorju in njegovim pomagačem, je postala sedaj zastava onih, ki so iskreno, ljubili svoj narod in ki so zares hoteli bo¬ riti se za njegovo osvoboditev'. Pako se je začel razvoj harcdno-osvobodilnega gibanja, -li¬ ki se je kmalu pretvorilo v veliko silo. la prve začetke oborožene narodno-osvo - bodilne borbe je značilno to, da so se k o- rožju dvignili najprejc. najbolj borbeni de¬ li delavcev in napredne inteligence pod vod stvom komunistične stranke. Ha to so se bor bi naglo in v množici pridružili kmetje in drugi ljudski sloji, in je nar d dno-osvobodil no gibanje poprijelo obliko občega narodne¬ ga odpora. Izjeme so bile samo Bosna In srb ski deli Hrvaške, kjer so se srbski kmetje takoj po okupaciji začeli dvigati k orožju, da bi ubranili svoje golo življenje pred ti¬ sta škimi pokolji. Mobilizacija kmečkih mno¬ žic v osvobodilni borbi predstavlja nedvo¬ mno največjo politično zmago narodno—osvc - bcdilnega gibanja. Pretežna udeležba kmeč¬ kih množic v od/uuuuimi borbi, kar je da¬ nes značilno za vse dežele v Jugoslaviji,da je našemu gibanju one širino in masovno c- poro, brez katere bi partizanski način bo¬ jevanja bil nemogoč in obsojen na prepad.To se posebno nanaša na srbske kmečke množice, ki imajo to zgodovinsko zaslugo, da so-s svo jim množičnim sodelovanjem v borbah 1941.in 1942., ko je v drugih naših deželah bilo na rodno—osvobodilno gibanje šele v začetku,ds so to gibanje učvrstile politično in vojaš¬ ke, s čemer so bili položeni trdni temelji za njegov nadaljnji razvoj. Posebno je treba podčrtati, da se je In¬ teligenca pri nekaterih naših narodih po sve ji veliki večini pridružila narodno-osvobo- dilnemu .gibanju. Ha Hrvaškem in v Sloveniji n.pr. ni skorc niti enega kulturno ali znan stveno količkaj pomembnejšega imena, ki ni - 12 - zajete v narodno-osvobcdilnem gibanju. Temu gibanju so se pridružili prav tako tudi po¬ membni deli itaovitih slojev: Industrijcev, trgovcev itd. To posebno velja za tiste de¬ žele, ki jih je okupacija ekonomsko najteže zadela, ket n.pr. Slovenija in MacedcnijaHi bil sluŽaj, da sc italijanski fašisti v Lju bljani streljali ket talce poleg delavcev in intelektualcev itd. tudi mnogo industrijcev in trgovcev. Podobno so delali Nemci v Beo¬ gradu in v tistem delu Slovenije, ki so ga oni okupirali. V samem razvoju narcdno-Gsvobodilnega gi banja se izraza tudi karakter tega gibanja, ta razvoj je značilen proces formiranja ob¬ če narodnega narodno-osvobodilnega gibanja. Nabavno je, da to gibanje ni postavljalo in tudi ni moglo postavljati nobenih zahtev,c- ziroma radikalnih socialnih sprememb. V iz¬ javi Vrhovnega komandanta NOVJ, tovariša Ti¬ ta in predsednika AVNOJ-a Tov.dr. Ribarja, ki je bila objavljena v začetku 1943* leta, je izrecno naglašenc, da narodno-osvobodil- no gibanje nima za cilj spremembe socialne¬ ga reda, ali da bi vršilo kakršne koli radi kalne socialne spremembe, ampak samo, da o- svebedi našo države in zasigura narodom Ju¬ goslavije nacionalna in demokratične pravi¬ ce. Narcdno-osvobodilno gibanje potemtakem ni nikjer posegalo v lastninske odnoseDmenje na izjava je potrjena tudi z deklaracijo II zasedanja AVNOJ-a od 29. dc 30.novembra 1943- leta. To stališče ni samo dokaz dejanskega- stanja v Jugoslaviji, ampak je istočasno e- -na od osnovnih postavk politike vodstva na redne-osvobodilnega pekreta. - 13 - , roče s narodno-osvobodilnega gibanja sel pri vseh narodih Jugoslavije po isti pe¬ ti in z istim tempom, toda obča linija raz¬ veja je bila vendar ista. Narodno-osvobodil- nc gibanje se je razvilo čez stopnje oboe narodne vsta je. na jpre j v srbskih deželah,Sr¬ ni gori in Srbiji in v srbskih predelih Bo¬ sne in Hercegovine ter .Hrvaške. V drugi po¬ lovici 1941. je narodna vstaja zajela ogro¬ mno večino prebivalstva teh dežel.Ta vstaja je imela odločilen pomen za vse Jugoslavijo. Njeni uspehi sc aktivizirali ljudske množice v vseh naših deželah. Teda ta vstaja je ta¬ koj prvi dan naletela na odločen odporne sa mo okupatorja, ampak tudi združenih veliko¬ srbskih klik v domovini in v inozemstvu.Na¬ šim narodom ni nihČe zadal tako podlega in izdajalskega udarca v hrbet, kakor so to sto rile ravno te klike, zbrane okrog Mihailo¬ viča, emigrantskih vlad in Nediča proti la¬ stnemu srbskemu narodu, pokazalo se je, da so postale velikosrbske klike najtrdnejša o peraiokupater jev in da pomenijo najbolj ne¬ varno orožje, okupatorjev za razbijanje bor¬ bene enotnosti naših narodov. Vstajo v Srbi ji 1941. sc zadušile v krvi nemške divizije s pomočjo izdajstva Draže Mihajloviča.^dru- žene velikosrbske klike od Nediča do emi¬ grantskih vlad, sc. napravile vse,kar sc mo¬ gle, da bi'ljudstvo do kraja demoralizirale in da bi z demagogijo in nasiljem udušile njegovo težnjo, da se dvigne proti okupator jem. Nikjer pritisk sovražnika ni bil tako silen kakor,v Srbiji in nikjer izdajalci ni so tako vsestransko podpirali okupatorski teror, kakor sc to delali izdajalci okrog ^ - 14 - Redica, Mihajlovica in emigrantskih vlad.Ta dejstva so v veliki meri zadržala masovni < razvoj narcdno-osvobodilnega pokrets v Sr¬ biji. V Bosni in Orni gori se je narodno-c- svobc-dilnc gibanje pc prvih ofenzivah ponev nc dvignilo in postalo se udarnejše in čvr¬ stejše navznoter, v Srbiji je ta proces sel težje in počasneje, dokler ni 1944. ponovno začel valoviti, zavzemati vse večji razmah. Ra Hrvaškem se je narodno-oavcbcdilnemu pokretu v samem začetku pridružila večina de mekratičnih vrhov strank srbskega naroda,do cim je proces diferenciacije v vrhovih hr- vatskih političnih strank sel mnogo poSasne je. Toda gibanju so se posebno v poslednjem letu pridružili najvidnejši demokratično rez položeni ljudje iz vrhov HSS, ii je v pre¬ teklosti bila nedvomno največ ja stranka na Hrvaškem. Drugi del vodilnih ljudi HSS je medtem prešel na pot sodelovanja z okupator ji in ustaši. Ti dve dejstvi imata svoje začetne vzro¬ ke še v razvoju HSS v bivši Jugoslaviji.HSS je nekaj časa igrala nedvomno demokratično progresivno vlogo, a je v poslednjih letih- bivše Jugoslavije cezdalje bolj postajala o- rozje reakcije. HSS je nastala in se razvi¬ jala kot kmečka stranka, a je v poslednjih- letih v njeni politiki cezdalje bolj priha¬ jal do izraza del najreakcionarnejših kro¬ gov hrvaškega naroda. S tem se edino tudi more razi^meti reakcionarni sporazum Mačka s Cvetkovičem 19.39♦ leta, nato protidemokra¬ tična linija Mačkove politike po njegovem prihodu na oblast in dejstvo, da jeMaoek 'še nekolike s svojimi ljudmi bil najcdloŠnejši ~ 15 - pcbcrnik za pristopitev k ’ Trojnemu paktu’it'd. Politika Mačkove grupe po okupaciji je prav tako v zvezi s preteklostjo stranke.Tc je bila politika navidezne pasivnosti proti okupatorju, a dejanske borbe proti razvijan ju odpora okupatorju in vstašem; ena je bi¬ la ves cas podpora ustašem in okupatorjem.0 ne sc cezdalje bolj prehajale na stališoena rodno-csvobodilne borbe. Skupaj z njimi so prehajali tudi mnogi ugledni prvaki HSS. Ti sc na osvobojenem ozemlju Hrvaške stvorili svoj center, ki je ostal zvest prvotnim de- mokratišnim idejam in težnjam hrvaškega krneč kega gibanja, težnjam kakor sta jih formu¬ lirala brata Radiča. Za tem centrom stoji danes velika večina pristašev HSS. Ha ta na cin je na Hrvaškem stvorjena močna narodno¬ osvobodilna fronta, kar je največ dcpriicslc. širokemu razmahu narcdno-osvobodilne borbe na Hrvaškem. Proces razvoja narcdno-osvcbodilnega gi¬ banja v Sloveniji je šel zopet druge pot. Tam je- komaj 10 dni po polomu Jugoslavije na politični konferenci skoraj vseh politic nih strank in skupin, izvzemši vodstva dveh strank, ki sta bili-nosilca diktature / JRž in JHS /, formirana enotnost vodstva Osvo¬ bodilne Fronte slovenskega naroda,t.j. na- rcdnc-csvobcdilne borbe' v Sloveni ji .Doseže¬ na enotnost je paralizirala skoro za celo leto in pel vsako aktivnost izdajalskih vr¬ hov bivše JRZ in JHS, ki so se šele pc stra hotnih okupatorskih ofenzivah koncem 1942, mogli pojaviti kot odkriti pomočniki okupa¬ torja. Toda svojih političnih pozicij v na¬ rodu niso. megli vec obnoviti. - 16 - V Macedcniji,kjer je bile vsake politične življenje desetletja dušene od strani raz¬ nih tlačiteljev, se je sedaj prvič po nacic nalnih uperih v začetku sedanjega stoletja, formirale resnične narodno vodstvo iz naj¬ bolj borbenih in najbolj svobodoljubnih e- lementcv macedonskega naroda. Elementarna si la macedonskega osvobodilnega pokreta je ta ko močna in ujedinjujoča, da ne dopušča, da bi se peščica prodanih izdajalcev macedon- skega naroda, kakor sc Vanča Mihajlov, Ska- trov, Kitincev i.dr. uveljavili ket politi¬ čni faktor v Macedoniji. V začetku je Vrhovni štab NGVJ vezal vsa ta gibanja narodov Jugoslavije v enotno fron¬ te. On je bil ne samo vojaško ampak tudi po kitično središče in splošno jugoslovansko - vodstvo. V novembru 1942. leta so so d^rekt no povezala vsa ta gibanja na prvem zaseda¬ nju AVECJ-a. Takrat sc bili položeni teme¬ lji enotne nerodno-csvcbodilne fronta vseh naših narodov. Ns drugem zasedanju AVNOJ-a sc bili formirani v obliki Nacionalnega Eo- miteta in Predsedstva AVNOJ-a ne samo orga¬ ni narodne oblasti na osvobojenem ozemlju, ampak tudi resnično široke narodno . vodstvo enotne Osvobodilne Prcnte narodov Jugosla¬ vije. 'III. Narodne osvobodilne gibanje je vzelo kot osnovno obliko svoje oborožene borbe parti¬ zanski način bojevanja, in ge razvijalo od samega začetka cd majhnih skupinic vse višje. Sazume se, da je možno izvajati tako linijo - 17 - v stalni borbi preti kolebljivcem, ki sc se bali partizanske oblike vojna. Mnogi 'pame¬ tni' ljudje te vrste so se držali pravila,da je partizanska vojna lahko samo spremljeva¬ lec aktivnosti regularne narodne armade, da pa ne more biti glavno orožje nacionalne vstaje. Pravili sc, da je odtezanje ljuaiiz mest nepravilno, ker mesta ostajajo 'sre- dišže' borbe. Dokazovali so, da partizanska vojna lahko uspe samo v zaostalih in nepro¬ metnih deželah. Toda vse te argumente je raz bilo dejstvo, da se je partizanska vojna e- nakc razvila v vseh deželah Jugoslavije od Sandžaka in Bosne, ki nimata cest, do zelo komunikativne Slovenije. Razen gornjih trditev so se kolebljivci sklicevali na razne zgodovinske teorije, ki sc* sle po svojem bistvu vse na tc, da parti zanska vojna sama po sebi se nikdar ni pri¬ nesla nekemu narodu svobode. Kljub tej '.te¬ oriji' je narodno-osvcbodilno gibanje v Ju-, gcslaviji neprestano zmagovalo in tudi dalje zmaguje. Kako je bilo mogoče, da se je iz prvih malih partizanskih skupinic, sestavije nih v glavnem iz delavcev in intelektualcev, razvila tako velika oborožena sila naših na¬ rodov s tako splošnim sodelovanjem ljudstva^ Nedvomno je, da bi bili naši uspehi ne- mogc-Ši, če bi zanje ne bilo dovolj objektiv¬ nih pogojev v splošni mednarodni situaciji. In te pogoje je napravila sedanja vojna, v prvi vrsti zmagoslavna aktivnost Rdeče ar¬ made, kakor tudi perspektiva dveh ali treh velikih zavezniških front v Evropi. Naveza¬ nost osnovnih vojaških sil fašističnih impe rialistov no velike fronte pomeni, da nasto' v - IS - pi za neki narod, ki je enoten in trden borbi za svojo svobodo možnost, da z razvi¬ janjem partizanske vojne povezane s splošno narodne vstajo doseže odločujoče rezultate v borbi za svojo neodvisnost. Sovražniki na rodno-csvcbodilnega gibanja nam šesto oži¬ ta jo, da je partizanska vojna začela šaLe po Hitlerjevem napadu na SSSR. To naj bi pome¬ nilo, da vodstvo narcdno-osvobodilne vojske ni imelo iskrenih, patriotskih, ampak neke druge namene. Točno je, da je prava narodna vstaja za¬ čela šele pc juniju 1941 leta. In naravnoj§ da je bilo tako. Vreči narod v vstajo v ča¬ su, kc Hitlerjeve osnovne sile niso bile za¬ poslene na niti eni fronti, bi pomenilo vo¬ diti pustolovske politiko. Sicer pa narodne množice tudi niso bile pripravljene, 11 se berile pod takimi pego ji.Angažiranje/za¬ poslitev/ Hitlerjevih osnovnih sil na vzhod ni fronti ustvarja tudi za nas ugodne pogo¬ je za oboroženo vstajo proti okupatorju. In kar je najvažnejše, same dejstvo, da se SZ nahaja v vojski preti hitlerjevski Nemčiji, je vlila v naše ljudske množice trdno vero v zmago in pripravijenost za borbe. In Šele v teh pogojih je mogel tovariš Tito, ki je načeloval že preje formiranim nelegalnim vo jaškim kemitetem, ki so pripravljali oboro¬ ženo akcijo, dati povelje o prehodu k par¬ tizanskim akcijam v vseh naših deželah s ciljem, da se te akcije razvijajo v smeridvi ganja splošne vstaje. Objektivni mednarodni vojaški in politični pogoji so bili prvi fak tor naših zmag..Naši naredi to vedo, in za¬ te je njihova hvaležnost in ljubezen do slav -19 - ne RA■brezmejna. Drugi faktor naših zmag je pravilno vode nje partizanske vojne. Naredi Jugoslavije so našli v maršalu Titu ne samo svojega poli¬ tične ga voditelja, ampak tudi vojskovodjo , ki je razpore jal naše borbene sile na tak na cin, da so bila vojna sredstva vedno izko¬ riščena do viška in da je vsaka večja zmaga dvignila našo vojsko na višjo stopnjo.Osnov na linija našega vojaškega vodstva jc bilas razvijati male partizanske akcije v občo na¬ rodne vstajo, vzdrževati edinice v nepresta ni borbi, okrepiti jih v borbi, dvigati vo¬ dilne kadre in borce, razvijati iz partizan skih odredov močna jedra regularne vojskein s stalnimi zmagami in uČvrščevanjem regular ne vojske - ustvariti pogoje za končne uni¬ čenje okupatorja v naši dež* j_u. ^cvUrova¬ nj e sadov, ki so jih naši naredi dosegli v svoji borbi. To je prav za prav tudi linija razvoja narodno-csvcbodilne vojske Jugosla¬ vije. Naše vojaško vodstvo je pokazalo isto težnje za dviganje na višji nivo tudi v po¬ gledu taktike. Taktika naših vojaških edi- nio je bila z ene strani vedno v skladu z močjo in taktiko sovražnika, z druge strani pa z močjo in stopnje razveja naših lastnih oboroženih sil. Od tod tudi linija razvoja od najbolj nevarnih partizanskih akcij, ki so bile uspešne vsled svoje Številnosti, pa dc .svojevrstne kombinacije partizanske tak¬ tike in velikih frontalnih borb, v katerih- je NOVJ dobila lik regularne armade.Ta pro¬ ces se še vedno vrši. Se vedno nastajajo in rastejo mali partizanski odredi,ki prehaja- - 20 - j c preko osnovnih oblik partizanske vojne , medtem ko se istočasne bijejo ogromne bitke v katerih sodelujejo celi naši korpusi, ka¬ terih delavnost je kombinirana z delavnos1jD naše artilerije, tankovskih oddelkov itd.Tak proces razveja naše vojske kakor tudi pesto pno dopolnjevanje in razvijanje taktike,sta nam dala vodeče kadre, ki sc prešli vse o- blike nese borbe in so se obogatili z veli¬ kimi operativnimi izkušnjami. Naš kader je popolnoma zrastel z našo vojsko. Taka je bila osnovna linija genialnega vojnega vodstva maršala Tita, ki je naši na rodno-csvcbodilni vojski in vsem našim na¬ rodom prineslo tako velike zmage. Tretji faktor, ki je igral odločujočo vlogo v razmahu narodno-csvcbcdilnega pokre oz je njegov karakter in njegova notranja* struktura. Mi smo še naglasili, da je našna rodno-csvcbodilni pokret vsenarodno gibanje izgrajeno na narodno-osvebodilni platformi. Toda tudi to gibanje ima tudi nekaj speci¬ fičnih lastnosti, ki so mu v prvi vrsti pri nesle zmago: 1. Najvidnejše vlogo začetnika in orga¬ nizatorji. narodne-osvobodilne borbe je igra la Komunistična Partija Jugoslavije.Ona je bila edina splošna jugoslovanska stranka,ki je, zahvaljujoč svojemu doslednemu antifaši stičnemu stališču in posebne pravilnemu sta lišču v nacionalnem vprašanju Jugcslavije,- megla združiti naše narode v enotnem patri- Mkem odporu in to v času, ko so se vrhovi starih uradnih strank stavili v službo cku_ Mu, tli pa so celo šli v emigracije* kjer \a nizi rali nove zarote preti svo- - 21 - ' jim lastnim, na redom. Kazen tega je bila tn 1 ona edina sila, ki je megla dati v službena redne osvoboditve kadre, prekaljene v ognju borbe, kakor tudi trdno ilegalno organizoci jo, ki je bila sposobna, da izvrši vse pri¬ prave za oboroženo akcijo. Take je komuni¬ stična stranka odigrala vodečo patriotsko in nacionalno vloge v borbi narodov Jugoslavi¬ je. Njej sc se nate pridružile tudi druge svobodoljubne in demokratične sile tako, da se je mogle najprej v nacionalnih okvirih,-a nekaj pozneje tudi v obče jugoslovanskem mo rilu formirati široko obče patriotsko vod¬ stvo na rodno-c svobodi ln-e ga gibanja, oziroma njegove organizirane politične sile - nared ne osvobodilne fronte. To vodstvo se je u- stvarjalo v borbi, zate se je utrdilo na zno¬ traj in . ujcu. ni veČ enih odnosov, ki sc o- bičojni v neki prihodnji strankarski koali¬ ciji. Na ta način je bila v narodne-osvobe- dilni borbi stalno zasigurana popolna eno¬ tnost vodstva, to pa je nedvomne najvažnej¬ ši razlog zmage narodne—osvobodilnega giban ja in njegovega čedalje večjega razmaha. V tem vodstvu je stopila v ospredje močna c- sebnest tovariša Tita in to ne kot strankar skega predstavnika, ampak kot resničnega na rodnega voditelja, ki je v vseh težkih si¬ tuacijah znal pokazati na na jpravilnejšo pot k novim zmagam. Nesporne je, da je - strnje. - nost ljudskih množic okrog Tito še jaČje pod¬ prla In podčrtala enotnost vodstva. 2. Narodnc-csvcbodilna fronta ni bila ni¬ kdar neka strankarska koalicija, kljub svo¬ ji vsenarodni širini, kljub temu, da v njej sodelujejo ljudje najrazličnejših političnih - 22 - idejnih nazorov.V njej so elementi koalici¬ je igrali vedno podrejeno vlogo, harcdno-c- svcbcdilna fronta je enotno vsenarodno gi¬ banje, zgrajene na vaških in mestnih množi enih cdborih, ki na vodeča mesta ne dvigajo ljudi po strankarski pripadnosti, pariteti, itd., ampak po njihovi aktivnosti in sposob nosti v narodno osvobodilni borbi.Zahvalju- joe se taki svoji strukturi niso narodne-o- svcbodilnega pokrets slabila nikdar stran¬ karska nsdglasovanja in kolebanja, ampak je postale iz dneva v dan cezdaije močnejša e- notna borbena sila. 3- Vlsstcdrzci stare Jugoslavije so u- speli vnesti med narode Jugoslavije nasprot nosti in celo sovraštvo s svojo politiko na cioralnego zahtevanja in reakcionarnih prc- tinarodnih sporazumov posameznih klik.listi, ki je hotel dvigniti te narode k borbi pro¬ ti okupatorju, jim je mor&l najprejc prizna ti polne pravice do samoodločbe. Sare di Ju¬ goslavije so se zaceli boriti proti okupa¬ torju kot enakopravni narodi, ki se bore za svcjc lastne svobodo, razvijajo svoje last¬ ne narodne oborožene edinice v okviru NOVJ pod vrhovnim poveljstvom tovariša Tita in u stvarjajo svoje lastne organe borbe in o- blašti, V narcdnc-osvcbodilni borbi so se y narodi Jugoslavije ponovno zbližali, v tej borbi so bili ponovno ustvarjeni moralno pc liticni pogoji za skupno državno življenje, ponovno' je prevladala misel, da je treba Ju goslavijc ohraniti in da mere biti ono in e- dino ona moŠna domovino enakopravnih naro¬ dov. Se ne bi bilo nercdno-csvobcdilnega gi banja bi Jugoslavije ne megel nihŽe obnovi- - 23 - ti. Pokazalo se je, da je tila ena od osnov nih pctud za mobilizacijo ljudskih množic Jugoslavije v torbi proti okupatorjem ozi- votvorjenje davnih nacionalnih teženj,za ka¬ tere so se za tir-, ni naredi Jugoslavije za¬ man borili 20 let. 4. Pa enak način je postavljene tudi vpra¬ šanje demokratičnih pravic, ki sc bilev sta ri Jugoslaviji odvzete ljudstvu. Dejstvo,da je narcdno-osvobodilno gibanje priznalo te pravice, je pokazalo ljudskim množicam, da bo njihova bodeča domovina boljša od stare, kar jih je Še bolj mobiliziralo v borbi pro ti okupatorju. 5- Nacionalne in demokratične pravice ni so bile narodom Jugoslavije samo obljublje¬ ne v besedah. Narodi so jih tudi sami v de¬ lu ustvarili. S formiranjem demokratičnih o rganov narodne oblasti v obliki narodno-c - svcbodilnih odborov, ki sc se spontano poja vili, s formiranjem vrhovnih organov obla¬ sti posameznih narodov, s katerimi sc jim zasigurane narodne pravice, so dobili naro¬ di Jugoslavije še en dokaz, da bodo njihove nacionalne in demokratične težnje uresniče¬ ne. Ti organi so istočasno tudi jamstvo, da bc> tako. Ljudskih množic v Jugoslaviji ni megle nic tesnejše povezati z narodne osvo¬ bodilnim pekretom, kakor uresničevanje nji¬ hovih demokratičnih in nacionalnih teženj v praksi. Preke teh sadov narodno-c-svobodilne v borbe proti okupatorjem so ljudske mnezi^s videle perspektivo svoje nadaljnje borbe. Jasne zavest c ciljih borbe in jasna perspe ktiva borbe vedeta vsakega pcedinega borca na gibanje in paralizirata vsaka kolebanja, - 24 - ki se ponavljaje v težkih situacijah pri ne katerih slojih ljudstva,. Iz teh dejstev se jasne vidi, da se na¬ rodne -osvobodilno gibanje ni razvijalo samo kvantitativno, po svojem obsegu,- po vplivu na množic., ampak tudi po svoji notranji etru kturi, po liniji svoje borbene zavesti * C snovne ljudske množice sc se povezale v teka borbe v trdno demokratično zvezo,ki bo sposobna dati novi Jugoslaviji resnično de¬ mokratičen lik. la dejstva so v prvi vrsti dala moo noredne— osvobodilnemu gibanju,edi¬ no s temi dejstvi se da pojasniti dejstvo, da premočni sovražnik ni bil v stanju zlo¬ miti oboroženega odpora naših narodov. + + 4 Zavedamo se, da pred nami stoje težke bor be in kadar govorimo o dosedanjih zmagah no čemo reci, da je dobljena odločilna bitka, toda ogromna večina ljudskih množic Jugosla vije je trdne prepričana, da ni več ‘ daleč dan, ko bomo debili bitke, le pa je najve - čje jamstvo, da bo ta bitka tudi resnično dobljena. Julij 1944. O Zale šil: Propagandni odsek IX. kcrpu.se KOV in POJ Izdelala: Vi DE * ANDitDJ"