AÑO (LETO)XXII. (16)
No. (štev.) 7
ESLOVBNIA LIBRE
BUENOS AIRES
14= februarja 1963
v
valovanje med Moki
1*oga^anja rnternl Moške® in TPei&imgom ?
niku v svojem glasilu Ljudski dnevnik indirektno zavrnil sovjetsko ponudbo, ko je v članku o govoru indonezijskega predsednika med drugim zapisal: „Ni mogoče spremeniti sklepa obsodbe jugoslovanskega modernega revizionizma.“ iS tem stavkom. Peking, tako menijo opazovalci, zahteva, da mora Moskva prej prekiniti svoje nove dobre odnose s Titovo Jugoslavijo, predno bi se lahko razgovarjali o drugih medsebojnih problemih. Isti Ljudski dnevnik tudi zavrača Pravdin predlog o predhodnih razgovorih med komunističnimi veljaki, ker da. se komunizem ne sme oddaljiti od navodil, ki so bila sprejeta na komunističnih kongresih v Moskvi leta 1957 in 1960, na katerih so označili Titovo Jugoslavijo 'kot glavno grožnjo enotnosti komunizma.
deloma poskrili, v južnem delu Iraka, na bogatih petrolejskih poljih, pa so napadli refinerije in druge petrolejske naprave in jih deloma uničili. V iraški petrolej ima naložen velik kapital Francija, za njo Anglija in ZDA.
Vse arabske države, z Nasserjem na čelu, so takoj priznale novo iraško vlado. ZDA in Anglija sta oklevali do minulega ponedeljka, prav tak0 Moskva. Toda ker sta Arefa priznali ZDA in Anglija, je Moskva to storila takoj za njima, da ne bi izgubila vpliva na tem važnem srednjevzhodnem področju.
V TEDEN
je 18 let prestajal vse strahote in grozote sovjetskih komunističnih zaporov. Poleg njega je papež sprejel tudi poglavarja britanskih metodistov Leslie Davisona, ki se je prišel papežu zahvalit za njegova prizadevanja za združite to vseh kristjanov. '	1
Zahodnonemšiki kancler dr. Adenauer je na televizijski oddaji glede svojega odstopa uredniku oddaje izjavil naslednje: „Kako naj odgovorim. na to vprašanje, če pa niti ne vem kdo bo m.oj naslednik in tudi ne kakš.n0 bo tedaj stanje v svetu.“ Nekaj dni pred to izjavo je podpredsednik zahodnomemške vlade in minister za gospodarstvo Ludvik Erhard izjavil, da je pripravljen prevzeti predsedstvo nemške vlade, če bosta tako sklenila njegova stranka in parlament.
V Kairu je umri okoli 80 let stari legendarni maroški gverilec Abdel Krim. V Rilskem pogorju je začel gverilsko vojno za osvoboditev Maroka leta 1921. Najprej proti Špancem, nato pa proti Francozom, dokler ga pok. gen. Petain leta. 1926 ni porazil s tako silo, da Se je tedaj že svetovno znani maroški gverilec Abdel Krim francoskemu zmagovavcu predal z vso svojo vojaško silo. Francoska vlada je Abdel Krima poslala v konfinacijo z dvema ženama, tremi sinovi, nekaterimi svojimi sorodniki in služinčadjo na otok
v
jS>j»e& ta sola
Šola. še nekaj tednov in v družinah z otroki bo ta spet v središču vseh misli. O marsičem bo treba tuhtati, za marsikaj se odločiti. Naj teh nekaj misli pomaga pri tuhtanju in pri odločitvah.
Ali bi otroka poslali v osnovno šolo ali ne, o tem ni vprašanja, ker je •osnovna šola obvezna. Vprašanje pa je, v katero šolo poslati otroka: v državno ali v zasebno. Temeljna misel, ki mora vplivati na to odločitev je, da je namen šole n» le pouk, ampak tudi, in predvsem, vzgoja. Ker katoliške šole nudijo raze®, resnega pouka tudi temeljito nravno in versko vzgojo — take vsaj bi morale biti vse katoliške šole —, je povsem jasno, danaj gre otrok, če le mogoče, v katoliško šolo. Državna laična šola nujno vpliva vsaj laično, četudi je okolje v njej pošteno. Res je, da morejo posamezne učiteljice tudi versko vplivati, a ni nobenega poroštva, da bo otrok dobil prav tako učiteljico. Stai i ne morejo dati otroku prav nobene boljše dote kot dobro vzgojo.
Res pa je, da marsikatera družina denarno ne premore zasebnega šolanja svojih otrok. V takem primeru naj otrok obiskuje javno šolo, naj bo pa po drugih poteh poskrbljeno še za temeljitejšo versko in nravno vzgojo: Starši naj si sami prizadevajo za njo, pa slovenski tečaj z veroučno uro, organizacije, ki naj ¡bi jim. mladina pripadala ipd.
Tudi bo težko družina sama otroku nudila ¡potreben slovenski pouk. Odgovornost našega osrednjega društva in idealizem učiteljskih moči že leta nudi družinam odlično pomoč s slovenskimi tečaji. Otrok, ki se v svojih otroških letih ne bo naučil dobro svojega jezika, se ga kasneje tudi ne bo. Naj bi se vse družine .zavedale te dolžnosti in s hvaležnostjo' pošiljale otroke na tečaje. Niti en slovenski otrok ne bi sm.el ostati brez celotnega slovenskega' tečaja. Gre vedno seveda le za tiste, ki žive v primerni razdalji od kraja tečaja.
Drugo vprašanje je srednja šola. Pod srednjo šol0 mislimo gimnazijo, razne trgovske in industrijske šole, učiteljišča ipd. Tu naj bi veljalo pravilo: Kdor ima talent, naj gre v srednjo šolo. Najbolj naravna misel je namreč ta, da če Bog nekomu da talent, mu ga da zato, da ga ta izrabi. Kot 'katoličan in kot .Slovenec 'bo nekdo s šolami mogel vse bolj vplivati in voditi ljudi v dobro, kot če bi se ne šolal. Posebno velja to za fante, kajti moški navadno zasedejo vplivnejša mesta v družbi.
Proti tej misli srednješolskega študija vstajata navadno dva ugovora: „Ni denarja!“ in pa „V šoli se bo izpridil, kot se jih je že toliko.“ Denar je denar, to je res, i-n brez denarja .šolanje ni možno. Vendar bi se prav gotovo našla kaka možnost, da bi tudi rešitev našli. Da se bo vsak mlad človek na srednji šoli izpridil ? Na to je treba 'Odgovoriti, da se bo vsak mlad človek prej ali slej nujno' srečal s pokvarjenostjo. In to kjerkoli: v šoli, tovarni, v delavnici, na poti... In ni rešitev v tem, da bi fanta držali v toplih gredah. Rešitev je. drugje: vcepiti mladini trdna nravna in verska načela, skrbeti za nje intenzivno notranje življenje, pa se bo znala sama odločati za dobro. Zlasti še, če mladina ne obiskuje katoliških srednjih šol, mora dobivati od drugje zelo močan dober vzgojni vpliv, da ne zaide: od družine, organizacije, tečaja, knjig, osebnega prijateljstva...
Dolžnost staršev je tudi, da mladino vzgajajo v slovenskem duhu. Zato ne bi smelo biti niti enega srednješolca ali srednješolke, ki bi ne obiskovala slovenskega srednješolskega tečaja v .slovenskem središču. Vedno 'prihajajo seveda v poštev tisti, ki živijo v glavnem 'mestu ali njega okolici. Ostale morajo starši navajati, da se temeljito slovensko izobrazijo v času srednješolskih študij.
Za srednješolce je razen gornjih rešitev naravnost odlična možnost vzgoje v škofovem .zavodu v Adrogueju, čigar namen je prav verska, nravna in slovenska vzgoja. Družine, ki iz skušnje vedo, kako težko je nuditi srednješolski mladini prav to trojno vzgojo v tujem okolju, se zavedajo ogromnega pomena tega vzgojnega zavoda tako za
Še ves pretekli teden je svobodni in komunistični svet z velikim zanimanjem opazoval razvoj odnosov med Francijo in ostalimi članicami ,SET_a ter med SETom in Anglijo ter ZDA, še z veçjim zanimanjem pa je pričakoval, kakšen bo in kdaj se bo izvršil sovjetski poseg, v nove razmere, ki so nastale z.a ves svet po francoskem vetiranju Anglije iz SETa.
Pomirjanje v SETu
V	SETu se je položaj začel miriti, zlasti, ko se Adenauer ni postavil odločno ne za Anglijo ir., ne za. Francijo. Vsekakor je v svojih izjavah pazil, da je dokazoval zahodnonemško neomajno pripadnost iSETu na eni strani in Franciji na podlagi nedavne prijateljske pogodbe na drugi strani. Zabodnonemški podpredsednik Erhard je Adenauerju sicer zadal lahen udarec, ko je izjavil, da je pripravljen sprejeti predsedstvo Nemčije za Adenauerjem in da se ne strinja s francoskim vetom, vendar je tudi Adenauer zaigral svojo potezo, ko je v bonnskem parlamentu kakor slučajno, nazval Erharda predsednika, namesto .podpredsednika, kar trenutno je. Zavaroval pa si je 'takoj nato svojo dokončno odločitev, komu ,bo poveril nasledstvo.
Najmirnejšo izjavo je dal predsednik vrhovnega sveta .SETa, prof. Hallstein, ki je dejal: „Izključitev Anglije dz SETa je resna stvar. Toda vsi v svetu smo istega mnenja.“ Ni povedal, kakšnega mnenja je vrhovna instanca SETa, toda potrdil je, da med delegati, med katerimi je tudi francoski, ni deljenih mnenj: SETu je zagotovljen na. daljni razvoj in proevit.
Anglija odvisna od ZDA
Y	Washingtonu so večinoma molčal.i Prav jim je prišla spet zadeva s Kubo, tako da so pozornost sveta v svoji zu-nariji politiki obračali na ta problem. V zvezi s položajem v Zahodni Evropi so samo vztrajno poudarjali, da NATO iie sme razpasti in ponavljali, da so pripravljeni dati Zahodni Evropi čim širši delokrog v tej obrambni organizaciji.
Večina zahodnoevropskih držav je potrdila svojo trdno pripadnost zahodnemu bloku, kakršr,ega ,so v letih po drugi svetovni vojni zgradili skupno z Amerikanci. Ugotavljali so. da danes Zahodna Evropa še ni zmožna sama zavrniti sovjetski napad in da so zato nujno navezani na ameriško atomsko silo. Najbolj so to poudarjali Angleži,' .ki tako hočejo opravičiti popolno naslonitev svoje obrambe »a Pentagon, kar se je zgodilo na sestanku med Kenne-dyjem in MacMillanOm na bahamskem otočju.
Debata v Londonu
Zaradi položaja, v katerega je MacMillan pripeljal Anglijo, ko je zamudil priliko vključiti svojo otoško državo v SET, katrega je svoječasno, toda brez uspeha, poskušal uničiti, je bila njegova vlada prisiljena predebaitirati vso ¡zadevo v parlamentu. Debata se je začela minuli ponedeljek in je bila predvidena za dva dni. MacMillan je ponovil obtožbo, da je De Gaulle vêtirai Anglije zato, ker je ugotovil, da bodo pogajanja v Bruslju uspela in ne zato, ker se »e bi premaknila z' mrtve točke. Očital je De Gaullu dvojno politiko, s katero da je. zadal zahodni skupnosti „brutalni udarec“ in povzročil, da zopet obstaja možnost, da bi se ZDA umaknile v izolacijo.. ¡MacMillan je znova pozival Francijo na „hvaležnost“ Angliji, ker da se je dvakrat borila za njeno osvoboditev in na hvaležnost Ameriki za njeno, sodelovanje pri osvobajanju Francije in Zahodne Evrope. V svojem govoru je MacMUlan ponavljal večinoma izjave, ki jih je že dal po razbitju pogajanj v Bruslju.
svoje otroke kot za vso slovensko skupnost. Kdor ima le kako- možnost, da otroka vzgaja v tem zavodu, bi moral otroku nuditi to vzgojo kljub eventuell nim žrtvam. Vsekakor bi morala biti vsako leto zasedena prav vsa razpoložljiva mesta v tem. zavodu. Če od kje, potem zlasti od tu pričakujemo svojo bodočo inteligenco.
Margareta ne sme v Pariz
Da bi pa De Gaullu zadal direkten oseben udarec, je MacMillan prepovedal britanski princesi Margareti potovanje v Pariz, ki ga j® imela na programu že (pred. francoskim vetom v Bruslju Margareta bi morala tudi večerjati pri De Gaullu. V angleškem časopisju je zaradi te smešne MacMilla-nove poteze, .završalo, zlasti še, ker je angleška vlada objavila, da Margareta zato ne sme od doma, ker je že na potovanju kraljica Elizabeta in mora bna nj0 nadomestovati. Toda obe potovanji, Margare-tino v Pariz in Elizabetino v Avstral jo in Novo Zelandijo, sta bili na programu že pred francoskim vetom.
De (aullé pojasnjuje
De Gaulle je na sprejemu francoskih poslancev v predsedniški palači pojasnil razloge za vetiranje Anglije iz SETa ter med drugun izjavil:
„V Rambo illetu (De Gaullova rezidenca v Parizu) mi je MacMillan dejal, da moramo združiti paše sile. Nekaj dni zatem, je odšel v Nassau (kjer je predal atomsko obrambo Anglije v r.oke Washingtonu). Zato sem spremeni ton svoje tiskovne konference. Angleži si pripisujejo gotovo ^ stopnjo spoštljivosti. Tako so si priborili gotov Vpliv v tujem tisku in tudi nekaj v našem.“
De Gaulle je n'ato izjavil, da ce bi se pogajanja v Bruslju nadaljevala, bi SET moral dajati Angliji koncesijo za koncesijo, ter dodal: „MacMillan, ki ga spoštujem, je mene v britanskem tisku primerjal s Hitlerjem. Pozna me dovolj, da ve, da to ne nameravam postati niti se ne primerjati z Napoleonom. ^ 'Anglija je dala Amerikancem tisto malo atomske sile, ki jo je imela. Morala bi jo d Hi Evropi, Napravila je
■febiro-“ - *	&'	'—— -—
Na drugem mestu je De Gaulle izjavil, da mu je MacMillan dejal: „Prav imate, da hočete imeti udarne vojaške sile. Tudi mi bomo poskušali ustvariti svoje. Oboji se moramo združiti v evropsko skupino, neodvisno od ZDA.“ Nat0. ie De Gaulle nadaljeval: „Pozneje je MacMillan odletel v Nassau. To se je zgodilo tik pred mojo tiskovno konferenco in zato sem spremenil ton.1
Končno je De Gaulle zaprl usta propagandi proti sebi glede njegovih namer o sodelovanju s sovjeti, ko je objavil, da je sovjetskemu veleposlaniku Vinogradovu v 40 minutnem razgovoru, takoj po vetu v Bruslju, najodločneje potrdil francosko-nemško _ prijateljsko pogodbo in že v naprej^ odklonil kakršno koli sovjetsko vmešavanje v njegove in Adenauerjev« načrte o sodelovanju med Francijo in Nemčijo.
Sovjeti protestiraj0
To sovjetsko vmešavanje, ki ga^ je De' Gaulle vnaprej odklonil, je prišlo nekaj dni zatem v obliki protestne note, ki jo je .Moskva poslala De Gaullu in Adenauerju zaradi »june sklenitve prijateljske pogodbe. Moskva v protestni noti grozi, da bo „prisiljena^ zaradi nevarnosti atomske oborožitve Nemčije podvzeti vse potrebne protiukrepe“. Nadalje grozi, da. ho Nemčija zbrisana z zemljevida, če bo prišlo do nove vojne. Oba, De Gaulle in Adenauer, sta protest s kratkimi besedami odklonila, Adenauer še z izjavo, da vsebine note sploh ne bo dal objaviti, „ker jo bo itak objavil Kremelj“.
(Za razumevanje De Gaullove politike do Anglije, ZSSR in ZDA ter do Evrope sploh objavljamo ne 3. strani nekaj njegovih zunanjepolitičnih izjav, zbranih iz njegovih pisanih del ali govorov zadnjih 30 let.)
Pri volitvah predsednika angleške laburistične stranke noben, kandidat ni dobil absolutne večine. Wilson, zunanji minister v .¡paralelni, .opozicionalni laburistični vladi, je dobil 115 glasov, Brown, začasni vodja stranke, pa 88 glasov. Tretji kandidat Jam.es Gailagan je dobil samo 41 glasov. Volitve bodo ta teden ponovili.
PORAVNAJTE NAROČNINO PRISPEVAJTE
V TISKOVNI SKLAD!
Kmalu po kongresu vzhodnonemške KP v Berlinu, ki se ga je poleg drugih satelitskih delegacij udeležila tudi Titova delegacija, je rdeča Kitajska v svojem glasilu pozvala Moskvo, naj bi čim P-rej sklicali splošno komunistično zborovanje, na katerem naj bi odpravili spor, ki danes vlada v komunističnem bloku. Ta blok da se, po mnenju rdečih Kitajcev, „nahaja na robu propada“.
Moskva na predlog ni reagirala do minule nedelje, ko je sovjetska Pravda objavila članek, v katerem izjavlja, da je „sovjetska KP pripravljena priti na skupni sestanek, kjer in, kadar koli in na kakršni koli višini, če je druga stran pripravljena pokazati zanimanje za tak sestanek“.
gverilcu, tega leta ga j® pa Francija pomilostila pod pogojem, da se stalno naseli v Franciji. Abdel Krim, je na to pristal. Ko so ga vozili v Francijo, je v Port .Saidu v Egiptu pobegnil in za. prosij tod, egiptovskega kralja Faruka za politični azil. Pravijo, da je pobegnil z ladje na ta način, da se je dal zapreti v krsto, v kateri je vozil s. seboj posmrtne ostanke v konfinaciji umrle svoje matere. V Kairu je živel Abdel Krim do svoje smrti v udobni palači. Po osvoboditvi Maroka, mu je maroški sultan Hasan II. podelil naslov „narodni junak“ in ga povabil na vrnitev v domovino. Abdel Krim je odhod odlašal, v zadnjem času je pa sklenil, da bo odšel v domovino. Izvedbo načrta mu je preprečila smrt. Začasno so ,ga pokopali v Kairu, v kratkem pa bodo nje. giove posmrtne ostanke prepeljali v Maroko. '
««■MBaMiBaaaaaBUflflsanaaBHaaBBBaHHroMiiBaBaaBaaaasa
ZBORNIK-KOLEDAR
SVOBODNE SLOVENIJE
za leto 1963 stane samo 450 pesov. Pri naročilu po pošti priložite še 30
pesov za poštnino, priporočnino in ovojnino.
Peking je takoj naslednji dan v uvod-
v
M©w ¡režim v fraku
Pretekli teden je iraško letalstvo s pomočjo vojske zrušilo dosedanji pro. komunistični režim Ahdela Korima Ka~ ssema in postavilo na vodstvo države Nasserju naklonjenega Abdela Salama Arefa. Z letali so bombardirali ’ vladno palačo v Bagdadu ter je bil Kassem po prvih poročilih ob napadu ubit. Pozneje eo objavili, da je ostal živ in da so ga, kar ;so dokazali s televizijsko oddajo, ustrelili skupno z njegovimi štirimi komunističnimi pajdaši.
Vojska je dobila ukaz pospraviti komuniste. Ti ,so se v prvi zmešnjavi
IZ TEDNA
V Paraguayu so imeli v petek splošne volitve, pri katerih je bil znova predsedniški kandidat sedanji pred-senik general Stroesner, razen njega pa tudi prvič v zadnjih 35 letih kandidat opozicije, član liberalne stranke dr. Ernesto Gavdlan. Dru,ga značilnost volitev je bila tudi ta, da so pri njih prvič lahko volile tudi ženske. Pri volitvah je dobil večino dosed. predsednik general Stroesner. Za miren potek volitev je vlada izvedla obsežne varnostne priprave, zlasti glede zavarovanja meje med Paraguayern in Argentino, da ne bi paraguayski emigranti, ki žive v tej državi, na dan volitev poskušali z oboroženimi napadi. V tem pogledu je tudi argentinska vlada na svojem področju ukrenila vse potrebno za ohranitev dobrih sosedskih odnosov med obema državama.
V Venezueli je tajna komunistična teroristična organizacija „Oborožene sile .za narodno osvoboditev“ v zadnjem času pojačala svojo teroristično delavnost. Ta je prišla do izraza zlasti z nastopanjem .gverilcev v državi Falcon, kjer je prišlo ponovno do spopadov med njimi in oboroženimi silami. Policija v Caracasu je na sedežu teroristične organizacije izvršila tudi preiskavo. Našla je veliko orožja in streliva, kupe komunističnega propagandnega materiala, zlasti nav-odil za izvajanje terorističnih dejanj in brošur
Reunión v Indijskem oceanu. Do leta argentinskoJcuban.1 1947 je svet nato malo čul o slavnem
.Gverilska vojna'
skeiga komunističnega prvaka dr. „Che“ Guevare, več policijskih ter mornariških uniform. V zadnjih dneh so ve-nezolanski komunisti povzročili največji požar, kar jih doslej pozna Venezuela. Zažgali so skladišča velike .ameriške trgovske firme 'Sears Roebuck Company v predmestju Caracasa ki zalaga z najrazličnejšim blagom 3 svoje trgovine v samem Caracasu, 8 pa v notranjosti Venezuele. Požar je gasilo nad 200 gasilcev, od njega povzročena škoda, pa znaša 10 do 12 milijonov bo. livarjev, t. j. 2,200.000, do 2,600.000 dolarjev.
Papež Janez XXIII. je poslal kat. škofom pismo v katerem jim. sporoča svojo željo, naj bi koncilski očetje1 v letošnjem letu v nadajlevanju koncilskega zasedanja zaključili vesoljni cerkveni zbor. Opozarja, jih tudi na potrebo, naj bi njibovo razmišljanje in skrb presegla okvir same kat. Cerkve in šla ,še dalje. S tem. ponovno izraža željo, naj bi prišlo do. združitve vseh kristjanov. Papež je v zadnjih dneh sprejel 71-letnega ukrajinskega uniatskega škofa Josefa 'Slipyja, ki so ga imeli sovjeti zaprtega od leta 1945 naprej ter
Stran 2
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 14. februarja 1963
/ Oh obnovitvi Ven Muha v Ljubljani
V ljubljanskem „Delu“ smo nedavno brali, da so imeli 30. novembra v Ljubljani občni zbor Slovenskega Pen kluba, ki je „potrdil že prej opravljeni neformalni zbor za ustanovitev slovenskega centra v okviru te mednarodne pisateljske organizacije“. V poro. Čilu je nadalje navedeno, da je predsednik slovenskega centra Pen ¡kluba Matej Bor poročal o nedavnem zasedanju mednarodnega Pen kluba v Londonu, ki je „ratificiral ponoven pri. 'stop Jugoslavije“. Tudi je Bor povedal, „da bo že prva prihodnja 'številka mednarodnega biltena Pen klubov, ki izhaja pod pokroviteljstvom UNESCO v celoti posvečena slovenski književnosti“. Iz poročila končno zvemo, da ima Slov. Pen ¡klub doslej 35 članov, napoveduje pa, „da se bo število članstva nekoliko zvišalo, ker so sklenili, da vzporedno z ostrim ‘kriterijem izbire razširijo članstvo ‘tudi na področju publicistike oziroma siceršnje umetniške ustvarjalnosti“.
Tako iz ljubljanskega „Dela“ ¡zvemo za obnovo slovenskega Pen kluba. V zvezi s te,m bi -bilo seveda zanimivo vedeti, kdo °d ¡slovenskih pesnikov in pisateljev je sedaj član Pen kluba, ki je, kot znano, združenje svobodnih pesnikov in pisateljev. Ali so samo novi, ali pa tudi stari, ki morajo ¡danes molčati in od katerih, ne izide več nobeno delo. Zanima nas tudi, ali je član no. vega ¡slovenskega Pen kluba tudi Josip Vidmar, ki ¡sm0 ga pred vojno poznali kot literarnega kritika, kateremu ni bilo nikdar zadosti svobode in. je odrekal literarno vrednost katoliško usmer. jenim pesnikom in pisateljem, češ, da niso svobodni v svojem umetniškem ustvarjanju, ker ,se drže načel kat. vere in njene morale; tisti Vidmar, ki je kasneje postal predsednik komunistične Osvobodilne fronte, po komunističnem prevzemu ¡oblasti pa njihov najvišji politični funkcionar in predsednik najvišjih slovenskih kulturnih ustanov. Pod njegovo oblastjo je bil v Ljubljani v tistih letih ustreljen katoliški slovenski pisatelj in javni delavec Narte Velikonja, pesnika in pisatelja dr. Jožo Lovrenčiča so tedaj pahnili v zapore, da je moral v njih prestajati najhujše gorje.
Komunistično nasilje nad. nekomunističnimi slovenskimi pisatelji in pesniki ter nad slovensko kulturo j e . Vidmar v znanem govoru v ljubljanski Operi imel za „čisto srečo“. Tedaj se je namreč predvojni neizprosni zagovornik svobodnega umetniškega ustvarjanja povzpel do trditve, „da je literarna suša V Sloveniji posledica dejstva, da so se vse želje Slovencev izpolnile ¡s prihodom komunistov na oblast in da imajo pesniki in pisatelji težave, ker je zanje nekaj ¡povsem novega pisati o čisti sreči“.
Mnenja smo, da bi bilo treba ugotoviti, ¡ali člani v svobodnem svetu vedo za to Vidmarjevo cinično opravičevanje komunističnega nasilja nad svobodno slovensko ¡besedo, nad svobodo slovenskega duha in nad njihovimi ¡glasniki ter pričevavci, ki se niso ma-
rali predati komunističnim nasilnikom za prgišče materialnih dobrin in ;se sprevreči v njihove poslušne propagandiste. Svobodnim pisateljem in pesnikom v Svobodnem svetu ¡bi bilo treba povedati, da v Sloveniji i.n drugih jugoslovanskih republikah nekomunistični pesniki in pisatelji tudi še danes nimajo možnosti za svobodno umetniško ustvarjanje, še manj pa za izdajanje Isvojih literarnih del. Kdor ne verjame v resničnost te ¡trditve, ¡naj prebere razpravo Leva Detele „Slovenska ¡kulturna problematika od zadnjih let do 1962“ v ZbornikutKoledarju Sv. Slovenije za leto 1963.
Mnenja smo, da m»ra slovenska ide-
ološka emigracija, zlasti njeni kulturni delavci, v prvi vrsti pesniki in pisatelji, opozoriti mednarodno organizacijo pesnikov in pisateljev na nasilje, ki ga. komunisti še vedno izvajajo nad tistimi pesniki in pisatelji v Sloveniji in drugih državah Jugoslavije, ki imajo drugačno politično in sve-tovnonazorno prepričanje, kakor pa komunistični dialektični materializem. Komunistična tiranija doma mora tudi v tej svetovni organizaciji občutiti, da svobodnih slovenskih pesnikov in pisateljev v svobodnem svetu niso mogli spraviti pod udar svojega, nasilja in zadušiti njihovega svobodnega ustvarjanja v graditvi svobodne in demokratske domovine ter v njej tudi lepše kulturne bodočnosti ¡slo. venskega naroda.
Uspeh beato v §kvapca v argent, listih
V zadnji številki ‘Svobodne Slovenije smo objavili brzojavko, ki nam jo je poslal dr. Vojko Arko iz Bariloč, iz katere smo zvedeli za velik planinski uspeh mladih slovenskih andinistov ¡Petra in Jureta ¡Skvarča.
O njunem uspehu so objavili daljša poročila tudi buenosaireški argentinski listi.
„La. Prensa“, poleg „Naeiona“ največji argentinski jutranjik, je dala svojemu poročilu naslov „Zavzetje vrha Pier Giorgo na področju Južnih And“.. Iz poročila zvemo, da je bila ekspedicija, v kateri sta bila brata Skvarča, uradna ekspedicija CABA — Centro Andino Buenos Aires. Vodil jo je E-duardo Monelos, v njej so pa poleg njega bili še Peter in Jurij ¡Skvarča, Carlos Porta, ¡Sherif Pacic, Mario Cas. itellazzo ter gdč. Jenny Monelos. Gora Pier Giorgo je visoka 2.900 metrov. Je prav tako strma, kakor so vsi ostali vrhovi v gorovju Fitz Roy. Ekspedicija je začela ¡plezalno turi 16. januarja ob
12. Na vrh gore sta prišla samo brata Peter in Jurij Skvarča dne 17. januarja okoli 20. Med plezanjem bi se bila sko_ ro zgodila Petru ¡Skvarču huda nesreča. Padej je in zdrčal v prepad. Gotove smrti ga je rešila samo naveza na brata Jurija, ker je naveza ublažila padec. Pri padcu v prepad je peter izgubil tudi več predmetov, med drugim tudi argentinsko zastavo, ki jo je nosil na vrh gore. Brata ¡Skvarča list označuje kot „privilegiranca“, ker jima je bilo dano zavzeti goro Pier Giorgio.
Pisec članka v dnevniku „La Prensa“ zadnjo ekspedicijo na goro Pier Giorgo označuje za enega največjih planinskih uspehov v državi.
Drugi buenosaireški Ust, največji popoldnevnik, „La Razón“ v naslovu poročila o ekspediciji na Pier Giorgio poudarja, da je bila zavzeta zadnja doslej še nepremagana gora Fitz Roya. Tudi ta list naglasa, do zavzetje omenjene gore predstavlja v ¡argentinskem andinizmu enega največjih uspehov.
Vismo iz Anglije
V nedeljo, 23. decembra smo imeli v Bedfordu nov© mašo, odnosno ponovitev nove maše štajerskega rojaka Štefana Faleža. Pri njej je bilo nad 60 Slovencev ter nad 400 Angležev. Kljub ostri zimi je bilo kar lepo.
Prejšnji večer, t. j. v soboto, 22. decembra, smo imeli bedfO'i’dski Slovenci v mestni dvorani Miklavžev večeri Otroci slovenske šole so nastopili s petjem in deklamacijami ter z ljubkim rajanjem angelčkov.
Pred božičnimi prazniki smo imeli na obisku g. Ignacija Kunstlja. 400 km daleč se je. pripeljal k nam na novo mašo, nato p,a je ¡še isti večer odšel na sever, kjer je imel med našimi ljudmi na treh krajih sv. maše.
Kot ste brali gotovo iz časopisov je ,za božične in novoletne praznike pritisnila v Evropi zelo huda zima. Zato sm0 se za ¡te praznike držali bolj d<>-ma, se stiskali okoli peči ter praznili kozarce in krožnike. Hudi zameti so bili v Bedfordu in po ostali Angliji že na Štefanov0 in na novega leta dan.
Ponekod je bil sploh ves promet ustavljen. Hrano in pošto so razvažali s helikopterji. Pravtako je funkcionirala ambulanca. V Angliji ne pomnijo take zime že skoro sto let. Ker Anglija za zimo ni pripravljena, je hud mraz povzročil veliko škodo na stavbah. Zaradi mraza, so popokale vodovodne cevi, cevi •po straniščih in plinske cevi, Zaradi hude zime teh okvar ni bilo mogoče popravljati. Stavbna dela ¡so se ustavila; zaradi mraza so zaprli tudi številne tovarne in trgovine ter je precej ljudi ostalo brez zaposlitve.
Tistim Slovencem, ¡ki so zaposleni po rudnikih, sa ni bilo bati, da bi ostali brez dela, kajti premoga je bilo treba nakopati še več kot v rednih razmerah. Pri vsem tem je bilo zanimivo, da so v poletnih mesecih lastniki rudnikov oznanjali v svet, da' imajo zalog premoga za 10 let. Po šestih tednih zime so pa že opozarjali na varčevanje s premogom, ker se zaloge naglo krčijo,
v
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Y pripravi „fronte“
V Argentini se vse politične stranke začenjajo že precej živahno pripravljati na junijske volitve. Po ulicah so se že pojavili prvi letaki. Precej jih je bilo z dr. Frondizijevo izjavo, da je za volitve treba napraviti „narodno ljudsko fronto“. O fronti je govoril na radiu tudi sedanji predsednik krščansko-de. mokratske stranke dr. Horacio ¡Sueldo. Prav tako predsednik dr. Frondizijeve intransigentne radikalne stranke dr. Oscar Alende.
Kot stvari sedaj stoje, ni izključeno, da bo do ustanovitve „narodne in ljudske“ fronte res tudi prišlo. Sestavljali naj bi jo ¡dr. Frondizijevi intransi-gentni radikali, justicialisti t. j. bivši peronisti, tisti del krščanskh demokratov ki sledi sedanjemu vodstvu z dr. Sueldom na čelu, konservativni demokrati dr. 'Solana Lime, Federalna zveza dr. Bazilija ¡Serrana in dr. Maria Ama-dea ter pristaši vpokojenega generala Bengoe. To naj bi bila takozvana „narodna in ljudska fronta“. Listi v zvezi z njeno ustanovitvijo omenjajo najrazličnejša imena za predsedniške in podpredsedniške kandidate. Take zlasti dr. Suelda, dr. Alendeja, dr. Amadea, biv. generala Bengoa in podobno. Na možnosti postavitve navedenih osebnosti za predsedniški in podpredsedniški položaj je nekaj resnice, precej ¡pa tudi navajanja njihovih imen samo zaradi političnega intrigiranja.
Druga fronta naj bi zbrala vse tiste, ki so tudi za zbližanje in pobratenje vseh Argentincev, toda na osnovah osvobodilne revolucije. Tudi ta skupina se hoče nasloniti na peroniste, toda na tisti dei peronistov, ki hodijo bolj svobodno pot in ne poslušajo slepo navodil iz Madrida ali pa biv. peronističnih veličin v Argentini, zlasti pa na vse ostale demokratske politične stranke, ki zagovarjajo enake ali podobne politične programe in so odločno ¡proti vsakemu poskusu „vračanja na staro“, t. j. ¡tudi proti prikriti obnovi leta 1955 zrušenega peronističnega političnega in gospodarskega sistemu. Ustanovitelji te ljudske in demokratske fronte postavljajo za ¡svojega predsedniškega kandidata biv. predsednika vlade osvobodilne revolucije generala Pedra Akambu-ruja.
Stališče vojske
V zadnji številki smo poročali, da so da ®o vse tri vrste argentinskih oboroženih ¡sil zahtevale izvajanje v celoti zakoraskega dekreta, Iki prepoveduje sleherno ¡politično aktivnost za obnovo peronističnega režima. V ¡tem pogledu je drž. tajnik za vojsko gen. Ratten-bach izjavil časnikarjem v Mar ¡del Plati, da v vojski dobro ločijo dve stvari: peronizem in justicializem. Za pero-nizem smatrajo tiste ljudi, ki slede Peronu, ki se zbirajo okoli te osebe, ki je bila zaradi nedostojnosti odstranjena iz vojske, ¡skupina justicialistov pa da predstavlja množico argentinskega ljudstva, ki ima skupne ideje, ki ¡so spoštovanja vredne. Sinove tega ljudstva
sprejema vojska v svoje vrste, ker so del argentinskega naroda, ki izhaja iz ■argentinskega življenja in sodeluje v njem. To množico so imeli v mislih tisti, ki s0 v septembrskih dogodkih v že omenjenem povelju 150 iz Campo de Mayo t0 povedali z besedami: želimo, da se množica argentinskega ljudstva, kateri . to doslej ni bilo mogoče, vključi v argentinsko življenje.
Svarilo admirala Rojasa
Zanimivo je, da S® je prav te dni ¡oglasil biv. podpredsednik vlade osvobodilne revolucije admiral Izak Rojas, ki je na počitnicah v mestu Rio Cuarto v prov. Córdoba. Člani dijaškega atletskega kluba so mu pripravili prejšnjo soboto ¡prijateljsko večerjo, na katero s0 prišle ¡tudi druge odlične osebnosti.
Admiral Rojas je na večerji imel daljši politični govor, ki ga je prenašalo tudi več radijskih postaj v republiki. V Buenos Airesu radijska postaja Rivadavia. Dokaz, da so prireditelji večerje hoteli dati izvajanjem admirala 'Rojasa čim širši ¡publiciteto. Tudi veliki argentinski listi so admiralov govor prinesli aii y celoti, ali ¡pa v obširnih izvlečkih.
Admiral Rojas se je v uvodnih izvajanjih oddolžil spominu padlih v zadnji revoluciji in šefu te revolucije generalu Edvardu Lonardiju, zatem je poveličeval argentinsko ženo, ki je svoje ■sinove poslala v boj za povrnitev svobode v deželo, končno pa kordobsko¡ revolucionarno epopejo. Poudarjal pa je, da bi bila ta počastitev brezpomembna, če je ne ¡bi spremljala goreča obljuba, „da ne bomo nikdar izdali idealov osvobodilne revolucije“.
V	nadaljnjih izvajanjih se je bavil s tiranijo in nujnostjo osvobodilne re-volucie. „Sta to dve stvarnosti, ki nista združljivi. ‘Sta dva politična in etična principa, ki ne gresta skupaj, kakor ne Majska revolucija in kolonializem, narodna organizacija in prva tiranija.“ Vprašuje se: „kako je le mogoče združiti ta dva koncepta, ko je na eni strani pravilno vodstvo in spoštovanje pravic, na drugi pa pomanjkanje .časti in uzakonjeno nasilje? Kako je mogoče pomiriti pi-vi koncept z napadi na vero, sramotitvami bogoslužja, ki so dosegle svoj vrhunec v požiganju cerkva, v katerih so nas naši očetje učili molitev? In kako je mogoče .pozabiti, kako izbrisati iz argentinske duše spomin na strahotno onečaščenje .narodne zastave, ki je bilo izvršeno po naročilu tirana?“
Zatem je nadaljeval, da lahko vsakdo odpusti ali celo pozabi na osebne žalitve. ¡Po njegovem pa nikakor ni dopustno, da se iz koristoljubnih namenov pozabljajo težke rane, ki jih je zadobil na svojem telesu in na svoji duši ta veliki narod.
V	nadaljnjih izvajanjih je ¡omenjal delo vlade osvobodilne revolucije in na-glašal, da je ta vlada proti koncu leta 1957 kljub vsem težavam uredila zunanje državne dolgove in zaustavila dviganje cen živilskim potrebščinam. Za sedanje stanje dela odgovornega dr. Frondizija in njegovo vlado. Ostro kritizira tudi
Iz političnega življenja jugoslovanske
emigracije
Pametni razlogi za ohranitev skupne države ¡ne ukinjajo .pravice narodov Jugoslavije, da ¡se ¡pozivajo na pravico samoodločbe- Srbom, se dela krivica, če sef prikazuje, da si hočejo nadeti vlogo žandarjev Jugoslavije, ki hočejo za vsako ceno vsiliti ostalim narodom skupno ■državo. Toda tisti, ki zahtevajo, da se uveljavi pravica do samoodločbe, se moraj0 zavedati njenega pravega pomena. ¡Samoodločba je sodobna .pravica, ki jo imajo živi narodi ne pa pokrajine. Izvajati jo je mogoče samo tam in samo tako dolgo, dokler ne pride v nasprotje s prav tako opravičeno pravico drugega naroda do njegove lastne samoodločbe. V Jugoslaviji je na licu mesta tako dejansko stanje, ki že samo Po ¡sebi svetuje kompromis. Na ¡širokem področju naselij, kjer žive Srbi in Hrvati nerazdružljivo pomešani — v Bosni in Hercegovini, v zahodnem delu Vojvodine, v vrsti obmejnih krajev v banski Hrvatski in Dalmaciji — postavlja brezpogojna izvedba pravice samoodločbe nerešljiv problem. Če .gre za po-tegnitev meje med državami-članicami federacije, lahko obe strani najdeta bolj ali manj zadovoljivo rešitev. Če pa gre za določitev meja med narodi, ki naj ločij0 suverene države, kdo ne more ■pričakovati, da na hrvatsko zahtevo po samoodločbi ¡Srbi ne bodo odgovorili z enako veljavno pravic za vse ¡kraje, v
katerih so gost0 naseljeni brez ozira na zastarele teritorialne razmejitve pred letom 1918 aii po njem. Tu ni nobenega čarovnika ¡ki bi mogel iznajti plebiscitno geometrijo, ki bi potegnila sprejemljivo mejo med suv. ¡Srbijo in suvereno Hrvatsko. Pomoč lahk0 pride samo od politične razumnosti, ki bi tako ¡Srbe, kakor Hrvate prepričala, ¡da imajo poleg posebnih, dostikrat si nasprotujočih koristi, tudi skupne koristi. Te skupne ‘koristi zahtevaj0 ¡sporazum in medsebojne koncesije. Ali Srbi in Hrvati ne morejo pokazati tudi uvidevnosti in moralne moči, kakor so to storili Francozi in Nemci s svojo vzorno politiko, ki gleda v bodočnost?
Razprave 0 bodoči svobodni ureditvi ¡skupnosti narodov Jugoslavije se pri tistih, ki ¡ne zahtevaj0 njenega razbitja, ampak predlagajo ustanovitev netotali-tarne federacije, zadržujejo bolj na ustavo,pravni tehniki — med delitvijo pristojnosti med celino in deli, in na številu ter sklopu sestavnih držav-članic. Toda nad vprašanjem ustavnega prava stoji moralno in ideološko vpraišanje, ki že v znatni meri vnaprej določa ■končno rešitev. To je vprašanje razlage, ki j0 narodi Jugoslavije dajejo svojim nacionalizmom. Jugoslovanska federacija ima smisel in ‘(more obstati samo v kolikor soudeleženi narodi v vsebino svoje narodne zavesti vnesejo manj
zgodovinsko-romarttične barve in več socialne solidarnosti s člani narodne skupnosti in pogledom v bodočnost, kot so pa to delali dosedaj. šele po takem razčiščenju pojmov lahko pride d0 koristne razprave 0 ¡notranji razdelitvi federacije in o njeni ustavni ureditvi. Po taki preučitvi pojmov postaja jasnejše zakaj |iz n ara. ve stvari same izhaja, da je nemogoč federativni ustroj, ki bi ga sestavljale tri narodne edinice — Srbija ,Hrvatska in ¡Slovenija, tudi tedaj, če bi se mogli izogniti težavam pri razdelitvi med Srbijo in Hrvatsko. Pri organiziranju tako ¡zapletene politične tvorbe, ¡kakršna je federativna ¡država, ima dejansko stanje svojo logiko, proti kateri ustavotvorec ne more brez kazni ¡grešiti. Tej logiki dejanskega ¡stanja ne bi bilo ustreženo tudi, če bi se število federativnih držav-članic v federativni Jugoslaviji povečalo na štiri. Uspeh federativne državne ¡skupnosti je odvisen v prvi vrsti od obstoja gotovega ravnotežja med političnimi silami, ki ¡se zavzemajo za koristi skupnosti in tistimi, ki se zlasti brigajo za položaj držav-članic- Razrušitev tega ravnotežja v eni ¡ali drugi obliki onemogoča skladno sodelovanje. Ni mogoče najti ustavnih predpisov, ki bi sami po sebi brez odgovarjajoče družbene podlage mogli zagotoviti uspešno poslovanje federativnega ustavno-prav-nega mehanizma. Federacija ni ustavno-pravni obrazec, ¡ki bi ¡ga ustavoda-javec ¡mogel po ¡svoji volji vsiliti. So skupnosti, v katerih je federacija nujni pogoj za ohranitev skupnosti. In to
velja v vsakem slučaju itam, kadar se, kakor v Jugoslaviji, predlaga povezovanje več narodov.
¡Nekoliko misli o srbsko.hrvatslrih odnosih
je naslov Članku, s ¡katerim se je udeležil ankete Naše Reči Hrvat dr. Branko Pešelj, znan po svojih tesnih zvezah z dr. Mačkom. Pozdravlja anketo, ker smatra, da „vsako demokratsko razpravljanje račiščuje pojme in zbližuje ¡poedince in skupine, ki enako .ali podobno gledajo na postavljene probleme“, četudi ima vsaka diskusija v inozemstvu „samo teoretičen, pomen“. Čeprav ureditev svbsko-hrvatskih odnosov ne rešuje vseh problemov jugoslovanske državne skupnosti, bo vendarle ostajal, p» piscu članka, srbo-hrvatski spor njen ¡osnovni problem tudi potem, če bi prišlo do padca sedanjega komunističnega režima.
Srbo-hrvatski spor v odnosu na Jugoslavijo obstoja od same ¡njene ustanovitve in ni rešen niti v ¡sedanji Jugoslaviji z njeno federalno ureditvijo. V pogledu skupne države ta spor obstoja iz dveh elementov: bistva in vzroka. Bistvo srbodirvatskega vprašanja ¡se nahaja v vprašanju ali je državna skupnost med tema dvema narodoma ¡sploh mogoča po 44 letnem življenju z ¡ozinom na izkušnje in dogodke, ki so se odigrali v tem času in če je mogoča, pod kakimi ¡pogoji jo je mogoče uresničiti. Vzrok srbo-hrvatskega spora pa je v različnem gledanju Srbov in Hrvatov na morebitno skupno
državo. Dokler so Srbi gledali, večina gleda še danes tako, na vsako Jugoslavijo kot na nadaljevanje in razširitev Srbije, Hrvati, v kolikor ,so¡ pristaši skupne države, gledajo nanjo kot na povsem novo¡ državo, enakopravno skupnost vseh njenih narodov, v kateri bi enakopravnost morala biti zagotovljena ne ¡sam» na papirju, temveč tudi v praksi. Oba elementa srbo-hrvatskega spora — bistvo in vzrok — sta enake važna in jih je zato treba preučiti posebej, če hočemo priti do kakih konkretnih sklepov.
„Bistvo srbo-hrvatskega spora
Pri Hrvatih, pa tudi v manjšem obsegu pri Srbih, so skupine in poedinci, ki a priori ne žele srbo-hrvatske državne skupnosti v nobeni ¡obliki. Osnovno vprašanje pri takem stanju stvari je, če te skupine predstavljajo mišljenje in željo večine Hrvatov odnosno Srbov, t. je. večine hrvatskega in srbskega naroda v domovini, ne pa v izseljenstvu ali v politični emigraciji, ker je jasno, da o ‘tem važnem vprašanju lahko odloča samo narod v domovini, ne Pa skupin® v tujini. To je mogoče doseči samo s svobodnimi volitvami, za katere ho pa ¡pred oba naroda v domovini postavljeno to vprašanje ali žele skupno državo ali pa ne. če se večina Hrvatov ali Srbov izjavi, da ne želi skupne države, potem je jasno, da niti Hrvatov niti ¡Srbov ni mogoče siliti, da bi živeli skupno. V tem slučaju ne bo preostalo nič drugega, kakor poiskati način za miren razhod. (Bo še)
Buenos Aires, 14. februarja 1963
8VOB0DMÂ 1 1 C V Ë S U A
Stran 3
(ilovice iz ¿tiovenije^-
Nove obsodbe v Sloveniji
V zadnji številki Svobodne Slovenije smo poročali, da je ljubljansko okrožn0 sodišče dne 30. decembra 1962 obsodilo Antona Kregarja, Franca Jevška in Leopolda Berlota na 14, 10 in 13 let strogega zapora. Povedali smo tudi, da komunisti v zvezi z, omenjenim procesom pripravljajo že novega.
To se Je tudi zgodilo. Z novim procesom so pohiteli ter je bil že 11. januarja t. 1. tudi pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pred njim se je morala zagovarjati skupina protikomunistov, ki so pristali na članstvo v protikomunistični organizaciji, ki so jo ustanavljali omenjeni gornji obsojenci ali pa s0 zanjo vedeli, pa tega niso prijavili oblastem. 'Zaradi članstva v protikomunistični organizaciji Antona Kregarja, Franca Jevška in Leona Berlota ,so bili obsojeni: Vinko Brezovar na 3 leta in 6 mesecev strogega zapora, Vinko Dolinar na 2 leti in 4 mesece strogega zapora, Amalija Stanjko na eno leto in 6 mesecev strogega zapora in Rudi Brezovar na 10 mesecev strogega zapora. Zaradi neprijave obstoja protikom. organizacije kom. oblastem so pa bili obsojeni: dr. Karel Vojska na 11 mesecev strogega zapora, Ludvik Buček na 6 mesecev, Ferdo Avsec na 5 mesecev, Ernest Bencik pa je bil oproščen.
Ljubljanskemu nadškofu msgr. Antonu Vovku se je zdravstveno staje po vrnitvi s koncila močno poslabšalo. Odpovedale so mu zlasti oči. Nadškofa s0 prepeljali v bolnico. Kot znano, nadškof boleha za močno sladkorno boleznijo.
V	Ljubljani je dnevna poraba plina 4 d0 4.5 ton, v zimskih ,mesecih pa naraste tudi na 9 do 10 ton. Na mestno plinsko omrežje je priključenih 300 gostinskih in industrijskih obratov ter 4400 gospodinjstev. V začetku novembra je bilo v Ljubljani občutno pomanjkanj,e plina zaradi obnavljanja rafinerije v Sisku. V Zagrebu so bili tedaj teden dni sploh brez gorilnega plina. V Ljubljani so bili na boljšem, ker so tedaj iz Italije uvozili 100 ton butana, ki so ga nato v featalizatorskih pečeh predelali v gorilni ¡plin. Med tem so rafinerijo v Sisku obnovili ter sedaj od tam dobiva butan tudi ljubljanska mestna plinarna in tako krije vse potrebe po plinu v mestu.
V	močvirnatem delu Barja med Škofljico in Pijavo gorico so lani uredili gozdne plantaže s sadikami črnih jelš, topole, borov in smrek.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Jemec, roj. Jager, Franc Južir.a, upok. pivovarne Union, Albin Tušar, direktor Trgovinskega podjetja Povrtnina, Helena Kavčič, roj. Vidmar, Rudi Ko. šorok, fin, svetnik, šef gospod, statističnega urada tovarne Iskra, Anastazija Bajuk, roj. Skrlovnik, poštna upok. Rudolf Bober, upok., Jožefa Čebulj, roj. Jemc, Ivan 'Perfinjak upok. pivovarne Union, Josip Keržan in Miro Križaj, veterinar pri Splošni zavarovalnici v Celju, Helena Henigman!, roj. Grilc v Ribnici, Marjetka Stupica, pred.
SLOVENCI V
V Mariboru je 20. decembra 1962 um,rla samo nekaj tednov pred svojim 90. rojstnim dnevom učiteljica Tončka Štupca. V času Avstro-Ogrske je bila steber slovenstva med narodno zavednim slovenskim, učiteljstvom. Njenemu odločnemu prizadevanju se je zahvaliti, da je ljudska šola v Krčevini pri Mariboru ostala dvojezična šola ter da nemški Schulverein in Suedmarka nista mbgla dosegati vseh tistih ciljev, ki sta si jih za ponemčenje slovenske mladine postavili. Po prvi svetovni vojni je postala ravnateljica na prvi slovenski dekliški meščanski šoli.
„Počitniški dom v Cordobskih gorah“
bi» odprt samo do 26. februarja. Po tem. datumu zaradi popravil in pospravljanja nihče več ne more ostati v njem. /Sprejem novih gostov je za letos zaključen. Naj nihče ne 'pride nenapovedan, ker n1® bo dobil prostora.
(Nadaljevanje z druge strani.) postopanje sedanje vlade in ne more razumeti, da se danes lahko javno in s pristankom oblasti dela vse to, kar je dr. Frondizi za svojo izvolitev delal tajno in kar je pozneje povzročilo republiki toliko težkih ur. Zato odločno nastopa proti ustanovitvi takzv. ljudske in narodne fronte, ker državi po njegovem ne bo prinesla nič dobrega. Odločno nastopa proti vsakemu totalitarizmu in je proti vsakim koncesijam totalitarcem. .Svoj govor je zaključil s pozivom, da za ¡slehernega nastopa trenutek, ko se mora v svoji vesti vprašati, če podpira ali ne reševanje svobode zase, za svoje otroke in za otroke svojih otrok. Odgovor, ki ga bo dobil od svoje vesti, mu bo pa tudi pokazal način dela, ki se ga mora lotiti.
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Nandeta Češarka ir. njegove žene ge. Magde, roj. Gaser v Casstelarju .se je rodila hčerka Terezika. .Srečni družini naše čestitke.
Poroka. V cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscu v R. Mejia sta se v soboto, 9. februarja poročila gdč. Zlata Aleš in Jože1 Malovrh, čestitamo.
Cvetka na grob
Pok. Srečko Ferfolja, doma z dober. dobskega Krasa, ki je dopolnil komaj 55 let, je bil v '.slovenski skupnosti široko. znan. Znani Brezigarji iz uredništva Jutra, s» njegovi bratranci. Srečko je dovršil gimnazijske študije v Tr_ stu.Nat.0 je poskusil srečo v Argentini iri .se je v čaku kar dobro uveljavil. Pozneje je prišel v Buenos Aires in skupno z Barettom in Paškulinom ustanovil tiskarno „Córdoba“, kjer se je tiskalo dolgo let Duhovno življenje. V isti tiskarni sta izšla tudi Slovensko-kasteljanski in Kasteljansko-siovenski slovar.
.Srečko Ferfolja je bil velik domp-Ijub. Ni -bil politik, pač pa gospodarstvenik, ki je iz tega vidika gledal na domovino.
Njegov čut za praktično in široko izobrazbo sta ga postavila v središče slovanskega gledanja v tej deželi in v vodilno osebnost jugoslovanskih sta-ronaseljencev. Nasproti novonaseljencev je bil vedn0 zelo velikodušen in je premnogim dal koristna navodila in pokazal pot v gospodarsko bodočnost.
Ob priliki 30-letnice Duhovnega življenja je prav da se ga spomni tudi slovenska javnost kot zvestega sodelavca in podpornika v prvih 15. letih dela naše priljubljene revije ter za. slovenstvo zaslužnega moža.	,
Msgr. J. H. I
Smrtna žetev. V župnišču sv. Jože„ fa v Lanusu je skrbela za snago cerkve in za župnijsko kuhinjo dolga leta Doña Berta. Od vsega početka., ko je
metna učiteljica v Vidmu-Krškem, Marija Kozina, roj. Ambrožič v 'Goriči vasi, Anton Meden v Begunjah pri Cerknici, Ivan Čebulj, žel. upok. v Črnučah, Jože Petrovič, biv. trafikant v Ptuju. Ivan Babnik, žel. up°k. na Bledu, Marija Sartori, biv. trgovka na Bledu, Jo. že Ravtek na Igu, Rafael De Corti, eleknomonter v Mariboru, Stanko Baslu,, oddleSkovodja v /tovarni pohištva Nova Gorica, Alojzij Jug. transportni delavec v Litiji, Marija Ručgaj, roj. Mejač v Št. Jakobu ob Savi, Frančiška Gabrenja v Martinjaku, Heribert ¡Svetelj, skladatelj, operni režiser in dirigent žel. godbe v p. v Mariboru, Marija Per v Radomljah, Franc Meglič v Tržiču, Jože Rugelj iz št. Ruperta, Lucija Gobec v' Domžalah in Amalija Černe, roj. Vihar v Trbovljah.
»■•«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■/•■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■a
Vse naročnike Svobodne Sloveni. ■ ! je, ki še nimajo poravnane naročni. ■
; ne za leto 1962 prosimo, da jo pla- 3 ; čaja čimprej1, najkasneje do konca j
•	t. m. Uprava lista mora izpolniti s
■	svojie obveznosti in poravnati tiskar- J £ ske in druge stroške najkasneje d« • j konca t. m. Zato ne odlašajte s pla-Z
•	Čilom in nam ne delajte novih stro-j S škoiv za pošiljanje pismenih oporni- * Ü nov,
■	■
■	■
Naročnino plačajte ali osebno v»
j upravi Ista Ramón Falcón 4158, pri ■
■	poverjenikih ali po pošti z bančnim; I čekom ali giro postalom. če pa kdo, j S ki stanuje na področju Vel. Buenos j ; Airesa, želi, da ga obišče naš za- * l stopnik, naj nam to sporoči telefo- i
■	nično al¡ pismeno. To pa le, če res j
■	ni drugače mogoče.
ARGENTINI
g. Hladnik prevzel skrb za faro, je bila nenadomestljiva v ¡skrbi za red in snago v hiši božji.
Oglasila se je skrita bolezen, ki je lani avgusta postala očitna in prav za božič so se ji stekli dnevi.
Imela je zelo rada 'Slovence in se je celo nekaj slovenskih besed naučila. Bila je premnogim ¡Slovencem v okolici bolničarka; v 'Slovenski vasi je imela tudi svojo zemljico, kjer je sanjala postaviti lekarno.
Po zglednem, prenašanju bolezni, ki je bi] rak, v zavesti neizogibne smrti, je dala lep zgled, kako se je treba pripraviti na smrt..
V	oporoki je zapustila ves izkupiček za hišico, ki preostane po kritju
■ dolgov in stroškov, cerkvi ,sv. Jožefa. | Naj " počiva v božjem miru,
RAMOS MEJIA
V	Slomškovem domu sta bili v zadnjem času dve prireditvi. Kljub počitniški dobi se, je 19. januarja zbralo kar zadovoljivo število članov k informativnemu sestanku, O delu celotne ustanove je poročal predsednik g. Brala, živahn0 in pregledno poročilo o prosvetnem delu je podal g. Franci Holo-zan .kulturni referent Slomškovega doma. Isti je prečital referat organizacijskega referenta g- Marijana Šuštariča o problemih naše organizacije. Za
ček debate in sestanka je privedel do sklepa, da vsi člani, ki to zmorejo, kupijo še en delež v obrokih po 500 pesov. Lepo uspelemu sestanku je sledila v nedeljo, 10. februarja, druga prireditev — otvoritev kegljišča. Vreme to pot ni bilo naklonjeno. Prireditve pa to ni oviralo. Okoli 11 je predsednik Slomškovega doma v kratkem govoru pozdravil vse g.Oste, posebej go. Veno in Vilija Potočnika, ki sta prevzela botrstvo. Poudaril je pomen, ki ga im,a ta
šport z!a vse in za dom. Takoj nato je botrca ga. Vena Potočnikova, prerezala slovenske trakove na igrišču in vrgla prvo kroglo. Isto so storili za njo Še boter in razni ¡odborniki, člani in gostje. Nato se je pričelo nagradno tekmovanje, pri katerem sta izenačila s 17 točkami g. Vester iz Ramos Mejie in g. Janežič iz San Justa; g. Polanc, tudi iz San Justa je zasedel tretje mesto s 16 točkami. K lepi prireditvi je gotov.o prispevala izredno dobra lovska pečenka in druge dobrote iz kuhinje in kleti. Novo kegljišče, je gotovo pomembna pridobitev Slomškovega doma, ki bo nudilo prijetno razvedrilo in zabavo vsem rojakom.
BERAZATEGUI
Ustanovni obč. zbor odseka dekl. organizacije je bil v nedeljo, dne 27. januarja ob 5 popoldne, v Slov, domu.
Udeležile so se ga vsa dekleta iz Berazdteguia in okolice. O.bč. zbor je vodila kulturna referentka odbora ¡Slov. doma Berazategui ga. Pavlina L. Korošec. Dnevni red je bil naslednji: 1. molitev, 2. pesem: Kdor ima srce, 3. govor ge. P. Korošec o pomenu in važnosti organiziranja mladine. Z navdušenjem s» dekleta sprejela izvajanja govornice.	!ij' ¡(¡fl
Naslednja točka so bile volitve. Izvoljena je bila predlagana lista in sicer: Milka Dolenje, predsednica; Lučka šterbenc, podpredsednica; Marta Dolenje, tajnica; Marta Rozeljnik, blagaj-
OSOJNIKOV ZAKLAD NA
V nedeljo, 10. februarja t- L, ob 5 popoldne je bila v dvorani Slovenske hiše v Buenos Airesu ponovitev Osojnikove pravljične igre Zaklad. Kljub vročini ir, sparini tega dne je prišlo la predstavo izvirnega slovenskega pravljičnega dela nad 400 rojakov, ki so kljub omenjenim neprijetnostim dneva z zanimanjem sledili poteku igre. Reži. ser g. Rudi Bras nam je povedal, da nedeljska uprizoritev Osojnikovega dela ni nobena „njihova kaprica,“, da bi se hoteli „postaviti“ že sredi vročega poletja, ampak nuja. Ker nosilci glavnih vlog — nekateri otroci morajo že v zavode v šolo, pa tudi odraslih ne bo več lahko dobiti zaradi počitnic in dela — je bila zadnja nedelja zadnji dan, ko je bilo igro še mogoče postaviti na oder.
Pred začetkom predstave je vodja Mladinskega odseka društva Zedinjena Slovenija nadzornik Aleksander Majhen pozdravil rojake, ki .so prišli na predstavo, nato je pa poudaril, da je to ¡prva gledališka igra v dvorani Slovenske hiše. Ta čast je pripadla otrokom šolskega tečaja France Balantič v San Justu. V tej dvorani bo 3. marca ob 4 popoldne tudi maša za vse otroke -slov. šolski tečajev na področju Vel. Buenos Airesa za začetek šolskega leta v teh tečajih. Po maši bodo v dvorani predvajali najnovejše filmske slike iz Slovenije, napravljene leta 1962. Dalje je povedal, da je bila igra pripravljena že za lansko materinsko proslavo. 'Septembrski revolucionarni dogodki so uprizoritev preprečili, nato so jo igrali v San Justu v mesecu novembru 1962. S to igro je Mladinski odsek društva Zedinjena ¡Slovenija hotel proslaviti slovenske matere na letošnji materinski proslavi, kar pa je postalo nemogoče. Navajal je iste razloge, kot nam jih je povedal že sam režiser. Zato uprizori-¡tv igre v nedeljo 10. t. m. Nadzornik (Majhen se je končno zahvalil vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli,- da
Fsait tedem emu
TAK JE SLADKA„ TAK JE MILA...
Tak je sladka, tak je mila, kot bi rože dihala, krasna, kakor bi se bila v 7’ajski 7’osi kopala.
Kakor sneg so nje ročice, ki v planini se blešči, kakor zar-ja njeno lice, ko se v zoru rumeni.
Kakor zvezde nje očesa, ko ozrejo se z neba, kakor jelka nje telesa rast visokordvnega.
V njo sem se tako zamaknil, da mi sonce ugasnilo, da mi celi svet je mraknil, v rajskem svitu zrem le njo.
ničarka; Marjetka Šterbenc, gospodinja; Nevenka Vidmar, ref. za petje; Jelka Pucko, kult. in šport. ref. Nadzorstvo Mari Dolenje.
Novoizvoljeni odbor je poslal pozdrave Centralni dekl. organizaciji, društvu Zedinjena Slovenija in g. dir. Antonu Oreharju.
Odbor je določil redne sestanke vsako drugo nedeljo v mesecu. Po izčrpanem, programu so zborovalke zapele Ko so tkale naše trate. Z velikim , navdušenjem in trdno voljo ¡stopa na pot naša mladina rekoč: Živeti hočemo!
ODRU V SLOVENSKI HIŠI
je moglo priti do uprizoritve Osojnikove pravljične igre Zaklad. V prvi vrsti režiserjem: za prvo uprizoritev gdč. Angelci Klanškovi, učiteljici tečaja France Balantič in Ivanu Ovnu, za reprizo v Slovenski hiši pa poleg gdč. Klanškove še novemu režiserju Rudiju Brasu, ki je moral tri vloge, naštudirati z' novimi močmi, ker so bile prejšnje zadržane in niso mogle nastopiti.
Vsebino igre ne bomo ponaVljajlL Povedal jo je že nadzornik Majhen v svojem poročilu o predstavi v San Justu.
Predstava je pokazala, da so bili nanjo zlasti otroci dobro pripravljeni. Dobro so se naučili svojih vlog in so temu odgovarjali njihovi zanesljivi nastopi. Videti je, da jim številni javni nastopi pri prireditvah v San Justu in drugod ne povzročajo več strahu na ‘odru. To so pokazali zlasti palčki in vile v drugem dejanju s prizori, ki so jih podajali z otroškim doživetjem. Videli ¡smo ¡prav tako, da* se bo iz te mladine naše] tudi kak dober igralec za naše odre. Nosilca glavnih otroških vlog Drakslerjev France in Marija To-maževičeva sta v vlogah otrok vdov® Dolinarice to potrdila; pa tudi drugi.
Glashene vložke za igro je napisal prof. Alojzij Geržinič, pri uprizoritvi So sodelovali in pomagali člani in članice gledališkega odseka Našega doma v San Justu, članice ¡Slovenske dekliške organizacije v San Justu pa s petjem. Pevske in glasbene točke je na harmoniju spremljala gdč. Metka Debel jakova. K uspehu igre je v odlični meri prispeval Tone Oblak s svojimi lepimi kulisami, ,s šminkami pa, poleg že omenjenega Toneta Oblaka še Silvo Lipušček.
Nedeljska gledališka predstava je pokalaza kako zahtevnim nalogam šo že kos slovenski otroci, ki obiskujejo slovenske .šolske tečaje, kar je brez dvoma zasluga učiteljic in režiserjev, ki jih za take javne nastope pripravijo.
De imutillov pogled mu svet
„Time“ je De Gaulla označi] takole:
Kot pisec ima De Gaulle dar jasnosti, kot politik zna izrabljati prilike in kot drž avnik je pokazal izredno vztrajnost. Iz njegovih pisanih in izgovo rjenih besed v zadnjih 30 letih povzemamo naslednje afirmacije njegovih načrtov in ambicij:
Amerikaoci
NATO
Zveze ne uredijo vsega (1963).
Slava Francije
Meč je os sveta in veličina ni deljiva (1934)
Francija ne more biti Francija — brez veličine (1955).
Kdo, ki dobro misli, more oporekati dejstvu, da mora Francija pomagati graditi Zahodno Evropo v organizirano zvezo držav, tako, ,da bo postopoma nastala močnejša, najbogatejša in najvplivnejša (politična, gospodarska in vojaška skupnost na svetu? (1962)
Od Atlantika do Urala
Ravnotežje Evrope, garancija miru ob Renu, neodvisnost držav ob Visli, Donavi ih na Balkanu ostvaritev neke
vrste zveze z narodi po vsem svetu, katerim sm,0 odprli vrata zahodne civilizacije, organizacija narodov, ki bodo nekaj več kakor samo torišče za reševanje! .sporov med Ameriko ir. Rusijo •— t0 so naši veliki interesi jutrišnjega sveta (1944).
Morda bi bilo mogoče obnoviti fran. cosko-rusko solidarnost na nek .način, katera, čeprav je bila ponovno izdana in zavrnjena, ostaJ’a na svoji .stopnji v naravni lestvici stvari tako glede na 'nemško nevarnost kakor glede r.a an_ glo-saksdnske, spore za utrditev njihove hegemonije nad svetom (1944).
Prepričan sem, da če bo Francija vzela i niči jat ivo in pozvala Evropo, da se organizira, zlasti z nemško pomočjo, Ee bo vse evropsko ozračje od Atlantika do Urala spremenilo (1950).
V smrtnih nevarnostih, ki smo jih Francozi preživeli od začetka tega stoletja, nam ZDA niso napravile vtisa, da smatrajo svojo usodo povezano z usodo Francije, da želijo Franciji, da bi bilja velika in močna, da so napravile vse, da bi ji omogočile ostati ali znova postati močna (1945).
Zveza (NATO) je bila zgrajena r.a temelju integracije, v kateri obramba vsake posamezne evropske dežele, razen Anglije, nima narodnega značaja, v kateri poveljujejo samo Amerikanci in samo oni določajo uporabo atomskega orožja (1960).
Ameriški interesi niso vedno francoski interesi. To bo vedn0 bolj resnično v bodočnosti, ki bo dala Evropi vedno večjo težo in vsled česar se bo manjšala teža ZDA (1963).
Sledeč Angliji bodo še druge države hotele vstopiti v 'SET. Končno bo vse izgledalo velikanska atlantska skupnost, odvisna od Amerikancev in njihovega vodstva, ki bodo kmalu pogoltnili evropsko skupnost (1963).
Anglija in Evropa
Anglija in Francija bosta skupaj ustvarili mir, kakor sta se dvakrat v 30 letih skupaj borili v vojni (1944).
Anglija je izročila Amerikancem še tisto mailo atomske siie, ki jo je imela. Lahko bi jo izročila Evropi. Tako je napravila izbiro. — S strahom ugotavljam, sko se je Anglija odločila za Ame. rikance, da tvega delati zanje kot potujoči trgovec. Anglija bo brez dvoma vstopila v SET, morda v 50 letih in mene takrat ne bo več tu (1963).
Tretja sila
Mislil sem zagotoviti Franciji pr. verstvo v Zahodni Evropi s preprečitvijo dviga novega Rajha, ki bi znova mogel groziti njeni varnosti; sodelovati z Vzhodom in Zahodom in; če je treba, sklepati potrebne zveze na eni ali drugi strani, na da bi kdaj koli pristal na kakršno koli odvisnost; prepričati države ob Renu, ob Alpah in ob Pirenejih, naj ustanovijo politični, gospodarski in strateški ¡blok; ustanoviti to organizacijo kot eno izmed treh svetovnih sil in, če je treba, razsodnico me,d sovjetskim in an^lo-ameriškim blokom. Od
leta 1940 je bila vsaka moja beseda in vsako moje dejanje posvečeno ostvari-tvi t&h možnosti (1955).
Samo Francija ve, da bosta, mir ali vojna odločena v Evropi. Da, Evropa je, vsa Evropa, ki bo odločila usodo £veta. Če hočejo narodi Evrope, pa naj se nahajajo na kateri koli strani železne zavese, .doseči medsebojni sporazum, potem bo mir zagotovljen. Toda, če bo Evropa razdeljena v dve nasprotni si polovici, potem bo vojna prej ali slej uničila človeško raso (1959).
Kdo more reči, kaj bo prinesel jutrišnji dan. Kdo more reči, da se v bo. dočnosti, če se ¡bo politični položaj popolnoma spremenil, dve sili (ZDA, in ZSSR), ki imata atomski monopol, ne bosta sporazumeli razdeliti svet? Kdo more reči, da če se ponudi prilika, ne bo vsaka od njiju medtem, ko se bosta odločili r« metati atomskega orožja druga, na drugo, da bi se ohranili, uničila vseh ostalih? Prav lahko si je predstavljati, da bo nekega strašnega dne Zahodna Evropa zbrisana z zemljevida iz Moskve in Srednja Evropa iz Washingtona. In kdo more reči, da se oba rivala, po ne vem kakšni zmešnjavi, končno ne bosta združila? (1959).
Strain 4
SVOBODNA SLOVENIJA
Buenos Aires, 14. 2. 1963 - No. 7
SLOVENCI PO SVETU
AVSTRALIJA
življenje med melbournskimi Slovenci je iprecej razgibano. Ponovno smo pisali o njem v Sv. Sloveniji. Zlasti o delovanju tamašnjega Slovenskega društva in o njegovem glasilu „Vestnik“.
Bil je mesečnik in izhajal kot raz-množenina. V božični številki pa beremo, da bo z novim letom list začel izhajati 'kot tiskan list. To je povedano v naslednjem „obvestilu“ uredništva, kjer je zapisano tole: „Tiskan Vestnik se z naslednjo številko prične imenovati SLOVENSKI VESTNIK in postane list vseh slovenskih naseljencev v Avstraliji. Vestnik bo izšel po petnajstem januarju v formatu melbournskega jutranjika The Sun. Delo je že v teku. Tako bomo imeli sedaj avstralski Slovenci poleg lepih MISLI tudi naš laični mesečnik Slovenski Vestnik, iglas našega življenja in naših društev. Daj Bog, da bi oba ¡lista bila toplo oporišče VERI in SLOVENSTVU med avstralskimi Slovenci.“
V	vsaki dosedanji številki Vestnika je sodeloval s svojimi zanimivimi poročili o obisku slovenskih naseljencev po Victoriji tudi melbournski slovenski dušni pastir p. Fr. Bazilij O.F.M. Tudi •v zadnji številki ima vrsto poročil v zaglavju „Vsakega malo...“ V njem pa poročila zaključuje takole:
„Kot izgleda, bo prihodnji Vestnik tiskan. Ko sem bil še pri odboru, smo že nekajkrat delali načrte za ta korak, pa jih opustili po treznih premislekih in rešetanjih vseh mogočih problemov. Dvomim, da je danes čas boljši za isti podvig, a mladi mislijo drugače. Bog daj, da imaj0 prav in Bog jim blagoslovi trude! Kako bo list sprejet od izseljencev, pa zavisi od njegove usmerjenosti in vsebine. Od tega bo za-viselo tudi moje bodoče sodelovanje. Našemu novorojenčku srečo in dolgo življenje.“
KANADA
V	letu 1962 je bilo v župniji Marije Pomagaj v Torontu 143 krstov — 71 deklic in 72 dečkov. Porok je bilo 51, 10 parov se je pa poročilo v drugih župnijah. Umrla sta le dva rojaka, 1 .odrasli in 1 otrok. V knjigo župljanov je trenutno vpisanih 1752 ljudi nad 16 let starosti in 923 župljanov pod 16 letom starosti. Prvoobhajancev je bilo St.''Župnija Marije Brezmadežne iz Torontu pa šteje 142 družin. Vseh župljanov je 615 in sicer 339 nad 16 let starih, 216 pa pod 16 let. Krstov je bilo v preteklem letu 34, ,smrtna primera 2, porok 6, prvih obhajil 18, humanih pa je bilo 42 slovenskih deklic in dečkov.
V	Hamiltonu je g. dr. Lojze Tomc ob drugi obletnici svojega dušnopastir-skega dela med hamiltonskimi ¡Slovenci izdal spominsko knjižico v slovenščini in angleščini. V njej je opisana zemljepisna lega Hamiltona, naselitev in zaposlitev Slovencev v tem mestu ter delo, ki ga je doslej opravil g. dr. Tomc za dušni blagor rojakov. V brošuri je zanimivo poročilo o pripravah za postavitev slovenske cerkve in dvorane. Cerkev bo v spomin na pok. škofa Ražmana posvečena Rožmanovemu patronu Gregoriju Velikemu.
PO ŠPORTNEM SVETU
Za najb0lj9ega slovenskega športnika v letu 1962 pe bil proglašen telovadec Miro Cerar. Ostalih devet mest pa s0 zasedli: Ivo Daneu, košarka, Bo. žo Jemc, smučarski skoki, Franc Čer-van, lohkoatletika, Draga .Stamejčič, lahka atletika, Edvard Veco, namizni tenis, Janez Teran, namizni tenis, Slavko Špan, lahka atletika, Miro Kolnik, lahko atletika in Katja Derenda, kotalkanje.
V svetovnem merilu pa so športni časnikarji in ¡strokovnjaki iz raznih držav postavili naslednjo lestvico: 1. Va-lerijan Brumel, ZSSR, lahka atletika, 2. Dawn Froser, Avstralija, plavanje, 3. Peter Sneli, Nova Zelandija, lahka atletika, 4. Rod Laver, Avstralija, tenis, 5. ¡Pentti Nikula, Finska, lahka atletiko, 6. Pelé, Brazil, nogomet, 7. Sonny Liston, ZDA, boks, 8. Michel Jazy, Francija, lahka atletika, 10. Garrincha, Brazil, nogomet.
Ljubljanska Olimpija, ki je državni prvak v košarki, je v Tel Avivu premagala izraelskega prvaka Macabí s 60 proti 48 in g tem odstranila prvo oviro v tekmovanju evropskih prvakov. V naslednjem kolu se bo Olimpija pomerila s prvakom Francije Alsace Bagnolet, ki je premagal prvaka Severne Irske Belfast Celtics.
Po splošnem mnenju tudi letos je-seničani ne bodo naleteli no resno oviro v hokejskem prvenstvu, ki se je pričelo 26. decembra in bo končaittrU.9. februarja. Za drugo mesto pa bo huda borba med ljubljansko Olimpijo, Kranj, sko goro ter moštvi iz Beograda (Partizan, Rdeča zvezdo in Beograd), do. čim Medveščak iz Zagreba in Špartak iz Subotice nimata velikih možnosti.
Smučarski klub iz Sel ¡na Koroškem je' 13. januarja 'organiziral tekmo v slalomu za prvenstvo koroške mladine. Tekmovanja se je udeležilo 120 tekmovalcev iz vse Koroške. .Slovenski smu-
čarji so se odlično izkazali. V splošnem zaporedju je zasedel prvo mesto Selam Maksi Pristovnik, ki je dokazal, da upravičeno nosi naslov iprvaka koroške mladine in prvaka avstrijske kat. mladine II. skupine. Za njim so zasedli drugo, tretje in četrto, sedmo ter osmo mesto sipet Selani Oitzl, Užnik H., Ora-že Maks, Oraže T. in Užnik E. 'Športni dan so zaključili v novi farni dvorani v navzočnosti krškega škofa, ki je imel tudi kratek nagovor v nemškem in slo-venskem jeziku.
OBVESTILA
Sociedad de Fomento priredi v Slovenski vasi predpustno družabno prireditev v nedeljo, 17. februarja 1963. Začetek ob 17. uri. Poskrbljeno bo za hladno pijačo in ¡zdrav prigrizek. Na 'sporedu' so šaljive odrske točke, petje pustnih in drugih ljudskih pesmi, tekmovanje vaških godcev in prijetna domača zabava. Cene bodo nizke, čisto „lanuške“, zato privoščite sebi in svojim prijeten nedeljski večer, Sociedad de Fomento ¡boste pa pomagali pri iz vedbi njenih nalog.
ViSE ROJAKE VELIKEGA BUENOS AIRESA LEPO VABIMO, DA V NEDELJO
Vsem lastnikom pletilnih strojev
sporočamo, da domače podjetje
Brata Piber
San Justo, Pichincha 3973
Izdeluje; Variador automático de frontura, alistador automático de colores
Prednosti: Instalacija na licu mesta Zmerne cene, ugodni plačilni pogoji.
V nedeljo, 17. februarja bo ob 10.30
na Pristavi sv. maša za pok. Boža Ber. lota ob 15. obletnici smrti. Vabi DSPB v Argentini.
Na pustno nedeljo, 24. februarja popoldne se vrši na vrtu Slomškovega doma družabna prireditev. Vsi lepo vabljeni!
Dne 24. februarja 1963 vsi v Laniis n a družabno prireditev, ki jo priredi društvo Slovenska vas z ostalimi društvi ob 10. obletnici svojega obstoja.
Mladina iz Slovenskega doma v Be-razategui priredi v nedeljo, 10. marca t. 1. igro v treh dejanjih „Dar luči“.
Kdor bi želel poslati v domovino denar, največ do 60 dolarjev, ima enkratno ugodno priliko. Pojasnilo v upravi našega lista.
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
JAVNINOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público ?ta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aire®
O o?« sVi OqI ogo <	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N S8SA
Registro Nacional de la PropMnil Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1963: za Argentino $ 650.—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, za pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev.
O
lomskov
24
II.
PRIHITE / NA VRT SLOMŠKOVEGA DOMA NA
PUSTNO
1
VESELICO
Poskrbljeno bo za veselo muziko in dobro postrežbo!
LEPO VABLJENI!
SLOV. DOM V CARAPACHAYU
vabi na
pusino zabavo
ki jo priredi na pustno nedeljo, 24. j februarja popoldne v svojih prosto- { rih z zanimivim sporedom.
S
Zabave v tem domu so znane po : svoji prisrčnosti in domačnosti, zato ■
LEPO VABLJENI!
ARBITER
SPLOŠNO PRAVNA PISARNA
je s 4. februarjem 1963 pričela z redni-m poslovanjem v novih prostorih
•	POKOJNINE m DAVKI
•	KNJIGOVODSTVA
e TRGOVSKE POGODBE 9 DRŽAVLJANSTVA
•	VSAKOVRSTNI JURIDIČ-NI PROBLEMI , (posebno DELAVSKI)
Vodstvo; F, KNAUS — R. LORE Pravni svet.: DR. A. RADZIUNAS
Oastelli 36, piso g* A — Capital 1 kvadra od Plaza Once T. E. 30-7312 (začasen) Uradne ure: od 9 •— 12 Sporočamo, da je bil DR. ARIAS primoran zapustiti našo organizacijo* 'ker^e-bil imenovan za pravnega sve-tovavca guvernerja province Neu-quen. Njegovo mesto je zasedel DR. RADZIUNAS,, ki že dalj časa sodeluje za nami.
Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
PREDPUSTNA DRUŽABNA PRIREDITEV
NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONU
17. februarja 1963
Začetek: Ob 15. uri
Spored: Ves popoldan in zvečer, šaljive točke, meh za smeh in. Čim prej prideš, več boš videl in slišal!
Lahka glasba s - plošč, pravkar uvoženih
Mrzla in topla jedila, pijača vseh vrst, krofi in flancati —.z eno besedo: vse pripravljeno ,za pravo ¡predpustno zabavo Vse vabi
UPRAVNI ODBOR
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO BUCARI & GALLETTI Avda de Mayo 302	Ram°s Mejiai
T. 658-7083
Vse za dom, in kot vedno, najboljša kakovost in najboljše znamke TV, hladilniki, šivalni in pralni stroji, štedilniki itd. Cenjenim odje. malcem sporočamo, da tudi že lahko postrežemo z najboljšim pohištvom vseh slogov, kakor tudi z velik0 jzbiro kuhinjskega pohištva po najugodnejših cenah in z dolgoročnim odplačevanjem.
Naša ponudba za srečnejše leto 1963 TV velikega aparata (gran angular), sestavljen iz najboljega uvoženega materiala po ¡1500 pesov —.............. na mesec.
Obiščite nas in prepričajte se!
SLOV. DOM V SAN MARTINU
bo imel na pustno nedeljo, 24. febr. popoldne od 18 dalje v svojih prostorih v ulici Córdoba 129 svojo
PUSTNO PRIREDITEV
Na to'domačo prireditev vabimo vse rojake, zlasti pa še vso sanmartin-sko družino
Naš dom v San Justu pripravlja na pustno nedeljo, 24. feb. popoldne
PUSTNO
PRIREDITEV
Na to prireditev, ki je že tradicionalna vabimo vse rojake. Poleg bogato založene kuhinje, ne bo manjkalo krofov in flancatov. Za veselo razpoloženje, ki je navadno v Našem domu, bo poskrbel orkester
„Triglav Jazz“
Začetek: Ob 4 popoldne — (Nasvidenje!
Naš dom v San Justu
H. YrigOyen 2756
IVAN PREGELJ:
Otroci
■d !
sonca
40)
še je brala:
„Omejen človek šerp, nobenega uva-ževanja vreden. Teda France je moj prijatelj. .Smešen sem, neroden in nesrečnega, puhlega zanosa sem se naučil v svojem stanu. Toda France je moj prijatelj! Ne vem, kaj je zabavnega v meni. Nisem, duhovit, nisem globok, komaj malo vesten in priden. Toda, France je moj prijatelj. Francetu sem „duša verna“. In to je, kar mi daje poguma in vere vase, to me polni z velikim zadoščenjem. France! Jaz sam Ti nisem imel kaj zaupati. A Ti si mi zaupal. Zaupal morda v najbolj žalostni uri, ki si jo doživel. France, saj veš, takrat, ko sva stražila pri Tinetu in si govoril o vonju pesmi, o ljubezni žene in o bridkosti svoje mladosti. Tedaj si rekel, da od žalosti piješ žganje, ki ga sicer ne moreš. Zaupal si mi strašn0 ljubezen svoje matere, ki Ti je štiriletnemu silila strup, da Te ne bi preživela. France, še danes ne razumem, čemu si tisto povedal, čemu si govoril o podedovanju in v kaki zvezi si omenjal .Heleno. France, ne zameri, a meni s0.zdi, da vendar vem, kaj Te je bolelo tisto noč. Ali naj povem ? Kak0 ? To je kakor v pesmi. Besede pojo, a vse besede niso. Vse je vonj, je duša pesmi. France, Ti ljubiš Heleno. France, Ti ljubiš ženo, ,a žene še ne poznaš!“
Helena je kriknila ob nebeškem raz-
odetju, ki ga je brala iz Sivčevega dnevnika.
„Če je to res, France, če je res, kako malo sem te vredna, kako malo sem ti podobna. France! če je to res, potem sem grešila, stokrat, tisočkrat. Pljuvala sem nate, tebi v obraz, v lepe ■oči, tebi v močno verno dušo. France, slepa sem bila, v domišljiji sem spo-čenjala strašne prizore, do gnusa. Gledala sem te v blodnih razmerah, videla sem te v blatu, studu in grehu. Roke si polagal ženskam ob pas, šalil si se z njimi, kvantal. Vse so bile neumne nate, še s prstom ti ni bilo treba pomigniti. France, ali sem grešila? France, kaj je resnica? France, jaz hočem verjeti učitelju, ki je veren. Toda omejen je. 'Sam. pravi, da je omejen. France, kaj je resnica?“
Zdaj, ko je stal geometer pred njo v svoji (praznični, od cestnega blata oškropljeni obleki, živ v oči in obraz, ji je sililo to vprašanje na ustnice in ni moglo.
„France, kaj je resnica?“
Poznik ni razumel njene bolesti, videl ji je le v dušo, ki je bila z°pet rahlo razvila perot, da se dvigne k njemu. Uganil je njeno ljubezen, ki mu je zopet .gorela bolj veselo, zaslutil je tajni vonj njene duševne lepote, tiste nezavestne dobrote, ki jo je vs0 preši-
njala in je cvetela iz nje, ki je bila vsa čista, čista.
Kako so drgetali bedni cvetovi njene ljubezni v njej, kako ®b se bali strupene misli, nečedne sapice, tega ni čutil, ni mogel še slutiti v svoji silni moški prirodi, ki se je javljala pri njem v drugih oblikah, v druge smeri. Ogenj lepote, ki je gorel v njem, je bil vihar, ogenj njene tožne dušice pa je bil plamenček. Njegov ¡plamen je požiral, prekipeval, njen 6e je bal, da ugasne ob treh, ob štirih, eno samo uro pred jutrom in soncem. Plamenček je silil k plamenu, pa je bil prešibek, da bi s® zlil vanj; plamen je bil presilen, da bi za trenutek vsaj . ne plapolal burno in silno in sprejel vase, kar je koprnelo vanj.
„Kako. naj Vam. povrnem, gospod Poznik?“ je vprašala Helena.
„Roko mi dajte!“ je odvrnil nenadoma, hitro in vedro.
Stegnila jo je izpod volnene rute, ki jo je bila ovila okoli pleč in prsi. .Sklonil se je ponjo in jo poljubil. Nato je zaprosil:
„Helena, ali se nisva že tikala? Ali se ne smeva več?“
„Smeva se!“
„Helena, kraljica moja!“ je zašepetal in ji zopet poljubi! roko. Nato je molčal dolgo in nato je kakor zavrelo iz njega:
,*Svoja usta mi daj!“
Omahnila je za korak in zašepetala boječe:
„France, nocoj ne, nocoj ne!“
Vzdihnil je globoko iz prsi. Njej se je vnelo obličje v mehko rdečico. Tiho je zapela:
„Jutri! Ob šestih na maminem grobu!“
VII.
Jutro Je bii° vedro in mrzlo. Nejasna svetloba je ležala v dolini in na trgu. V cerkvi je pozvonilo k prvi maši. Tokrat so zakričala železna vrata na pokopališče. Geometer se je zganil ob Tinetovem grobu in stopil s hitrim korakom Heleni naproti. Privzdignila je bila rahlo krila, rosa ji je močila drobne čeveljčke.
„France!“
Rahlo se je opotekla ob grobni grivi. Geometer jo je ujel z močno roko in jo privzdignil k sebi k obličju...
Potem jo je prijel za roko, jo vedel s seboj in vprašal:
„Ali si spala? Ali si spala dovolj?“
„Malo,“ se je nasmehnila, „nisem mogla!“
„Jaz ko polh,“ je odvrnil veselo.
Stala sta ob novem grobu. Zemlja -se je bila za spoznanje vdala,
„Tine,“ je rekel geometer’. Helena se je tesneje privila v njegovo roko.
„Da,“ je rekla, „ubogi Tine, tvoj prijatelj in tovariš moje mladosti! Nesrečni fant!“
„Zdaj je miren,“ je odgovoril France.
„Zadnjo noč si stražil pri njem,“ je govorila Helena. „Bil si žalosten. Pa pil si in o vonju pesmi si govoril.“ „Učitelj je čenča,“ je vzkliknil geo. meter. Helena se je še tesneje privila k njemu:
„Reci, da me ljubiš!“
„Ljubim te, Helena!“
„Tudi jaz tebe, France. A jokala bi!“ „še je dvom v tebi, še bridkost,“ je odgovoril in ji šel božajoče čez lice kakor bolnemu otroku.
„Še,“ je dahnila, „a vedno manj. In ti mi moraš pomagati, da ¡bom vsa vesela in tvoja!“
„Ali še nisi?“
. . „Bojim se te!“ je zašepetala, „vedn0 se te bojim.“
„Ljubosumna si,“ se je nasmehnil geometer.
„Molči,“ je vzkliknila solzna. „To je grda beseda! Nič ne razumeš, nič ne veš. Pa žganje si pil, ko si bil žalosten. Fej, fej! In kako si o materi govoril... Takšen si. Ali naj te bom vesela? Grdi človek!“
„Pridigaj,“ se je smehljal dobrohotno, ,,za pokoro bom vzel, za grehe, da sem ti podoknice pel.“
„Ali jih odslej na boš več?“
„Ne obljubim. Meso je slabo,“ je odvrnil.
„Pojdiva k mamici,“ je rekla, šla sta in brodila v bogati roisi in nista vedela.	*
„Tukaj,“ je zašepetala deklioa.
„Da, tukaj,“ je pritrdil.