subvencije štipendije zdravstvo delo in pomoči postopki in pravice ŠKISova popotnica za študente ŠKISova popotnica za študente 2014/15 ŠKISova popotnica za študente 2014/15 Avtorji: Janja Hren, Timotej Vitez, Larisa Tomšič, Marko Ruperčič, Jasmina Kokol, Neža Sovinc. Uredila: Janja Hren Oblikovanje: Katja Potokar Izdal in založil: Zveza ŠKIS, Ljubljana 2014 Prva izdaja, 200 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 378.091.8(035) ŠKISOVA popotnica za študente 2014/15 / [avtorji Janja Hren ... [et al.] ; uredila Janja Hren]. - 1. izd. - Ljubljana : ŠKIS - Zveza študentskih klubov Slovenije, 2014 ISBN 978-961-92683-7-7 1. Hren, Janja, 1989- 275106560 Projekt je sofinanciran s strani Urada RS za mladino. 5 POSTOPKI IN ŠTUDIJSKE PRAVICE ŠTUDENTOV Avtor: Timotej Vitez 5 Vpis v visokošolstvo 9 Različne oblike in spremembe študija 11 Druge pravice študenta 14 SUBVENCIJE 14 Subvencionirano bivanje Avtor: Larisa Tomšič 19 Subvencionirani javni prevoz Avtor: Janja Hren in Marko Ruperčič 23 Subvencionirana prehrana Avtor: Marko Ruperčič 26 ŠTIPENDIJE Avtor: Janja Hren 27 Štipendije za stare štipendiste 33 Splošni pogoji za pridobitev štipendije – novi štipendisti 43 OSTALE OBLIKE POMOČI ZA ŠTUDENTE Avtor: Janja Hren 49 ŠTUDENTSKO DELO Avtor: Janja Hren 50 Kako začeti s študentskim delom? 51 Napoved za dohodnino in davčne olajšave KAZAL KA O ZALO 53 ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Avtor: Janja Hren 55 ZDRAVSTVO Avtor: Jasmina Kokol 56 Zdravstvene storitve za študente Univerze v Ljubljani 59 Zdravstvene storitve za študente Univerze v Mariboru 60 Zdravstvene storitve za študente Univerze na Primorskem 61 ŠTUDENTSKE DRUŽINE Avtorici: Neža Sovinc in Jasmina Kokol 66 ŠTUDENTJE INVALIDI Avtor: Jasmina Kokol 67 Pravice študentov invalidov 71 Prilagojenost in dostopnost prostov 72 Finančna pomoč POSTOPKI IN ŠTUDIJSKE PRAVICE ŠTUDENTO Avtor: TiV motej Vitez Vpis v visokošolstvo KAKO POteKA vPIS v vISOKO ŠOLStvO? Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, vsako leto najmanj 6 mesecev pred pričetkom študijskega leta objavi Razpis za vpis v visoko šolstvo. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe je skupen za študijske programe javnih visokošolskih zavodov in koncesionirane študijske programe koncesioniranih visokošolskih zavodov ne glede na način izvajanja študija. Razpise za vpis v podiplomske študijske programe univerze in samostojni visokošolski zavodi objavijo na svojih spletnih straneh najmanj štiri mesece pred začetkom njihovega izvajanja. KAKO POdAm PrIjAvO zA vPIS v dOLOčeN ŠtUdIjSKI PrOgrAm? Če je to tvoj prvi vpis v dodiplomske študijske programe ali pa si že kdaj bil vpisan in se ponovno vpisuješ v 1. letnik drugega program (se prepisuješ), se na razpis lahko prijaviš v treh rokih. Prvi rok se določi z razpisom in traja najmanj 14 dni med 1. februarjem in 15. marcem. Drugi rok traja najmanj 8 dni. Določi se z razpisom v obdobju od izteka roka za vpis kandidatov, sprejetih v prvem roku, do 5. septembra. Tretji rok traja najmanj 3 delovne dni. Določi se z razpisom med 1. in 8. oktobrom. Prvo oziroma drugo prijavo pošlješ visokošolski prijavno-informacijski službi, tretjo prijavo pa posameznemu visokošolskemu zavodu (fakulteti, umetniški akademiji ali visoki strokovni šoli). Postopek prijave velja pod enakimi pogoji za tiste, ki se prvič vpisujejo v programe dodiplomske-ga študija, ali tiste, ki se z novim študijskim letom vpisujejo v drug študijski program 1. stopnje in s tem koristijo t. i. prepis. Vsi kandidati morajo oddati elektronsko prijavo preko spletnega portala eVŠ. 5 KAj je evŠ IN KAKO deLUje? KAKO POteKAjO trIje PrIjAvNI Evidenčni in analitski informacijski siste rOKI? za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (eVŠ) V prvem roku se lahko prijavijo vsi kandidati, je enotna podatkovna baza z evidencami o ki se nameravajo vpisati v študijskem letu, študentih in diplomantih, izvajalcih visoko- za katerega se objavlja razpis. šolskih dejavnosti in visokošolskih zavodih. Sistem je namenjen spremljanju študentov V drugem prijavnem roku se na še prosta skozi njihovo izobraževanje in pomeni vir in- vpisna mesta lahko prijavijo kandidati, ki se formacij, ki so vezane na status študenta ter niso prijavili v prvem prijavnem roku ali se uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz tega statu- niso uvrstili v nobenega od v prvi prijavi naš- sa. tetih študijskih programov. Izjemoma se lah- ko prijavijo tudi kandidati, ki so bili v prvem Preko spletnega portala eVŠ se študent roku sprejeti, če imajo za to upravičen raz- lahko prijavi na dva načina – s kvalificira- log. O teh razlogih odloči pristojni organ nim digitalnim potrdilom ali uporabniškim univerze oziroma samostojnega visokošol- imenom in geslom. Za digitalno potrdilo skega zavoda na podlagi prošnje kandidata. velja Sigen-ca, Poštar-ca ali NLB potrdilo. Za uspešno oddajo je potrebno imeti urejen in V tretjem roku se za redni študij lahko pri- nameščen tudi digitalni podpis. Na spletni javijo kandidati, ki so oddali prvo ali drugo strani eVŠ so podrobna navodila za prijavo prijavo in se v izbirnem postopku tekočega preko portal. leta niso uvrstili v nobenega od v prijavi naš- tetih študijskih programov, in kandidati, ki se Če se kandidat prijavlja s kvalificiranim digi- prijavljajo za izredni študij. Ravno tako se v talnim potrdilom, se natisnjenega obrazca tretjem roku lahko prijavijo študenti, ki želi- po pošti ne pošilja. Kot pravočasna se upo- jo zamenjati študijski program in te pravice števa prijava, ki je bila izpolnjena in elektron- oziroma pravice do ponavljanja še niso izko- sko podpisana ter oddana s kvalificiranim ristili. Ne morejo pa v tem roku pravice do digitalnim potrdilom v eVŠ do roka, določe- zamenjave izkoristiti tisti kandidati, ki so se nega z razpisom. v študijski program vpisali na podlagi prijav- no-sprejemnega postopka v prvem ali dru- Če se kandidat prijavlja brez kvalificiranega gem roku istega leta. V tretjem roku se lah- digitalnega potrdila (z uporabniškim ime- ko prijavijo tudi kandidati, sprejeti v prvem ali nom in geslom), mora obrazec prijave pos- drugem prijavnem roku v študijski program, lati elektronsko v eVŠ, nato natisniti, pod- ki se ne bo izvajal. Visokošolski zavodi mo- pisati in ga priporočeno poslati po pošti ali rajo tudi za študijske programe, za katere osebno dostaviti do roka na naslov, določen bodo po drugem prijavnem roku sprejeli od- z razpisom. Kot pravočasna se šteje vloga, ki ločitev, da se ne bodo izvajali, takoj obvestiti je podpisana in priporočeno poslana pristoj- ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. ni instituciji do roka, določenega z razpisom. Ne glede na način prijave kandidat pošlje pri- Diplomanti in študentje, ki bodo diplomirali loge k prijavi priporočeno po pošti ali osebno v tekočem študijskem letu, se za redni študij v skladu z razpisom. lahko prijavijo le na mesta za diplomante. 6 KAKO UveLjAvIm StAtUS ALI Se LAhKO PrItOžIm NA ŠtUdeNtA S POSebNImI vPISNI POStOPeK? POtrebAmI Ob PrIjAvI? Zaradi kršitve postopka je dovoljena pritož- Na seznam naknadno sprejetih se lahko uvr- ba pristojnemu organu univerze oziroma sa- stijo tudi kandidati s posebnimi potrebami, mostojnega visokošolskega zavoda. Rok za ki so si ta status pridobili v prijavno-spreje- pritožbo se določi v sklepu o izidu izbirnega mnem postopku, se v rednem izbirnem po- postopka. stopku niso nikamor uvrstili, izpolnjujejo po- goje za vpis v študijski program in dosežejo Če pristojni organ na podlagi predloženih do- najmanj 90 % minimuma točk, potrebnih za kumentov ugotovi, da je bila pritožba uteme- uvrstitev. O dodelitvi statusa kandidata s po- ljena in da je zaradi nepravilnosti v postopku sebnimi potrebami na podlagi individualne prišlo do napačne razvrstitve, visokošolski prošnje in ustreznih dokazil odloči pristojni prijavno-informacijski službi oziroma v tret- organ univerze oziroma samostojnega viso- jem roku visokošolskemu zavodu naloži, da košolskega zavoda. kandidata obravnava naknadno in uvrsti na seznam sprejetih, če izpolnjuje pogoje za Status kandidata s posebnimi potrebami se vpis. lahko dodeli kandidatu, ki prošnji priloži listi- ne, ki dokazujejo: ALI je PrIjAvA eNAKA vPISU? · motnje v telesnem in duševnem razvoju, Ne. Odločba, ki jo posameznik prejme, da · invalidnost, izpolnjuje pogoje za vpis, še ne pomeni, da je posameznik tudi vpisan v določen štu- · kronično bolezen ali posledice akutne dijski program, zato je potrebno skladno z bolezni, ki med prijavno-sprejemnim roki in postopki izvesti tudi vpis. Kandidati za postopkom še trajajo in so vplivale na dodiplomski redni in izredni študij, sprejeti v uspeh v obdobju, ki se upošteva za spre- prvem roku, se morajo vpisati do roka, do- jem (3. ali 4. letnik srednje šole oziroma ločenega z razpisom, najpozneje pa do 31. zaključek srednje šole), ali avgusta. · izjemne socialne razmere. Do 30. septembra se morajo vpisati kandi- drUgI IN tretjI PrIjAvNI rOK dati, ki so se naknadno uvrstili na seznam Izbirni postopek v drugem vpisnem roku se sprejetih v prvem roku, in kandidati, sprejeti opravi najkasneje do 25. septembra. Visoko- v drugem roku. Kandidati, ki so se za vpis pri- šolski zavodi odločitev o še prostih vpisnih javili v tretjem roku, se morajo vpisati do 10. mestih za tretji rok sporočijo ministrstvu, oktobra, kandidati, ki so vložili pritožbo, pa pristojnemu za visoko šolstvo, ki jih objavi na najpozneje do 30. oktobra. spletnem portalu eVŠ. V tretjem roku spreje- majo prijave kandidatov visokošolski zavodi. ALI Se LAhKO IzPIŠem IN OhrANIm PrAvICO dO Status kandidata s posebnimi potrebami, ki PONAvLjANjA? je bil dodeljen v prvem ali drugem prijavnem Študent, ki se po prvem vpisu v 1. letnik do- roku, se upošteva tudi v tretjem prijavnem diplomskega študija izpiše do 15. oktobra v roku. študijskem letu, ko se je vanj vpisal, pravice do ponavljanja letnika ali zamenjave študija Če število prijav preseže število prostih vpi- pa še ni izkoristil, lahko po tem študijskem snih mest, se kandidati izbirajo ob upošteva- letu še vedno koristi pravico do zamenjave nju meril, ki so s študijskim programom do- študija ali ponavljanja letnika. Pri tem mora ločena ob omejitvi vpisa. Izbirni postopek se vrniti študentsko izkaznico. opravi najkasneje do 8. oktobra, kandidata pa z rezultatom pisno seznani visokošolski zavod, kamor se je kandidat prijavil. 7 KAKO Se PrIjAvIm v POdIPLOmSKI ŠtUdIj? Kandidati za vpis v podiplomske študijske programe v enem ali več rokih, določenih z razpisom, oddajo elektronsko prijavo prek spletnega portala eVŠ. Kandidat lahko odda več prijav. Če število prijavljenih kandidatov presega število razpisanih mest, se kandidati izbirajo ob upoštevanju meril, ki so s študijskim pro- gramom določena ob omejitvi vpisa. Vpis v podiplomske študijske programe se na podlagi popolno izpolnjenega vpisnega lista opravi do roka, določenega z razpisom, najpozneje pa do 30. septembra, iz upraviče- nih razlogov, o katerih odloči pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra. v KAterIh PrImerIh mI StAtUS ŠtUdeNtA PreNehA? Status študenta posamezniku preneha v pri- merih, ko ta: · diplomira, · ne diplomira v dvanajstih mesecih po za- ključku zadnjega semestra, · se izpiše, · se med študijem ne vpiše v naslednji le- tnik oziroma semester, · je bil izključen, · dokonča podiplomski študij, · ne dokonča podiplomskega študija v ustreznem, s statutom predpisanem roku. Iz upravičenih razlogov status študenta lah- ko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. O podaljšanju odločajo organi fakultete ozi- roma zavoda. Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živo rojenega otroka (več o tem v poglavju o študentskih družinah). 8 Različne oblike in spremembe študija (Dostopno tudi na www.studentska-org.si) IzredNI ŠtUdIj: Kandidati za izredni študij se prijavljajo in vpisujejo po enakem postopku in v enakih rokih kot kandidati za redni študij. Praviloma je namenjen vsem, ki študirajo ob delu, saj so obveznosti prilagojene delovniku in potekajo praviloma ob popoldnevih in vikendih. Po obsegu in zahtev-nosti mora biti enakovreden rednemu študiju, razlikuje se le v organizaciji in razporejanju dela in študijskih obveznosti. Za izredni študij se študentom zaračuna tudi šolnina, skladna s cenikom posamezne Univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda. Višina šolnine se razlikuje od programa do programa. zAPOredNI ŠtUdIj OzIrOmA ŠtUdIj dIPLOmANtOv: Po končanem enem programu 1. stopnje se lahko študent ponovno vpiše v 1. letnik dodiplom-skega študija, in sicer kot diplomant, vendar se za to v sedanji ureditvi zaračuna šolnina, saj so za študij diplomantov razpisana le izredna mesta. Vpisna mesta za študij diplomantov pa so določena posebej, ločena od vpisnih mest za matu-rante/študente in tistih za študente, ki bi se radi prepisali. Diplomanti med seboj tekmujejo na podlagi povprečja na fakulteti in sorodnosti študija. vzPOredNI ŠtUdIj: Je hkratni študij po dveh ločenih študijskih programih in predstavlja edino izjemo od pravila, da študent ne more biti hkrati vpisan na dva visokošolska zavoda. Študent se lahko po uspešno opravljenem prvem letniku študija (oz. ko ima opravljene pogoje za napredovanje v višji letnik na t. i. matični fakulteti) vzporedno vpiše v drug študijski program, če izpolnjuje splošne pogoje za tamkajšnji vpis. Za vzporedni študij in študij diplomantov je praviloma na voljo 5 % vseh razpisanih mest na nekem programu, prednost pa imajo kandidati z boljšim študijskim uspehom. Statut Univerze v Ljubljani določa tri pogoje za vpis na vzporedni študij, in sicer uspešno opravljen prvi letnik, opravljeni pogoji za napredovanje v višji letnik ter izpolnjevanje pogojev za vpis v drug študijski program. Fakulteta pa lahko s svojimi pravili postavi dodatne pogoje (povprečje itd.). V Razpisu so za študijsko leto 2014/2015 za vzporedni študij razpisana le izredna mesta, kar pomeni, da je vzporedni študij plačljiv. Rok za prijavo za vzporedni in zaporedni študij v študijskem letu 2014/2015: · 5. februar do 31. maj 2014: vzporedni vpis in vpis na mesta za diplomante na študijske programe, pri katerih se preverijo posebne nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, · 1. do 17. september 2014: vzporedni vpis in vpis na mesta za diplomante (za ostale študijske programe). 9 PONAvLjANje: Ponavljanje pomeni, da študent ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za napredovanje v višji letnik. Tako študent ponovno opravlja isti letnik. S ponavljanjem študent izkoristi pravico vsa- PrehOd: kega študenta, da v času visokošolskega iz- S prehodom se razume prenehanje študen- obraževanja bodisi enkrat ponavlja poljubni tovega izobraževanja v študijskem progra- letnik študija bodisi enkrat zamenja študijski mu, v katerega se je vpisal, ter nadaljevanje program oz. se prepiše. Za ponavljanje mora izobraževanja po drugem študijskem pro- študent izpolnjevati pogoje, predpisane s gramu, kjer se mu vse ali del obveznosti, ki študijskim programom fakultet ali zavoda, jih je študent že opravil v prvem študijskem ter tudi pogoj, da v času visokošolskega izo- programu, priznajo kot opravljene obvezno- braževanja še ni ponavljal ali se prepisal. V sti drugega študijskega programa. Splošna času, ko ponavlja, ohrani vse pravice, ki izha- pogoja za prehod in priznavanje predmetov jajo iz statusa študenta. sta: (prvič) da gre za programa, katerih za- ključka zagotavljata primerljive kompetence ter (drugič) da se pri obveznih predmetih v PAvzIrANje: drugem programu lahko po kriterijih prizna Pomeni, da je študent vpisan na fakulteto, vsaj polovica ECTS točk iz prvega progra- ampak je brez statusa študenta. Študent ma. Višješolski in visokošolski zavodi lahko si mora v času »pavziranja« sam plačevati določajo še posebne pogoje, ki pa jih javno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavaro- objavijo. vanje, izgubi pa pravice iz statusa študenta. Pavziranje je številčno neomejeno. Če štu- dent »pavzira« več kot dve leti zapored, mu visokošolski zavod, na katerem študira, lah- ko naloži dodatne študijske obveznosti – di- ferencialne izpite – z utemeljitvijo, da se je v tem času spremenil študijski program. PrePIS: Zakon o visokem šolstvu daje študentu pra- vico, da poleg prvega vpisa na študij bodisi enkrat zamenja študijski program, čemur pravimo prepis, bodisi ponavlja poljubni letnik študija, čemur pravimo ponavljanje. Vsak študent ima torej možnost dveh rednih vpisov v prvi letnik ali pa rednega vpisa v prvi letnik in enega ponavljanja poljubnega letnika. Ko študent ta »bonus« izkoristi, mu ostane samo še možnost izrednega vpisa na visokošolski zavod ali pa pavziranje. Pri pre- pisu se študent ponovno vpiše v prvi letnik, a na drugem izobraževalnem programu. 10 Druge pravice študenta ALI LAhKO PONAvLjAm KLjUb temU, dA Sem Se eNKrAt že PrePISAL IN ObrAtNO? Trenutni Zakon o visokem šolstvu določa, da ima študent poleg prvega vpisa na študij možnost, da bodisi enkrat zamenja študij- ski program (čemur pravimo prepis) bodisi da ponavlja poljubni letnik študija (čemur pravimo ponavljanje). Če se je torej študent (poleg prvega vpisa) enkrat v času študija že prepisal ali je obratno že enkrat ponavljal, je že izkoristil »bonus«. Tako študentu ostane Mogoče je tudi izredno ponavljanje letnika, pri le še možnost izrednega vpisa na visokošol- čemer študent plača šolnino, ki je enaka zne- ski zavod ali pa pavziranje. sku storitev vseh neopravljenih obveznosti v skladu s cenikom Izvedba predmeta z izpitom. v KAterIh PrImerIh Se LAhKO ŠtUdeNt IzjemNO vPIŠe v vIŠjI v KAterIh PrImerIh LAhKO LetNIK OzIrOmA IzredNO ŠtUdeNt POdALjŠA PONAvLjA LetNIK? AbSOLveNtSKI StAž? Študent se lahko izjemoma vpiše v višji le- Podaljšanje absolventskega staža je mo- tnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, dolo- goče le iz upravičenih razlogov. Upravičeni čenih s študijskim programom za vpis v višji razlogi po 153. členu Statuta Univerze v Lju- letnik, kadar ima za to upravičene razloge, bljani so: ki so npr: · materinstvo, · materinstvo, · daljša bolezen, · daljša bolezen, · izjemne družinske in socialne okoliščine, · izjemne družinske in socialne okoliščine, · priznan status osebe s posebnimi potre- · priznan status osebe s posebnimi potre- bami, bami, · aktivno sodelovanje na vrhunskih stro- · aktivno sodelovanje na vrhunskih stro- kovnih, kulturnih in športnih prireditvah, kovnih, kulturnih in športnih prireditvah, · aktivno sodelovanje v organih univerze. · aktivno sodelovanje v organih univerze. Dodatne pogoje za podaljšanje absolvent- Navedeni razlogi so izrecno določeni v 153. skega staža lahko določajo fakultete same členu Statuta Univerze v Ljubljani, ob tem – s svojimi internimi pravili. Podaljšanje absol- pa lahko dodatne razloge določi tudi posa- ventskega staža pa je možno za največ eno mezna fakulteta. O vpisu odloča komisija za leto. O tem odloča na prvi stopnji komisija za študijske zadeve na visokošolskem zavodu študijske zadeve, na drugi stopnji pa navadno ali drug organ. senat na fakulteti. 11 ALI Se LAhKO vPIŠem v POdIPLOmSKI ŠtUdIj 2. StOPNje, če je tA NePOvezAN z mOjIm dOdIPLOmSKIm ŠtUdIjem? Študent se pogosto lahko vpiše v magistrski študijski program, tudi če je ta popolnoma nepove-zan z dosedanjim študijem. Študent mora pred vpisom na magistrski študijski program opraviti študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, predhodna izobrazba na dodiplomski stopnji ali ustrezne delovne izkušnje. Razpis za podiplomski magistrski študij študenti najdejo na strani Univerze v Ljubljani. V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal študijski program druge stopnje, študijski program, ki je urejen z direktivami EU, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami, ter kdor je diplomiral iz 1. stopnje univerzitetnih (starih) programov. Razpis za podiplomski doktorski študij študenti najdejo na strani Univerze v Ljubljani. MESTA, KJER LAhKO NAJDEM VEČ INfORMACIJ: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: http://www.mizs.gov.si/ Zakon o visokem šolstvu: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201232&stevilka=1406 Univerza v Ljubljani: http://www.uni-lj.si/ Univerza v Mariboru: http://www.um.si/Strani/default.aspx Univerza na Primorskem: http://www.upr.si/ Univerza v Novi Gorici: http://www.ung.si/sl/ Razpis za vpis: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_viso- ko_solstvo/sektor_za_visoko_solstvo/razpis_za_vpis/ Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu: http://test.nakvis.si/ Študentska organizacija Slovenije: http://www.studentska-org.si/ Portal eVŠ: http://portal.evs.gov.si/prijava/ 12 13 SUBVENCIJE SUbveNCIONIrANO bIvANje Avtor: Larisa Tomšič Prva skrb vsakega študenta je v času študija imeti streho nad glavo. Da bi se študentom pomagalo pri reševanju problematike iskanja finančno dostopnega in od univerze ne preveč oddaljenega bivališča, je v Slovenji v Rožni dolini v Ljubljani prvi študentski dom zrastel že leta 1950. Kot študent imaš za bivanje več različnih možnosti. Prva izbira, ki je tudi najpogostej- ša, je bivanje v študentskem domu, ker pa je mest pogosto premalo, država ponuja možnost pridobitve subvencije za bivanje pri zasebnikih. Lahko pa izbereš tudi tretjo, finančno najmanj ugodno možnost, to je bivanje pri zasebnikih brez subvencije. V visokošolskem središču Ljubljana je za študijsko leto 2014/15 razpisanih 7452 postelj v Študentskih domovih Ljubljana, 643 ležišč za študente v dijaških domovih in slabih 300 ležišč v zasebnih študentskih domovih. Študentje pa lahko koristijo tudi subvencijo za bivanje pri zasebnikih, na voljo je 900 ležišč. V Mariboru je razpisanih 2867 ležišč v študentskih domovih Maribor, dijaški domovi razpisujejo 327 ležišč za študente, pri zasebnih študentskih domovih pa bo letos lahko bivalo nekaj manj kot 350 študentov. Predvideno je le 8 subvencij za zasebnike. V visokošolskem središču v Kopru pa je glede na razpis situacija sledeča: Študentski domovi Univerze na Primorskem razpisujejo 226 ležišč, dijaški domovi skupaj 380 ležišč, razpisanih je 155 mest v zasebnih študentskih domovih in 700 subvencij za bivanje pri zasebnikih. 14 Študentski domovi ugodno, družabno, blizu fakultete, veliko dogajanja in zanimivih ljudi. manj zasebnosti, malo število mest, neznan datum prve vselitve. Med iskanjem postelje v študentskem domu boš naletel na nekaj izrazov: 'tihi dom' je dom, v kate- rem ni dovoljeno organizirati zabave, vendar so tudi izjeme. 'Apartma' je, ko imata, najpogosteje, dve sobi skupno kopalnico in kuhinjo. Če pa boš bi- val v 'sobi', si boš kopalnico in kuhinjo delil s celim nadstropjem. Zaprosiš lahko tudi za 'samsko sobo', kar pomeni, da si v sobi sam. Večino težav, ki s ka- terimi se srečaš v študentskem domu, lahko reši že hišnik, sicer pa so ti v pomoč pisarne študent- skih domov. Cene postelj v študentskih domih se gibajo med 40 in 120 €, glede na študentski dom in vrsto sobe. 15 Kako do POdALjŠANje bIvANjA v ŠtUdeNtSKem dOmU subvencionirane sobe v Prošnjo za podaljšanje bivanja vložijo kandi- študentskem domu? dati, ki so v prejšnjem študijskem letu bivali v javnih ali zasebnih študentskih domovih ali rAzPIS pri zasebnikih s subvencijo in se niso izselili Na spletni strani študentskih domov je po oziroma niso prekinili nastanitvene pogod- navadi v začetku julija objavljen razpis za be. Študentje, nastanjeni v študentskih do- pridobitev subvencije za bivanje pri zasebni- movih ali pri zasebnikih s subvencijo, ter tudi kih in za bivanje v študentskih domovih (glej: lastniki stanovanj morajo vsako leto svoj http://www.stud-dom-lj.si/). Glede na to, ali status podaljšati. si prej že prejemal subvencijo za bivanje ali ne, obstajata dva različna roka, oba v sredini opozorilo: avgusta! V obeh primerih pa obrazec izpol- Študent, ki mu status študenta oziroma pra- niš na http://portal.evs.gov.si/bivanje/. vica do subvencioniranega bivanja poteče med študijskim letom, odda prijavo najka- Po prijavi brez kvalificiranega potrdila ne po- sneje trideset dni pred potekom statusa ozi- zabi v ustreznem roku priporočeno poslati roma pravice do subvencioniranega bivanja. obrazca prošnje in vseh obveznih prilog na pristojno pisarno študentskih domov posa- PreSeLjevANje meznega visokošolskega središča. Študentski domovi med študijskim letom razpisujejo preselitvene roke. V 2013/14 so priporoČilo: bili v novembru, decembru, aprilu in juni- Zaradi precejšnjega števila potrebnih prilog ju. Med preselitvenimi roki, ki so po navadi priporočamo, da izpolnjuješ vlogo že več dni dolgi dva dni, je mogoče zamenjati sobo v pred rokom, saj se nepravočasno oddanih študentskem domu iz različnih razlogov – vlog ne upošteva. bližina fakultete, težave s sostanovalcem, želja po bivanju s partnerjem ali bivanju v PrOŠNjA zA SPrejem bIvANjA ugodnejšem domu ipd. Informacije o prese- v ŠtUdeNtSKem dOmU litvenih rokih so objavljene na spletni strani (PrvI vPIS) študentskih domov in po samih študentskih Prošnjo za sprejem vložijo kandidati, ki v domovih. Poleg preselitve iz študentske- prejšnjem študijskem letu niso bivali v jav- ga doma v dom je med letom tudi mogoča nih ali zasebnih študentskih domovih ali pri menjava subvencije pri zasebnikih za bivanje zasebnikih s subvencijo, kandidati, ki so po v domu in obratno. Seveda je tu ključnega lastni volji prek inili nastanitveno pogodbo, pomena razpoložljivost kapacitet. Več o tem in tisti, ki v prejšnjem študijskem letu prido- lahko izveš v pisarni študentskih domov bljene pravice do subvencioniranega bivanja svoje univerze. niso koristili. Ker je po navadi prijav na razpise več, kot je prostih postelj v študentskih domovih, se ob- likuje prednostna lista.. Na njej so razvrščeni SPLETNE STRANI vsi tisti, katerim je bila prošnja odobrena, za- ŠTUDENTSKIh DOMOV: pisan je tudi predviden termin vselitve, ki pa http://www.stud-dom-lj.si/zavod/razpisi/ ni fiksen. Pogosto se zgodi, da študent dobi http://studentskidomovi.um.si/ poziv za vselitev v študentski dom med štu- dijskim letom, ko se kakšno mesto sprosti. http://www.sd.upr.si/ 16 Zasebniki zasebnost, veČja izbira, veČ samostojnosti, izbira sostanovalcev. veČji strošek, daljši odpovedni roki. Če se odločiš za bivanje pri zasebniku bodi pozoren na pogodbo ali dogovor, ki ga skleneš z lastnikom stanovanja. Navada je, da lastnik pri prvem najemu zahteva kavcijo (po navadi v višini ene mesečne najemnine) za morebitno poškodovanje pohištva v času bivanja v stanovanju. Pri višini najemnine bodi pozoren, saj mesečni stroški, kot so voda, elektrika, ogrevanje in internet, največkrat niso vključeni in se plačujejo posebej, kar pa mesečno nanese tudi okrog 50 € (odvisno od meseca). Svetujemo ti, da zahtevaš potrdilo o plačilu stroškov in kavcije, saj se lahko zgodi, da bo lastnik zahteval več, kot je de- janska vrednost položnice ali pa strošek popravila. V tem primeru lahko od lastnika zahtevaš račun popravil ali stroškov in povračilo v primer različne vrednosti od kavcije. 17 to Javni stanovanjski sklad MOL) ter jo prija- Kako do subvencionirane viti pri pristojnem davčnem uradu. postelje pri zasebniku? Najkasneje 3 dni po začetku bivanja moraš rAzPIS zA prijaviti začasno prebivališče na pristojni SUbveNCIONIrANO bIvANje upravni enoti, pod katero spada novo biva- Zasebniki Če izpolnjuješ pogoje za sprejem v študent- lišče. ski dom, a bi raje bival pri zasebnikih s pri- jatelji ali sam, lahko prav tako oddaš pro- Pozoren bodi na stanovanja in sobe, ki se šnjo za bivanje in se namesto za študentski oddajajo na črno, brez subvencije in brez dom opredeliš za bivanje pri zasebniku ter možnosti prijave začasnega bivališča. Naj- na ta način kandidiraš za subvencijo bivanja. bolje je, da si urediš svoj status v najetem Obrazec izpolniš na http://portal.evs.gov.si/ stanovanju, saj bo zakon le tako lahko ščitil bivanje/. Veljajo enaki obrazci in enak je tudi tvoje pravice. rok kot za prijavo za bivanje v študentskem domu (prva prijava ali podaljšanje). Več in- Svojega najemodajalca opozori, da je od 1. 7. formacij o tem je bilo že napisano v prejšnjih 2013 naprej obvezno posredovanje informa- odstavkih. cij o najemnih pravnih poslih v evidenco trga nepremičnin (ETN). pozor: Študentje, ki boste izpolnjevali pogoje za To pomeni, da mora najemodajalec ETN subvencionirano bivanje pri zasebnikih, lah- sporočiti, da ima najemojemalca ter kolikšna ko uveljavite subvencijo le pri tistih zasebni- je mesečna najemnina. kih, ki se prijavijo na javni razpis za zasebnike, ki ga objavijo študentski domovi. Zato mora- Najemnik lahko najemodajalca, ki krši določ- te lastnike stanovanj že poleti opozoriti, da be najemne pogodbe ali določbe Stanovanj- se morajo prijaviti na ta razpis! Najemnina skega zakona, prijavi stanovanjski inšpekciji mora biti med 60 in 120 €. (tel. 01/220 10 00). Po informacije se lahko obrne tudi na Javni stanovanjski sklad MOL SKLeNItev POgOdbe na Zarnikovi 3 v Ljubljani (tel. 01/306 14 36), ki je registrski organ za ljubljansko območje. Da se zavaruješ pred izkoriščanjem in preva- Najemniku je v skrajnem primeru na voljo rami, je najbolje, da so v pogodbi, ki jo skleneš tudi sodno varstvo, ki pa predstavlja velik z najemodajalcem, poleg obveznih sestavin strošek in je časovno precej zamudno. najemne pogodbe iz 91. člena Stanovanjske- ga zakona, zapisani vsi ustni dogovori, od- povedni rok (tj. čas med napovedjo izselitve in dejansko izselitvijo), ki naj bo dovolj dolg, da lahko v tem času najdeš novo nastanitev, in podobno. Najemno pogodbo mora naje- modajalec (lastnik) ali najemnik (študent) z UPORABNE POVEZAVE najemodajalčevim soglasjem registrirati pri Oglasi na Bolhi: pristojnem registrskem organu, na območju http://www.bolha.com/nepremicnine/stanovanja/ katerega leži nepremičnina (npr. v Ljubljani je Borza študentskih sob in stanovanj: http://www.uni-info.si/ Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana: http://www.jssmol.si/domov/ Stanovanjski zakon: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?stevil- ka=3312&urlid=200369/ 18 Subvencionirani javni prevozAvtor: janja hren in marko ruperčič Za subvencije prevozov za dijake in študente se od 20. avgusta 2012 uporablja Zakon o spre- membah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu1. Do subvencionirane mesečne vozovnice so upravičeni tisti dijaki, vajenci in študentje, katerih prebivališče je od izobraževalne ustanove oddaljeno vsaj 2 km. pozor: kljub uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev še vedno določa brezplačen prilagojen prevoz težje ali težko gibalno oviranim osebam. RaZRed MeSečNa VOZOVNica POLLetNa VOZOVNica POLLetNa VOZOVNica POLLetNa VOZOVNica OKtOBeR-JaNUaR feBRUaR-JUNiJ OKtOBeR-JUNiJ 2km-60km 25€ 90€ 112,5€ 180€ 60-90km 35€ 130€ 162,5€ 270€ 90km -> 55€ 210€ 262,5€ 450€ vozovnica za 10 20€ 70€ 87,5€ 135€ voženj/mesec MeStNi PReVOZ ljubljana 10€ 40€ 50€ 100€ maribor 5€ 20€ 25€ 50€ jesenice 15€ 60€ 75€ 150€ kranj 0€ 0€ 0€ 0€ koper 0€ 0€ 0€ 0€ novo mesto 0€ 0€ 0€ 0€ medKrAjevNI POtNIŠKI PrOmet Splošna subvencionirana mesečna vozovnica: namenjena je tistim študentom in dijakom, ki se dnevno vozijo od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja. Cena subvencionirane me-sečne vozovnice je odvisna od oddaljenosti kraja bivanja od kraja izobraževanja. mesečna vozovnica za 10 voženj: namenjena je vsem dijakom in študentom, ki jim zadostuje 10 voženj v enem mesecu. Predvsem je namenjena tistim študentom in dijakom, ki začasno bivajo v kraju, kjer se izobražujejo. Cena mesečne vozovnice je neodvisna od razdalje. meStNI POtNIŠKI PrOmet Tisti študentje in dijaki, ki v kombinaciji z medkrajevnimi vozovnicami koristijo vozovnice za mestni potniški promet, morajo te ponekod doplačati. 1 napisano na tej strani velja najmanj do decembra 2014. 19 kako do? KAKO dO SUbveNCIONIrANe meSečNe vOzOvNICe? Pred začetkom šolskega leta (najbolje čimprej, že od konca avgusta naprej, da se izogneš gneči) izpolniš vlogo za izdajo sub- vencionirane mesečne vozovnice (vloga je dostopna preko http://subvencije.ijpp.si/por- tal/1&cat=3&type=2&news_id=55). Potem sta dve možnosti: · 1. da se vlogo odnese na svojo izobraže- valno ustanovo, kjer jo potrdijo, ali enako, le vloge ti ni potrebno vsak mesec sproti potrjevati, tako da se k izvajalcem pre- · 2. da se vlogi priloži potrdilo o vpisu. voza odpraviš le z elektronsko vozovnico. Z vlogo (in v primeru, da ni potrjena, s po- KAj tOrej POtrebUjeŠ zA PrvI trdilom o vpisu) odideš do svojega medkra- NAKUP SUbveNCIONIrANe vO- jevnega prevoznika, kamor moraš prinesti zOvNICe v ŠOLSKem LetU: osebni dokument. Tam boš kupil vozovnico, ob tem pa pridobil tudi potrdilo o nakupu · veljavni osebni dokument, medkrajevne vozovnice. S tem potrdilom · izpolnjeno in na izobraževalni ustanovi se potem odpravi do ponudnika mestnega potrjeno vlogo za izdajo subvencionira- prometa, kjer potem kupiš oziroma brez- ne vozovnice ALI (nepotrjeno) izpolnjeno plačno pridobiš mestno vozovnico (odvisno vlogo za izdajo subvencionirane vozovni- od mesta, kjer koristiš vozovnico za mestni ce skupaj s potrdilom o vpisu promet – glej prejšnje poglavje). Če boš ko- · elektronsko izkaznico oziroma čip karti- ristil samo vozovnico za mestni promet, se co, če ti je ta ostala še od prejšnjega leta. z originalno vlogo odpraviš direktno k izva- V primeru, da je to tvoje prvo študijsko jalcu mestnega prometa. leto, jo kupiš pri izvajalcu prevoza. Opisani način pridobitve mesečne vozovnice POzOr: velja le za prvo pridobitev vozovnice v šol- datum, od katerega si lahko prvič urediš me- skem letu. V naslednjih mesecih vse poteka sečno vozovnico za naslednji mesec, ter rok veljavnosti vozovnice (do katerega v nas- lednjem mesecu vozovnica velja) sta odvi- sna od izvajalca prevoza. Najbolje, da se pri svojem izvajalcu oziroma izvajalcih prevoza pozanimaš, kateri datumi veljajo zate. Pri tem bodi pozoren tudi na to, da se vozovnici za medkrajevni in mestni potniški promet po roku veljavnosti lahko razlikujeta! 20 Ostale cenejše oblike prevoza Prevoz.org Za enkratne vožnje po Sloveniji predlagamo, da si ogledaš portal prevoz.org, kjer lahko ponudiš ali dobiš najcenejši prevoz med kraji po Sloveniji. Bicikelj Bicikelj je sistem izposojanja koles v Ljubljani. Prednost tega je, da ti je na voljo 24 ur na dan, 7 dni v tednu in ti zagotavlja preprosto uporabo tako podnevi kot ponoči. Na voljo je kar nekaj postajališč, kjer si lahko izposodiš kolo in ga na drugi (ali isti) postaji vrneš. Slabost je, da postaje niso v bližini vseh fakultet in študentskih domov, zato preveri, katera je tebi najbližja. Dobre strani pa so, da se pri kolesarjenju razmigaš, ne onesnažuješ okolja, ker kolo vrneš na postajo, ne tvegaš kraje kolesa, pa tudi nasploh je transport s kolesom v mestih bolj tekoč. Cena pa je naslednja: za 3 € na leto si lahko kolikokrat hočeš izposodiš kolo v kosu do ene ure, tudi večkrat na dan. V kolikor kolesa ne vrneš na postajo po eni uri, ti Bicikelj naslednje ure zaračuna (prva in druga ura sta vsaka po 1 €, tretja je 2 € itd.). KAj mOrAŠ StOrItI, dA LAhKO zAčNeŠ UPOrAbLjAtI bICIKeLj? Imeti moraš kreditno kartico, ki jo bo Bicikelj bremenil, v kolikor uporabljaš kolo več kot eno uro in za prvi prispevek (tedenski 1€ ali letni 3€). Na spletni strani www.bicikelj.si/narocanje slediš napisanim navodilom, ki so enostavna, bodi pa previden pri uporabi kreditne kartice na spletu! Izposoja koles v Kopru V Kopru je možna izposoja 36ih koles na 6ih postajališčih. Uporabnik sistema izposoje je upravičen do uporabe koles 14 ur tedensko. Cenik letne uporabe koles je 12 €. KAj mOrAŠ StOrItI, dA LAhKO zAčNeŠ UPOrAbLjAtI IzPOSOjO KOLeS v KOPrU? Z osebno izkaznico se moraš zglasiti v Turistično informacijskem centru Koper, kjer se prijaviš v sistem izposoje koles. VEČ O IZPOSOJI KOLES V KOPRU SI LAhKO PREBEREŠ NA: http://www.koper.si/index.php?page=stati- cplus&item=2002341. 21 BCikel.si Je sistem izposojanja koles v Mariboru. Veli- ka prednost projekt BCikel.si so postajališča v bližini fakultet. Izposojo in vračilo kolesa opravljaš preko aplikacij, plačilo preko siste- ma Moneta internet, cena pa je odvisna od časovnega zakupa: · do 2 uri = 0,2 € · do 4 ure = 0,5 € · do 9 ur = 0,8 € · cel dan (od 7h do 19h) = 1,2 € V primeru prekoročitve časa, pa je potreb- no plačati zamudnino. Cena zamudnin je na- slednja: · do 30 min = 0,5 € · od 30 min do 1 ure = 0,8 € · do 2 uri = 1 € · od 2 do ure = 2€ · več kot 4 ure = 5€ KAj mOrAŠ StOrItI, dA LAhKO zAčNeŠ UPOrAbLjAtI bCIKeL? Opraviti moraš registracijo na spletni stra- ni http://www.bcikel.si/registracija.aspx, ter napolniti svoj »BCikel račun« preko storitve MONETA internet ali nakazila preko položni- ce ali spletne banke. VEČ O IZPOSOJI KOLES BCIKEL PA SI LAhKO PREBEREŠ NA www.bcikel.si/. 22 SubvencionirAvtaor: mn arko rauperčič prehranaAvtor: marko ruperčič Subvencionirana prehrana študentov je ena najko- ristnejših socialnih pravic študentov. Do brezplač- nega subvencioniranega obroka so upravičeni vsi študentje. Vsakemu pripada ena subvencija na de- lovni dan, kar nanese okoli 22 subvencij mesečno. Koristiš jih lahko vsak dan med 8.00 in 20.00 v eni izmed ponudnic subvencionirane študentske pre- hrane. Nabor restavracij najdeš na spletni strani studentska-prehrana.si. V enem dnevu lahko koristiš več subvencij, vendar morajo med koriščenji miniti štiri ure. V času poletnih počitnic, med 15. julijem in 15. avgustom, pa je subvencionirano pre- hranjevanje onemogočeno. Višina subvencije države je 2,63 €, najvišja vred- nost obroka v restavraciji pa 7 €, kar pomeni, da nikjer ne bi smeli za subvencionirani obrok plačati več kot 4,37 €. Obrok mora vsebovati glavno jed + dva hoda (juho, solato, sadje ali sladico). Ob obroku ti pripada tudi 2 dcl vode ali katere druge pijače. 23 Avtor: marko ruperčič kako do? KAKO POdALjŠAtI UPrAvIčeNOSt dO SUbveNCIje? Ob vpisu v višji letnik moraš upravičenost do subvencije podaljšati, saj vpis velja samo za eno študijsko leto. To storiš tako, da se zglasiš na točki SŠP z veljavnim dokazilom o KAKO dO SUbveNCIONIrANe statusu študenta za tekoče leto in osebnim ŠtUdeNtSKe PrehrANe? dokumentom. Vpis v sistem si urediš čimprej po vpisu v študijski program. Nekatere točke SŠP omo- Izbiraš pa tudi med dvema načinoma kori- gočajo predvpis v sistem že septembra, ščenja subvencije: preko mobilnega telefona pred začetkom študijskega leta, in če takrat ali preko brezkontaktne kartice. V prvem že imaš potrdilo o vpisu, svetujemo, da se primeru je storitev brezplačna, medtem ko izogneš gneči in to opraviš že takrat. moraš, v primeru, da se odločiš za kartico, zanjo plačati 15 €. KAKO POteKA PrvI vPIS? · Preko portala www.studentska-prehra- na.si oddaš prijavo za prvi vpis s tem, da vpišeš zahtevane podatke. · Zapišeš si številko prijavnice. · Osebno stopiš do najbližje točke SŠP, s sabo prineseš številko prijavnice, osebni dokument, dokazilo o statusu študenta (študentska izkaznica, indeks ali potrdilo o vpisu) za tekoče študijsko leto in tele- fon. 24 25 ŠTIPENDIJE Avtor: janja hren »Novi« Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1), ki se je začel uporabljati s 1. 1. 2014, velja samo za študente, ki ste oziroma boste na posameznem izobraževalnem programu za štipendijo prvič zaprosili po 1. 1. 2014 (v nadaljevanju: »novi štipendisti«). Tisti študentje, ki ste štipendijo za posamezni izobraževalni programi prejemali že pred 1. 1. 2014 (v nadaljevanju »stari štipendisti), jo do konca izobraževalnega programa prejemate v skladu s »starim« Zakonom o štipendiranju (ZŠtip). Ne glede na to, da za stare štipendiste velja Zakon o štipendiranju (ZŠtip), imate od šolskega leta 2014/2015 možnost prejemati več štipendij hkrati. Državno štipendijo je tako mogoče kombinirati s: · sofinancirano kadrovsko štipendijo, · štipendijo za deficitarne poklice, · štipendijami Ad futura za študijske obiske in za sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja. 26 ŠTIPENDIJE ZA STARE ŠTIPENDISTE Državna štipendija za stare štipendiste POgOjI zA PrIdObItev IN NAdALjNje PrejemANje držAvNe ŠtIPeNdIje – Pred 1.1.2014 Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujete in izhajate iz socialno šibkejših družin. Do državne štipendije ste upravičeni študentje, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53 % neto povprečne plače. Kateri dohodki in premoženje se štejejo pri izračunu upravičenosti do državne štipendije, določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. vIŠINA držAvNe ŠtIPeNdIje zA StAre ŠtIPeNdISte: dOhOdKOVNi RaZRed POVPRečNi MeSečNi dOhOdeK Na OSNOVNa ViŠiNa V eUR dRUžiNSKeGa čLaNa 1. DO 30% 190 2. NAD 30% DO 36% 160 3. NAD 36% DO 42% 130 4. NAD 42 % DO 53 % 100 K ŠtIPeNdIjI Se v PrImerU UPrAvIčeNOStI dOdeLI tUdI: · dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča: 85,53 € (upravičenost se izkaže s potrdilom o prijavi začasnega bivanja oziroma potrdilom o bivanju v študentskem domu, ki naj velja najkasneje od 1. oktobra dalje); · dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31 EUR; · dodatek za učni oziroma študijski uspeh: · za študente s povprečno oceno najmanj 8,5 ali več: 20,56 € ter · za študente s povprečno oceno najmanj 9,0 ali več: 37,90 €; · dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: 50,89 €. 27 kako do? KAKO dO držAvNe ŠtIPeNdIje (StArI ŠtIPeNdIStI)? Tisti, ki ste že pred 1. 1. 2014 prejemali državno štipendijo za izobraževalni program, na katerega ste trenutno vpisani, morate vsako študijsko leto znova zaprositi za državno štipendije z Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente, ki je dostopna na http:// www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/vloga_zupjs_di- jak_student_obr_8_44_www.pdf. Vlogo lahko oddaš na pristojni center za socialno delo osebno ali po pošti kadarkoli tekom študijskega leta, vendar pa če želiš štipendijo prejeti že za oktober, moraš vlogo oddati najkasneje septembra. Vlogi priložiš potrdilo o vpisu ter dokazilo o študijskem uspehu (izpis vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu), če je potrebno, pa tudi potrdilo o prijavljenem začasnem prebivališču. Študentje, ki študirate v tujini in ustrezate pogojem za pridobitev državne štipendije, vlogi prilo- žite tudi dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in akreditiranosti izobraževalnega programa. VEČ INfORMACIJ O PRIDOBITVI DRŽAVNE ŠTIPENDIJE: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije http://www.scsd.si/drzavna-stipendija.html/, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_ zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije/ drzavne_stipendije_pred_1_1_2014/. 28 Zoisova štipendija za stare štipendiste POgOjI zA NAdALjNje PrejemA- Nje zOISOve ŠtIPeNdIje – Pred 1.1.2014 Do nadaljnjega pridobivanja Zoisove štipendi- je ste upravičeni tisti študentje, ki ste za izo- braževalni program, na katerega ste vpisani trenutno, že pred 1. 1. 2014 prejemali Zoisovo vIŠINA zOISOve ŠtIPeNdIje zA štipendijo in dosegate povprečno oceno mini- StAre ŠtIPeNdISte malno 8,5 ali ste uvrščeni med 5 % najboljših študentov posameznega letnika na posame- Zoisova štipendija znaša 101,78 € za študenta, znem študijskem programu ali pa izkazujete ki se izobražuje v Sloveniji, ter 203,56 € za štu- izjemni dosežek. denta, ki se izobražuje v tujini. Razlika med pogoji za prvo pridobitev Zoiso- K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli ve štipendije in pogoji za nadaljnje prejemanje tudi: Zoisove štipendije je predvsem v tem, da pov- · dodatek za bivanje izven kraja stalnega prečna ocena 8,5 prve pridobitve Zoisove šti- prebivališča v višini 85,53 € (upraviče- pendije ne zagotavlja, zagotavlja pa nadaljnje nost se izkaže s potrdilom o prijavi za- prejemanje le-te. časnega bivanja oziroma potrdilom o bivanju v študentskem domu, ki naj velja najkasneje od 1. oktobra dalje); · dodatek za vrsto in področje izobraževanja, ki jih glede na potrebe trga dela določi minister, pristojen za delo: 30,31 €; · dodatek za učni oziroma študijski uspeh: 19 € za dijake in 35 € za študente; · dodatek za štipendiste s posebnimi po- trebami: 50,89 €. 29 kako do? KAKO dO zOISOve ŠtIPeNdIje zA StAre ŠtIPeNdISte? Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendij vsako leto junija objavi Javni poziv za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendij. Objavo razpisa lahko spremljaš na http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni-raz- pisi/. V razpisu je dostopna tudi Vloga za uveljavitev pravice oziroma nadaljnje prejemanja Zoisove štipendije. Vlogo izpolniš in jo skupaj s prilogami (s potrdilom o vpisu v izobraževalni program in dokazilom, da je kandidat na poklicni, splošni ali mednarodnimaturi dosegel izjemen splošni uspeh, ali dokazilom o študijskem uspehu,torej izpisom vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študijskem letu, z dokazilom izobraževalne ustanove, da je uvrščen med najboljših 5% študentov v svoji generaciji, ali dokazilom o izjemnem dosežku ter, če je potrebno, s potrdilom o prijavljenem začasnem prebivališču) priporočeno pošlji ali osebno vloži na naslov Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zoisova štipendija«, najkasneje do roka določenega v razpisu. VEČ INfORMACIJ O PRIDOBITVI ZOISOVE ŠTIPENDIJE: Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij: http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/zoisove-stipendije/, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_ zaposlovanje/stipendije/zoisove_stipendije/ zoisove_stipendije_pred_1_1_2014/. 30 Kadrovska štipendija za stare štipendiste Kadrovske štipendije dodeljujejo delodajalci upravičencem, ki izpolnjujejo splo- šne pogoje za dodelitev štipendije, razen starostnega pogoja, in pogoje, dolo- čene v splošnih aktih delodajalca. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od 36 € (poleg tega pa ste kadrovski štipendisti upravičeni tudi do pripadajočih dodatkov). V primeru, da višina ka- drovske štipendije presega višino minimalne plače v Sloveniji, pa se presežek šteje v davčno osnovo za izračun plačila dohodnine. Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij izvaja sofinanciranje kadrovskih štipendij na dva načina: · sofinanciranje posrednih kadrovskih štipendij preko nosilcev enotnih regij-skih štipendijskih shem in · sofinanciranje neposrednih kadrovskih štipendij delodajalcem. Delodajalec lahko prejema sofinanciranje kadrovske štipendije eno leto za posamezni letnik na isti stopnji izobraževanja štipendista, razen v zadnjem letniku srednjih šol, ko se za mesec julij in avgust kadrovske štipendije ne izplačujejo. 31 32 SPLOŠNI POgOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE – NOVI ŠTIPENDISTI Štipendijo lahko po novem Zakonu o štipendiranju pridobite upravičenci, ki ste bili pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program nižjega poklic- nega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavljate pravico do štipendije, ali upravičenci, ki ste pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavljajo pravico do štipendije, in v Republiki Sloveniji ali tujini niste: · v delovnem razmerju ali ne opravljate samostojne registrirane dejavnosti, · vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu, · poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov. Starostni pogoj se pri sofinanciranih kadrovskih štipendijah ne upošteva. Vlagatelji lahko pravico do štipendije pridobite tudi za izobraževanje v tujini. Študentje lahko pridobite več vrst štipendij hkrati: · kadrovska štipendija se lahko dodeli hkrati s katerokoli štipendijo, razen hkrati s štipendijo za deficitarne poklice, · štipendija za deficitarne poklice se lahko dodeli istočasno z vsemi štipendijami, razen s kadrovsko štipendijo. 33 34 Državna štipendija za nove štipendiste Državna štipendija je namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujete in izhajate iz socialno šibkejših družin. Do državne štipendije ste upravičeni tisti študentje, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53 % neto povprečne plače. Kateri dohodki in premoženje se štejejo pri izračunu upravičenosti do državne štipendije, določa Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. vIŠINA držAvNe ŠtIPeNdIje zA NOve ŠtIPeNdISte: dOhOdKOVNi RaZRed POVPRečNi MeSečNi dOhOdeK Na dRUžiN- OSNOVNa ViŠiNa V eUR SKeGa čLaNa 1. DO 30% 190 2. NAD 30% DO 36% 160 3. NAD 36% DO 42% 130 4. NAD 42 % DO 53 % 100 K štipendiji se v primeru upravičenosti dodeli tudi: · dodatek za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 €2 - bodi pozoren na to, da pogodbo o začasnem prebivališču prijaviš najkasneje s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge za državno štipendijo. Torej če vlogo vložiš septembra, moraš imeti začasno prebivališče urejeno najkasneje s 1. oktobrom. · dodatek za uspeh, RaZRed POVPRečNi OceNa ŠtUdeNta ViŠiNa dOdatKa Za USPeh V eUR 1. 50 ALI VEč EcTS, NAD 8 17 2. 50 ALI VEč EcTS, NAD 9 22 3. 55 ALI VEč EcTS, NAD 8 30 4. 55 ALI VEč EcTS, NAD 9 40 · dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50,00 €. 2 Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 € mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali pa ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane dnevne mesečne vozovnice, je pa upravičen do mesečne vozovnice za 10 voženj. Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. 35 kako do? KAKO dO držAvNe ŠtIPeNdIje (NOvI ŠtIPeNdIStI)? Vsako leto moraš znova zaprositi za državno štipendije z Vlogo za uveljavljanje državne štipendije za polnoletne dijake in študente, ki jo najdeš na http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageup- loads/dokumenti__pdf/sociala/obr_8_44_stip_sprem_www.pdf. Vlogo lahko oddaš na pristojni center za socialno delo osebno ali po pošti kadarkoli tekom študijskega leta, vendar pa če želiš štipendijo prejeti tudi za oktober, moraš vlogo oddati najkasneje septembra. Vlogi priloži potrdilo o vpisu ter dokazilo o študijskem uspehu (izpis vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem študij- skem letu), če je potrebno, pa tudi potrdilo o začasnem prebivališču v kraju izobraževanja. Študentje, ki študirate v tujini in ustrezate pogojem za pridobitev dr- žavne štipendije, vlogi priložite tudi dokazilo o javni veljavnosti izobra- ževalne ustanove in javni veljavnosti programa. VEČ INfORMACIJ O PRIDOBITVI DRŽAVNE ŠTIPENDIJE: Skupnost centrov za socialno delo Slovenije: http://www.scsd.si/drzavna-stipendija.html/, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/ trg_dela_in_zaposlovanje/stipendije/drzavne_stipendije/. 36 Zoisova štipendija za nove štipendiste POgOjI zA PrvO PrIdObItev dostopnih na območju celotne Slovenije, zOISOve ŠtIPeNdIje – PO 1.1.2014 oziroma je sodelovalo na mednarodni razstavi ali festivalu, Zoisovo štipendijo lahko prvič pridobite študen- tje, ki ustrezate splošnim pogojem in ste doseg- · najvišja mesta na področju poklicnega in li izjemen dosežek ter: strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih. · ste zlati maturant ali ste imeli v zaključ- nem razredu srednje šole povprečno Vlagatelji lahko za pridobitev ali nadaljnje preje- oceno najmanj 4,10 (za študenta v prvem manje Zoisove štipendije ob prehodu med ravn- letniku neposredno po prehodu iz sre- mi izobraževanja uveljavljate izjemni dosežek iz dnje šole na višjo raven izobraževanja) zadnjih dveh šolskih ali študijskih let iz predho- ali dne ravni izobraževanja, v vseh ostalih prime- · ste imeli v predhodnem študijskem letu rih pa izjemni dosežek, ki ste ga dosegli v času glede na študijsko leto uveljavljanja šti- izobraževanja na ravni izobraževanja, za katero pendije na višješolskem ali visokošol- uveljavljate Zoisovo štipendijo, pri čemer se skem izobraževanju povprečno oceno posamezni dosežek lahko uveljavlja le enkrat. najmanj 8,5 ali ste bili v višješolskem ali Uveljavljate lahko individualni izjemni dosežek visokošolskem izobraževanju glede na oziroma izjemni dosežek, dosežen v skupini, ki doseženo povprečje uvrščeni med naj- šteje največ pet članov. boljših 5 % v svoji generaciji – velja za študenta od drugega letnika dalje. POgOjI zA NAdALjNje Pri tem za izjemne dosežke štejejo3 : PrejemANje zOISOve ŠtIPeNdIje · najvišja mesta iz znanja ali raziskovanja zA NOve ŠtIPeNdISte na državnih tekmovanjih, sofinanciranih Upravičenci do Zoisove štipendije morate za na- iz javnih sredstev, daljnje prejemanje Zoisove štipendije na istem · prejeta zlata in srebrna priznanja iz zna- izobraževalnem programu za vsako šolsko ali nja ali raziskovanja na državnih tekmo- študijsko leto izkazati vpis v višji letnik in dose- vanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev, ženo povprečno oceno minimalno 8,5 ali izje- · priznanja za najboljše raziskovalne na- mni dosežek. loge, · udeležba in najvišja mesta na mednaro- vIŠINA zOISOve ŠtIPeNdIje dnih tekmovanjih iz znanja, raziskovanja, Višina Zoisove štipendije je 140 € za študen- razvojne dejavnosti ali umetnosti, ta, ki se izobražuje v Sloveniji, in 280 € za · nagrajeno znanstvenoraziskovalno, ra- študenta, ki se izobražuje v tujini. Štipendistu zvojno ali umetniško delo na državni ali pripadata tudi dodatka: mednarodni ravni, · dodatek za bivanje izven kraja stalnega · objava znanstvenoraziskovalne naloge prebivališča v višini 80,00 €4 (bodi po- ali znanstvenega prispevka v strokovni zoren na to, da začasno prebivališče ali znanstveni publikaciji ali zborniku, prijaviš najkasneje do 1. oktobra – zaradi upravičenosti do dodatka); · umetniško delo ali drugo delo, ki je do- bilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, · dodatek za štipendiste s posebnimi potre- objavljeni v različnih tiskanih medijih, bami v višini 50,00 €. 37 KAKO dO PrejemANjA zOISOve ŠtIPeNdIje zA NOve ŠtIPeNdISte? kako do? Javni sklad Republike Slovenije za razvoj ka- drov in štipendij vsako leto junija objavi Javni poziv za dodelitev oziroma nadaljnje preje- V razpisu je dostopna tudi Vloga za uvelja- manje Zoisove štipendij. Objavo razpisa lah- vitev pravice oziroma nadaljnje prejemanja ko spremljaš na http://www.sklad-kadri.si/ Zoisove štipendije. Vlogo izpolniš in jo skupaj si/razpisi-in-objave/aktualni-razpisi/. s prilogami (s potrdilom o vpisu v izobraževal- ni program in dokazilom, da je kandidat na po- klicni, splošni ali mednarodni maturi dosegel izjemen splošni uspeh, ali dokazilom o študij- skem uspehu, torej izpisom vseh opravljenih izpitov oziroma pridobljenih ocen v zadnjem VEČ INfORMACIJ O PRIDOBITVI študijskem letu, z dokazilom izobraževalne ZOISOVE ŠTIPENDIJE: ustanove, da je uvrščen med najboljših 5 % študentov v svoji generaciji, ali dokazilom o Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij: izjemnem dosežku ter, če je potrebno, prijavo http://www.sklad-kadri.si/si/stipendije/ začasnega prebivališča za pridobitev dodatka zoisove_stipendije/, za bivanje) priporočeno pošlješ ali osebno Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij: vložiš na naslov Javnega sklada Republike http://www.uradni-list.si/1/content?id=117474, Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, Du- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve najska 22, 1000 Ljubljana, s pripisom »Zoiso- in enake možnosti: va štipendija«, najkasneje do roka, določene- http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_ ga v razpisu«. dela_in_zaposlovanje/stipendije/zoisove_stipendije/. 3 Izjemni dosežki so bolj podrobno obrazloženi v Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij. 4 Do dodatka za bivanje je upravičen štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 km, če strošek najema znaša najmanj 65 € mesečno in štipendist ni lastnik ali solastnik nepremičnine. Štipendistu dodatek za bivanje ne pripada, če prejema subvencijo za bivanje v študentskem domu ali pri zasebniku ali ima sklenjeno pogodbo o bivanju v dijaškem domu skladno s predpisi, ki urejajo subvencioniranje bivanja študentov in dijakov. Če je štipendist v rejništvu, se namesto stalnega prebivališča iz prvega odstavka tega člena upošteva njegovo prebivališče pri rejniku. Štipendist, ki prejema dodatek za bivanje, ni upravičen do subvencionirane mesečne vozovnice skladno z zakonom, ki ureja prevoze v cestnem prometu. Štipendist, ki ne izpolnjuje več pogojev za dodatek za bivanje, s prvim dnem naslednjega meseca od nastanka spremembe ni več upravičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali študijsko leto. 38 Kadrovska štipendija za nove štipendiste Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendij ali regionalna razvojna agencija sofinanci- rata kadrovske štipendije delodajalcem, ki dodeljujejo kadrovske štipendije za izobra- ževanje študentom, ki izpolnjujete splošne pogoje za pridobitev štipendije, razen staro- stnega pogoja. Kadrovska štipendija ne sme biti nižja od dr- žavne štipendije brez dodatkov za četrti do- hodkovni razred, kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (100 €). V primeru, da višina kadrovske šti- pendije presega višino minimalne plače v Sloveniji, se presežek šteje v davčno osnovo za izračun plačila dohodnine. Sofinanciranje se dodeli v višini 50 % kad- Višina sofinanciranja za posameznega šti- rovske štipendije, vendar največ v višini 30 % pendista se lahko za novo šolsko ali štu- minimalne plače. Če se štipendist izobražuje dijsko leto poviša do največ 10 % glede na na ravni izobraževanja in področju, oprede- predhodno šolsko ali študijsko leto na pod- ljenem v politiki štipendiranja, se sofinanci- lagi vložene zahteve delodajalca. ranje dodeli v višini 70 % kadrovske štipen- dije, vendar največ v višini 40 % minimalne Če se odločiš za kadrovsko štipendiranje, plače. Če sofinanciranje kadrovske štipendije vedi, da si se, potem ko zaključiš izobraže- ne dosega 50 % ali 70 % dodeljene in izpla- vanje, obvezan zaposliti pri delodajalcu za čane kadrovske štipendije glede na določbe najmanj toliko časa, kolikor je trajalo štipen- prvega in drugega odstavka tega člena, se diranje. Poleg tega štipenditor in štipendist znesek sofinanciranja avtomatično usklajuje uredita medsebojna razmerja v pogodbi o ob spremembi minimalne plače, dokler ne štipendiranju, zato bodi še posebej pozoren doseže najvišjega možnega odstotka kad- na vsebino pogodbe. rovske štipendije. 39 kako do? KAKO dO PrejemANjA KAdrOvSKe ŠtIPeNdIje zA NOve ŠtIPeNdISte? Javni sklad RS oziroma regionalna razvojna agencija objavita javni razpis za dodelitev sredstev za sofinanciranje kadrovskih štipen- dij delodajalcem za naslednje šolsko ali študijsko leto do konca februarja. Razpis lahko spremljaš in se nanj javiš preko spletne strani Javne- ga sklada za razvoj kadrov in štipendije ali tvoje regionalne razvojne agencije, ki podeljuje kadrovske štipendije v tvoji regiji. VEČ O NEPOSREDNIh KADROVSKIh ŠTIPENDIJAh: · rra pomurje: web.rra-mura.com, · rra koroške: www.rra-koroska.si, · posoški razvojni center: http://www.prc.si, · rra ljubljana: www.rralur.si, · rra posavje: www.rra-posavje.si, · rra notranjsko-kraške regije: www.rra-nkr.si, · rra celje: www.rra-celje.si, · rra severne primorske: http://www.rrc-kp.si, · rra gorenjske regije: http://www.bsc-kranj.si, · rra posavje: http://www.rra-posavje.si/o-rra.html, · rcr zasavje: http://www.rcr-zasavje.si, · mariborska razvojna agencija: http://www.rra-mura.si. 40 Štipendije za deficitarne poklice POgOjI zA dOdeLItev ŠtIPeNdIje zA defICItArNe POKLICe Štipendija za deficitarne poklice se dodeli študentu, ki izpolnjuje splo- šne pogoje za dodelitev štipendije in se izobražuje na ravneh izobra- ževanja in področjih, opredeljenih v politiki štipendiranja. Programi, na katerih so dijaki ali študentje upravičeni do deficitarne štipendije, se bodo torej določili naknadno. vIŠINA ŠtIPeNdIje zA defICItArNe POKLICe Štipendija za deficitarne poklice znaša 100 €. 41 kako do? KAKO dO ŠtIPeNdIje zA defICItArNe POKLICe? Štipendije za deficitarne poklice Javni sklad za razvoj kadrov in štipendij dodeli na podlagi javne-ga razpisa, ki ga objavi do konca meseca januarja za naslednje šolsko ali študijsko leto5. Za štipendijo za deficitarne poklice lahko zaprosiš kadarkoli tekom leta na podlagi razpisa, vendar pa je najboljše, da za štipendijo zaprosiš do konca septembra, da dobiš štipendijo že za mesec oktober. Objavo razpisa lahko spremljaš preko http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/aktualni -razpisi/. V razpisu bo objavljena tudi vloga za dodelitev štipendije za deficitarni poklic ter vsa ostala navodila v zvezi s pridobitvijo. 5 V letošnjem letu do konca meseca julija poziv za študijsko leto 2014/2015 zaradi nesprejete politike štipendiranja še ni bil objavljen. 42 OSTALE OBLIKE Avtor: janja hren POMOČI ZA ŠTUDENTE fUNdACIjA ŠtUdeNtSKI tOLAr SUbveNCIONIrANI jezIKOvNI te- ŠtUdeNtSKe OrgANIzACIje čAjI, KI jIh IzvAjA zAvOd ŠOLt: UNIverze v LjUbLjANI pogoj za prijavo je status študenta, ki ni v re- Redna denarna pomoč: namenjena je reše- dnem delovnem razmerju in je vpisan na kate- vanju trenutne socialne stiske študentov, rikoli visokošolski ali univerzitetni zavod članice pomagati socialno ogroženim študentom in Študentske organizacije v Ljubljani. Jezikovni s tem prispevati k vzpostavitvi enakih mož- tečaji so za upravičence delno subvencionirani, nosti pri dostopnosti visokošolskega ali viš- delno pa si jih tečajnik pokrije sam – prispevati ješolskega izobraževanja ter širiti možnosti mora 30 €. za doseganje minimalne ravni kakovosti živ- ljenja študentov. Posameznemu prosilcu se KAKO zAPrOSItI zA SUbveNCIO- lahko dodeli denarno pomoč v enkratnem NIrAN jezIKOvNI tečAj? znesku v vrednosti 300,00 €. Vsak prosilec mora za pridobitev pomoči oddati pisno prošnjo – motivacijsko pismo, izpolnjeno Enkratna izredna denarna pomoč: razpis za vlogo za dodelitev pravice do brezplačnega je- enkratno denarno pomoč Študentski tolar zikovnega tečaja in druge zahtevane priloge na navadno poteka dvakrat letno. Namenjen naslov »Fundacija Študentski tolar Ustanova je tistim, ki imajo status študenta na kate- ŠOU v Ljubljani, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana«. remkoli visokošolskem ali univerzitetnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani ali so prvo leto brez statusa študenta in so vpisani na kateremkoli visokošolskem ali univerzite- tnem zavodu članice ŠOU v Ljubljani ter niso Več o redni denarni pomoči v rednem delovnem razmerju ali prijavljeni si lahko prebereš tule: na Zavodu RS za zaposlovanje v evidenco http://www.studentski-tolar.si/index.php/ brezposelnih oseb. Do dodelitve izredne de- redna-pomoc. narne pomoči so upravičeni študentje, ki se zaradi razlogov, na katere sami ne morejo vplivati, znajdejo v položaju hude material- ne ogroženosti. Posameznemu prosilcu se lahko dodeli denarno pomoč v enkratnem znesku v vrednosti od 450 do 850 €. KAKO zAPrOSItI zA eNKrAtNO IzredNO deNArNO POmOč fUNdACIje ŠtUdeNtSKI tOLAr? S priporočeno pošto na naslov »Fundacija Vse informacije o zahtevanih Študentski tolar Ustanova ŠOU v Ljubljani, prilogah ter vlogo za dodelitev Kersnikova 4, 1000 Ljubljana« pošlješ izpol- subvencije najdeš na njihovi njeno vlogo za dodelitev enkratne izredne de- spletni strani narne pomoči, prošnjo za dodelitev in ostale http://www.studentski-tolar.si/index.php/ zahtevane priloge. druga-pomoc/jeikovni-tecaji. 43 kako do? POmOčI v OKvIrU fUNdACIje SOLIdArNOStNI SKLAd ŠtUdeNtSKe OrgANIzACIje UNIverze v mArIbOrU Enkratna pomoč študentom Univerze v Mariboru: namen je finančno pomagati socialno ogro- ženim študentom Univerze v Mariboru. Izbranim upravičencem bo Solidarnostni sklad glede na socialno stanje podelil finančno pomoč na podlagi enkratnih vlog. Prijavi pa se lahko vsak študent Univerze v Mariboru, ki je državljan RS in katerega dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 160 % bruto zajamčene plače. KdAj IN KAKO LAhKO zAPrOSIŠ zA POmOč v OKvIrU fUNdACIje SOLIdArNOStNI SKLAd? Kandidat se mora v razpisanem roku prijaviti preko spletne prijave, ki je objavljena na spletni strani http://www.solidarnostnisklad.si/2011/ (tu najdeš tudi vse potrebne informacije o prilogah ipd.). Po uspešni prijavi je potrebno prijavno dokumentacijo natisniti, jo pregledati, ustrezno dopolniti, dodati obvezne priloge ter vse skupaj v zaprti ovojnici nasloviti na naslov Solidarnostni sklad, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor ali v času uradnih ur osebno dostaviti v pisarno Solidarnostnega sklada ali v tajništvo ŠOUM. 44 PrežIvNINA Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo preživljati do 26. leta. Po zakonu morajo torej najprej starši preživ- ljati otroka, šele če otroku ne morejo zago- toviti dovolj sredstev za preživljanje, pa je ta upravičen do pomoči s strani države. KAKO SI UredItI PrežIvNINO? Dogovor o preživnini zase (če si starejši od 18 let ter mlajši od 26 let) lahko skleneš sku- paj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru, da se glede zneska preživnine ne morete sporazumeti in nastane spor, moraš pri pristojnem okrožnem sodišču vložiti tož- bo za preživnino. deNArNA SOCIALNA POmOč Denarna socialna pomoč je pomoč, namenjena tistim, ki nimajo dovolj sredstev, premoženja ali prihrankov, ki bi jim omogočali preživetje. Pravica do denarne socialne pomoči se ugotavlja na podlagi premoženja in dohodkov posameznika ali družine – večinoma v zadnjih treh mesecih. Denarno socialno pomoč je načeloma potrebno vrniti, in sicer ali že za čas življenja ali pa jo ob dedovanju vračajo dediči posameznika, ki je socialno pomoč prejemal. To seveda v primeru, da je bil posameznik lastnik premoženja. Če temu ni tako, socialne pomoči ni potrebno vračati. SOCIALNA POmOč IN ŠtUdeNtI mLAjŠI Od 26 Let Študent, ki je mlajši od 26 let in nima prijavljenega lastnega gospodinjstva in ne prejema preživnine, je upravičen do tiste socialne pomoči, za katero zaprosi njegova družina. Cenzus za dodelitev socialne pomoči in višina socialne pomoči sta v tem primeru odvisna od števila družinskih članov, dohodkov v zadnjih treh mesecih ter premoženja družine. Za socialno pomoč pa lahko sam zaprosi tudi študent, ki je mlajši od 26 let, vendar le, če si je pred tem uredil preživnino s strani staršev in zadostil ostalim določilom centra za socialno delo. Starši so ga namreč, če se redno šola, v skladu z zakonom dolžni preživljati do 26. leta. 45 SOCIALNA POmOč IN SAmOvzdrževANI ŠtUdeNtI (ŠtUdeNtI z LAStNIm gOSPOdINjStvOm, KI PrejemAjO PrežIvNINA ALI ŠtUdeNtI NAd 26. LetOm) Če je študent mlajši od 26 let in samovzdrževan (ima prijavljeno lastno gospodinjstvo, ne živi več pri starših in prejema preživnino oziroma ustreza zakonskim določilom) ali je star več kot 26 let, se mu v izračun cenzusa za pridobitev socialne pomoči po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje samo njegovo premoženje ter njegovi dohodki, načeloma zadnjih treh mesecev (gre predvsem za dohodke od občasnih del ter preživnine, medtem ko se štipendije v izračun socialne pomoči ne štejejo, razen štipendije, ki presega višino minimalne plače). Priporočamo vam, da se, preden za socialno pomoč zaprosite, o upravičenosti pozanimate na svojem centru za socialno delo. VEČ NA: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/ denarna_socialna_pomoc/ 46 KAKO PrIdObItI držAvNO SOCIALNO POmOč? Pravico do državne socialne pomoči mora- jo prosilci uveljavljati na centru za socialno delo, in sicer v občini, kjer imajo prijavljeno stalno bivališče. Pravico uveljavljate z Vlogo za uveljavljanje pravic do javnih sredstev, ki jo na center za socialno delo skupaj s pot- rebnimi prilogami oddate osebno ali preko pošte. Vloga je dostopna preko http://www. mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/page- uploads/dokumenti__pdf/sociala/vloga_ zupjs_obr_8_45.pdf. O tem, katere priloge moraš priložiti, pa se IzredNA deNArNA SOCIALNA pozanimaj na svojem centru za socialno POmOč delo. Izredna denarna socialna pomoč se dode- Po pridobitvi socialne pomoči: li, če se oseba znajde v materialni ogrože- nosti zaradi izrednih stroškov, povezanih s Po tem, ko socialno pomoč posameznik pri- preživetjem, na nastanek katerih ni mogla dobi, mora v primeru spremembe centru za vplivati. Dodeli se v enkratnem znesku ali socialno delo, kjer je pomoč pridobil, le to za obdobje do šestih mesecev. Prejemnik sporočiti v osmih dneh po tem, ko je spre- mora izredno denarno socialno pomoč po- memba nastala oziroma je zanjo izvedel. rabiti v roku 30 dni od prejema za stroške, opredeljene v vlogi, ki jo je predložil centru za socialno delo. V roku 45 dni po prejemu izredne socialne pomoči oziroma najkasne- je do vložitve nove vloge za pomoč mora centru za socialno delo predložiti dokazila o porabi sredstev. Kako do izredne denarne socialne pomoči? Vlogo za izredno denarno socialno po- moč (vloga je dostopna preko http://www. mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pa- geuploads/dokumenti__pdf/vloga_zu- pjs_idsp_obr_8_43_cb.pdf ) skupaj s prilogami priporočeno pošlješ ali osebno vročiš na center za socialno delo v občini, v kateri imaš stalno prebivališče. Za informacije o tem, katere priloge je potrebno priložiti, se obrni na svoj center za socialno delo. 47 ObčINSKA POmOč Na nekaterih občinah lahko zaprosiš za občinsko pomoč, namenjeno premestitvi trenutnih socialnih ovir. Za več informacij se obrni na svojo občino. Načeloma gre za enkratno denarno pomoč v že vnaprej določenem znesku. Poleg tega pa veliko manjših občin ponuja štipendije za študente iz njihove občine. O tem se prav tako pozanimaj na svoji občini. 48 ŠTUDENTSKO DEL Avtor: janja hren O pozor: Študentsko delo je občasno ali začasno in ga študentje, ki diplomirate sredi leta, z dnem di- lahko opravljaš preko pooblaščene organiza- plomiranja izgubite status in od takrat naprej cije (študentskega servisa) na podlagi napotni- ne smete več opravljati študentskega dela. ce te organizacije. Študentsko delo v sloven- Z delom preko študentskega servisa lahko skem sistemu predstavlja socialni korektiv nadaljujete, ko ponovno pridobite študentski za socialno ogrožene študente, hkrati pa tudi status (na primer naslednje leto oktobra, ko mehanizem za pridobivanje delovnih izkušenj. ste ponovno vpisani na študijski program 1. oziroma 2. stopnje ali če ste mlajši od 26 let in ŠtUdeNtSKO deLO LAhKO ste vpisani v izobraževanje odraslih). OPrAvLjA OSebA: ŠtUdeNtSKO deLO PO 26. LetU: · s statusom dijaka v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila 15 let, osebe s statusom študenta (rednega ali iz- · s statusom študenta v Republiki Sloveniji, rednega) lahko tudi po 26. letu opravljate študentsko delo, če seveda izpolnjujete tudi · s statusom udeležencev izobraževanja druge, prej naštete pogoje (niste vpisani v odraslih, ki so mlajše od 26 let, evidenco brezposelnih oseb oziroma niste · osebe, ki so zaključile srednjo šolo v te- zaposleni). Kljub temu v nekaterih primerih kočem šolskem letu in bodo (na podlagi pride do sprememb pri dohodnini in davčni vpisa na visokošolski zavod) pridobile olajšavi (glej poglavje o dohodnini in davčni status študenta ob začetku novega šol- olajšavi). Osebe s statusom udeleženca izo- skega leta, braževanja odraslih po 26. letu ne morete · študentje tujih univerz, ki v okviru med- več opravljati študentskega dela. narodnih izmenjav opravljajo študijske obveznosti v RS, · izredni študentje, ki niso zaposleni. 49 Kako začeti s študentskim delom? Pred začetkom študentskega dela se mo- raš včlaniti v pooblaščeno organizacijo za posredovanje dela dijakom in študentom. Za včlanitev boš potreboval osebni dokument, številko osebnega računa, davčno številko in dokazilo o statusu. (Seznam študentskih servisov je dostopen na http://www.prosnja. info/studentski_servisi.html. ) Napotnica študentskega servisa je pravna podlaga za delo dijaka ali študenta v podje- tju. Napotnico je potrebno dvigniti pred pri- KAj StOrItI, če POdjetje Ne četkom dela in jo posredovati delodajalcu, PLAčA? drugače govorimo o delu na črno. Ko je delo opravljeno, podjetje agenciji za posredova- Priporočamo, da vedno poskrbiš, da ti delo- nje dela vrne dva izvoda napotnice in se s dajalec ob zaključku dela izpolni četrti izvod tem strinja s plačilom zneska študentu, ki je napotnice, kamor vnese datum začetka in naveden na napotnici in je skupaj z računom zaključka dela ter doda svoj podpis in žig. Ta tudi izterljiv. izvod ti bo služil za osebno evidenco pa tudi kot dokazilo v primeru neplačila. POZNaMO dVe VRSti NaPOtNic: Če želiš prejeti plačilo, mora podjetje nujno vrniti napotnico na študentski servis najka- · navadna se izda, ko delo opravljaš krajši sneje v roku osmih dni po opravljenem delu. čas oziroma za enkratno izplačilo, V tem primeru znesek lahko iztržiš; včasih · stalna se izda v primeru, ko v določenem študentski servis založi znesek in nato sam podjetju delaš daljše obdobje. terja plačilo od podjetja. Poleg tega imajo nekateri servisi oblikovan rizični sklad. To je sklad, kamor servis da del svojih sredstev pozor: za primere, če delodajalec ne plača. Servis v primeru, da prejmeš na napotnico enotno ti mora omogočiti vpogled vanj oz. povedati, nakazilo, ki bo višje od 400€ (oziroma 88,88€ koliko sredstev je še ostalo in kako se po- za tiste, ki presegate dane časovne omejitve- razdelijo. Za več informacij se pozanimaj na glej poglavje o posebni osebni olajšavi) se ti svojem študentskem servisu. Če želiš pre- bo sproti od zneska nakazila odvedla akonta- veriti, ali je podjetje neplačnik, pa pokukaj na cija dohodnine v višini 25% nakazila. stran http://www.neplacniki.info/. 50 Napoved za dohodnino in davčne olajšave Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Če vsi tvoji dohodki skupaj (nakazila, honorarji, pokojnina po starših …) niso presegli zneska splošne olajšave, ne boš prejel/a informativnega izračuna dohodnine. Če se ti je sproti odvajala akontacija dohodnine, konec leta pa nisi presegel/a zneska splošne olajšave, si upravičen/a do povračila. 51 Kako do povračila? Tako, da sam/a vložiš napoved za odmero dohodnine. Vloga je dostopna preko http:// www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_za_fizicne_osebe_obrazci/odmera_doho- dnine/. Če si do povračila upravičen/a, je najbolje, da se na svojem študentskem servisu ter Davčnem uradu RS dodatno pozanimaš, do kakšnega povračila si upravičen/a ter kako in do kdaj ga uveljaviti. OLaJŠaVe Za LetO 2014 ZNaŠaJO: · Splošna olajšava, do katere ste upravičeni tisti študentje in dijaki, za katere starši ne uveljavljajo posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, znaša v letu 2014 3302,70 €. · Dodatna splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljate tisti študentje in dijaki, ki vas starši ne uveljavljajo in vaši skupni obdavčljivi prihodki niso višji od 12.570,89 €. In sicer v primeru, da znesek vaših obdavčljivih prihodkov v letu 2013 ne preseže 10.866,37 €, znaša dodatna splošna olajšava 3.217,12 €. V primeru, da bo skupni znesek vaših obdavčljivih prihodkov višji od 10.866,37 €, vendar nižji od 12.570,89 €, pa 1.115,94 €. Če presežete znesek 12.570,89 €, do dodatne splošne olajšave niste upravičeni. · Posebna osebna olajšava velja samo za delo preko napotnice študentskega servisa. Do posebne osebne olajšave ste upravičeni dijaki in študentje, stari do 26 let oziroma starejši od 26 let, če ste se vpisali na študij pred 26. letom in ste na dodiplomski študij vpisani manj kot 6 let oziroma manj kot štiri leta na podiplomski študij. Prav tako velja doba 6 let za študente enovitih magistrskih programov. Tisti, ki boste v koledarskem letu 2014 dopolnili 27 let in ste se na dodiplomski študij vpisali več kot 6 let nazaj ali več kot 4 leta nazaj na podiplomski študij oziroma več kot 6 let nazaj na enoviti magistrski program, do posebne osebne olajšave torej niste upravičeni. Za tiste, ki presegate dane časovne omejitve, prav tako velja, da se vam po 26. letu v primeru, da presežete 88,88€ na enotno nakazilo, sproti odvede 25 % akontacije dohodnine, zato vam priporočamo, da ko dopolnite 26 let, na matičnem študentskem servisu preverite, do katerih olajšav ste še upravičeni ter kdaj se vam začne sproti odvajati akontacija dohodnine za zneske, višje od 88,88 €. · Poleg vseh olajšav pa ne pozabite tudi na normirane stroške, ki se vam za delo preko študentskega servisa avtomatsko priznajo kot 10% olajšava. VEČ O DOhODNINI SI PREBERI TUKAJ: http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/dohodnina_ za_fizicne_osebe_pojasnila/. 52 Avtor: janja hren Avtor: janja hren ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE NA SPLOŠNO O zAvArOvANjU V Sloveniji poznamo dve vrsti zdravstvenega zavaro- vanja, ki se med seboj dopolnjujeta, in sicer: · Obvezno zavarovanje, ki ga mora imeti vsak dr- žavljan RS in krije večji del stroškov zdravljenja, preostali del krije dopolnilno zavarovanje. Če si posameznik dopolnilnega zavarovanja ne uredi, preostali delež zdravstvene storitve, ki ga obvezno zavarovanje ne krije, plača sam. V primeru, da po- sameznik nima urejenega obveznega zavarovanja, je 100 % samoplačnik za zdravstvene storitve, pri čemer so stroški lahko zelo visoki. · Dopolnilno zavarovanje: ker so doplačila zdra- vstvenih storitev visoka, je najbolje skleniti dopol- nilno zdravstveno zavarovanje in si s tem zagotoviti kritje celotnih stroškov zdravljenja. pozor: če si posameznik uredi samo dopolnilno zavarovanje, obveznega pa ne, je 100 % samoplačnik, saj obvezno zavarovanje predstavlja osnovo za dopolnilno zdra- vstveno zavarovanje! 53 Kako si urediti obvezno in dopolnilno zavarovanje? KAKO SI UredItI zdrAvStveNO Brezplačno: zAvArOvANje če SI dIjAK ALI do 1. januarja 2012, pred uveljavitvijo Zakona o ŠtUdeNt, mLAjŠI Od 26 Let? uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, si je bilo Dijaki in študentje, ki imajo status, so zdra- obvezno zavarovanje možno urediti preko ob- vstveno zavarovani kot družinski člani (torej čine, in sicer si se lahko zavaroval kot »občan«, so zavarovani preko svojih staršev) vse do če si za to seveda izpolnjeval pogoje. 26. leta starosti. Tudi, če ima študent status po 26. letu, ne more biti več zavarovan pre- Od 1. januarja 2012 naprej to ni več možno, kljub ko staršev. Kot družinski člani so lahko zava- temu pa si je možno zdravstveno zavarovanje rovani tudi izredni študentje, če so mlajši od (tako obvezno kot tudi dopolnilno) urediti brez- 26 let, če niso v rednem delovnem razmerju plačno in sicer na tvojem matičnem Centru za ali prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Za- socialno delo, z Vlogo za uveljavljanje pravic varovanje se uredi tako, da potrdilo o šolanju do javnih sredstev. Do kritja obveznega zava- predložijo delodajalcu enega izmed staršev. rovanja ter do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev si upravičen, če KAKO SI UredItI zAvArOvANje, izpolnjuješ pogoje, ki so potrebni za pridobitev če IzgUbIŠ StAtUS ALI dOPOLNIŠ denarne socialne pomoči, ne glede na to ali jo 26 Let? prejemaš ali ne. Ko izgubiš status ali dopolniš 26 let, si moraš Samoplačniško: zdravstveno zavarovanje urediti sam. V roku v primeru, da do kritja zavarovanja nisi upra- osmih dni, ko postaneš zavezanec za doplači- vičen, si obvezno zavarovanje samoplačniško la, si moraš urediti obvezno zdravstveno za- urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje varovanje in po želji dopolnilno zdravstveno (najkasneje osem dni po tem, ko postaneš za- zavarovanje na izbrani zavarovalnici (v Slo- vezanec za doplačila), dopolnilno zavarovanje veniji to možnost nudijo Vzajemna, Triglav in pa na eni izmed zavarovalnic, ki se s tem ukvar- Adriatic Slovenica). Pri tem je potrebno vedeti, jajo (Vzajemna, Triglav in Adriatic Slovenica). Pri da je večinska praksa zavarovalnic, da se do- tem moraš biti posebno pozoren na roke, ki jih polnilno zdravstveno zavarovanje sklene s imajo zavarovalnice. Večinska praksa zavaro- prvim v naslednjem mesecu. To pomeni, da si valnic je namreč, da dopolnilno zdravstveno moraš, če npr. s 1. oktobrom izgubiš status in zavarovanje sklepajo s prvim v naslednjem želiš biti zavarovan takoj, zavarovanje urediti mesecu. To pomeni, da si moraš, če npr. s 1. do konca septembra. Prav tako je priporočlji- oktobrom izgubiš status in želiš biti zavarovan vo, da si, če dopolniš 26 let npr. v sredini okto- takoj, zavarovanje urediti do konca septembra. bra, zavarovanje urediš do konca septembra. Prav tako je priporočljivo, da si, če dopolniš 26 let npr. v sredini oktobra, zavarovanje urediš do konca septembra. Paziti je potrebno tudi, da si dopolnilnega zavarovanja ne urediš več kot en mesec po tem, ko si urediš obvezno zavaro- vanje, saj obstaja možnost, da padeš v trime- sečno čakalno dobo. To pomeni, da tri mesece sicer zavarovanje plačuješ, nisi pa upravičen do kritja stroškov zdravstvenih storitev. 54 ZDRAVSTVO Avtor: jasmina Kokol Ker se zavedamo, da je zdravje zagotovo naj- nega zdravnika. Eden izmed razlogov za pomembnejše v posameznikovem življenju, menjavo osebnega zdravnika pred pretekom smo v tem članku zbrali informacije o tem, enoletnega roka od prejšnje izbire je tudi dol- kako si študentje priskrbijo osebnega zdrav- gotrajnejša ali stalna preselitev v drug kraj. nika v kraju šolanja, dobijo ustrezno nego v Postopek menjave, ki velja poleg izbire oseb- nujnih primerih in kje najdejo lekarne. nega zdravnika tudi za izbiro zobozdravnika in ginekologa, je enostaven – študent se oglasi Vsak študent mora poskrbeti, da ima urejeno v novo izbrani ambulanti in izpolni obrazec ustrezno zavarovanje. Pri rednih in izrednih ' Izjava o izbiri osebnega zdravnika' , v katerem študentih zadošča osnovno zdravstveno mu razloga za menjavo ni potrebno naves- zavarovanje, študentje brez statusa in tuji ti. Odjavo pri prejšnjem zdravniku in prenos študentje pa morajo imeti urejene tudi dru- zdravstvenega kartona, skupaj s kritjem ma- ge oblike zavarovanja, vključno z dodatnim terialnih stroškov, opravi zavarovalnica. V zdravstvenim zavarovanjem. tem primeru je v Izjavi potrebno navesti tudi razlog menjave osebnega zdravnika. Ko štu- Študent, ki študira izven kraja stalnega prebi- dent doštudira, se lahko po istem postopku vališča, ima pri opredelitvi ali izbiri osebnega vrne k splošnemu zdravniku v kraju stalnega zdravnika dve možnosti. Prva je, da za svoje- prebivališča. ga osebnega zdravnika izbere nekoga iz Zdra- vstvenega doma za študente v Ljubljani (v pri- Druga možnost je, da se študent ne odloči za meru študija v Ljubljani), zdravnika, ki deluje menjavo osebnega zdravnika. V tem primeru v sklopu Dispanzerja za zdravstveno varstvo je študent upravičen le do nujne pomoči v pri- študentov Maribor (v primeru študija v Ma- meru nenadne obolelosti ali svežih poškodb, riboru) ali zdravnika iz Šolskega dispanzerja kontrole in nadaljevanje zdravljenja pa mora v Zdravstvenem domu v Kopru (v primeru opraviti pri osebnem zdravniku. študija na Primorskem). Opredelitev oziroma izbira osebnega zdravnika v kraju študija štu- dentu omogoča celovito zdravstveno oskrbo v primeru bolezni, poškodbe ipd. Menjavo osebnega zdravnika lahko vsaka zavarovana oseba opravi po preteku enega leta od prejšnje izbire. Osebnega zdravnika lahko zavarovana oseba izjemoma zamenja tudi prej, in sicer v primeru, ko je njen oseb- ni zdravnik več kot tri mesece neprekinjeno odsoten zaradi bolezni, porodniškega do- pusta, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov ali če je odšel na delo v drug kraj. Po prenehanju navedenih razlogov lahko za- varovanec ponovno izbere prejšnjega oseb- 55 Zdravstvene storitve za študente Univerze v Ljubljani Republika Slovenija je ustanovila Zdravstveni Študentom so v Ljubljani na voljo tudi dežur- dom za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ), ne ambulante, ki jih lahko obiščejo v primerih kjer zagotavljajo celostno zdravstveno oskr- potrebe po nujni medicinski pomoči. K nujni bo študentom, ki študirajo v Ljubljani – torej medicinski pomoči spada izvajanje nujnih dodiplomskim in podiplomskim študentom ukrepov zdravnika in njegove ekipe pri osebi, ter tujim študentom in njihovim učiteljem. ki je zaradi bolezni ali poškodbe neposredno Na enem mestu izvajajo programe iz pod- življenjsko ogrožena oziroma pri kateri bi gle- ročja tako preventive kot kurative (obvezna de na bolezenske znake v kratkem času lah- cepljenja, zdravstveno vzgojo, sistematske ko prišlo do takšne ogroženosti. zdravstvene preglede, preglede s področja splošne medicine, zobozdravstva, ginekolo- 24 ur na dan deluje v Urgentnem bloku Klinič- gije, psihiatrije in klinične psihologije). nega centra (vhod z Bohoričeve) ambulanta splošne nujne medicinske pomoči. V primeru življenjske ogroženosti pokličejo na 112, ur- gentnega zdravnika lahko pokličejo na tele- OSNOVNI PODATKI: fon 01/ 522 84 08, za nujne obiske zdravnika na bolnikovem domu v primeru nenadnega aškerčeva cesta 4 poslabšanja zdravstvenega stanja pa lahko 1000 Ljubljana pokličejo na 01/ 522 84 08. http://www.zdstudenti.si/ Ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in telefon: 01/ 200 74 25 16. uro v kletnih prostorih Zdravstvenega e-pošta: zdstudenti@siol.net doma Ljubljana Center, Metelkova ulica 9, deluje ambulanta za zobozdravstveno nujno medicinsko pomoč. Vsako noč med 21. in 4. uro deluje v istih prostorih nočna zobozdra- vstvena ambulanta. Storitve v tej ambulanti Na tej lokaciji so študentom na voljo tri spe- spadajo med nadstandardno dejavnost, kar cialistke splošne in tri družinske medicine. pomeni, da ne sodijo med pravice obveznega Splošna ambulanta, ki deluje v okviru ZDŠ, zdravstvenega zavarovanja, zato je del stro- se nahaja tudi v študentskem naselju v Ro- škov samoplačniških. Telefon ambulante za žni dolini (blok VI I). Prav tako v ZDŠ delujeta nujno zobozdravstveno medicinsko pomoč je tudi dve ginekologinji, šest zobozdravnikov, 01/ 472 37 18. psihiatrinja in psihoterapevtka ter specialist- ka klinične psihologije. Pred vsakim obiskom katerekoli ambulante se je potrebno za ter- min dogovoriti v času delovnih ur izbranega zdravnika. Telefonske številke, delovne čase in ostale informacije najdete na spletni strani ZDŠ. 56 V primeru, da vam zdravnik predpiše zdravilo na recept ali svetuje nakup zdravila brez recepta ter v primeru bolezni, za katero smatrate, da ni potreben zdravniški pregled, se po pomoč odpravite v lekarno. Na spodnjih slikah je prikazanih nekaj lokacij lekarn v Ljubljani. Zemljevid, ki prikazuje vse lokacije lekarn v Ljubljani in je bil izdelan posebej s tem namenom, pa si lahko ogledate na https://mapsengine.google.com/map/edit?mid=zDKPBZ6LQndM.ku- KRwxV60gjk. LOKaciJe LeKaRN V LJUBLJaNi LOKaciJe LeKaRN V LJUBLJaNi 57 LOKaciJe LeKaRN V LJUBLJaNi LOKaciJe LeKaRN V LJUBLJaNi LEgENDA: a Dunajska cesta 23 G Kržičeva ulica 9 M Litijska cesta 43 U Njegoševa cesta 6 B Prešeren Square 5 h Gregorčičeva ulica 9a N Gasparijeva ulica 2 V Rojčeva ulica 22 c Metelkova ulica 9 i Komenskega ulica 11 O Hrenova ulica 19 x Postojnska ulica 24 d Preglov trg 14 J Slovenska cesta 55 P Železna cesta 16 y Celovška cesta 83 e Levstikov trg K Miklošičeva cesta 24 q Tržaška cesta 118 Z Trg komandanta Staneta 8 f Ulica bratov Učakar 58 L Celovška cesta 142 S Cesta v Mestni log 55 Trg Mladinskih Delovnih Brigad 2 a 58 Zdravstvene storitve za študente Univerze v Mariboru Tako redni kot izredni študentje Univerze v Mariboru imajo zagotovljeno preventivno in kurativ-no zdravstveno varstvo, ki se izvaja v Dispanzerju za zdravstveno varstvo študentov v Mariboru (DZVŠ), Ob parku 5. Prvo pomoč lahko študentje dobijo tudi v katerikoli ambulanti v Mariboru. V sklopu študentskega dispanzerja delujejo, poleg preventivne in kurativne ambulante, še zob-na in ginekološka ambulanta, laboratorij in mentalno-higienska posvetovalnica. Na Gosposvetski 84 v Mariboru ob ponedeljkih popoldan deluje tudi psihološka svetovalnica za študente. Potrebne telefonske številke in ordinacijske čase lahko preverite na http://www. soum.si/sl-SI/Content/Details/103. NeKateRe LOKaciJe LeKaRN V MaRiBORU: LEgENDA: a Gosposka ulica 12 P Lavričeva ulica 1 B Glavni trg 20 q Gorkega ulica 18 e Gosposvetska cesta 41 R Slovenska ulica 33 f Partizanska cesta 39 S Pobreška cesta 18 G Partizanska cesta 1 K Ljubljanska ulica 9 Ostale lokacije najdete na: https://mapsengine.google.com/map/edit?mid=zv9qFlR5fedE.kgLMGFT1AjrE 59 Zdravstvene storitve za študente Univerze na Primorskem Študentom Univerze na Primorskem so v Zdravstvenem domu Koper, natančneje v Šolskem dispanzerju, na voljo štiri zdravnice. ZDRAVSTVENI DOM KOPER – CENTER dellavallejeva ulica 3 6000 Koper http://www.zd-koper.si/sl telefon: 05/ 664 71 00 e-pošta: info@zd-koper.si 60 ŠTUDENTSKE DRUŽINE Avtorici: Neža Sovinc in jasmina Kokol Študentske družine so glede na status upravičene do nekaterih pravic, ki jim vsaj delno olajšujejo prepletanje študentskega in starševskega življenja. Po zakonu študentskim staršem pripada dodatno leto izobraževanja na univerzah oziroma fakultetah, izjemni vpis v višji letnik, bivanje pri zasebniku oz. študentskem domu, dodatna prehrana, štipendija, razni denarni prejemki, po-moč ob rojstvu, starševski in otroški dodatki ter dodatki za nego otroka. dOdAtNO ŠtUdIjSKO LetO IN bIvANje v ŠtUdeNtSKem dOmU IzjemeN vPIS v vIŠjI LetNIK ALI PrI zASebNIKU 70. člen Zakona o visokem šolstvu določa, Študent starš ima tudi možnost podaljšanja da se vsaki študentki, ki rodi v času študija, bivanja v študentskem domu za eno leto. Po- odobri dodatno leto ali podaljšanje statusa leg tega imajo na področju bivanja študent- pri njenem študiju, kar ji omogoča lažje opra- ske družine še nekatere druge ugodnosti. vljanje le tega. Tudi pri izjemnem vpisu se iz Takšna ugodnost so na primer posebni pro- upravičenih razlogov materam odobri vpis stori v študentskem domu, ki omogočajo v višji letnik, četudi niso opravile predpisanih primerno bivanje tako za študenta starša obveznosti (to velja za študentke Univerze v kot tudi za otroka. Študentje, ki postanejo Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na starši po preteku roku za oddajo vloge za Primorskem in Univerze v Novi Gorici, saj študentski dom, lahko to prošnjo oddajo tako določajo njihovi statuti). tudi naknadno; k točkam za sprejem se jim prišteje 100 točk; izpolnjevati pa jim ni pot- rebno pogoja, da je kraj študija od stalnega prebivališča oddaljen vsaj 25 km. V primeru bivanja pri zasebniku je študent starš upravi- čen tudi do subvencije za otroka, v nekaterih primerih pa tudi za partnerja. V Rožni dolini v Ljubljani deluje v bloku št. 12 tudi vrtec, namenjen otrokom študentov, ki je pod okriljem viških vrtcev. Najbolj ogroženim otrokom, ki so ostali brez vrtca (so na čakalni listi), je namenjeno sub- Več o subvencioniranem bivanju vencionirano varstvo otrok. pa na straneh 14-18. 61 PrehrANA Kar je še zelo pomembno pri vzgajanju in preživljanju otroka, pa je sama prehrana. Študent starš je upravičen do desetih dodatnih subvencioniranih obrokov za vsakega otroka. Subvenciji se lahko koristita zaporedno, brez vmesne omejitve kot pri ostalih študentih. V pisarnah za študentsko prehrano po vsej Sloveniji lahko ob predložitvi rojstnega lista otroka pridobi potrdilo o upravičenosti do dodatnih subvencij. ŠtIPeNdIje Štipendije lahko prejemajo dalj časa, kar pomeni, da če študent starš letnik ponavlja, lahko prejema štipendijo dvakrat za isti le- tnik. Ta pravica pa velja samo v času, dokler starš prejema starševski dodatek in ne velja za absolventski staž oziroma dodatni letnik. Za študente, ki so poročeni ali živijo v zunaj- zakonski skupnosti ali postanejo roditelji ter skrbijo za otroka, se pri ugotavljanju materi- alnega položaja upošteva zakonec oziroma oseba, s katero vlagatelj živi v zunajzakonski skupnosti, ne upoštevajo pa se več dohodki staršev. Za pridobitev pravice do državne štipendije lahko zaprosi z Vlogo za uvelja- vljanje pravic iz javnih sredstev kadarkoli med letom na krajevno pristojnem centru za socialno delo. Več o tem si lahko prebereš na straneh 26- 42. deNArNI PrejemKI POmOč Ob rOjStvU Preživninska obveznost izhaja iz starševske Je enkratni denarni prejemek, namenjen na- pravice, ki otroku zagotavlja, da ga starši kupu opreme za novorojenca.Pravico uve- preživljajo do njegovega 18. leta. V prime- ljavlja samo eden od staršev, in sicer 60 dni ru, da se redno šola, ga morajo starši pre- pred predvidenim datumom poroda oziroma življati do 26. leta starosti. Študent starš najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem lahko na centru za socialno delo zaprosi za roku pravice ni več mogoče uveljaviti. Pre- družinske prejemke in denarno socialno po- moženjski cenzus za pravico do pomoči ob moč, a mora najprej pri svojih starših urediti rojstvu otroka znaša 64 % povprečnega me- preživnino zase, če je mlajši oziroma mlajša sečnega dohodka na družinskega člana. od 26 let in če partner družine ni sposoben preživljati. Prav tako mora prej pri očetu oz. materi svojega otroka urediti preživnino zanj, če študentska družina ni prijavljena kot dvostarševska. Več o socialni pomoči lahko prebereš na straneh 43-48. 62 StArŠevSKI dOdAteK Je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nado-mestila. Pravica do starševskega dodatka traja eno leto, uveljaviti pa ga je potrebno 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Če se pravico uveljavlja kasneje kot v navedenih rokih, se pravica prizna od prvega dne naslednjega meseca, ko je vloga vložena, in traja, dokler otrok ne dopolni enega leta (365 dni) starosti. Oče ali druga oseba ima pravico do starševskega dodatka v trajanju, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila. Starševski dodatek se uveljavlja na pristojnem centru za socialno delo z Vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka (http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuplo- ads/dokumenti__pdf/30102009_DP-1.pdf). dOdAteK zA NegO OtrOKA Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev, in sicer za otro- ka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi VEČ O STARŠEVSKEM oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Pra- DODATKU PA NA STRANI MINISTRST- vico do dodatka za nego otroka uveljavljate VA ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE z Vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI: nego otroka, ki jo najdete na spletni strani http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_ Ministrstva za delo, družino, socialne zade- podrocja/druzina/starsevsko_varstvo_ ve in enake možnosti: http://www.mddsz. in_druzinski_prejemki/druzinski_pre- gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ jemki/starsevski_dodatek/. dokumenti__pdf/30102009_N-1.pdf. 63 OtrOŠKI dOdAteK Zavod Študentska svetovalnica med različ- Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgo- nimi vrstami svetovanja nudi tudi svetova- jo in izobraževanje otroka. Pravica zanj se nje za študentske družine. Več informacij o uveljavlja v 90 dneh po rojstvu otroka in se njihovem delovanju dobite na www.sveto- prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če valnica.com. Eden njihovih projektov je Štu-se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dentska hiša SRce, ki deluje kot varna hiša dnem naslednjega meseca po vložitvi zah- za študente. tevka. Pravica do otroškega dodatka se priz- na za dobo enega leta. Klub študentskih in dijaških družin Maribor, ki deluje pod okriljem ŠOU Maribor, s projekti Pravico do otroškega dodatka uveljavlja- skrbi za starše dijake in študente v Maribo- te na pristojnem centru za socialno delo s ru. Več o njihovem delovanju in pomoči, ki jo splošno vlogo za Uveljavljanje pravic iz jav- nudijo, dobite na spletni strani http://www. nih sredstev. Vloga je dosegljiva tule na na- stud-druzine.org/. slovu http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/ mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__ Nekatere občine nudijo pomoč ob rojstvu ot- pdf/30102009_N-1.pdf. roka. O tem se je potrebno pozanimati v ob- čini, kamor spada kraj stalnega prebivališča Izrednega pomena je obveščanje študent- študenta starša. skih družin o njihovih pravicah in ugodnostih. V nadaljevanju je še nekaj besed o tem, kam Lokalni centri za socialno delo urejajo otro- po dodatne informacije in pomoč. ški dodatek, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za nego otroka, ki Zveza ŠKIS vsako leto organizira projekt potrebuje posebno nego in varstvo itd. Infor- Škisova štorklja, ki je namenjen študent- macije pridobite na njihovih spletnih straneh. skim družinam. Sestavljen je iz nagradnega natečaja in brezplačnih plesno ustvarjalnih Karitas na osnovi ugotovljenega stanja in v delavnic za otroke in starše. Več o projek- sodelovanju z drugimi socialnimi službami tu si lahko preberete na www.skis-zveza.si/ družinam pomaga predvsem s hrano, oseb- projekti/skisova-storklja. nimi predmeti in občasno pri plačilu osnov- nih položnic. Pomaga tudi s pravno pomočjo Nekateri študentski klubi študentskim dru- in pri urejanju pravic, kot so osnovno zavaro- žinam omogočajo več oblik pomoči, kot vanje, varstveni dodatek in izredne pomoči. so denarna pomoč, boni za nakup otroške Več informacij na www.karitas.si, študent- opreme, oblačila in obutev. Več informacij ske družine pa se lahko obrnejo tudi na po- poiščite na spletni strani Zveze ŠKIS (www. sebno telefonsko številko 01/300-59-60. skis-zveza.si) in na strani lokalnega študent- skega kluba. Klub študentskih družin Slovenije informira, svetuje in organizira dogodke za študentske družine. Več na http://www.stud-druzine. org/. 64 65 ŠTUDENTJE INVALIDIAvtor: jasmina Kokol Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potre- upravičene določene skupine študentov znot- bami ureja usmerjanje otrok, mladoletnikov in raj te kategorije. 211. člen Statuta Univerze v mlajših polnoletnih oseb s posebnimi vzgojno Mariboru opredeljuje, kdo so študentje invalidi. -izobraževalnimi potrebami ter določa načine Kot študent invalid se šteje študent, ki se zara- in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Po di dolgotrajnih fizičnih, mentalnih, intelektual- tem zakonu so otroci s posebnimi potrebami nih ali senzornih okvar, v nasprotju z ostalimi otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi študenti, srečuje z ovirami, ki preprečujejo ali in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, ovirajo njegovo polno in učinkovito vključeva- otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gi- nje in sodelovanje v izobraževalnih procesih. balno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih pomembno! učenja ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi Če je dijak pridobil status kandidata s po- motnjami, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje sebnimi potrebami, mu to ne zagotavlja programov vzgoje in izobraževanja z dodatno avtomatično statusa študenta s posebnimi strokovno pomočjo. Splošnih določil, kdo je potrebami oz. statusa študenta invalida. Ta študent s posebnimi potrebami, ni opredelje- status je potrebno po vpisu na fakulteto po- nih niti v Zakonu o visokem šolstvu niti v Za- novno pridobiti in nato zanj vsako leto po- konu o višjem strokovnem izobraževanju (z novno zaprositi. novim predlogom Zakona o visokem šolstvu se bo predvidoma uredilo tudi to področje). V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je Posledično ni enotnih pravil za reguliranje pra- zapisano, da »Status študenta s posebnimi po- vice študentov s posebnimi potrebami s pod- trebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustre- ročja štipendiranja, izobraževalnega procesa zno mnenje pristojne komisije za usmerjanje ipd. in so tako pogoji za uveljavljanje pravic otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih posebej urejeni na posameznih področjih. Pri oseb s posebnimi potrebami ali mnenje inva- nekaterih pravicah se za študente s posebnimi lidske komisije. Članica s pravili opredeli način potrebami smatrajo poleg invalidov tudi tisti, opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za ki dosegajo izjemne dosežke na posameznem prehod v višji letnik za študente s statusom področju družbenega življenja (šport, umet- študenta s posebnimi potrebami.« Vse infor- nost), študentje starši in študentje s šibkim macije o postopku, morebitnih rokih oddaje socialno ekonomskim statusom. Zaradi tega prošnje za dodelitev statusa in potrebnih do- je težje definirati, do kakšnih prilagoditev so kazilih pridobite v referatu svoje fakultete. 66 Pravice študentov invalidov Študent invalid lahko pridobi določene pravice do prilagoditev študija oziroma študijskih obveznosti. Univerza v Ljubljani sicer še nima enotnega pravilnika, ki bi veljal za celotno univerzo, kljub temu pa imajo nekatere fakultete svoje pravilnike, ki urejajo to področje. O pravicah, ki vam jih status prinese, se morajo študentje invalidi pozanimati na svoji fakulteti. Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem urejata prilagoditve za študente invalide oz. študente s posebnimi potrebami, poleg statuta tudi s posebnima pravilnikoma. Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru je dostopen na http://ssum.um.si/o-nas/pravilniki/, Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze na Primorskem pa na http://www.fvz. upr.si/cmsfiles/f_429.pdf. 67 Pravice študentov s posebnimi potrebami so naslednje: POdALjŠANje StAtUSA zaradi svojega izven študijskega delovanja, bolez- ŠtUdeNtA, IzjemNI vPIS v ni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih vIŠjI LetNIK obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.« S 153. členom določa tudi: »Študent Zakon o visokem šolstvu določa, da se lahko se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni študentu iz upravičenih razlogov (kamor spada opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim tudi invalidnost) status študenta podaljša, ven- programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to dar največ za eno leto. opravičene razloge kot npr.: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, V 238. členu Statuta Univerze v Ljubljani je zapi- priznan status osebe s posebnimi potrebami, ak- sano: »Študentom, ki imajo status študenta-špor- tivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kultur- tnika, status študenta-priznanega umetnika in nih in športnih prireditvah, aktivno sodelovanje v status študenta s posebnimi potrebami oziroma organih univerze.« OPrAvLjANje IzPItOv v IzredNIh rOKIh V Statutu Univerze v Ljubljani je določeno, da se lahko študentje s posebnimi potrebami z izpra- ševalcem dogovorijo o opravljanju izpitov v izrednih izpitih rokih. ŠtUdeNtSKA PrehrANA Upravičenci s posebnimi potrebami ima- subvencij za prehrano in za potrebe vodenja jo zaradi težke oziroma težje funkcionalne evidenc mora študent s posebnimi potreba- prizadetosti pravico do desetih dodatnih mi izvajalcu ob oddaji prijave v novem štu- subvencioniranih obrokov mesečno. Zara- dijskem letu predložiti tudi potrdilo o težki di ugotavljanja upravičenosti do dodatnih oziroma težji funkcionalni prizadetosti. SUbveNCIONIrANO bIvANje mora v tem primeru priložiti pisno dokazilo o V postopku pridobitve subvencioniranega bi- upravičenosti do spremljevalca. Spremljevalec vanja se lahko študentu invalidu po individualni mora izpolnjevati splošne pogoje za pridobitev obravnavi prišteje 100 točk, v kolikor predloži subvencije, ni pa potrebno, da doseže zadostno potrebna dokazila pristojnih organizacij ozi- število točk za sprejem v študentski dom. roma organov (socialno skrbstvo, zdravnik Spremljevalec plačuje posteljo v študentskem specialist, invalidska komisija, upravni organ) o domu v enakem znesku kot vsi ostali študentje. težkem socialnem ali zdravstvenem položaju (najmanj 80 % invalid, težak bolnik). V kolikor nastanejo izjemne okoliščine (najmanj 80% telesna okvara, najmanj trimesečna ne- Če študent živi v posebno težkih socialnih ali prekinjena odsotnost od študijske dejavnosti zdravstvenih razmerah, se mu lahko dodeli zaradi bolezni ali materinstva v času študija, subvencija za bivanje tudi v primeru, če je njego- prejemnik denarne socialne pomoči, nezapos- vo stalno prebivališče od kraja študija oddalje- leni starši oziroma skrbniki, brez staršev ozi- no manj kot 25 km. roma skrbnikov) po roku za oddajo vloge za subvencionirano bivanje lahko študent odda Študent invalid ima možnost uveljavitve pra- prošnjo za izjemno dodelitev subvencije kadar- vice do bivanja spremljevalca v študentskem koli med študijskim letom preko elektronske domu. Prošnji za sprejem v študentski dom vloge na spletnem portalu eVŠ. 68 tOLmAčeNje Po Zakonu o uporabi slovenskega znakov- nega jezika imajo gluhi in naglušni dijaki in študentje pravico do dodatnih ur tolmača znakovnega jezika zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem. Namesto 30 ur imajo tako pravico do 100 ur tolmačenja letno. Te ure so namenjene za študentovo zAgOtAvLjANje POtrebNe osebno uporabo za namene študija, na pri- dOdAtNe OPreme mer za skupinsko delo z drugimi študenti, pripravo seminarske naloge, izvajanje razi- 3. člen Zakona o usmerjanju otrok s poseb- skave za seminarsko nalogo, niso pa name- nimi potrebami: njene za obiskovanje vaj in predavanj. Pra- vico do tolmača gluha ali naglušna oseba »Vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi po- pridobi tako, da na pristojnem centru za soci- trebami se izvaja v skladu s tem zakonom in alno delo vloži prošnjo za pridobitev pravice predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, do tolmača. Obrazci so na voljo na centrih osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in za socialno delo ali na regionalnih društvih strokovnega izobraževanja ter splošnega sre- gluhih in naglušnih. dnjega izobraževanja. Študentom s posebnimi potrebami, ki se vključujejo v študijske programe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, se v skladu s statutom visokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema.« Zakon torej določa, da se študentom s po- sebnimi potrebami v skladu s statutom vi- sokošolskega zavoda zagotavlja potrebna dodatna oprema. Statut Univerze v Ljubljani ne vsebuje nobene določbe o zagotavljanju posebne oziroma dodatne potrebne opreme študentom s posebnimi potrebami. Prilagoditve se obravnavajo glede na posa- meznika. 69 ŠtIPeNdIrANje V nadaljevanju so opisane pravice oseb s posebnimi potrebami, kot jih opredeljuje nov Zakon o štipendiranju, ki začne veljati s 1. 1. 2014. »Štipendist s posebnimi potrebami je štipen- dist, ki mu je priznana invalidnost oziroma te- lesna okvara na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Sloveni- Štipendijsko razmerje in prejemanje štipen- je ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlova- dije se lahko podaljšata za dodatno šolsko nje v skladu s predpisi, ki urejajo področje po- ali študijsko leto, če štipendist ponavlja le- kojninskega in invalidskega zavarovanja, ali za tnik zaradi starševstva, opravičljivih zdra- katerega je enemu od staršev priznan dodatek vstvenih razlogov, izjemnih družinskih in so- za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in cialnih okoliščin, torej neizpolnjenih šolskih varstvo po predpisih, ki urejajo družinske pre- ali študijskih obveznosti zaradi višje sile. Pri jemke ali je usmerjen v prilagojen program tem se za opravičljive zdravstvene razloge vzgoje in izobraževanja v skladu z zakonom, šteje »bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potre- najmanj štiri mesece v šolskem ali študijskem bami.« letu, v katerem je štipendist prejemal štipen- dijo, ki je vplivala na zmanjšanje učnih ali štu- K državni in Zoisovi štipendiji se lahko dodeli dijskih sposobnosti šti pendista v tolikšni meri, dodatek za štipendiste s posebnimi potre- da zaradi tega ni mogel izpolniti šolskih ali štu- bami v višini 50 €. Pri državnih štipendijah dijskih obveznosti, kar se dokazuje z mnenjem je, v primeru, da je štipendist med šolskim lečečega zdravnika specialista.« ali študijskim letom izpolnil pogoje za pri- dobitev dodatka za štipendiste s posebnimi Odlog vračila ali obročno vračanje štipendi- potrebami, na podlagi podane prošnje s pr- je je možno, če se s tem bistveno izboljšajo vim dnem naslednjega meseca od nastanka možnosti štipendista za vračilo štipendije, od spremembe upravičen do tega dodatka za katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati ce- tekoče šolsko ali študijsko leto. Velja tudi lotnega vračila štipendije in štipendist iz ute- obratno-štipendist, ki ne izpolnjuje več po- meljenih razlogov štipendije ne more vrniti gojev za dodatek za štipendiste s posebnimi v enkratnem znesku. Kot utemeljen razlog potrebami, s prvim dnem naslednjega me- za odlog ali obročno vračanje štipendije se seca od nastanka spremembe ni več upra- šteje tudi dalj časa trajajoča bolezen, ki je vičen do tega dodatka za tekoče šolsko ali vplivala na potek študija. študijsko leto. Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovne- Odpis vračila štipendije je med drugim mo- ga mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki žen, če štipendist opusti izobraževanje zara- urejajo področje usmerjanja otrok s poseb- di invalidnosti I. kategorije, ki zajema najmanj nimi potrebami, oziroma na podlagi odločbe 24 mesecev neprekinjeno trajajočo bolezen o priznanju dodatka za nego otroka v skladu oziroma poškodbo. s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov, ali pa na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma skle- pa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 70 Prilagojenost in dostopnost prostorov Sistematično reševanje problema bivanja študentov s posebnimi potrebami v študentskih domovih Univerze v Ljubljani se je začelo s tem, ko so prenovili blok V v študentskem naselju v Rožni dolini. Tam so sedaj zagotovljeni dostop v zgradbo in arhitektonsko prirejeni apartmaji v pritličju, prav tako je urejeno tudi parkirišče. Prirejeni apartmaji pa niso samo tukaj, temveč tudi v študentskem domu na Poljanski (Center), Kardeljevi ploščadi (Bežigrad) in na Litostrojski (Ši- ška). Poleg tega imajo študentski domovi v Ljubljani v upravljanju tudi dve prilagojeni stanovanji na Hacquetovi na Bežigradu. Drugi študentje s posebnimi potrebami, ki ne potrebujejo posebnih prilagoditev za vsakodnevno življenje, bivajo tudi v drugih študentskih domovih. Študentski domovi Univerze v Mariboru so apartmaje, prilagojene za gibalno ovirane študente, pridobili z izgradnjo študentskega naselja na Lentu. Tudi tukaj so urejena parkirna mesta. Dvop-osteljni apartma je na voljo tudi v naselju na Tyrševi. Podrobnejše informacije o pogojih za bivanje in o prilagoditvah lahko dobite: Študentski domovi v Ljubljani Študentski domovi Univerze v Mariboru cesta 27. aprila 31 Gosposvetska 53 1000 Ljubljana 2000 Maribor Sprejemna pisarna Pisarna za sprejem tel.: (01) 242 10 19 tel.: (02) 228 42 00 (01) 242 10 21 http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=222 http://www.stud-dom-lj.si e-pošta: umsd.info@uni-mb.si e-pošta: studentski.domovi@siol.net Študentski domovi Univerze na Primorskem Muzejski trg 2 6000 Koper Slovenija tel.: (05) 611 75 07 fax: (05) 611 75 31 http://www.sd.upr.si/ e-pošta: info@sd.upr.si Dostopnost fakultet in tudi mnogih ostalih javnih stavb je za osebe na invalidskih vozičkih zelo neprimerna. Številne namreč še vedno nimajo klančin ali pa so te arhitektonsko nep-rimerne. Največkrat je problem, da so prestrme, dostop do stavb pa otežujejo tudi cestne razpoke in previsoki robniki. Za zagotovitev kvalitetnega študija vseh študentov bi tako bilo potrebno zagotoviti primeren dostop v popolnoma vse fakultete, vendar je ta ideal še daleč od resničnosti. 71 Finančna pomoč Dodatek za nego otroka je namenjen kri- Za ostale informacije o možni finančni po- tju povečanih stroškov, ki nastanejo zara- moči glej poglavje Ostale oblike pomoči za di varstva in nege otroka, ki je hudo bolan, študente na strani 43, kjer so opisane vse telesno prizadet ali z motnjami v telesnem možne oblike finančne pomoči, k pripadajo in duševnem razvoju. Pravico do dodatka vsem študentom, tako študentom invalidom uveljavlja eden od staršev, do njega pa je kot ostalim. upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Več informacij si lahko preberete na: http:// www.csd-lj-siska.si/prejemki/dodatekNega- Otroka.asp. Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravlja- ti vseh ali večine osnovnih življenjskih po- treb. Do njega je opravičena oseba, ki zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nuj- Dodatne no in stalno potrebuje tujo nego in pomoč. Študentom invalidom, razen slepim, dodatek informacije za tujo pomoč in postrežbo ne pripada. Inva- lidni osebi ta dodatek pripada ob zaposlitvi. Interese študentov invalidov zagovarjajo na Društvu študentov invalidov Slovenije, kjer tudi izvajajo programe pomoči in druge ak- tivnosti, ki prispevajo k izboljšanju položaja VEČ NA: na področju izobraževanja, bivanja in zapo- http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ slovanja invalidov. dogodkiPrebivalci.euprava?z- did=745&sid=368 VEČ NA: http://www.dsis-drustvo.si/. 72 Publikacija je brezplačna. Document Outline Škisova popotnica2014-platnice_prvastran ŠKISova popotnica 2014 2015_enostranska POSTOPKI IN ŠTUDIJSKE PRAVICE ŠTUDENTOV Vpis v visokošolstvo Različne oblike in spremembe študija Druge pravice študenta SUBVENCIJE Subvencionirano bivanje Subvencionirani javni prevoz prehrana Subvencionirana ŠTIPENDIJE Štipendije za stare štipendiste Splošni pogoji za pridobitev štipendije – novi štipendisti OSTALE OBLIKE POMOČI ZA ŠTUDENTE ŠTUDENTSKO DELO Kako začeti s študentskim delom? Napoved za dohodnino in davčne olajšave ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE ZDRAVSTVO Zdravstvene storitve za študente Univerze v Ljubljani Zdravstvene storitve za študente Univerze v Mariboru Zdravstvene storitve za študente Univerze na Primorskem ŠTUDENTSKE DRUŽINE ŠTUDENTJE INVALIDI Pravice študentov invalidov Prilagojenost in dostopnost prostov Finančna pomoč Škisova popotnica2014-platnice_zadnja stran