GLEDALIŠKI UST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LIUDUANI UREJA OTON ŽUPANČIČ SEZONA 1927/2S 15. DEC. 1927 Številka 6 IZHAJA VSAKEGA 1. IN 15. V MESECU - - ^ CENA ONI 4 NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI RAZVRSTITEV SEDEŽEV DRAMA SEZONA 1927/28 — 15. DECEMBRA 1927 - ŠTEVILKA 6 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu Cena Din 4 - Calderon: Sodnik zalamejski (Prizor iz tretjega dejanja. — Poslovenil Oton Župančič.) Don Lope: (za odrom vojakom) Tu stojte! C r e s p o : Kaj je to? Kdo je prišel? Vojaki? Don [j o p e: Jaz sem, Pedro Crespo, jaz. Na sredi pota sem izvedel hudo nepriliko, in moral se;n nazaj. In dobro, da sem prav na vas naletel. . . Vaš sin — kaj pa je z njim? Ni ga bilo za mano. Crespo : To, gospod, takoj izveste. Kaj pa je pripeljalo vas nazaj? Tako ste upehani. .. Don Lope : Da tu nekak sodniček dal mojega je stotnika zapreti, lil, bognie, te proklete svoje noge nikoli nisem čutil še tako, kot danes, ko me je ovirala hiteti, kakor bil bi rad. A zdaj sem tu, in kmet bo čutil mojo jezo; prebičati velim ga do krvi. Crespo : Potem ste se menda zastonj potili - ne vem, če se sodnik bo tepsti dal. Don Lope : Ne dal? Kaj to! Jaz ga bom dal pretepsti. Crespo : Ne vem, gospod, kako bo to, ne vem. In veste, vzrok, zakaj ga je zaprl? Don Lope: Vzroka ne vem, a naj bo, kar že hoče, vsak lio dobil pravico. Če je treba, pa glavo proč! Crespo : Gospod, vam pač ni znano, kaj pravzaprav občinski je sodnik. Don Lope: Takle kmetavz ... C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C r e s p o : Don Lope: C -r e s p o : Don Lope: Crespo : Don Lope: Crespo: Don Lope: Crespo : Don Lope: (zakliče) Seveda ho kmetavz, pa če si vtepe v svojo trdo bučo, da stotnika obesi — strela božja — ga res obesi. Strela božja, tega nikoli ne stori. Če hočete, pa se prepričate. Kje je, povejte? Ne bo prav daleč, No — kdo je sodnik? Jaz Salament, saj to sem si že mislil. No, salament, to mislili ste prav. Beseda, Crespo, kaj? Samo beseda! Gospod, pa mož-beseda, mož-beseda! Prišel sem radi vašega jetnika -njegovo krivdo hočem kaznovati. Jaz sem ga kaznoval z verigami. Ne veste, da je on v kraljevi Službi, in da sem samo jaz njegov sodnik? Ne veste, da mi je nasiloma ugrabil hčer iz moje lastne hiše? Ne veste, da sem jaz mu general, in da odločam jaz zadevo to? Ne veste, da mi je oskrunil hišo, pehnil v sramoto mene in moj rod? Ne veste, da vi nimate pravice odtegniti ga vojnemu sodišču? Ne veste vi, da klečal sem pred njim, in mi ni hotel dati zadoščenja? Ne veste, da s tem činom segate armadi v sodstvo, ki mu je podvržen? In on, on je posegel meni v čast — in ta mu ni podvržena nikoli. Nate roko, da dam vam zadoščenje. Kar vzamem sam lahko, ne prosim drugih. Imeti pa ga moram — to stoji. No, pravda pa že teče. Kaj je pravda? Par pol papirja, da se nanje piše razprava. Dobro, jaz grem noter ponjo. Kar, Kar! Vendar — vam ne bi svetoval. Zakaj ukaz sem dal, da vsakega, ki bi se ječi bližal, ustrele. No,‘ krogel sem že vajen... ampak vendar ... He, tam, vojak! (Vojak pride.) Nemudoma zajaši, pa nesi kompanijam vsem ukaz, naj se takoj obrnejo s topovi in v redui vrsti semkaj pribite. 82 Vojak: Ne bo potreba; ko so izvedeli, kaj se godi, so vsi nazaj krenili. D o 11 Lope: Sedaj pa, strela, bomo videli, če stotnika mi daste ali ne. C r e s p o : Sedaj pa, strela, kliče me dolžnost, kar mora se zgoditi, to so zgodi!! (Odide v hišo.) (Vojaki prikorakajo z bobnanjem.) D o n L o p e : V tej hiši, fantje, stotnik je ujet. Če ga nemudoma ne izroče, zažgite hišo; če se vas upre, požgite po vsi vasi hiše vse. (Nabralo se je oboroženih kmetov. Pisar iz hiše pri zadnjih besedah.) Pisar : Magari, če zažgete hišo, njega vendar ne oprostite. Vojaki : Pomorimo jih! C r e s p o : (je prišel iz hiše) Kaj? Pomoriti — res nič drugega? Don Lope: Naskok! Naprej! Kar vrata ulomite! Vsak narod, ki ima resnične umetnike, ima že zategadetj svojo narodno umetnost. ^Resnični umetnik poje, piše, stika, modefira čisto nezavedno iz duše svojega naroda in svojega časa. Cankar. Mirko Polič: W. A. Mozart: Čarobna piščal »Es geliort mehr Bildung (lazu, den Wert dieses Opernbuches zu erkennen, als ihn abzuleugneiK. Goethe. S svojo opero Die Entfuhrung aus dem Serail (vprizorjeno 1. 1782.) je vstvaril Mozart prvo in mogoče tudi najboljšo nemško >Spielopero«. Figarova svatba (Le nozze di Figaro 1. 1786.) in »Don Juan ((»Don Giovanni« 1. 1787.) sta kulminacija t. zv. drainma giocoso<; »Cosi fan tutte (1. 1790.) pa je prototip in naj-elegantnejši produkt pristno romanske »opere buffe< (komedije intrig). »Čarobna piščal« (komponirana in izvajana 30. sept. v letu mojstrove smrti 1791.) ne spada v nobeno prej oirenjenih kategorij, vendar nahajamo v njej vse te elemente združene v idealno, rekel bi Shakespearovsko celoto. Poslednje scensko delo tega najuuiver-zalnejšega genija glasbe je prineslo operni umetnosti nov, pomemben element, ki je v naslednjem postal velevažen za njen razvoj. V »Čarobni piščali« se namreč prvič v operni literaturi poudarja 83 lliočan etičen princip, čigar ideal je spopolnjenje človeštva. Opera, ki je dotlej služila poglavitno zabavi, ter se je k večjemu v zasmehovanju človeških siabosti povzpela uo »ogleuaia nravnosti., postaja v tem hipu oznanjevaLka visokih etičnih principov, ni več samo sredstvo za razvijanje sijaja in razkošja, ampak služi tudi propagandi plemenitih stremljenj človeške družbe. V Čarobni piščali je zase-jano seme, ki je vzklilo že v Beethovnovem »Fideliju«, ter je pozneje prineslo obilen sad v \vagnerijanski m po\vagnerijanski penjodi, pa vse do naše dobe, ki zahteva od vsakega scenskega dela globljo miselnost in poudarjanje an celo rešitev eticnin pioulemov človeštva. Vendar ne sme čitalelj misliti, da je Čarobna piščal težko, suhoparno delo, natrpano z neužitnimi filozofskimi izreki, ali kaj sličnega. Narobe! V pestrih, živih slikah se razvija pred nami dejanje z mestoma prav dovtipnimi dijalogi (posamezne glasbene scene povezuje govorjena proza), in nikjer se avtorja ne trudita, da bi zakrila svoj prvotni načrt »čarobne spektakelske opere . Kajti prvotno je bila ta opera zamišljena po vzoru takrat zelo priljubljenih del, kjer je odrska mašinerija ob spremljevanju cenene, lahke glasbe igrala glavno vlogo. Slučajno sodelovanje takega genija kot je Mozart nam pa je vstvarilo delo, ki ga častimo in občudujemo. Emanuel Schikaneder. ki je po ideji L. Gieseckeja priredil Mozartu libreto za »Čarobno piščal«, je bil sam gledališki ravnatelj (takrat je imel v zakupu dunajski »Theater auf der Wieden ), ter je kot tak imel vsaj precejšnjo rutino in spretnost. V borbi za lastno eksistenco (bil je dokaj potraten in lahkomiseln) je prišel na misel, da bi si pridobil za to opero sodelovanje tako slavnega mojstra. Spočetka se je Mozart branil, končno pa pred vsiljivo zgovornostjo pisateljevo kapituliral: »No so schau, dass ich bald das Buch krieg, so will ich dir in Gottes Namen die Oper schreiben. Wenn \vir ein Malheur haben, so kan n ich nichts dat'tir, denn eine Zauberoper habe ich noch nicht komponiert!« Seveda ni prišlo do »malheura«, to pa ne po zaslugi libretista, temveč zaradi blagodejnega vpliva velikega genija, ki je snov dvignil v visoke sfere svojega duha, jo posvetil, prečistil in poglobil. Do prvega finala je še vse šlo po želji in načrtu libretista, ki se je slepo držal tedaj veljavnih vzorov, od tod dalje pa je odločilno posegel tudi v dejanje in njega razvoj sam Mozart. Pod njegovim vplivom je vsaka posamezna oseba v dejanju doživela pravo metamorfozo z ozirom na tip. karakter in svojo nadaljno vlogo. Iz puhlega, brezmiselnega, skoraj bedastega dejanja, katerega cilj je bil ponuditi predmestnemu občintsvu priljubljene efekte z mašinerijo ob spremljevanju prazne, bombastične glasbe, je nastalo globoko občuteno delo, apoteoza večne lepote, moči in modrosti, velepesem humanističnega ideala prosvitljenega človeštva. Mozart v obče ni bil zmožen napisati samo deskriptivno, vnanjo, na efekte preračunano glasbo. To je koj pri prvem poizkusu (v prvi številki te oper?, kjer opisuje beg Tamina pred kačo) izprevidel, ter je brez pomisleka izbrisal iz partiture nepotrebne trobente in 84 timpane. Njegova r uzika je enostavna, zajeta iz globine človeškega občutenja, ter je zato tako vsebine polna, da ji niso potrebne nikake zunanje primesi kot n. pr. lokalna barva velike mase in slični ceneni efekti. V »Čarobni piščali«, katere dejanje je zamišljeno v orijen-talskem miljeju, ne najdemo nikakih aluzij na jutrovsko glazbo, temveč je vsak takt čisto pristno mozartovski. Vendar je vse tako popolno in jasno karakterizirano da si bolje ne moremo misliti. Tu vlada velika moč genija, ki ni odvisna od malenkostnih, lokalnih momentov in ki ob vsaki priliki vstvarja velike pozitivne vrednote. Večji orkestralni aparat kot navadno (t. j. poleg svojega normalnega orkestra še pozavna in klavir) vporablja po večini le v scenah Sarastra in njegove družbe. Še tam pa so vse instrumentalne grupe vporabljane z občudovanja vredno zmernostjo. Kljub temu (ali morda prav zato?) se poslušalec ne more ubraniti občutka nenavadne svečanosti, ko posluša te enostavne, ali močno učinkovite napeve in zbore, ki oznanjajo globoko miselnost modrega duha, per.-onificiranega posebno v vzvišeni osebnosti Sarastrovi. Okoli tega predstavnika svetlojasne modrosti, lepote in moči se zbirajo vsi pozitivni elementi, pripravljeni žrtvovati idealom človeštva. Temu krogu pristopa plemeniti princ ( še več — človek«!) Tamino s svojo izvoljenko Pamino. ki tako zapušča svojo mater. Kraljico noči, predstavnico ženske nestalnosti, maščevalnosti in zaslepljenosti. Njej služijo tri dame, ljubeznive, koketne ženske, pozneje jim se priključi še zamorec Monostatos. nevredni in nezvesti sluga S'arastrov. Trije dečki, predstavniki nadnaravne dobrotne sile navajajo ljudi na dobra dejanja, ter se tako logično nagibajo na Sarastrovo stran. Med tema dvema svetovoma stoji Papageno, človek-ptič. predstavnik ljubezni vo-animaličnega tipa človeštva, ki je povsem zadovoljen, če sme le jesti, piti in spati. Tičev Iti bil še srečnejši, ako bi razun tega imel tudi ženko Papageno, toda le. ako si jo pridobi brez naporov in nevarnosti, ker 011 ne mara razburjenj. Raiši ostane samec! S temi prav različnimi, v mnogočem bistveno kontrastirajočimi elementi operirata avtorja prav srečno. Posebno seveda Mozart, ta mojster izrazne tehnike, subtilni pesnik ki enako nedosežno izraža bol hčerke za svojo materjo (Pamino) kot nevtolažno jezo Kraljice noči, zaslepljene od maščevanosti. ali pa mirno, premišljeno sodbo modrega Sarastra. divjo pohlepnost zamorca Monostata in prosto-dušnost naivnega Papagena. V tej scenski in glasbeni mnogovrstnosti leži gledališka moč tega dela, ki je srečnemu Schikanederju v prvih 24 predstavah vrglo za tiste čase ogromno vsoto 8000 goldinarjev ter je v teku enega leta prepotovalo skoraj vso srednjo Evropo. Idealni Mozart ni videl od vsega tega niti beliča, saj je delo napisal, da bi pomagal zadolženemu dingu. In kako bi bil potreboval pomoči! Zanemarjen od cesarja Leopolda II.. ki bi bil moral poravnati vsaj moralne in materialne obveznosti svojega predhodnika Josipa II., pozabljen od vseh prijateljev, je umrl 5. decembra, dva meseca po premijeri svoje mojstrske opere, sredi kompozicije slavnega Hequiemn komaj il5 let star. Zavoljo pomanjkanja sred- 85 stev je bil pokopan v skupnem grobu za reveže, tako da se njegovi ostanki niso več mogli identificirati. Tako se tudi največji narodi včasih spozabijo nad svojimi najboljšimi sinovi. Oddolžimo se mu vsaj s tem, da častimo njegov spomin tudi mi, saj veliki genij ni last enega plemena, on, ki je nesmrtno opeval bratsko ljubezen, je last celokupnega človeštva. — Vendar pa moram reči, da nisem sovražnik opere; o6žafujem samo, da je 6ifa drama na sfovenskem odru vedno odrivana pastorka. Verovšek. Stanislav Przybyszewski (O priliki njegove smrti.) V harmoniji celotne poljske literature predstavlja umetniško delo nedavno umrlega Stanislava Przybysze\vskega organsko in miselno melodijo, dočim je nam nekako tuje in nerazumljivo. Da se nam vendar nekoliko približa, pomislimo tole: pojem svetovne literature je nesmisel, kakor je tudi pojem enotnega, svetovnega človeštva smešen; res pa je, da nekateri narodi živijo vsaj v delnem, dasi zelo ohlapnem prerezu, katerega adekvatnost oziroma neadek-vatnost določajo zakoni soeijalnega in gospodarskega razvoja, enako življenje, in je zato tudi verjetno, da je zavedno odlaganje, smo-treno kopičenje in umetniško poustvarjanje tega življenja na drugem bregu, kamor se rešuje človeški duh iz poplave dejstev zunanjega in notranjega življenja, urejeno, verovano in ustvarjeno pod določ" nimi smernicami, ki delujejo brezčasno, v vseh smereh. Te smernice so pri poljskem narodu odvisne od sledečih temeljnih in zgodovinskih dejstev: 1. rasno-socijalno-psihična struktura z vsemi komaj slutenimi prvinami in zakoni, ki tvori nositelje umetniških dejanj, in ki jo moremo kratko, dasi niti blizu ne izčrpno, opredeliti takole: to je poljski narod, ki je del indogermanske rase, in sicer del njene slovanske panoge, ki je stvori! svojo državo na ozemlju med nemškimi in ruskimi plemeni, oziroma narodi. Vsled neorganskega gospodarskega razvoja, ki so ga zakrivili zakoni političnega in soeijalnega dogajanja, je ostal ta narod čez mero dolgo (v primeri z zapadno Evropo) v stanju svojevrstnega fevdalizma, katerega sledovi kljub velikemu naporu vse poljske javnosti še danes niso zatrti. 2. Dejstvo, ki oblikuje smernice, oziroma silnice poljske literature je kulturno-religiina preobrazba v toku stoletij nositelja te literature. Poljski narod je bil krščen v katoliški veri, ki je takrat že izgubljala značaj helenistično preobraženega židovskega konstruktivizma in je bila v fazi romansko-germanske fevdalne religije, dasi je ta narod vsled ostre ekspanzije na vzhod kaj kmalu trčil na prvine pravoslavja. 86 V zadnjih besedah sem že nekako opozoril na tretje oblikovalno dejstvo v poljski literarni zgodovini, ki ga imenujem odločilni stik s sosednimi narodi, oziroma sožitje z narodom drugačne rasno-socijalno-psihične strukture. Ta odločilni stik je nastopil takrat, ko je bil poljski narod krščen iz Rima in je sprejemal učitelje iz vse zahodne Evrope, predvsem seveda iz Nemčije, pehan pa je bil iz političnih in gospodarskih vzrokov na vzhod, kjer je oddajal in tudi sprejemali (dasi seveda v manjši meri) kulturo ruskim narodom, * deloma tudi haitijskim. Ta stik je bil še povečan z večstoletnim sožitjem poljskega naroda z židovskim. Mislim, da si je vsakdo v svesti, da dajejo ta dejstva ustvarjajočim umetniškim silam poljskega naroda enoten samolasten in edinstven značaj, dasi nikakor ne trdim, da nam že bogve kaj razjasnijo. Vsak poznavalec evropskih literatur pa ve n. pr. za prepad, ki deli nemško literaturo severnih nemških pokrajin od literature tako-zvanih avstrijsko-nemških pokrajin. Predočimo si le literarno vsebino imen kakor: Hebbel—Grillparzer, Lessing—Sonnenfels, Saar— Storm, Hoffmannsthal—Hauptmann, Thomas Man—Bartsch, in takoi se zavemo razlike! Koliko večja mora biti potem šele razlika med umetnostjo različnih narodov! Če zdaj opustimo razvojni delilni moment pri določitvi prvin poljske umetnosti in jo analiziramo v vertikalni smeri, opazujoč s prej navedenih vidikov, najdemo v njej sledeče vodilne ideje: 1. teženje po absolutu, ki poteka iz pravrelcev slovanske miselnosti (glej rusko literaturo!), ki ga napaja mogočen vir katoliške sinteze, oblikujoč ga pod pritiskom in vplivom dejstev političnega značaja v idejo, ki jo vulgarno imenujemo poljski mesranizem, dasi ie ta ideia v svoji dejanski strukturi na sto načinov razrasla in je ideja poljskega poslanstva kot odrešiteljice narodov samo njen enkratni, recimo romantični obraz. Videli bomo pri skiciranju tvorjenia Przybyszewskega, da je to teženje po absoluhi zmožno najrazličnejših modifikacij. 2. Vse druge vodilne ideje poljske literature so sad te osrednje, kakor na primer prepričanje o kulturnem poslanstvu poliske kulture za vzhod, misel, ki je dandanes edino velikega političnega značaia, saj z njo poljski imperiializem zagovaria zasedbo ukrajinskih in beloruskih dežel, ideja walenrodizma, ideja humanosti in socijalnosti, ideja prednoati vseMne nad obliko, nroti kateri se je šele z vzpostavitvijo poljske države začel boj, dasi je n. pr. za č*isa poljskega humanizma v poeziji Kochanowskega in drugih bilo nasprotno prepričanje. Zaradi pomanjkanj prostora moram vse te trditve obesiti v zrak: kot dokaz delovanja sožit;a pobsko-židovskega naj omen iti le najzanimivejše delo Slovackega: Gene^is iz duha. ki tvori poizkus, stvoriti duhovni pendant k -materijalni genezi »iz niča« židovskega naroda. Pod vidiki teh dognanj, ki seveda zahtevajo še podrobne in argumentirane obdelave tipam, da se mi posreči podati rahlo senco poetičnega delovanja Stanislava Przybyszewskega. 87 Sedaj nam ho postalo razumljivo njegovo delovanje v krogu nemške moderne v devetdesetih letih preteklega stoletja, ko je veljal za pijoriirja nemške neoromantike. Razumljivo je, da je takratni nemški in deloma tudi skandinavski umetniški mladi generaciji bil dobrodošel sin poljskega na-ioda iz njegovih severnih pokrajin, kjer je narava že popolnoma nordijskega značaja, prežet, razžarjen in navdihnjen z neumrljivo težnjo in hrepenenjem po absolutu. To hrepenenje, ki je bilo sprva popolnoma razpoloženjskega, muzičnega značaja (saj je znana njegova ljubezen do Chopinove muzike, izražajoče tipično poljski: žal, ki more pomeniti vse najrazličnejše odtenke duševnega razpoloženja melanholične vsebine), je postalo pod vplivom velikega mesta, vsakdanjih pogovorov s kolegi, čitanja srednjeveških in modernih mistikov in magov in velikih potovanj popolnoma konkretno. Izgubilo je svoji dotedanji izrazni obliki: versko zanesenost (ko je imel šestnajst let, je spisal molitev, v kateri je prosil Boga, da bi mu poslal trpljenje, ki li bilo stokrat večje kakor Kristusovo) in zamaknjenost v spev rodne kujavske zemlje, dasi se je vedno zavedal, da se narodnost umetniško opira na zvezo z raso in zemljo. Iskati je začel po vzgledu vseh velikih poljskih pesnikov formule, s katero bi bilo možno premagati zakone dejanskega življenia in doseči in obseči absolutnost, to se pravi, dospeti po liniji najmanjšega upora do najvišje izrazne in u č i n k o v al 11 e možnosti v življenju na zemlji. Ta formula je bila zasnovana popolnoma v skladu z njegovim takratnim umetniškim in telesnim razpoloženjem, pomnožena z umetniškim, filozofskim in znanstvenim pojmovanjem njegovih berlinskih tovarišev in se je glasila: v začetku je bila spolnost . Drugi pendant torej k židovski genezi iz niča! Toda kam se je premaknilo pojmovanje absoluta od pojmovanja Shnvackega v genezi iz duha. Veličastni so ti poizkusi polonizacije židovske sinteze. Vendar značijo v bistvu le bridko samoprevaro človeka, ki si prisvaja vse le potom lastnega psihičnega podoživljanja in smatra to tako si prisvojeno vednost za izraz delovanja lastne psihike. ali pa naravnost za razodetje. Razlika med koncepcijo Shnvackega ii> Przybysze\vskeera n« W' le v tem, d» je prva koncepcija vesoljnega, d ruša pa le. individualnega pomena, saj je Przvbysze\vski tudi stremel \ nadaljnih svojih delih po premagi spolnosti k kozmični veljavnosti svojega pojmovanja absoluta, temveč v razliki njune telesne organizacije. Shnvacki je bil brezspolen duh, živeč vse svoje erotično življenje pod vtisom ene ženske, ki jo je oddaleč ljubil. Przybysze\vski pa je izrazita erotična osebnost, ki zato z neizmerno muko in po stranpotih vara svojo naravo, kažoč ji slast in oblast brezspolnega bivanja. Shnvacki je bil kralj duh, Przybysze\vski pa je nosil v srcu le pekočo željo odkriti nago dušo , zavedal pa se je, da človeku brani to bas njegova spolnost. Zato označa delovanje njegove prve stvariteljne dobe borba s spolnostjo. Izhaja iz načela, da je >spol pravrelec besede, čina in 88 ljubezni«, stremi pa v kraljestvo duha, kjer je spolnost premagana. V prvih delih ne pozna izhoda iz te dvojnosti resnice in ideala. Zato jih označuje neusmiljeni zemeljsko logični ples življenja in smrti , ki ga vodi spolnost preko vseh stremljenj izmuzniti se ji v duhovnost, v gnusni konec vrnitve v ueorganični svet. Po tem spoznanju skuša Przybysze\vski preslepiti, omamiti spolnost. Zato nadaljuje svojo lirsko-ekstatično umetnost s prepričanjem, daje spol oče-mati tega, kar je, je bilo in bo, preko vsega bivanja ... Odrešilna ideja bi naj torej bila premaknitev obeh spolov v novo enoto: audroginizem. »In jo je zagledal — samega sebe — nago, v božanski lepoti. (Androgvne 1901., str. 71.) Tudi v tej samoprevari ni rešitve in ni poti v duhovnost, Przy-bysze\vsky išče nove. Vidi jo v krvoskrunstvu, ki pomeni baje logično in biološko ljubezen do lastne krvi in lastnega telesa. Od tod bo vendar duševni spoj bližji in lažji! V knjigi >De profundis se smeje sestra bratu, ki gori za njo v grešni ljubezni: Ha, ha, ha, menjala sva ulogi. Postal si ženska. (De profundis, str. 72.) Vsa ta zaklinjanja in vse te molitve do spolnosti, ki jo skuša Przybyszewski v različnih delih ukrotiti, nazivajoč jo zdaj »očeta-mater zločina, pokroviteljico brezplodnega krila«, postajajo umetniške ialove, saj so vendar to le splošna duševna razpoloženja, iz katerih mora pesnik šele izoblikovati umetnino. Z ato ni nič čudnega, če je Przybys/e\vski v drugi dobi svojega pisateljevanja skušal nreiti iz te lirično-ekstatične zanesenosti v stvariteljstvo. In ni slučaj, da si je izbral kot umetniško obliko dramo, v kateri je moral najbolj zožiti svoja teoretska hrenenenja in bojevanja in je obenem ntogel ohraniti osnovni ton svoje duševnosti: smrtni ples moškega in ženske, ki ju vrti spolnost v propast. Njegove drame predstavljajo njegov največji pomen v poljski literaturi, dasi se površnemu čitatelfu oziroma gledalcu dozdeva, da so zelo sorodne snovno, oblikovno in miselno delom nordijskih dramatikov. Ibsenovo etično pojmovanje nevarnosti in porazov družinskega življenja se križa v njih s Strindbergovim mračnim mizo-ginskim pesimizmom na osnovi svojevrstnosti poljskega življenja, poustvarjeno v jarki luči gori omenjene misli duševnosti Przvbysze\v-skega — približati se, doseči — obseči absolut. Przybysze\vski je tajil vsako zvezo s tujimi literaturami, poudarjal pa je svojo uklenjenost v verigo poljske duševnosti od prvih njenih početkov preko humanizma v romantiko in dalje, v smislu na početku očrtanih smernic. Gotovo, kakor je tudi gotovo, da je bil učenec in drug velikih Nordijcev: Ibsena, Strindberga in drugih. Kakor da bi Przybyszewski post festum hotel dokazati veljavnost svoje izhodne teže, nam predočuje v svojih dramah usodno delovanje principa spolnosti, ki ruši zdaj srečo posameznika, (drami: Za srečo, Zlato runo), ki izpodbija večnostno upravičenost človeka na tem svetu (drama Sneg), ko v ljubezenski zgodbi, ki jo razbije ! 89 spolnost, izraža vesoljno žalost nad nedosegljivostjo absoluta, vsled nepreračunljivega vplivanja spolnih potreb. Przybyszewski je stremel pod vplivom neizprosne mehanično-psihične vztrajnosti objektov in subjektov, da b'i upodobil vsaj v svojih dramah doseženo ravnovesje v boju spolov, da bi podal morebiti celo zmago duše nad njim. Iz tega stremljenja se je rodila drama Obeti, kjer skuša Przybysze\vski premagati svojo teorijo o spolnosti s stvariteljsko voljo in silo, kateri pripisuje moč, presekati mrežo spolnega plesa in upostaviti višje življenje. Rešitev je le polovična, kajti tudi temu močnemu duhu sledi ženska, podvržena silnemu spolnemu čaru, in tudi Ivo j moža za njo je bojevan iz spolnih instinktov. Vsi ti problemi zahtevajo le vsestranske znanstvene in življenske analize in lečitve, zato postanejo v umetnosti sčasoma stereotipni in jalovi. Vse hrepenenje po visokem, čistem značaju, najsi bo to Reatrix ali pa Miškin, je ginljivo — za dejansko življenje pa brezuspešno. V zadnji svoji drami Maščevalec , ki je bila letos na pomlad prvič uprizorjena, je tudi Przybyszewski zopet povedal to resnico, ko je podal tragedijo človeka iz ljudstva, ki edino v smislu socijalne pravičnosti in pa kulturnega napredka sodi in obsodi stari svet in se osvobodi iz njega s tem, da ga pošlje v smrt — zaradi njegove socijalne in spolne razbrzdanosti. Polovična rešitev, ker ima le idividualni pomen, vendar je značilna, ker nam jarko kaže zaključno fazo stremljenja Przybysze\vskega po absolutni rešitvi človeškega problema. Zmaga relativnosti torej! Ne, temveč prepričanje, da je edini greh in edina ovira doseči absolut — krivica zoper bližnjega Žal. da ni mogoče govoriti o njegovih publicističnih in kritičnih spisih, ki so najbolj vplivali in še vplivajo na poljsko javnost, saj je v njih izvojeval poeziji Mlade Poljske splošno vezavo, kakor je tudi pogumno pomagal sodobni umetnosti do zmage. Poleg vsega svojega originalnega dela, ki je obširno, je vendar njegova največja veljava v tem, da je bil vedno neizprosen bojevnik za umetnost in nesebičen propagator del svojih prednikov, sodobnikov in naslednikov. Vedeti pa moramo o njem te-le: Przvbysze\vski je neutruden iskalec osvobodilne ideje absolutne pravice, ki M naj rešila človeka iz muk tega sveta v modro uživenje in obvladovanje vsega, kar je. Med vzhodom in zahodom je njegovo stališče, iz poliskega naroda na je čroal višino in globino svojim delom. Ni bil velik umetnik, pač pa je bil eden izmed največjih iskateljev poti pretekle generacije, zato mu naj bo kot človeku poljske duševnosti, izobraženemu v evropski kulturi, pripadajočemu dvema kulturama, še s slovenske strani posvečen ta skromni spomin. Dr. V. A. S. široka povprečnost v gfedafiški dvorani je povprečnosti na odru zefo sorodna, ffled seSoj se razumeta; ena drugi ne pripisujeta no6enitj naporov. Salten. DRAMSKI REPERTOAR DEŽELNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI od otvoritve 1. 1892 do zalvoritve 1. 1914 (Priobčuje: Ciril Debevec) S^ZOna 1905/00 Dan predstave Pisatelj Prevajalec Delo 1. X. L. Anzengruber F. Kobal Samski dvor 10. X. A. Misson '1'. F. Dobri sodnik ‘21. X. A. Ohorn F. Kobal Bratje sv. Bernarda 27. X. Gettke-Leon Šv. Detektiv 2. XI. 0. Wilde * * * Salome 12. XI. F. Beyerlein J. Kessler Mirozov 21. XI. F. Schonthan M. Govekar jeva Mala Dorrft 2. XII. E. Bozdech F. Lier Sveta vladar v škripcih 20. XII. R. Elclio F. Kobal Carjev kurir 2. I. Fr. Govekar — Martin Krpan 23. 1. J. Štolba G. Germ Potujem s hčerko (Njen sistem) 30. 1. H. Ibsen F. Goestl Sovražnik ljudstva (i. II. Jak. Dolinar — Cigani (Milčinski) 10. II. H. Burnett M. Govekar jeva Mali lord 18. 11. V. Hugo t 1. I. in A. I. Lukrecija Borgia 27. 11. K. Kraatz F. Kobal Luce in Lipe 8. III. E. Kristan — Ljubislava 1(5. III. M. Begovič * * * Venus victrix 10. 111. 1. Turgenjev * * * Tuji kruh 1. IV. 0. Faster .1. Podgornik Lepa Vida Se zona 1900/07 O. X. G. d’Annunzio * * * Gioconda 9. X. A. Neidhart * * * Prvi 16. X. Z. Kveder- — Egoizem A Jelovškova Eljfa 20. X. ( Hauptmann J. W ester 9. XI. Stobitzer * * * Na višavah 17. XI. G. Traversi * * * Svatbeno potovanje • 29. XI. w Shakespeare 0. Župančič Beneški trgovec 4. XII. G. Gallina * * Marietta 13. XII. f. Cankar — Za narodov blagor 29. XII. G. Haui)tmann A. Funtek Potopljeni zvon 1. I. Moliere F. Juvančič G izdavki 12. L .1. Štolba J. Podgornik Na letovišču fj. 11. O. Mirbeiu * * * Kupčija je kupčija 9. II. E. R ose no \v F. Kobal Maček Spaček 19. II. H. Bernstein * * * V stiski 9. 111. H. Nučič — Antonio filedievie 12. 111. J. Buchbinder F. Kobal On in njegova sestra Sezona 1907 / OS 2. X. M. Begovič S. Cvetkov Gospa Walewska 18. X. 11. Bernstein F. Juvančič Tat 22. X. Schonthan-Kadel- 1. Vašič Dva srečna dneva burg 3. XI. Fr. Grillparzer V. Levstik Prababica 17. XI. Verne-d’Enriery F. Kobal Na pustem otoku 17. XI. A. Medved — Za pravdo in srce 91 Dan predstave Pisatelj Prevajalec Delo 23. XI. Lipscliitz-Lothar V. Levstik Velika srenja 7. XII. A. Itohiiia — V soniraku '2!>. XII. Bclten-Baeckers R. Romanov Trnjulčica 13. XII. G. Hauptmann J. \Vester Roza Bernd 21. XII. I. Cankar * * * Pohujšanje v dolini šentflorjanski 18. I. G. Rovelta E. Kristan Nepošteni 21. 1. Ks. Meško * * * Na smrt obsojeni 1. II. Green-Doyle F. Kobal Sherlock Holmes 11. 11. St. Przybysze\vski V. Jelenc Zlato runo 15. 11. A. Schwayer F. Gradišnik Red iz nravnosti 23. 11. Moliere F. Juvančič Namišljeni bolnik 10. 111. K. VVeis F. Kobal Ob svojem kruhu 2(5. III. A. Kobida * * * Demon Venu s Sezona 1908)09 1. X. V. Spažinskij F. Gestrin Gospa majorka 2. X. Harrv-Paulton M. M. Nioba 3. X. Schonthan-Kadel- burg 1). Jesenko Gospod senator 8. X. A. Guimera R. Perušek V dolini 20. X. K. Laufs J. Klas Vražja misel 5. XI. (i. Hauptmann J. Mazi Bobrov kožuh 7. XI. L. Fulda J. Kessler Maškarada 10. XI. A. Strindberg * * * Oče 19. XI. H. Draehmann J. Kessler Enkrat je bil ... 3. XII. Th. Magerle H. Nučič Grof Monte Chrislo 13. XII. Ks. Meško * * * Mati 19. XII. W. Goethe A. Funte k Faust 2. I. Kraatz-Neal A. Ekar Veleturist l(i. I. C. de Nion * * * Simone 26. 1. Ks. Andrejev * * * Zaklad 7. 11. V. Štech M. Pleško Vroča tla 11. 11. M. Henne<|uin A. E. Sladkosti rodbinskega življenja 13. III. R. Ha\vel J. Kessler Tujci 19. III. F. Westerlein F. Finžgar Jožef in njegovi bratje 21. III. F. Schiller F. Cegnar Viljem Tell 23. III. . Bourget-Cury V. Svetek Razporoka 1. IV. 0. Faster - ki — Ben Hur Sezona 1909 10 2. 10. S. Michaelis * * * Revolucijska svatba 3. X. I. Nestroy * * * Utopljenca 9. X. Flers-Caillavet * * * Ljubezen bdi. 1fi. X. J. Echegjrav * * * Galeotto 17. X. A. Medved * * * Ornošolec 1. X. 1. Novak * * * Strup 24. X. (vavault-Charvey * * * Gdč. Josette, moja žena 6. XI. F. Šubert Z. Kvedrova Žetev 9. XI. Kraatz-Neal F. Kobal Olimpijske igre 25. XI. A. Čehov Fr. J-č Striček Vanja 3. XII. Engel-Horst * * * Pereant možje 12. XII.. W. Berk Fr. K. Poredni paž 25. XII. E. Bethge-Truhn * * * V božični noči 92 Dan predstave Pisatelj Prevajalec Delo 2(5. XII. F. Jelenc * * * Erazem Predjamski 27. XII. E. Kristan * * * Kato Vrankovič 8. L Somerset- * * * Jack Stra\v 23. I. Maugham G. Zapolska F. Kobal Morala gospe Dulske 29. 1. B. Bjornson A. Kobida Preko moči 29. I. M. Maeterlinck F. Bolka Vsiljenec 5. n. Raeder J. Gecelj Robert in Bertram H. 11. H. Bataille A. K. Gola ženska 22. 11. Kadelburg-Pres- ber A. K. Črni madež 5. 111. W. Shakespeare (). Župančič Julij Cezar 10. 111. Walter-Steiu F. Kobal Gospodje sinovi 17. 111. K. Bracco A. Gradnik Izgubljene} 28. 111. .1. Npiear * * * Miklova Zala Tl Ho (jočemo, da pride žena kot igrafka do spoštovanja in ako ji [jočemo vefik in nepofre6en def njene 6or6e ofajšati, potem moramo pred vsem razjasniti in očistiti spfošno vefjavne pojme o ženi in igrafski umetnosti, Tista spaka gfedatiške navdušenosti, takozvana teatromanija, ki postavfja na mesto umetniškega zanimanja surovo naturafistično zanimanje za privatne oseBe, ki so v gtedatišču zapostene, je najfjujša so~ vražnica gtedatiške umetnosti, j Bab. Drobiž Andre Dumas. Nedavno si ni bilo mogoče misliti krasotice brez bohotnih las. Sicet' pa — niso li dandanes porezali kodrov tudi Modricam? Misel, čuvstvo, navdušenje, vse to so neke slovstvene struje zavrgle. Ako so na svetu še junakinje, niso to več vitolaskte — pa saj bi si utegnile s svaljčico zapaliti svilnato runo. Carica Berenika, ki so se ji pletenice pretvorile v zvezdnat snop, in romantična Lorelei, ki si češe zlato bujno kečko, nista več na višku . Pa nikar obupavati. Saj naše družice, ki so se dale ostriči, niso nalik Samsonu zgubile svoje moči. Razen tega, nas tolaži Gaston Derys, je v teku svetovne zgodovine moda že šestkrat primorala Evine hčere, da so si prikrajšale glavni ckr. s. Gotovo jim še sedmič poižene. Toda pustimo modo, žensko in poetovsko. Tudi naš naslovnik se ne žene za njo. Njegova Muza se ne sramuje starodednih 'Klit in kitic, prežetih s toplo čutjo. Nad 25 let štejemo, odkar je ugledala beli dan prva njegova 7.b'i'!'ia stihov »Paysages. ..ljudje imajo vekomaj samo to, kar so izgubili. Mrtveci vselej pozabijo zgolj one, ki so nje pozabili! Edino ljubezen jih utegne spet predramiti. Prva dvojica (Le Premier Couple) — v islein gledališču —- proučuje vzbujo čutlji-vosti, človeškega dostojanstva pri jamarju: kako se živinski nagon, nasičen s katerim koli brezimenim objemom, polagoma nadomesti s klijočo ljubavjo, ki tvori prvi par, bodočo družino. Rahla, drhtava umetnini obiluje z miselnostjo. Pozorišče Michel je predstavljalo L' Heure des Crimes* . Naš upravni uradnik je nadalje priobčil Ma petite Vvette , o kateri je izjavil kritik Pawlowski: »f’ud ovit roman ljubezni, umotvorček po slogu in misli." Nadaljnjih Dumasovih pesniških snopičev n? bom našteval. Omenim le, da njegovi spisi, spočeti v soju vesoljnosti, se ne bodo nagubali in scvrknili, saj njih oče se ne lovi za enodnevnimi gesli, česar se 011 dotakne, vse se pomakne v višjo ravnino, vse zadobi zvok vesoljne tuge. I. Nerad. Pisatelji na odru. Francoska komedija je doslej najčešče slavila na deske, ki svet pomenijo, finančnice, kupce, poslovne ljudi, posebno pa politike. Edvard Bourdet, znan dosihdob razen po »Rubikonu« še zlasti po uspeli dušeslovni drami »La Priscnnišre , pa z učinkom kaže' n i prizorišču spletke današnjih slov-stvenikov. Na muho je vzel romanopisce, morda zategadelj, ker je te vi'sle proizvodnja csevrej še najštevibieje zastopana, ali pa po mnenju nekega poročevalca nemara zato, ker je težje spisati knjigo nego igrokaz. V tej izvirni zabavljici na književnike (Vient de paraitre) zaslediš dvojno stremljenje: podati satirično sliko literarnih šeg in proučevati čuv-stveno stran v človeku. Poglavitna pažnja se obrača na prvo zamisel in Bourdet je na ta način ustvaril novo gledališko zvrst, nravstveno veselo igro (vaudeville de moeurs). Dva očitka je naperil dramaturg na sodobno knjištvo.' Najprej mu oponaša trgovski značaj, češ. koristolovstvo danes izpodriva umetniško bistro-glavost, reki ima zaslugo, kovarstva nadomeščajo delo, založniki pa pisce. Te same pa graja, rekoč, da nimajo nobene invencije, domiselnosti... V prvem nastopu smo pri založniku. Njegov kandidat mora dcbiti znatno leposlovno nagrado, če vse ne 1 že. Zadevni ovitki za veliko naklado so že natisnjeni. Medtem pa se razve, da je Marechal, najuglednejši član odbora, pustil tega založnika na cedilu, dotrenivsi se za mastnejše plačilo z drugim podjetjem. Sama sebi prepuščena v poslednjem trenutku, se slovstvena 94 komisija v zadregi zedini'za neznanega kandidata, samozaložnika, čigar presenečenje ob odlikovanju se ne da dojtovedati. Z omejenim založništvom sklene srečni laureat pogodbo za svoja nadaljna dela, opusti službo v ministrstvu in se pripravlja na nov zasnutek. Pa me ne gre od rok. Prvi romanček je bil posnel po mladostni zgodbi svoje žene. Sedaj v zakonu pa živita enolično: torej ne more zastaviti peresa. Razočarani založnik mu v jezi pošlje v hišo, da bi mu skalil družinski mir, prevejanega Marerhala, s katerim sta se bila pobotala. V sklepnem dejanju se kar trije okoristijo z dogodivščino: donjuanski /.avodnik iz nje napravi novelo, njegov zaupnik zgradi dramo, varani zakonec napolni nič manj ko dve knjigi. Takisto se je prelevil v tolikanj dovršenega slovstvenika, da v svojem novem dogovoru opehari celo svojega knjigarja! Lahna, duhovita in dovtipna gluma je izzvala obilo priznanja, čeprav bi bilo resnici na ljubo uvesti še nekoga, da bi predočeval nesebičnega, vrlega književnika, ki ceni svojo umetnost nad vse, celo nad svoje življenje. I. Nerad. »Komodie« bo naslov novega dunajskega gledališča, ki ga ustanavlja ravnatelj Jahn v palači dunajskega /»Trgovskega društva . Vprizarjalo bo z novim ansamblom predvsem konverzacijske igre iz nemške in tuje literature. Sezono otvorijo koncem decembra. Zanimivo je, da ima podjetni ravnatelj šele 29 let in je potemtakem najmlajši dunajski ravnatelj. Češka glasba v tujini. Na zadnjem občnem zboru čeških avtorjev in komponistov so ugotovili, da se goji češka glasba v tujini največ v Nemčiji, nato pa pridejo na vrsto Avstrija, Francija in Anglija. Drugod v Evropi se goji češka glasba razmeroma malo. Amerika sploh ne plačuje tantijem. Celokupno so prejeli lani iz tujine 2.400,000 Kč tantijem in od tega izplačali avtorjem 1 .(>00.000 Kč. Ogromno pevsko dvorano bodo zidali na Dunaju za »Sangerbundesfest«, ki bo meseca julija prihodnjega leta gotova. Dvorana bo imela prostora za 35.000 pevcev in 40.000 poslušalcev. Schillerjeva nagrada. Prusko drž. ministrstvo je podelilo Schillerjevo nagrado, v skupnem znesku 7000 Mk, trem dramatikom: Fr. Werflu, Fr. v. Ura-uhu in 11. Burteju. V Pragi rojeni Fr. VVerfel je znan po dramah: • Bocksgesang , »Sch\veiger«, »Troerinnen«, »Spiegelmensch«, »Juarez u. Maximili!an« in »Paulus unter den .7 ude n . Zadnji dve igrajo sedaj v dunajskem drž. gledališču. Fr. v. Unruh je potomec stare plemiške družine iz Vzhodne Pruske. Do prevrata je bil častnik, po vojni pa |e postal odločen pacifist. Najbolj znane njegove drame so: »Offiziere, »Louis Fer- dinand v. Preussen« in »Ein Geschlecht . Drame Badenca H. Burteja so: »Katte«', »SimsoiK in »Der letzte ZeugeRedutni dvorani bivšega dvora. Prva predstava bo Ostrovskega igra »Uboštvo ni greh . Predstojnik gledališke zbirke drž. biblioteke na Dunaju, Dr. Gregor bo pred predstavo na kratko predaval o ruskem teatru. Novo dunajsko gledališče »Koniodie« otvorijo 20. t. m. in sicer z 1. M-. Barritejevo komedijo »Magija«. Otvoritev bo slavnostna in imajo pristop samo povabljeni gostje. Odlična članica Volkstheatra na Dunaju, Margareta Koeppke, ki je pravkar žeta kot Tilly v »Vrtu Eden« velike uspehe, se .je te dni otrovala s plinom, a so jo pravočasno rešili. F. L. 95 SODNIK ZALAMEJSKI. Igra v Ireh dejanjih. — t pisal Don Pedro Calderon de la Barca. — Po-siovcnil in z.: s>iov.:nski Mer priredil Oton Župančič. — Scena: Profesor 1. Vavpotič. — Režiser: Ciril Debevec. Osebe: Filip 11., španski icralj — Danilo; Don Lope de Figueroa, general — Skrbinšek; Don Alvaro de Ataide, stotniki — Gregorin; Ser/ant —^ Jerman; Rebolledo, vojak — Povhe; Chispa, inarketendarica — Juvanova; Pedro Crespo, bogat kmet — Cesar; Juan njegov sin — Jan; Izabela, njegova hči — Mira Danilova; Ibes, njegova nečakinja — Ikbeljakova; Don Mendo, plemič — Peček; Nunjo, njegov sluga — Lipah; pisar — Plut; 1. vojak — Bojan; 2. vojak — Košič; kmet — Ssncin. — Vojaki, kmetje, kraljevo spremstvo. — Godi se v Zalameji in nje okolici. DIVJA RACA. Drama v petih dejanjih. — Spisal Henrik Ibsen. — Poslovenil V. K. — Režiser: Milan Skrbinšek. Osebe: Werle, veletrgovec, lastnik plavžev itd. — Cesar; Gregers, njegov sin — Peček; Stari Ekdal — Kralj; Hjalmar Ekdal, njegov sin, fotograf — Rogoz; Gina, Hjalmarjeva žena — Juvanova; Heda, njuna hči, stara štirinajst let — Vida; gospa Soibvjeva, gospodinja pri Werleju — Danilova A.; Relling, zdravnik — Lipah; Molvik bivši teolog — Jerman; Groberg, knjigovodja — Košič; Pettersen, Jensen: slugi pri \Verleju — Sancin, Medven; Debeluhar — Plut; Plešec — Danilo; Kratkovidni gospod — Gregorin. — Werlejevi gostje, več slug. - - Prvo dejanje se godi na \Ver-lejevem domu, ostala štiri pri Hjalmarju Ekdalu. SNEGULČICA IX ŠKRATJE. Pravljica v devetih slikah. — Spisal: Gorner. — Poslovenil: Gornik. — Režiser: prof. O. Šest. Osebe: Kraljica — Mira Danilova; Kraljična Snegulčiča, njena pastorki — Vida; Kraljevič Zlatodolski — Jan; Bogdan, njegov prijatelj — Smerkolj; Minister — Jerman; Dvorjanka kraljice — Kczamernikova; Dvorni maršal — Sancin; Radmil-, lovec — Medven; Voj, škrat — Košič; Soj, Noj, Roj, Stroj, Znoj, Boj: škratje Spremstvo kraljičino, spremstvo kraljevičevo, vile, angelj, medved, možiček. ČAROBNA PIŠČAL. Opera v dveh dejanjih. Spisala J. G. K. Ludvik Giesecke in Emanuel Schikaneder. Uglasbil W. A. Mozart. Dirigent in režiser: M. Polič. Osebe: Sarastro — Betetto; Tamino — Banovec; Govornik — Šubelj; 1. duhovnik — Jelnikar; II. duhovnik — Perko; Kraljica noči — Davidova; Pantina, njena hči — Thalerjeva; I. dama —• Majdičeva; II. dama — Mitrovičeva; 111. dama — Medvedova; I. deček — Ribičeva; II. deček — Ramšakova; III. deček — Španova; Papageno — Janlkto; Papagena — Po-ličeva; Monostatcs, zamorec — Mohorič; 1. oboroženec — Jarc; II. oboro-ženec — Vlah. Duhovniki, dame, spremstvo Sarastrovo, ljudstvo, sužni. Prva vprizoritev 30. Septembra 1791 na Dunaju. Dekoracije po osnutkih arh. Rohrmana naslik 1 V. Skružnv. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Urednik: Oton Župančič. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. RAZVRSTITEV SEDEŽEV OPERA /tov^