Leto XXI.	ff	l/l	■	|f T Številka 20.
Naročnina za	H	RbV	SL	JV	VJ	H	H H	H	Uredništvo upravništvo
celoletno 180 din, za ■/< leta	HV	H	■	k| H	H	Je v Ljubljani v Gregorčl-
00 din, za ■/. leta 45 din,	V V	W	V	W	1HHP W	W	Cevi ulici 23. - Rokopisov
mesečno 15 din; za lno-	ne vračamo. — Račun pri
r«'L:“ fi.Cv!£ Časopis za trgovino, industriio. obrt in denarništvo ST„“a^ISS
Irhztia ™k ponedeljek, und/d ired0 ta petek
Liubliana,	sreda 16februarja 1938
8.800.000 din
dolguie država banovini
V svojem ekspozeju pred banovinskim svetom je omenil ban dr. Natlačen, da dolguje država banovini za bolniške stroške 8,8 milijona din. Toda država tega dolga ne poravna in banovina je morala zato zvišati šolsko doklado od 26 na 35%. Po vsej verjetnosti tudi v prihodnjem proračunskem letu ne bo mogla banovina računati s plačilom tega dolga in tako se bo zgodilo, da bo morala najti banska uprava kritje za izpadek plačila državnega dolga kje drugje.
Istočasno smo čitali, da je bilo v Sloveniji plačano davka na poslovni promet, iz katerega se nakazujejo dotacije banovinam, za okroglo 33 milijonov din. Od tega zneska pa je dobila dravska banovina komaj eno desetino.
Vemo nadalje, da je dravska banovina enako prikrajšana pri centraliziranih banovinskih trošarinah. Razlika je le ta, da je tu dravska banovina skupno s še nekaterimi banovinami prikrajšana kar po zakonu.
V svojem ekspozeju je ban dr. Natlačen poudaril tudi to, da je razmerje med državnimi in banovinskimi cestami v dravski banovini posebno neugodno. V drugih banovinah je tudi več ko še enkrat toliko državnih cest kakor pa v dravski banovini.
Vemo pa tudi, da dobivajo druge banovine visoke državne dotacije in nekatere celo za luksuzne reprezentativne stavbe. Dravska banovina je tudi pri državnih dotacijah na zadnjem mestu, zato pa mora največ cest vzdrževati sama. Manjka res samo še to, da se ustanovi centralni cestni fond, da bo Slovenija vzdrževala še ceste v drugih banovinah.
Prav tako ima dravska banovina najvišje banovinske davščine v prvi vrsti zato, ker država ne izpolnjuje svojih obveznosti do banovine in ker tudi njej predpisuje vedno nove naloge, ne da bi poskrbela tudi za potrebne de narne vire.
tem pa je Slovenija tista po-
ki je najmanj občutila
?J .a®ia gospodarskih razmer,
' ni lme,la Slovenija od zvišanja cen agrarnih	,	-v ,
mA, .	, Proizvodov nič, ker
je morala te uvažati in zato še
vec plačati za prehrano svojega
prebivalstva ko druga leta.
DOBAVE
Intendantura Komande pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 5. marca ponudbe za dobavo rokavic, proti ognju odpornega jekla, sesaljke »Bergauer« ter železnih cevi.
Strojni oddelek direkcije drž. že leznic v Subotici sprejema do 7. marca ponudbe za dobavo električnega materiala.
Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema do 9. marca ponudbe za dobavo bakrene cevi in raznih vodov, do 10. marca pa ponudbe za dobavo raznega električnega materiala za signalizacijo (jamskih zvoncev itd.).
Strojni oddelek Generalne direkcije dri. železnic v Beogradu sprejema do 5. marca ponudbe za dobavo premoga, briketov itd.
Pri Štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu bo dne 10. marca I. ofertna javna licitacija za dobavo domačega premoga; dne 11. marca za dobavo testenin, fižola, riža, ječmenčka, graha, zdroba; dne 17. marca za dobavo svinjske masti.
Direkcija drž. rudnika v Vrdniku
sprejema do 10. marca ponudbe za dobavo hrastovih tramov brez skorje (hrastova bandera).
Licitacije
Pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bodo: dne 22. februarja licitacija za dobavo drv; dne 23. februarja za dobavo premoga
in dne 21. marca licitacija za dobavo petroleja.
Komercialni odsek Vojno-tehnič-nega zavoda v Kragujevcu razpisuje za dan 2. marca ofertno licitacijo za dobavo raznih strojev (za frezanje, struženje, brušenje itd.).
Pri Strojnem oddelku direkcije drž. železnic v Subotici bo dne 2. marca ofertna licitacija za dobavo električnega materiala.
Pri Štabu II. armijske oblasti v Sarajevu bodo dne 2., 3. in 4. marca ustne licitacije za dobavo drv.
Pri Pomorski obalski komandi v Splitu bo dne 4. marca ustna licitacija za dobavo drv.
Pri Centralni direkciji drž. ru-
darskih podjetij v Sarajevu bo
dne 11. marca ofertna licitacija za dobavo 2. tropolnih prekinjal z oljem.
Pri Oddelku za predelavo Uprave drž. monopola v Beogradu bo dne
15. marca ofertna licitacija za dobavo raznega papirja.
Pri Garnizijski upravi v Ljubljani bo dne 15. marca ustna licitacija za dobavo govejega mesa.
Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 15. marca ofertna licitacija za postavitev konjušnice.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani Interesentom na vpogled.)
Osebni	izdatki
stališča
Člen 55. zakona	o	n
se mora spremeniti
Eden najbolj reforme potrebnih členov našega zakona o neposrednih davkih je čl. 55. Ta člen navaja vse verodostojne dejanske izdatke podjetja, ki pa se kljub temu ne smejo odbiti od kosmatega dohodka. Tako se ne sme odbiti nadomestek delovne moči rodbinskih članov, če žive ti člani skupaj z davčnim zavezancem. Nadalje se ne smejo odbiti darila in nepogod-bene nagrade nameščencu ali drugim, tudi vsi stroški za hišno gospodarstvo davčnega zavezanca so neodbitni, da omenjamo le nekaj teh neodbitnih postavk.
Ze te naštete neodbitne postavke pa dokazujejo, kako malo je bil preudarjen čl. 55. pred njegovo končno stilizacijo. Saj je naravno, da hoče davčna uprava preprečiti, da bi se z raznimi, morda celo fingiranimi darili ali plačami ustvarjala možnost za zmanjšanje obdačljive davčne osnove. Vendar se zaradi tega razumljivega namena ne sme iti predaleč.
V čl. 55. pa se je šlo predaleč, kakor zlasti dokazuje določba, da se nadomestek delovne moči rodbinskih članov v obratu ne more odbiti, če žive skupaj z davčnim zavezancem. če torej ne žive skupaj z davčnim zavezancem, pa se more njih plača odbiti. Ali se to ne pravi kar z zakonom pospeševati, da otroci ne bi živeli pri starših? A ne samo z rodbinskega, temveč tudi z davčnega stališča je ta določba napačna. Davčna odmera se vendar določa z ozirom na dejanski zaslužek, ne pa z ozirom na to, kje kateri nameščenec stanuje. Če ne stanuje domači sin doma, potem ima po vsej verjetnosti višjo plačo, kakor pa če živi doma. Na ta način si davčna uprava sama znižuje svoje dohodke, ko je višja plača odbitna, manjša pa ne.
Mnenja smo, da se more na bolj smiseln način preprečiti eventualna zloraba pri plačah domačih nameščencev.
Prav tako je nerazumljiva določba, da je neodbitno vsako darilo nameščencem. To se vendar pravi, podjetnikom naravnost prepovedati, da bi kaj darovali svojim nameščencem. Ali more to biti namen davčnega zakona? Ali pa je sploh ta določba potrebna? Če podjetniki dajo nameščencem kakšno posebno nagrado, potem so jo ti navadno tudi pošteno zaslužili,^ a zaslužila je pri tem tudi davkarija, saj se je povečal zaradi dela nameščencev uspeh podjetja in s tem tudi davek podjetja. Iz strahu, da bi se podjetnik s fingiranimi da-
rili odtegoval svoji davčni dolžnosti, vendar ni treba kaznovati nameščenca. Saj se da tudi na drug in bolj pameten način preprečiti, da bi se podpore nameščencem zlorabljale za utajo davkov.
Silna krivica je tudi, da se sploh ne priznavajo osebni izdatki kot odbitni. Nič ne rečemo, če bi bili odbitni osebni izdatki zelo omejeni, toda da se nikakor ne morejo, gre vendar malo predaleč. Če pride bolezen v hišo, je to danes za marsikoga naravnost finančna katastrofa. In v tej težki situaciji, ko gredo lahko tisočaki in tisočaki za bolnišnico, operacijo, zdravnika itd., se naš zakon prav nič ne ozira na vse te težke izdatke. In vendar izpraznijo ti izdatki lahko popolnoma blagajno srednjega trgovca in njegova pridobitna sposobnost je zaradi tega prav občutno znižana. To bi se vendar moralo upoštevati! A to bi se tudi lahko upoštevalo vsaj do neke mere. Saj si vendar bivanje v bolnišnici, honorar za operacijo, izdatke za zdravila ne more nihče izmisliti. Prav tako pa je jasno, da zaradi davkov ne bo nihče Šel ležat v bolnišnico ali pa se pustil celo operirati. Zato se tu sploh ni treba bati nobenih neresničnih na-
povedi. Kakor rečeno: Razumemo, če je hotel zakonodavec preprečiti zlorabe, toda če se nudi jmlno jamstvo, da je zloraba izključena, potem bi se takšni neizogibni osebni izdatki morali tudi priznati kot odbitni.
A tudi s stališča davčne uprave bi bilo to pametno. Dostikrat smo že naglasili, da nima davčna uprava boljšega zaveznika pri izterja-vanju davkov, kakor je davčna morala. Čim večja je ta, tem manj potrebuje davčna uprava kontrolnih organov, tem manjša je njena režija in tem višji čisti donos davkov. Davčna morala pa se ne pospešuje s pretiranimi določili, ki jih mora davčni zavezanec občutiti kot krivico. Samo naturna reakcija je, če si proti takšnim določilom pomaga kakor ve in zna. S tem pa je že tudi v nevarnosti vsa davčna morala.
Ne le v interesu davčnih zavezancev, temveč tudi davčne uprave same bi bilo, če bi se spremenil čl. 55. zakona o neposrednih davkih tako, da bi varoval interese državne blagajne, pri tem pa tudi vsaj do neke mere upošteval interese davčnega zavezanca. Kot tihi in vedno aktivni kompanjon podjetnika bi finančna uprava res lahko imela to razumevanje.
Gospodarski vrgel Gogovo
Mnogo preodločni ukrepi Gogo-ve vlade so ustvarili v Romuniji naravnost razpoloženje panike. Ljudje so mislili, da so že na predvečeru državljanske vojne. To je imelo na gospodarstvo silno slab učinek. Ljudje so navalili na denarne zavode in začeli dvigati svoje vloge. Začel se je splošen beg od leja, ki ga romunska Narodna banka ni mogla ustaviti z nobenimi pozitivnimi in pomirjevalnimi vestmi. Vse gospodarstvo je bilo ohromljeno, ker ni nihče ve,del, kaj prinese prihodnji dan. Mnoge tovarne so svoje obrate ustavile, trgovci so nehali prodajati, ker so bili nakrat brez kredita in zato tudi sami niso mogli blaga kreditirati drugim. Izvozniki in uvozniki so pustili, da jim zapadejo njih izvozne in uvozne dovolitve, čeprav so jih plačali s tež-Kim denarjem. Da bi jih mogli prodati naprej, ni bilo mogoče niti misliti. Začel pa se je tudi beg tujega kapitala iz Romunije.
Pri tem silnem zastanku vsega gospodarskega življenja so seveda
začeli tudi nazadovati državni dohodki. Carinski in davčni dohodki so padli na eno desetino. Strokovnjaki sodijo, da so samo carinski dohodki padli v zadnjem mesecu za eno milijardo lejev. Ko je na vse zadnje nastopil še francoski in angleški kapital in ko so iz Londona in Pariza sporočili, da ne polagajo nobene važnosti na obisk Micesca in ko je končno prišla še ostra sovjetska nota, je bilo sodu izbito dno.
Goga je že sam čutil, da se bliža konec njegove vlade. Situacijo pa je spoznal, ko v sredo ni bil sprejet od kralja, dasi je redno vsako sredo poročal kralju.
Ko je padla vlada Goge, se je vse oddahnilo, kar se je pokazalo tudi v gospodarstvu, ki pa seveda še ni doseglo tiste stopnje, kot pred imenovanjem Gogove vlade.
Naroiajte in širite .Trgovski list**!
Kongres jugoslovanskega trgovstva
bo v Ljubljani 11. in 12. junija za časa ljubljanskega velesejma. Tako je bilo sedaj definitivno sklenjeno na seji Centralnega predstavništva v Banjaluki. Podrobnejše poročilo o seji objavimo v petkovi številki.
Nov privilegij za zadruge
V »Službenih novinah« je bila objavljena nova tarifa za objavljanje službenih in zasebnih objav v »Službenih novinah«. Mimogrede moramo pripomniti, da je ta tarifa zelo visoka in da je objavljanje v beograjskih »Službenih novinah« silno drago. Da kar naravnost povemo, mnogo predrago. Pri tem pa je še tarifa nejasna, da človek iz same tarife niti prav ne spozna, kako se mu bo objava v konkretnem primeru zaračunala.
Ta draga tarifa pa za zadruge ne velja in zadruge so v novi tarifi tako zelo privilegirane, da morejo biti zadovoljne. Tako se plača za enkratno objavo protoko-lacije zasebnih denarnih zavodov 770 din, samoupravnih zavodov in hranilnic 330 din, poedinih firm 330 din, kmetijskih, nabavljalnih, gospodarskih in drugih zadrug pa le 90 din. Tudi vsaka druga regi-, stracija zadrug velja le 90 din, do-čim plačajo druga podjetja 330 dim, Vabilo na skupščino bank in delniških družb velja 330 din, zadruge plačajo le 90 din.	,,,
Za nujne objave, kot kakršne, ae smatrajo vse objave, ki se zahtev vajo v prvi ali naslednji številk* »Službenih novin«, se plača za navaden stavek 100% več, za razpre* delnični stavek pa celo 250% več; Zadruge so s tem seveda znatne privilegirane, saj plačajo po tej tarifi celo za nujne objave znatno manj, ko druge firme za navadno objave.	■	**>
Tako se privilegiji nabavljalnini zadrugam kar neprestano večajo/ In to privilegiji vseh zadrug in tudi takšnih z milijonskim prometom in milijonskimi rezervami.
Gospodarska moč Madžarske okrepljena
Poslovno poročilo Madžarske narodne banke za 1.1987. naglaša, da' je trajala dvigajoča se tendenca v madžarskem gospodarstvu tudi lani. Kmetijstvo je bilo pod vtisom dobre lanske žetve. Višje cene za živino in ugoden razvoj živinoreje sta popolnoma nadomestila izgubo zaradi slabe letine. Industrijska proizvodnja se (je zvišala. Enoten razvoj je za madžarsko gospodarstvo značilen. Zato se more upati, da bo moglo okrepljeno madžarsko narodno gospodarstvo premagati tudi ev. novo nastopajočo evropsko* gospodarsko krizo. Denarna vrednost narodnega dohodka je znatno narasla, kar je posledica višjih cen ter zvišane industrijske proizvodnje. Čeprav so se državni izdatki precej povečali, se je vendarle moglo ohraniti proračunsko ravnovesje. Na podlagi novih sporazumov o ureditvi madžarskih zunanjih dolgov bo morala Madžarska na leto plačati 45 milijonov pengov. Vsi devizni in valutni dohodki* Madžarske narodne banke v letu 1987. pa so znašali 541 milijonov pengov, dočim so v 1. 1936. dosegli samo 412 milijonov pengov.
Zasedanie banovinskega
sveta
Ekspoze bana dr. Natlačena
V ponedeljek dopoldne se je začelo v Ljubljani zasedanje banovinskega sveta, ki pa ima še vedno samo posvetovalno pravico. Kdaj bodo banovinskim svetom podeljene pravice, ki jih ljudstvo zahteva, je še vedno neznano. Upajmo, da se bo to enkrat le zgodilo in da dobimo takrat tudi izvoljene in ne samo imenovane banovinske svetnike.
Po uvodnih formalnostih je prešel banovinski svet takoj na dnevni red, na poročilo bana in banske uprave. Iz ekspozeja bana dr. Natlačena posnemamo:
Novi banovinski proračun izkazuje 129,79 milijona din izdatkov ter je
za 9,4 milijona din večji
od prejšnjega. Glavni del poviška, namreč 5,9 milijona din gre za zvišane anuitete za posojila, ki jih je najela banovina v 1. 1936/37. Drugi poviški gredo na vse druge oddelke razen na tehničnega. Izdatki so se morali zvišati, če je hotela banovina zadostiti svojim gospodarskim, socialnim in kulturnim nalogam.
Elektrifikacija napreduje
in so zgradile Kranjske deželne elektrarne 100 km novih daljnovodov in nad 100 km krajevnih omrežij. Razveseljivo je, da je tudi elektrarna Fala dovoljevala ugodnejše pogoje občinam za priključek na njeno omrežje. Velenjska elektrarna ne zadostuje več ter se bo morala povečati. Banovina bo delala na to, da preide v banovinsko last. Da bi se elektrifikacija uspešno nadaljevala, je potrebno, da dobe Kranjske dež. elektrarne nova posojila, toda po nižji obrestni meri ko dosedaj.
Občinske finance.
Od 1. 1933. se meje občin stalno menjavajo, sedaj pa se bo to nehalo. Glavno skrb je treba posvetiti ureditvi občinskih financ. Število občin z nad 100% obč. doklad se je znatno znižalo, ker se je občinam znižalo šolsko breme. Niso pa kljub temu občine znižale svojih proračunov, kakor je bilo pričakovati. Tako je banovina prevzela od občin šolskih bremen za 16,3 milijona din, obč. proračuni pa so se znižali le za 7,7 milijona din. Znižanje šolskega bremena so občine porabile za plačilo dolgov in za najbolj nujne investicije. Tudi pri obč. dokladah se je olajšanje šolskega bremena premalo poznalo. Banovinska doklada se je zvišala za 26%, občinske pa znižale samo za 14%. Občinska podjetja v kmetskih občinah so močno pasivna. (Zakaj se ne likvidirajo?) Stvarni dohodki kmetskih občin nikdar ne dosegajo proraču-inanih. Dosedanji sistem finansiranja občin bo treba popolnoma spremeniti. Zlasti ne gre, da davčne uprave nakazujejo občinam le preostanek pobranih davkov. Zem-ljarina in zgradarina bi se morali popolnoma prepustiti občinam, trošarina pa naj bo državna, ker je potrebno, da je v vsej državi le ena trošarina in povsod enaka.
Ban je tudi omenil, da se bo moral spremeniti sedanji lovski zakon.
Za napredek kmetijstva
se je zgodilo mnogo, zlasti pa za kmetijsko naobrazbo. Letos se odpre 1. letnik kmetijske šole v Rakičanu, nadaljujejo se priprave za ustanovitev kmetijske šole v Poljčah na Gorenjskem. Mnogo se je storilo za naobrazbo kmetskega ženstva. Trimesečni tečaji za viničarje se bodo pomnožili od 27 na 30. Šolska obveznost za kmetijske nadaljevalne tečaje bo uvedena le tam, kjer bo prebivalstvo to želelo.
Obširno je poročal ban tudi o akciji banovine za obnovo vinogradov. Od prvotno obnovljenih vinogradov je sedaj še okoli 65%, ki čakajo na obnovo. Banska uprava bo dajala za obnovo vinogradov vinogradnikom brezobrestna posojila, toda po določenih pogojih. Tako se bodo dajala posojila samo za vinograde, ki niso sposobni za drugo kulturo, zasaditi se bodo smele le žlahtne trte treh vrst in se bo zato proizvodnja cepljenk povečala. Samorodnic je bilo dosedaj izkrčenih za 600 ha. Ta akcija se bo nadaljevala. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru se bo preosnovala v vinarski in sadjarski zavod.
Obširno je poročal ban
o banovinski akciji za sanacijo zadružništva
ter o 5% obligacijskem posojilu banovine pri Poštni hranilnici. Banovina je dala vseh 63 milijonov din tega posojila edino Zadružni zvezi v Ljubljani, ki ji je zato odstopila svojo terjatev v višini 50 milijonov din iz specialne rezerve Zadružne gospodarske banke ter se poleg tega zavezala, da bo do 1. 1957. odvajala banovini ves svoj čisti dobiček, ki bo presegal 25.000 din.
Vzdrževanje ljudskega šolstva
je veljalo banovino 16,5 milijona dinarjev. Ljudsko šolstvo je tudi lani napredovalo in se je število šolskih oddelkov povečalo za 75, vendar pa še vedno ni na zadovoljivi stopnji. Manjka še 251 učnih moči. Stanje se bo popravilo šele takrat, ko bo ljudsko šolstvo popolnoma decentralizirano.
Za zidanje šolskih poslopij je dala banovina lani 1 milijon din brezobrestnih posojil, poleg tega pa še okoli 750.000 din podpor za popravilo šolskih poslopij in za odplačilo posojil za šolska poslopja. Število učencev na ljudskih šolah se je zvišalo za 1,2%, na meščanskih šolah pa za '5,5%.
Mnogo prispeva banovina za zgraditev vseučiliške knjižnice in doma slovenske likovne umetnosti, za katerega je poklonila stav-bišče ob vhodu v Tivolski park. Ta dom se bo najbrže spomladi že začel graditi, ker je dal denar neki mecen. Z zadoščenjem je omenil ban tudi ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Javna dela
Proračun tehničnega oddelka je sicer znižan za 1,5 milijona din, dejansko pa ne bo znižan, ker bo še posebej dotiran iz banovinskega sklada za javna dela in iz bed-nostnega fonda. Skupno bo iz banovinskih sredstev izdano za javna dela 60 milijonov din, za 4 milijone din več kakor v tekočem letu.
Ban je nato omenjal veliko ne-razmerje med dolžino banovinskih in državnih cest. Dočim je v drugih banovinah, ki nimajo tako mednarodno važnih cest ko dravska banovina, državnih cest do 42'41% (zetska banovina), jih je v dravski banovini samo 18'09%. Država bi morala na vsak način prevzeti vsaj tiste ceste, ki so bile že nekdaj državne ter bi država morala tudi graditi cesto Ljubljana—Sušak.
Prihodnji mesec se začne graditi suhokrajinski vodovod, seveda iz banovinskih sredstev.
Socialno skrbstvo
Najprej je ban poročal o mezdnih gibanjih. Kolektivnih pogodb je bilo dosedaj registriranih 68. Leta 1936. je bilo 27 stavk z izgubo 8,8 milijona din na delav-
skih mezdah, 1. 1937. pa 11 z izgubo 0,24 milijona din. Število zaposlenih delavcev se je zvišalo in zvišala se je tudi povprečna dnevna zavarovana mezda.	,
Vprašanje prehrane prebivalstva dela velike težave, ker mora banovina vsako leto uvoziti do
10.000	vagonov žita. Za prehrano prebivalstva je morala banovina izdati 1,75, država pa je prispevala 0,25 milijona din. Vremenske nezgode so napravile v 18 občinah veliko škodo. Za povrnitev te škode je dala država 1 milijon, banovina 1,3, zasebne zbirke pa 0,24 milijona din. Veliko je banovina investirala za bolnišnice. Država je banovinskim bolnišnicam še vedno dolžna 8,8 milijona din. (Tega dolga država menda sploh ne namerava odplačati.)
Ban je nato poročal
o velikih nakupih nepremičnin
Za Kendova posestva, o čemer smo že podrobno poročali ter tudi zastopali pri tej priliki svoje posebno mnenje, je dala banovina 15 milijonov din. Plačala pa je v gotovini samo 3 milijone, in sicer z najetjem posojila pri Drž. hip. banki po 7 % za 15 let, za ostanek pa je prevzela dolgove Zadružne gospodarske banke pri drugih denarnih zavodih, ki jih bo postopno odplačevala.
Nadalje je kupila banovina zemljišče za golf igrišče v Zabreznici pri Bledu za 531.574 din, od benediktinskega samostana v Admontu je kupila posestvo Racerdvor v bližini Maribora za 3 milijone din ter je sedaj to posestvo sestavni del mariborske vinarske in sadjarske šole, ki l)o odprod,ala zato svojo »Pristavo«, za katero upa dobiti banovina do 5 milijonov dinarjev. Končno je kupila banovina Sturmovo posestvo v Poljčah pri Begunjah, kjer se ustanovi kmetijska šola za Gorenjsko. Za to posestvo je dala banovina 1,7 milijona dinarjev.
Dohodki banovine so v glavnem nespremenjeni.
Na novo se uvaja trošarina
na jedilno olje, in sicer 1 din na liter ter davščina za prevoz blaga z motornimi vozili v višini pavšalne vozninske takse.
Ker je odpadel prispevek države za povrnitev dolga bolnišnicam v višini 8,8 milijona din, se je morala šolska doklada zvišati od 26 na 35%.
t
Končno je ban obširno pojasnil novi način pobiranja trošarine na vino in žganje. Novi način se je moral uvesti, da se napravi konec tihotapstvu z vinom in žganjem. S tem ne bodo oškodovani vinogradniki, temveč samo krošnjarji in tihotapci.
Od skupnega davka na poslovni promet je plačala banovina skupno 33,3 milijona din, nazaj pa je dobila tega davka Slovenija komaj eno desetino. Sporazumno z banom savske banovine se bo trudil ban, da se poveča delež dravske banovine pri dodelitvi dohodkov iz tega davka vsaj na 10 milijonov dinarjev.
Poročila načelnikov oddelkov
Po banovem ekspozeju so podali načelniki poročila svojih oddelkov. Iz poročila načelnika občnega oddelka dr. Pfeifferja je razvidno, da osebni izdatki neprestano rastejo in znašajo že 31,3 milijona dinarjev, skoraj za 3 milijone din več ko v prejšnjem proračunu. Število banovinskih uslužbencev se je zvišalo od 1485 na 1647, državnih pa od 1809 na 1948. (To zvišanje je pač nekoliko visoko.)
O elektrifikaciji je obširneje poročal inž. Rueh. Kranjske deželne elektrarne so lani nakupile 9,4 (predlani 6,9), proizvele pa 9,05 (7,07) milijona kilovatnih ur. Proizvodnja v lastnih elektrarnah se je zvišala za 28'2%. Posredno in neposredno dobivajo sedaj električni tok 102 občini z 260.000 prebivalci. Skupno so dosedaj Kranjske deželne elektrarne investirale 66,3 milijona din, dolgovi pa so znašali na koncu 1. 1936. 44,17 milijona din. Za obresti najetih posojil so plačale elektrarne 3,5 milijona din, odpisi pa so znašali 1,67 milijona din. Čisti dobiček elektrarn je znašal lani 31.920 din.
Občine so preobremenjene z državnimi posli
Poročilo upravnega oddelka je podal dr. Hubad. Vseh občin v Sloveniji je 407. Nad 3000 prebivalcev ima 133 občin, nad 2000 256 in manj ko 2000 prebivalcev samo 18 občin. Blagajniško poslovanje, kakor ga je predpisalo finančno ministrstvo, daje občinam silno veliko posla (in mi dostavljamo: silno mnogo nepotrebnega dela). Pokojninski sklad obč. nameščencev znaša že pol milijona dinarjev. Glede javne varnosti je podal dr. Hubad naslednje številke. Umorov in ubojev je bilo 82, detomorov 21, težkih telesnih poškodb 700, požigov 200 in tatvin 6500. Samomorov je bilo 234.
Silno nadlogo za prebivalstvo pomenijo cigani, ki jih je v naši banovini 2200, od katerih je pristojnih v druge banovine 600.
V naši banovini je 120.000 koles, 2289 potniških in 856 tovornih avtomobilov in 1929 motociklov.
Tujih državljanov je 18.805, in sicer 9664 italijanskih, 4300 avstrijskih, 2606 češkoslovaških, 717 ruskih itd.
Vseh društev je okoli 6000.
Orožne liste ima 26.000 prebivalcev.
Mednarodni promet je zelo velik ter je skozi Rakek potovalo okoli 300.000, skozi Maribor pa okoli 210.000 potnikov, večina njih pa je le potovala skozi našo državo.
f Trgovec Edmund Kavčič
V soboto je umrl na Studencu v starosti 67 let bivši ugledni ljubljanski trgovec Edmund Kavčič. Pred vojno je imel v Prešernovi ulici poleg hotela »Slona« svojo trgovino, ki je bila na glasu po svoji solidnosti in izvrstni kakovosti blaga. Edmund Kavčič je bil znan tudi kot izumitelj. Tako je bil po vsej Sloveniji in še daleč izven njenih mej znan njegov zdravilni liker »Florian«. Pozneje se je enako uspešno proslavil s svojim izdelkom »Juhan«.
Pokojni Edmund Kavčič je veljal svoje dni kot eden najboljših in najsolidnejših ljubljanskih trgovcev. Pridobil si je tudi veliko premoženje, ki mu je omogočilo, da je bil eden najbolj znanih ljubljanskih zbiralcev slik in kipov. Potoval je mnogo po velikih mestih Evrope ter zlasti obiskoval vse velike umetniške galerije. Bil je znan kot eden prvih ljubiteljev upodabljajoče umetnosti v Ljubljani in kot izvrsten poznavalec slik. Na prvi pogled je znal ločiti umetnino od navadnega izdelka. Svetovna vojna pa je uničila njegovo veliko premoženje, vrhu vsega pa ga je zadela še bolezen. V tej težki stiski je moral odproda-jati kos za kosom iz svoje lepe zbirke. Zadnje čase je moral iskati pomoč proti svoji bolezni na Studencu, kjer ga je v soboto smrt odrešila od njegovega trpljenja. Žalostna usoda pokojnika je zgovoren opomin, kako tudi najuglednejši trgovec ni varen pred težkimi udarci usode v jeseni življenja.
Bodi ohranjen uglednemu trgovcu svetal spomin!
Naše sožalje težko prizadetima sinovoma!
Politične vesli
Nekateri listi so že pisali, da bo vlada patriarha Mirona odstopila,
in da bo postal patriarh Miran predsednik kronskega sveta. Tata-rescu pa zopet predsednik vlade. Uradno pa se te vesti odločno demantirajo. Nova vlada je izdala ostra cenzurna določila. Vsaka kritika vlade in njenega dela ter dela članov vlade je prepovedana. Prepovedano je celo objavljanje slik politikov, ki ne soglašajo s sedanjo vlado. O vladi se sme pisati samo ugodno.
Slovenska knjiga
se imenuje nova založba, ki se je nedavno ustanovila v Kamniku. Izdajala bo istoimensko revijo v uredništvu književnika Ivana Albrehta in po štiri izvirne slovenske knjige za mesečno naročnino din 16'— in enkratno vpisnino din 5'—. Izmed letošnjih publikacij naj zlasti omenimo knjigo »Slovenka v naši sodobni književnosti«. Naroča se pri »Založibi Slovenska knjiga« v Kamniku, uredništvo revije in publikacij pa je v Ljubljani, Vodnikova 13/11.
Sovjeti so po ugrabitvi odpravnika poslov Butenka koncentrirali na romunski meji močne oddelke čet. »Daily Telegraph« piše, da nameravajo sovjeti porabiti ugrabitev Butenka v to, da prekličejo priznanje romunske aneksije Besarabije.
Hitler je po londonskih informacijah zahteval od Sušnika, da prepusti v vladi nar. socialistom troje najvažnejših ministrstev, in sicer vojno, notranje in policijsko. Sušnik je pristal le na notranje in pa na to, da odstopi gen. Zeh-ner kot vojni minister. Ker je Sušnik izjavil, da se mora prej posvetovati še s predsednikom Mi-klasom, je Hitler zahteval, da dobi odgovor še pred 20. februarjem, ko govori v nemškem parlamentu. Samo v primeru, da Sušnik vse Hitlerjeve pogoje Izvrši, bi mogel Hitler jamčiti za neodvisnost Avstrije.
Sušnik se je nato ponovno obrnil na Mussolinija, da bi ta interveniral v korist Avstrije in njene neodvisnosti. A ni mogel dobiti zveze z Mussolinijem, ki je nekje izven Rima. Iz Rima pa so Sušniku odgovorili, da mu ne morejo dati nobenega sveta.
Avstrijska vlada se bo na vsak način preosnovala in gotovo je to, da postane notranji minister Seyss-Inquart, ki velja kot pristaš nar socializma.
Bavarski general Epp je imel že pripravljen vojaški načrt za zasedbo Avstrije, kakor poroča praška »Narodna politika«. To da je odkrila avstrijska vlada iz dokumentov, ki jih je zaplenila pri aretaciji dr. Tavsa. To da je bila ena možnosti, da je Sušnik sprejel povabilo Hitlerja.
Med Edenom in Chamberlainom je po prijateljskem razgovoru prišlo do sporazuma in Anglija še ne bo priznala italijanske aneksije Etiopije, ker smatra, da more o tem vprašanju odločiti le Zveza narodov.
Poljska vlada je odobrila poljsko-francoski sporazum iz 1, 1937. ter bo v kratkem predložen sejmu v odobritev.
Iz Henleinove sudetske nemške stranke izključeni ali izstopivšl člani so ustanovili na Češkoslovaškem novo stranko nemških socialistov. Novi stranki pripadajo med drugim dva poslanca, 1 senator in gen. tajnik Henleinove stranke.
Predsednik poljske republike Mostički bo VTnil obisk državnega upravitelja Horthyja maja meseca.
Italijanska vlada je izgnala celo vrsto tujih novinarjev, ker da so neugodno poročali o italijanskih dogodkih. Med njimi je celo madžarski dopisnik »Az Esta«, Id je bil od italijanske vlade za svoje delovanje v Etiopiji odlikovan s hrabrostno svetinjo.
Japonci poročajo, da prodirajo v dveh kolonah proti Hankovu, kjer Je začasni sedež Cangkajšekove vlade.
Japonske čete so dosedaj osvojile eno petino vsega kitajskega ozemlja. 60 milijonov Kitajcev je moralo zapustiti svoje domove.
Nov kredit 193 milijonov lir je dovolila italijanska vlada za graditev novih vojnih ladij.
Denarstvo
Za pol milijarde novih blagajniških bonov
Finančni minister je podal o emisiji novih blagajniških zapiskov v višini 500 milijonov din naslednjo izjavo:
»Ministrski svet je na moj predlog izdal novo uredbo o izdaji blagajniških zapiskov. Ta uredba spredeni prejšnjo uredbo z dne 23. novembra 1936. Po novi uredbi se celotni znesek zapiskov, ki jih more glavna državna blagajna izdati, določi na 1500 milijonov din, vštevši tudi bone, izdane po uredbi iz leta 1936; to pomeni zvišanje za pol milijarde v primeri z dosedanjim stanjem. Zapisi se lahko izdajajo naenkrat ali v več emisijah z rokom od treh mesecev do treli let. Finančni minister lahko s svojim odlokom predpiše obliko in besedilo zapisa in določi višino obrestne mere. Obresti se plačujejo naprej pri vpisu samem.
Kakor je znano, je finančno ministrstvo likvidiralo velikanske zneske letečih dolgov, nastalih pri izvršitvi proračuna prejšnjih let in izplačalo vse proračunske obveznosti do tega dne, tako da smo mogli Priti v proračunsko leto 1937./38. z aktivnim saldom obratnega kapitela. Razen izplačila prejšnjih ne-reguliranih zneskov, je glavna državna blagajna po zaslugi pomno-žitve svoje blagajniške gotovine začela izplačevati vse državne upnike z gotovino, tako da ni danes v prometu niti enega nepogodbe-nega blagajniškega bona.
Namen nove polovice milijarde blagajniških bonov je pomnožiti obratni kapital državne blagajne in ji omogočiti po uspešni odstranitvi prejšnjih proračunskih primanjkljajev in zagotovitvi popolnoma normalne izvedbe proračuna, da poravna kar najhitreje tudi najvažnejše izvenproračunske državne potrebe v zvezi s povečanimi izdatki za narodno obrambo in za gospodarsko povzdigo države. Nova uredba ustreza v današnjih razmerah še eni važni potrebi našega tržišča, namreč potrebi po kratkoročnih kapitalih, ki začenjajo zaradi zboljšanja gospodarskih razmer razpolagati s čedalje večjimi zneski razpoložljivih sredstev. ^ Psovanju trajnih in ugodnih okoliščin pri izrabi teh sredstev bo novi kontingent kratkoročnih zapisov 500 milijonov din, določen z omenjeno uredbo, pomenil tudi glede obrestovanja in glede naložbe zelo ugoden plasman, ki bo za prizadete denarne kroge velevaž-nega pomena in ki bo posredno v marsičem pripomogel k nadaljnjemu razvoju varčevanja in formiranja svobodnega narodnega kapitala.
Nova emisija obenem upravičuje vsa pričakovanja prejšnjih emisij, } so po dosedanjih rezultatih do-aIH. 0t^ičen sprejem na našem domačem denarnem trgu. Nova
uredhp S<5 o° ^P^ovala od objave
S? to Te>S^UŽbenih nov™0!1« atelje to je od is. februarja t ,
dalje Obrestna mera znaša za trimesečne zapise 3 i„ pol odstotk
za šestmesečne 8 75, za dvanajstmesečne 4 odstotke in za zapise preko leta dni 5 odstotkov (torej manj kot dosedaj). Vpisovanje bonov bo deležno vseh fiskalnih in drugih olajšav, ki so jim že doslej zagotovile uspeh na denarnem trgu.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Kmetski hranilnici in posojilnici v Preloki v Beli Krajini. Odlog plačil velja za dobo 6 let za dolgove, nastale do 30. novembra 1937. Obrestna mera za stare vloge je 2% bruto.
*
Narodna banka, podružnica v Magrebu, je darovala Ciril-Metodo-vemu zboru v Zagrebu 3000 din, 2000 din pa za organizacijo pev-
ske turneje društva po tujini. Prav veseli nas, da Narodna banka podpira na ta način pevske zbore, toda želeli bi, da bi tudi brali o podobnih podporah slovenskim pevskim društvom.
Jugoslovanska vlada bo v kratkem začela pogajanja s tujimi upniki radi konverzije jugoslovanskih drž. dolgov.	v	.
Direktor sušaške podružnice Poštne hranilnice je odpotoval v Split in Dubrovnik, da pripravi otvoritev podružnic Poštne hranilnice v teh mestih.
Vest, da bi Italija iskala v tujini posojilo, agencija Stefani odločno demantira, človek bi skoraj moral misliti, da so se pogajanja za novo posojilo razbila.
Romunija namerava v kratkem
urediti svoje tuje dolgove, ki dosegajo vsoto 100 milijard lejev. Glavni upniki Romunije so: Francija, Anglija, U. S. A. Švica in češkoslovaška. Proti Švicarjem in čehoslovakom je romunska vlada že dosegla znižanje obrestne mere od 7 na 4% ter črtanje zlate klavzule, Na takšno znižanje dolgov pa nočeta pristati Francija in Anglija.
Francoski frank je v Londonu zopet oslabel ter se je dvignil tečaj funta od 15153 na 152‘21. Tudi deport se je dvignil, in sicer enomesečni od 12-87 na 13‘25%.
Narodni dohodek v Združenih državah Sev. Amerike se ceni v 1. 1937 na 67,4 milijarde dolarjev, dočim je znašal v 1. 1936. samo 64 milijard, v 1. 1935. pa celo samo 46 milijard dolarjev. Zastaja pa
arom J>arvo izdatnos
Grčije ^
še mnogo za dohodkom v konjunk-turnem 1. 1929., ko je znašal 80 milijard dolarjev.
licitacije
Dobave
Karteli,	sanacija	-
,.Narodno
m
Aft
Zopet enkrat moramo posvetiti malo pozornosti našemu staremu prijatelju in velikemu pospeševa-telju slovenskega narodnega gospodarstva — »Narodnemu blagostanju«. V svoji zadnji številki se je namreč spomnil trgovcev na tako »lep« način, da že zaradi mnogih slovenskih naročnikov na »Narodno blagostanje« ne moremo molčati.
V uvodnem članku, ki nosi ponosno označbo, da je napisan v uredništvu, razpravlja o kartelih. Načelno je seveda »Nar. blagostanje« za kartele, vendar pa zagovarja državno kontrolo nad karteli, če bi ti svoj položaj zlorabljali. Ne tajimo, da se o tem načelnem stališču more razpravljati.
Nato pa piše »N. B.« o kartelih v našem gospodarstvu ter pravi, da so karteli v resnici upravičeni le za industrijska podjetja, a takšnih da je le 4%, nepriporočljivo je, če se združijo obrtniki v kartelih, naravnost škodljivo pa je, če se organizirajo trgovci v kartelih. Sicer je trgovskih kartelov v resnici najmanj, če pa se sklenejo, potem se to dogaja le na škodo potrošnikov, potem se oropajo reveži na najbolj odvraten način. In v dokaz navaja neko poročilo »Pravde« o podražitvi drv letošnjo zimo v Beogradu ter poskuse nekih mešetarjev na Hrvaškem, da bi izkoristili kmetovo stisko in določili cene živini čim nižje. A tudi »Narodno blagostanje« samo mora priznati, da je trgovinska zbornica v Beogradu nastopila proti neupravičeni podražitvi kuriva.
Ni moglo »Narodno blagostanje« s temi vrsticami bolj pokazati svojega protitrgovskega stališča, kakor ga je. Kajti zlorabe kartelov so vedno mogoče in ne le v trgovskih kartelih, temveč tudi v industrijskih in vseh drugih. To je prav tako, kakor ima vsak stan dobre in slabe ljudi. Samo »N. B.« more biti tako neobjektivno, da vidi vse črno le v trgovskem stanu. Saj ne tajimo, da se najdejo tudi med trgovci ljudje, ki pozab ljajo na pravila poštene in solidne trgovine. A kdo se bori, da ostanejo ta pravila v veljavi in da se ohrani solidna trgovina? Mar »Nar. bi.«, ki zagovarja vse, kar ogroža obstoj solidne trgovine? Ali pa trgovske stanovske organizacije, naša združenja, ki z živo in pisano besedo vzpodbujajo k spoštovanju starih trgovskih tradicij, ki slone na solidnosti?
Ampak kakor so med trgovci tudi slabi ljudje — in kako ne bi bili, ko pa je mogel postati trgovec vsak — tako pa je med njimi tudi mnogo zelo dobrih ljudi, ki so šli ljudem na roko tudi v lastno izgubo. Zakaj pa teh trgovcev »Nar. blagostanje« nikdar ne vidi/ Zakaj ne ve nič povedati o oni trgovcih, ki so kreditirali upo o-jencem in uradnikom blago, ko ti niso prvega prejeli svojih p ac Zakaj ne ve nič povedati o trgovcih v delavskih revirjih, ko so ti kreditirali brezposelnim rudarjem blago in tvegali, da ne dobe blaga nikdar plačanega? Zakaj ne ve nič povedati o trgovcih, ki so žrtvo-
vali cela premoženja za obče-koristne zadeve?
Pa pri »Narodnem blagostanju« je že tako, da je zanj trgovec vedno črn, vedno parazit, vedno škodljiv potrošnikom. Nikdar pa takšne napake ne najde »Nar. blagostanje« na tujem kapitalu. Tu je vse v najlepšem redu. Zakaj tako? Zakaj to nasprotje? Ali bi ga nam hotelo »Nar. blag.« pojasniti?
Še lepše stališče pa je zavzelo »Narodno blagostanje«
glede sanacije slovenskih zadrug.
V uvodu svoje notice »N. B.« pravilno popisuje, v kakšno težko stisko so prišle kreditne zadruge, zlasti zaradi navala vlagateljev. Večina zadrug je bila navezana zaradi tega težkega stanja na pomoč države. Naše zadružništvo se je razvilo regionalno in poslovanje slovenskih zadrug je bilo mnogo bolj intenzivno, kakor zadrug v drugih pokrajinah. Sanacije zadrug, ki jih je dosedaj izvršila država, so bile nezadostne. Če bi slovenske zadruge prosile za državno pomoč, bi to tudi dobile, vendar pa bi bila ,ta nezadostna. (Tu moramo že »N,, R.« prvič prekiniti in vprašati, kdaj so slovenske zadruge odbile državno pomoč, pa tudi le ipinimalno! Nasprotno so to pomoč ponovno in odločno zahtevale, t
j	i Zato je
dravska banovina čisto prav naredila, da je sama priskočila zadrugam v pomoč, modruje dalje »N. B.« ter nato pravi:
Če bodo zadruge v redu vračale kredite, ki jih dobe od banovine, potem je vse v redu. če pa ne bi odplačevale vsega, potem bi morala banovina ali sama zvišati davčna bremena, da bi plačala namesto zadrug ali pa se obrniti na državo za pomoč. In nato nadaljuje »Narodno blagostanje«; »Ta. zadnji način sanacije (da bi nam-1
reč priskočila država na pomoč) ne bi bil pravičen, ker bi y tem primeru banovine sanirale zadružništvo na račun davčnih zavezancev iz vse države. Pravično bi bilo le, če bi se prevalila bremena na davkoplačevalce dravske banovine, ker bi ti imeli od sanacije zadrug največ koristi.«
Tako torej! Če bi dala država kaj za Slovenijo, to ne bi bilo pravično! Kadar so slovenske zadruge v stiski, takrat naj le Slovenija sama vse plača! Kje pa je bilo »Nar. blagostanje« takrat, ko je država sanirala Srbsko zemljo-radniško banko? Zakaj pa ni takrat nastopilo proti tej krivici, da se z denarjem vseh davkoplačevalcev sanira neka pokrajinska banka? In koliko takšnih primerov je še bilo, ko je moral slovenski denar iti za stvari v druge banovine in od katerih Slovenija ni imela niti najmanj interesa!
Pa zakaj bi segali nazaj? Zakaj pa »Narodno blagostanje« ne nastopi proti odvzemu pupilnega denarja iz Slovenije, zakaj ne protestira proti centraliziranim banovinskim davščinam, zakaj ne proti vsem številnim centraliziranim fondom, monopolom itd.?
Zakaj?
Zato, ker je »Narodno blagostanje« vendar enkrat pokazalo svojo pravo barvo: najbolj zagrizenega centralizma. Kadar hi se mora' lo dati kaj Sloveniji, takrat velja načelo, da se za pokrajinske potrebe ne sme porabljati denar davkoplačevalcev iz vse države, kadar pa gre za druge pokrajine, potem to načelo glede slovenskega denarja ne velja, potem je le pravično, če Slovenija plačuje za napredek drugih pokrajin!
Centralizem v popolni nagoti, v vsem svojem nejugoslovanskem egoizmu, to je stališče »Narodnega blagostanja«! Storili bi napako, če tega ne bi konstatirali.
Avstrijska trgovina z zdravilnimi
Avstrijski trg z zdravilnimi rastlinami je bil važen še za časa bivše monarhije. Takrat je Avstrija zalagala z zdravilnimi rastlinami tudi dežele, ki so danes v sestavu novih držav. V zadnjih letih pa avstrijski uvoz zdravilnih rastlin nazaduje in Avstrija uvaža zdravilnih rastlin samo toliko, kolikor jih potrebuje za lastno potrebo. Mnogo stori Avstrija, da bi sama krila vse potrebe na zdravilnih rastlinah, v kolikor je to sploh mogoče. Tako goji zdravilne rastline podjetje »Medica«, G. m. b. H-, Dunaj I. Rennweg 12, ki je v zvezi z državno veledrogerijo »Arznei-mittelstelle«. Ta zalaga s potrebnimi farmacevtskimi proizvodi vse državne in deželne bolnišnice v Avstriji. »Medica« ima obširne nasade v Pottendorfu. Poleg tega je pri državni kmetijsko-kemični postaji na Dunaju odbor za proizvajanje zdravilnih rastlin, ki ima svoje poskusne postaje v Korneuburgu. Povprečno uvozi Avstrija na leto
80 do 100 vagonov raznih zdravilnih rastlin. Posebno znatne količine uvaža iz čezmorskih držav s posredovanjem Nemčije, Anglije in Italije. Iz Madžarske in Jugoslavije uvaža na leto povprečno po 20 do 25 vagonov, in sicer največ kamilic, žajblja, lipovega cvetja in bolhača. Kakovost naših rastlin avstrijskim uvoznikom prija ter so zadovoljni tudi z načinom pakiranja. Druge zdravilne rastline pa uvažajo avstrijske veledrogerije večinoma iz drugih držav, ker jim bolj ustreza njih kvaliteta. Glede kakovosti so odločilni predpisi avstrijske farmakopeje.
Kakor juhi soli, tako Je treba vsaki kavi dodati dobro mero »Pravega Francka«. Dodajte ga rajši malo več kakor pa premalo, zlasti, če jo pripravite iz žitne kave. Pravi Franck izpopolni okus In aromo ter naredi kavo bolj tečno.
Intendantura Komande pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 21. februarja ponudbe za dobavo desk, stekel in ogledal, kavčuka, pločevine, cevi, iitd., do 23. februarja pa ponudbe za dobavo medenih zapiračev za omare, vrata, obešal za oblteke, kljukic za zastore, medenih ščitov za ključavnice, stroj za parforiranje šablon za krojenje, papir za izdelavo teh šablon, 4-voltne baterije za telefon ter medene pločevine, do 26. februarja ponudbe za dobavo solvent-nafte, lanene jadrenine, katranirane konopl jene vrvi, 20 ste-zaljk, risalnega orodja, ozalid-paplrja, milimetrskega papirja, papirja za šablone, map, tuša, črnila,
Gradbeni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. februarja ponudbe za dobavo signalnih rdečih (rubin) stekel.
Stab dravske divizijske oblasti v Ljubljani sprejema do 17. februarja ponudbe za dobavo olja in zdroba.
Intendantura Štaba šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu
sprejema do 21. februarja ponudbe za dobavo svinjske masti, do 22. februarja ponudbe za dobavo pšenice in ovsa.
Računovodstvo Uprave Zavoda »Sarajevo« v Sarajevu sprejema do 23. februarja ponudbe za dobavo ščetk.
Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 24. februarja ponudbe za dobavo šamotne mase Ignit-special ter elektr. navojev (vint).
Stab mornarice kr. Jugoslavije v> Zemunu sprejema do 25. februarja ponudbe za dobavo železnih vijakov, do 28. februarja pa ponudbe za dobavo manesmanovih cevi.
Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 21. februarja ponudbe za dobavo železnih vijakov, jeklene žice, bakrenih cevi, medene pločevine itd.
Centralna direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 1. marca ponudbe za dobavo inozemskih časopisov.
Direkcija drž. rudnika v Velenju sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo tovornega avtomobila.
Intendantura Komande pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 2. marca ponudbe za dobavo pločevine, železa, železnih vijakov, kalcijevega karbida itd., do 5. marca ponudbe za dobavo raznih ščetk, kristalne sode, električnih žarnic itd.
Licitacije:
Dne 1. marca bo pri Štabu šumadijske divizijske oblasti v Kragujevcu prva javna ustna licitai-cija za dobavo sladkorja, konser-virane kave, čaja, kisa in kvasa.
Pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu bo dne 16. marca ofertna licitacija za dobavo morske trave, lanenega platna za žimnice in bla-zlne_, sukanca itd.
Direkcija šum v Zagrebu bo 5. marca na javni ofertni licitaciji prodala razen lesni material (okove za sode, razne odpadke, bukove, hrastove in kostanjeve trske itd.).
Dne 4. marca bo pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu pismena ofertna licitacija za zgraditev nove trase žične železnice v drž. rudniku v Kaknju.
Pri upravi smodnišnice v Kamniku se bo sklepala 25. februarja prva pismena pogodba radi sklenitve direktne pogodbe za dobavo
24.000	kg nafte za pogon Diesel-motorja.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Velesejem v Budimpešti
Informacijski odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu obvešča, da so se madžarski uvozniki na lanskoletnem velesejmu v Budimpešti zanimali za uvoz naslednjega jugosl. blaga: alkohol, kalcijev acetat, volna, kozja in kravja dlaka, vosek, gradbeni les, jabolka, kože, sadne konzerve, kalcijev karbid, zdravilna zelišča, železniški pragi, zobotrebci, vinski sodi, med i. dr.
LA NATIONALE
Akcijska družba za življenjsko zavarovanje Ra J*.	J*.	Ra Mii Zavarovalna družba proti požaru in eksploziji
FILIJALA V ZAGREBU
LETA 1830	Ustanovljeno	v	Parizu	_.	A./Nlir>	1820
GLAVNiCA: 75,000.000- franc, frankov	poND|; 1600i000i000._ frano. frankov	50,000.000-	franc,	frankov
Glavno zastopstvo za dravsko banovino: Predstavnik: n. M. Friedrich, Ljubljana, Verstovškova ulica št. 22 — Telefon št. 28-33
Ocarinjanje in plačevanje |£	danes
blaga, uvoženega s poštni mi pošiljkami
Avstrijski izvoz lesa se je lani zelo povečal. Tako Je izvozila Avstrija v 1. 1936. 12,28 milijona sto-Minister za finance je izdal tole tov lesa v vrednosti 83,4 milijona
odločbo:
šilingov, 1. 1937. pa 16,98 milijona
»1 Moia odločba št 54 447/VIII stotov v vrednosti 131,08 milijona »1. Moja oaiocDa si. 04.44//v m slllngWi Po	se	je	izvoz
z dne 26. novembra 1936. se raz- povečal za 36%, po vrednosti pa
veljavlja,
2. Blago, ki se uvaža iz inozemstva s poštnimi pošiljkami, z redno ali zračno pošto, morajo spremljati izvirne fakture ali morajo te
celo za 57 %.
Švica je dobavila v januarju Francovi vladi 60.000 parov vojaških čevljev za pol milijona šv. frankov.
Estonska vlada je prepovedala
sedaj izdelovati ameriške jtvomice, Avstrija zelo dobre odnošaje s Če-da jih ni treba več naročevati na gkoslovaško in sosednimi država-
Japonskem. Cela vrsta novih to- . .	.	,.	, .   .	---- —D—
varn svilenih nogavic je zato na- mi 111 se le zaradi dobre žetve Hrvatov in Srbov, 1400 drugih Slo-
Sofija šteje po zadnjem štetju
290.000 prebivalcev, od katerih je
242.000 Bolgarov, 5000 Rusov, 135
stala.
Svetovna proizvodnja nafte se je Romunije znatno povečala.
kupna imoč Madžarske, Jugoslavije vanov, 26.000 Zidov, 3896 ciganov,
povečala v 1. 1937. od 247 na 280 milijonov ton. t. j. za 131%. Vsa
2400 Armencev, 1700 Nemcev, 600
Z'všo"nravico"sme Avstriia una-1 Turkov, 260 Grkov, 216 Romunov,  _________________ o.	Avs<>	pravico	sme	Avsinja	upa	j	m cincaTjev m nad 2000 članov
svetovna zaloga nafte se ceni nap1) da se bo njeno narodno gospo- |drugih narodnosti.
V veliki tovarni Austro-Fiat v Floridsdorfu so delavci na velikem
fakture prejemniki blaga ob cari- 'izvoz okroglega lesa, da zagotovi njenju sami predložiti pristojnim svojim tovarnam zadostne količine carinarnicam, ki jih morajo ove-1 sulfatne celuloze, riti ne glede na to, da li je to bla- , V Ameriki so začeli trgovci boj-• •	I	kotirati japonsko blago. Svilene
go zavezano carini ah carine opro- nogaylce( ^ jih dQ^daj kup<>
ščeno. Drugače prejemniki blaga | vad samo na Japonskem, so začele ne bodo mogli opraviti za to blago plačila v inozemstvu.
3. Kljub razpisu oddelka za ca-1 rine št. 939/1V—1933 se fakture ne overjajo po prejemnikih blaga, ki dospe s poštnimi pošiljkami, marveč naj prejemniki blaga ove-1 rijo te fakture naknadno, t. j. preden jih predlože pooblaščenim za-1 Ker se ravnokar vrše trgovin-vodom zaradi nakazila nasprotne ska pogajanja z Avstrijo, bo zani-vrednosti v inozemstvo. Tudi ni ma naše bravce tudi naslednji treba takim pošiljkam prilagati pregled o avstrijskem gospodarskem položaju v 1.1937., kakor ga posnemamo po »Glasniku«.
7374 milijonov ton. Najbolj se je darstvo tudi v bodoče ugodno raz-j povečala proizvodnja v Združenih vijalo. državah Sev. Amerike, kjer se je1 povečala za 25 na 150 milijonov ton. Znižala se je samo v Romuniji. Po mnenju strokovnjakov bodo sedanje zaloge nafte zadostovale še za 26 let.
Največ umetne svile proizvaja na svetu Japonska, in sicer 330 mi-
Doma in po svete
n
je
zborovanju zahtevali, da avstrijska vlada potrobno objavi, o čem sta govorila Hitler in Sušnik na svojem sestanku.
V Ulstru so z veliko večino pri volitvah zmagali unionisti, ki odklanjajo združitev Ulstra z Irsko. Ledolomec »Tajmir« se je že
Gospodarski poloiai v Avstriji v 1.1937
Znatno zbolišanie v primeri z 1.1936
...	  -	Knez-namestnik Pavle se	^ _________
lijcmov liber, to je več ko ena I hkrati z vojvodo Kentskim vrnil iz I tako približal ledeni plošča, na kat-tretjina vse svetovne proizvodnje. Aten __	.	,	„	.	. teri je ruska znanstvena ekspedi-
Cene na kovinskem trgu so pod Notranji minister ur. Korošec je cjj a> da ^ more z znanstveniki vplivom manjše potrošnje kovin v daroval za Slovensko a^aemijo dogovarjati že s svetlobnimi sig-
I znanosti in umetnosti 50.000 din, ^ Upaj0> da mogel rešiti da bi mogla začeti cim prej delo-	ekspedicije v nekaj dneh.
vati. Da bi našel med našimi bo- vendar pa bo treba premagati še | gatimi ljudmi čim prej m cim vec 1težav, ker je led talko debel,
da, ga morajo razstreljevati z dina-
Ameriki.
posnemalcev!	B-----	----------------
I Volitve pravoslavnega patriarha mitom Po zadnjih vesteh pa je |bodo 21. februarja.	. začel divjati še silen vihar, ki od-
Ministrstvo za soc. politiko m dajjuje ploščo od ledolomca, ljudsko zdravje je nakazalo ljub- I Britanska zveza atletov se je so-ljanski občini 50.000 din kot zimsko j glasno izjavila proti udeležbi na
plačilna sredstva banke povečala
za
prepise faktur.«
Monopol ski dohodki
Gospodarsko zboljšanje, ki se je
potolkel nemški rekord 610 km na uro.
Italija pripravlja polet petih
Po poročilu monopolske uprave v Avstriji že jasno pokazalo v letu so znašali njeni dohodki v dobi od 1936., se je tudi lani krepko na-1. aprila do 31. decembra 1937 daljcvalo. Leta 1937. je bilo celo 1.591 milijonov din, dočim so bili za avstrijsko industrijo eno naj-p poračunani fe na 1.485 milijonov boljših let po vojni. Indeks proiz-din. Največ dohodkov je imela mo- vodnje je znašal od aprila pa vse nopolska uprava od tobaka, nam- leto do konca decembra povpreč-reč 1.142 milijonov. Sol je dala no 10 odstotkov več kakor v kon-219, petrolej 99, vžigalice 63 in I junkturnem letu 1929. Avstrijska drugi dohodki 13.1 milijonov din. I industrija je mogla ne samo izko-Dohodki tobaka so dali 71, soli 19, ristiti konjunkturo, ki je nastala petroleja 15 in vžigalic 7 milijonov zaradi splošnega oboroževanja, din več, kakor je bilo proračuna- temveč 'je dobila velika naročila no. Manjši so bili samo dohodki od tudi iz držav, ki so izdale velika cigaretnega papirja ter od raznih investicijska posojila. Novih pod-dohodbov.	Ijetij zaradi te zboljšane konjunk-
ture sicer ni bilo ustanovljenih, Japonska Z balkanskih	zato pa so se obstoječa morala raztrgov izključena	širiti, da so se mogla vsa nenadno
.	t	došla naročila izvršiti. Ceni se,
Že leta 1936. je uvoz^ap ^	^	| da so zasebne investicije v ta na-
.n devizna bilanca Avstrije ie bila ni volilo Novakoviča, temveč listo 655 km na uro je napravil an-torej v preteklem letu aktivna. HSS. Ljudje nisoi izvolili Novako- | gieški vojaški aeroplan in s tem
J ^ .	vit*	Ivira da bi dvignil dnevnice, tem- i — xu	—j	/»-.n *—
Zboljšanje pa se opaža tudi Pri ve6’da bi deikl za politiko dr.
avstrijskih državnih dolgovih. Vse Mačka. Novakovič more sicer dvig- „„„ „	.»..ja,	,r.
obveznosti1, po tujih dolgovih je niti dnevnice, toda s tem se je živ | ved£j‘d“ tromotornTh ^bombtokov plačevala avstrijska vlada v redu l^o^u Je umr, y yisoki sUrosti
in transferna plačila niso nale ld 80 let Jože Pertot> M je, bil I poj^tu^lT Cadiza v ”Rim iz^tolo. vala na tezkoče.	pred vojno eden stebrov našega I £adlo je najbrže v morje. V letalu
Tudi na delovnem trgu more nacionalnega gibanja v tržaški	p^nikov ter pilot in me-
zabeležiti Avstrija zboljšanje ter okolici. Slava njegovemu spominu! haidk vsa poizvedovanja po letalu
doval, lani pa še znatno bolj, uu I šilingov, kar je za Avstrijo pač leje dejansko že čisto prenehal. V ^
Romunijo ne pride skoraj nobeno	.	.,.	trianonsko blago, v Jugoslavijo je	Zboljšala pa se je tudi	avs j
uv» japonski; blaga sploh ustav- »k.	trg-mm•	fr™? 1«
ljen in samo še v Grčijo prihajajo |v 1. 1937. Povečal za 270 milijonov neznatne količine japonskega bla- hUmgov. Udeležba tujih držav je ga. Uvoz blaga je bil ustavljen, ker Ma mnogo večja ko prpjsnje leto narodne banke ne dajejo več uvoz- ker se je Avstriji posrečilo, da si nih dovoljenj. Japonska trgovinska to pridobila nove trge ki so bili pogodba s Turčijo pa je praktično ^ pred kratkim za avstrijsko bla-brez cene, ker je Turčija z raznimi g° popolnoma zaprti Deficit av-formalnostmi popolnoma ustavila atrijske trgovinske bilance bo zna ikponski uvoz. Japonska trgovin- I&&1 za lansko loto samo 230 milijo-ska delegacija, ki je lani prišla na nov šilingov, kar pomeni najmanj-Bolgarsko, ni mogla v nobeni bal- ši deficit, kar ga je imela Avstrija banski državi ustvariti baze za|po vojni japonski izvoz.
| pomoč za brezposelne,
»Hrvatski dnevnik« piše o vstopu
olimpijadi 1. 1940. v Tokiu. Polkovnik Lindbergh odide
£	o	I	kureškega	poslanca Novakoviča v	da	prouči	na	obeh	frontah
50 milijonov šilingov. Plačilna | SkUpščino med drugim: Ljudstvo |	sedanjih	zračnih	bojev.
so bila zaman.
Nad Kalifornijo
besni že dva
...	OK	i	Za	gen.	konzula v Celovcu je
e bilo na novo zaposlenih 35.000 imen0van dr. Nikolaj Jovanovič, m	   iji	irrii	_
delavcev. Poleg težke industrije so I (jj. Ljudevit	Koser, dosedanji gen.	I	n .n	uragan ter je bilo dosedaj
imele ugodno konjunkturo papir- konzul v Celovcu, pa	je premeščen	I	16 ljudi..
na, tekstilna, kemična in lesna in- v	noroča	v
dustrija. Mnogo, bolj	pa se	I	jSVuS.
e razvijala tudi gradbena indu-1 kem zaradi	poviška	cen za živila1
stnja.	I	zvišale plače državnih, samouprav-
Lavina v Alpah je zasula italijansko vojaško patruljo. Pet vo-
Neugodno za Avstrijo pa » se	^
razvijali klinngi in je dosegel av- v 3eogx*axiu stalno razstavo strijski aktivni saldo skoraj 200 grških proizvodov, da bi se tako1 milijonov šilingov. Posebno terjat- pospeševala trgovina med Grčijo
ve proti Nemčiji so narasle, da je morala Avstrija svoj izvoz v Nemčijo zmanjšati.
Ugodno se je razvijala tudi av-
in Jugoslavijo.
Banski svet savske banovine je sklican za 3. marec. Svet bo raz- [ pr avl j al o novem proračunu.
Za razširjenje telefonske mreže I v Sarajevu je odobril poštni mi- [
Kolesa, motorna Kolesa
na debelo. Zahtevajte ponudbe.
SploSna trgovska družba z o. z.
Ljubljana, Tyrševa cesta št. 33 (Javna skladišča)
Radio Ljubljana
Četrtek, dne 17. februarja: 12.00:
 	_	    _	češka	lahka	glasba (plošče) —
odstotkov: Vendar pa' še precej I dJjšalo za šest mesecev- temin112.45:	- 13 00: Napovedi
strijska notranja trgovina terase je I njgter potrebne kredite, njen obseg povečal za približno 8 l Trgovinsko ministrstvo je po
 	_	v	.	*	I	1 l »V 1	  ?__1	_	4nm«iin
zaostaja za ono v 1. 1929.
po katerem bi morala s privilegiji — 13.20: Plošče — 14.00: Poročila obdarjena tvornica aluminija v — 18.00: Nastop pevskega zbora
Na denarnem trgu so bile raz-1 lozovcu zgraditi do novembra 1938. j mestne ženske realne gimnazije m,ere ugodne in je bilo razpoložlji- tvomico za pridobivanje alumini- 118.40: Slovenščina za Slover vega kapitala vedno dovolj na ^z- jevegaoteid^ tolste
Slovenščina za Slovence
__=_____________________ (dr. R. Kolarič) —	19.00: Napo-
Splitska obrtniška zbornica se | vedi, poročila — 19.30: Nacionalna ‘j’”!' -t: “71 Je izjavila za etažno lastnino pri	ura — 19.50: 10 minut zabave (Fr.
se zmanjšali ter	so	bili izplačani	I novih hišah. Tudi v nekaterih dru-	Lipah, član Nar. gled.) — 20.00:
tudi	mnogi prej	zamrzli krediti.	I gid pokrajinah se v zadnjem času	Pisan večer. Sodelujejo: Radijski
Ugoden položaj na borzi je vladal | vodi v tem smislu živahna propa- |
nHU	________________ ske družine — 22.00:	Napovedi, potu jih večjih borzah	povzročil	tudi	I bavdj Jugoslaviji	vse	potrebne____in-	ročila — 22.15: Pisana šara! (na-
ia	dunajski	borzi.	stalacije	za	pridobivanje	bencina	I daljevanje).
Posebno se vidi zboljšanje av-
°kS&maOT» in a™; dih,	n-rn.no	s	tla.
polago. Avstrijski dolgovi tujini so
strijskega gospodarskega položaja, i	I1IIIia,	   .	—, ,	-	^	,
če primerjamo nekatere številke je postala insolventna ter znašajo virjem (dr J^ip črnin) — 12.00: iz 1. 1937. * onimi iz 1. 1934.	nje?^ pasiva 4 in pol MlUona din. IPtosoe - 12.45, Poročila - 13.00:
Zunanja trgovina
Povečanje industrijske delavno-Isti je seveda tudi ugodno vplivalo Ina gibanje državnih dohodkov ter I zlasti na razvoj železniškega pro-_________________________________     Imeta	ter razvoj narodne valute.
Sestanek Gospodarskega sveta Državni proračun za 1. 1937. se je Male antante, k? bi se moral za- nehal s presežkom, pa čeprav je četi 23. februarja v Bukarešti, je to leto Avstrija znatno povečala zaradi spremembe romunske vlade I svo,je izdatke za narodno obrambo.
odložen na 8. marec.	.	,	Državne železnice so imele ne sa-
Financm minister je podpisal	„ .
odlok, s katerim se sme izvoziti iz mo znatno večji notranji pr , naše države v Nemčijo 90 vagonov temveč tudi tranzitni. Dohodki ze-volne proti plačilu v kliringu. Iz- ieznd,e so se zvišali za okoli 50 voziti pa smejo volno samo izvoz-niiji ki so zaprosili za izvoz do milijonov šilingov.
14. januarja.	Zelo	ugodno se je tudi razvijal
Med Avstrijo in ^lgarato je tuiski promet, ki je prinesel Av-
velik dotok devh. Število tu-Ionov pšenice.	jih	turistov se je v primeri z L
Proizvodnja žitaric v podonav- 1193G. zvišalo za 8 do 10 odstotkov, skih državah stalno pMain zato Aktiyni saldo turističnega prome-tudi izvoz. Dočim je znašal izvoz	.	. ,	1	-a
žitaric v prejšnjih letih iz podo- ta se za lansko leto ceni na navskih držav še okoli 12 milijonov milijonov šilingov. Avstrijska na-ton, znaša sedaj le okoli 3 in pol I r<>dna banka je izkazovala od maja
SijSilT 'SmOTs^drta^ dal3e staln<>	de™nih™
Dočim je Kanada nekdaj izvažala I zerv, in so se koncem leta tuja
1.	•	a	onimi	iz	1	njena	pasiva	*^^^ravnavo. Napovedi - 13.20: Radijski Šramel
Tako je znašal v nulij. šilingov: Fuma nudi 44 ods^ ^ na to — 14.00: Poročila — 18.00: ženska 1937 ISSi Sdbo pristali	ura: Pravni položaj žene v Jugo-
-1161	4 g c trrovska družba v Za- slavij i (ga. dr. Donata Capuder) —
..L. 'j- iln„ Jcta-nrvvli^na z glav- 118.20: Plošče — 18.40: Francošči-
300
proračunski saldo ...	+3
zlate in devizne rezerve .	400
pasiva trg. bilance . . .	230
hranilne vloge ....	3200
aktivni saldo tur. prometa	150
število brezposelnih (v tisočih) .....................230
borzni indeks (1929 do 1931 = 100%) ....	80
proizvodnja železa
(.v lOOOt).................. 1600	4681
naročila bombažnih tkalnic (1923-1931 = 100%)	116	891
Avstrijsko gospodarstvo se je tako ugodno razvijalo, ker je imela
256 grebu je bila ustanovljena z glav
ono I	‘	rrL	Kr* TTD
- .hico 1 000 000 din. Družba bo po- na (dr. Stanko Leben) — 19.00: 2700 dedovala prodaje blaga na kredit. Napovedi, poročila - 19.30: Nac. 90 n^ovitelii so J. Neumann, F. ura — 19.50: Zimska oskrba pla-Nemnann dr. Bmič in drugi. V tonskih koč (g. Ljud. Mrzel) _ 388 Beogradu’ je že dolgo podobna pi- 20.00: Radijski pester m odde-sarna ki je osnovana po istem si- lek godbe »Sloga« — 22.00: Napo-55 Utemu. Sedaj zvišuje svojo glavni- vedi, poročila — 22.30: Angleške co na 1,500.000 din.	|	plošče.
v	barva, plealra in
Ze v 24 urah
Itd. Skrobi ln *vetlo!lka srajee, ovrai nike in maniete. Perc, auli, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova uL B Telefon it. 22-72.
Le še kratek čas se razprodaja najrazličnejše porcelanasto, stekleno in železno blago
DCMionoviiojmR
iz konkurzne mase tvrdke
B. ŽILIC, Ljubljana
Tyrieva testa 5t. 11/1. — Vhod s Figovlevega dvorlila
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pleas. urednik Aleksander Železnikar, tiska ttskama »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mlhai
Ljubljani