Tečaj III. V četcrtek 25. mal. travna (aprila) 1850. 1Ast 19. Me d vedli rt in njena mladiča. Zgodba. . :¦<* - ¦ .- ____________________ JH^o so bili pred več leti blizo Ljubljane zve-rinjak napravili, so obljubili obilno darilo tistemu, ki za zverinjak dva prav mlada medvedceka vjame in živa izroči. Obečani lepi dar mika posebno nekega starega Kočevarja, skušenega lovca. Ker je bil ravno malo dni popred medvedkin beriog#staknili, dokonča, se njene mladine nemudoma polastiti. Ne vzame drugega, kot velik žakelj in hlapčič-ka z nabasano puško sabo, ter gre v gojzd. Do ber-loga dospevši, pregleduje stari s svojimi v tej reči bistrimi očmi, kteri sled je naj novejši, in kam derži, ali je medvedka v berlogu, ali ne. — „Ni je doma!" Koliko veselje! Sivi lovec je že vidil o teh besedah v duhu, kako mu v Ljubljani bele dvajsetice na roko štejejo. Reče hlapčirku: „Jaz grem zdaj z žakljem v berlogj ti ostani s puško pred njim. Ako bi vte-giiula medvedka priti, preden izidem, meri dobro,'da v glavo ali v serce zgodiš; drugači je po tebi in po meni." Nato leze stari z za kij em počasi po vsili štirih, v temni berlog. Kar se mu zablesketajo nasproti štiri lučice. Bilo je čvetero oči dveh mladičev, ki so se v temi bliščale. 130 Lovec stegne roke tje, kjer so se oči svetile, in po-baše oba v žakelj. Zdaj pa spešno iz grozovitne luknje, zadergnjeni žakelj na herbef, in odmikata pete. Ali revni medvedčeti v žaklju tako neizrečeno bečfte, da mati nji vek od daleč zasliši, in razkačeno rujove proti berlogu lomasti. Strašno jima prede. Gromeči glas se če dalje bolj približava. Kot šiba v vodi se treseta, misle: Zdaj in zdaj nama bode za herbtom. K sreči sta že pri potoku, ki se po gostem gojzdu vije, preden jih medvedka zapazi. Nagloma jo mahneta vprek vode, in koracata po goščavi strahotna dalje, na vse strani skerbno se oziraje. Medvedka svojih sinkov v berlogu ne najti, še bolj zdivja in sledi roparja z nepopisljivo togoto do vode. Pri vodi pa sled zgubi. Išče, išče, leta nepo-terpežljiva sem in tje, ali ga ne najde. — Medvedčeti v žaklju ste bile tude vmolknule. — Serda polna jo vreze zdaj ob vodi, da bi se kje namerila na hudobneža, ki ji je draga otročička vzel. Kočevarju in njegovemu hlapčičku, ki sla skrivaj po goščavi navkreber pehala, zdaj popolnoma odleže. „Na to stran vode, pravi stari — je ne bo, in če tudi pride, v hrib ne bovde šla." Pa kaj se zgodi"? Še nista, verh hriba, jima priruši razkačena od une strani naproti. Smertni pot jima stopi na obraz. Kaj je bilo storiti? Stari verze, ko bi trenul, žakelj od sebe, in oba jo pobrišeta plaha v stran. Mladiča začneta spet bečati. Starka to viditi šine po bliskovo nad žakelj, naj pred svoja ljuba sinka rešiti. Milo je bilo viditi, kako se je pri tem delu obnašala, ker bi ju bila rada hitro rešila in toraj žakelj nagloma raz-tergala; po maternej skerbi pa se ga ni upala, se boje, kterega raniti. Med tem pa, da se medvedka okoli žaklja mota," ne bodi naš Kočevar len, izterga urno puško hlapčičku iz rok, pomeri — tresk — in medvedka se zgrudi s prestreljeno glavo mertva na tla. — Serčni Kočevar je dobil nato v Lljubljani obljubljeno darilo za živa mladiča in poverh še postavno za vbito medvedko. Toda kmalo bi bil, kakor smo 131 slišali, svojo lakomnost na denarje z življenjem plačal. ,vo<| ; J. Navratil. | .-----.------ T u Hi i - Jedi m! Pri vzhodnih narodih, Turcih, Arabcih, Perzijanih itd., pri kterih cela nakdajnost tako rekoč v spominkih živi, pri kterih te vsako vlastno ime na kako posebno vlast-nost, ali posebno prigodbo spomni, pri kterih ima vsaka gora, vsaka reka, vsako drevo, vsaka rožica svoj posebni pomen, najdemo zlasti tudi džamije (tako imenujejo Tur-ci cerkve), ki imajo posebno čudna imena. Tako je u. p. v Carigradu džamija z imenom: Tutki j edim! (po slovenski: Misli si, da sim že jedel!); džamije z imeni: Atti bogadša (po slovenski: šest potic), Uč baši (tri glave), Mihr u Mah (solnce in luna) itd. še več drugih. Kar pervo vtiče, ki se Tutki j edim imenuje, pravijo, da je bila pod čarom Ahmedom I. sozidana od nekega člove- 1 v v ka, ki mu je bilo Semsedin (solnce vere) ime. Ti Semse-din je bil, kakor pravlica govori, javen urednik, ki je pa grozno dobre jedi, dobra vina in druge sladkarije ]jubil_ Za te reči, se ve, je veliko deuarja potrosil. Vendar je pa tudi sloveti hotel, in torej sklene, džamijo sozidati. Sklep je bil lahak, ali izpeljava težja. Od kod toliko denarja vzeti? Sklene tedaj v drugo, si pri jedi in pijači in drugih sladkarijah nekoliko pritergati, in tako dolgo priter-govati, dokler bo primerni znesek vkup spravil. To je bilo zares lepo od njega, in toliko lepše, ker je bil po celej deželi ko naj večji sladkosnedež znan. — Kako je tedaj naš Semsedin svoj sklep izpeljal? Tako le: Pokliče svojega hišnika, in mu reče: „Danes bom z lž prijatli kosil. Pripravi tedaj vse, kar je naj boljšega in naj dražjega, za kosilo; ali prinesi mi popred rajtengo!"' Prejemši jo zavpije z radostnim glasom: „0 predobro! Zlahnejšega in slajšega kosila ni od tega; prideni zdaj še purana, in kosilo bode popolnoma." To izgovorivši potegne mošnjo, odšteje denarje in reče hišniku: „Tukaj, duša moja, vzemi 132 te denarje", in verzi jih v skrinjico, čigar ključ ima moj prijatel Mustafa Efendi!" Ko je hišnik povelje spolnivši svojega gospoda čez nekaj časa opomnil, da mora iti na terg, potrebnih reči za kosilo nakupiti, in da nima denarja, mu Semsedin odgovori: ., Jaz ga danes tudi nimam!" _,;Kako pa čemo po tem takem kosilo napraviti?" vpraša hišnik. Težava se lahko odstrani", odgovori sladkosnedež, „od!ožimo ga do jutri, in do tistih mal si misli, da sini jedel (tutki jedira)." S temi besedami poslovi osterme-lega hišnika. To je ponavljal vsako jutro skozi več let, in ko se je na ti način zadnjič skrinjica napolnila, je dal lepo džamijo s prihranjenimi denarji sozidati, ki jo je po tem takem Tutki jedim imenoval. — Zapomnite si globoko v sercu lepi nauk, ki ga nam tukaj neverni Turek poda! Detomil. Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 3. Zlog. Beseda. Iz čerk se zlagajo zlogi in besede. Zlog je glas, kteri še nič ne pomeni, n. p. bra, pra, ra i. t. d. Glas, kteri kaj pomeni, je že beseda; n. p. brat, prah, rad, i. t. d. Kolikor je glasnikov v besedi, toliko zlogov. So tedaj eno-, dvojo-, trojo . . . večzložne. *) §. 4. Razdelitev. Besede so po svojem rodu korenine ali rastlike. Korenina je, ktera ne zraste iz druge, temuč iz ktere lahko druge zrastejo. Rastlike so, ktere iz drugih zrastejo, n. p. Iz korenine „kralj" izhajajo: kraljev, kraljevski, kraljica, kraljičin, kraljestvo, kraljevati i. t. d. Sama korenina ali rastlika se imenuje prosta bese-v ¦» * da. Ce se pa dve (ali več) prostih besed v eno zloži, se taki praVi zložena beseda; n. p. Tri-deset, bistro-vid, zvezdo-mer, pre-ljubi . . . *) Z 1 o J n c -namesto zlog ne po §. 2 (po tiskarski pomoti §. 1.) 133 §. 5. Naglas. Naglasnice. Kteri zlog se v besedi naj bolj povdari, mu pravimo, da ima naglas, ali da je naglušen. V pisanju nain to kažejo znamenja nad glasnicami, imenovana naglasnice. ">«i 'l '/lib/ OiBA i Ksebna naglasnica (') pomeni, da se mora glasnica, nad ktero stoji, potegnjeno povdariti, c in o pa se ob enem tudi tesno izgovoriti; n. p. kovač, dete, viditi, moka, kuga. — Odsebna 0) pomeni, da se mora glasnica ostro, to je na kratko povdariti, e in o pa se ob enem tudi široko izgovoriti; n. p. gad, hlapce, deklic, ropot, napuh. — Rogljasta ali strešica(A), ki jo le nad e in o postavljamo, pomeni, da se mora c ali o vse kmalo p o -tegn j eno povdariti in široko izgovoriti; n. p. mene, tebe, sčbe, moje, tvoje, svoje. — Povdarjanje zlogov v besedah imenujemo besedni naglas. Pazkc. 1. Naglasnice nad e in o kažejo glas*) iu naglas**); toraj se nahajate ti glasnici le takrat naglašeni, kedarje oboje zjedinjeno — glas in naglas. — 2. Besedni naglas se spreminja in prehaja n. p. moj, moje, ljubim, ljubezen, otrok, otrok, otroka i. t. d. — 3. Besedni naglas je po različnih slovenskih krajih različen. Na kteri zlog se naj raji opira, raba uči. — Nekteri slovenski pisavci pišejo posnemaje Ilirce že tudi e z rožičkasto naglasnico ali kljucico, ki se pri nas potegnjeno in kakor ie glasi; n. p. beli svet. (lier se e tudi po Slovenskem sliši, zakaj bi ga ne rabili? Motil ne bode nikogar. Sčasoma ga bodemo tudi mi vpeljali. — Vredn.) Glas, ki se. na eno al{ več besed kterega stavka ali govora opira, je stavski naglas. Stavski naglas opremo, na ktero besedo hočemo, da bi drugi naj bolj na njo pazili; n. p. piše dobro, bere slabo, ali: sim rekel, da piše dobro, bere slabo. (Dalje sledi.) Hrast ali dob. ___ Hrast, staroslovenski dob (kakor sem ter tje po Slovenskem še govore***) je koščato, veličansko drevo, ši- *) Latit. — ¦¦) Tonf — ***) Od tod „dobrava." 134 rokih vej. Kedar doraste, deblo po trije, štirje možje komaj obsežejo. Iz hrastovega lesa, ki posebno dolgo terpi, delajo budnarji (sodarji) doge za sode, kadi in drugo posodo. Lepe ravne dobe prodajejo za ladije na morje. Slovenci jih zato veliko v Terst zvozijo, kjer jim lepe denarje veržejo. Vejevina zaleže za kurjavo in da prav čvcrsta derva. Dob počasi raste, po 200 do 400 let; pa tudi včaka svojih 1000 let starosti. Kdor ima hrastov les, naj ga varuje. Lepo ravno hrastje pri domača je vredno lepih reči. ,„, 0)\ Pa ne le drag les ti daje hrastje; rodi ti tudi ščipke ali skipke, ki se tudi prav lahko v denar spravijo. Mernik (pol vagana) plačujejo po 30, 40 ki\ Sčipki so ro-gljasti, mastni, da se po njih roke sprijemajo. Zato jim velijo po nekterih krajih ocvirki. Skupljujejo jih kožarji, kijih kuhajo za podplate delati. (,., ^ Dob rodi tudi želod, lepo okroglo zernje z zelenimi kapicami, ki je dobra piča za svinje, pa tudi ljudje si kavo (kafe) iž njega kuhajo. Tudi želod se dobro proda. Na dobu rastejo poslednjič Šiške, kijih za černilo (tinto) rabijo. Neke muhe v perje pikajo, svoje mlade v njega zaležejo, in na takem perju zrastejo Šiške- _________ Kako šivanke delajo. ___ Kaj mično je gledati, kako šivanke delajo, in vse natanko od kraja do konca viditi, kaj da se mora s tim drobnim orodjicem zgoditi, preden je za rabo. Potem ko žico ali čvežen (po ptuje drat) tako drobno skujejo in raztegnejo, kakor hočejo šivanke drobne imeti, razsekajo žico na kosce, kterih je vsak tako dolg, kot 2 šivauki; zakaj vse šivanke pridejo dvojčki na svet. Se le potem, ko se na obeh koncih opilijo, obosajo ali ošilijo, olikajo, osvitlajo, in se jim ušesa (uha) naredijo, jih derzno med ušesi razrezujejo in križem svet pošiljajo. Vsaka šivanka mora več od stokrat pod roke priti, preden je izgotovlje-na. V Porečju (Aachen) na Pruskem dela za neko si- 135 vankarijo vsak dan po 300 ljudi šivanke, in jih napravijo vsak dan eno z drugim po 200.000. Ako človek veliko poslopje, kjer toliko ljndi dela, potem veliko število strog ali mašin, kladev in drugega orodja, malemu izdelku, dro-bnej šivankici, primeri, se mora zares nehotoma čuditi. Računstvo. Bočno poHevati ali množiti. Ako hočeš ročno pošte-vati, ali množiti (multipliciren}, moraš desetice, ki ti pošteva-jočemu pod čerto ostajajo, kar v mislih naglo dalje vštevati, tako, da za vštevanje prav nobene besedice ne zineš. Ko bi bilo n. p. število 976 s številko 6 množiti, množi tako le: 6krat 6 je 36 (^poglej zdolaj pod A}; — dalje reci: 6 krat 7 je 45 (3 ostale desetice so namreč že vštete; poglej pod C); — poslednjič reci: 6krat9je 58 (4 desetice od pred si namreč poštevaje že tudi nagloma v mislih vštel; poglej vso množino (Product) pod C). ABC 976 976 976 6 6 6 $iš.G> 56 5856 To reč natanko razjasniti, smo morali izgled trikrat napisati; računarju pa tega ni treba več kot enkrat, kar se samo po sebi ume. Adamova stopinja. Ljudje jutrovih dežel si pripovedujejo, pa le pripovedujejo, da se na Horaabilu, naj višjem kraju Cej-lonskega otoka proti južnej strani od Azije mesto pozna, kamor je bil naš preded Adam stopil, se zadnjič po zgubljenem raju ozrevši, za vekomaj od njega slovo vzeti. Stopinja v skalo vtisnjena je dvakrat tolika, kot kterega sedanjega človeka. Iz C ej Ionske ga otoka jo je bil, kakor pravijo, Adam po suhem v Indijo mahnul. Na verhu nekega hriba, ki se „Adamov verh" imenuje, 136 obhajajo Indijani budiške (po naše modrijanske) vere še dan današnji Adamu v spomin o ščipu velik praznik. Beremo, da so tudi katolski duhovni na Adamovem verhu cerkvico sozidati dali. .iJibu-t isHioloih. E Ji ' . >?nnq thiAai: Smešnica. Po ilirski. Jedan putnik odsede v je-dnoj seoskoj gostionici, koja je puna bila vikajučih seljanah. Dragi kerčmare I — reče on ho-toma — sutra me verlo rano probudite, jerbo sam putem pet stotinah forintih izgubio , pak bi jih rad potražiti. Cuvši ovo seljani, izmače se jedan po jedan, da te novce najde; a putnik mogaše mirno spavati. Po slovenski. Neki popotnik odsede v neki vasni gostivnici, ktera je bila polna kričečih kmetov. Dragi kerčmar! — reče on nalašč — jutri me prav rano (zgodaj) zbudite, zakaj spotoma sim pet sto goldinarjev zgubil, pa bi jih rad poiskal. Kmetje to sli-šavši, se izmakujejo eden za drugim, da bi te denarje naj-dli; popotnik pa je zamogel mirno spati. —|— : fioiiboil) oa i so Slovensko - ilirski slovnik. Cipa, seva šumska. Citrati, citrati Citre, citara. Cizek, čir., čizak. Clo, celo, dapače, što više. Cmok, valjuška. Cmokati, cmokati C6k (madež, Kleks), mača. Čokati, mazati. Cokla, coklja. Coper, copernija, čar, čaro- bia. Copernik, čarobnik, veštak. Copemica, čarobnica. Coprati, čarati. Cveti, p. cvreti. Cula, svežanj. Cunja, cunja. Curek, curak. Cureli, ciniti. Popravek. G. (Slojan so nam pisali, da niso (kakor smo iz nekega vzroka mislili) pesmice „večerno sobice", v zadnjem listu iz Drobtinic ponatisnjene oni, ampak sedanji mi-lostljivi knez in škof, slavni pisavec slovenski, gosp. A. M. Slomšek zložili, kar radi popravimo. — Tudi ste ostali tiskarski pomoti: na 13. str. ,,Mcrzejl" namesto Marzejl, tisi 134. str. v zadnjej versti „mora" nam. more. Založnica Rozalija Ejper. - Odgovorni vrcdnik J. Navratil. V Ljubljani. ,;.