Polletni poslovni rezultati Cinkarna je svoje poslovanje v tem razdobju končala s pozitivnim rezultatom. Ostanek dobička po kritju sredstev za sklad skupne porabe in razlik v cenah prodanega materiala iz preteklih let znaša za industrijsko dejavnost 1.167.978,02 din, za celotno podjetje pa po odbitku izgube okrepčevalnice 1,120.058,57 din. Razlika v znesku din 47.919,45 pa izhaja iz negativnega poslovnega rezultata okrepčevalnice (dejansko je to izguba počitniškega doma »Rinka«, ki je bil med tem časom že dan v zakup). Kljub pozitivnemu poslovnemu rezultatu (ki vsekakor predstavlja izredno velik napredek v primerjavi z rezultatom, ki smo ga dosegli v istem razdobju preteKlega leta) ne moremo biti zadovoljni, saj nismo dosegli planiranih rezultatov poslovanja. Planirani neto finančni rezultat za industrijsko dejavnost smo dosegli komaj z 42,21 %. Če ne upoštevamo planiranega pokritja izgube za leto 1969, za katerega smo dobili moratorij, znaša odstotek tako popravljenega planiranega neto finančnega rezultata le 30,8 u/0. Osnovni vzroki za ta negativna gibanja so: • Nedoseganje fizičnega obsega planirane neto realizacije, zaradi česar je izpadla masa prvega pokritja v znesku 5.483.000 din. • Neadekvatno znižanje fiksnih stroškov z zmanjšano neto re- alizacijo, zaradi česar je prišlo do povečanja udeležbe fiksnih stroškov v strukturi celotnega dohodka. • Povečanje cen celotnega reprodukcijskega materiala in uslug v znesku 10.026.912 din. čeprav je bil ta znesek še pokrit z večjimi prodajnimi cenami od onih, ki so bile planirane, pa je vseeno udeležba materiala in s tem uporabljenih sredstev zaradi manjšega fizičnega obsega neto realizacije porasla na račun udeležbe dohodka. • Povečanje cen celotnega reprodukcijskega materiala in uslug v znesku 10.026.912 din. Čeprav je bil ta znesek še pokrit z večjimi prodajnimi cenami od onih, ki so bile planirane, pa je vseeno udeležba materiala in s tem uporabljenih sredstev zaradi manjšega fizičnega obsega neto realizacije po- rasla na račun udeležbe dohodka. • Povečala se je tudi udeležba variabilnih stroškov iz naslova porabe normativnega materiala. • Čeprav osebni dohodki v masi še niso prekoračili višine onih iz preteklega leta (zaradi povečane produktivnosti dela), pa je vendarle njih udeležba zaradi manjšega obsega poslovanja v strukturi celotnega do- hodka, močno narasla na račun ostanka za sklade. • Izredni izdatki so v letošnjem letu zelo porasli zaradi močno povečanega vodnega prispevka in negativnih tečajnih razlik, ki so nastale kot posledica devalvacije in se nanašajo na investicijske kredite. In končno je na zmanjšanje planiranega neto rezultata vplivalo tudi prebijanje planiranih zneskov za sklad skupne porabe, do česar je prišlo zaradi podražitve toplega obroka. Če rekapituliramo vsa navedena gibanja, je osnovni vzrok za negativne razvojne tendence, nezadosten obseg poslovanja in prenizke cene nekaterih izdelkov, kar je posledica devalvacije ter nizkih reprodukcijskih stroškov, kot posledica še naštetih gibanj intenzivnejši od porasta obsega poslovanja. Ta gibanja so postala tako intenzivna v maju in juniju, da smo dosegli pozitiven rezultat poslovanja izključno iz naslova izrednih dohodkov. Kljub nedoseganju planiranih finančnih učinkov v letu 1971, pa je napredek v primerjavi z lanskim letom očiten. Ne samo, da smo odpravili izgubo, ki je znašala v polletju preteklega leta 10.473.025 din, temveč smo celo ustvarili minimalni znesek čistih skladov. Čeprav so tudi v letošnjem letu bile prisotne tendence hitrejšega naraščanja uporabljenih sredstev od celotnega dohodka, pa ta gibanja v letošnjem letu niso tako zelo intenzivna, saj ugotavljamo ob povečanem celotnem dohodku v primerjavi s preteklim letom za 1,27 %, zmanjšanje uporabljenih sredstev za 4 %, iz česar rezultira povečanje dohodka za 39,28 %, kar je zadostovalo za letošnji finančni rezultat. Iz tekočih gospodarskih gibanj v državi in po svetu se vidi, da bodo negativni tokovi, ki vplivajo na povečanje poslovnih stroškov (nadaljnji porast cen, nove reval-vacije, nove carinske obremenitve itd.) še bolj prisotni kot v zadnjih dveh mesecih prvega polletja, zaradi česar bodo potrebni naslednji ukrepi, da bi se izognili preteči izgubi: • Maksimalno povečati proizvodnjo in realizacijo vseh izdelkov, ki ustvarjajo pokritje. • Doseči povečanje prodajnih cen vseh tistih proizvodov, katerih rentabilnost je bila močno zmanjšana ali pa celo ogrožena (po devalvaciji in revalvaci-jah), za katere nam do danes to še ni uspelo. • Izboljšati ekonomičnost proiz-_ ..vodnje, predvsem na področju izkoriščanja materiala, saj le ta predstavlja , preko 80 % celotnih poslovnih stroškov. • Intenzivnejše bo potrebno zmanjševati fiksne stroške, izboljšati organizacijo dela in povečevati produktivnost dela. Skratka, potrebno bo maksimalno prizadevanje in skrajna šted-nja, saj nam v trenutni situaciji že vsak novi tisočak ogromno pomeni. To je tembolj potrebno, ker nas bo skozi vse leto pestil visok znesek absolutno fiksnih stroškov zaustavljenih obratov, ki ga moramo pokrivati z obstoječo proizvodnjo. VPLIV REALIZACIJE IZDELKOV IN STORITEV NA POSLOVNA DOGAJANJA Plan bruto realizacije smo po knjigovodskih podatkih skupaj z odprodajo materiala (ki ni bila planirana) dosegli le z 78,91 %, doseganje plana neto realizacije je bilo zaradi manjšega zneska rabatov od planiranega nekoliko ugodnejše, to je 88,66 %. To so knjigovodski podatki, ki zajemajo tako fizični obseg poslovanja kot tudi prodajne cene. Analiza realizacije pa je pokazala (če izločimo vpliv prodajnih cen nad planiranimi), da je fizični obseg dosežene realizacije v tem razdobju za 15,37 % manjši od planiranega po osnovnem planu. (Nadaljevanje na 3. strani) 2) 2i Regresiranje dopusta krvodajalcem Po tolmačenju sklepa o regresiranju dopusta imajo tudi letos naši delavci, ki so dali svojo kri petnajstkrat, oziroma nad petnajstkrat desetdnevni dopust v celoti regresiran. Tolmačenje sklepa o regresiranju dopustov za krvodajalce je naslednje: krvodajalci, naši delavci, ki so dali svojo kri petnajstkrat oziroma nad petnajst krat, imajo tudi letos pravico do desetdnevnega brezplačnega letovanja. torej tem krvodajalcem stroške letovanja krije podjetje kot v letu 1970. Proizvodnja in produktivnost v juliju 1971 Osnovni plan vrednosti blagovne proizvodnje (računano po stalnih cenah) smo v mesecu juliju dosegli le z 88,97 %. V primerjavi z istim mesecem preteklega leta pa je vrednost blagovne proizvodnje v juliju letos manjša za 14,61%. Po osnovnem planu planirane proizvodnje za mesec julij nismo dosegli pri proizvodnji: žveplene kisline 60“ Be, cin-kovih čašic, cinkovih strešnikov, cinkove žice, zamak cinka, žlebov in cevi, natrijevega liidrosulfida, natrijevega sulfida, litopona, ul-tramarina, svinčevih oksidov, superfosfata, tekstilnih pomožnih sredstev, VOBA-barv. tiskarskih barv, vseh zaščitnih antikorozijskih premazov' in kemolit plošč. Kumulativno v sedmih mesecih v letu 1971 je vrednost blagovne proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta manjša za 9,19%. Letni plan blagovne proizvodnje smo v sedmih mesecih tega leta dosegli z 48,23 %. V mesecu juliju je močno porastla realizacija v tujino, ki je vse prvo polletje občutno zaostajala. Razprodane so bile zaloge cinkove pločevine in cinkovega prahu, ki so močno obremenjevale obratna sredstva. Vrednost izvoza je v juliju znašala 830.960 $. S tem smo kumulativno do meseca julija dosegli 47,12 % letnega plana izvoza, v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta pa zaostajamo še za 21,57 %. Skupna vrednost prodaje v tujino znaša v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 2.431,908 $. 75,7% celotne vrednosti smo prodali za konvertibilno valuto, preostanek pa na vzhodnoevropsko področje. Kumulativno je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta produktivnost dela porastla za 14,93%. HH GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE §g •m LETO XVIII. CELJE, 27. AVGUSTA 1971 ŠTEVILKA 7 Polletni poslovni rezultati (Nadaljevanje s 1. strani) Ta izpad obsega realizacije je poleg ostalih dejavnikov eden od osnovnih vzrokov za nedoseganje planiranega finančnega učinka. Izpad tega dela realizacije je povzročil izgubo mase prvega pokritja (s katerim pokrivamo fiksne stroške) v znesku din 5.482.874. Ta znesek pa ne temelji na planskem prvem pokritju, temveč je izračunan tako, da so bile pri vseh proizvodih upoštevane korekture za do sedaj znane podražitve na eni in za povečanje prodajnih cen na drugi strani. Na j več ji izpadi so nastali pri na-, slednjih proizvodih: cinkovi pločevini, zamak cinku, cinkovi žici, I pocinkanih žlebovih in ceveh, pi-ritnih ogorkih, pocinkanih kljukah in objemkih, cinkovem sulfatu, svinčevih oksidih, kemolit ploščah, organolih, korocinkih in pri realizaciji uslug strojnega obrata. Delno gre izpad realizacije tudi na račun povečanja zalog gotovih izdelkov, ki so v primerjavi s 30. 6. 1970 bile na isti dan letošnjega leta za preko 9 milijonov' letos višje. To povečanje predstavljajo v glavnem visoke zaloge cinkove pločevine, cinko-vega prahu in kemolit plošč, ki so izven normalnih okvirov. Druga značilnost letošnjih gibanj na področju prodaje je veliko upadanje prodaje v tujino, kar gre predvsem na račun zastoja prodaje cinkove pločevine in cin-kovega prahu ter načrtnega opuščanja nerentabilnega izvoza žveplene kisline. Sicer pa je še ta izvoz, ki smo ga dosegli ($ milijon 600.000 t. j. 31 % letnega plana) zelo neugodno vplival na dohodek podjetja, saj je več kot četrtino izvoza bilo realiziranega na Dansko, kjer zaradi visokih transportnih stroškov in cene dosegamo komaj pokritje variabilnih stroškov. Sicer pa je s stališča jugoslovanske plačilne bilance bil naš izvoz zanimiv, saj je bilo 81 % njegove vrednosti prodane za čvrsto valuto. V prizadevanjih, da bi ublažili negativen vpliv vseh podražitev, ki so jih sprožila svetovna dogajanja, domača inflacija in devalvacija, smo uspeli v tem času povečati planirane prodajne cene za 10.722.910 din, s čemer smo uspeli še parirati znesek podražitev kumulativno v celotnem razdobju, ker so obstajale še zaloge po starih cenah, podražitve pa so nastopale intenzivnejše v drugem četrtletju. Podražitev v mesecih maju in juniju, ki so znašale skupno 6.860.959 din (65 %' vseh podražitev), pa smo z višjimi cenami v teh dveh mesecih, nismo mogli več kompenzirati, saj so v tem razdobju nastale nespremnjene cene žvepleni kislini, anorganskim solem in tiskarskim barvam, po-krivnim premazom, kemikalijam za grafično industrijo, zemeljskim barvam, voba barvam ter kemolit ploščam. Vpliv proizvodnje Dosežena proizvodnja, računana po starih cenah, je za 7,23 % pod planskimi predvidevanji. V primerjavi z lanskim letom, ki je očiščeno vpliva ustavljene metalurgije, razen cinkove linije, ki je tudi letos še obratovala, je za 6,64 % nižja od lanskega leta. Za planskimi predvidevanji je v prvem polletju zaostala proizvodnja naslednjih proizvodov: cinkov prak — zaradi nedoseganja prodaje, cinkova pločevina — zaradi nedoseganja prodaje, zamak cink — zaradi nedoseganja proizvodnje, žlebovi in cevi — zaradi nedoseganja proizvodnje, ameriški trakovi — zaradi opuščanja nerentabilne proizvodnje, natrijev hidrosulfit — omejevanje prodaje zaradi nerešenih cen, natrijev sulfid — zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, cinkov sulfat — zaradi nerešenega vprašanja plačila faktur, ultramarin — zaradi nedoseganja proizvodnje, delo tudi prodaje, svinčeni oksidi — zaradi nedoseganja proizvodnje, super-fosfat — zaradi nedoseganja proizvodnje, flovit — zaradi nedoseganja prodaje, tekstilna pom. sredstva — zaradi nedoseganja prodaje, organoli — zaradi nedo- seganja proizvodnje, oljni minij — zaradi nedoseganja prodaje, korocink — zaradi nedoseganja prodaje, pokrivni premazi — zaradi nerešenih prodajnih cen, tiskarske barve — omejevanje zaradi cen in obratnih sredstev, žveplena- kislina 60° Be — zaradi nedosežene proizvodnje. Vpliv živega dela na dosežene rezultate • Izkoristek časovnega fonda je bil izboljšan za 1 %, na kar je odločilno vplivalo zmanjšanje izostankov zaradi boleznin, kar je razumljivo, saj smo prenehali s proizvodnjo v najtežjem obratu. S tem se je povečalo število efektivno opravljenih ur v možnem delovnem času. Kljub temu pa zasledimo negativno tendenco povečevanja udeležbe nadur i v skupno opravljenih urah za 1,4 11oziroma za 10.600 nadur več, kakor v istem razdobju preteklega leta. Skupno je v primerjavi z istim razdobjem pretek- lega leta poraslo število efektivno izvršenih ur na zaposlenega za 2,7 %. Produktivnost dela Zaradi strukturnih sprememb v proizvodnji v primerjavi z preteklim letom (ukinitev eks-traktivne industrije) se je povprečno število zaposlenih zmanjšalo za 14 %, kar je več od zmanjšanja proizvodnje, za-: radi česar je produktivnost dela na zaposlenega porasla za 22,70 %, tehnična produktivnost dela pa za 19,49 %. Porast produktivnosta dela na zaposlenega nad tehnično je večja zato, ker je porasla udeležba nadur v efektivno opravljenih delovnih urah. Povprečni neto osebni dohodki na zaposlenega na podlagi vkalkuliranih ur Leto 1970 Leto 1971 Indeks I—VI I—VI 1970 = 100 1.026,26 1.320.00 128.62 Porast osebnega dohodka na zaposlenega je večji od porasta produktivnosti dela. ki znaša 22,75 %,: saj smo zaradi tega izplačila 80 ° o osebnih dohodkov imeli v istem razdobju preteklega leta celo nižji poprečni osebni dohodek od onega, ki je bil izplačan v prvem, polletju leta 1969. Sicer pa smo z zvišanjem produktivnosti dela uspeli ob višjih osebnih dohodkih obdržati isto maso za osebne dohodke, kakor v preteklem letu, čeprav so se le ti v strukturi celotnega dohodka povzpeli od 9,56 %, kolikor so bili udeleženi v letu 1970. na 10,30 %, pri tem pa moramo upoštevati, da je masa bruto osebnih dohodkov v letošnjem letu manjša, ker smo V okviru sanacijskih ukrepov oproščeni proračunskega prispevka iz osebnega dohodka. Ker je nov tarifni pravilnik stopil v veljavo šele s L majem, bo masa za osebne dohodke v drugem polletju hitreje naraščala od one v prvem polletju, kar bi lahko ob enakih poslovnih rezultatih in enakem številu zaposlenih, povzročilo izgubo. (Nadaljevanje na 3. strani) Delavska univerza Celje razpisuje za šolsko leto 1971/72 naslednje seminarje, tečaje in šole: DRUŽBENO-EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE: — politične šole za ^amouprav-ljalce in družbeno politične delavce — seminarje za vodstva samoupravnih organov in komisij — problemske seminarje za družbeno politične delavce in samoupravljalce — aktualne problemske seminarje in predavanja za vodstvene kadre v delovnih organizacijah — uvajalne seminarje za novo zaposlene mlade diplomante srednjih, višjih in visokih šol — uvajalne seminarje za mlade novo sprejete delavce — druge oblike izobraževanja po naročilu STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: — v oddelke za izredni študij poklicnih, delovodskih in tehniških šol (strojne, elek-tro, lesne, tekstilne, gradbene in druge poklice) — za poklice ozkih profilov raznih strok — dopolnilno izobraževanje za razne poklice — za avtogeno in elektro varjenje — za varstvo ljudi pri delu — za kurjače centralnih kurjav — za strojepisce, stenografe in knjigovodje — za tčhniške risarje — za skladiščnike — za voznike viličarjev — za strojnike težke in lahke gradbene mehanizacije — za vratarje in čuvaje — za vodenje delovnih skupin — o pnevmatiki v industriji — za inštruktorje praktičnega pouka — druge oblike izobraževanja po naročilu — po naročilu in v sodelovanju z delovnimi organizacijami izdelujemo profile, programe in učne načrte za poklice širokih in ozkih profilov — nudimo pomoč pri organizaciji in izvedbi praktičnega in teoretičnega pouka za pripravnike in novo sprejete delavce — izdeluj! mo izobraževalne programe in preizkuse znanja za varstvo ljudi pri delu — izdelujemo elaborate o sistemizaciji delovnih mest in perspektivne programe za izboljšanje kadrovske strukture * — nudimo pomoč kadrovskim in vodstvenim delavcem pri razreševanju kadrovskih in izobraževalnih nalog v delovnih organizacijah SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE: — v oddelke osnovnih šol za ourasle 5., G., 7. in 8. razred — v tečaje tujih jezikov I.. II. in III. stopnje nemškega, angleškega. italijanskega, ruskega in francoskega jezika — v šolo za mlade kmetovalce — v kuharske in šiviljske tečaje — v tečaje za sprejemne izpite na višjih Šolah — v tečaje civilne zaščite — v šole za starše — v šole za življenje — druge oblike izobraževanja po naročilu Na zavodu dobite tudi vse informacije za vpis na višje in visoke šole v skladu z razpisom Združenja visokošolskih zavodov v Mariboru. Organizirana so predavanja za izredni Študij za Visoko ekonomsko komercialno šolo. Višjo agronomsko šolo. Višjo pravno šolo, Višjo tehniško šolo. Višjo šolo za organizacijo dela. Vpis v oddelke za odrasle osnovnih, poklicnih, delovodskih in tehniških šol je do 10. 9. 1971. Za vse ostale oblike Je individualni vpis do 30. 9. 1971. Vse oblike izobraževanja organiziramo na sedežu zavoda oziroma po naročilu družbenih in delovnih organizacij v drugih krajih Vse informacije dobile na zavodu v Celju, Cankarjeva ul. št. l, tel. št. 25-34. KAJ BOMO GLEDALI V i\OVI SEZONI V CELJSKEM GLEDALIŠČE Zaključek vsake gledališke sezone je hkrati že tudi začetek nove. Gledališki obiskovalec se poslavlja od gledališča, ko odhaja na poletni oddih, jeseni pa, ko se gledališki hram spet odpre, se radovedno sprašuje, kaj mu bo dala nova sezona. Spominja se prejšnjih premier, z ugodjem razmišlja o tistih, ki so mu bile všeč, razumeti skuša tudi tiste, ki jih je odklanjal. Gledališče pa že dolgo pred zaključkom vsake sezone razmišlja o delih, ki bi jih sprejela kar najširša množica, skuša se približati prav vsakemu obiskovalcu, vendar tako, da hodi vsaj za korak pred -njim, ga duhovno bogati in usmerja, miselno razveseljuje in plemeniti. Celjsko gledališče se je že prejšnjo sezono odločilo, da ne bo več uprizarjalo miselno, revno in burkasto plažo, ki ima sicer zveneče ime; bulvarna komedija. Takšno blago služi le cenenemu povpraševanju potrošniškega odjemalca in nima nič skupnega z umetnostjo, ki ji je gledališče zavezano. Komedij tudi v novi sezoni ne bo manjkalo in tudi ljudski igri, žlahtni ljudski igri je odmerjeno posebno mesto. Toda to so drugi, nekomercialni in pošteni viri, iz katerih gledališče črpa svojo moč in jo vrača svojemu gledalcu. Za otvoritev sezone si je gledališče izbralo veliko delo UMOR V KATEDRALI, ki ima zgodovinsko izhodišče v resničnem dogodku iz 12. stoletja. V angleškem mestu Canter-buryju umorijo štirje vitezi nadškofa Becketa, ki se je u-piral kralju Henriku in širjenju njegove absolutistične oblasti. Delo je napisano v pesniškem jeziku, avtor Thomas Eliot, režira pa ga Franci Križaj. S tem delom računa gledališče na poseben uspeh, kakor ga je imelo v pretekli sezoni s tragedijo Veronika De-seniška. Sledila bo krstna u-prizoritev domačega dela, imenovanega Zgodovinska igra 1963, krajše NORCI. Avtor je Dušan Jovanovič. To je izredno ironičen, sarkastičen tekst, kjer se gre skupina zmedenih ljudi revolucijo in odpravlja stare družinske strukture pa tudi svobodo. Delo režira Zvone Zvone Stedlbauer, v njem pa se bomo srečali s tremi popolnoma novimi obrazi, z gojenci igralske akademije. Se pred novim letom bomo videli dve odlični ljudski igri. Prva je iz rudarskega življenja, napisal pa jo je angleški pisatelj Laivrence, znan po romanih Ljubljenec Lady Cha-tterleg in pa Sinovi in ljubimci. Igra se imenuje SNAHA, režiral pa jo bo Žarko Petan, Naslednjo bo spet postavil na oder Franci Križaj. FIGARO SE LOČUJE je zmes komičnega in tragičnega, njen avtor, staroavstrijski Odon von Hor-vath spremlja Figara skozi vojne vihre v pregnanstvo in spet nazaj v domovino, srečujemo se z grofi in groficami, z njihovimi tragikomičnimi situacijami v menjavi časa in razmer in pa z večnim Figarom, ki ga vselej priplava na površje. V vrhu sezone stojita dve deli, Levstikov TUGOMER (napisal ga je po Jurčiču) in pa MESEC DNI NA KMETIH ru- prerokbe že ob rojstvu pahne v ječo in ki mu je življenje, ki se mu kasneje ponuja, le še varljiv in bežen sen. Kot vsako leto bo tudi letos v mesecu decembru pred novim letom na sporedu pravljica. Naslov letošnje prigodnice bo DOMAČA NALOGA NA POTEPU, v njej pa bo nastopala poleg dedka Mraza in drugih pravljičnih bitij, škratov in čarovnic tudi Pika Nogavička. Ob koncu sezone se obeta še druga mladinska igra Sandi Kroži kot Zid Bonaventura in Jadranka Tomažičeva (namesto obolele Minu Kjudrove) kot Veronika Deseniška v Župančičevi Veroniki Dcseniški skega pisatelja Turgenjeva. Slednje delo bo režiral Mile Krun, prvo pa bo po režijskem konceptu in režiserju, ki se bo kot režiser prvikrat predstavil slovenski javnosti, nedvomno precejšnje presenečenje in nov kvalitetni prispevek k slovenski gledališki kulturi. Zadnje delo v prihodnji sezoni bo ŽIVLJENJE IN SEN velikega španskega dramatika Calderona. To je zgodba o nesrečnem kraljeviču Sigismundu, ki ga oče zaradi usodne F1GOLE FAGOLE, ki pa jo je napisal Leopold Suhodolčan. Gledališče bo v mesecu septembru — prva premiera bo že 24. septembra — razpisalo abonma za sedem predstav v sezoni. Vse bodo odigrane do konca meseca aprila ali vsaj najkasneje prve dni v maju. Abonenti si lahko zagotovijo svoj stalni sedež v dvorani, določen dan v mesecu za predstavo, znaten popust na običajne cene in pa še odplačevanje v štirih obrokih. POLLETNI POSLOVNI REZULTATI (Nadaljevanje z 2. strani) Vpliv gibanja variabilnih stroškov na finančni rezultat Variabilni stroški so sicer po knjigovodskih podatkih počasneje naraščali od neto realizacije, ker je le ta rezultat fizičnega obsega realizacije in povečanih prodajnih cen, dočim so variabilni stroški v glavnem obračunani po planskih cenah, vse podražitve pa so izkazane na fiksnih stroških. Po izločitvi vpliva višjih prodajnih cen iz neto realizacije in primerjavi variabilnih stroškov s tako^pčiščeno neto realizacijo, pokaže5 analiza, da so variabilni stroški hitreje naraščali od fizičnega obsega neto realizacije po planskih cenah. Na zvišanje variabilnih stroškov je vplivala pre-konormativna poraba materiala, energije, goriva in maziva ter osebnih dohodkov kot posledica novega tarifnega pravilnika in manjša proizvodnja od planirane. Iz naslova prekonormativne uporabe materiala je nastal izpad v znesku ,din — 885.882.— iz naslova povečanja OD — 275.395,— Skupaj povečanje stroškov za din — 1160.577.— Zaradi substitucije planiranih materialov z drugimi cenejšimi smo prihranili din + 493.539,— Per saldo zvišanje din — 667.038.— To so podatki za proizvode, za katere izdeluje knjigovodstvo -individualne kalkulacije. Pri ostalih proizvodih, za katere se vrši skupinski obračun (barve, kemikalije, vsi izdelki s širokim asortima-nom), se izkazuje prihranek v znesku din 570.833 iz vseh navedenih naslovov, pri čemer so planirani variabilni stroški oganskih barv in preparatov za grafično industrijo pokriti iz naslova cen, ker na tem asortimanu ni mogoče dosledno obračunavati odstopanj od planskih cen. Najpomembnejša prebijanja planiranega normativnega materiala so nastala pri naslednjih proizvodih: generatorskem plinu, 66° Be piritni kislini, cinkovem prahu, pocinkanih žlebovih in ceveh, cinkovi pločevini, kotlarni 1, oslojenih kemolit ploščah, rilon ploščah, ultramarinu, Zn-sulfatu, svinčevih oksidih, Na-sulfidu, kromovem galunu, modri galici in litoponu. Vpliv fiksnih stroškov Iz obračuna finančnih rezultatov po metodi pokrivanja direktnih stroškov je razvidno, da so doseženi fiksni stroški za 17,87 % višji od planiranih, kar je zmanjšalo ostanek II. planiranega pokritja za 77%. Zaradi tega je porasla tudi udeležba fiksnih stroškov v neto realizaciji od planiranhi 23 % na 29,66 %. Planski fiksni stroški na obračunano proizvodnjo so povečani za 8.351.313 din. (Nadaljevanje na 5. strani) KAJ BOMO UKRENILI? BORBA PROTI ELEMENTARNI STIHIJI IN DRUGIH TEŽJIH NESREČAH, TER PRI REŠEVANJU LJUDI IN MATERIALNIH DOBRIN (Nadaljevanje) Porušitev jezu ali vdor velike količine vode preko njega je redek pojav. Navadno je posledica delovanja naravnih sil ali pojavov, lahko pa je tudi posledica zračnega ali diverzantskega napada na jez v vojnem času. Poplava, ki nastane v takem primeru zajame navadno velika območja. Vodni val, ki je v začetku dokaj visok, potuje s hitrostjo 30—40 km na uro po dolini, po kateri je odtekala voda iz zbiralnika. Njegova višina in hitrost se z oddaljevanjem od jezu le počasi zmanjšuje. Na poti val ruši vse, na kar naleti in preskoči celo manjše vzpetine, ki ležijo pravokotno na smer njegovega gibanja. Redko se dogaja, da tudi hitra pomoč od drugod ne pride pravočasno, zato na njo ne kaže niti računati. Ob taki katastrofi je uspešen edinole umik z območja, ki ga bo zajel vodni val. Veliko je mrtvih in utopljenih. Območje poplave po zrušenju jezu kakor tudi stopnjo nesreče je mogoče približno predvideti. Pri organizaciji reševanja moramo razlikovati dve območji: — območje v neposredni bližini jezu, kjer je nemogoče delovati preventivno in se ne da takoj organizirati ustreznega reševanja, marveč je mogoče edinole odstranjevati posledice, in — oddaljenejše območje, kamor bo voda pridrla šele čez nekaj časa, zato je mogoče dati znamenje za alarm, izseliti prebivalstvo in aktivirati reševalne ekipe. Najzanesljivejša zaščita pa je, da območij, ki jih lahko voda neposredno ogrozi, ne naseljujemo. Zemeljski plaz Zemeljski plazovi nastajajo največkrat na strmih pobočjih, če je povezava med gornjimi in spodnjimi plastmi zemlje šibka. Dolgotrajen dež, močni nalivi sli snežnica ob taljenju snega namočijo vrhnjo zemljo, da postane težka, ki se nabira nad spodnjimi neprepustnimi plastmi, pa oslabi vezi med njimi in zgornjo plastjo in omogoči, da začnejo vrhnje plasti drseti v dolino. Zemeljski plaz se navadno ne sproži povsem nepričakovano. Največkrat se že prej pokažejo nekateri znaki drsenja zemlje, ki opozarjajo na nevarnost. To so posamezne razpoke v zemlji, lahna gubanja vrhnjega sloja zemlje, razpoke v zgradbi, ki stoji na plazovitem zemljišču, na drsenje zemlje pa nas opozarja tudi nagnjeno drevje, o-graje ali telefonski in električni drogovi ter glasno pokanje korenin in drevja, ki se nagiba. Brž ko opazimo taka znamenja, moramo o tem obvestiti postajo milice ali upravni organ za narodno obrambo pri skupščini občine. Ti bodo poskrbeli, da bodo ustrezni strokovnjaki pregledali plazovni predel, in bodo potlej temeljito ukrepali. Če so znaki drsenja zemlje že izraziti, je treba za varnost ljudi, ki živijo na plazovitem predelu, poskrbeti brez odlašanja. Takoj se morajo izseliti iz ogroženega področja, rešiti pa je treba vse premično imetje in živino. Če preko plazovitega predela vodijo pota, je potrebno promet preusmeriti, ob njihovih robovih pa postaviti opozorilne napise. Snežni plaz Snežni plazovi nastajajo na strmih in gladkih gorskih pobočjih in to predvsem ob visokem novozapadlem snegu ali odjugi. Sprožijo se sami, lahko pa jih z neprevidnostjo sproži tudi človek. Izogibajmo se strmih in gladkih pobočij, dokler je na njih visok sneg, še zlasti pa ne hodimo prek njih. To je najboljši varnostni ukrep. Že marsikdo, ki se tega navodila ni držal, je svojo lahkomiselnost plačal z življenjem. Če ste na plazovitem predelu in se je plaz utrgal pod vami, se skušajte rešiti navzgor. Če vam to ne uspe in vas plaz odnese s seboj, se skušajte obdržati na površini plazu in ujeti za kak predmet. Če se je plaz sprožil nad vami, hitro odpnite smuči, odvrzite nahrbtnik, potem pa se s plavalnimi gibi skušajte obdržati na površini plazu. Takoj ko se snežna grnota začne ustavljati si z rokami napravite čimveč prostora za glavo ter prsi in s tem za zrak okrog njih. V tem času sneg še vsebuje zrak, medtem ko se potem sunkoma zgnete in zrak iztisne. Tisti, ki jih plaz ni zajel, naj takoj ko se je ta ustavil, s palicami ali drugimi predmeti o-značijo mesta, kjer je ponesrečence zajel plaz in kjer so izginili pod snegom. S tem bodo močno olajšali delo pri iskanju ponesrečenih. Nato naj slčrbno pregledajo površino plazu, morda bodo opazili smuči, opremo, ude ponesrečencev v snesu in jih rešili. Če je iskanje brezuspešno, naj nekdo hitro odide po pomoč. Na predelih, kjer so snežni plazovi pogosti, ni naselij. Ob izjemno visokem snegu pa plazovi kdaj pa kdaj zajamejo tudi naselja. Tako se je zgodilo z vasjo Borjana pod Breginjskim stolom ob izredno visokem snegu leta 1952, podobni primeri pa so se že zgodili tudi v nekaterih drugih predelih naše države in se dogajajo tudi drugje. Ob izjemno visokem snegu so torej v nevarnosti tudi vasi na strmih gorskih pobočjih ali pod njimi. Tedaj je treba tako predele ter prebivalce in živino iz ogroženih naselij začasno izseliti. Te nesreče so pogosto v težje dostopnih planinskih krajih, zato je pri njih potrebna pomoč od drugod. Obveščanje je oteženo, zato velja računati s tem, da bo ogroženo prebivalstvo vsaj sprva moralo poprijeti s svojimi silami in sredstvi. Pri ljudeh so poleg drugih poškodb možne zlasti ozebline. Misliti je treba na improvizirano nastanitev poškodovanih in ranjenih v neugodnih okoliščinah. Sanitetni transport je dolgotrajen in težaven, prav tako težavno pa je tudi oskrbovanje z živili. Potrebno je imeti posebej izurjene in usposobljene ekipe, ki znajo uporabljaj smuči in druge pripomočke za premagovanje str- min in sten. V tem primeru pride zelo prav zračni transport, zlasti s helikopterji, za zvezo pa so potrebne radijske postaje. Pri reševanju ljudi iz snežnega plazu naj obvezno sodelujejo organi gorske reševalne službe, biti pa morajo hitri, saj bo le tedaj reševanje uspešno. Zato je treba reševalne ekipe pripeljati na kraj nesreče čim hitreje. Pri reševanju je potrebna večja medicinska pomoč kar na kraju nesreče; do evakuacije je treba organizirati tudi improvizirano nastanitev. Pri umiku pa moramo misliti na preventivne ukrepe proti zmrzovanju. Vožar Požari katerekoli vrste nastanejo iz različnih vzrokov, ki so pretežno subjektivnega, pa tudi objektivnega značaja. Subjektiv- ni vzrok je največkrat nepazljivost stanovalcev, objektivni pa izhajajo tudi iz zunanjih dejavnikov. Vredno si je zapomniti, da bi že z odstranitvijo subjektivnih vzrokov zmanjšali število požarov na najmanjšo mero. Za naše razmere so najneugodnejši požari v naseljenih krajih. Kadar imajo velik obseg, povzročajo podobne posledice kakor potres. Ogenj v stanovanju, na gospodarskem poslopuju ali majhen začetni požar v gozdu se lahko razraste v velik požar z občunto gmotno škodo in celo žrtvami med ljudmi, če je vreme sušno in vetrovno in če gasilci niso bili hitro na kraju nesreče. Zato preprečujemo in gasimo majhne požare, da bi se tako izognili velikim. Zato moramo vedeti in storiti naslednje: — otrokom nikdar ne pustimo, da se igrajo z vžigalicami; — pregorele varovalke takoj zamenjajmo z novimi. Okvar ne popravljajmo sami, ker lahko povzročimo preobremenitev e-lektrične napeljave in kratek stik. — Pri vsaki uporabi plina se prepričajmo, ali smo zaprli dovod plina v gorilnik, sicer lahko tudi pri najmanjši neprevidnosti pride do zastrupitve, požara ali eksplozije. — Ne uporabljajmo vnetljivih čistil pri pranju ali v bližini grelnih naprav, ker s tem lahko povzročimo nevarno koncentracijo plinov. — Poskrbeti je treba za redno čiščenje dimovodnih naprav, ki jih opremimo tudi z iskrolov-ci. — Če je nastal požar v stanovanju, ga skušajmo pogasiti s priročnimi sredstvi (odeja, krpe ipd.). — Če se ogenj širi, odstranimo iz njegove neposredne bližine vse gorljive predmete. — Da se ne bi požar razširil iz stanovanja v druge prostore, zaprimo vrata in okna. Pokličite poklicne gasilce. — Goreče dele obleke na sebi skušajmo pogasiti tako, da se povaljamo po tleh ali pa jih odvržemo in pogasimo s teptanjem. Goreče opreme nikar ne mečimo skozi okno ali v prostor, ki ga še ni zajel ogenj. — Predolgo zadrževanje v bližini požara je nevarno in utegne imeti hude posledice (opekline, zastrupitve z monoksidom, nezavest itd.). — Vedeti moramo, da se požar vedno širi iz nižjih v višja nadstropja in v smeri prepiha. Visoka temperatura močno vpliva na trdnost in nosilnost konstrukcije gradbenih elementov, tako da se tisti deli zgradbe, ki so v plamenih, lahko začno tudi rušiti. — Uporaba dvigala pri umiku iz stanovanja je zelo nevarna, ker lahko z njim potegnemo plamen tudi v višje ali nižje nadstropje. — Pri umiku iz goreče zgradbe zaprimo najprej plinovod, nato pa izklopimo električno napeljavo, da tako preprečimo intenzivnost požara ter še druge nesreče. (Dalje prihodnjič) Kadar nastane požar, ga skušamo pogasiti sami (z gasilnimi aparati, odejo, krpo ipd.) POLLETNI Nadaljevanje s 3. strani) Iz naslova podražitev (odstop, od plan. cen) din 10.026.913, dočim so planirani fiksni satroški znižani za din 1.675.000. To znižanje planiranih fiksnih stroškov za 4 % ni v odnosu z zmanjšanjem fizičnega obsega realizacije, ki znaša 15,37 %, saj je izpadla znatno večja masa I. pokritja od mase prihranka režijskih stroškov. Ta gibanja so seveda, poleg ostalih, prav tako vplivala na povečanje udeležbe uporabljenih sredstev v strukturi celotnega dohodka na račun dohodka. Kljub znižanju planiranih fiksnih stroškov v merilu celotnega podjetja pa je prišlo do občutnih zvišanj v metalurgiji in sicer iz naslova popravil, izvršenih od drugih in odvoza piritnih ogorkov. Znatno prebijanje planiranih fiksnih stroškov ugotavljamo tudi na skupnih službah iz naslova: MOTNJE KRVNEGA OBTOKA V SPODNJIH OKONČINAH-BOLEZEN DANAŠNJEGA ČASA (Nadaljevanje) Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika, in posebej od pacienta, popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej je važno poudariti zgodnje triažiranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z zdravljenjem in u-krepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni. Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene, pa bi bilo treba pravočasno poklicno pre-orientirati, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček. Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema. Zamotana, zelo heterogena in še vedno neraziskana področja prevarikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialno-ekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medicin-cev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika. V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja. Ti nagibi opravičujejo in so hkrati »moto« vsebine tega sestavka, ki v njem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvnega obtoka v spodnjih ekstremitetah, seznaniti bralca oziroma eventuelnega pacijen-ta o tem zelo pogostnem problemu. Dr. D. L. POSLOVNI REZULTATI popravila ceste v Žepino in neproizvodnih uslug raznih institutov ter podražitve potnih stroškov. VPLIV PODRAŽITVE NA ZVIŠANJE FIKSNIH STROŠKOV Na fiksnih stroških je evidentirano odstopanje za 10.026.913 din. To odstopanje predstavljajo podražitve, ki so nastale od razdobja, ko smo sestavljali finančni plan in določali planske cene (sre- di decembra) in so posledica devalvacije dinarja in domačih podražitev, ki so ji sledile ter reval-vacij tujih valut. 85 % vseh podražitev odpade na cink, svinec, pepele, pirit, baker, koncentrate za OOB, preparate za grafično industrijo, mazut in celo za cinkove koncentrate iz preteklega leta (din 322.223), 7,5 % podražitev odpade na fosforite in barit, preostanek pa predstavljajo podražitve goriva, vode, drobnega inventarja, embalaže itd. 65,8 % vseh podražitev je nastalo v juniju in maju. IMENOVANA JE NOVA KOMISIJA ZA OCENITEV IN ODPIS DOTRAJANIH OZIROMA NERABNIH OSNOVNIH SREDSTEV Centralni delavski svet je na svoji seji, ki jo je imel v sredini meseca julija, imenoval novo komisijo za ocenitev in odpis dotrajanih oziroma za podjetje nerabnih osnovnih sredstev. V komisijo so imenovani: LUZAR Ivan, strojni obrati — predsednik, KOROŠEC Jože, komercialni sektor, HERLAH Viktor, elektrodelavni-ce, NEDOH Rado, priprava dela, LEŠEK Vili, transport. D. M. V PRETEKLEM LETU MANJ POŠKODB PRI DELE V letu 1970 smo imeli v prvem polletju zelo slabe rezultate. Prekomerna fluktuacija je bila glavni vzrok spontanemu naraščanju pogostosti in tudi resnosti poškodb v glavnem v obratih metalurškega sektorja. Težko fizično delo v talilnici in v valjarni zahtevata fizično močne delavce, ki imajo tudi določeno spretnost — industrijske izkušnje. Ker pa zaradi visoke fluktuacije ni bilo možno vztrajati pri zahtevah po določenem profilu delavcev, sprejemali smo za delo v navedenih obratih tudi delavce brez industrijskih izkušenj. Stalno pomanjkanje delovne sile je imelo za posledico skrajšanje prilagajanja težkim delovnim pogojem in obenem seznanjevanja z ukrepi za varno delo. To vse se je odražalo v nenehnem naraščanju fluktuacije in števila poškodb pri delu. Padec števila poškodb pri delu je opaziti šele v drugem pollet- ju (v četrtem četrtletju) ko se je pričelo postopno ustavljanje talilnice in podjetje je lahko ukinilo sprejemanje novih neizkušenih delavcev. Primerjava rezultatov s preteklimi leti: 1970 1969 1968 1967 Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni Število poškodb na 100 zaposlenih Število izgubljenih dni ha eno poškodbo Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Število poškodb na poti z dela in na delo Število izgubljenih dni zaradi poškodb »na poti« 263 4284 13,6 377 6498 18.— 294 6030 14,— 224 4057 10,5 16,- 17,1 21,6 18,1 2,30 3,08 2,10 1,90 38 61 38 23 1480 1817 906 928 Iz primerjave rezultatov vidimo, da smo se z doseženimi rezultati približali najboljšim dosežkom uspešnega leta 1967. Naša naloga v letu 1971 je usmerila pozornost na obrate: valjarna, rafinacija (proizvodnja cin-kovega prahu) in nova pražar-na in kislina. V teh obratih je še dosti problemov, ki jih bo potrebno rešiti v korist izboljšanja delovnih pogojev in s tem v korist zmanjšanja pogostnosti in resnosti poškodb pri delu. Vzporedno s temi obrati ne smemo pozabiti na vzdrževalne obrate in kemijo. PRIMERJAVA REZULTATOV V SEKTORJIH Število poškodb pri delu Število izgubljenih dni Število poškodb na 100 zaposlenih Poprečno število izgubljenih dni na 1 poškodbo Poprečno število izgubljenih dni na 1 zaposlenega Upra- Meta- Kerni- Vzdrže va lurgija ja vanje Skupaj 12 134 43 64 253 262 2221 776 1025 4284 216 21,— 14,2 13,9 13,6 21,8 16,5 18,- 15,9 16,9 0,57 3,47 2,58 2,23 2,30 Analiza poškodb z ozirom na osnovne faze dela v posameznih sektorjih: Uprava Metalurgija Kemija Vzdrževanje Skupaj g f 0 Tj 1 aj O 0 1 * u o S dni a dni a dni a C •o a dni Proizvodni proces 1 18 99 1535 27 383 1 6 128 1942 Vzdrževanje naprav 2 11 5 90 46 640 53 741 Interni transport 4 39 13 387 6 58 12 265 35 749 Nakladanje — razkladanje 4 87 7 76 — — — — 11 163 Režijska dela — — — — 3 35 — — 3 35 Ostalo 3 33 13 181 2 25 5 46 23 285 Izgubljeni dnevi zaradi poškodb iz preteklega leta — 85 — 31 — 185 — 68 369 Skupaj : 12 26? 134 2221 43 776 64 1025 253 4284 Analiza poškodb z ozirom na osnovne faze dela nam potrjuje teorijo o potrebi izboljšanja delovnih pogojev pri proizvodnem procesu, saj je se ta terjal: v metalurgiji 39,2 %, v kemiji 10,3 %, skupaj: 49,5 % od skupnega šte- vila poškodb v podjetju. Vzdrževalna dela so terjala: v metalurgiji 0,8 %, v kemiji 2,- %, v vzdrževalnih obratih 18,2% skupaj: 21,-% od skupnega števila poškodb v podjetju. Visok odstotek števila poškodb pri vzdrževalnih delih je pogojen s slabimi delovnimi pogoji v posameznih obratih in v nekaterih primerih je botrovala nezgodam tudi pomanjkljiva organizacija dela in zastarelost naprav in priprav. Zastarel transport skupaj z nakladanjem ter razkladanjem je terjal: v metalurgiji 7,9 %, v kemiji 2,4 %, v vzdrževalnih obratih 4,8 % skupaj: 15,1 % od skupnega števila poškodb v podjetju. Poseben problem v podjetju je delno zastarel transport in način nakladanja ter razkladanja. Neustrezni zastareli delovni prostori v posameznih obratih v katerih so bile izvedene rekonstrukcije s ciljem povečanja proizvodnje na račun transportnih poti in prostora za skladiščenje in razkladanje materiala onemogočujejo sodobno ureditev internega transporta. Rešitev tega problema je najtežja naloga in mora biti kompleksna. Vsaka improvizacija bi vodila k poslabšanju stanja in povečanja števila poškodb pri delu. Potrebno je omeniti, da so doseženi rezultati v letu 1970 bili pogojeni v glavnem z boljšo strukturo delovne sile — ustavljen sprejem novih poklicno neizkušenih delavcev ne pa z izboljšanjem delovnih pogojev. K izboljšanju delovnih pogojev pa lahko prispevamo le s postopnim uvajanjem reda in čistoče na posameznih delovnih mestih ter z opuščanjem raznih nepremišljenih improvizacij v zvezi z proizvodnim procesom, internim transportom in skladiščenjem. Dopisujte KAJ VSE VPIIVA M POČUTJE DELAVCA INDUSTRIJSKA PSIHOLOGIJA - NJEN NASTANEK, RAZVOJ L\ POMEN ZA DELOVNO ORGANIZACIJO Znanstvena psihologija je še zelo mlada - približno 80 let, kar je v primerjavi z drugimi vedami zelo malo. Vendar segajo njeni začetki daleč v preteklost. Že v davnini je skušal človek razumeti sebe in svet, ki ga obdaja, vendar si je vsa dogajanja razlagal po svoje. Veroval je, da bivajo v živalih, psihične sile, nekakšna breztelesna bitja ali demoni. Ljudje so se čutili od njih odvisne in zato so se jim hoteli prikupiti z darili in žrtvami. Kadar je na primer Indijance Maya prizadela suša, so v vodi potopili nekaj najlepših deklet. Po drugi strani pa so hoteli demone prestrašiti ali pa prisiliti, da bi jim služil. Zato so z divjimi plesi izganjali zle duhove ali pa nosili za vratom čarobno sredstvo — amulet, ki bi jih naj varoval pred vsemi nezgodami. Čeprav je bila lakota večkrat povod ljudožerstvu, je imel kanibalizem tudi globlji vzrok; kanibali so namreč verovali, da s tem ko pojedo sovražnika preide v njih same njihova moč, zvijačnost, spretnost, oziroma bi jim naj duh pojedenega koristno služil. Podoben pomen je imel skalp v Severni Ameriki kjer so Indijanci mislili, da prebiva duša v laseh. Takšno miselnost imenujemo a-nimizen ,ki ga lahko definiramo kot verovanje v mnoštvo demonov in zavračanje vzročnosti v svetu. Takšno pojmovanje najdemo še danes pri preprostih plemenih, otrocih in praznovernih odraslih. Vera v demone je še danes skrita v starih, večinoma že izginulih ljudskih običajih. Z razvojem proizvodnih sredstev so nastale prve civilizacije in s tem je prišlo do delitve dela. Naporno telesno delo so opravljali sužnji, ostali pa so razmišljali o stvareh in o ljudeh. Že v stari Grčiji so se misleci začeli sistematično ukvarjati s psihologijo, ki pa ni bila znanost v današnjem smislu besede, ker je delitev dela ločila mislece od proizvodnje in s tem zavrla njihovo napredovanje. V obdobju krščanstva je psihologijo prevzela teologija, ki je od nje učila samo tisto, kar je ustrezalo njeni ideologiji. V naslednjih stoletjih so ekonomske potrebe zahtevale hitrejši razvoj znanosti in znanstveniki kot Newton, Miiller, Weber in drugi so postavili temelje današnjim prirodnim vedam. V tem času psihologija še ni bila samostojna veda; proučevali so jo v okvirju filozofije. V preteklem stoletju so se razširile razne struje psevdopsiholo-gije kot: frenologija, kirologija, astrologija, fiziognomika in podobno. Psihologija je le počasi napredovala predvsem zaradi samega predmeta psihologije, ki ni tako otipljiv kot pri drugih vedah, nadalje zaradi tega, ker je odvisna od razvoja drugih ved (fiziologi-ja, sociologija itd.), posebno pa jo je oviral nauk o nerazsežnosti duše. V začetku tega stoletja so celo objavili senzacionalno vest o teži duše — tehtala naj bi natanko 30 gramov. Potrebe po empirični psihologiji so se pojavile razmeroma pozno, v obdobju kapitalizma. Pravo prelomnico v razvoju psihologije pa pomeni uvedba eksperimenta. Prvi psihološki laboratorij je leta 1879 v Leipzigu osnoval Wilhelm Wundt, ki ga nekateri imenujejo tudi oče psihologije. Kasneje se je psihologija razdelila v razne smeri, ki jih imenujemo šole (strukturna, gestalt, funkcionalna, behaviorizem, re-fleksologija, psihoanaliza in druge). Posamezne šole so se pod vplivom kritike spreminjale, toda kljub temu, da so se počasi zbliževale, še danes nimamo enotne psihološke znanosti. Zgodovina industrijske psihologije Industrijska psihologija se je porodila leta 1901 v Ameriki, kmalu za tem pa tudi v Angliji. Nekaj svojih smernic je prevzela iz praktičnih problemov, ki so jih naložili psihologom med I. in II. svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni se je psihologija v industriji razširila po Evropi in v nekaterih predelih Azije in Afrike. Razvoj industrijske psihologije se je v njenih prvih dneh prilagajal zahtevam drugih in psiologija se še danes v veliki meri ukvarja s problemi, ki jih srečujemo ne le v industrijskih organizacijah (zlasti vojaških). Psihologija je razširila svoj obseg dela s problemov reklame in prodaje na raziskave, ki so se u-smerile na kadrovsko selekcijo, poučevanje in poklicno usmerjanje. Leta 1925 je industrijska socialna psihologija prišla na dan z raziskavami in teorijami motivacije, komunikacij in vedenja človeških skupin. Leta 1945 se je v industrijsko psihologijo vključila tudi inženirska psihologija — lotila se je proučevanja človeških faktorjev v sistemu človek—stroj. V začetku šestdesetih let se je v tradicionalno področje industrijske psihologije vključila še organizacijska psihologija. Temelj industrijski psihologiji je v Ameriki položil Walter Dill Scott, ki se je ukvarjal predvsem z reklamo in prodajo. Hugo Miinsterberg pa je s svojimi raziskavami industrijskih nezgod usmeril psihologijo k proučevanju delavca. Poudarek na delavcu je prevladoval vse do začetka šestdesetih let, ko se je pozornost raziskovalcev preusmerila k vodilnemu človeku in strokovnjaku. Vitelesovo delo »Industrial Psychology« iz leta 1932 je opredelilo področje industrijske psihologije. Svoj delež so prispevale tudi revije in strokovne organizacije. Leta 1945 je bil ustanovljen Oddelek za in- □ ffwqnf JEL! lit H*] lilij SODELUJTE V Cinkarnarju dustrijsko psihologijo pri ameriški psihološki zvezi, ki je dal temu področju tudi formalno strokovno priznanje. Nobena zgodovina industrijske psihologije pa ni popolna, če ne omenja hawthornskih raziskav, ki s opačele množico problemov, porodile vrsto teorij o katerih je na-pisano mnogo knjig._________ Klasične študije v Hawthornu Leta 1927 se je tovarna Haw-thorne (Chicago), ki je ena izmed obratov družbe Western Electric lotila študije, s katero so hoteli u-gotoviti povezavo med delovnimi pogoji in utrujenostjo ter monotonijo pri delavcih. Raziskava je bila sprva mišljena kot enoletni projekt, toda vlekla se je iz leta v leto, ker je labirint človeških problemov, ki so vplivali na produktivnost, postajal vse obsežnejši. Vrsto eksperimentov v okviru omenjenih proučevanj v Havvthor-nu so pričeli s spreminjanjem faktorjev kot so razsvetljava, temperatura, vlaga, trajanje spanja in podobno, da bi spoznali učinek na delavčevo produktivnost. Z naknadnimi raziskavami so hoteli u-gotoviti kako na produktivnost vplivajo odmori, krajši delovni čas in denarne vspodbude. Rezultati so blii presenetljivi: odkrili so novo področje za raziskovanje. Raziskave v Havvthornu so privedle do metodoloških sprememb: od direktne metode intervjuja do indirektne kot tudi novih prijemov pri proučevanju problematike vodenja. Raziskave so odkrile pomembnost socialnih organizacij in njihov vpliv na proizvodnjo. Pokazali so se problemi komunikacij. Te raziskave so dale tudi pobudo ,da bi uvedli industrijsko svetovanje. Čeprav se je kmalu izkazalo, da med razsvetljavo in produktivnostjo ni specifične povezave, je ta prvotni problem odkril vrsto motivacijskih problemov v industriji, ki jih proučujejo še danes. Ko je javnost izvedela za izsledke v Harvthornu, se je spremenilo tudi mišljenje o problemih industrijske psihologije. Produktivnost niso več jemali za golo funkcijo razsvetljave, telesne u-trujenosti ali temperature. Opustili so mišljenje, da bi bila vzrok za fluktuacijo samo višina prejemkov. Začela so se porajati vprašanja o vodenju, nadzoru in medsebojnih odnosih. Tako je u-porabna psihologija stopila v novo in pomembnejše obdobje. (Nadaljevanje na 7. strani) Zahvala Ob preranem grobu našega dragega moža in očeta IVANA GRIZOLTA sc iskreno zahvaljujemo predstavniku vašega kolektiva za poslovilni govor, poklonjene vence sodelavcev in uprave in vsem hvala, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Malči, sin Miran in hčerka Lea. Zahvala Ob prerani smrti moža in očeta RUDOLFA ARZENŠEKA so podjetju iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, za vso pomoč, ki ste mi jo izkazali v denarju, za vence in cvetje, vsem delavcem Cinkarne, ki so imeli skrb in delo z umrlim na dan pogreba. Žalujoča žena Marija in otroci PREDLOG FINANCIRANJA DREŽRENE PREHRANE V skladu s samoupravnim sporazumom in po sklepu Centralnega delavskega sveta podjetja je oddelek za družbeni standard izdelal predlog regresiranja in delitve toplega obroka. Uveden bo sistem samoprispevka v višini razlike med dejansko ceno toplega obroka in regresom, ki znaša 50,00 din neto mesečno na zaposlenega. Sistem samoprispevka bo v veljavi s 1. septembrom 1971. Cena toplega obroka je enaka ceni hladne malice s tem, da mora biti ustrezno povečana količina hladne malice. Da bo mogoče sistem razdeljevanja blokov čim enostavnejše urediti, bo vsak zaposleni član kolektiva prejel po enajst blokov mesečno — brezplačno (regres podjetja), kar predstavlja dogovorjeno vrednost po samoupravnem sporazumu. REBUS Razdelitev blokov, ki jih daje v obliki regresa podjetje,, opravlja družbeni standard po seznamu in zahtevnici s strani obrato-vodstva. Ker so sredstva za regresiranje prehrane namenska, ne more noben član kolektiva porabiti več blokov kot znaša število dejansko opravljenih delovnih dni mesečno. Razliko do mesečne potrošnje blokov plača vsak koristnik sam — vrednost bloka je 4,50 din. Obrato-vodstva izdelajo imenske sezname delavcev z navedbo števila blokov, ki jih bodo posamezniki koristniki zahtevali. Dodatne bloke bo obratovodstvo dobilo v družbenem standardu, ki bo izdelal tudi obračun po vrednosti naročenih blokov. Finančni sektor pa bo ob izplačilu odtegnil znesek samoprispevka. Bloke vračajo vsi delavci, ki prekinejo v tekočem mesecu delovno razmerje, o-stali zaposleni člani pa blokov' ne vračajo in jih lahko uporabljajo v naslednjem mesecu. Kadrovsko splošni sektor že proučuje možnost nabave malice na blok v bifejih podjetja. Rezultate razgovorov bomo pravočasno objavili. Uporaba blokov neposredno v samopostrežni restavraciji ni možna. Čestitke in zahvala krvodajalcem — odlikovancem Pred 26. leti, 4. junija 1945 je bila v Ljubljani ustanovljena transfuzijska postaja in ovzeto ter konzervirano prvih nekaj steklenic krvi, zato je ta dan posvečen krvodajalcem in se vsako leto praznuje kot njihov' praznik. Na ta dan podeljujejo najzaslužnejšim krvodajalcem priznanja in odlikovanja. Iz naše tovarne so letos sprejeli odlikovanja naslednji člani kolektiva: , ® Značko za petkratno oddajo krvi so prejeli: Arnšek Stanko, Bajec Janež, Bevk Janez, Esih Karel, Jelovšek Ivana, Kalafatič Marija, Korošec Pavel, Potečin Maks, Sorič Anton, Vervega Viktor, Cafuta Franc, Franc Herta, Geršak Ivan, Kusebanj Matija, Rabuzin Terezija. Selič Edvard, Stankovič Milena in Šoštarič Martin. ^ , • Značko za desetkratno oddajo krvi so prejeli: Gobec Ferdo, Ivakič Drago, Kavka Marjan, Smukovič Rudi, Štifter Franc, Vidovič Stanko, Konec Anica, Kozar Alojz, Mlakar Martin in Mle-kuš Ferdinand. • Značko za petnajstkratno oddajo krvi so prejeli: Cimerman Marjan, Hrovatin Jože in Trnov-šek Ludvik. • Značko za dvajsetkratno oddajo je prejel: Filipovič Jože. • Značko za petindvajset in večkratno oddajo krvi so prejeli: Dečko Franc (27), Del Negro Boris (25), Jančič Franc (45), Kajt-na Stane (31), Novak Jakob (27), Stojkovič Slobodan (33), Špes Ivan (29) in Trebičnik Vlado (30). Občinski odbor RK in transfuzijski oddelek bolnice iskreno če-statata vsem odlikovancem ter jim v imenu onih, katerim so z darovanjem krvi, vrnili zdravje ali jim celo rešili življenje, za večkratno plemenito in nadvse humano delo izrekata vse priznanje in zahvalo. Vsi člani kolektiva se pridružujemo čestitkam in zahvali občinskega odbora RK in transfuzijskega oddelka bolnice, z željo, da še naprej ostanejo v vrstah krvodajalcev kot svetel vzgled onim, ki še omahujejo in stojijo ob strani. IMENOVANA JE NOVA KOMISIJA ZA OCENITEV RACIONALIZACIJE Poslovni odbor podjetja je na predlog kadrovsko splošnega sektorja imenoval novo komisijo, ki bo v prihodnje ocenjevala in dajala predloge za nagraditev raznih predlogov in izboljšav, ki jih predlagajo, oziroma jih bodo predlagali naši delavci. Tu so mišljene izboljšave na napravah in strojih ter tehnološkem procesu v naših starih in novih obratih. Komisija daje tudi konkretne predloge za nagraditev teh racio-nalizatorjev. V komisiji za racionalizacijo so imenovani: Predsednik komisije je tov. ing. KOCIJAN Milan, vzdrževalni obrat. Člani komisije so: ing. MAROLT Bojan, razvojno inv. sektor. ing. FARCNIK Jožica, razvojno inv. sektor, ing. ŠIBLI Rudi, ravojno inv. sektor, ing. VEBER Dimitrij, glavni' ing. kemije. Na glasbeni šoli v Celju bomo sprejemali nove učence v petek, 3. septembra ob 9. in ob 16. uri. Vsi novinci morajo opra- KAJ VSE VPLIVA IVA POfllTJE DELAVCA viti sprejemni preizkus in pokazati dovolj sposobnosti za glasbeni študij. Predhodno je treba oddati prijavo v pisarni glasbene šole (tiskovine so na voljo v šolski pisarni). Na razpolago so še prosta mesta za: (Nadaljevanje s 6. strani) Obča industrijska psihologija (danes) Od vseh svari, ki vplivajo na človekovo delo nima danes nobena tolikšnega vpliva kot tehnološke spremembe. Prilagoditev spremembam ali odpor proti njim zahteva od delavca novih spretnosti. Eden izmed problemov je tudi odnos med vse večjo avtomatizacijo in razpoložljivostjo delovne sile ter povpraševanjem po delovni sili. Nekvalificiranih del je vedno manj in le stalno dopolnilno izobraževanje in prekvalifikacije lahko človeku utre pot do kvalificiranih delovnih mest. Psihologa zanima, kako in zakaj ljudje reagirajo na spremembo. Pri strokovnem izpopolnjevanju zaposlene delovne sile je temeljnega pomena psihologija motivacije. Raziskave so ugotovile, da družbeno-psihološki dejavniki pri različnih ljudeh različno vplivajo na individualno odločanje. Tehnologija se nezadržno razvija, z njo pa tudi problemi. Psihologa zanimajo tudi drugi problemi: kako pridobiti ljudi, da bodo povedali tisto kar mislijo in da bodo vzajemno reševali probleme; zakaj je tolikšno povpraševanje po vodilnih ljudeh. Zanima ga človek kot proizvajalec in človek kot potrošnik. Delo psihologa v industriji Industrija dandanes predstavlja prikladno področje, kjer lahko proučujemo želje in potrebe človeka. Delo psihologa v industriji je odvisno od- velikosti industrijske organizacije, od tega, s čim lišča, ki ga ima vodstvo do psihologije. Psihologovo delo v industriji daleč presega meje golega testiranja, ki sicer velja za njegovo najpopularnejšo dejavnost. Po navadi industrijski psiholog zavzema štabno mesto, večinoma svetovalno, ki mu omogoča, da uporablja svoje sposobnosti povsod, tam kjer so potrebne. Pomaga pri izboljševanju programov varnosti pri delu, sodeluje z inženirji ob problematiki človeških vidikov načrtovanja opreme. Sodeluje pri različnih programih, ki zadevajo duševno zdravje delavca, upravi pa pomaga pri njenih prizadevanjih. kako zmanjšati odsotnost. Industrijski psiholog mora razmišljati o tem, kako usposobiti na novo sprejetega diplomanta, po drugi strani pa razpravljati o problemih ostarelih delavcev. Industrijski psiholog se giblje na zelo širokem in pestrem področju, od selekcije osebja do izobraževanja, od vodenja- do ocene delovnih mest in urejanje medsebojnih odnosov. Psiholog ve marsikaj o človekovem vedenju, kar je mogoče praktično uporabiti pri načrtovanju, izdelovanju in distribuciji proizvodov. Prav tako je psholog tisti, ki je ugotovil marsikaj o delavčevih potrebah in o njegovem boju za status, priznanje in druge stvari, ki zagotavljajo delovno zadovoljstvo. Ve, da visoka morala ne vodi vselej k visoki produktivnosti, kar je v nasprotju s sicer zelo razširjenim prepričanjem. Industrijskega psihologa pa ne zanimajo samo kratkotrajni vsakdanji problemi, ampak tudi dolgoročni programi, ki se nanašajo na učinkovit izkoristek človeških delovnih rezerv. Industrijskega psihologa zanimajo štiri oblike človeških odnosov, v okviru katerih se giblje pri svojem delu v industriji. Zanimajo ga .odnosi med posamezniki, med posameznikom in skupino, med posameznikom in okoljem ter problemi v sami človekovi notranjosti. (Dalje prihodnjič) violončelo — primerna starost 10—12 let kontrabas — primerna starost 14—18 let trobenta — primerna starost 12—11 let rog — primerna starost 12—14 let pozavna — primerna starost 14—16 let solopetje — primerna starost 18—21 let Instrumente posoja učencem šola. Starši, poskrbite za glasbeno vzgojo vaših otrok, ki izredno u-godno vpliva na razvoj mladega človeka! Podrobne informacije daje pisarna glasbene šole dnevno od 8. do 12. ure. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦ l Dopisujte \ v naš list ! : t *♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Od 28. do 31. avgusta VOJNA ZA PETROLEJ, italijanski barvni film Od 1. do 3. septembra SKRIVNOST Od 25. do 27. avgusta DINAMITAS, ameriški barvni film BENGALSKE DŽUNGLE, italijansko film španski barvni film Od 4 .do 7. septembra SLED PELJE V SOHO, angleško ameriški barvni film Od 8. do 10. septembra SIERA NEVADA, italijansko španski barvni fiml Od 11. do 15. septembra V ZNA-menju IVIONTE KRISTA, francoski barvni film Objavljamo spored filmov, ki jih bomo lahko gledali v celjski kinematografih do 15. septembra. Kino Union Od 13. do 16. avgusta SKRIVNOST VATIKANSKEGA BOGASTVA, ital. amer. film Od 17. do 18. avgusta VESELE POČITNICE, francoski barvni film Od 19. do 22. avgusta PREPLAH V VSEMIRJU, japonski barvni film Od 23. do 24. avgusta NEVARNA LINIJA 7000, ameriški barvni film Kino Metropol Od 12. do 15. avgusta TRIJE MUŠKETIRJI, ameriški film Od 16. do 18. vagusta UMOR V PONEDELJEK, nemški film Od 19. do 22. avgusta RE VOLVE RASI, francoski barvni film Od 23. do 26. avgusta KJER PO SMODNIKU DlSl, ameriški barvni film Od 27. do 29. avgusta SMRT ČAKA V ZASEDI, ameriški barvni film Od 30. vagusta do 2. septembra POSTELJA, mehiški barvni film Izračun nagrajevanja po delu za julij 1971 | |f I. METALURŠKA PROIZVODNJA 1. Keramika----------------------------------------- 7,00 2. Plinarna----------------------------------------- 7,00 3. Pražarne in kisline — novi obrati---------------12,00 4. Pražarne in kisline — stari obrati---------------10,00 5. Cinkov prah--------------------------------------11,00 6. Cinkovo belilo----------------------------------- 8.00 7. Baterijske čašice--------------------------------- — 8. Zičarna------------------------------------------10,80 9. Zlebarna------------------------------------------ — 10. Valjarna---------------------------------------- 2,49 II. KEMIJSKA PROIZVODNJA 1. Barvila Celje---------------------------------11,00 2. Barve Mozirje--------------------------------- 4,00 3. Soli in pigmenti----------------------------- — Cinkov sulfat------------------------------ — — Kromov galun------------------------------- — — Modra galica------------------------------ — — Natrijev sulfid----------------------------* — — Barijev sulfid------------------------------ 4,70 — Svinčevi oksidi---------------------------- 7,20 — Ultramarin--------------------------------- — 4. Litopon-------------------------------------- 9,10 5. Gnojila in zaščitna sredstva — Superfostat ------------------------------- — — Modri baker--------------------------------- 6.00 III. GRAFIKA 1. Vodstvo grafike in CIRG----------------------- 5,60 2. Kemolit plošče-------------------------------- 8,00 3. Mikrocink plošče------------------------------ 8,00 4. Preparati za grafike-------------------------- 8,00 5. Tiskarna-------------------------------------- 2,90 IV. VZDRŽEVANJE 1. Priprava dela--------------------------------- 2,55 2. Strojni obrat--------------------------------- 4,95 3. Elektro obrat--------------------------------- 6,25 4. Gradbeni obrat —------------------------------ 5,20 5. Merilni obrat--------------------------------- 3,65 6. Energetika------------------------------------ 3,70 V. TRANSPORT---------------------------------- 6,94 VI. TEHNIČNA KONTROLA-------------------—------2,10 VII. UPRAVA------------------------------------- 2,10 VIII. KOMERCIALNI SEKTOR------------------------ 2,10 IX. FINANČNI SEKTOR--------------------------- 2,10 X. KADROVSKI SEKTOR---------------------------- 1. Kadrovska in pomožna služba------------------- 2,10 2. Kuhinia--------------------------------------- 2.10 3. Pralnica in šivalnica------------------------- 2.10 4. Samski dom-------—--------—------------------ 2.10 XI. RAZVOJNO INVESTICIJSKI SEKTOR TiCL, — Vrednost točke za celotno podjetje-------------- 1,00 Vodje proizvodnje, obratovodje in glavni inženir metalur-poprečni doseg norm pripadajočih obratov. Ta doseg se še po-ške proizvodnje oblikujejo svoj osebni dohodek z ozirom na množi s faktorjem razmerja med planiranimi mesečnimi skupnimi režijskimi in planiranimi mesečnimi variabilnimi storški ter dejanskimi mesečnimi skupnimi režijskimi in dejanskimi mesečnimi variabilnimi stroški za mesec junij 1971. Vodstvo transporta po oblikuje svoj osebni dohodek z ozirom na razmerje med planiranimi in dejanskimi režijskimi stroški stroškovnih mest transporta za meset junij 1971. Od 3. do 6. septembra HIBERNATUS, francoski barvni film Od 7. do 9. septembra ZID ŽELJA, ameriški barvni film Od 10. do 13. septembra IZABELA VRAŽJA KNEGINJA, italijanski barvni film Od v14. do 16. septembra SMEŠNO DEKLE, ameriški barvni film Kino Dom Od 23. do 24. avgusta MAT HELM LJUBI IN UBIJA, ameriški barvni film Od 25. do 27. avgusta NAJBOLJ NORI DNEVI STANLLIA IN OLLIA, ameriški film Od 28. do -29. avgusta JOHN IN MARY, ameriški barvni film Od 30. do 31. avgusta PETORKA ZA PEKEL, italijansko ameriški barvni film Od l. do 4. septembra MORILEC V VRSTI, angleški barvni film Od 5. do 7. septembra R E VOL VERSKI DIM. ameriški barvni film Od 8. do 12. septembra SAM WHISKY ameriški barvni film Od 13. do 16. septembra VOHUN V ZELENEM KLOBUKU, ameriški barvni film Predstave vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kino podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. OGLAS Zamenjam novo dvosobno stanovanje za enako na otoku aK v mestu, zaradi bolezni in 100 % invalidnosti. Gorenjak Anton Novi blok, Nova vas 5. nadstropje, vrata 19. Celje KADROVSKE VESTI V MESECU JULIJU SO PRIŠLI V PODJETJE: Potočnik Erika, Vezovi-šek Marjana, Kosec Vida. Hren Marija, Konstantinovič Zvonko, Klopčič Franc, Lazički Dragica, Javornik Danica, Berk Božidar. Verbič Jožef, Vodeb Edvard, Arzenšek Leopold. ODŠLI IZ PODJETJA: Tonev Aco, Verbič Franc, Zvegler Ivan, Čuk Avguštin, Radnkovič Nenad, Kozar Alojz, Jovanov Metodija, Kladnik Alojz, Brdnik Jasna, Šah Štefan. Markovič Tomislav, Geršak Ivan, Sina-kovič Tomsilav, Geršak Ivan. Sina-novski Anica. Vezovišek Marjana, Ivanuša Jože, Beričnik Anton, Mikek Jože, Vodušek Slavko, UPOKOJENI SO BILI: Spat Vili, Do-bovišek Branislava, Kepaš Anton. UMRLI: Arzenšek Rudolf Poročili so se: Čeh Drago. Bogiče- vič Milena. Izdaja Cinkarna, metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 430. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje Na kolesarskem rallyu, ki spada v okvir spomladanskega dela sindikalnih športnih iger, so se naše ekipe odlično odrezale — v vseh skupinah so zasedle prva mesta. Na slikah: eden izmed članov ekipe II pri spretnostni vožnji med keglji (slika zgoraj). Na sliki spodaj: člana ekipe I skušata podreti čim več kegljev.