v poučno - zabavni list s podobami za slovenske družine. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek j Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod v mesecu. I naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „l)ruž. Prijat.“ v Naročnina je za vse leto 3 K., za pol letal K 50 st. Po- Rojanu pri Trstu, štev. 3. samne številke po tobakarnah stanejo 10 st, j Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. Slovanskima blagovestnikoma SV. CIRILU IN METODIJU (Z. M.) krasna luč sta naše domovine ! O, luč, preljuba za slovanske sine, Ves narod Vaju zdaj zvestč proslavlja In v divnih spevih Vaju že pozdravlja! V žarečih srcili je zgorela zmota, Ki je vodila prej na grešna pota; Spreminjali so se strasti osati V pobožnosti v prelepi cvet med brati — In v čast kresove po gorati zažiga, Ljubeče narodov se cvet i dviga, Plamti za Vaju: oj, zvesta bojnika, Slovanskih vseh rodov stebri in dika! Pozdravljena bodita, brata mila! Ljubezen ena vaju je družila, Gorečnost ena vedla iz puščave Iskat življenja srečnega zastave. Privedla kmalu mnogobrojne črede Ovčic sta Petru izmed divje srede------- Zaslužni venec diči vaju čeli, Po kterih so nešteti znoji vreli . . . A zdaj, ko v svitli bivata višavi, Tam gori, v zlati neminljivi slavi, Ponižno prošnjo našo odobrita : Slovane Bogu zveste ohranita ! In mnogim sta prinesla z njo utehe : Bolgarom in Moravcem in med Čehe . .. Kjer tema bila je — z zastavo Krista Vzplamtela luč je, bolj kot solnce čista! Razpršene v razkola mučni temi V združitvi Kristus kmalu vse objemi, Da čista vera, ki nas je družila, Nas brate nikdar več ne bi ločila! V slovanskem sta jeziku luč znanila, Donela ljubko je beseda mila; V ljubezni mrzla srca sta ogrela, Da mlada zora v njih je zažarela : Rot majka sina — vaju so vsprejeli Nekdaj v prestolnem Rimu in objeli — Tako naj ves naš rod se posinovi, A Bog mu čas in večnost — blagoslovi! Prihodnja številka izide 7. julija Razna pota. (Spisala Marica Potoška). (Dalje). Res jima je bila sreča mila., Posredovalka, pri kateri sta se oglasili, poslala ju je k neki go-spej, ki je ravno potrebovala služkinje. Kmalu so se pobotale. Ivanka je Anico še posebej priporočila gospej ter prosila, naj nekoliko pazi nanjo, ker je popolnoma neizkušena. Vedela je iz lastne skušnje, koliko gorja prov-zročijo mnog- krat brezvestne gospodinje, ki se za posle v moralnem oziru prav nič ne brigajo. »Gotovo!« odvrne prijazna gospa, »kakor moja hčerka bode, samo da bode v vsem vbogala.« Anica je še isti dan nastopila službo. Mici se je grozno jezila, ko je zvedela o tem Na vse mogoče načine je psovala Ivanko, 'a ta je molčala ; tešila jo je zavest, da je Anico rešila pro pasti. * * * Vrnimo se sedaj k Nežiki. Vrla Dolenjka se je potrudila, da ji je dobila kmalu dobro, pošteno službo Vzela jo je neka gospa za liišino. V novi službi se je kmalu privadila. Tudi gospa je bila zadovoljna ž njo, ker je bila poslušna in tiha. »Kje je neki Anica«, je mislila večkrat S”daj Nežika, ker od onega dne, ko sla prišli skupaj v Trst, se nista več videli. Neko nedeljo sta se srečali pred cerkvijo. »Nežika!« klicala je Anica še od daleč, kod pa hodiš?" »Pri blagoslovu sem bila«, odvrne ta, „in ti ? ‘ »Jaz tudi Ali nisi več pri Dolenjki ?« »Ne, sem že v službi«. »Jaz tudi! Kam pa nameravaš sedaj iti? Ako imaš čas, pojdi z menoj«. ,Kani pa ?" »Spremila bodem neko znanko na kolodvor; tu-le pred cerkvijo se snidevi Glej tam-le pribija !“ Bila je Ivanka. »Tako, sedaj pa pojdiva Ivanka, skrajni čas je že. Ali je to vaša prijateljica?« »Da, skupaj vsa prišli v Trst«. Naše znanke so se napolile proti kolodvoru »Anica, ali mi bodete pisali, kako se vam bo godilo v Trstu ?« »Gotovo Ivanka«, pritrdi Anica, .a pišite mi tudi vi kaj." „ln kar se tiče Mici in sličnih družb, ostanete pri besedi ?“ »Da, Ivanka!" Med tem so dekleta dospele na kolodvor. .Sedaj pa z Bogom Trst!" dejala je Ivanka, „ veselim se, da bodem zopet videla domači kraj. Pa vendar me nekaj skrbi, ker mi niso mati že toliko časa pisali; bojim se, da bi ne bili bolni." Pred kolodvorom so se dekleta poslovile. ..Z Bogom Anica ! Spominjajte se mojih besed “ „Z Bogom Ivanka!" Dekleta si še enkrat sežejo v roke, potem pa se ločijo. Nežika in Anica se vrniti v mesto. „Ti , prične prva, »ali si že pisala kaj domov ?« »Da. ravno sinoči « odvrne Anica. »Potem je dobra. Moja mama so mi pisali, da nič ne pištš domov. Toda, kje pa je Mici?« ,.Ne vem, kje je, huda je name." „Huda ? Zakaj pa?" .Ker nočem hoditi z njo," pravi Anica ter pripoveduje tovarišici svoje dogodke. Med tem sti dospeli do Nežikinega doma. »Torej prihodnjo nedeljo se snidemo v cerkvi ? »Da, torej na svidenje ! Tovarišici se ločita. Sledimo sedaj Ivanki na njenem potovanju. Bilo je že pozno v mraku, ko je izstopila na postaji P. na Notranjskem. Do domače vasice je imela še dobro uro hoda. Močno ji jo utripalo srce, ko je po znanem potu hitela proti domu. Bleda luna je priplavala izza gora tei ji rnzsvr tljevala pot. Kako jo bode sprejela mati? Tužni spomini na preteklost so ji polnili dušo. A sedaj — sedaj mora biti vse drugače. Trdno je sklenila svoje življenje | redrugačiti ter biti stari, dobri materi vestna in skrbna hčerka Solzno oko je dvignila proti nebeškemu oboku, ki je, posut z milijoni zvezdic, blestel nad njo ter vzdihnila : »Pomagaj mi ljubi Bog, da vztrajam na potu pokore, katerega hočem s tvojo pomočjo nastopiti ! ■ Od daleč je vzrla v luninem svitu malo vasico, svoj rojstni kraj. Pospešila jo korake. Kmalu je stala pred majhno hišico, ki ,je, obdana od sadnega drevja, stala prva ob cesti. Njen dom! Vse je bilo temno ; mati se je očividno že podala k počitku. Za nekaj hipov postoji Ivanka pred hišo ter se ozre po okolici. Vse še kakor nekdaj ! Pod staro hruško stoji še vedno klopica, kjer je t likokrat sedela v družbi svojih tovaršie. Misli ji pobite zopet v preteklost. Slednjič se zdrami ter potrka na vrata Nobenega odg vora. »Mati morda spe « misli »i, stopi k oknu ter potrka na šipo. A tudi sedaj zastonj. Kaj pomeni to ? Potrka še enkrat močneje, ter zakliče: ,.Mali !* A tudi to je zaman. „Morda so šli mati v vas k teti," misli ?i Ivanka ter se napoti tja; »a čudno, da bi čez noč ostali od doma.« Hitela je skozi vas proti tetinemu domu. Skoro sredi vasi stoji prijazna bela cerkvica, okoli nje se raz eza domače pokopališče. Pri pol odprtih vratih pokopališča poklekne Ivanka ter zm< li očenaš za sorodnike in za dobrega očeta, ki že toliko let spava pod črno zemljo. Potoni hiti dalje. Teta je še bdela. Naglo potrka na vrata. „glej, bolni so bili že dalj ča a, vedno so te pričakovali, a ni te bilo, in včeraj---------— vče- raj — smo jih zakopali.“ Onemogla se zgrudi Ivanka na klop pri peči. .Mati! — — — moja ljuba, d bra mati! — — N k dar ve^ vas torej ne bom videla 1“ Potok solz se ji vlije po licu. Tako je hrepenela zopet v deti mater, in sedaj — — — Naenkrat plane po koncu. , Mati! mati k vam hočem!* in predno ji je ' zamogla teta ubraniti, hitela je iz hiše na pokopališče. V ječo. »Kedo je?" se oglasi nekdo znotraj. „Jaz, odprite!* „Ah, Ivanka!" vzklikne teta in hiti odpirat; spoznala jo je po glasu. Ivanka vstopi naglo ter se ozre po sobi. „Kje pa so----------ali matere ni pri vas?" vpraša hlastno. „Matere ? !“ začudi se teta, „ali nisi prejela našega pisma?" »Pisma? Ne, a kje so mati, kaj je ZDjimi?« grozna slutDja jo obide. „Sedi Ivanka povem ti," nadaljuje teta, Poleg očetovega dvigal se je nov, jedva zasut grob. «Mati! — moja mati!« vzklikne Ivanka obupno ter se zgrudi na gomilo. «Mati! — ne ne, saj ni mogoče, da ste res umrli! — — Pridite vendar ! — jaz sem-------------- jaz — vaša Ivanka.« «Mati, moja dobra, ljuba mati! pridite vendar — ! Torej vas res ne bodem nikdar več videla ?!!» Toda zastonj so bile solze obupane hčerke; črni grob ni dal več iz sebe matere, ki je mirno počivala v njem. — —----------- Nebo se je med tem prepreglo s črnimi oblaki, kakor da ne bi hotele gledati jasne zvezdice bolesti potrle 1 Serke. Bliski so se jeli križali in kmalu se vlije ploha na zemljo. Sem po vasi se je bližala luč. Teta je spravila moža in sina, da sta šla iskat Ivanko. Nezavestno, popolnoma premočeno sta jo našla na materinem grobu ter jo prenesla domov. * * * Kmalu po zadnjih dogodkih, prejela je Anica pismo sledeče vsebine : Ljuba Anica ! Ako Vam je mogoče, prosim potrudite se k meni. V bolnišnici sem. Da ozdravim ni več upanja. Rada bi Vas še enkrat videla, drugo Vam povem ustmeno. Naj pride tudi Vaša prijateljica Nežika z Vami. Prosim pridite gotovo ! Željno Vas pričakuje Vaša Ivanka. Koj prihodnjo nedeljo popoldne hiteli sti Anica in Nežika v bolnišnico Skoraj bi ne bili spoznali Ivanke, Bleda in shujšana ležala je mirno v bolniški postelji. «Ah, vender sli rišli! ‘ pozdravila je vsto-pivši. V kratkih besedah jima je razložila, kaj se je zgodi 1 . Po oni noči je nevarno zbolela, pripeljali so j ' bolnišnico. »Kmalu p 'jdem k materi « dostavila je, ko je končala. Anica in Nežika sta bili globoko ginjeni »Se nekaj vaju prosim-,« dejala je Ivanka, »ogibajta se slabih druščin molita radi in ostanita pošteni! Kaj re, da mi obljubila V ■ .Da Ivanka, obljubiva!" pritrdili sta tovarišici .In molita tudi zame, kedar me več ne bo.“ „Gotovo Ivanka. Toda sij bodete še ozdravili." ,.Ne, re, ure.mojega življenji se stekajo, to čutim. Naj bo le, pripravljena sem, k materi pojdem." Z solznimi očmi sla se poslovili Anica in Nežika. Ko sta hoteli prihodnjo nedeljo zopet obiskati Ivanko, zvedeli sta, da je ni več. Umr'a je v četrtek, mirno vdana v bož o voljo. Zadnje njene besede so bile : „Mati 1 pridem — — — k vam pridem P Konec. Delavec, v Bogu je tvoja rešitev! Gotovo smo še prav malo storili, če smo po knjigah in časopisih mrtvo razpravljali svoje nazore in principe ter prav mnogo govorili, kako lepo bi bilo, če bi delavci imeli svoje pravice, ali pa, kako srečne bi bile delavčeve družine, ako bi v njih ne vladala greh in siromaštvo. Treba je še knj več Treba je, da so vsi, ki se zanimajo ali brigajo za dobro stvar, ob enem tudi delavni in brez strahu. A lep košček tega dela čaka gotovo tudi tebe, dragi moj delavec Nikdar ne bo rešeno socialno vprašanje, ali, z drugo besedo, nikoli ne bo pomagano tvoji revščini in bedi, če se ne boš lotil resnega dela tudi ti sam. Nikdar ti ne bo boljše, če boš držal križem roke, mesto da bi strnil to, kar ti svetujejo tvoji resnični prijatelji („Druž Prij štev. 7 ) Zatrt pogum ! Vrzi raz sebe prazen strali in napačno sramežljivost, ko se gre za tvojo sreči, do katere imaš ti, delavec, pravico prav tako kakor vsi drugi ljudje. Vprašanje je le, si li želiš prave, stalne sreče od Boga ali pa minljive sreče od ljudi Če si pameten, gotovo ne boš pri iskanju svoje sre e preziral Boga, brez lcojega blagoslova j- brezdvomno ves tvoj trud zaman, ker »Prazno je delo Brez srečo z nebes!" Če si pameten, gotovo ne boš sbi.šal onih, ki te odvračajo od Boga in li obetajo srečo brez Boga. Bog je vir. vse sreče, večne pa tudi časne. V Bogu je tudi tvoja rešitev, moj dragi delavec. Kje boš torej začel, ko li je delati za zboljšanje svojega blagostanja ? Skrbel boš pred vsem za to, da spolnujete ti in tv ja ('ružina božje in cerkvene zapovedi, ker se v njih zrcali volja božja. Tega se nikar ne sramuj, sicer ne boš imel blagoslova božjega iu si boš zastonj prizadeval. Brezuspešno dela, kdor zida svoje sreče dom na drugo podlago. Draga delavec, ali ti kaj pomaga k boljši sreči, če morda pri delu grdo preklinjaš in Boga žališ ? Ti-li kaj pomaga k boljši sreči, če ne greš ob nedeljah in praznik h ko si morda prost, k sv. maši, temveč jo kreneš v gostilno, kjer začneš že predpoldne popivali? Glej, varuj se skrbno teh napak ! Boj se kletvine in redno prihajaj k službi božji. Tam boš slišal besedo božjo tvoje srce se bo utešilo in oplemenilo ; v cerkvi se ti bo vzbujala nežna ljubezen do družine in boš srečen oče med svojimi srečnimi dragimi. Pa ne samo te, ampak sploh vse zapovedi spolnuj Tako si storil prvi odločeh korak k pravi sreči če si sebe in svojo družino reformiral in pripeljal k Bogu. Otresi se vendar enkrat nespametne mi«li, da bi morda krščansko življenje oviralo posvetno blagostanje. Nikdar, temveč kjer dobre krščanske družine tvorijo dobro krščansko državo, tam je še le prava sreča doma. Ne morem si kaj, da ti navedem nekaj številk, ki sem jih ravnokrat bral v znameniti Gi-vilta Gattolica'1 o stanju krščanske demokracije na Belgijskem. — Belgija je imela od 1878. 1. do 1884 1. brezversko vlado, ki je neusmiljeno izsesavala uboge delavce. Ministri niso imeli očij, da bi videli obupni položaj med kapitalisti in delavci, ker njih pozornost se je obračala drugam : boj proti katoliški duhovščini. Se le krvavi nemiri 188G 1. so odprli oči tudi nevernim. Novi katoliški vladi je bila dolžnost rešiti nesrečno domovino in res je v teku nekaj let preos ovala postave na krščanski podlagi in s tem prerodila vso deželo. Vsled novih postav je pol milijona Belgi cev prostih osebnega davka. Petnajst milijonov frankov je vsako leto določenih za sta oslno zavarovanje delavcev (penzion). Dalje potroši dr žava vsako leto 14 milijonov kot posebno nagrado (plačilo) pridnim delavcem, 13 milijonov pa za to, da zniža delavcem cene pri vožnji na železnicah. Katoliška Belgija potroši tudi leto za letom en milijon za obrtne šole in tri milijone za poljedelstvo. Molčim o stoterih milijonih za druga koristna javna dela. Kako se mora torej goditi delavcem v taki katoliški državi ? Belgija lahko s ponosom pove, da nima uslužbene niti jedne žene v rudokopih ; dalje lahko pokaže 700 milijonov frankov vloženih v hranilnice od več kot dveh milijonov delavcev. Kolika varčnost! 500.000 teh delavcev je vpisanih v blagajno za medsebojno podpo' o 25 000 fantov obiskuje obrtno šolo in ubožni delavci imajo nič manj kot 30 000 snažno zidanih hiš za svoje stanovanje. Kedaj bomo pa mi imeli le senco teh do brot ? ! Pogum, ne obupati ! Ge je Bog z nami, kdo proti nam ? Delavci, začnite socialno prero-jenje v sebi in svojih družinah in to na krščanski podlagi, ker v Bogu je vaša rešitev ! Sveže (frišno) meso je, to vsakdo ve, najbolj •okusno in zdravo A po leti v vročiai se kmalu pokvari in zasmrdi, da poslane ne le ostudno, ampak tudi nevarno. Da si meso, ako si živinče doma zaklal, vsaj nekaj dni dobro ohraniš, vzemi iz telesa samo črevesa in drobovje. Druge kose pa si reži \en le po potrebi. Ko si drobovje od-straml, umij znotranjost zaklane živine z mrzlo vodo : potem natlači notri svežih kopriv, in vse truplo dobro ovij v kožo. Okrog še ovtži zaradi muh snažno rjuho; potem pa zanesi vse skupaj na hladen prostor, v klet ali v studenec. Vsak dan odreži mesa, kolikor ga potrebuješ, in potem ravnaš, kakor prvikrat, — samo svežih kopriv ti je vselej treba. — Tudi s perutnino se mora slično delati, da ne zasmrdi. Kmetice rade napečejo dosti kruha, da z njim potem shajajo po 14 ali še več dni. [A počasi se kruh zelo posuši, ali pa začne plesneli, če je shranjen v vlažnih prostorih. Temu se v okom pride, ako se novo pečeni hlebi vtaknejo v malho (vrečo), v kateri je bila moka, in sicer tako, da leži zgornja škorja enega hleba na zgornji škorji drugega. Potem se vreča dobro zaveže in obesi v senčen zračen kraj. Tak kruh traja 4 do G tednov, in ostane okusen. Prej ko se ga rabi, se ga dobro skrtači in osnaži, ter še eno noč položi v hladno klet. Mlada perutnina rada oslabi vsled nagle rasti, in tudi pogine. Ako vidiš, da piščeta pobesijo peruti, da vedno po zeml i pikajo, solnčne prostore iščejo, — so že v nevarnosti. Take slabotnike takoj spravi v topel hlev ali v pletenico na peč, daj jim jesti drobno narezanega kuhanega mesa in jajc, kolikor želijo, — in kmalu zopet okrepijo. Daje se jim tudi namočen bel kruh, Iconop-neno seme in zdrobljen riž Enako se streže mladim puram. Slabotnim ra icam pa se ima nabrati polžev, katerih rade povžijejo, in se z njimi okrepe. ~>W olg 6334 m. in je eden najdaljših nove železnice, ki bo vezala Bunaj z morjem. Ravno sedaj pa je poteklo 50 let odk;>r je bila dogotovljena železnica čez Semernik To je bilo v istih časih delo, ki je \ zbudilo občo pozornost. Delal ga je inženir Ghega. Tudi ta jubilej so slovesno praznov li. (Izseljevanje v Ameriko). Angleška družba „Cunard Line“ oskrbuje v zadnjem času redno vožnjo med Trstom in severno Ameriko. V nastopnem mesecu so določene te le vožnje : parnik „Ultonia“ odpluje jutri 11 t. m., parnik „Sla-vonia“ 25. t. m, parnik .Pannonia-* 9. julija. Za hrvatske izseljence je izdal Dragomir Malevič prav primerno knjižico, ki bo koristila posebno onim, ki so namenjeni v združene severoameriške države. V tej knjižici je kratka slovnica angleškega jezika in najvažnejše postave in določbe, veljavne v onih državah. (Čudna šolska nalezljiva bolezen). >Neue Zu-richer Ztg.« poroča : V Bazelju vlada med stariši in učitelji dekliški šole veliko razburjenje. Že več tednov napada učenke med poukom st esanje. Učenkam se tresejo roke in noge. Vse opominjanje in prigovarjanje nič ne pomaga. Najpreje je napadla ta bolezen le eno učenko, toda se kmalu razširila še na druge učenke in druge razrede. Na zdravnikov nasvet so oprostili vsako tako učenko šolskega pouka. Ta bolezen se je v Ba- Kmelič: Prosim, gospoda, brez zamere, kak jezik je to, ki ga govorita med seboj ? Župnika: Latinsko je to, očka. h'Mitij: Pa moreta spati, — ko slišita in govorita ta presneti jezik ? Župniku: Zakaj ne bi mogla spati ? Kmete: Ej ! jaz znam samo bi besede, — pravijo drugi da so latinske — pa če se jih samo spomnim, ne morem ne spati ne jesti. Župniku: No, katere so pa te vaše besede ? Kmetič: Tabulacija, eksekucija, licitacija. Lahek post. Zvit kmetič je dejal svoji ženi: .Veš, jutri je velik post, treba je, da si nekoliko jedi pritrgava “ ..Prav,' odgovi kmetica, „pa bom naredila mesto 30 samo 20 cmokov' — .Pa naredi', jej zašepetne mož na uho, ..nekoliko večje 1* Uganke. Ite&itev uganke priobčene v 10. številki: Julij — Ana — Julijana. Prav jo je rešil: Ivan Albreht iz Zagorja. Kje je konj ? zelju že prikazala 1. 1903. Zdravniki svetujejo, nnj se take otroke oprosti telovadbe, pisanja in ročnih del ter naj se mnogo gibljejo po prostem Za kratek čas. Izvrsten zdravnik. Zdra nik je prišel k bolniku. Ko vstopi v bolniško sobo, mu reče bolnik : »Gospod zdravnik — tako dolgo me vže z 'ravite, pa bolezen me le vedno tlači, dajte, prosim vas, uničite čim prej vzrok moje bolezni.' .To treba,* odvrne zdravnik, vzdigne, svojo palico ter razbije z jednim .udarcem — veliko vinsko steklenico, ki je bila na stolu poleg bolnikove postelje. Latinščina mu ne da spati. Kmetič je vozil dva župnika v mesto — potoma stg se razgo-varjala po latinsko. .. ,.y. V skrivalnici ima jezdec noge tik ovsene mavhe, glavo pa med vejicami malega drevesa pri konju. Jezdeca so našli: Ogrizek Antonija, Kapus Marija, Josip Nabergoj, Jai ko Trošt v Rojanu; Ivan Albreht v Zagorju; gdč. Aleksandra Gladulič, Lucija Thaler, Celestina Petejan in Em* P. v Trstu. Nova uganka. (Kralj Marica na Greti): Kedaj je človek brez glave v hiši ? Zitstnioa uredništva. A le imame v Trstu. Hvala za poslano. Došlo sicer prepozno za tb štev., pa se uporabi prihodnjič. V par dneh dobite posebno pismo. Išče se zn službo in oskrbo deklica sirotica v sta osti 14 let ali pa malo starejša, zmožna navadnih hišnih opravil. Kje, pove upravništvo „Druž. Prijatelja.u