O. 6T AToHNWALloUni*rI aRAnoums na am St, 31. mit..... Beilagtn S ^ Maribor, dne avgusta 1912. Tečaj XLYI. Ust ljudstvu ¥ %£»Js vsak četrtek in velja s pošt.tac vred In v. Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 3 K, pol leta 2 K In za Seiri leta I K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge Iiranavatrljalt ;:{«a»I« 8 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se pošilja na: Upravnifitvo „Slovenskega .Gospodarja" * Maribora* <-> List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katefc Jskcvjjega društva" dobivajo list brez posebna naro5nlnea Posamezni listi stanejo iQ vin, t~> Uredništvo: Koroška cesta itev* 5, t- Sokopisl se ne vračajo, JCpravništvo: KoroUia posta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, g« laaos&te se plačuje od enem topne petitvrsts ne, enkraf IS aim. »a dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Z a večkratne oglase primeren popusti InseraH sa sprejemaj da »rede zjutraj, «-> zaprto reklamacije so poštnine prosta« l*snašjija Številka obsega 10 strank Dne 11. avgusta 1912 v St. Jurju ob juž. železnici velika siawiwstf,Orlov11 v Čast narodnemu boritelju Slomšeku. Liberalna bodočnost. Ce govorimo o bodočnosti liberalcev, ne mislimo iia naše slovenske. Ti so preleni in preneumni, da bi se moglo pri njih govoriti o bodočnosti. Toda češki in nemški liberalci sanjajo o svoji lepši bodočnosti v Avstriji. Tako je vsaj zadnjo nedeljo dne 28, julija izpovedal na zborovanju mestnih zastopnikov v Mladi Boleslalvi voditelj liberalnih mladočehov, dr. Kramar. Govoril je o spravi med Cehi in Nemci in izjavil, da se sprava mora doseči, sicer bo trpel liberalizem. Ako pa se sprava doseže, potem pride za Avstrijo doba velikih preosnov v liberalnem smislu, ki so sedaj nemogoče. Dr. Kramar je voditelj liberalne mladočeške stranke, toda splošno priznano je, da je slab voditelj. Pod njegovim vodstvom postaja stranka vedno manjša. Se slabši kot voditelj je dr. Kramar kot prerok. Dr. Kramar pogosto in mnogo govori. Ako je zdrav, no mine skoro teden, da bi ne imel zborovanj« V tem ozi-ru se mu ne more nič očitati, da išče vedno stika z volilci. Na zborovanjih pa dr. Kramar tudi rad prerokuje. Toda do danes si Še ni dobil slovesa dobrega preroka, temveč ravno nasprotno. Sprave med Cehi in Nemci si želi dr.. Kramar. Res je, ako se ta doseže, potem bo prišlo novo ministrstvo, ki se bo oziralo na liberalne Cehe in na liberalne Nemce, torej na dve veliki in odločno liberalni stranki. In ko dr. Kramar gleda v duhu te dve stranki ob vladnem krmilu, kdo bi mu zameril, ako zasanja o velikih Časih liberalizma, o mogočnih spremembah v ustavi, o novih načrtih v zakonodajstvu, vse seveda po liberalnem kopitu. Govor dr. Kramarja bo spravil v otrple liberalne ude novega življenja. Nam se zdi, da že Čujemo liberalne agitatorje, kako samozavestno kričijo: Sedaj bo napočil čas, da ločimo državo popolnoma od cerkve, da vržemo kateheta in križ iz šole, da sklenemo razdružitev sv. zakona, da preskrbimo nagobčnike za politikujoče katolike, da sebi zasiguramo popolno svobodo in jo vzamemo drugače mislečim. In okusili bomo na lastnem telesu njihovo na novo oživljeno navdušenje. Na shodih in po listih bodo udarjali po nas, zmerjali, psovali, vsaka liberalna baraba si bo zopet domišljala, da nas duševno nadkriljuje. Toda mi se liberalcev ne bojimo, najmanj pod vodstvom dr. Kramarja, Izkazal se je dosedaj kot nezmožnega vojskovodjo. A tudi kot prerok se nI mogel uveljaviti. Liberalci v Avstriji ne bodo delali velikih sprememb v liberalnem duhu, ne bodo preganjali cerkve, ne bodo zastrupljali človečke družbe, dokler bodo v državnem zboru naši sedanji slovenski poslanci. Brez naših poslancev ne gre, in ti ne bodo uganjali liberalne politike. Že ob času vojnega zakona so hoteli liberalci v državnem zboru narediti med seboj obroč in in si porazdeliti mipistrske sedeže. A naši poslanci so rekli, te korupcije ne dovolimo, in ni se zgodila. Uradniški zakon je strašil dolgo časa po zbornici. Toda naši poslanci so rekli, ako ne zmanjšate Števila uradnikov in ne izpremenite nekaterih kvarnih določb, ne bo šlo. In ni šlo. Poljaki in Cehi bi bili radi prinesli letos v počitnice svojim volilcem kanale in milijone za uravnavo rek. Naši poslanci so rekli, 'tudi naši volilci morajo kaj dobiti, ali pa nihče. In Poljaki in Cehi so Šli praznih rok domov. Voditelj slovenskih poslancev, dr. Susteršič, se je vedno izkazal boljšega voditelja in boljšega preroka kakor dr. Kramar. Liberalne spremembe se pri nas v Avstriji ne bodo delale, prej bo šel državni zbor v tisoč koscev, A tudi kot kmečki narod si ne moremo želeti nove liberalne dobe pod mladočehom dr. Kramarjem. Kakor znano, je dr. Kramar milijonar in labrikant. Vedno je zastopal kapital, industrijo ter nastopal proti kmečkim in delavskim težnjam. Smrt za kmeta bi pomenjalo, ako bi se zgodilo, da bi prihodnje trgovin- ske pogodbe za Avstrijo delal voditelj industrije in velikega kapitala. In proti smrti so moramo boriti z vsemi sredstvi, proti njej se bodo borili n,aši kmečki poslanci. Vendar nekaj je zanimivo. Komaj majhno upanje imajo Češki in nemški liberalci, da pridejo do ministrskih sedežev in' s tem do moči, že pozabijo vsi skupaj na svojo narodnost in stikajo samo po liberalcih. Nemci se hočejo vezati, ne morda z nemškimi krščanskimi socialci, ampak s Cehi, in Cehi ne s Slovenci, Hrvati, ampak z Nemci. Liberalec je pač povsod enak. Vsa narodnost mu je prazna beseda. Igra se ž njo, da pride naprej, do moči, do slave, do bogastva. Ko doseže ta cilj, mu je narodnost deveta briga, svojo roko ponuja v zvezo najhujšemu narodnemu nasprotniku. Sanje liberalcev na svojo boljšo bodočnost ne bodo trajne, A nekaj časa jih bodo imeli, in zato nam ji pričakovati novih surovosti, obrekovanj, laži in e-nakih liberalnih izrodkov. Da ti trenotni izrodki liberalcev nikogar izmed naših ne vznemirijo, v to svrlio smo zapisali današnje vrstice. — Dne 26. julija: CeŠko-nemška spravna pogajanja so se danes odgodila do jeseni. Poroča se, da so se pogajanja odgodila, ker so bili člani spravnega odbora radi dolgotrajnih sej utrujeni; kot glavni vzrok' pa se imenuje- dejstv;-. da Cehi niso mogli pripustiti, da bi se šopirila nemščina tudi v Pragi v vseh javnih uradih, — Med Ogri vstajajo tudi ljudje, ki bi radi odstavili ogrskega kralja in uvedli ljudo-vlado, kakor je na Francoskem, Svoje letošnje zborovanje so nameravali prirediti ti ljudje dne 8. septembra v mestu MaTio. Ker se bo v tem mestu nahajal isti dan tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand, bi veljalo zborovanje pristašev ljudovlade kot .nekaka kljubo-valnost napram vladarski hiši. Oblast je omenjeni shod prepovedala. Zvestoba do cesarja med Ogri torej ni na najboljšem glasu. — Uporni Albanci si želijo baje svojega kralja. Kot 'tak se jim je ponudil Albanec Kastrion Skender bej, ki se nahaja sedaj v Parizu. — Japonski cesar (mikado) leži na smrtni postelji, — Dne 27, julija: Zunanji politični položaj je posebno glede nemirov v Albaniji postal resen. Radi tega se je avstrijski zunanji minister Berchtold vrnil iz Karlovih varov, kjer je bil na počitnicah, v bližino Dunaja, da lahko sam vodi ministrske uradne posle? — 0 hrvaškem komisarju Čuvaju se sliši vedno več novih umazanih stvari. Tako poročajo listi, da je Čuvaj na nek Čuden način pripomogel pri neki prodaji svojemu zetu Kirchbaumu do 200.000 kron. Take u-mazanosti so na HrvaŠkem dovoljene, med tem ko je-čijo Hrvatje radi svojih domoljubnosti v ječah. — U-por pristašev kralja na Portugalskem je ljudovlada potlačila, — Dne 28. julija: Na Dunaj je došel srbski ministrski predsednik Triikovič, Pogovarjal se je z večimi avstrijskimi državniki o političnem položaju. — V Trstu je laško-liberalna večina zadnja leta tako grozno slabo gospodarila, da je napravila mnogo Čez 100 milijonov kron občinskega dolga. Tako skrbe liberalci, kjer imajo glavno besedo, za blagor občin. Vlada hoče storiti odločne korake, da se naredi konec takemu gospodarstvu. — V Belgiji hoče stavkati 600.000 delavcev, ako vlada ne dovoli splošne in enake volilne pravice. — D n e 20. j u l i j a: V Zagrebu se je danes začela obravnava proti napadalcu na Čuvaja, JukiČu in tovarišem. Obravnava bo trajala več dni. Čuvaj, ki bi naj nastopil kot glavna priča, se je nekam skril in ne vedo za njega, kje se nahaja. — Košut izjavlja, da bo v jeseni manjšina ogrskega državnega zbora Še huje nastopila proti vladi. — V Tokio je umrl japonski cesar Mutsuhito. — Dne 30, julija: Cesar se na počitnicah v Išlu zelo dobro počuti. Zdravniki pravijo, da vladar že dolgo ni bil tako čil in zdrav kot zdaj. Okrog njega je zbranih vsak dan več Članov cesarske hiše. — Meseca oktobra namerava našega cesarja obiskati v Budimpešti srbski kralj Peter, — Ministrski predsednik grol Stiirgklf je že dokaj ozdravel in si da vsak dan poročati o političnem položaju. — Sodna razprava proti Jukiču v Zagrebu je zelo burna. Danes je Jukič razburjen pri izhodu iz dvorane vrgel stražnika nn tla. Nastala je pravcata borba med stražnikom in JukiČem. Sodni dvor je nato sklenil, da se bo vršila nadaljna obravnava brez Jukiča, — Turška državna zbornica je imela danes zelo burno sejo. Prišlo je do vznemirljivih prizorov med Mladbturki, pristajši drugih strank in vlado. Sejo so nato prekinili- — Ja^ ponski prestolonaslednik princ Joschihito je danes prevzel vlado in je slovesno obljubil držati ustavo. Dijaška stanovanja v Celju. Letno poročilo samostojnih slovenskih gimnazijskih razredov v Celju nam izkazuje tudi letos Še precej zadovoljiv učni uspeh. Nočemo pa prikriti dejstva, da bi bil lahko Še mnogo boljši, ako bi ne bilo vse polno okolnosti, ki delajo na eni strani za prospeh' zavoda se trudečemu učiteljskemu zboru mnogo težav, na drugi pa tudi dijaŠtvu ne pripravljajo ravno veselja do učenja, temveč jih tirajo naravnost na kriva pota. Cela poglavja bi se lahko pisala o tesnih in nezdravih prostorih, v katerih' je natlačeno naše dija-Štvo, Saj ]e celo zdravstveni poročevalec pri nadzorovanju sam izjavil, da ta zavod v celi Avstriji lahko služi za primer, kakršen bi ne smel biti. Toda o tem pozneje enkrat. V naslednjem hočemo nekaj izpregovoriti o dijaških stanovanjih. Ob.isk slovenske gimnazije se je v zadnjih letih zopet precej pomnožil; vedno težje je torej starišem dobiti za svoje dijake dobrega stanovanja, Saj je splošno znano, da je ravno v Celju prav malo dobrih dijaških stanovanj. Kako pa naj dijak potem uspeva, ako ni pravega nadzorstva, ako je preveč dijakov skupaj itd.? Z najlepšimi nadami je prišel marsikateri deček v mesto, a polagoma propade, ker je bil tako nesrečen, da ni imel dobrega stanovanja. Stariši in učitelji se pa naravnost čudijo, da s svojimi izbornimi talenti ni mogel izhajati. Bolj redki: so sicer, a vendar se dogajajo slučaji, da je dijak, brez vsakega nadzorstva, prepuščen popolnoma samemu sebi. Gospodinja si mu niti ne upa reči žal besede. Tak dijak zanemarja učenje, zabrede v slabe tovariši-je, propada telesno, in duševno, izgubljen je za celo življenje. Tudi ni dobro, če je preveč dijakov skupaj na enem stanovanju, še slabše, Če so ti iz različnih zavodov. Že iz zdravstvenih ozirov naj bi imel dijak dovolj prostora, pa tudi za piovoljni učni uspeh' je to neobhodno potrebno. Dijaki iz različnih zavodov imajo različne predmete, ki zahtevajo mnogokrat manj dela, Kako radi taki dijaki ovirajo drug drugega pri u-čenju. Tudi ni dobro, ako stanujejo že odrasli dijaki z malimi skupaj, ker vživajo že večjo prostost. Na vse to in Še marsikaj drugega naj pazijo stariši, ko izročijo svoje otroke tujemu varstvu. Nadzorovalne oblasti naj se pa zavedajo, da imajo napram starišem, kakor tudi Šoli, veliko odgovornost. Ker so se ravno v preteklem Šolskem letu odkrili žalostni slučaji, da so dijaki propadli vsled slabili stanovanj, se je učiteljski zbor temeljito bavil s tem vprašanjem in sklenil, da hoče imeti odslej v pregledu vsa stanovanja in jih po možnosti tudi nadzorovati. Tudi odbor „Dijaške kuhinje" je sklenil prositi vse, ki želijo s prihodnjim Šolskim letom kakega dijaka na stanovanje, da javijo svoje ime. Priglase torej sprejema vodstvo samostojne slovenske gimnazije in pa odbor „Dijaške kuhinje" v Narodnem Domu. StariŠe pa pozivamo, da v prvi vrsti upoštevajo priglašena stanovanja in se začetkom šolskega leta obrnejo do vodstva ali pa odbora „Dijaške kuhinje". Podrobnosti o tem bomo sicer objavili Še pozneje. Japonski cesar umrl.* V glavnem mestu Japonske, v Tokio, je v ponedeljek, dne 29. julija, po daljši bolezni umrl japonski cesar Mutsuhito, Japonci imenujejo svojega cesarja „mikado". Cesar Mutsuhito je bil rojen leta 1852 ter je že kot 151etni mladenič prevzel leta 1867 vlado japonske države. Ko je mikado Mutsuhito nastopil vlado, so bile na Japonskem zelo žalostne razmere. Vladalo se je PQ starem kopitu, vsaka novotarija se je zavrela. Glavno vodstvo vlade je imel vedno nek član družine Tok.ugavta, takozvani „soguns"; cesar ni imel pri vladi skoro nobene besede. Ko je Mutsuhito prišel konfi-no vendar do svoje oblasti, je obljubil ustavo, po ka- teri je leta 1889 tudi vpeljal državni zbor. Sploh je umrli cesar zelo skrbel za proč v it svoje države. Imel je srečo. Vojaštvo se je pod njegovo vlado tako pre-ustrojilo, da je izvojevato zmago v dveh velikih vojskah. Najprvo je premagal Kitajce in nazadaje v velikanski vojski tudi Ruse. Tudi kristjane se pod vlado Mjitsuhitovo na Japonskem ni tako hudo preganja-lo kot poprej. Skrbel je tudi, da so imeli tujci v njegovi državi več svobode. 'Pod njem se je trgovina, o-brt in poljedelstvo lepo razvijalo.. Otrok je imel Mutsuhito 13, 5 sinov in 8 hčera; izmed sinov so mu razun princa Joschihito vsi pomrli. Prestolonaslednik Joschihito je rojen leta 1879 in je poročen s princezinjo Sadako ter ima tri sinove. Novi cesar je vzgojen po evropejskem načinu in zna govoriti celo več evropskih jezikov. Vojska preti. Minister za, zunanje zadeve, grof Berhtold, je nenadoma zapustil Karlove vare, kjer je bival na letovišču, ter se podal v Kalfcenleutgeben blizu Dunaja, od koder se podaja vsak dan na Dunaj, da sam vodi zunanje posle. V Kaltenleutgebnu prebiva sedaj tudi ministrski predsednik grof Stiirgkh. Tako imata najvažnejša ministra vsak dan političen stik med seboj. Ta hipna preselitev iz Karlovih var v Kalten-leutgeben da misliti, Gotovo ni prišel grol Berhtold v bližino Dunaja, ker ga je vznemirilo, da so mladi liberalci v Trstu začeli izdajati list „Trializem", ki bi rad videl vse Jugoslovane pod srbskim vodstvom, in tudi gotovo to ne, da mislijo ustanoviti srbski, hrvaški in slovenski Sokoli najožjo zvezo med seboj, To so liberalne igrače in otročarije, ki nam sicer navzgor Škodujejo več kot na spodaj koristijo. Ampak razmere v Turčiji, in pred vsem v Albaniji, so vznemirljive. Časniki so prinesli vest, da smo začeli proti Srbom mobilizirati* Temu se je sicer z vojaške strani takoj oporekalo, a vendar nam pove ta vest, na kaj danes vsak politik misli. Srbija bi rada prišla na neki strani do morja. Zato se tudi gotovo ne bo odrekla priliki, ako se ji nudi ta v Albaniji, In če bo stegnila Srbija svoje roke po turški zemlji, potem tudi Bolgarija in Rusija in Italija in Avstrija, in. Evropa bo gledala velikansko vojsko kakor še nikdar prej. Albanci se nočejo dati pomiriti. Tudi to jin ni pomirilo, da mladoturki v, Carigradu ne igrajo več prejšnje vsemogočne vloge in da so drugi možje na krmilu, ki so Albancem prijaznejši. Albanci hočejo narodno samoupravo za svoje kraje, albansko armado in albanske uradnike. Severnim Albancem so se pridružili tudi južni, ki so ostali vsa leta do sedaj mirni. Na Kosovem polju je zbranih 60.000 Albancev, ki Čakajo sultanovega odposlanca, da jim prinese odgovor na njihove zahteve, V Carigradu se nova vlada še vedno obotavlja, razpustiti državni zbor, kar kaže, da Še cinca med vojaškimi in mladoturškimi zahtevami. Mladoturki nočejo razpusta, ker imajo v sedanjem državnem zboru veČino., Položaj je Še vedno tako nerazjasnjen in negotov, da nihče ne more reči, da v prihodnjih dneh ne izbruhne vsepovsodi vstaja in notranja vojska, ž njo pa tudi zunanja vojska, kajti vse preži na dedščino po umirajoči Turčiji. Razne novice. * Godovi prihodnjega tedna: 4. nedelja: 10. po Binkoštih: Dominik. 5. pondeljek: Marija Devica (Snežnica). 6. torek: G-spodovo izpremenjenje. 7. sreda: Kajetan, sp.; Donat, spokornik. 8. četrtek: Cirijak, Larg, 8maragd. 9. petek: Roman, mučenec; Afra, mučenica. 10. sobota: Lavrencij, mučenec; Hugon, škof. * Novi kaplani. Nastavljeni so sledeči gg. bo-goslovci: Cilenšek Ivan za II. kaplana pri Svu Juriju ob Sčavnici; Casl Franc za kaplana pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, in Potočnik Josip za IL kaplana v Starem trgu pri Slovenjem Gradcu, 401etnica službovanja in 251etaica župnikovsnja Č. g. Janez Kunce, duh. svetnik in župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici obhaja prihodnjo nedeljo 4. avgusta slovesno 40 letnico službovanja in 251etnioo župnikovanja. Še mnogo let! 401etnico mašniškega posvečenjaj je obhajal 21. jul. častiti gospod Mihael StraŠek, župnik v pokoju, celo na tihem pri svojem rojaku gospodu Alojzu Cižeku, Župniku v Slovenj'gradeu. Pri tej priliki 3ta darovala oba) gospoda vsak po 10 K za JSlovensko Stražo." Iz poštne službe. Višji poštni oficijal Iv. Mokre v Gradcu je imenovan za poštnega kontrolorja istotam. — Poštni oficijali I vaji Krenn v Beljaku, M. Huber v Celovcu, Josip Kosi v Celju in Josip Kof-ler v Felovcu so imenovani za Višje poštne oficijale. — Poštni pristavi Rajmund Hiibner v Celju, Franc Jurin in Anton Wagner v Ptuju in Franci Vivant v Uiudenburgu so imenovani z& poštne oficijale. v Iz šolsko službe. Na trirazrednici v Račjem se od|r>a služba učitelja, oziroma učiteljice. Prošnje do dne 25. avgusta na krajni šolski svet V Račjem. * Spremembe pri oo. frančiškanih. P. Hadrijan Kokol je imenovan za lektorja v Gorici. — V Brockli-nu pri Novem Jorku se ustanovi komisarijat s p. Kazimirom ZakrajŠek na Čelu, C. g. Zakrajšek se mudi sedaj na potovanju v naših krajih in obišče tudi Maribor, Iz Rima se je vrnil v Maribor na počitnice č, g. p, Ciprijan Napast. Iz davčne službe. Na mesto vpokojenega davčnega upraivitelja, Alojzija BelŠaka ,v Mariboru je imenovan davčni upravitelf Alojzij Kovačič iz Ljutomera. — Iz Konjic je predstavljen oficijal Henrik Drofenik za kontrolorja v Ljutomer. * Iz sodnijske službe. Višji sodni svetnik v Celju, Franc pl, Garzarolli, je imenovan za predsednika okrožnega sodišča v Novem mestu. — Na njegovo mesto v Celju je imenovan deželpo-sodni svetnik Gvi-don Visconti v Celovcu, — Ferdinapd Kocuvan, davčni oficial v Gradcu, je imenovan za sodnega tolmača za slovenščino pri sodnijah v Gradcu. Iz politiCae službe Okrajna glavarja dr Adam pl. Weiss-Schleu3&?nburg v Mariboru in dr. Viktor Negbafler r Gradcu sta imenovana namestniškim svetnikom. Zaroka ▼ cesarski hiši. Nadvojvodipja Mehtilda Marija Kristina, hčerka nadvojvode Karola Štefana se je zaročila s princem Aleksandrom Olgierd-Czartoryski-em, kateri je edini sin stare knežje rodbine CiartO'yski, ki ima obsežna posestva na ruskem in avstrijskem Poljskem. * Erharistični shod na Dnnaja ima iz lavantinske Škofije že 1100 priglašenih udeležencev. Po prvem avgustu se ne bo nikdo več sprejel. Udeleženci plačajo pristopnico po 10 K, po 6 K in po 2 K. Prvi dve pristopnici veljajo od 11. do 15. septembra, ona po dve kroni pa samo za 14. in 15. septembra. Le tisti udeleženci, ki pridejo na Dunaj 11. septembra s skupnim vlakom bodo dobili stanovanja. Kdor pride pozneje, mu ga odbor ne more več priskrbeti. Zato se naj vsi poslužijo skupnega vlaka, ki bo sprejemal ljudi samo od Trbovlj do Spielfelda na vsaki postaji, potem pa bo vosil k*kor brzovlak, Karte *a posebni vlak se bodo dobile v pisarni škofijskega odbora v Mariboru, Koroška cesta 1. V posebnem vlaku ne bo treba nobenih legitimacij, ker se bo smel vsak peljati nazaj z vlakom, ki mu bo ugajal. Legitimacije pa bodo morali plačati po 35 vinarjev vsi, ki vstopijo v stranskih vlakih (Ljutomer, Brežice, Savinjska doiiaa), da se jim na teh progah zniža ceno zi polovico. Za deželne žtlemice bomo tudi skušali dobiti znižauje (Konjice, Rogatec). Razen pristopnic, morajo tisti, ki plačajo samo dnevno karto po 2 K, posebej plačati znak 1 K. Vsi udeleženci lavantiaske škofijo bodo imeli še svoj poseben znak, da se med seboj lahko spoznajo in da jih dunajski vodniki lažje spra vijo v stanovanje. Ta škofijski znak z napisom LAVANT stane 35 vinarjev. Udeleženci bodo torej bre« vlaka plačali 10 K 35 vin., kdor rabi legitimacijo pa 10 K 70 vin. 5 6 K 35 vin. z legitimacijo pa 6 K 70 vin ; 3 K 35 vin. ali z legitimacijo 3 K 70 vin. Te zneske naj dekanijski ali pa župnijski uradi takoj pošljejo blagajniku, da se bodo lahko začele pisati pristopnice in kmalu razpošiljati. Vsak bo dobil karte, znake in druge reči pri svojem župnij, uradu. * Vojaštvo na evbarističnem shodu. Apostolski vojni vikar monsgr. Bjelik je izdal na armado in mor-narieo pastirski lisi, v katerem poživlja k čim najo-bilnejši udeležbi na evharističnem shodu na Dupaju. * Romanje k M ariji Pomagaj naBrez-j e priredi letos KršČansko-socialna zveza. Vlak gre i z C e 1 j a d p e 5. avgusta zjutraj in pride pazaj v Celje dne 6. avgusta popoldne. Vozni red in cene so sledeče: Cena: III. razred II. razred Iz Celja „ Laškega „ H. „ Rimskih toplic „ 8. „ Zidanega mosta „ 8. „ Hrastnika „ 8. „ Trbovelj „ 9. V Otoče pride „ 11. ob 8. uri predpold. K 6*80 K 11 — 14 min. „ „ 6'60 „ 10 — 24 „ „ * 6 60 „10- 39 „ „ 6-20 „ 9- 62 „ „6— „ 8-50 16 » „6— „ 8-60 48 „ Nazaj se peljemo v torek, dne 6. avgusta. Vlak vozi nazaj iz postaje Lesoe in bo sprejel romarje tudi na postaji OtoČe. Iz Lesec gre vla ta shod, na katerem govorita med drugimi poslanec R škar in Žebot. Nastopajo seveda tudi mladeniči. Ob pol 10. uri je služba božja, ob 11. uri se začn* zborovanje, ki se vrši «b lepem vremenu pod samostansko lipo ob slabem pa v samostanu ki obsega prostora za 600 ljudi. Vse natančneje se objavi v prihodnji številki. Mladeniči, agitirajte za veličastno udeležbo! m Sv. Lenart v Slov. gor. Dne <6. avgusta v nedeljo, be videl Sv. Lenart gotovo velikansko množico zavednih slov. mladenk, ko se bo vršil dekliški shod. Tudi na ta shod se že sedaj op zarjajo mladenke SLv. gor. fcliod se vrši ob 11. uri takoj po pozni službi božji, ki jo opravi g. dr. Hohnjec. Po večerni ah istega dne pa se vrši občni zbor podružuice Slov. Straže za šentlenaitski okraj, združen s SlomŠekovo slavnoBtjo, z govori, petjem, igro „Tri sestre" itd. Shod in Slomšekova slavnost se vršita ob vsakem vremenu v Arnuševi dvorani. Natančnejši spored se objavi piavočaBuo. Sedaj pa na delo, mladenke 1 Ptujski okraj. Veliki mladeniški shod v proslavo spomina 50-letnice Slomlekove smrti pri Sv. Tomažu blizu Ormoža bo v netiello, dne 4. avgusta 1912. Začetek po poznem cerkvenem opravilu. Govori dr. Hohnjec. — Od,blizu in daleč pridite! p Ptuj. Na Spodnjem Hajifinu je umrl posestni!/ Mihael Stole. Rajni je bil radi svoje ljubeznji' vosti in Šaljivih dovtipov znan daleč na okrog. Pogreba se je udeležilo veliko občinstva. Svetila rajnemu večna luč! p Ptuj. Dne 28. julija se je peljaia 641etna posestnica Terezija Kranjc iz Vareje domov» Na potu se je srečala z divje dirjajočim samodrčem. Konj se je splašil, voz se je prevrnil, kmetica pa se je zelo hudo poškodovala in leži sedaj v bolnišnici» SamodrČ je vozil zopet naprej. Ali se divjanje teh ljudi ne da uravnati ? - Pri kopanju v Dravi se je potopila 201et-na Marija Miško, posestniška hči iz Brega, p Sv. Marko niže Ptuja, V petek, dne 26. julija, smo volili župana za občino Sv. Marko-Nova vas. Bil je izvoljen; zopet naš vrli Vršič, Po županskem stolcu so se cedile sline tudi drugim, pa je bilo prekislo grozdje, Čeravno so jim šli nekateri na lim,anice. iTudi „dober kmet" je Šel v boj za „dobro stvar", pa kaj, da mu je spodletelo skompanjonom vred» Mi mu svetujemo, naj se drži trdnega sklepa, ki ga je že davno storil: da se nikdar več ne bo vtikal v občinske volitve. p Stojnci pri Ptuju, Ni se še zarastla trava na. mestu, kjer je bil umorjen Jurij Obran, se je zgodil v naši lari že drugi umor, pa strašnejši ocl prvega, ker je umoril brat brata. V nedeljo, dne 28. t, m. je prišlo na borlskem mostu do prepira. Domobranski vojak, ki je prišel ravno na dopust, Janez Bezjak iz Stojnc, je potegnil bajonet in ranil več oseb. Njegov brat, Franc Bezjak, ga je skušal miriti, pa on mu je zadal tri hude rane na levi strani vrata, tako, da je v strašnih bolečinah umrl v ponedeljek okoli 9. ure zjutraj, ne da bi prišel k zavesti. Vzrok strašne nesreče zopet brezmejno pijančevanje. Snops, kaj delaš? p Sv. Trojica v Halozah. V soboto je volil paš večinoma štajerčijanski odbor novega župana v osebi Roberta Krajnc, kateri govtori slabo slovenski, dasi-ravno je bil njegov oče rojen Slovenec. K temu so tudi pripomogli nekateri naši odborniki. Žalostno, a vendar res, da ima slovenska občina posilinemškega župana. p Sv. Tomaž pri Ormožu. Veliki mladeniški tabor, kateri se je nameraval vršiti že dne 7. julija in se je moral prestaviti, se vrši torej v nedeljo, dne 4. avusta po 2. sv. maši pri Sv, Ormožu, Okr. glavarstvo je v dopisu z dne 24. julija istega že dovolilo, in se torej od te strani ni bati nikakih zaprek. Mladina ormoškega okraja, na noge! Dne 4, avgusta pokaži svojo versko in; narodno zavest. Sliod -pri Sv. Tomažu pa ti naj bo v nekako zadostilo za vse prestane trude v organizatoričnem življenju. Skrbimo, da bo shod, na katerem bodo govorili najboljši govorniki, med njimi pri mladini nad vse priljubljeni dr. Hohnjec, nad vse sijajno obiskan. Naša iskrena želja pa tudi je, da se tega mladeniškega tabora udeleži tudi srednješolska mladina, katera se nahaja sedaj na počitnicah. Vabljeni so pa tudi drugi, katerim je na srcu ležeča lepša bodočnost in dobrobit naše mladine. Na popoldansko slavnost se pa Še posebej opozarja razna-društva celega okraja. Torej .na veselo svidenje pri Sv, Tomažu. p Središče. Ko so se udeležili letos na Telovo naši Orli procesije, je to liberalce hudo dirnilo, in so takoj objavili v „Narodnem Listu", da so sklenila vsa društva, da se ne udeležijo več nobene slavnosti, kjer bodo nastopali Orli. To bi bila pa lepa, da bi Orli kot krščansko in katoliško društvo pe smeli nastopiti pri cerkvenih slavnostih. Pa za to se zdaj ne gre, ampak gasilno društvo, ki je v krogu zgoraj imenovanih društev po svojem vodstvu pokazalo sovraštvo Orlom, je povabilo zdaj k svoji slavnosti Sokole, in s tem pokazalo, da ni nepristransko in nepolitično dru- štvo, kakor bi imelo biti in kakor se je to že povdar-jalo, ampak je zašlo že popolnoma na liberalno plat. Tako je stališče onih gasilcev, ki se z liberalizmom ne vjemajo, zelo otežkočeno, — Pri nedeljski slavnosti gasilnega društva smo videli prvikrat že dolgo pričakovane središke Sokole» To vam je bila mešanica, kakor letošnje žito pri nas. p Žetale. Zadnjo nedeljo, dne 2|8, julija, se je vršil v Žetalah pri Rogatcu političen shod S. K. Z., na katerem jo ob obilni udeležbi poročal državni in deželni poslanec g. dr. J ankovič, Glede deželnega zbora zavrača pred vsem vest nekaterih nasprotnih' listov, Češ, da vlada med poslanci S. K, Z. v deželnem zboru nesoglasje, jo označi kot navadno laž ter izjavlja, da so v vseh političnih vprašanjih edini. Upa sicer, da se bodo Nemci spametovali in Slovencem u-godili v njihovih zahtevah, Če pa ostanejo Še zana-prej tako krivični kot doslej, bo pa ostal položaj neiz-premenjen. (Odobravanje, Klici: Le obstruirajte naprej, Če treba! Volilci smo za vami!) Zavrnil je tudi celo vrsto laži liberalnih in nemškutarskih listov o vzrokih obstrukcije v deželnem zboru. Gospod poslanec je govoril tudi o delovanju v državnem zboru ter omenjal, kako so se poslanci K. Z. potegovali za pravice slovenskega ljudstva. Ob koncu je bilo sprejetih več važnih resolucij; poslancem K. Z. se je izreklo neomajno zaupanje. p Pri Sv. Križu tik Slatine se vrši v nedeljo, 18. avgusta velika 81omšekova slavne st z mladeniškim shodom in telovadbo „Orlov". Slavnostni govor bo govori v cerkvi in na shodu prof. S)r dr. Medved. Na to izredno lepo slavnost opozarjamo zlasti vse mladeniče rogaike de-kanije. Upamo, da bo tudi Dravinjska dolina sodelovala, posebno -po makolskih „Orlih". Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V nedeljo, dne 18- avgusta, se vrši v Ljutomeru velika ljudska slavnost. Naša najstarejša slovenska posojilnica na Spodnjem Štajerskem, „Ljutomerska posojilnica", slavi svojo 401etnico; ob enem pa se vrši tudi 201etnica slovenskega muropolj-skega gasilstva. Predpoldiie bo veliko slavnostno zborovanje v trgu, popoldne po večernicah pa veliko ljudsko slavlje v Seršenovem logu. Povodom te slavnosti se bosta izdali dve brošuri, v katerih se opisuje delovanje posojilnice skozi 40 le>t in korist gasilstva. Mu-ropoljci se pridno pripravljajo na to izvanredno slovesnost. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Milo so zadoneli v torek popoldne pri nas zvonovi in oznanjali konec dvojnega mladega življenja. Dva šolarja Heric Franc iz Kokorič in Kosi Anton iz Gajševec sta v opoldanskem odmoru utonila pri kopanju v globoki jami pri nemški opekarni, Predpoldan še vesela v šoli, sta bila hitro poklicana pred večnega Sodnika. Bog jima bodi milostljiv! Starišem pa izrekamo svoje sožalje. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Želja po prostorni dvorani za društvena zborovanja in prireditve, ka-koršno goji gotovo vsako društvo, ki ne bi rado mladine zavajalo v krčme, se je našemu mladeniškemu Bralnemu društvu začela izpolnjevati» Slavna posojilnica v Križevcih je sklenila s pomočjo Članov in dobrotnikov Bralnega društva prirediti na svojem posestvu dvorano, dolgo 14 metrov, Široko 7 metrov in, visoko 6 metrov, prihodnji teden pa se začne z delom. Kdor uvidi potrebnost take dvorane, naj pripomore po svoje, da se ta stavba kmalu dlovrši, — Tukajšnja dekleta se pridno oglašajo za Dekliško*zvezo. Tako je prav. — SlomŠekovo slavnost bomo obhajali pri nas 1. ali 8. septembra. Skrbimo vsi za to, da bo to velika slovesnost za celo Mursko polje! 1 Presika. Dne 27. julija je po dolgi, mučni do-lezni mirno v Gospodu zaspal posestnik J/akob Sovič v 53. letu svoje starosti. Rajni je bil značajen mož, večletni predstojnik in odbornik tukajšnje občine. Bil je tudi naš pristaš in dolgoletni naročnik „Slovenskega Gospodarju", Bodi mu žemljica lahka! 1 Slaptiiici pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Volitve v občinski odbor v občinski odbor so že razpisane. Posestniki, volilci! Zdaj je Čas, da popravite, kar se je pri zadnjih volitvah pokvarilo. Torej na delo, d»k-ler je dan! Pristaši Kmečke zveze, skupaj! 1 Boračova. Nesrečen dan je bil v petek, dne 26. julija, za tukajšnjo okolico. Kolo je Šlo čez nogo hlapcu Rusu, doma od Ptuja, in mu jo zlomilo. Služil je pri ZemljiČevi slatini v Radencih. Konji so se spla-Šili hlapcu g. Voglerja; peljal je slatino v Radgono. Hlapca so pritisnili konji ob zid neke hiše in je dobil težke poškodbe na glavi. — Cagranu iz Radenskega vrha je odtrgala mlatilnica na bencin desno roko. Bil je že z mlatitvijo gotov, le Se posamezne klase je metal v stroj, a pri tem so ga prijeli zobje za roko in mu jo zdrobili na drobne kosce. Pripeljali so ga v radgonsko bolnnšnico, a je malo upanja, da bi okreval. 1 Mala Nedelja. Kmet. podružnica priredi v nedeljo, 11. avgusta po rani službi božji v š-"li gospodarsko zkorovanje. Govori potovalni učitelj g. Pirstinger. Po predavanju žrebajo člani podružnice za nekatere kmetijske predmete. K obilni udeležbi vabi nacelstvo. 1 Km«t. »odružnira v Vufiji vasi priredi prihodnjo nedeljo, dne 4. avgusta popoldne ob 8. uri v šoli zborovanje, na katerem se ukrene, odkod dobiti manjkaj H znesek za nameravano mostno tehtnico v Bučečovcih, nato pa govori potov, učitelj g. Pirstinger o praktični porabi sadja in konzerviranju. Slovenjgraški okraj. s Šmartno ob Paki. Obrekljivi dopisnik „Nar. Lista" iz Smartnega ob Paki, ki išče čepice kakor stari Molele taltu, naj se obrne na načelnika ter ga naprosi, da naj od Franc Steblovnika iztoži Čepico ker bi drugače vsi občani smatrali, da dotičm dopisnik s svojimi dopisi le načelnika in njegovo gospodarstvo opravlja, obenem naj ga opozori, 'da je že davno za-padlo 100 kron, katere so oni gospod svoj čas obljubili plačati požarni brambi, ako jih izvolimo za načelnika. — Požarni brambovec, kateremu se gre za resnico, s Sv. Duh na Ostrem vrhu, t Pretekli teden je sprejelo tukajšnje Katoliško izobraževalno društvo po posredovanju vlČ. g. proi. dr. Hohnjeca v Mariboru od Katoliške bukvarne v Ljubljani 115 leposlovnih kpjig. V nedeljo, dne 8. juL, je začela knjižnica i-stega društva svoje poslovanje ter se je izposodilo prvi dan 34 knjig, s Sv. Duh na Ostrem vrhu. Odborova seja tukajšnjega Katoliškega izobraževalnega društva je dne 21. julija potrdila letno članarino v znesku 1 K. Spravi se Še omara za knjige, ki jih dobimo v kraltkem. Pradsedniku se izreče srčna hvala za klopi, podpredsednik pa je postal prvi ustanovni ud našega novega društva, Rodoljube se prosi knjig za tukajšnje, Še- v jedru tako dobre Slovence. — Nia precej pustem čret-nem svetu ob meji HoiŠteterjevega in Bečelovega posestva se nahaja dobra opekovina. Okoli 38,000 zidarske opeke se je že žgalo, toliko enako dobre se je zdaj suši in strešno delo se kmalu prične. — Rodoljubom ponujamo časi krasen razgled, dva dobra daljnogleda domačega g. župnika sta jim na razpolago. Prigodi pa se vendar tudi, da se vidi mesto 80 cerkva samo dve, kakor je bilo to dne 14, julija. Tudi razgled postaja že manjši, kakor se vse podraži, — V Lu-čanah je umrl dne 15. julija posestnik in zidarski po-lir g. "J|an. Jamernik v 61. letu svoje starosti. Ranj-ki sicer ni bil našega mišljenja, vendar je bil nam Slovencem skozinskoz vedno naklonjen. Kako na daleč je bil on pozpan in med ljudstvom priljubljen in spoštovan, je pokazal njegov lepi pogreb, na katerega je prihitelo mnogo ljudstva, N, v m. p.! s Gradišče pri LuČanah, Velika nesreča se je zgodila v lučanski okolici pri kmetu p. d, Pahec dne 25. julija. Strela je udarila v gospodarsko poslopje, ki je zgorelo ter tudi ubilo dve viničarjevi deklici, ki sta v Skednju zlagali snopje. Babica, ki je šla deklici reševat v ogenj, je dobila močne opekline na glavi. s Šmartno pri Slov. Gradcu. Dekliška Mariji::* družba priredi 4. avgusta igri „Marijin otrok" in „Oh ta Pol na" na vrtu g. Jožefa Rotovnik v Legnu. Začetek ob 4. uri. Ob enem se tudi. naznanja, da bo 25. avgusta na Humcu pri Šmartnu ljudski shod za vso M:slinjsko dolino, ki bo obhajala slovesni spomin 50 letnice smrti vladike Ant na Mart. Slomšeka. Vspored se pozneje naznani. To naznanjamo, da bi se morebitne lepe nedelje in igre ter druge prireditve, ki nameravajo isti dan biti, preložijo. Konjiški okraj. k Stranice. Tukaj imamo 11 gostiln, pa zdi se mi, da imajo samo štiri „Slovenskega Gospodarja". Najbolj ljubijo naši krčmarji ptuj, „Štajerca", naš denar pa vkljub temu radi sprejemajo, k Radana ves. Mladenič Železnikar Fortunat od Sv, Krištofa pri Laškem si je tu služil kruh kot rudar. Minoli Četrtek se je nekoliko šalil z 191etnim tovarišem, ki je bil prišel nedavno iz Leobna. Ta malopridnež pa se je v svetu nasrkal menda že socialno-demokratičpega duha, zgrabil je za nož ter pridnemu Fortunatu zarezal vrat, da je revež vsled krvavenja umrl, k Zreče. Kračunov hlapec je stregel razdivja-nemu biku; za zahvalo pa je žival pritisnila svojega dobrotnika tako močno k steni, da je smrtno-nev,arno poškodovan. Ponesrečenec leži sedaj v bolnišnici, a upati je, da ozdravi, p Gračič. Posestnik Lamut je pripravljal živini krmo. Po nesreči pa je padel v globočino ter se hudo poškodoval, vendar bode okreval. Celjski okraj» c Celje. Glavni nabori v področju dopolnilnega okraja št. 87 se bodo vršili: za mesto Celje 21. sept., v Šmarju 30, in 31. avgusta, v Celju za okraj Celje 4., 5., 6, in 7 septembra, v Mozirju 26. in 27. sept., v Konjicah 27., 28, in 29. avgusta, za mesto Ptuj 26. avgusta, v Ormožu 17, in 19. avgusta, za okraj Ptuj v Ptuju 20,, 21., 22,, 23, in 24, avgusta; v Rogatcu 2. in 3, septembra, v Brežicahl2,, 1,8. in 14. septembra, v Kozjem 16., 17, in 18. septembra, v Sevnici 19, in 20. septembra, v Šoštanju 28. in 30, septembra, v SI, Gradcu 1. in 2. oktobra, in v Marenbergu 3., 4, in 5. oktobra, c Celje. Pred kratkim je na progi Celje—Velenje blizu Babnega pri Celju padel iz vlaka kurjač Avgust Remisch, doma iz Wolfsberga na Koroškem, Stri si je lobanjo in dobil več drugih težkih poškodb po telesu. Spravili so ga v celjsko bolnišnico, kjer je te dni vslecl dobljenih poškodb umrl. — Graško poštno in telegrafično ravnateljstvo je izdalo za Celje seznam naročpikov telefona, v katerega si je dovolilo postavi' ti tudi slovensko besedilo Silerjeva cesta, štev, 3, Nemški listi „Deutsche Wacht", „¡Tagespost" in drugi se sedaj zaganjajo vsled tega „nečuvenega" Čina v grar Ško poštno ravnateljstvo, V imenu celjskega magistrata bo baje ostro protestiral dr, Ambrožič, Vidi se, da vroči dnevi močno vplivajo na misli nekaterih po-silinemcQv. — Obsojena sta bila radi konkurza pred celjskim okrožnim sodiščem trgovec z mešanim blagom v Trbovlje-Loki, Albin Vedenik", na pet tednov, in njegova žena Antonija na 14 dni strogega zapora. — Za tretje porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču je poklican predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predstojnik celjskega okrožnega sodišča dr. Maks Bouvier, kot namestnika pa deželno-sodna nadsvetnik.a Franc Garzarolli pl. Thurnlack ter dr. Adolf Roschan.z in deželno-sodni nadsvetnik Ljudevit Wenedikter, — Povozil je dne 25. t. m. proti večeru pri celjski okrožni sodniji nekoliko vinjen hlapec Fr. Celestin 921etnega starčka Janeza Beleja, kateri je dobil težke telesne poškodbe, — Ukradeno je bilo enega zadnjih večenov trgovcu s posodo, Vidu Turniške-mu iz Krapine na Hrvaškem, ko je prenočeval v hlevu „Pri Zamorcu", iz žepa 130 K denarja. Tat mu je v spanju prerezal žep na suknji, Zlikovca Še niso izsledili. c Hmelj. Cena hmelju je tudi v tem tednu padla. Za češki hmelj se je plačevalo 170 do 200 K za 50 kg; za tuj hmelj pa samo 120 do 160 K, Stanje hmeljišč je vedno boljše, vsaj tako se poroča od vseh strani, Škodljivcev rastline se je letos le malo pojavilo. Poznavalci razmer pravijo, da cene letošnjemu hmelju ne bodo posebno visoke. Sv. Jurij ob juž. žel. Naš poštni voz, s katerim se vozi iz trga k vlakom, že od pamtiveka ni b.il osna-žep in umit ter se ga drži blato gotovo od več let, tako, da se občinstvo zgraža. Kakšno sodbo si more narediti še-le potujoče občinstvo o snažnosti trga, če vidi tako zanemarjen poštni voz, Klo bi si vsak na novo došli postiljon vsaj enkrat vmil voz, bi bil vedno snažen, saj se zadosti pogosto menjavajo, c Petrovče. V nedeljo, dne 28. julija, je poro-malo Podporno društvo delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tovarni v naše Petrovče. Udeležilo se je letnega izleta okroglo 400 romarjev in romaric, V Pe-trovčah je pridigoval in daroval sveto mašo frančiškan p, Teodor Tavčar z Viča. Pele so pevke pevskega zbora Katoliškega društva z.a delavke v Ljubljani. V Celju so že sprejele in pozdravile ljubljansko krŠČ, soc. tobačno delavstvo Članice Okrožja Dekliške zveze za Savinjsko dolino. Ob KI,, uri popoldne pa je priredilo ljubljanskim gostom na Čast društvo „Gospodar" v lepem petrovškem domu slavnostno zborovanje, ki ga je zelo spretno vodil predsednik Koren, V imenu ljubljanskega krŠčansko-sociaAnega tobačnega delavstva je pozdravila shod,' ki se ga je udeležilo tudi več sto SavipjČanOv in Savinjčank, delavka Ivana Brate, Goste je pozdravila v imenu Savinjskega okrožja Z. S, D. predsednica Drev z lepim nagovorom. Burno in navdušeno pozdravljen govori nato poslanec dr. Korošec, ki pozdravi z velikim veseljem kot državni poslanec Savinjske doline ljubljansko krščansko-socialno delavstvo v tistem okraju, ki je res naš, ker smo ga s silo po hudem boju iztrgali iz rok liberalcem, Ce bi bilo prišlo Podporno društvo pred 10. leti sem, bi ne bili tako sprejeti, kot ste bili danes. Mi smo samostojna stranka, stranka, ki stremi za tem, da ohranimo naše ljudstvo krščansko in narodno. Hočemo, da izginejo meje, ki ločijo štajerske, koroške in primorske Slovence, še več, mi hočemo, da tvorimo tudi s Hrvati skupno upravno telo v okviru naše habsburške monarhije. Po govoru so govorili še p. Teodor Tavčar, MoŠkerc in g, Doberšek. Po končanem slavnostnem zborovanju so se odpeljali romarji deloma z vlakom, deloma peš v Celje, kjer so si ogledali mesto. Ob 5. uri popoldne so imeli romarji v cerkvi sv. Jožefa pele litapije, na kar smo se s posebnim vlakom ob 7, uri 20 minut odpeljali iz Celja. c Žalec. Kakor se vitli iz nedeljskega „Slovenskega Naroda", Še naši liberalci niso pozabili letošnje birme, čeprav bi imeli povoda dovolj, da so o tem žalostnem poglavju v žalski zgodovini popolnoma tiho. Dopisnik „Slov. Naroda" je celo brezštiden dovolj, da še sedaj v dopisu blati katoliško duhovščino ter jo sramoti, češ, da ji je birma le prilika za vživanje perutnina in dobrega vina. Kaj pa je birma liberalnim Zalčanom? Prilika, da liberalni trgovci in obrtniki ob tem Času naredijo dober kšeft, drugim liberalcem pa, da pokažejo svojo mržnjo do katoliške vere in njenih Škofov. Ako bodo liberalci Še dolgo pisali o birmi, potem bomo tudi mi pisali o liberalnih pripravah za birmo. Prinesli bomo nekatere značilne izreke iz onih „sej", v katerih se je hujskalo proti sprejemu našega Nadpastirja, imenovali bomo osebe, ki so hodile v Bra-slovče, St. Pavel in Vransko agitirat, da bi premil. škofa ne sprejeli, hvala Bogu zaman. Nič ne bomo zamolčali, da se je te agitacije udeležila tudi boljša polovica nekega liberalnega trgovca. Tudi o „pogojih" bomo odkrito govorili. Skrajni čas je, da spozna ljudstvo svoje prijatelje in neprijatelje; skrajni čas je, dla se katoliško ljudstvo v Žalcu in okolici vendar enkrat organizira proti prevzetnosti tržkih liberalcev. Vsaka sila do vremena, tudi napuh naših liberalcev ne sme in ne bo dolgo trpel. Mislili so, da so komu škodovali, ako ne sprejmejo, svojega Nadpastirja, toda škodovali so le sebi in celemu trgu, kateremu se sedaj smejijo po vsej dolini. Toda mi bomo znali braniti čast naše doline ip dopisnik se bridko moti, ako misli, da je bil premil, knezoškof letos zadnjič sprejet tu z večjo, tam manjšo svečanostjo. Svojega škofa letos Zalčar ni niso hoteli sprejeti, lani pa so pričakovali in tirja-li od nas, da sprejmemo njih Robleka za svojega poslanca. Roblek je liberalcem več kot škof, zanj so že lani delali neumnosti, delajo jih letos, in ako hočejo res svoj popolen poraz, naj jih delajo Še prihodnja leta. Mi pa si umijemo roke, ako izgublja ves trg na svojem ugledu. Žalec postaja vzorno liberalno gnezdo. c Griže pri Celju Dne 28. ju!, po rani bv. masi so se zbrali Daši somišljeniki v obiiriem števila v prostorih g. žapana Pikla, da sa udeležijo napovedanega zborovanja Kmečke zveze. Predsednikom zborovanja je bil izvoljen domači g. župnik Krančič. Državni poslanec dr. Korošec je potem opisal glavne predmete, o katerih se je razpravljalo doscdej v državni zbornici ter dokazal, da so libereini iu socialdemokratični poslanci nastopali pri tem navadno proti Ijndskim korist m. Nazadnje je še označil stališče slovenskih poslancev v de- želnem zbora. Poslancu se je izrekla zahvala ¿a njegovo delovanje in s tem je bilo zborovanje, ki se je vršilo popolnoma mirno, končano. c Teharje. Tu se je v, soboto, dne 27. julija popoldne v Voglajni utopil železniški Čuvaj Janez Zupane, Kopat se je šel s svojo družino v Voglajno, a ko je odšla žena, je ostal sam z otrokom. Pri tem ga je v vodi prijel krč ip ko ga pridejo iskat, ga najdejo že mrtvega. Lep pogreb je pričal, da je bil mladi krščanski mož priljubljen med tovariši i.n sosedi. c Teharje. V nedeljo, dne 4, avgusta, bo primi-ciral tukaj p. p. Florijan Ramšak iz reda oo. jezuitov, ki je dovršil svoje študije v Inomostu. Pridiguje mu njegov sorodnik benediktinec p, Blaž Seme. c Skofja vas pri Celju. Strela je udarila dne 28. julija okrog 5, uri zvečer v kozolec veleposestnika g. Jakoba Kožuha na Pristovi. Kozolec je bil močan iz hrastovega lesa na 8 stebrov, poln žita in sena. Vse je zgorelo. Sreča, je bila mila dvema hlapcema,, ki sta ravno zlagala deteljo; kajti komaj sta prišla pol strelja.ja od kozolca, je udarilo. Rešena sta bila. gotove smrti. c Liboje pri Celju. Te dni se je hotel tukaj po nekem prepiru s svojo ženo umoriti Pavel Leskošek. Sel je iz hiše k potoku ter se tam obesil na neko vrbo. K sreči je prišel ravno takrat mimo pos. Franc Novak ter rešil visečega gotove smrti. c Vojnik. Požar, Dne 25. julija je začelo na Prislovi pri Vojniku goreti gospodarsko poslopje posestnika Sipeca ter ob istem Času tudi gospodarsko in hišno poslopje Jakoba Kožuha, Vse je popolnoma zgorelo. Skoda znaSa več tisoč kron. Kako je ogenj nastal, ni znano. c Vransko. Nekje v vranski župniji je doma človek, ki se prišteva med „haupt-liberalce" in je imel celo en teden doma že rakvo pripravljeno za bolnega očeta. Bil je menda zelo vesel, da je nazadnje rakva le prav prišla, Čudna ljubezen do starišev, ki je mogoča le pri liberalcih. c Rečica. V neopaženem trenotku je prišel k gnojnici dveletni sinček posestnika Janeza Stifterja, padel va-njo ter utonil. Dasiravno ga je oče takoj potegnil iz jame, je bil že mrtev, Stariši, pazite na Otroke! c Marija Nazaret. Naše Slovensko katoliško izobraževalno društvo je priredilo v zadnjem Času dve igri; e.no mladteniško: „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta", in eno dekliško: „Večna mladost in večna lepota" s petjem in deklamacijo. Obe igri sta nepričakovano dobro uspeli. Tudi petje in deklamacija je ugajalo. Obiskano je bilo obakrat dobro. Fantje in dekleta vidno napredujejo pod svojima voditeljema p. Nor-bertu in Fr. Kamilu. Med posameznimi točkami je občinstvo z veseljem poslušalo gramofon — lepe slovenske narodne pesmi. Le tako naprej! kličemo vrlim ig_ ralcem, pevcem in pevkam in njih voditeljema. c Jurklošter. V nedeljo, dne 7, julija se je vršil IV. poučni shod Mladeniške zveze. Predsednik pozdravi navzoče mladeniče in govori, kako je potrebna mladeničem pokorščina do starišev in predstojnikov; podpredsednik govori, kako se nasprotniki katoliških društev trudijo, da bi pridobili mladino v. svoja društva; g. ekonom F, Vrečko govori obširno o sadjereji; duh, voditelj vlČ, g. K, iT ribnik Častitajo g.. Vrečkotu, da si je v gospodarskih zadevah pridobil toliko znanja na kmetijski šoli na Grmu in v vjnorej-ski šoli v Mariboru; tajnik govori o pomenu gospodarskih govorov za mladino. Shod se je pričel in končal s pesmijo. Mladeniška zveza Šteje zdaj 30 udov. Tri okolice naše župnije so lepo zastopane v Mlade-niški zvezi, samo ugledna okolica Mrzlo polje ima le enega uda v njej. Kje ste pa drugi mladeniči! Ali mislite, da jo. Mladeniška zveza ustanovljena le za okolice? Marijina vas, Lahov graben, Miši dolr ška zveza je za celo našo župnijo, saj imamo nekaj udov tudi iz razborske župnije. V slavnostni številki „Domoljuba" sem čital: „Dobre druščine je treba i-s^ati, slaba se lahko najde," Torej mladeniči, kateri želite dobre druščine, le pristopite k MladeniŠki zvezi, tukaj bodete našli dobro druščino. Svoje društvene prostore imamo v dveh nekdanjih samostanskih celicah. c Sv. Primož pri St. Jurju ob juž. Žel. Tu se je dne 13. jul. po nekem pretepu s svojo ženo obesil v bližnjem gozdu 6410101 gostaČ Franc Vodeb, Zapušča, poleg svoje žene 6 otrok. c Sv. Rupert nad Laškim, Igra „Prepirljiva soseda", ki so jo vprizoriii naši mladeniči, je izvrstno izpadla, Mladi igralci so že s svojim prvim nastopom pokazali pridnost, spretnost in nadarjenost, zakaj igrali so tako izborno in prav dobro zadeli smešno stran igre, da so Številni poslušalci skoro od smeha popokali. Gotovo pa bi tudi radi vedeli, kateri so bili prvi naši gledališki igralci? No, pa vam jih imenujem: Bili so: Franc Klinar, Urban Ratej, Andrej Jurkošek in Martin Fabjan, Tudi mešani pevski zbor je pod vodstvom gospoda organista Ivana Polanec, ki ima velike zasluge za prireditev naše veselice, proizvajal nekaj prav lepih narodnih pesmi. Sedaj se pa pripravljajo dekleta, ki bodo priredile igro: „Najdena hči." Iz tega lahko spoznate, g. urednik, da mi hribovci tukaj ne spimo, ampak se pridno gibljemo, Trbovlje. Ko se je enega zadnjih večerov vr.a^ Čal delavec Martin GrobelŠek z neko M. Udovc proti domu, sta ga brez vzroka napadla ter z ročicami pobila na tla delavca Zaler in MikliČ ter ga hudo poškodovala, Napadalca so spravili pod ključ. c Trbovlje. Tukaj je v Savi pri kopanju utonil rudar Ernest GriČar. Truplo so drugi dan potegnili, iz valov. c Laški okraj. Suša je bila začela že precej hudo pritiskati na vse poljske pridelke,. Dne 26. julija pa je dež ziopet namočil osušeno zemljo, c Sv. Lenart nad Lahkim. Pri dopolnilni volit-vi za župana vsled smrti župana Trupeja, je bil v nedeljo, dne 21. julija, izvoljen Vinoepc Lapornik", p. d. Cencek, posestnik na Gori, Novoizvoljeni župan je naš odlični somišljenik in mu k' izvolitvi iskreno čestitamo! c Rimske toplice. V noči od 20. do 21. jul. se je obesila natakarica Hermina Reich v hotelu „Post" pri postaji, Bila je rodom Nemka, c Iz šmarskega okraja. Pod tem naslovom prinaša liberalni „Narodni List" neke zanimive" zgodbice, koje je z veliko težavo komaj v petih tednih skovala znana liberalna sodrga iz Sladke gore in Šmarja, Češ, „ti preklicani „klerikalci" naj imajo rešpekt pred nami liberalci," Vse kar pišejo, je od začetka do konca sama nesramna laž in obrekovanje! Nam se ne zdi vredno, se s takimi propalicami dalje v javnosti prerekati, akoravno imamo marsikatero „zanimivo" z njihovega „vzornega" obnašanja zabeležiti! Naše mnenje je, da najbolje storimo, ako takim nesramnim ob-rekovalcem v bodoče pritisnemo javno sramotni pečat lažnjivosti na čelo. c Za razstavo 81w. čebelarskega društva za Sp-d. Štajersko so podarili dalje podporo: Štajerska hranilnica v Gradca 50 K in okrajni zastop v Ormožu 30 K, za kar se izreka iskrena zahvala.- Upamo, da bodo tudi drugi denarni zavodi in k rporacije uvjdevali velevažnost te razstave in se odzvali tozadovnim prošnjam. Odbv.r. c Solčava, dne 15. avg. priredi pri nas po drugem sv. opravilu S. K. Z. shod, na katerem poreč* drž. posl. dr. Verstovšek. Kmetje iz Luč in Solčave udeležite se vsi tega vele-ažnega shoda. c Ljubno. Dne 18. avg se vrši po drugem sv. oprsvilu shod S. K. Z pri Koroiču. Porcča drž. in dež. p slanec dr. Verstovšek. Kmetje vsi na shodi c Trg Rečica Kat. politično društvo za Gornjegrajski okraj ima svoje zborovanje v Ročici pri g. atiglicu p. d. Prislanu dne 18. avg. popoldne ob 3. uri Poroča drž. posl. dr. Verstovšek. c Rečica ob Savinji. Tukajšnji šolarji prirede v nedeljo dne 4. avgusta popoldne po večernicah veselico, ki :ma na »sporedu igri „Sne-gulčica" in „Lažnjiva Nada", dalje pevske točke in dekiamacije. Prav srčno vabijo na to prireditev vse bljiznje in sosedne znance refciški šolarji. c Sv. Štefan pri Žusmu. V nedeljo, 18. avgusta se priredi pri sv. Štefanu pri Žusmu političen shod, pri katerem govorita drž. posl. g. dr- Fr. Jan kovic in dež posl g. I. Vrečko. Shod se vrši v kaplaniji zjutraj po sv. opravilu. c Zg. Ponikva, Ze dolgo smo želeli da nas obišče naš državni in deželni poslanec dr. A. Korošec. Dne 4. avgusta se nam bo pa vres-ničila ta že ta<no vred iti odbito mnogočastitima gg. žnpni koma Mešktu in Bratušeka za v<*o krščansko tolažbo, trud in spremstvo. Po kojniku p1» obranite bl+g sp min! S^. Miklavž, dne 17. julija 1912. 85i Žalujoči ostali. ■•■-'"' ■.--.•■ ■■■>■■; , '■.'■•'■ . .'i''.-. . - - ---„V.yJ. - ' i ■ ■ >i * . .. . /v ,-. r „ -- k . .*-.-■--. j, S» šg&jis- K -J Vsako kurivo porabljivo. 70 odst. kuriva se prihrani. Zastopniki se iščejo 360 Nenavadno hiter razvoj pare. Pošilja se na poskušiijo. Tisoči že v rabi. Zahtevajte Genike. . .. • . v-► ••T-.'. -r sMŽs&iilrav* • -> narejeni iz kovanega železa in kovirsRste pločevine, torej ne^okvedjivi. „Titaaia" pa-rilnik se lahko uporabi tudi za kuhanje žganja če se pr dene zato posebna priprava. Jltania-Werke", Wels 136, Zgor.Avstrff&o. Največja spat »alna tovarna sa pariln»ke na Avstro-Ogrskem. Glavno zastopstvo ^rSBIC Jš$en, Gradec, Mar^assa 22. — 5 ima najboljše stroje, črkosUvne stroje z lastnim električnim obratom, najnovejše črke in moderne obrobke ter se priporoča, da napravi vse v nje stroko spadajoče reči kakor : časnike, knjige, brošure, računske sklepe, zadružna in društvena pravila, nadalje za posojilniške, občinske, šolske, župnijske in druge urade uradne zavitke z natisom in glave pri pismih, kakor tudi za obrtnike in trgovce, krčmarje, društva in zasebnike pisma, ovitke, okrožnice, račune, opomine, men-jice, cenike, jedilnike, vabila, plesne rede. vsprejemnice, zaročna naznanila in pisma, vizitnice in na-pisnice, plakate in naznanilne cedulje itd. Diplome za častne občane in ude društev v primerni velikosti in olepšavi. Parte in žalostinke v najlepši opravi. ¥§a narofiša se najhifreie m cena izvršuje!©. priporoča svojo bogato zalogo vseh tiskovin potrebnih za župne, šolske in občinske urade, za posojilnice, odvetnike, notarje, društva in zasebnike. Priporoča tudi pisalne potrebščine, kakor, črnilo, peresa, svinčniki, radirke, ravnila, tintnike itd. Raznovrstni papir k;m-celijski, pisemski v zavitkih, kasetah, pap:r za sekirice (notni papir). — Trgovske knjige v raznih velikostih. Spominske knjige (Poesie). Knjige za slike (Photographie-Albumi itd. — Istotako se priporočajo raznovrstni molitveniki kakor: Venec pobožnih molitev in sv. pesmi, Sveto opravilo, Malo sv. opravilo, Hodi za Kristusom. Hoja za Marijo, Marija žalostna mati Družbine ali Dekliške bukvice, Ključek nebeški, Prijatelj otroški, Večna molitev na čast presv. H. Telesu Šmarnice jeruzalemskega romarja. Ordo providendi. Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Duhovni vrtec ali roolitvenik za kalol. mladež, Marija, mati dobrega sveta. Vrtec sv. devišlva itd. — V zalogi ima tudi raznovrstne druge knjige n. pr.: Katekizem o zakonu. Katoliška lilurgika, Pobožni ministrant, Občna metafizika. Razlaga velikega katekizma. A. M. Slomšeka zbrani spisi, Obrednik za organ telo, mali ročni Officium defunetorum, Sv. birma, Marijino življenje in druge. — Dobe se tudi križi, stenski, nik¡jasli leseni razne velikosti in cene. — Svetinjice iz aluminija, Srca Jez. in Mar., Naše ljube Gosp6, Čistega Spočetja. Posebno st; priporočajo svetinjice, ki se lahko nosijo namesto raznih škapulirjev, kakor tudi za Marijine družbe. Rožni venci, leseni in koščeni, kokus, biserni in srebrni po raznih cenah; tudi križci ?.a rožne vence. BS® Izdajatelj in založnik: KatoliSko tiskovno druStvo. Odgovorni nradrdk: L. KEMPERLE. Tisk tiskarne sv. Cirila ▼ Maribora. Delniška glavnica 8 milijonov kron. 'odruznica v Celju ummnMmnmn Hiša v Mariboru (Melje), ripraina za vsako obrt i. devetimi stanovanji, z lepim vitom in njivo, se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Ve'- se izve pri lastnik», Maribor, Khisl-g.isse 8, 1. nadstropje. 695 Vloge si¡a tekoči račun obrestuie naikulantneto. Razglas. V o >ekarni v Meiju pri Mariboru se zelo po ceni proda večja množina dobrožgane žeSfPezifS StreSiie ©psk© (Falzzigel) II. vrste. 770 ¿t Rezervni zaklad 800.000 kron. sprejema vloge vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. celega sveta. Varujte se strele! Zadnji 8vs je po časopisju mnogo novic, kako zažiga strela poslopja in ubija ali mami ljudi; zato je dobro, da si zapomnimo nekoliko nasvetov, ki nam jih' daje strokovnjak naravoslovja, dr. W. R. Eckhardt, kako naj se Čuvamo strele v letošnjem vročem in neviht polnem poletju, 1. Najvarnejši kraj pred strelo je veliko mesto ali vsaj velika skupila hiš; čim bolj pa so raztresene hiše, tem večja je nevarnost, da trešči v nje. 2, V hiši ne bodi ob nevihti blizu ognjišča ali dimnika, ne blizu telefona ali vodovoda; zunaj hiše ne stoj blizu vode, no tekoče in ne stoječe, ne blizu gnojnice in ne pod strešnimi žlebovi. 3. Ne hodi ob nevihti pod drevesa, zlasti ne, Če posamno rastejo; najbolj se pa ogibaj velikih hrastov in topolov; bolj varno je v nizkem grmovju in bukovem gozdu. 4. Ogibaj se ob nevihti večje družbe in živine, ker okoli živečih stvari se zbira elektrika, ki „vleče strelo na-se". 'Ampak Če te dohiti na prostem nevihta, loči se od družbe in Če je nevihta silna, zvrni se na polje, niS ne de, če se zmočiš, pa si na tleh najbolj varen pred strelo. Vprežno Živino pa razprezi, a ne skrivaj se ob živini, tudi ne pod voz. 5. Ogibaj se pred vsem krajev, kjamor je kdaj že treščilo, ker tod je nevarnost življenja, — A četudi so ti nasveti dobri ter te varujejo kolikor toliko strele, ne pozabi nikoli, da ob vsaki nevihti obudiš popolni kes; kajti grozen in skrivnosten je božji bič, M Šviga od neba na zemljo. Deček umoril deklico. V petek, dne 19. julija, se je zgodilo v St. Jerneju na Kranjskem nekaj tako strašnega, da se vse strahoma povprašuje, kako je kaj takega mogoče! Nekako ob 145. uri popoldne je poslala gospodinja Marija Hrastar, omožena Jenško-vec, iz Dobravice Št. 19, svojo 131etno sestrico Angelo na poŠto, Nesla je na poŠto dve pismi brez vrednosti. Naredi se noč, a deklice ni od nikoder domov. Prestrašena sestra — pa oče je tudi pri njej — razpošlje na vse strani iskat ljudi Angélico, iskali so po vseh vaseh vso noč, a zaman'. V soboto okrog 10. ure dopoldne gre nekdo pod Sajetovo Šupo, ki je tik pošj-te. Zazdi se mu, da od desk zgoraj kaplja kri. Ta in Še drugi gredo na šupo, gledajo, pa ni nič opaziti. Potem začne organist razkopavati seno, , češ, uek.aj mora tu biti. Strah in groza! Odgrne le nekoliko sena, pa najde pogrešano dekletce mrtvo in s krvjo ob-litOi Sedaj prvo vprašanje: „Kdo je zločinec?" Tujec ne more biti. Za tujcem bi dekletce ne bilo Šlo, Kmalu se izve, da je bil nekako ob tistem Času g. trgovca Valeta trgovski vajenec A. Kopitar, doma iz KraŠne, v skladišču poleg pošte. Na večer usodnega dne se je vajenec nekako sumljivo obnašal ter si preoblekel srajco, katero je vrgel pod posteljo. Srajca je bila krvava!. Gospod stražmojster je bil prepričan, da zločinec ne more biti noben drugi. Fant se je takoj udal. Takoj popoldne v soboto je bila že komisija na licu mesta, vse pregledala ter dognala, dajerevica najpre-je s kladivom dobila težke poškodbe na glavi in potem jo je oskrunil. Dognali so pet smrtnih udarcev. Nepopisna žalost je prevzela vse, da se je mogla izvršiti tolika hudobija! Deklica je bila pridna in sramežljiva. Lahko rečemo, da je prejela dvojni venec mučeništva in devištva. Vprašanje pa nastane: Kako je mogoče, da je 141eten fantič učipil tako grozodej- stvo? Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da ima deček še dobro, skrbno mamico in eno sestro. Vstopil je v neko trgovino v Kranju, iz katere je pa — prostovoljno ali neprostovoljno — izstopil ter prišel pred kakim mesecem v St. Jernej. Pri tej starosti, pa taka izprijenost, to je nekaj nezaslišanega! Sole po liberalnem vzorou! Avstrijski orožnik špioniral za Italijo. Avstrijski orožnik italijanske narodnosti, Paloaro, je opravljal pa Trentinskem Špionažne posle za Italijo, Te dni so ga zaradi tega zaprli. Roparski napad se je izvršil na „Vahti" (pri Novem mestu na Kranjskem) pad zidarjem Finkom iz Kandije, ki je šel na Radovico, Dva moška sta planila iz smrečja nanj, strgala mu obleko, iskajoČ denarja, ki ga pa ni imel seboj, in ko sta začula pokati bič in je začel napadeni klicati na pomoč, sta zbežala v temno noč. 3 otroci utonili. Dne 6. julija se je igral VL leta stari Franc Leve na Bizoviku pri Ljubljani pri domači liiši, V neopaženem trenotku pa je padel v potok, ki teče mimo hiše, ter utonil. — Ana Pavlin iz Polhovca je pustila dne 8. julija t. 1. svojega, 18 mesecev starega sina Janezka brez varstva, sama pa je pripravljala kosilo. Otrok je zašel v nekaj korakov od hiše oddaljeno mlako ter tam utonil. — 41etni Viktor KambiČ, sin delavca, je bil pri Lončarjevi žagi v Še.ntanski dolini nad TržiČem in je hlotel piti vodo; pri tem se je preveč nagnil in prekucnil v studenec. Deklica zgorela. Pri Lovcu nad Trstom je bila te dni lOletna deklica Justina Grahonja sama v kuhinji in je napravljala ogenj. Da bi hitreje zakurila, je vlila na oglje petrolej. Deklici se je vžgala obleka. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje, katerim se je nudil strašen prizor, DekUsu, je bila ena sama velika rana. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer je pa kmalu v strašnih bolečinah izdihnila svojo dušo. Cigan umoril brata. Iz Sarajeva poročajo, da je cigan Harkič ubil s sekiro svojega brata. Izročili so ga Sodišču v Tuzli. Velikanski boj z dvema ruskima roparjema na Gališkem. Dne 21. julija ^ta dospela na gališko-ru-sko obmejno postajo Szakowo dva bandita (roparja) iz Rusije, o katerih' je bila avstrijska policija že prej obveščena, Ko sta dospela na postajo in zahtevala vožni listek v Krakov ter se hotela odpeljati naprej, so ju policaji obkolili in zahtevali, da se legitimirata (pokažeta svoje listine). Eden je dejal, da se piše Mie-le.nk, drugi pa, da se piše Josefovič. Ker pa nista i-mela nikakih dokumentov s seboj, so ju vklenili in peljali na policijsko postajo. Med potjo sta se pa bandita policistom iztrgala in zbežala. Policija in orožniki so ju zasledovali, na kar sta pričela bandita streljati. Vnela se je velikanska bitka, ki je trajala tri ure. Padlo je okoli 400 strelov, Bandita sta skočila v nizko reko in od tam streljala. Policijski oficijal Schrotter je bil od dveh strelov nevarno ranjen. Ko sta bandita naposled uvidela, da ne bosta mogla uiti, sta streljala sama na-se. Eden od banditov, Mielenk, se je mrtev zgrudil, drugi, Jozefovič, pa se jo smrtno-nevarno ranil in so ga prepeljali v bolnico v Krakovem. Bandita imata na vesti mnogo umorov in vlomov v Gornji Sleziji in na Ruskem Poljskem. Zopet napad na vojaško smodnišnico, V artilje-rijsko skladišče v Hajmaskeru na Ogrskem, kjer je shranjenega veliko dinamita, sta dne 21. julija popoči dva neznanca poizkusila vlom. Straža je streljala, na kar sta pobegnila. Dognano je, da obstoji neka tajna „banda", ki hoče pognati večje avstrijske smod-nišnice v zrak. Zopet strašno neurje v Ameriki. V Novadiji je napravil vihar zopet strašno Škodo, Mesti Mazumain Sewentoughs sta uničeni, Dozdaj so dobili 30 mrli-Čev. Več sto prebivalcev pogrešajo. Ker se je utrgal tudi oblak, je poplavila reka Humbold okolico. Živa zgorela. Iz Celovca poročajo: V gradu deželnega predsednika barona Aichelburga je služkinja Angela Torka skušala zakuriti peč s špiritom. Pri tem pa si je zažgala obleko in je bila naenkrat vsa v plamenu. Vsa pomoč je bila zaman, Cez nekaj minut je v groznih bolečinah umrla, Dekleta pozor! Kapitan Smitli, poveljnik „iTitanika", živ? Kapitan Pryal, ki se je vozil svoječasno skupaj s kapitanom Smithom, zadnjim kapitanom JTitanika", trdi, da je videl kapitana Smitha v Baltimoru v Ameriki dne 19. julija ter da je govoril ž njim. SmitK mu je priznal, da je pravi, a ga je prosil, naj ga ne zadržuje. Videl je še, kako je kupil vozni listek za WaŠing-ton, Svoječasno se je z vso odločnostjo trdilo, da je Smith utonil ob potopu „Titanika", Mnogi so trdili takrat, da so videli, kako se je Smith na poveljniškem mostu ladje ustrelil. — To vest, ki je najbrž ameri-kanska raca, beležimo s previdnostjo. Železniški vlak pognaii v zrak. Iz Mehike poročajo: 500 upornikov je z mino pognalo v zrak železniški vlak, ki je vozil iz Mehike v Guernavaro 30 vladnih vojakov, ki so spremljali vlak, in 9 pasažir-jev je bilo ubitih. Razbite vozove so uporniki zažgali. 20 ranjencev, ki .niso mogli uiti, je zgorelo. Število odvetnikov v Avstriji. Po zadnjih poročilih odvetniških zbornic justičnemu ministrstvu je v Avstriji 5444 odvetnikov. Število odvetnikov in pravd se vedno množi, denarja pa je ved ^oooeoeeoeeoeeeo<^eoeeoeoeeoeoooeoo€>o0e Prva južnoštajer. kamnoseška industrijska družba v Ceiiu Nova ul.11, »raven slov, šole. Velika zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih vrst marmorja, granita in sienita. — Izdelovanje vseh monumentalnih in stavbenih del iz tu- in inozemskega materijala s strojnim obratom. Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja. Najnižje cene. Kulantni plač. pogoji. Trgovina Špecerijskim blagom Pozor Slovenci! Trgovina z «oko in daž. pridelki Točna In solidna postrežba. j g Ivan Ravnikar w G^ašba ulica št. 22« Melei$*g®mmm s %eoerijo m z deželnimi pridelki Celje, Graška cesta 21. Glavna slov. zaloga, velikanska izbira kranjskega vrvarskega blag«, kakor: štrang, ujzd, vrvi, S trikov za perilo, mrež za seno in otroške postelje itd. — Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov. Zaloga na grobnih in voščenih sveč itd. 93 Zaloga vsakovrstnih semen Na drobao na debelo. Zaloga rudninskih voda. Ferdo Rogač, Maribor, Fabriksgasse št. 11. priporoča svojo bogato zalogo, kakor cementne cevi vseh velikosti, plošče za tlak, dele stopnic, korite za napajanje in krmljenje prašičev, mejnike, cevi iz kamnate zmesi za stranišča itd. itd. Prevzame tudi vse vrste betonskih del, kakor tlakovanje vseh vrst, kanalizacije, izdelovanje greznic, gnojnih jam, vodovode, osuševanje mokrih zidov, napravo »teracco«-tlakov, in lesenih cementnih tlakov, kakor vsa v to stroko spadajoča dela. 586 G^aška ulica št. 22« Na debelo! M* irebsei Pra^an ia Wovkvnr da 88 mora bla®° kuP<>vaii riiiZitill JtJlZgUVUlpri iuj0ihj ker Vam nudi domala zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem osriru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnoma ustreči zahtevam cen j, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Če tudi z najmanjšim poizktusom in prosim za mnogobro-jen obisk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščeno kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, ližol, seno, oreheT vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, doma-So deteljo, travo, ter čebuljček, ližol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Za krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v oeni od 9 de tfi K per 100 kg. Poštna naroČila se izvrSujejo z obratno pošto. SÜKNA Gr^ška cesta priporoča ]po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste |posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. | Prevzetje vseh steklavskih del pri cerkvah in priv. stavbah. Najsolidnejša in točna postrežba. in modne tkanine za gospode in gospe priporoča izvozna hižs.. PROKOP SKORKOVSO IN 8H1 v H um polcu na Češkem. Vzersl rm prošuje franka. Zel« znerne cene. Na želj« hod®« dati tukaj .ugotoviti gospctfsks obleke. 185 CEFÍRE Bolezni na nogah» rane, odprte noge, tndi pri ženskah, ozdravi v vsakem slučaju, tuli sedaj, če do zdaj še ni nič pomagalo, dr. iLirn %Mwm mazilo, 1 lonček 2 K 50 vin. franko, če se pošlje znesek naprej, po povzetju fO vin. več. Razpošilja Kari Illek, kemik, Sternberg, Moravsko. 630 „Kapljice za svinje". cTkrVnoekleilice ie Gospod A. H., Sv. Križ, piše: Hvaia Vam za pripoalano zdravilo: Svinjake kapljice za rdečico: Uspeh vrle povoljni! Gospod Janez K. piše: Prav dobro pomagalo! mostna lekarna pri o. kr. orlu Maribor, G-lavni trg štev. 15. 450 V najstarejši narodni maniifaktumi trgovini se vsied smrti gospoda Karola Vame, Celje Narodni dom prodaja vsakovrstno blago, kakor: možko [in žensko sukno, druki, oksforti, platno vsaki širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. itd. po zelo znižani ceni! *** Velika množina različnih ostankov pod lastno ceno. da je zanesljivo desinfekcijgko sredstvo v vsaki hiši potrebno. Za čiščenje ran, turov, za desinfekcijo na bolniški postelji, za edpravo slabih duhov in potnih nog, je steklenica Lysoform desinfekcijskega sredstva priznano najboljše. Se dobi z navodilom uporabo v vsaki apoteki in drožeriji po 80 v. v originalnih steklenicah. — Lxso-form toaletčo milo 1 K za 1 kom. ■ 9 m ■ n ■ V korist je vsakemu in si prihrani veliko denarja, če kupuje vse kar rabi v slovenski trgovini J. N. Šoštaric i Maribor Gosposka ulica štev. 5. Ker dobi samo pri tej tvrdki najboljše blago za moške in ženske obleke, vsakovrstno platno za rjuhe in drugo perilo, druk, saten, cefir, zgotovljene obleke, srajce za moške, ženske in dečke, velika izbera kravat, ovratnikov, nogavic, dežnikov, naramnic itd. 623 rm Cene veliko nižje kakor drugod.