V Novem mestu reden študij ^strojništva Nanj se nanaša tudi v Ponedeljek podpisani sporazum s strojno fa-_ - kulteto______________ NOVO MESTO — V ponedeljki ' *' juli.ia' 80 predstavniki ljubljanske strojne fakultete in do-[enjskih delovnih organizacij v Novem mestu podpisali samoupravni sporazum o izvajanju višješolskega študija v Novem mestu. S Jem dokumentom so uredili vse odnose v zvezi z že delujočim dislociranim oddelkom omenjene fakultete, določili način zbiranja sredstev in omogočili, da bo poslej v Novem mestu tudi redni študij strojništva. Študij strojništva ob delu so tu organizirali že pred desetimi leti. ako daje ob vpisu na vsaki dvele-1 do zdaj diplomiralo okoli 70 strojnikov. Seveda je moč v Novem mestu-končati le prvostopenjski študij, ki bo poslej trajal namesto Štirih kar pet semestrov, medtem ko je na drugo stopnjo reba iti v Ljubljano, Trenutno jrna novomeški oddelek strojne fakultete vpisanih okoli 1X0 študen-ov ki študirajo redno ali ob delu. Nerazvitost pomaga k razvoju V skupnosti spominskega območja Žumberak—Gorjanci želijo, da bi dobilo območje status nerazvitosti — Obsodili kulturno društvo »Žumberak« SEMIČ — Na seji skupščine spominskega območja Žumberak — Gorjanci, kije biia pretekli teden v Semiču, so se kot rdeča nit vlekla predvsem štiri vprašanja: določitev statusa manj razvitega območja, nadaljnja usoda srečanja borcev in mladine na Pogani jami, pismo in delo kul-turnoprosvetnega društva »Žumberak« ter izdelava prostorskega plana, vodiča, turistične karte območja in priprava znanstvenega srečanja o pomenu področja Žumberka in Gorjancev v NOB. POTRESNI SUNKI NA KRŠKEM POLJU j ^/'RJBLJANA — Seizmološki „ .. Slovenije je 30. junija ob 16. ' ,n 45 minut zabeležil srednje d ,Fan Potres iz epicentralne od-I, Jenosli 85 kilometrov jugovz-P ,n° od observatorija na Golovcu. Picenter potresa je nastal na Pot^geiem bloku Krškega polja. d >resspobčutili prebivalci Brežic. iai°S,an'Ce, Krškega. Dosegel je jakost med 5. in 6. stopnjo po MS K les‘vici. Gmotne škode ni. PRAZNOVANJE dneva rudarjev Kanižarica — v sredo, 3. ob'^-'*6 v Kanižarici proslava dnevu rudarjev, na kateri so |av. vPr>znanja zaslužnim de-Di' ?ern- članom reševalne čete pa tud ^ °kviru praznika je bilo kni! tekmovanje v kegljanju. V oiturnem ------------- slavi programu so na pro- Djh,’. nastopiJi rudarji, godba na Sr , . 'z Črnomlja in dijaki f- nJe šole Edvarda Kardelja iz rn°mlja. J V skupnosti se zavedajo, da le osem občin, zajetih v spominsko območje, ne bo kos ponovni oživitvi Žumberka in Gorjancev, zato so poslali pisma tu- • Na seji skupščine spominskega območja Žumberak— Gorjanci so izvolili novo vodstvo, ki bo skupnost vodilo naslednje leto. Predsednik predsedstva je postal Stjepan Bakim (predsednik skupščine občine Ozalj), podpredsednik Mirko Kambič (predsednik brežiške občinske skupščine), predsednik izvršnega odbora Milan Vajda (predsednik izvršnega sveta Metlika), podpredsednik tega odbora pa Vlado Pintar (predsednik IS Jastrebarsko). Tajnik skupnosti bo še nadalje Milan Gajski. di hrvaškemu saboru in slovenski skupščini s prošnjo, da bi dobilo območje status manj razvitega območja. Majda Poljanšek, predsednica zbora občin BERITE DANES! na 2. strani: • Opravičila za tako ravnanje ni na 3. strani: • Izlili le razkuženo gnojnico na 4. strani: • »Do 1. julija bo vse odločeno« na 5. strani: • So delegati res brez moči? na 6. strani: • Odprava delovnih sobot? na 9. strani: • Skrivnost zapuščenih mestec na 16. strani: • Toča je klestila po Semiču . slovenske skupščine, je pojasnila, da se slovenski in hrvaški zakon o razvoju manj razvitih območij ponekod razlikujeta, da pa prav sedaj spreminjamo slovenski zakon, ki teži za tem, da po letu 1990 v naši republiki ne bi imeli več manj razvitih občin. Ker ne bo več izjem, ki jih pozna sedanji zakon, je po njenih besedah pobudo, da bi celotno območje imenovali kot nerazvito, nemogoče uresničiti. Ven-da pa so delegati skupnosti vztrajali, da Žumberak — Gorjanci dobi poseben status, saj bodo les tem lahko zagotavljali hitrejši razvoj. Kot je poudaril predstavnik ZZB NOV iz Brežic, je na srečanju na Poga- ni jami iz leta v leto manj ljudi. »Letos je srečanje izpadlo kot slabo organiziran sejem, s slabim programom in brez vsake vsebine. Z upadanjem kvalitete bolj škodimo kot koristimo, zato predlagam, da .bi bilo vsakoletno srečanje borcev in mladine na bolj urbaniziranih krajih,« je menil brežiški delegat. Predlagali so celo, naj hi bilo srečanje le vsako peto leto, vendar je na koncu obveljal predlog, naj bi bilo srečanje predvsem bolj vsebinsko in organizirano, a ne le v Pogani jami. ampak tudi na krajih drugih pomembnih dogodkov iz NOB. Čeprav so prisotni menili, da posvečajo preveliko pozornost pismu, ki ga je kulturno prosvetno društvo »Žumberak« poslalo občinam, članicam skupnosti spominskega območja pa so vsi razpravljalci ostro obsodili ravnanje nekaterih posameznikov, (Nadaljevanje na 2. strani) -TJ Pomerilo se je več kot 300 kovinarjev TITOVO VELENJE — Pretekli teden je bilo v Titovem Velenju 9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije, na katerem je za memorial Franca Leskoška — Luke tekmovalo 312 tekmovalcev. Z Dolenjsega seje republiškega tekmovanja udeležilo 23 kovinarjev, od tega kar 18 iz črnomaljske občine. Najbolje se je odrezal Igor Šimec iz semiške Iskre, ki je med TV mehaniki zasedel 2. 9 Napovedi z. regijskega tekmovanja kovinarjev v Dobovi in Jesenicah na Dolenjskem so se uresničile. Obvladanje teoretičnega znanja in bogate praktične izkušnje so prinesle posavskim tekmovalcem na republiškem preverjanju znanja kovinarjev v l itovem Velenju kar štiri prva mesta. Med kovinostrugarji je zmagal Karel Gabrič iz Metalne na Senovem, med ključavničarji Rado Klenovšek iz Tovarne papirja Djuro Salj v Krškem. Pri varjenju po postopku K KO je osvojil prvo mesto Ivan Zabasu iz Kovinarske Krško, pri varjenju MAG pa seje prebil na zmagov alno stopnico l-ranc Pleterski iz SOP Krško. NA BALETNI DOMAČIJI — Del jugoslovanskega baletnega bienala je minulo soboto potekal tudi v Novem mestu, na Mlakarjevi baletni domačiji, kjer so jugoslovanski baletni ansambli imeli svoj 4. simpozij. (Več na kulturni strani.) Na sliki: udeleženci simpozija in gostitelja: baletna umetnika Pia in Pino Mlakar. (Foto: M. Markelj) mesto. Ostali pa so se uvrstili ta- f kole: strugarji: 10. Miloš Dragoš <, (Belt); kovinorezkalci: 16. Anton f Ogulin (Iskra Semič); orodjarji: f 11. Vlado.Maglič (Belt); livarji: 6. [ Božidar Čemaž (Belt); ključav- f ničarji: 12. Dušan Gajič; varilci, I plamensko: 16. Anton Malnarič i (Iskra Semič); varilci REO: 20. s Anton Flek (SCT Kovinar Črno- I melj); varilci MAG: 8. Predrag i Oordevič (IMV Novo mesto); va- ' rilci TIG: 9. Anton Jakša (Iskra f Semič); avtomehaniki diesel: 13. J Marjan Matotek (Integral Črno- s melj); avtomehaniki otto: 7. Fratic j Vrbanc (Unior Stari trg). Kam so šli nevarni odpadki? Študija o deponiji za posebne odpadke širše Dolenjske pripravljena NOVO MESTO — Na zahtevo štirih dolenjskih in treh posavskih izvršnih svetov, ki so dali sredstva, je novomeška Komunala poverila ljubljanskemu Smeltu študijo o možnem odlaganju posebnih odpadkov. Po več letih razpravljanja o tej pereči zadevi je bil nato v 120 dneh narejen prvi resni korak z izdelavo študije. Slediti bi morala nagia akcija. Pionirjev posel desetletja ljubljanski SMELT in Novomeški PIONIR podpisala ~-£SfL0(*bo o sodelovanju za 21 milijonov dolarjev imoiP^P MESTO — 26. junija so •baih *5fl novomeškem SGP Pionir Poniemk slovesnost ob podpis bljan b« Posiovne pogodbe z lju-Pj0 . ,m Smeltom, po kateri je sv 'r Prevzel v deželah tretjega letu, ^radbena dela', kijih bo v dveh ,'pokonča!. ternah za četrti skupni posel med ma i ,Verna delovnim organizacija-na jn° rat Pa gfe za izredno pomembnih 2ahtevna dela na tujih tržiščih, prj§e. ajmanj pa ni Pionir slučajno zraven.« To so besede gene-ga direktorja Tokrat nam ni bilo težko zagotoviti ljudi za delo na tujih, večinoma afriških gradbiščih kot prejjnja leta. Imamo že ekipo 200 ljudi. Ker je bilo veliko interesentov, smo lahko izbrali najboljše. Kljub zahtevnemu delu, naporu in zaradi vremenskih razmer težkih delovnih pogojev je zanimanje za delo v tujini veliko, saj je zaslužek v primeri s tukajšnjim nekajkrat večji.« R. BAČER Pri Medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko je poseben odbor dobro opravil svoje delo. Ugotovljeno jo, da je v občinah Novo mesto. Trebnje. Črnomelj. Krško. Brežice in Metlika 17 delovnih organizacij, ki imajo po anketi .skupno 558 ton posebnih odpadkov na leto. Ni pa verjeti Scvničanom, ki.so odgovorili, da takih odpadkov nimajo, imajo pa tovarne, ki v tehnološkem procesu uporabljajo; barve in lake ter druge kemikalije. Študija ugotavlja, da večina odpadkov nima značaja nevarnih. Precejšen del bi jih lahko vozili na komunalna odlagališča, okrog 110 ton odpadkov bi bilo primernih za sežiganje, nekaj za predelavo, za ostale pa bi morali zgraditi deponijo po vseh predpisih in kajpada zanjo poiskati najbolj primerno lokacijo. Zdaj namreč od- padki iz kategorije »posebni« ležijo po tovarniških dvoriščih ali pa izginjajo v neznano, družba pa je zainteresirana, da jih spravlja tako varno, da ne bi mogli nikomur škodovati. Lastna sežigalnica samo za 110 ton odpadkov na leto v dveh regijah ne bi prišla v poštev, ker bi bila investicija predraga, lahko pa bi vse te količine sežgali v nekaj dneh. Možno je dolenjske in posavske odpadke voziti -v kranjsko uradno sežigalnico, ki bo septembra spet začela obratovati in ima še proste zmogljivosti. Studijo bodo poslali v oceno in odobritev izvršnim svetom prizadetih rslni l, a6arja 0b 'onir t Smelta Jožeta Podpisu pogodbe. Kerseje Prj So .bri dosedanjih poslih v tujini in kvaii( c ovanju s Smeltom izkazal kot Stneltelen 'n resen izvajalec del, jc p0g "J-u poveril tudi posle v novi - ■ '• ki jo gradbeniki ocenjujejo v razmerah za posel Gušt Piolavk° bi pr^a’ Pa je povedal: »Pri tej pogod-Sradb ^ma °dgovornost novomeški tokrat ni tOZl*' Poudarjam pa, da gre de|a 23 yeliko ugodnejše ponudbe za Predvj tujem' kot smo jih imeli doslej. Preko e01 Zat°’ ^er Sredo vsi posli breko me*tovega inženiringa, in ne Potreb tuj'b t',rm, sploh pa nam ni Pionir l° Prevzemati nobenih licitacij. nančne °°Prav'l le gradbena dela, II- m, generalni direktor Posle pa bomo urejali s prevlado reme Plohami i m % PRIZNANJA ZVEZNE KONFERENCE SZDLJ LJUBLJANA — V četrtek pretekli teden je predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc na priložnostni slovesnosti podelil priznanja zvezne konference SZDL Jugoslavije v okviru tekmovanja »Program akcij krajevne skupnosti 1981 - 1985«. Med drugimi so v Sloveniji prejeli priznanja za leto 1984 krajevne skupnosti Griblje (občina Črnomelj). Rudnik—Šalka vas (Kočevje). Suhor (Metlika) ter Rezi Pirciz Krškega. Novoteks: jubilej zavezuje Ob 15-letnici podelitev priznanj in plaket NOVO MESTO —Ob 15-letnici dela Novoteksove Konfekcije, ki je tovarni dala nov zagon, so 28. junija priredili-slovesnost s podelitvijo priznanj. »Pred natanko 15 leti je zaradi podobnega položaja, kot je danes v Jugoslaviji, ko je primanjkovalo deviz, prišlo v Novoteksu do pomembne in povsem pravilne poslovne odločitve: poleg metrskega blaga bomo začeli izdelovati hlače iz lastnih mate-rialov.Na tovarniškem dvorišču pa je kmalu zrasla nova proizvodna dvorana, ki je dala delo več kot 400 mladim Novomeščanom in okoličanom.« Tako se je med drugim prehojene poti spomnil slavnostni govornik glavni 9 Na slov esnosti so podelili priznanja z nagradami po 10.000 dinarjev 21 zaposlenim v Konfekciji, ki so tu od vsega začetka, za izredno uspešno samoupravno in poslovno delo pa so podelili priznanja še 10 članom delovne organizacije. Najvišje Novoteksovo priznanje, plaketo, pa sta prejela Andrej Petrič in Marija Lukšič, kiju štejejo za pionirja v konfekcijskem obratu, poleg njiju pa tudi Mijo Kupres, direktor TOZD, ki ima največ zaslug, da se jev Novoteksu gasilstvo postavilo na noge. direktor Slavko Pavlin. Mnogi prisotni so se tistih dni še spominjali. Prvo.leto so v Novoteksu naredili 45.000 hlač. v vsakih 15 letih doslej pa 5 milijonov hlač in čez 15 milijonov raznih konfekcijskih izdelkov. Od celotne količine konfekcijskih izdelkov Sb jih 9 milijonov prodali na tujih tržiščih, predvsem na zahtevnem za-padnonemškem tržišču, veliko pa delajo tudi za Libijo in Alžir. R. B.. občin, nato pa je po mnenju odbora potrebna takojšnja akcija za gradnjo deponije. Sklicali bodo najprej predstavnike delovnih organizacij, ki so že na spisku onesnaževalcev, ki bodo morali nositi tudi glavno breme nadaljnjih stroškov. • Ponovno pa bodo po delovnih organizacijah preverjali količine odpadnih snovi, ker so se razmere ponekod že spremenile (primer IMV), pojavila pa se bodo zagotovo še nova imena lastnikov odpadnih snovi, ki bi jih morali varno in pod nadzorom uničiti. Ob tej priložnosti pa jih bodo pobarali še za odgovor, kam so tovrstne odpadke dajali v zadnjih desetih letih. Prve ocene kažejo, da se edinole v novomeški Krki lahko izkažejo z dokumenti, da so nekaj takih snovi vozili sežigat v Ljubljano. K hitri akciji za izgradnjo deponije, za katero bo potrebno zbrati okrog 55 milijonov dinarjev, bi morale spodbuditi slabe izkušnje iz Bele krajine. V tej ceni pa bo vključena tudi »cena« za nazaj, ko investitorjev nihče v družbi ni vprašal za način in kraj shranjevanja odpadkov. RIA BAČER VEČ KOT 1000 IZDELKOV — V črnomaljski osnovni šoli v Župančičevi ulici so pretekli teden ob zaključku šolskega leta v sodelovanju z občinsko Zvezo prijateljev mladine pripravili zanimivo in bogato razstavo izdelkov učencev šestih osnovnih šol iz občine. Na ogled je bilo več kot tisoč eksponatov, učenci pa so razstavili izdelke, ki sojih naredili pri likovnem in tehničnem pouku ter ročnih delih, predstavili so sc filatelisti, jamarji, klub OZN, foto krožek, kulturnadejavnost. SLO in DS. Pripravili so tudi razstavo »Tito in pionirji«. (Foto: M. Bezek) SKRBI ŠE NI KONEC — Marsikdo, ki sije v sredo dopoldan ogledal sprevod množice maturantov šol usmerjenega izobraževanja po novomeškem Glavnem trgu, seje lahko zamislil o usodi teh novih mladih moči. Pesem in veseli obrazi so tudi mladim le za trenutek pregnale misli o negotovi zaposlitvi ali nadaljevanju študija na fakulteti. Mnogi med njimi prav v tem času že opravljajo sprejemne izpite. Ker je tudi vpis na visoke šole omejen, so skrbi o nadaljevanju študija toliko večje. (Foto: J. Pavlin) PRIZNANJA OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV ČRNOMELJ — Ob 27. juniju — dnevu samoupraVljalcev stačrnomalj-ski klub samoupravljalcev in občinski sindikalni svet pretekli teden pripravila svečano sejo. na kateri so podelili posameznikom listino s plaketo »Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja«. To občinsko priznanje so za osebni prispevek pri razvoju samoupravnih odnosov prejeli Franc Jancš (tozd GG Črnomelj), Anton Troha (OŠ Vinica). Janez Kunič (Kolinska tozd Bclsad). Stevo Puljak (Belt-tozd Mehanska obdelava) in Peter Golobič (Iskra Semič). Stvarnost V domala vseh slovenskih občinah se bodo stanarine ta mesec podražile že drugič letos. Najprej so se poveča! e za J S odstotkov, s sedanjo povprečno 35-odstotno podražitvijo pa naj hi po vsej republiki dosegli 45 odstotkov tako imenovane ekonomske stanarine, ki ji v teh računalniških časih pravijo tudi programirana. Redno plačevanje (in v Sloveniji velika večina stanovanje še plačuje redno) po novem skoraj polovice ekonomske stanarine naj bi zagotovilo vsaj enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada. Tako se torej v času zelo hude gospodarske krize, ob popolnoma nesvetovnih plačah počasi bližamo trdi realnosti tudi na področju stanarin. Za golo stanarino dvosobnega stanovanja bo treba po novem odšteti že 12 odstotkov povprečne slovenske plače. To niti ne bi bilo veliko, če ne bi vedeli, da hodita skupaj s stanarino tudi elektrika in ogrevanje. Šele plačevanje vsega trojega naredi iz štirih sten temeljno udobje doma. Za to udobje pa je treba odšteti že tretjino slovenske plače. Kot da smo popolnoma pozabili, da je treba dati kaj tudi v želodec in nase. Da človek ne more povsod peš in da se tovarišice v prvem raž redu spet srečujejo z nadobudneži, ki jim je težko razložiti, kaj je morje. Še nikoli ga namreč niso videli. M. BAUER Opravičila za tako ravnanje ni Bralci zahtevajo pojasnilo, kaj se zdaj dogaja v novomeški Novotehni 11. oktobra lani je predvsem novomeške duhove razburil prispevek v našem listu »Opravičila za tako ravnanje ni«, v katerem je predsednik skupščine novomeške stanovanjske skupnosti Bojan Fink razkril nepravilnosti v Novotehni, predvsem okrog I stanovanja(v bloku Nad mlini 22), in nepripravljenost (nemoč?)družbenopolitičnih organizacij za ukrepanje. Ker je bil v nesprejemljivo ravnanje vpleten direktor Jože Unetič s člani svoje družine, so ljudje očitno zelo nestrpno čakali, kaj se bo zgodilo. Pričakovali so konkretno ukrepanje, misleč, da po tem Jože Unetič ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje najodgovornejše funkcije v Novotehni. To nam dokazuje tudi pismo, ki so ga pred kratkim naslovili na naš list. In kaj seje dogajalo okrog »primera Unetič?« Novomeška stanovanjska skupnost je bila lani sredi leta obveščena, da v stanovanju v bloku Nad mlini 22 že od septembra 1983 ne živi dotedanja stanovalka Marjeta Škabar, rojena Unetič. Pozvali sojo, naj preda stanovanje. hkrati pa Novotehno (tam je Škaberjeva tudi zaposlena) opozorili na nezakonito zadrževanje stanovanja. Primopredaja stanovanja, dogovorjena za 11. junij, ni uspela, saj je bilo stanovanje zasedeno. Ker stanovanjska skupnost do konca julija ni prejela nobenega obvestilu od Ška-barjeve ali iz Novotehne, je zadevo dobil v roke družbeni pravobranilec samoupravljanja, z njo pa so bile seznanjene tudi družbenopolitične organizacije občine in Novotehne. Pravobranilec je ugotovil, da Novotehna ni imela samoupravno urejenega področja dodeljevanja družbenih stanovanj in posojil (to so uredili šele v tem letu po pobudi pravobranilca, tako da je bilo razpolaganje s temi sredstvi nezakonito. V takšnih razmerah je delavski svet Novotehneleta 1970sklenil omenjeno stanovanje prodati Jožetu Unetiču, vendar do tega zaradi spremembe zakonodaje ni prišlo. Leta 1972 so ga dodelili Marjeti Unetič. Stanovanjska pogodba pa ni bila sklenjena. Septembra 1983 se je Marjeta Škabar iz stanovanja izselila v lastno hišo, delavski svet pa stanovanja ni dodelil drugemu upravičencu. Ko je 21. oktobra 1983 obravnaval dve prošnji za dodelitev stanovanja, je ugotovil, da v delovni organizaciji ni prostih stanovanj. S tem je bil storjen prekršek, po zakonu »vreden« do 100.000 din. Stanovanje je bilo potem le prevzeto 24. avgusta lani. To sploh ni vse. Jože Unetič jev letih 1977, 78, 79 dobil posojilo (skupaj 100.000 din) za dograditev stanovanjske hiše na Trški gori. Vanjo pase ni preselil in še vedno - uporablja trisobno družbeno (kadrovsko) stanovanje. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ugotovil, da so bili izpolnjeni pogoji za odpoved stanovanjskega razmerja, Jožetu Unetiču pa je bila dana možnost, da se izseli ali takoj vrne še preostalo posojil« (nekaj nad 40.000 din). Storil jeslednje. Ko je občinski izvršni svet imel to črno na belem, je komite za urbanizem Jožeta Unetiča pozval, naj spremeni namembnost svoje hiše na Trški gori v vikend, na kar je le-ta januarja letos poslal precej obširno pismo, v katerem zatrjuje, da stavba na Trški gori še nikoli ni bita stanovanjska hiša, ampak zidanica, kar tam vsi vedo. »Priznam, da po tem nismo ukrepali naprej, čeprav zadeve nismo hoteli povsem zanemariti,« pravi predsednik izvršnega sveta Jože Suhadolnik. »Osnovni razlog, da smo čakali, je v tem, da nismo hoteli preganjati človeka pred upokojitvijo. Jože Unetič ima namreč preko 4(1 let delovne dobe in več kot 60 let in bi moral v pokoj. Ravno ob njegovem primeru je bilo v občini dogovorjeno (tako je sklenil tudi občinski komiteZK. ko je obravnaval zadevo takoj po objavi Finkovega pisma v Dolenjskem listu —op.p.). da morajo v pokoj brez, izjeme vsi, ki izpolnjujejo pogoje. Drugi razlog je bila predvidena reorganizacija trgovine v občini, čeprav takrat, ko je prišla na dan pobuda pravobranilca, o reorganizaciji še ni bilo govora. Resje, da se je Jože Unetič dejansko okoristil s stanovanjskimi sredstvi za urejanje svoje zidanice, kar je nezakonito, kaznivo in vsega obsojanja vredno. Poslovodni organ je prvi dolžan skrbeti za zakonitost. In smatram, da ni primerno m moralno, da ima v sorazmerno majhnem kolektivu zaposlene vse svoje otroke in zeta in še posebno, da je zet predsednik delavskega sveta.« Tako Jože Suhadolnik. O primernosti Janeza Škabarja, Unctičevega zeta, za funkcijo predsednika delavskega sveta zaradi sorodstvenih vezi z direktorjem naj bi na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja iz avgusta 1984 razpravljal delavski svet skupaj s sindikatom, s samoupravno delavsko kontrolo pa tudi o odgovornosti za vse nezakonitosti pri ravnanju s stanovanjskimi, sredstvi. Dejstvo je, daje izvršni odbor OO sindikata Novotehne dal vso podporo Janezu Škabarju ne glede na sorodstvene vezi, prav tako samoupravna delavska kontrola. Ugotavljanje odgovornosti pa se je očitno končalo s tem, da so »eno osebo ali nekaj ljudi« v Novotehni obtožili zahrbtne igre (seveda vse brez imen), dajanja raznih podatkov družbenopolitičnim forumom v Novem mestu, s čimer da so škodili tudi poslovanju Novotehne (!), ter napihovanja videza, da so v Novotehni kršeni samoupravni odnosi, da pa seveda ni tako. Je bilo kaj drugega v splošno znani »fa-miliarni« organiziranosti te delovne organizacije, kjer več ali manj vsi iz takšnih ali drugačnih razlogov kimajo najvišji glavi, sploh pričakovati? Za povrh je občinski komite ZK lani ocenil (sedaj jim je jasno, da so se ušteli), da bo osnovna organizacija ZK v Novotehni dovolj močna, da bo to uredila brez zunanje, višje pomoči. Dali so le nekaj usmeritev za delo in pravilno speljavo kadrovskih postopkov za direktorja, ko mu poteče mandat (to se dogaja sedaj). Čeprav so vseskozi spremljali dogajanje, ni šlo, kot so pričakovali. OO ZK Jožetu Unetiču še opomina ni dala za takšno ravnanje. Kaže, da seje zadovoljila z njegovo izjavo, da ne bo več kandidiral za direktorja(l) in »pozabila« na stare napake. Ljubljansko j) IS}) K) Do kod sega prag ljudske strpnosti? LJUBLJANA — Zadnje čase veliko govorimo o premajhni učinkovitosti političnega sistema pa tudi o (ne)moči delavske besede. Gre, skratka, za vprašanje, ali je pri nas dovolj demokra-cije. to*jc samoupravno demokratičnega ozračja na spremembo razmer na boljše, ali ne. Nav idez je vse v najlepšem redu. Lahko bi celo rekli, da smo priča »jugo.^vanskemu čudežu«, ki pa nam že sam po sebi vsiljuje celo vrsto vprašanj. Predvsem se nam zastavljata vprašanji, kateri so tisti dejavniki, ki omogočajo tak »čudež«, in seveda, kje je meja delavčeve strpnosti, oziroma kako dolgo in do kod bosta lahko še upadala dohodek in standard, ne da bi izbruhnilo nezadovoljstvo. Prav gospodarska kriza, v katero smo zašli, je sprožil a močno kritiko (ne)učinkovitosti političnega sistema, to je premajhnega vpliva besede delavcev na pomembne družbene odločitve. Vse bolj pogosto je slišati tudi zahtevo: Prave ljudi na prava mesta! Ta zahteva je nedvomno upravičena. Naše volitve so še daleč od pravega bistva našega družbenopolitičnega sistema in načel, na katerih temelji. Zalo bi jih morali bolj prilagajati demokratičnim pridobitvam in samoupravni naravi naše socialis- tične družbe. Volitve so izredno pomembno politično dejanje, v praksi pa pri nas niso. Ni namreč izbire in ponavadi že vnaprej . vemo, kdo bo izvoljen za kakšno funkcijo. Tako volilci kot izvoljeni se pogosto zelo neprijetno počutijo. Vidijo, da nekaj ni v redu, da je treba to in ono spremeniti, in so zato neprizadeti ob volitvah in rezultatih volitev. Možne kandidate evidentirajo koordinacijski odbori in komiteji ZK, vsekakor pa ne tisti, ki jih volijo. Na dokončne predloge le-ti nimajo nikakršnega vpliva. • Volilni sistem nam ne pušča možnosti, da hi izbirali, niti možnosti. da hi vplivali, marveč samo da sprejemamo, da soglašamo in se navdušujemo. Z bistvom volitev si dajemo opravka na nepristojnih mestih, to bistvo pa se zamegljuje z različnimi kvazidemokratskimi oblogami in procedurami. Monopolizma in »prikrojevanja« ne bo mogoče odpraviti, dokler se SZDL we bo otresla primeža: država — ZK (pravilneje: forumi — ZK) in dokler ji ne bo zagotovljena zares odločilna vloga in vpliv pri volitvah in volilni aktivnosti. Delegatski sistem delovnemu človeku še ni omogočil, da bi poslal temeljni in dejanski subjekt kadrovske politike. Samo pri nacionalni enakopravnosti in pri nacionalni enakopravnosti in pri krepitvi paritete republik in pokrajin smo dosegli dobre rezultate pri vseh drugih kategorijah in strukturalnih elementih kadrovske politike pa še ne. Delavski razred je še vedno v položaju, da se bojuje za svoje pravice in svoje interese, čeprav so ustavne in družbenopolitične ter idejne opredelitve jasne in čiste. VINK« BLATNIK Po vsem tem Jožeta Unetiča nič ne ovira, da ne bi »vrtel kuhalnice« pri izbiranju svojega naslednika, pri čemer ne izbira sredstev. Skoraj javna skrivnost. je, da so bili pri njem »na obisku« vsi člani komisije. Kako verjeti, da bo v takem položaju in razmerju sil v Novotehni (in občini) novi direktor izbran demokratično in zares pravilno, brez. škodljivih vplivov, pritiskov in podobnega? Z. L1ND1Č-DRAGAŠ CENTER DELA SEVNICA — Na seji skupščine socialnega skrbstva je bilo nekaj vprašanj, ki se nanašajo na center za socialno in svetovalno delo. Znano je, da je v njem občinska skupščina uveljavila ukrep družbenega varstva. Začasni kolektivni poslovodni organ dela šele tako malo časa, da je težko poročati. Strokovno delo se odvija nemoteno, trdi predsednik Tone Koren. Za krajevne skupnosti imajo pripravljen obsežen seznam zanimivih predavanj. Dela tudi kljub zdravljenih alkoholikov. Ljudje se naj obračajo na center. Predzakonsko svetovanje opravljajo domači kadri. Opravili so tudi testiranje otrok, ki bodo obiskovali osnovno šolo Ane Gale> Le akcije, ki jih zmorejo krajani Prispevek Dolefijcev na republiškem posvetu LJUBLJANA — Republiška konferenca SZDL je minuli četrtek pripravila posvetovanje o načrtovanju v krajevnih skupnostih. Opazen je bil tudi prispevek dolenjskih izkušenj. Direktor zavoda za družbeno planiranje Miha Hrovatič iz Novega mesta je sodeloval s prispevkom o nerazvitih krajevnih skupnostih v razvitih občinah. Za te krajevne skupnosti je značilno še vedno upadanje prebivals- , tva, ostajajo predvsem ostareli ljudje, ki so prisiljeni opuščati vrsto običajnih kmetijskih kultur. Grajal je selektivno politiko bank. kjer običajno najprej izpadajo naložbe ravno pri manj razvitih. Občani v teh manj razvitih krajevnih skupnostih načrtujejo navadno le naloge, kijih zmorejo. Samoprispevki pri njih so običajno višji kot v razvitejših sredinah. Prispevki za gradnjo v mestih naj bi vsebovali tudi določen dinar za maqj razvite. Tudi davek od vikendov naj bi npr. ostajal za komunalne naprave pri manj razvitih. To sicer ni bil posvet o financiranju krajevnih skupnosti, vendar je prav to vprašanje načelo več razpravljalcev. To so bili predvsem tisti iz primestnih krajevnih skupnosti in občin iz okolice Ljubljane. Tja se vozi na delo veliko delavcev, vendar praviloma prispevajo denar za akcije v krajevnih skupnostih le v matičnih kolektivih po občinah. Tudi vnaprej bo pomemben vir krajevnih skupnosti samoprispevek. Zavzemajo se za izvirni pomen, to je denar za akcije krajanov, ne pa financiranje dejavnosti. A.ŽELEZNIK Vsem zagotoviti onesnaženost z bifeniii? Na republiški krvodajalski akciji dali kri tudi prebivalci ob Krupi ČRNOMELJ — V Črnomlju je bila sredi junija redna republiška krvodajalska akcija, ki so se je udeležili tudi krajani ob Krupi — nekateri med njimi so tudi delavci Iskre. Nekaj med njimi jih je bilo na podlagi slučajnega vzorca prebivalstva pozimi ali spomladi na zdravstvenih pregledih v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, vsem tem pa so ugotovili prisotnost polikloriranih bi/eni lov (PCB) v krvi. Kljub temu so odšli na krvodajalsko akcijo, predvsem zato, da bi slišali mnenje delavcev transfuzijske postaje. Toda nemalo so bili presenečeni, ko kljub temu, da so zdravnika, ki je krvodajalce pregledoval, opozorili, da imajo v krvi PCB, na to ni reagiral, oz. je dejal, da to ni nič hudega in da lahko vseeno dajo kri. To pomeni, da so slovenski strokovni krogi premalo seznanjeni o problemu, ki ga je povzročila zastrupljena Krupa? Ali pa to tudi pomeni, da se že uresničujejo besede, ki jih je med drugim izrekla dr. Metka Hiti — Macarol, glavna republiška sanitarna inšpektorica, v prispevku z naslovom »Senzacije , iz tega ne bomo naredili«. objavljenem 27. marca 1985 v 13. številki Jane? Dejala je: »Truditi pa sc moramo, da vsem Slovencem zagotovimo isti standard — tudi kar se tiče onesnaženosti s PBC." Republiški »krvojemalci« .se v tem pogledu očitno že trudijo... M. BEZEK Nerazvitost pomaga k razvoju (Nadaljevanje s 1. strani) članov društva. Ti so namreč v pismu na grobo ir) neosnovano kritizirali predsednike občinskih skupščin, tajnika skupnosti in skupščino skupnosti spominskega območja. Delegati so menili, da je poleg tega, da so razvili društvo in nekaj krajevnih skupnosti na Žumberškem območju, sedaj glavni cilj teh posameznikov, da razbijejo tudi skupnost spominskega območja. Zato so sprejeli sklep, dado nadaljnjega kulturno društvo izključijo iz skupnosti, saj, namesto da bi pomagali pri razvoju Žumberka, delujejo razdiralno med ljudmi. V občini Zagreb-Center, kjer ima društvo sedež, pa naj pregledajo njegovo delo. Jeseni, po vsej verjetnosti septembra, bo zaključen prostorski plan spominskega območja. Pri vodniku in geografski karti je največji problem tiskanje. Še letos mora biti izpeljano znanstveno posvetovanje o pomenu Žumberka in Gorjancev v NOB, čeprav se pri izvedbi tega srečujejo predvsem s finančnimi težavami. M.BEZEK Telefonija je v ospredju PTT skupščina je določila višji prispevek za nove telefonske naročnike, ki velja od 1. julija letos NOVO MESTO — Delegati območne samoupravne PTT skupnosti so 25. junija sprejeli sklep, da se prispevek za nove telefonske naročnike v Sloveniji poenoti in poviša od 30.000 na 40.000 dinarjev. V zvezi s teni je bila široka razprava na osnovi pripomb delegacij iz Posavja in Semiča ter drugih, češ da so novi naročniki telefonov v odročnih krajih finančno znatno bolj prizadeti kot naročniki v urbanih središčih, saj plačujejo poleg prispevka PTT še najmanj 150.000 dinarjev krajevni skupnosti, ki gradi krajevna telefonska omrežja. Hkrati s sklepom o višji ceni za nove telefonske priključke so dali tudi pobudo PTT skupščini Slovenije za takojšnje novo povečanje tega prispevka na 80.000dinarjev. Obenem bodo v samoupravne sporazume o gradnji telefonije med krajevnimi skupnostmi in PT T vnesli določilo, da PTT ne sme priključevati telefonov brez soglasij krajevne skupnosti. Te bodo namreč poračunale razliko pri stroških napeljave, tako da bi bile onemogočene špekulacije posameznikov. Nekateri krajevne akcije za napeljavo telefonov opazujejo od daleč, niso interesenti — ko pa je omrežje dograjeno, hočejo telefon samo s plačilom obveznega prispevka. Skupščina je tokrat obravnavala še osnutek sporazuma o temeljih plana za novo srednjeročno obdobje in menihi. da je gradivo primerno za javno ' razpravo, ki bo trajala do 20. julija. Nekateri so že tokrat dajali pripombe in predloge k temu dokumentu. Menili so, da je plan zelo skromno zastavljen in da mora v novem obdobju obveljati načelo o ekonomskih cenah storitev PIT. • V letošnjem letu je bila medkrajevna telefonska centrala v Novem mestu povečana za 40 številk, dobili so 10 novih teleks naročnikov in priključili 525 novih telefonskih naročnikov. V letošnjem letu računajo na 2000 novih telefonskih priključkov, kar je rekord vseh dosedanjih rekordov. Delegati so dobili informacijo tudi o letošnjem poslovanju podjetja za ptt promet Novo mesto, ki je zaradi poslovanja po lanskih cenah v vse hujši finančni zagati. Izgubarji — med njimi je IM V najmočnejši — že tako ne plačujejo nič. nakazil pa ni tudi od mnogih drugih delovnih organizacij, ki so sporazum o združevanju sredstev podpisale in niso gmotno tako slabe, da ne bi mogle izpolniti dogovorjenih obveznosti. Opozorili so, da so osebni dohodki zaposlenih v PT T Novo mestu ob koncu maja znašali 34.520 dinarjev, s čemer se uvrščajo na rep lestvice med poštnimi podjetji v Sloveniji. Verjetno pa nikogar ni presenetila novica, da pričakuje PTT v knltkem zvišanje cen svojih storitev za poprečno 30 odst. R. BAČER NASA ANKETA Bo sploh dela za vse? V letošnjih počitnicah med mladimi, ki se še šolajo, gotovo nebo veliko takih, ki si vsaj za nekaj dni ne bodo poiskali kakšnega počitniškega dela. Ne mislimo le na počitniško prakso, ki je obvezen sestavni del učnega programa v marsikateri šoli, ampak tudi na prostovoljno delo. ki ga mladi iščejo v vse večji meri, da bi zaslužili nekaj denarja za nekaj počitniških dni kje ob morju, vse bolj pa tudi za nakup šolskih potrebščin, obleke ali obutve in podobnega. Ese to je danes v.vc težje zagotavljali iz »rednih« družinskih proračunov, tako da vsak dinar, ki ga mlad človek zasluži s počitniškim delom, pride prav. Bo dela sploh dovolj za vse mlade, ki hi ga radi? Upajmo da. saj so potrebe združenega dela po nadomestni delovni sili poleti zaradi dopustov precejšnje. - MOJCA SLAK. dijakinja srednje administrativne šole v Novem mestu, doma iz Dol. Ponikev: »Tudi te počitnice bodo sestavljene iz. vsakega malo. Malo bo dela, malo morja. Najprej grem na delo v Pionir, kjer sem bila že lani. Seveda grem zaradi denarja. Avgusta bom šla za 10 dni na morje. Sicer pa bom počitniške dneve preživela tako kot ostale, le učenja nebo.« JERNEJ ZALETELJ, učenec 7. razreda novomeške osnovne šole 15. divizije Grm: »Letos sem se prvič odločil za del° med počitnicami in upam, da bo poslej tako vsako poletje, saj pride prav vsak d*' ' nar. Kot raznašalec dnevnika Delo set" | začel delati takoj po končani šoli. Delom j težko. Če sem priden, lahko v štirih urah | obiščem vse naročnike. Prisluženi denar j bom porabil za boljše preživetje ostan«31 počitnic, za šolske potrebščine pa bod° ' dali starši.« RUDI KALIGARO, učenec iz Črnomlja: »Vse počitnice bom delal na Gozdnem gospodarstvu, kaj, pa še ne vem. Doslej sem med počitnicami že večkrat delal v Belsadu. in sicer sem čistil papriko in izmetal kozarce. Denar, ki ga bom zaslužil, bom hranil, da si bom kuptl pohištvo. Lahko rečem, da se počitniško delo splača. Pomagal bom tudi staršem pri gradnji hiše, tako da prostega časa skoraj ne bom imel.« FRANC GRAMC, učenec 3. letnik3 Srednje šole kovinarske in elektrotehničn£ usmeritve v Krškem: »Med počitnicam1 bom najprej en mesec delal v Sopu. Gf£ pravzaprav za delovno prakso, pri lažjem delu v ekspeditu. ki mi ga je preskrbel študentski servis, pa bom zaslužil dva stotaka na uro. Za kn jige in zvezke, ki so vsak dan dražji, je pač treba zaslužiti kakšen di nar, saj starši vse težje zmorejo tako draginjo. Kljub temu si bomo letos le privoščili 10 dni dopusta ob morju.« STANKA KRAMARIČ iz Dragomlje vasi. dijakinja srednje ekonomske šole v Novem mestu: »S sošolkami grem preko Mladinske turistične zveze za 10 dni na morje, vse ostale počitnice pa bom preživela doma. kjer mi dela prav gotovo ne bo zmanjkalo, saj smo čisti kmetje. Poleti je na kmetiji največ dela, tako da med tednom ne bo časa, da bi hodila na Kolpo. Morda sc bova z bratom hodila kopat ob nedeljah « DRAGICA BRATANIČ. dijakinja * Brežic: »Prvi dnevi počitnic niso še počitniški. Vse dneve se učim za sprejem® izpit na univerzi. Rada bi študif*® psihologijo, zato moram narediti izphjjj matematike, biologije;, in psihologije, izpitu bom šla za mesec dni delat Pre*“' j študentskega servisa, nato pa še malo n*, morje, da si naberem novih moči za st3 i na fakulteti.« NENAD RAJŠEL, dijak srednje lesne šole v Škofiji Loki. doma iz Morave v kočevski občini: »To bodo moje tako rekoč najbolj brezskrbne počitnice. Končal sem osnovno šolo in se pripravljam na srednjo. Vendar vsega časa le ne bom namenil lenarjenju. En mesec bom delal na žagi na Snežniku, kjer mi je delo dobil oče. Na morje ne bomo šli, zato pa se bomo s prijatelji podali na Kolpo, kjer bomo nekaj dni taborili.« ANDREJ KORDIŠ iz Ribnice. | srednje elektro šole v Ljubljani: »Naj® bom doma pomagal v delavnici, v In^- | pa imam prakso, tako da bodo mojep0 tniee bolj ali manj minile delovno. jih bo verjetno preživela večina mladih- da jaz denarja ne bom dobil v Inlesu. at"' It pak doma, če bo oče odprl denarnn-j Seveda pa se bomo odpravili na n*°Vs 1 Malo več časa bo ostalo tudi za sestajanj1, m! prijatelji v Ribnici.« MITJA BEDEK. učenec Srednje gozdarske šole v Postojni, doi"a' Sevnice: »Večina mojih vrstnikov si med počitnicami želi delati. Up* • da bom dobil delo pri gozdarjih, saj sem njihov štipendist Resda itn*1 praktično delo tudi med šolskim letom, vendar menim, da bo počim1-delo nudilo tesnejši stik z bodočim delovnim okoljem. Tega ml*J manjka, čeprav smo bolj strokovna šola. Danes ni lahko najti dela. č likim pričakovanjem čakam na prve izkušnje.« y/ kmetijstvo m kdor se s kmetijstvom bavi... • GREGOR — Slemenci sera-1 sPomijajo svojih ho/j ali nekoliko rnanj slavnih rojakov. Ponosni so na rk“nizatorja zadružništva dr. Jan-e*a vangelista Kreka, pogrešajo Junca Modica, radi pa se spomi-njaJo 'udi Jožeta Škulja iz Črnca, ki mu rekli kar kmetijski advokat. 1 Je kmet. Do večera je delal na £}e,'jh nato pa pozno v noč bral. 1 Je bistroumen, napreden Bil je ™t občinski odbornik lega konca a ?rcj ’ Sodražici, nato pa še v 1 tiči. Na njegovo pobudo je bil krajen vodovod v Črncu, cest a in še I arj'kaj. Njegova značilnost je bi-“j),ajcRov°rilv verzih, naj bo tonu inski seji, v avtobusu, gostilni ali rzo *C' <~>n jf avlor 'Mih VL’-ov' ki na šaljiv način povesta ‘Pasma resnico: ..Kdor se s ktne-!^Von? bavi, ta pri pameti ni INOVOMESKE TRŽNICf b,^VO MESTO — 1. julija je Zair.- noVorneška tržnica slabo ntidba^K !s,aivečja Je bila P°-Po 2()fi / ^ ' kl so j|h ProdaJah dižn i do260din kilogram. Para-ram Je tokrat stal 180 din kilog-no"\StročJ1 fižol 200 do 300 din, so h i mpir Pa 100 din. Na voljo din lin ‘Udi ze|jnate glave, po 80 in č Srarn- paprika po 300 din CLS,;n po 250 din. » v v sca NOVO MESTO — Na l”nede|jk°v sejem je bilo pripe-il k'-. 242 prašičev, od tega jih J« bilo 90 starih od 7 do 10 !;nov’ 152 pa od 10 do 12 >a ”ov. starosti. Lastnike je so prašičev. Mlajši 0,11 po 6.000 do 8.000 din. starejši din ir P. po 8 000 do 12 000 Elav Ve so pripeljali tudi 15 dali ®oveJe živine in jih llpro- seimREŽ,CE ~ Na sobotnem PuisU S° reJci Ponujafi 300 1‘roH -’ s,arih do 3 mesece. ^Ofhnm? hili 204 Puiski P° _ n tttlogram žive teže. Ameriški študent bi rad spoznal naše kmetijstvo J. Kimball med brigadirji MDA »Trebče 85« BISTRICA OB SOTLI — Že v prvi izmeni republiške mladinske delovne akcije »Spominski park Trebče 85« seje trem brigadam iz Kočevja, Domžal in Ljubljane— Vič— Rudnik priključil tudi 21- letni študent ekonomije Jeff Kimball iz zvezne ameriške države lowa. Jeffa, ki mu manjka en semester do konca študija na ka-lifonijski univerzi Berkeley, smo pobarali, kaj ga je zaneslo čez Atlantik in ravno k nam. »V naših krajih ima kmetijstvo poglavitno besedo. Rad bi spoznal, kako je kmetijstvo razvito v vzhodni Evropi. Jugoslavija je prva dežela, čez tri tedne sledi Madžarska, zatem pa še Čehoslova-ška. Ljudem pri nas bi rad povedal, kaj se dogaja v družbenem •kmetijstvu. To pa zato, ker verjetno veste, da je zdaj zasebno kmetijstvo v ZDA v precejšnjih težavah. Vem, da ima družbeno kmetijstvo povsod tudi nekatere probleme. Našel bi rad srednjo pot med obema modeloma,« pravi Jeff. — Toda kmetijstvo v ZDA je nedvomno uspešnejše kot v Jugoslaviji. »Resje, toda farmarji imajo pri nas veliko težav...« — Je za take razmere kriva tudi »reaganomika«, ki ni naklonjena majhnim farmarjem? »Morda tudi, čeprav je treba imeti pred očmi svetovno ekonomijo. Dolar je zdaj zelo drag. Ne moremo prodati naših pridelkov v tujino. Se več, naši ljudje kupujejo žito in druge pridelke v Argentini in na drugih tržiščih...« — Se ne bojite, da bi bilo delo na akciji »Trebče 85« prenaporno? »Ne bo, ker sem odraščal na podeželju, kjer sem se navadil vseh težavnih kmečkih opravil. Meni in 16-letnemu bratu tega morda res ne bi bilo treba, saj je oče zdravnik. Toda če živiš v majhnem kraju, se ne moreš izogniti kmečkemu delu, ker so tvoji sosedje kmetje, ki vedno potrebujejo pomoč pridnih rok.« P. PERC Kmetijski Na paši prežeča nevarnost § Slovemp^ne-^ega podatka .statistiku nima, računamo pa, da se v »elia vs,L»?Sf manJ kot ena petina goveda. To dokazuje, da še ne ^Mtiore °Šno Pr'Por°čv“na formula o paši kot »ključu uspeha v treba D Jl" !n na-ši veliki neizkoriščeni možnosti. Resnici na ljubo je razblerah da,ni uspešna vsakršna paša ob vsakršnih neurejenih leguje^,1^0 opazno zmanjša že mrčes, ki v poletnih mesecih nad-mamo n,a vsem velikem tehnološkem napredku niti danes ni- >„, anesljivega načina zatir rjo vse poletje, tja v jesen. deluiei,??VSem zanesljivega načina zatiranja. Priporočeni preparati ^ mr, kotFaino- insekti pa napadaj •nnogor l^nSi^NtetUa va krava ima do 2 litra manj mleka na dan, Sa. Kaj D anec .Pa je ob koncu pitanja tudi do 50 kg lažji od zdrave-Pravočasn Cni to /a re-i°’11' tr<-‘ba posebej dokazovati. Zato je treba !\avn': oh *i,?kr.epul' 'n živali zavarovati. Znaki so dovolj razpoz-r‘ska in c - živali so pobite, njih dlaka pa izgubi običajni sijaj. asljanje sta naslednja neizpodbitna znaka. in vampova melliavnst nainopnstoio nrizadonpta nnšno 0 'Požpoštj i?asi, kd’ko največ pripomore poznavanje potreb živali j?*° Pašne ži ■ i1 da-i° ru^a- Natrija je v mladi travi mnogo premalo, p. *a,° nepou ,',1^0 hlePiJ° Pos°fi- Dodajanje rudninskih mešanic Pa*e. tivt., Dašljivo in nujna sestavina pravilno izvajane čredinske tiste Ogromno trtja je pozeblo [ Na prenekaterem vinorodnem griču ne bo trgatve NOVO MESTO — Dipl. inž. agronomije Sonja Groegl, ki je 22 let referentka za kmetijstvo pri novomeški občinski upravi, trdi; da dolgo vrsto let na Dolenjskem ni bilo take pozebe in škode v inogradih, kot je nastala letos. Vinogradi običajno utrpe največ škode zaradi toče, letošnje izredno nizke zimske temperature in še spomladanska pozeba okrog 26. aprila pa so v več krajih vzele ves pridelek. Sonja Groegl: »Pozeba je naredila v vinogradih novomeške občine za 370 milijonov dinarjev škode.« »S komisijo sem obiskala vse vinogradniške predele. V grobem smo pregledali vse, kajpada nismo mogli v vsako grapo in na vse lege, saj je v novomeški občini okrog 1500 ha vinogradov. Skoda je popisana, je ogromna, vendar le ne bo znašala čez 3 odst. narodnega dohodka v občini, kar bi nam dalo upravičenost do republiških solidarnostnih sredstev,« pravi Groegleva. • V katerih predelih občine je škoda največja in kako kaže sicer na posameznih vinorodnih območjih? »Trška Gora in Grčevje. morda najbolj znana vinska hriba v novomeški občini, letos trgatve sploh ne bosta imela. Kaže pa, da trtni les ni tako poškodovan, da bi bili vinogradi potrebni obnove. Računamo, da bo tu prihodnje leto trta spet rodila, vendar manj. Tudi na Golobinjku, hribu med Šentjernejem in Pleterjami, pridelka ne bo. J udi Mevee nad Šmar jem in Vinji vrh sta bili hudo prizadeti. Prve v zimski pozebi, drugi v obeh, ampak nekaj bo vendarle ostalo. Ocenjujemo, da bodo imeli tu polovičen pridelek. Pleterski hrib in Sončnik pozebe nista imela. Skrivno in Vrbovci nedaleč st--ran pa bodo imeli po naši oceni le 40 odst. pridelka. Hudo je prizadet tudi Vajndol, kjer je zimska pozeba vzela polovico trtja, ponekod pa je bila pozeba tako huda, da bodo morali vinograde obnoviti. V celoti pa Vajnd-olu prorokujemo 20-odstotni pridelek. Zanimiv primer smo videli na Tolstem vrhu, kjer vrh hriba ni bilo skoro nič prizadet, v nižjih legah pa ne vem, če bodo imeli polovico običajnega pridelka.« • Ali bodo prizadetim 'lastnikom vinogradov odpisali del davkov, kot je v navadi ob naravnih katastrofah? »Davki bodo odpisani lev primeru, če znaša škoda nad 20 odstotkov celotnega katastrskega dohodka lastnika. V naših razmerah pa to pomeni, da pridejo v poštev za odpis davkov le lastniki večjih vinogradov.« . R. BAČER * Delo je, trgatve ne bo Vinogradniku Jožetu Bučarju z Grabrovca je pozeba uničila skoraj ves pridelek grozdja GRABROVEC — Zadnjih deset let je Jože Bučar z Grabrovca vsako jesen pripeljal v metliško Vinsko klet najmanj 5 ton grozdja, ob dobrih letinah pa gaje kleti prodal tudi 9 ton. »Edino nekaj malega grozdja za domačo porabo vsako leto pustim doma, vse ostalo pa dam zadrugi,« je povedal Bučar. »Letos pa ga ne bom mogel dati nič, grozdja bo komaj toliko, da bomo imeli tistih par hektarov vina za doma...« SPET BOLJ ŽIVAHNO MIRNA — Sejem rabljenih avtomobilov in kmetijske mehanizacije je preteklo nedeljo spet nekoliko bolj oživel. Na njem so prodali tri avtomobile, pa tudi za kmetijsko mehanizacijo je bilo kar precejšnje zanimanje, čeprav zdaj ni sezona za take kupčije. Bučar ima sicer kot kooperant trtje zavarovano, vendar samo proti spomladanski pozebi, kajti zavarovalnica proti zimski ne zavaruje, prav zimska pozeba pa je naredila ^.belokranjskih vinogradih največ škode. »Dela in stroškov pa zato ne bo nič manj,« pravi Bučar. »Tudi škropiti moramo tako, kot da so trte polne grozdja. Vinogradniki moramo sedaj gledati samo za naprej. Edino, kar nam bo prihranjeno, bo trgatev, to bomo pa hitro opravili,« žalostno ugotavlja. »Seveda pa bom tudi za naprej vztrajal pri vinogradništvu, se pravi, da bom vse grozdje, razen tistega, ki ga predelamo za domačo porabo, oddajal v klet. Nasploh lahko rečem, da je naša metliška zadruga v veliki meri zaslužna za razvoj in obnovo vinogradništva in sploh kmetijstva v naših krajih!1 A. BARTELJ N I S I S I s I s I s I s L EN HRIBČEK BOM KUPIL ~ Ureja Tit Doberšek Natančni predpisi o stekleničenju S stekleničenjem vina za lastne potrebe ni posebnih težav, razen stroškov za steklenice in zamaške. Postopek ni vezan na predpise in kontrolo, z njim rešujemo pred okvaro manjše količine vina. Velike, skoraj nepremostljive ovire pa nastanejo v primeru, ko hočemo vino stekleničiti za prodajo. V tem primeru naleti vinogradnik na skoraj nepremostljive težave pri nabavi tehničnih sredstev in se mora ravnati po predpi-sihTVredvsem P° pravilniku o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina (Uradni list SRS št. 16/78), pravilniku o označevanju viha in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni I. SRS štev. 18/77), pravilniku o kakovosti vina (Uradni 1. SFRJ štev. 17/81) in drugih. Poglejmo si nekaj teh določil. Pravilnik o načinu vodenja registra proizvajalcev grozdja in vina poleg vpisa v register (2. čl.) teh proizvajalcev pri za kmetijstvo pristojnem občinskem upravnem organu v 9. členu za zasebne pridelovalce, ki pridelujejo vino za promet, določa: 1.) Prostor za predelavo grozdja, ki mora biti higfensko neoporečen za predelavo grozdja, zagotovljeno stiskalnico in drozgalnik — robkalnik ter merilno napravo za ugotavljanje količine sladkorja v grozdju oziroma moštu. Prostor za shrambo vinskega mošta in vina (v nadaljnjem besedilu klet), ki je ločen od drugih prostorov. Klet mora biti zračna in urejena tako, da je omogočeno zračenje in čiščenje za vzdrževanje higiene, prostora, posode in naprav. V ta namen mora imeti zagotovljeno neoporečno vodo. Klet mora biti grajena ali opremljena z napravami tako, da je v času negovanja vina temperatura v njej čimbolj enakomerna in ustrezna glede na vrsto vina; 2:) ustrezno posodo in vrelne vehe za nego mošta in vina ter donegovanje vina. Oprema mora biti takšna, da njena raba pri predelavi, negi in prometu vina ne vpliva na zmanjšanje kakovosti vina, zato ne sme imeti železne, bakrene, aluminijeve legure, kijih najeda kislina, polivinilkloridne (PVC) mreže, ki jih topi alkohol ali kislina, slabo pološčene glinaste ali porcelanste posode, barvil in premazov, kuliso testirani za vino. Posoda v kleti mora biti higiensko neoporečna in iz ustreznega materiala, vidno in trajno označene z zaporednimi številkami in s prostornino; 3.) najmanj tri leta delovnih izkušenj v proizvodnji vina. Kmetje in drugi občani, ki vino tudi ustekleničijo, morajo poleg pogojev, navedenih v 1. in2. točki prejšnjega odstavka, izpolnjevati še naslednje: 1. prostor, kjer vino ustekleničijo, je lahko klet ali poseben prostor, če je prilagojen zahtevam higieničnega ustekleničenja. Klet oziroma poseben prostor mora biti opremljen s tekočo vodo in odtokom vode. Tla morajo biti iz materiala, ki se da mokro čistiti; 2. glede na tehnološki postopek ustekleničenja morajo zagotoviti najnujnejšo opremo: črpalko, filter, polnilec (če filter nima nastavka za polnjenje), mašilec, posodo za praznje, izpiranje in razkuževanje steklenic; 3. imeti morajo najmanj končano nižjo kmetijsko šolo (ker teh šol ni več, velja to za srednjo kmetijsko šolo), ki ima v učnem programu predmet vinarstvo (kletarstvo) in 2 leti izkušenj v proizvodnji in negovanju vina. Kdor nima navedene strokovne usposobljenosti, si lahko pridobi usposobitev s tečajem in preizkusom znanja na podlagi izobraževalnega programa pospeševalne službe, ki ga organizira Center za pospeševanje kmetijstva pri Zadružni zvezi Slovenije, in z delovnimi izkušnjami, kot je določeno v 3. točki prejšnjega odstavka. (Dalje prihodnjič) Jože Bučar Bučarju je pozeba uničila tako rekoč ves pridelek, kar je za človeka, ki mu vinograd prinaša pomemben dohodek, še toliko večja nesreča. Bučarjevi imajo okoli 9 ha zemlje, saj je skrbni gospodar Jože, ki mu zemlja pomeni trdno in varno osnovo za življenje družine, zemljo vseskozi dokupoval. »Imamo tri četrt hektarja vinograda, se pravi okoli 2.500 trt, v glavnem v Berčicah. Obe pozebi, zimska in spomladanska, sta mi naredili ogromno škode, toliko da je ostalo vnekaj laškega' rizlinga; ta trta je nasploh najbolj prenesla pozebo.« V dveh vinogradih je zimska pozeba pobrala kar 80odstotkov pridelka, od ostale petine pa je še spomladanska pozeba »obrala« več kot polovico grozdja. Izlili le razkuženo gnojnico Končno smo dobili pojasnilo veterinarskega zavoda, v katerem je poudarjeno, da je s strokovnim posegom preprečeno širjenje vraničnega prisada V dnevnem časopisju je bilo v zadnjem času precej pisanega o onesnaževanju okolja. Med članki, ki so zavzeto opozarjali na premajhno skrb na tem področju, pa je bilo objavljenih tudi nekaj netočnih informacij v zvezi Z ukrepi, ki jih je izvedla veterinarska služba občine Kamnik pri zatiranju vraničnega prisada, ugotovljenega v maju 1983. Da bi bila javnost objektivno seznanjena, dajemo naslednje pojasnilo: Vranični prisad ali antraks je zelo nevarna perakutna ali akutna kužna bolezen, predvsem govedi, ovac, koz in kopitarjev. Bolezen povzroča bacil antraksa, ki v stiku z zrakom tvori spore, ki se lahko zadržujejo v zemlji več desetletij. Ob poplavah pa te spore lahko pridejo na površje. Živali se naj- 1 ludi’ da so za bolezen še posebej uuu.cmc mmuc «,«1 w pf | pravimo dobrim poslovnim običaje”! pa, žal, usiha. Lokal, kije nekoč del ^ do 21. ure, zapirajo že ob 19.30, “ rakovo pot pa so krenile tudi nekate druge malenkosti. Halje osebja take, kot bi bilo zaposleno pri kan. lizaciji! Ko se je prodajalka pred dan morala nekoliko bolj stegniti j piškoti, je domiselno stopila kar n pult, oziroma na desko za rezanj1 delikates.... Ena gospa je rekla, da je ndj novomeško podjetje kupilo avto- . sam pove, kaj je z njim narobe. Zfjj jim manjka samo še naprava, govorila, kaj je narobe s tovarn0. 2352 V času od 20. do 26. junija s” novomeški porodnišnici rodile: Maj” Krašovec iz Hruševca — Andr4° Milena Prah iz Gornje Prekope Nino, Ana Klobučar iz Uršnih sel-j Marjana, Martina Kapele iz Dole”} cev — Petro, Lidija Uhan iz Dole” Straže — Vanjo, Marjana Malnarje! Semiča — Tadejo, Marija Tomažin Straže — Veroniko, Suzana Žaga! Birčne vasi — Matejo, Nada Podlo?, iz Gabrijel — Sonjo, Marija Kova« iz. Leskovca — Damjana, Jožefa Ja” Lešnice — Jožeta, Darinka Butal”, Šipka — Sandija, Štefica Dragutj« vič iz. Metlike — Milana, BoJ«| Labes iz Leskovca — Dejana, Zde” Slapšek s Telč — Tomaža, Bra” Jakše iz Uršnih sel — Matejo, Bel” da Pretnar iz Gradca — Danijela-.* ojana Eršte iz Črešnjic — Nata1” Marija Barič iz Dragatuša — J3«. Erna Simončič iz Kostanjevice -'v ma, Marija Čučnik iz Dolenje Sl > vasi — Jasmino, Mojca Rilelj izZd* f vasi — Vesno, Vlasta ZupaniJL Senovega — Katjo, Dragica Bog% Križa — Igorja, Janja Pekolj iz O"/ Matjaža, Marija Medved z. Vrl10 Tino, Zlata Jeler s Senovega —' , mjana, Zvonka Jereb iz Šentjernej0 Simono, Marija Jenič iz ČrnomU0* Primoža, Marija Kržičnik iz Kost*0^ vice — deklico, Marija Rob*d°uj Starega Loga — deklico, lv0(jf Pungerčar iz. Dolnje Prekope . čka, Anica Perše iz Družinske vaSjf deklico, Ana Pene iz. Podturna čka, Kata Žužinjak iz Stankovce deklico in Marta Mervar iz Podg°r dečka. IZ NOVEGA MESTA: Mer*; Nadarevič s Ceste hefojev 34 -mino. Čestitamo! Sprehod po ----------------------Lin NE, BELE KRAJINE NI reka Kolpa, marveč veselice z pa z zvenečimi 'U\jf a tej strani Gorjančevi, njimi ali Ljudstvo na preživelo črnomaljsko Kresno gradaško Mačjo noč. pripravlja ,(j) Razkošje v stelji (Vinomer, 13- L f na Noč na Kolpi (Griblje, 20. Ju. '||j)> viniška športna srečanja (21- Jrjjjl tako naprej. Vse te reči so zan' J zabavne, človek bi drvel nanj?’ J3 ko delijo v delovnih organi”0^ osebne dohodke le enkrat na n) ŠUŠLJA SE, DA BO PREVrf' bife Breza na metliškem k°P Asani Nuhi, zasebnik gostišče Veselica pa naj bi prišlo r delovni organizaciji Beti. Za tc U j rice ne bomo molili roke v og J{ kdor je že prišel na to zamisel, Z fj stisk roke. Integral, ki je doslej ^ vljal z. lokaloma, si bo oddahnil’s bodo govorice uresničile, ka3t'alni* ojim dosedanjim delom in usE,^,0. je prej delal sramoto kot rekla jjf OPOZORILI BI VAS RAU f) PRIREDITEV, ki bo 6. ju"-> ,j1 grajskepi dvorišču, pripravlja v metliška godba na pihala ob P go* vanju svoje 135-letnice. Ne bo” jjp' za koncert, a tudi za navadno v ne. ampak bo vsega po malem- 4 Črnomaljski drobir _ BOROVNICE — V črnomaljski občini je letos več prebivalcev kot borovnic, zato so si Črnomaljci poi-skali ta dragoceni gozdni sadež kar v s°sednji metliški občini. Menda se v me|bškejjoz.dove podajajo kar cele ekspedicije CrnonTafjcev z vedri. Zaenkrat jz Metlike na srečo še ni slišati, bi si vrli Metličani kje na »Gaugen-nribu« izmislili carinarnico, Črno-nialjci pa tudi upajo, da se Metličani vsaj še v glavni sezoni obiranja borov-nic ne bodo domislili, kako bi lahko ^ovčili izvoz tega gozdnega sadeža iz njihove občine. PRESENEČENJA NA TEKOČEM 'RAKU — Tako obljubljajo tisti, ki vodijo črnomaljski disko klub. Pra-VlJo,da bodo med poletnimi počitnica-nn pripravili več gostovanj znanih Pnvcev, kot prva pa se bo že danes, orej v petek, predstavila mladim in po rcu mladim Sladžena Miloševič. O ''Sem ostalem, kar bo poleti še na Poredu, v disko klubu skrivnostno molčijo. VESELICA — Gasilci iz Stranske asi upajo, da bo prihajajoča nedelja mmila brez kakršnihkoli neljubih presenečenj. Pripravljajo veselico in °bni jeziki vedo povedati, da so po 'Jelici v Stranski vasi včasih napovedovali vreme. Zadnjih pet ali šest et je namreč prav takrat vedno deže-aio, pa četudi so veselico ponovili vakrat ali trikrat na leto. Letos so ga-1 ci večji optimisti, optimizem pa pravičujejo s tem, daje pretekla leta krat, ko so izobesili plakate, začelo eževati, letos pa je prav takrat posi-Jal° sonce. Ribniški zobotrebci DOMOVE GRADIJO — Kakor DrnC’ do imela kmalu vsa ribniška ,stovoUna gasilska društva streho tast • avo' Gasilski domovi namreč , _e-i° kot gobe po dežju. Denarja za Ust Sme"e ie več odkar je bila pred leti p0?novljena skupnost za varstvo pred a*0"!. Gasilci pa precej pomoči T_ e tud> °d delovnih organizacij. domUtn° 8rade v občini 7 gasilskih df,„y *P nekateri med njimi bodo grajeni pred koncem leta. sna POGREŠAJO — Avtobu-boliP'u8a pr?li Ljubljani je med naj-m„ ubfemenjenimi v Sloveniji. Zato kak°® preLivalci ribniške doline še v ,° Pogrešajo stari dobri vlak. bo n°F v3 *ca^e’ z vlakom še lep čas ne tavn-v’ om‘sija. sestavljena iz preds-na ov občin, skozi katerevozi vlak, vnm- n' odgovora na [Jl anJe ali vlak bo. Glede pa 2(j . ere m denarno stisko, ki vlada p’Pa ie odgovor domala znan. NJa CI SO DOBlLl PRIZNAJO -~~Ob 100-letnici gasilskega dru-niie uiva ie Gasilska zveza Slove-J podelila svoje najvišje priznanje a Posebne zasluge« GD Ribnica in jjJ nemP članu Edu Tanku. Republi-gasilska odlikovanja prve stopnje Ah so.Prejeli: Ivan Drobnič, Anton Jo*artln’ ^anez Arko, Andrej Arko, jer,e, P^din, Marija Petelin, Peter Tn 1 r. c Klun, Jože Gornik in ‘°ne Petek. M. G.-č Ljrobne iz Kočevja ma^ROBE SVET — Medtem ko nan • n'niajo čistilnih naprav, da bi niciJMPrikljufili kanalizacijo, je v Osil-'ilne rav' 'n Pat’ Prav narobe. Čis-liZa Paprave imajo, nimajo pa kana-rox '-le' *endar so sestavljalci dolgo-je nC®a uaorta razvoja občine Kočev-iih i«? naPrave pozabili in zapisali, da zgraditi. K ^ DELAJO- VEČJE IZGUBE je D . sko kmetijsko gospodarstvo Medt^ \otovo v izjemnem položaju. vaj0 u° s' P°vs°d drugod prizadetem ' bi povečali proizvodnjo in s zman ^aH izgubo, bodo morali hotei;JSatl levilo govedi, če bodo Vse v posR>vati rentabilno. Torej ni '?gub P°Ve^evan-iu Ptoduktivnosti. K ne Pr'Pomorejo tudi neusklaje-°Po/'i ° ,. anje so kmetje dolgo časa rJali. pa jj|, nj ni|-,če slišal. CjVeba rebanjske iveri "Ss?ard JIM RASTE —Pa ne mis|j| p01 zemljanom, kakor bi kdo je z mj ^ za motoriste. Medtem ko se motork?1 mol?rjem lani na srečanju Hajraiaiv P°jav'l samo Prosenikov dva foč-1’ sta se mu letos pridružila še tako na.,0 m'a(la motorista. Če bo šlo d'L sreč Podo lahko kmalu prire-^eda t j/* c'c>banov motoristov. In šev.. udl srečanje snobovskih star- strTeAhRa PESEM pod novo so obn,„ i- **e dolgo tega, odkar venda ,V" ‘Panjski * - °ar razcn |epj . -banjs' jo’ da^vn —- n'h Treh, . a,kapljala po kulture želj-uspeio n,,njc,1: Kako je gradbenikom °nskn i tak° streho in novo V°do ie P °ščo, da obe prepuščata ^G^Pa tud, uganka.• 2dAJ Še boljši SEJEM MM,RNa _ e- rna prir, ,■ K'raJevna skupnost bo|jšji seie^c /a Prihodni° nedeljo 8«s|0m » ■ bejem, ki bo potekal pod ^menjam ne raB'm- prodam ali Seimom ,°do organizirali hkrati s kmetijskih str avlornob'l°v in kulturni dom. Prav treh37*"11 L'pše podobe pravza-kaj p.-. anJski kulturniki niso kdove " Cni°b‘,a Tudizd aj morajo med J°, da bj v0',Postavljati vedra, če noče- rai IZ NlkŠIH OBČIN IZ NtkŠIH OBČIN [J PREVEZAVE UPRAVIČILE NAMEN ČRNOMELJ —Namedavni seji občinskega komiteja ZKS Črnomelj je beseda tekla o stanju na področju SLO in DS, razvoju krajevne samouprave in uresničevanju usmeritev, ki jih je za rfad-aljnje uveljavljanje tega sprejel občinski komite pred letom dni. Sprejeli so sklepe o nalogah Zveze komunistov na področju kulture, o čemer so razpravljali na predzadnji seji komiteja. Spregovorili so tudi o aktivnosti prevezanih članov ZK, ki so se v večini primerov dobro vključili v delo v novih okoljih. V ČRNOMLJU ZA CELOLETNI DOPUST ČRNOMELJ — Socialistična zveza je pred kratkim pripravila v Črnomlju široko razpravo o treh različicah porodniškega dopusta, o tem pa je na izredni seji razpravljal tudi zbor uporabnikov skupščine občinske skupnosti otroškega varstva. V črnomaljski občini so se odločili za drugo varianto, po kateri naj bi porodniški dopust trajal leto dni, od tega bi za 246 dni veljalo 100-odstotno denarno nadomestilo osebnega dohodka, za dodatnih 119 dni pa 75-odstotno. PRIČAKfJJEJO PLODNO RAZPRAVO KOČEVJE — V kočevski občini so že pripravili besedilo dolgoročnega plana. Čeprav je bilo že doslej slišati dosti pripomb na njegov račun, je vendarle dobil pozitivno oceno. Zdaj bodo ostanek dolgoročnega plana obravnavali v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela ter v ostalih okoljih. Pričakujejo bogato in plodno razpravo, saj bo le tako mogoče pripraviti kvaliteten plan, ki bo osnova razvoja kočevske občine v naslednjih 15 letih. Mirko Vrlinič Tekma z divjadjo BOJANCI — Bojančani, prebivalci vasi nekaj kilometrov od Vinice, niso edini, ki se morajo za kmetijske pridelke udinjati na kra-ški, kisli zemlji in se poleg tega boriti še z. divjadjo, da lahko jeseni sploh kaj pospravijo v kašče. Da kmetovanje na bojanških poljih ni lahko, dobro ve Mirko Vrlinič, a se je, kljub temu da je upokojen, pred slabim desetletjem odločil, da se posveti zemlji. Takrat je tudi zgradil nov hlev. Za kmetovanje so me navdušili pravzaprav otroci, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Sicer pa pri nas njive takoj zarastejo breze in grmovje, če jih le za leto dni pustimo vnemar, tako da smo prisiljeni polja obdelovati ali kositi,« pove Vrlinič. Odločil se je, da bo prodajal predvsem mleko, ki ga v 6 kilometrov oddaljeno zbiralnico v Vinici odpelje 23 do 24 tisoč litrov na leto. Proda tudi nekaj pšenice in krompirja. Nikakor pa Vrlinič ne more mimo divjadi. »Pred leti smo čisto opustili pšenico, ker nismo imeli kaj žeti, sedaj pa je največji problem koruza. So njive, kjer ni jeseni kaj pobirati. Saj jih ograjujemo z žico, kurimo, svojo nalogo pa bi morali opraviti tudi lovci. V gozdu jih vidimo le, ko je lovska sezona. Tako bi ljudje vsaj videli, da se lovci trudijo, da bi bilo škode na poljih čim manj,« je ogorčen Vrlinič. g ^ Priznanje za razvoj Gribelj Gribeljska krajevna skupnost prejela priznanje zvezne konference SZDL za prispevek pri uveljavljanju ustavne vloge krajevne skupnosti — Odpovedovanje GRIBLJE — Čeprav krajevna skupnost Griblje še vedno velja za manj razvito, pa v začetku iztekajočega se srednjeročnega obdobja o kakršnem koli razvoju skoraj ni bilo govora. V treh letih je Gribeljcem uspelo, da so predvsem z lastnim delom in denarjem skoraj v celoti komunalno uredili krajevno skupnost. Da sta bila trud in odpovedovanje res velika, potrjuje tudi to, da so pretekli četrtek prejeli priznanje zvezne konference SZDL za prispevek pri uveljavljanju ustavne vloge KS, še posebej pri razvoju samoupravljanja, humanizacije življenja in dela in pri pospeševanju družbenega standarda. Ža prebivalce krajevne skupnosti Griblje, ene manjših KS v črnomaljski občini, v kateri živi manj kot 500 krajanov in kizajemaledvakraja,Griblje in Cerkvišče, je razvoj v zadnjih nekaj letih še toliko večji uspeh zato, ker nimajo delovne organizacije, ki bi jim pomagala. Uspelo pa jim je, da so na vseh zemljiščih, ki so bila za to primerna, torej na 215 hektarih, izvedli komasacijo. Pred zložbo je povprečna parcela merila 0,22 hektara, po njej pa 1,20 hektara. Odkrito o slabostih Na redni letni konferenci ribniške ZRVS so kritizirali _____________nedejavnost krajevnih organizacij RIBNICA — Občinska-fll*za _ rezervnih vojaških starešin je v preteklem letu dosegla vidne rezultate. Vendar pa seje srečevala tudi s težavami in slabostmi, kijih ne bi smeli več dopustiti. Tako so sklenili udeleženci letne konference, ki je bila v preteklih dneh v ribniškem domu JLA. Na konferenci je bila posebej opazna kritičnost vseh razpravljal cev, ki so poskušali s konkretnimi predlogi pomagati tistim krajevnim organizacijam ZRVS, ki ne delujejo. Zlasti nedejavni so v krajevni organizaciji v Sodražici, kjer člani ne prihajajo na sestanke in predavanja. Prav tako se ne morejo z najboljšimi rezultati pohvaliti v Dolenji vasi, kjer pa se stanje izboljšuje, odkar imajo novega predsednika. Nasprotno pa velik napredek beležijo v Loškem potoku, kjersečla-ni udeležujejo vseh dejavnosti. Na- splošno pa je bila izrečena tudi kritika vsem predsedstvom krajevnih organizacij, ki ne sklicujejo rednih sestankov. M. GLAVONJ1Č Anton Kralj: »Gribeljci so se bili pripravljeni odpovedati marsičemu, ko so videli, da se krajevna skupnost razvija.« Vsa krajevna skupnost ima vodovod, ki je veljal 6 milijonov dinarjev, le četrtino pa so dobili jz programa javnih del. Ostalo so prispevali krajani v delu in denarju, kar dvakrat pa so za vodovod uvedli dodatni krajevni samoprispevek. V tem srednjeročnem obdobju so z. lastnimi sredstvi uredili tudi javno razsvetljavo in v Gribljah dobili 44 telefonskih priključkov, za kar so štiri petine denarja dali vaščani sami. Kot pove Anton Kralj, tajnik in srce krajevne skupnosti, ki ima veliko zaslug za razvoj Gribelj in Cerkvišč, jim manjka do dokončno komunalno urejene KS le še kanalizacija in asfaltiranje tretjine vaških poti. »Neuresničena je v tem obdobju ostala gradnja večnamenskega doma, zato gradimo sedaj večnamensko dvorano kot prizidek h gasilskemu domu. Ta bo nadomeščala večnamenski dom, ki ga imamo v načrtu do leta 2000 in jepred-lagan, da se vnese tudi v program republiške kulturne skupnosti,« pove Kralj. Da so do takšnega doma upravičeni, potrjuje tudi močno razvito kulturno in športno življenje v Gribljah. Člani mešanega pevskega zbora namreč vsako leto pripravijo srečanje obkolpskih pevskih zborov, skupaj s člani tamburaške skupine, s katerimi so povezani v KUD Niko Zupanič pa Praznik Kostela KOSTEL — Krajevna skupnost Kostel je v spomin na partizanski napad na Banjaloko 22. junija 1942prvič letos praznovala svoj krajevni praznik. Hkrati so slavili tudi 60-letnico domačega gasilskega društva Vas-Fara in 40-letnico zmage. Svečanosti so se začele 21. junija, ko so odprli razstavo »Kostelski motivi«, na kateri so prikazali svoja dela likovniki, Ivan Brudar, Matija Glad, Dušan Vidmar, Franjo Smole in Janez Arko ter razstavo Kočevskega odreda, nato pa je bil zabavni večer »Kočevska pop kuhinja v Kostelu«, ki gaje organiziral Ive Stanič. Naslednjega dne je bilo tekmovanje v malem nogometu, zvečer pa svečana seja skupščine KS Kostel, na kateri so podelili priznanja delovnim organiz.a- . cijam in posameznikom, zaslužnim za razvoj KS, ter posameznim domačinom in drugim, ki so posebno zaslužni za razvoj NOB na Kostelskem. Glavne svečanosti so bile v nedeljo, 23. junija. Ob 9,30 je bila ogledna vaja gasilcev iz Kočevja in Delnic, ki so na poslopju banke in pošte prikazali gašenje s peno, nato je bila parada gasilskih enot iz občine Kočevje, kjer so sodelovala še sosednja hrvaška gasilska društva in godba iz Predgrada. Na osrednji prireditvi je govoril član predsedstva CK ZKS Lojze Briški. k V imenu KS je predsednik Valentin Južnič odprl novo večnamensko stavbo. J. P. tradicionalno prireditev Noč na Kolpi. Vsakoletno izmenjavo imajo tudi z organizacijami zamejskih Slovencev iz Križa pri Trstu, s katerimi je KS pobratena. M.BEZEK V najtežjem položaju je kmetijstvo Kočevje: bo na pomoč priskočila republika? KOČEVJE — »Programe sprejemamo pri nas zelo .hitro, potem pa nam zmanjka volje za izvajanje. Premalo razmišljamo tudi o vzrokih za tako stanje, v kakršnem smo. Tega manjka zlasti pri ugotavljanju rasti cen. Sive cene in različni samoupravni sporazumi ter podobni dogovori pa še kar veljajo,« je med drugim dejal Rudi Orel, sekretar občinskega komiteja ZK občine Kočevje na seji predsestva občinske konference SZDL. Predsedstvo občinske organizacije SZDL je že tretje politično telo, ki je minuli teden obravnavalo tako imenovani protiinflacijski program. O njem pa bodo razpravljali tudi po krajevnih konferencah SZDL. Kočevsko gospodarstvo je namreč še naprej vse prej kot zdravo in potrebna bo kar se da široka akcija za izboljšanje. Vendar ne bo dovolj samo nekakšna politična prisila, kakor je dejal predstavnik Zveze borcev, ampak bodo morali začeti veljati zakoni ekonomike. Sicer pa f? člani predsedstva spregovorili o težavah kočevskega gospodarstva tudi povsem konkretno. V prvi vrsti je kočevsko kmetijstvo, ki posluje z izgubami. Kakor kažejo sedanja gibanja, bo izguba narasla do 400 milijonov dinarjev. Jasno pa je, da te izgube ne more pokriti občina Kočevje sama, saj gredo presežki hrane na druga področja. Prav zato se v kočevski občini pripravljajo na to, da kmetijske zagate rešujejo na republiški ravni. Slabo gre tudi Tekstilani, kjer primanjkuje pravih kadrov, da bi se spopadli s težavami. Tudi v Itasu, kjer se razmere sicer izboljšujejo, še dolgo ne bodo splezali na zeleno vejo, če ne bodo imeli pravih programov in pravih ljudi na vodilnih mestih. Gradbeništvo posluje že nekaj let z velikimi težavami, saj je ta dejavnost upadla. Vendar gradbinci ne kažejo pretirane volje, da bi sev teh težkih časih povezali in tako lažje preprodili krizo. Med Zidarjem in Gramizom se namreč še niso spletle poslovno-tehnične vezi. Nič boljše ni v gostinstvu in turizmu. Vendar tudi v kočevski občini ni vse tako črno. Kemična industrija Melamin posluje dobro, prav tako prometna dejavnost, čeprav ni bila deležna kdove kakšne pozornosti. J. S. ZNANJE PREVERJAJO V PRAKSI — V sodelovanju z ribniško garnizijo so člani ribniške ZRVS te dni opravili praktično vajo. Žal se vaje niso udeležili vsi člani. Prav to pa najbolj zaskrbljuje. (Foto: M. Glavonjič) Servis deluje, dela pa ni Kočevske in ribniške delovne organizacije ne zaposlujejo mladine — Odzvala se je le Oprema So delegati res brez moči? Delegacija za zdravstveno skupnost iz Tesnil je ostala brez vodje TREBNJE — »Odstopil sem, ker sem se prepričal, da delegati ne moremo dosti narediti. V skupnih službah SIS pa so prepričani, da bi morali samo formalno nastopati in dvigati roke, medtem ko bi bilovseodločanje v njihovih rokah,« je dejal delegat Karel Kostevc, vodja delegacije za trebanjsko občinsko zdravstveno skupnost. Delegat Karel Kostevc, ki se je odločil za ta korak, je napisal podrobno poročilo o vzrokih za svoj odstop. Člani njegove delegacije so poročilo prebrali na seji skupščine zdravstvene skupnosti. Odziv nekaterih na tej seji pa je seveda bil vse prej kot strpen in razumevajoč. Slišati je bilo celo izjave, da bi v občini Trebnje nastal velik političen problem, če bi se vse delegacije obnašale tako. Seveda je vprašanje, kakšen političen problem bi bil, če bi bile vse delegacije tako vestne in natančne, kakor je delegacija iz Tesnil. In kaj \»e očitajo delegati Tesnil trebanjski zdravstveni skupnosti? Za 14. sejo, ki je bila najprej sklicana za 10. junij in potem zaradi nesklepčnosti preložena na 17. junij, je dnevni red obsegal kar 16 točk. Vodja delegacije Karel Kostevc je menil, daje gradivo preobširno in zaradi tega za delegate nepregledno. Poslovna poročila zdravstvenih organizacij o lanskem letu so bila pripravljena že marca in aprila, na dnevni red skupščine pa so prišla šele junija. Predlog finančnega načrta za trebanjsko zdravstveno skupnost za letos pa je prišel na dnevni red, ne da bi delegati poprej sprejeli samou- pravni sporazum o svobodni menjavi dela. Prav tako so imeli v Tesnilih ga odločanja in delovanja pa so ostali brez odgovora. Očitno pa je, da prihaja do slabosti v odnosih med strokovnimi službami na eni strani in delegati na drugi. Eden izmed znakov zanje pa so tudi nesklepčne seje. Zal pa se s temi problemi pri nas ne ukvarja nihče. J. SIMČIČ KOČEVJE — Mladim ni do brezdelnega preživljanja počitnic. Mnogi si z veseljem poiščejo počitniško zaposlitev. Denar pa potem porabijo za počitnice, šolske potrebščine in podobno. Vendar pa je za veliko večino mladih, ki nimajo zvez, težko priti do počitniške zaposlitve. In prav nanje so mislili v kočevski in ribniški občini ter ustanovili mladinski servis. »Naš servis je začel poslovati sredi junija.« je povedala študentka Ana Pevec, ki si je našla počitniško delo v mladinskem servisu. »Zadali smo si nalogo, da bomo poiskali čimv eč poči- Karel Kostevc: »Odstopil sem, ker smo delegati nemočni.« pripombe na novi delovni čas. ki saga sprejeli v zdravstvenem domu, zahtevali so. da v zdravstvu izvedejo ukrepe glede na povečane stroške za bolnišnično zdravljenje, itd. Skratka, seznam očitkov je kar dolg. delegati skupščine zdravstvene skupnosti so'ga slišali in odstop tudi sprejeli. Očitki o slabostih delegatske- * Priznanja samoupravljalcem V trebanjski občini so dan samoupravljalcev proslavili s sejo kluba samoupravljalcev TREBNJE — Ob 27. juniju, dnevu samoupravljalcev, so v Trebnjem pripravili slavnostno sejo skupščine kluba samoupravljalcev, ki so jo združili z razstavo inoyacijskifi dosežkov trebanjskega združenega dela. Na seji, ki je bila popestrena s kulturnim programom. so podelili tudi samou-pravljalska priznanja. • Plakete samoupravljanja Josip Broz-Tito so prejeli krajevna skupnost Trebnje, Trimo Trebnje, Franc Anžlovar iz čateške Elme. Ivan Longar iz Trebnjega in Jože Novak iz krajevne skupnosti Svetinje. Plakete samoupravljalcev občine Trebnje pa so prejeli krajevna skupnost Mokronog, Treles Trebnje, Marija Golob iz zdravstvenega doma, Franc Lavš iz Kmetijske zadruge Trebnje, Franc Režen iz Trima in Darinka Simonič iz Krojaškega podjetja. Priznanja za inovacijske dosežke so prejeli Janko Kovaljev iz Trima, Peter Kramar iz KPD Dob in obrtnik Pavle Župančič iz. Po-nikev. V kutlurnem programu so sodelovala dekleta pevskega noneta Carmcn iz Trebnjega. V preddverju je bila tudi razstava inovacijskih dosežkov - trebanjskega združenega dela. Zal ni šlo samo za inovacijske dosežke domače pameti, prav tako pa je bila razstava za poprečnega obiskovalca premalo nazorna. tniških del za kočevske dijake in študente. Vendar pa za sedaj zelo slabo kaže. Dopise smo poslali vsem kočevskim delovnim organizacijam, pa doslej ni bilo odziva. Nasprotno pa je med mladimi zelo veliko zanimanje za počitniško delo. Vzrokov menda ni treba naštevati. Življenjska raven je padla, stroški šolanja naraščajo, zato se mladi na vse načine trudijo, da bi si našli vir zaslužka. Toda v družbi za to ni pravega zanimanja in razumevanja. V teh dneh smo dobili delo le za enega mladinca. Zaposlili smo ga v Opremi. Prepričana sem, da bi Še marsikje potrebovali mlade ljudi, ki bi poprijeli za delo, a je očitno, da so naši dopisi obležali v predalih. Seveda mladi nismo pesimisti in računamo, da bomo do srede septembra, ko bo servis deloval, le dobili še kakšno zaposlitev,« je dejala Ana Pevec. Dodala pa je še, da mladinski servis posluje tudi v ribniški občini, kjer se Pevčeva zglasi vsak četrtek. Oba servisa delujeta v prostorih občinske konference ZSMS. SESTALI SO SE ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE — Pretekli teden so bile tu ločene seje vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati so na seji slišali informacijo o poslovanju organizacij združenega dela; poročilo o delovanju upravnih organov občine in izvršnega sveta ter sprejeli smernice dolgoročnega plana občine Kočevje. Sprejeli so tudi poročila o analizi delovanja delegatskega sistema v občini. IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN Kako naprej? Razdalja med možnostmi in potrebami za Posavje ni nepremostljiva BREŽICE — Posavsko združeno delo je imelo zadnjega decembra 19X4 v bankah blizu 3 milijarde dinarjev, kreditnih obveznosti pa nekaj več kot za 7 milijard dinarjev. Podatka nazorno kažeta, da banke namenjajo za dodatno kreditiranje gospodarstva precejšen del sredstev iz drugih virov: iz negospodarstva in primarne emisije Narodne banke ter iz sredstev, kijih vlagajo občani. To je dobro vedeli, saj sc izjave predstavnikov delovnih organizacij marsikdaj ne ujemajo z dejstvi in ljudje zaradi tega nimajo vselej pravilne predstave o teh stvareh. Nosilna banka v regiji je LB-Temeljna posavska banka, pri kateri ima združeno delo 93 odst. sredstev, preostalih 5 odst. pa pri Beograjski banki — TB Ljubljana in Jugobanki-TB Ljubljana. Za investicijske potrebe v naslednjih petih letih Posavju primanjkuje kapitala. Razkorak med možnostmi in potrebami je zelo velik. Tako je konec 1983. leta manjkalo gospodarstvu 4.5 milijarde dinarjev in združeno delo bo moralo razliko pokrili v naslednjih sedmih letih. Z ocenjeno inflacijo vred je to blizu 6.8 milijarde dinarjev. Tudi investicij ne smemo prezreti. V zadnjih treh letih so se gibale med 2.5 in 3,5 milijarde dinarjev, zato brez dodatnih sredstev ne gre. Toda kako naprej? Ena od možnosti je. da reprodukcijsko povezani ozdi nadomestijo obstoječi kreditni odnos z združevanjem sredstev za skupne programe, banke pa naj bi spričo pomanjkanja kvalitetnih investicijskih sredstev tesneje sodelovale z bankami tistih poslovnih partnerjev .s katerimi posavsko združeno delo posluje doma in v tujini. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da se morajo vsi skupaj otresli plašnic. ki zastirajo poglede na levo in na desno, da ne vidijo širine jutrišnjega razvoja. J, TEPPEY Dobova vabi V nedeljo bo Franc lovoril rojak >etinc Ji DOBOVA — Danes ob 10. uri bodo slavili delavci Železniškega gospodarstva, Tozda za vzdrževanje voz. Spet so povečali proizvodne prostore, ki jih bodo v prisotnosti krajanov in gostov slovesno odprli. Jutri se bodo Dobovčani srečevali na razstavah v stari šoli. Svojo dejavnost so predstavili tudi lovci in turistično društvo. Vnovič so razstavili ročna dela šolarjev in drugih krajanov. Malo pred osmo zvečer bodo v prosvetnem domu predstavniki PTT Novo mesto sprejeli v upravljanje novo zgrajeno telefonsko omrežje in centralo, nato pa bodo slovesnost sklenili pevski zbori in tamburaši. Praznovanje krajevnega praznika bodo zaključili v nedeljo ob 15. uri z zborovanjem ob 40-letnici osvoboditve, ki bo osrednja tovrstna svečanost v brežiški občini' Slavnostni govornik bo Franc Šetinc. DVOM O IZIDU REFERENDUMA SEVNICA — Ni običajno, da bi delegacija iz krajevne skupnosti v občinski skupščini nastopila proti svojemu kraju. Zabukovški delegati so namreč menili, da zadnji izglasovani samoprispevek ni v skladu z interesi krajanov. Še več, asfaltiranje ceste proti Podvrhu naj bi bila pretežno želja vikendarjev, izrečen je bil celo sum o regularnosti samega glasovanja. V vprašanju delegacije je bilo navedeno, da imajo na območju krajevne skupnosti ceste, ki so bolj upravičene do solidarnosti krajanov. Kako je z vsem tem, se bodo morali zmeniti doma. Vsak dinar študentu prav pride Delo preko Študentskega servisa Krško je dobro plačano KRŠKO — V Domu mladih pri »Podmornici« je dobila prostor tudi novoustanovljena podružnica mariborskega Študentskega servisa. Vodita jo študenta ekonomije Edita Fabjančič in Igor Avsec. Podružnico so ustanovili na pobudo občinske konference ZSM Krško in nekaterih delovnih kolektivov. Možnost, da bi mladi — praviloma morajo biti to redni študentje in učenci usmerjenega izobraževanja — dobili najrazličnejša občasna in začasna fizična in umska dela. so podprle tudi druge družbenopolitične organizacije. Igor Avsec »Sama sva obiskala večino podjetij v Posavju. V našo podružnico je včlanjenih že preko 200 članov in od tega jih že preko polovice, natanko 117, že dela. Začasno delo pomeni, da dela naš član, denimo, 3 ure na 2 do 3 dni, občasno pa, da dobi delo za vsaj mesec dni, nakar mora obvezno priti k nam po novo napotnico. V telefonskih pogovorih nam najpogosteje kadroviki pa tudi direktorji podjetij povedo, ?.a kakšna dela bi potrebovali delavce. Najnižja urna postavka je 200 din, za težka fizična dela, delo stevardese — hostese, samostojno risanje načrtov, pomoč pri programiranju ter tehnično sodelovanje pri raziskovalnih delih, pa lahko znaša urna postavka tudi štiri stotake. Dosti firm ima nižje urne postavke kot naši člani, toda kljub negodovanju nekaterih njihovih delavcev, ki so slabše plačani, v podjetjih le brž izračunajo, da se jim splača zaposlovati naše člape. Ne dovolimo pa izkoriščanja naših članov, niti njihove nediscipline; takemu, ki ne spoštuje naših pravil, lahko odz.vamemo izkaznico servisa in mu tako onemogočimo začasno ali občasno zaposlitev preko Študentskega servisa,« sta nam prejšnji petek pripovedovala Edita in Igor. P. P. Prazna zdravstvena blagajna Dopolnilni vir iz kmetij zaposlenih in drugačna solidarnost republike? BREŽICE — Ob visoki prispevni stopnji za zdravstveno varstvo je vedno pogosteje slišati kritiko glede neenakopravnosti plačevanja prispevkov za zdravstvo iz katastrskega dohodka kmetov in zaposlenih, ki imajo doma kmetije. Tisti, ki živijo samo od kmetijstva, se čutijo prikrajšane. Oni namreč plačujejo od katastrskega dohodka prispevek za zdravstveno varstvo, medtem ko katastrski dohodek nekmetov s tem prispevkom ni obremenjen. Ti plačujejo prispevek za zdravstvo v organizaciji, kjer so zaposleni, toda kmetje jim očitajo, da od dvojnega zaslužka plačajo le enkrat. vilo zaposlenih imajo Brežice izredno veliko upokojencev in sedanja merila za dodeljevanje republiške solidarnos-ti tega ne upoštevajo. Morali bi jih popraviti in tako preprečiti nalaganje pretiranih bremen na ramena zaposlenih. ki za zdravstveno varstvo dajejo precej več kot delavci v bogatejših občinah. , Sicer pa je financiranje družbenih dejavnosti nasploh še preveč zapleteno. Za nekatere od njih zbirajo prispevke po kraju bivanja, drugod po kraju zaposlitve. V strokovnih službah interesnih skupnosti ugotavljajo, da jim povzroča to veliko dodatne pisarije, v delovnih organizacijah pa se prav tako pritožujejo nad pretiranim admi n is tri ran je m' za rad i n ek aj kr at n e-ga spreminjanja prispevnih stopenj med letom. Zagotovo so možnosti za financiranje družbenih dejavnosti po enem kopitu. To bi poenostavilo sedanje zapletene postopke in zaposleni, ki to delo opravljajo, bi se lahko posvetili koristnejšim in ustvarjalne-jšim opravilom. J. T. Morda bi bilo takih razprav manj. če ne bi bila zdravstvena skupnost neprestano v finančnih težavah. Dopolnilni vir iz katastrskega dohodka zaposlenih kmetov, ki jih uradno imenujejo nekmete, bi namreč lahko razbremenil osebne dohodke delavcev in dohodek organizacij združenega dela. Spremembo plačevanja prispevkov bi po zakonu in po stabilizacijskih priporočilih zdravstvene skupnosti Slovenije lahko izpeljali, če bi se tehtnica mnenj nagnila v to smer. V brežiški občini tudi nisozadovolj-ni z republiško solidarnostjo, ker se stroški zdravstvenega varstva za upokojence in kmete ne krijejo s prispevki skupnosti invalidsko-pokojninske-ga zavarovanja in obremenjujejo dohodek delovnih organizacij. Na šte- Vzdrževalci niso sprejeli statuta V tovarni Djuro Salaj Krško le na pol uspešen referendum KRŠKO — Ponovljeni referendum 25. junija v tovarni Djuro Salaj je le delno uspel, saj so temeljni samoupravni splošni akt — samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo — sprejeli v celotnem kolektivu, medtem ko Statut delovne organizacije ni bil sprejet v tozdu Vzdrževanje. Na razširjeni seji strokovnega sveta in partijske koordinacije so sklenili, da bodo naredili temeljito analizo vzrokov za tak izid referenduma v tem tozdu in pripravili oceno politično varnostnih razmer v celotnem kolektivu. Pripravili bodo začasne ukrepe za pravno-formalno ureditev sedanjega stanja. Vodstvo tovarne mora osrednjemu delavskemu svetu predložiti paket organizacijskih in kadrovskih ukrepov za zagotovitev normalne proizvodnje in poslovanja. V nekaj mesecih bodo ocenili možnosti, kako zastaviti ofenzivno razvojno zasnovo poslovanja delovne organizacije. . Udarništvo še živi Gasilci prihranili najmanj 500 tisočakov POZORNOST NESTORJU MEDAEJERSTVA — Vladimir Stoviček je 26. junija praznoval že 89. rojstni dan. Kljuh malce skrhanemu zdravju je mojster rad prišel na petkovo otvoritev skupne razstave kitajske slikarke Huiqin VVang in krškega rojaka Valentina Scagnettija v krško galerijo. Za visoki jubilej mu je v imenu galerije čestital Slavko Sribar (na sliki), kije spomnil, da je ravno prva Štovičkovd razstava v galeriji pred 19 leti pomenila začetek uspešnega delovanja te priznane kulturne ustanove. (Foto: P. Perc) Trebče zanimive tudi za tujce Na republiški MDA »Trebče 85« urejajo Spominski park Trebče, telefonijo v senovski krajevni skupnosti in Slovinove vinograde na Bizeljskem_ BISTRICA OB SOTLI — Letošnja republiška mladinska delovna akcija »Spominski park Trebče 85« je že ob otvoritvi akcije 23. junija v brigadirskem naselju pri osnovni šoli Marije Broz v Bistrici ob Sotli postregla z nekaj presenečenji. Med prijetna šteje pester in spontan kulturni spored, ki so ga pripravili brigadirji zvezne MDA Kozjansko 85 in sosednjega Kumrovca, folklorna skupina bistriške šole in domača recitatorska sekcija. Manj zadovoljen pa je bil vodja akcije »Trebče 85« Tone Petrovič, učitelj telesne vzgoje s Senovega, s številčnostjo brigad. Namesto da bi v prvi izmeni do 13. julija na deloviščih v brežiški, krški in šmarski občini delalo 120 brigadirjev, so občinske mladinske organizacije iz Domžal, Kočevja in Ljubljane — Vič—Rudnik skupaj zbrale le 77 brigadirjev. Najmanj (19) jih je prišlo iz Kočevja, največ(33) pa iz Ljubljane. Demokratično zasnovana akcija, ki se izogiba klasičnemu modelu akcij pri nas, bo spet še bolj v ospredju zanimanja širše javnosti v drugi polovici julija, ko se pričenja mladinski delovni tabor. Zanj se ogrevajo že celo v tujini, saj preko organizacije SCI (Servis Civil International) pričakujejo v Bistrici ob Sotli tudi 20 Madžarov. 15 Estoncev in prav toliko brigadirjev iz zahodne Evrope. Še bolj kot koordinator naselja akcije »Trebče 85« Jani Merhar. 22-lelni član ljubljanskega Leka, kije letos že četrtič v vodstvu ene izmed zveznih oziroma republiških MDA vSIoveniji, smo bili presenečeni mi, ko smo opazili, da je med brigadirji prve izmene tudi angleško govoreč mladenič. 21-letni študent četrtega letnika ekonomije na univerzi Berkelev v Kaliforniji Jeff Kimball, prijazen mladenič, prihaja iz manjšega mestaca v ameriški zvezni državi lo\va. P. PERC SEVNICA — Po vojni udarniško zgrajeni gasilski dom po svoji velikosti MRUno nima sebi enakega ne blizu ne daleč. Zob časa je v minulih desetletjih načel strešno kritino. Prostovoljni gasilci ne bi bili to. kar so, če za streho ne bi sami poskrbeli 25. in 26. junija so preložili nad 5.000 kosov opek. kolikor jo je bilo treba spraviti s Strehe, in prenesti gor. Prekrili so spoštljivo površino 400 kvadratnih metrov. Prvi dan je bilo v akciji 30 ljudi, drugi1 dan ne dosti manj. Z ramo ob rami so delali tudi igralci Odra mladih. Udarniško so prihiteli na pomoč tudi obrtniki. Klepar Viktor Gole je lahko sproti menjaval načelo pločevino. Pri tajniku društva in gostincu Silvu Osovnikarju so bili vsi udarniki prv dan na kosilu, saj se je delalo od vida do vida. Drugi dan je za kosilo poskrbela kuhinja Lisce, za malico pa Jutranjka. Niko Frie. ki ima bife v gasilskem domu. je gasil žejo. Delo ne bi šlo tako gladko, predvsem pa bi bilo treba mnogo več rok. če ne bi bilo posebne lestve z dvigalom pleskarja Jožeta Praha. Slavko Cešck iz mizars tva Šmarja — na strehi je kot vajenec delal že ob izgradnji doma — je menil da bo s streho poslej mir za sedanjo generacijo. A. Z »Večna« poskusna obratovanja Je to že sevniška posebnost? Trenutno še vedno kar v treh kolektivih — Ne-varnost bega kapitala — Lojze Motore v. d. direktorja v blanškem rudniku SEVNICA — Družbeni pravobranilec samoupravljanja je dolžan s pobudami opozarjati na pomanjkljivosti v občinah. Posavski pravobranilec Dušan Dornik je to storil na seji predsedstva občinske konference SZDL 25. junija. V službi družbenega knjigovodstva so postali pozorni, ker imajo v Jugota-ninu oziroma Tovarni tanina in furfu-rala v ustanavljanju na spisku od vseh osnovnih sredstev le dva pisalna stroja. Še ta dva so kupili že leta 1983. Kaj je z ostalimi 110 milijoni osnovnih sredstev? »Rečeno je bilo. da kolegijski organ v Belinki z vsem razpolaga do konca 1984« je opozoril pravobranilec. ko zadeva še vedno ni rešena. Drugi lak kolektiv, ki je še vedno v ustanavljanju, je brezovski Inplet. Imel je v pomoč celo strokovnjake iz gospodarske zbornice, vendar s svojimi »očeti« (sovlagatelji)še vedno nima sklenjenega samoupravnega sporazuma. V pojasnilo je bilo na seji rečeno, da trenutno komisije delajo... * Star bolnik, kije še tudi kar naprej v ustanavljanju, je Rudnik Blanca. Pravobranilec je glasno vprašal, če sle- dnjič le ne bi kazalo dati veljavo tržnim zakonom in rudnik likvidirati, čenč more zaživeti. Od 21. junija je razrešen dosedanji direktor Oton Šket. sedaj je vršilec dolžnosti Lojze Motore. V potrditev tega. da iščejo rešitve, so bili navedeni razgovori z zasavskim Siporesom. V tovarni konstrukcij razpis za direktorju m uspel. Iz matične tovarne. trboveljske Sl I, je za vršilca dolžnosti imenovan inž. Franc Dro-bež. Nov direktor tudi še ni imenovan na Žagi. Nasploh je v občini huda kadrovska delavce. zadrega za poslovodne A. Ž. Odprava delovnih sobot? Ob predlogu Jutranjkinega tozda Radna SEVNICA — V Jutranjki po vzoru mariborskega TAMA dajejo pobudo za ukinitev delovnih sobot. Rešitev je sorazmerno preprosta: še naprej bi ostali v okviru veljavnega 42-urnega delavnika, saj hi običajni delavnik podaljšali za vsega 24 minut. Proizvodni delavci bi v dopoldanski izmeni delali od 5.25 do 15.49. popoldanska pa od 13.50 do 22.15. v režiji od 6. do 14.25. Na ta način l)i nadomestili vseh 15 delovnih sobot. Tu pobuda prihaja iz največjega Jutranjkinega sevniške-ga tozda Radna. Direktorica lega tozda Breda Mijovič je preračunala. do kakšnih prihrankov bi prišli. V primeru Jutranjke bi se znižali stroški prevozov na delo za 5.18 odst. Po sedanji ceni teh prevozov znese to za preostali del leta 1.2 milijona dinarjev. Kajpak bi odpadli tudi stroški za prehrano delavcev na opuščene sobote, kar navrže novih 2 milijona dinarjev prihran- ka. Med poglavitnimi prihranki omenja jo čas odmora, torej malice. ki so seveda tudi ob delovnih sobotah. Na videz drobnarija. nanese pa ob velikem številu delavcev! Samo v primeru Jutranjke pomeni to zu 0.35 odst. boljši izkoristek delovnega časa. vrednostno pa že kar spoštljivih 19 milijonov dinarejv več ustvarjene vrednosti! Zmanjšajo se tudi stroški zagona in podobnih stvari. Organizatorji proizvodnje vetlo tudi. da storilnost ob delovnih sobotah ni kdove kako velika. Iz Jutranjke dajejo pobudo v premislek tudi ostalim kolektivom. To je v sev niški občini nujno, ker imajo enotno organizirane delavske prevoze za vso občino. Proizvodne delavke so dejansko za tekočimi trakovi že sedaj ob 5.30. Kakšen bo odmev, saj Jutranjka v to akcijo ravno zaradi omenjenih prevozov ne more sama? A. ŽELEZNIK Novo v Brežicah^ SVARILO O PRAVEM ČASU -Nedeljski potres, ki je zazibal tla v brežiški, krški in sevniški občini, je kol voda na mlin sklicateljem današnje seje koordinacijskega odbora za solidarnost pri OK SZDL. Tisti delegati, ki so že nekajkrat izostali in zadnjič povzročili celo nesklepčnost, se bodo tokrat zagotovo spomnili na svojo dolžnost. Potres v nedeljo na srečo ni naredil škode, toda ničseneve, kdaj se lahko pripeti kaj hujšega. Torej na delo, da bo družbeni dogovor o posavski solidarnosti čimprej pripravjjen! PO VRSTI, KOT SO HISE v TRSTI — Krajani komaj čakajo, di bodo obveznosti iz prejšnjega referenduma končno uresničene, računajo pa tudi s tem, da bodo čimprej na vrsti tisti odseki, ki so najbolj zdelam-promet na njih pa najgostejši. KljuU vsemu jih skrbi, da jih bo udarilo pomanjkanje denarja, saj to lahko pomeni tudi opustitev nekaterih del- liBR€ZlSK€.. ROK0DNI§NIC€ V času od 7. do 15. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Zdenka Vitk° Vrbovca — Anamarijo, Zdenka Dušič s Trebeža — Mateja, Nevenka Nadi iz Male Gorice — Ivano, Dur® Varges iz. Krškega — Tomislava. J0*1-ca Travnikar iz Dečnih sel — Da voh na. Darihka Urek iz Stare vasi — 0* ria. Zdenka Noršič iz Laduča " Valentina, Liljana Klarič iz BrdoV" — Davorja. Štefica Kupres iz Cerja " Marka. Jasminka Mešič iz Krškega^ Dragana, Terezija Mavsar s Ceste'' Antona, Ljubica Priveršek iz Brežic-' Maria, IVančica Rolovič iz Prigorja^ Gorana, Renata Miljanič iz Brežic-^ Gorana, Ivančiča Pavlečič-Cvetko" iz Samobora — Marka, Terezij Kozole s Senovega — Boruta. Mann Baričevič iz Krškega — Zdravko i Durda Jagodič iz Samobora — Petra Čestitamo! Krške novice ______________________________ -o" I KAJ PA VLADA? — Delavci^ varne Djuro Salaj so sklenili, da b° prihodnje leto gotovo povečali tz^i papirja, ne oziraje se na stal1*? ezene vlade in drugih teles. MemJ namreč, da so bili največkrat samina? bolj tepeni, če so- poslušali glas zgoraj«.... KITAJKA — Ob otvoritvi pctW* razstave kaligrafije in slik kitajsr 1 akademske slikarke Httiqin \Vang.1 krškega rojaka Valentina ScagnctJM j v krški galeriji je gostja praktično p" kazala, kako ustvarja. Občinstvo J" velikim zanimanjem spremljalo umetnice, po razstavi pa so štev*', prosili Kitajko za avtogram. Gostja? ljubeznivo ustregla celo vsem listiff-r so želeli videti, kakšna je p sprejeli dopolnitev otičinskeg vSc? ki je sicer star že štiri leta, K'joja' »usmerjena stanovanjska Ta je sedaj proglašena ne le |Cfij«, tnrli v nhrtni COfll V , ^ pf sni m \0 Boštanju. Če bi bili na,°^'yti de'j tako daljnovidni, bi si hišo ^n1, nici lahko postavil tudi avto■ jj ki so mu jo takrat tako bra J moral gradili drugje. ,nisr£t‘.- DRUGA RUNDAd« nji harmonikarjev se zvrsti « krajih, poleg Zabukovja . Studencu. V tej prijazni vamet,«ve godci jeli raztegovati svoje nedeljo ob 15. uri. m vsak film pogrošen Janez Kovač: »V Novem mestu predvajamo pač tiste filme, ki jih ponudi distribucija. Žal gredo bolje ceneni kot kvalitetni filmi« NOVO MESTO — »Naš kino ni dotiran, živeti mora predvsem od tega. kar se nabere v blagajni, ker pa kvalitetni filmi blagajno slabo polnijo, je primoran predvajati tudi komercialni program, se pravi slabe, celo zelo cenene reči,- pravi Janez Kovač, organizator filmske dejavnosti v Novomeškem Domu kulture. Vendar takoj pojasni, da lahko vrtijo le to, kar dobijo od distributorjev. Čeprav je teh toliko, da se filmi v Novo mesto stekajo tako rekoč iz vse Jugoslavije, njihova skupna ponudba ni tolikšna, da bi pokrila letne potrebe kina v Domu kulture, to je okoli 300 filmov. Kakršnakoli izbira je pri tako skromni ponudbi nemogoča. pa tudi nepotrebna je, saj mora kino vzeti prav vse, kar posamezni distributor priprav i za omrežje Luknje, ki še vedno ostajajo v programu, pa krpa s kinotečnimi filmi, s filmskimi reprizami ali kako drugače. Kovač pozna očitke, ki letijo na kino, za katerega mora skrbeli, strinja se. da so često upravičeni, še posebej tisti, da je na filmskem Platnu preveč nagote in nasilja, zatrjuje pa. da naredi vse, kar je možno, da bi kino le obdržal svoje kulturno in vzgojno poslanstvo. "Filmi, ki so bolj žgečkljivi in z faznih vidikov neprimerni za mladino, gredo običajno v nočni prog-ram, seveda obvezno opremljeni z opozorilom, da je predstava do 15 jet starim prepovedana. Vse reklamne plakate je potrebno opre-miti s slovenskimi naslovi, težimo tudi za tem, da bi dobili slovensko Podnaslovljene filme, kar pa se ham ne posreči vselej. Filmi prihajajo često zadnji trenutek in je težko preveriti, kako so pod-naslovljeni. Če vemo vnaprej, da °do podnaslovi v srbohrvaščini ali celo cirilici, obiskovalce na to opozorimo. Res pa je, da pride največ takih filmov iz kinoteke, ker so ohranjene predvsem srbohrvaške kopije.« Če so v Domu kulture leto za letom tarnali nad slabim obiskom kino predstav, pa se letos stanje vidno izboljšuje. Podatki kažejo,-da seje povprečna zasedenost dvorane povečala od januarskih 24 na zdajšnjih 60 odstotkov. Povečan obisk so dosegli zlasti z. nekaterimi filmi, ki so »vlekli«. Neke vrste rekord so dosegli s filmom Deset zapovedi, ki si gaje ogledalo 4.400 obiskovalcev. Film »E. T.« je videlo okoli 5.500 gledalcev, vendar je bilo več predstav. Nadpovprečno število obiskovalcev je v dvorano pritegnil tudi »Dan potem«. To pa so tudi edini kvalitetni filmi, ki so bolj pritegnili Novomeščane. Prava katastrofa je doletela zelo dober film Disciplina brez milosti, ki skoraj ni imel gledalcev. V zadnjem času je nadpovprečen obisk doživela Policijska akademija, tako da že načrtujejo reprizo. ' Janez Kovač: »Prizadevamo si vsak mesec uvrstiti v program vsaj en dober film.« »Po gledanosti pa vodijo tako imenovane seksualne komedije,« pojasnjuje Kovač. »Predvajali smo pet takih filmov in dosegli povprečno 75-odst. zasedenost dvorane. Nasploh so komedije najbolj priljubljene, so celo pred filmi, narejenimi zavoljo golote. Takoj za njimi pridejo vojni filmi. Ob predvajanju teh je dvorana zasedena malo manj kot 60-odstotno. Gledano s komercialne strani, se nam program s takimi filmi splača.« 1. Z. Spet veličasten nastop oktetov V soboto v Šentjerneju pelo 35 oktetov — Članom Koroškega akademskega okteta, ki je na 13. srečanju oktetov praznoval 30-letnico, je Stane Markič, član predsedstva SRS, izročil državna odlikovanja in govoril na prireditvi — Med dobitniki visokih priznanj tudi Marjan Močivnik____ ŠENTJERNEJ — Za nami je še ena vseslovenska pevska manifestacija — tradicionalno srečanje oktetov, ki so ga letos pripravili že trinajstič, a prvič kot bienalno prireditev, posvetili oa 40-ietnici osvoboditve. Organizatorjem se je prijavilo 42 moških in ženskih oktetov oziroma nonetov (nekatere skupine imajo po ' devet članov), od katerih jih je večina nastopila na koncertih, ki so jih v okviru trinajstega srečanja zadnje tedne priredili v desetih krajih — od Turnišča do Nove Štifte. . Na osrednji in hkrati zaključni prireditvi letošnjega srečanja, ki je bila minulo soboto popoldne po povorki na travniku, poleg šentjernejskega hipodroma, pa se je zvrstilo 35 oktetov. Vsak od njih seje predstavil z eno pesmijo. Kot zadnji je nastopil Koroški akademski oktet iz Ljubljane. • V soboto so med potekom osrednje prireditve trinajst ega srečanj a podelili več najrazličnejših priznanj. Tako je predsednik ZKO Slovenije, Jože Osterman, izročil Marjanu Močivniku Gallusovo listino, nanovo ustanovljeno priznanje za izjemne zasluge pri širjenju pevske kulture in organizaciji prireditev. Ob izročitvi listine je predsednik ZKO Slovenije poudaril, da je bil Močivnik pobudnik za srečanje oktetov, ki seje razraslo v tako veliko manifestacijo, in da že vrsto let neutrudno skrbi za nadaljevanje te dejavnosti kot predsednik društva Srečanje oktetov Šentjernej. Marjan Močivnik pa je v imenu prirediteljev izroči! posebna priznanja oktetom, ki so letos obhajali jubileje in ostali zvesti srečanju. Kakih 1.200 obiskovalcev, med njimi tudi Milan Kučan, član predsedstva CK ZKJ. Stane Markič, član predsedstva SRS, in Bogdan Osolnik, sodnik Ustavnega sodišča Slovenije, je z aplavzom nagradilo vse pevce. Posebno prisrčna dobrodošlica je veljala Koroškemu akademskemu oktetu, ki je prav na trinajstem srečanju praznoval svoj visoki jubilej — 30-letnicO ustanovitve. Osemnajsti tabor se izteka Zaključek delovnega srečanja 26 likovnih samorastnikov bo jutri zvečer v trebanjskem kulturnem domu — Po predstavitvi posebne številke Samorastniške besede bodo v Galeriji samorastnikov Trebnje odprli razstavo Jana Hruške Svetozareva in še kakšno ime bi lahko navedli. TREBNJE —V tem kraju od minulega petka poteka tradicionalni tabor "kovnih samorastnikov, ustvarjalno srečanje naivcev iz domovine in tujine, Kl so ga Trebanjci pripravili že osemnajstič. Med šestindvajsetimi udeleženci je pet tujcev in en zdomec (iz ZRN). Na taboru prevladujejo slikarji, saj so letos povabili le tri kiparje. Nekate-n sodelujejo prvič, drugi so bolj ali fanj znani s prejšnjih taborskih srečanj. Nemalo jih je, ki so v Trebnje Prišli anonimni, zdaj pa njihova imena stoje v likovnem svetu dokaj visoko. Od tistih, ki imajo za seboj največ taborskih dni, moramo na prvem mestu omeniti mirenskega kiparja Sandija Leskovca, tu pa so še kipar Franc Ta-yčar iz Čabrač in slikarji Lucijan Reščič iz Trebnjega, Hamdija Hadžič Ljubljane, Dobrosav Milojevič Za konec kar štirje nastopi JJČenci trebanjske glasbene šole nastopili tubi na treh osnovnih šolah sj.TREBNJE— Kdor poje, nemi-slabo. — Glasba nepozna meja. y Lilasba je univerzalni jezik. — Se to so misli, ki govorijo o ^‘>rr>enu te vrste umetnosti za ?^Vekov° življenje. Tega se ljudje edajo 2e dolgo, pomen te pa so še posebej pouda- ^Ssti Pro.l i 80 kar vse *eto |l^ Evro • Za *et0 sLisbe. Po vsej 8lash»' 'Se vrs,U° najrazličnejše ne manifestacije, takim • •reba 10 podobnim geslom seje konf. a Slasbenašola v pravkar šleVl|nnem dolskem letu odzvala s treba ■I*'1. nas,opi in koncerti po •kljuf-jf. občini in zunaj nje. Za-kar s S°lskega leta je označila junija" " 'm' nasloP'- Frv' Je bil 21. doniu V trebanjskem kulturnem Pr°„l ''a tbtn, kije bil v Jugoslaviji di jns)ra za praznik glasbe. Mla-Eiasbe,,,’"" Pralce 2S stopj|j ' Junija pa so učenci na- njem aa osnovnih šolah v Treb- ruPeriu e''^crn Gabru in Šent- fek j | Popestrili njihov zaklju- glasbov ,Cfc' 'c,a- Ta dan so na Pohvale' ' podelili spričevala in 'Ustrumentalisti ene Šole in pevci iz so razveselili po- TM • Po zaključku tabora bodo v Galeriji samorastnikov Trebnje odprli razstavo slik Jana Hruške iz Brna, udeleženca letošnjega tabora in dobitnika velike zlate taborske plakete za dosežke na prejšnjih taborskih srečanjih. O življenju in delu slikarja, ki sije zadnja leta pridobil mednarodni ugled, bo govoril Janez Gantar, predsednik skupščine tabora. V imenu pokrovitelja, trabanjskih Tesnil, bo razstavo odprl direktor Tone Hočevar. Hruškova dela bodo na ogled do 27. julija. Osemnajsti tabor se medtem izteka, saj bodo udeleženci delali samo še danes in jutri dopoldne. Tako seže vsi pripravljajo na slovesen zaključek, ki Prvi skulpturi v Straži Straški likovni tabor končan, z njim pa tudi prvi dnevi kulture v Straški krajevni skupnosti STRAŽA — Prvi mali likovni tabor v tem kraju pod Srobotnjkom se je prejšnji teden končal, akademska kiparja Slavko Kranjc iz. Celja in Tone Demšar iz Ljubljane, ki sta na njem ustvarjala, sta se poslovila, Stražani pa si njuni skulpturi, izklesani iz hrastovih debel, lahko ogledajo tam, kjer stojita: v novem, zahodnem delu naselja, seveda na prostem. Kiparja sta delala tri tedne in vtem času iz debelih hrastovih hlodov izklesala vsak po eno skulpturo večjih dimenzij. Stvaritvi simbolizirata življenje in delo v tem delu Dolenjske ob Krki, vanju sta umetnika vklesala svoja spoznanja v kraju, ki mu daje močan pečat lesna industrija. Delovišče malega likovnega tabora, na katerem sta nastali obe skulpturi, je bilo poleg Novolesove razrezovalnice lesa, seveda na prostem, da so vsaj Novolesovi delavci lahko spremljali potek umetniškega ustvarjanja od zamisli in skice na papirju do končnega izdelka. Za vse je bilo to prvo srečanje z dejavnostjo, kakršne v Straži še niso videli od blizu. Mali likovni tabor je organizirala Straška krajevna skupnost in sicer na koncu prvih kulturnih dnevov v tem .^V’ Šentjerneju je jubilantom — Koroškemu akademskemu oktetu, ki je izšel iz dijaških vrst na gimnaziji v Ravnah na Koroškem, prvi čestital Stane Markič in petim članom okteta izročil državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. ZKO Slovenije pa je nekaterim članom tega okteta podelila zlate Gallusove značke. Preden so se okteti zlili v en zbor in pod vodstvom Cirila Krpača, umetniškega vodje Koroškega akadem- skega okteta, zapeli nekaj pesmi, je s tribune spregovoril Stane Markič. Med drugim je poudaril, da pomeni šentjernejsko srečanje oktetov velik prispevek k razvoju in utrjevanju pevske kulture na Slovenskem, hkrati pa je to lepa oblika posredovanja kulturnih dosežkov delovnim ljudem in občanom. Ob tem je ponovil misel, da kultura ne sme biti obravnavana kot poraba, oziroma strošek, saj šteje za pomembno gibalo napredka; prek nje se sprošča vse, kar prispeva h kvalitetnejšemu življenju, bolj človeškim medsebojnim odnosom in nenazadnje k boljšemu delu. L ZORAN K se bo jutri ob 18. uri začel v trebanjskem domu kulture, na njem pa • V okviru te slovesnosti bo tudi predstavitev zbirke poezije in proze »Življenje ve za pot«, ki jo izdala občinska kulturna skupnost. V knjižici, ki je izšla kot posebna številka Samorastniške besede ob desetletnici izhajanja te literarne revije, sodelujejo samo avtorji iz trebanjske občine. bo govoril Bogdan Osolnik, sodnik Ustavnega sodišča Slovenije. ČRNOMALJCI NA FESTIVALU V OHRIDU ČRNOMELJ — Minulo sredo so člani folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja odpotovali na balkanski festival folklore v Ohrid. Črnomaljski folkloristi so edini predstavniki Slovenije. poleg nastopa na festivalu pa se bodo z belokranjskimi plesi predstavili še v ohridskih hotelih ter s tem popestrili tamkajšnjo turistično ponudbo. kraju. Kot je znano, so v okviru teh dnevov pripravili maja literarni večer štirih pesnikov, ki so izšli iz Straške krajevne skupnosti, in tradicionalno srečanje dolenjskih in belokranjskih pihalnih orkestrov pod pokroviteljstvom Novolesa. JUBILEJ NA 13. SREČANJU — Kot zadnji je na sobotnem pevskem koncertu v Šentjerneju, kjer se je zvrstilo 35 oktetov, nastopil Koroški akademski oktet, ki si je ta kraj izbral za praznovanje 30-letnice ustanovitve. (Foto: I. Zoran) POGOVOR S SABO IN Z NARAVO — Do 12. julija bo v krški galeriji odprta razstava kaligrafije in slik kitajske akademske slikarke Wang Huiqin, ki sespecai-lizira za grafiko pri prof. Zvestu Apolloniu na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, ter kraškega rojaka, inž. arhitekta Valentina Scagnettija, ki je ob svojem poklicu razvijal življenjsko delo tudi na področju kaligrafije, slikarstva in grafike. Ob petkovi otvoritvi razstave sta sodelovala basist Ladko Korošec in harmonikar Milan Stante. Na sliki: Kitajka med demonstracijo ustvarjalnosti s čopičem, tušem in vodo. Njeno slikarstvo je dialog s sabo in z naravo. (Foto: Perc) Malo kulture na zaprtem Glavnem trgu? NOVO MESTO — Občinska kulturna skupnost in Zveza kulturnik organizacij sta v veliki zadregi, s čim izpolniti pričakovanje, da bo novomeški Glavni trg v. dneh zapore, zlasti še ob večerih, pogosto zaseden z raznovrstnimi kulturnimi prireditvami. Spričo omejenih denarnih, slabih tehničnih in drugih možnosti je namreč moč pripravili te poceni in tehnično nezahtevne nastope, torej samo nastope lakih skupin, ki ne potrebujejo odra in ne ozvočenja. Izbira lakih skupin p d je vse prej kot brezmejna, v glavnem so to pihalni orkestri in folkloristi, zato so se tudi novomeški organizatorji ozrli najprej in predvs em po njih. Za sodelovanje so menda že pridobili novomeške in Straške godbenike t er folklorno skupino Kres. avgusta, ko bo v Novem mestu (Šmihelu) slovenskih pihalnih orkestrov, pase bodo poskušali za nastop dogovoriti z enim od na taboru sodelujočih orkestrov. Tako sena Glavnem trgu obetajo predvsem godbeni poletni večeri, kar pa ne bo zanimivo prav za vse. predvsem ne za obiskovalce, ki si želijo pestrosti. Organizatorji s e tega zavedajo, zalo bo ib poskušali vsaj kdaj pa kdaj po Glavnem trgu napeljati zvočnike in pred mikrofon pripeljati kakšne manjše pevske skupine (kvartet, oktet)- Skoraj nikakršnega upanja pa ni. da bi v Novem mestu gostovalo gledališče ali kakšne druge vrste profesionalna skupina. Za to ni namreč niti minimalnih možnosti, ne tehničnih in še manj materialnih, saj tako kulturna skupnost kot Zveza kulturnih organizacij ne premoreta sredstev ia lake prireditve. Res pa je tudi to, da na kulturno »zapolnitev« Glavnega trga v mesecih njegove zapore ni nihče kaj veliko mislil, ko je bi! čas za to (ob snovanju načrtov za letos). I. ZORAN Simp zij na baletni domačiji Na 11. jugoslovanskem baletnem bienalu posebna pozornost baletnemu paru Pii in Pinu Mlakarju — Na 4. simpozij so baletniki prišli v Novo mesto NOVO MESTO — Letošnji, II. jugoslovanski baletni bienale, ki poteka v Ljubljani v okviru 33. mednarodnega poletnega festivala, posveča poleg redne in običajne pozornosti prikazu in pretresu vsega, kar se dogaja v jugoslovanskem baletu in tudi v svetu, še posebno pozornost velikima baletnikoma Pii in Pinu Mlakarju- V križevniški cerkvi v L#blj ani je ves čas bienala odprta razstava o njunem umetniškem delu, v soboto. 29. junija, pa je na Mlakarjevi baletni domačiji v Novem mestu potekal 4. simpozij baletnih ansamblov Jugoslavije. na katerem jo nekdanja beograjska primabalerina in sedanja baletna pedagoginja in zgodovinarka Milica Jovanovič prebrala referat o življenju in umetniški poti Mlakarjevega baletnega para. Jovanovičeva je najprej orisala razmere v vseh treh jugoslovanskih baletnih središčih (Ljubljani. Zagrebu, Beogradu) v obdobju, ko sta Mlakarjeva začela svojo umetniško pot in se oblikovala v izjemni umetniški osebnosti, nato je očrtala življenjsko pot obeh baletnikov in se najdlje zadržala pri pregledu in ovrednotenju njune nadvse bogate in plodne umetniške dejavnosti. Posebej kaže poudariti njeno misel o površnem odnosu do lastnih kulturnih dosežkov, ki je, žal, tako značilen za jugoslovanske narode. O osebnostih. kot sta Pia in Pino Mlakar, sedan- "-v HRAST NERAD UBOGA — Ure in ure napornega dela z dletom in kladivom v rokah so potrebne, preden se iz trde hrastovine izlušči oblika po umetnikovi zamisli. Akademski kipar Tone Demšar iz Ljubljane je v Straži v takile drži prelil prenekatero kapljo znoja. Niso samo govorice V Ribnici predstavili projekte o kulturno-turističnem centru in nekaterih prenovah RIBNICA — Tu se zadnje čase veliko govori o varstvu kulturne dediščine, prenovi ribniškega trga in Miklo\e hiše pa o kulturno-turističnem centru, ki naj bi ga sčasoma dobili v tem kraju in pod njegovo streho ne samo združili kulturno in turistično ponudbo Ribniške doline, ampak tudi omogočili ter spodbujali delovanje krajevnih kulturnih skupin, zlasti ljubiteljskih. Projekti, ki jih je pripravila strokovna skupina pod vodstvom inž. arh. Marjana Lobode iz Ljubljane, zajemajo kulturno-turistični center in prenovo Miklove hiše ter prenovo dela ribniškega trga. Javna predstavitev projektov je bila 26. junija zvečer v ribniškem Domu JLA. nanjo pa je občinska kulturna skupnost povabila poleg avtorjpv vse zainteresirane, še posebej iz vrst kulturnih in turističnih delavcev ter urbanistov, ki bi imeli koristne pripombe in uporabne predloge. In takih mnenj je na predstavitvi bilo nekaj,- strokovnjaki pa jih bodo upoštevali pri dokončnem oblikovanju projektov. V Miklovi hiši. ki bo funkcionalno vključena v kulturno-turistični center, bodo med drugim uredili galerijo, prostor za knjižnico (zdaj jetav Domu JLA), klubske prostore, prostore za najrazličnejše oblike ljubiteljske kulturne dejavnosti, delavnice in drugo. Te prostore naj bi uporabljali tudi udeleženci likovnih kolonij, s katerimi bodo v Ribnici kajpak nadaljevali. Seveda ni še nič dokončnega in bodo lahko, preden bodo projekti doživeli ustvaritev pa tudi potem, še marsikaj predrugačili. 11873) 5.-julija 1985 ■ danes seznanjamo in vrednotimo njun pomen iz literature v tujih jezikih in iz sveta. »Kaj smo zares naredili, da se delo Pie in Pina Mlakarja ne pozabi danes v času filma, video tehnike, računalnikov? . Ostali smo dolžni, zavedati se, da je opus Pie in Pina Mlakarja del našega kulturnega nasledstva, da smo od njiju veliko prejeli in malo vrnifi, da vračamo vse manj,« je povedala Milica Jovanovič na koncu svojega zanimivega referata, kateremu je prisluhnilo lepo število udeležencev in gostov simpozija. Vprašanje, ki je zazvenelo na Mlakarjevi baletni domačiji to soboto, ne bi smelo mimo naših ušes. Navsezadnje stoji Mlakarjeva baletna domačija, sicer tiha in neopazna, v Novem mestu. M. MARKELJ GIBLJIVE SKULPTURE IN PASTELI SKUPAJ LJUBLJANA — V razstavišču NAMA — Tromostovje so pred kratkim odprli razstavo gibljivih skulptur akademske 'kiparke Milene Braniseij in pastelov akademskega slikarja Milana Rota. Razstava bo odprta do 29. julija. NOVA SMOLETOVA RAZSTAVA LJUBLJANA — V Ljubljani udo-nljeni France Smole, kočevski rojak, spet razstavlja, tokrat je cikel njegovih slik na ogled v galeriji Cicero pri ČGP Delo. Med razstavljenimi deli prevladujejo akvareli, ki jih ima slikar sicer najraje, vanje pa so zajeti krajinski motivi. Smole je še vedno ustvarjalen in aktiven, čeprav se mu je življenje prevesilo že krepko v osmo desetletje. Do zdaj je sodeloval na 70 skupinskih razstavah, 32-krat pa je razstavljal samostojno. DOLENJSKI UST BRAVO, VRTEC BRŠLJIN! Ko smo v petek, 14. junija prihajali na zaključno prireditev v vrtec Bršljin, je kazalo da bo vreme pokvarilo prireditev. Že prvi akordi ansambla vojne garnizije so vlili razpoloženje malčkom in njihovim staršem. Skrbno pripravljeni program, v katerega smo bili vključeni tudi starši, je spravil ob tremo tudi tiste odrasle »medvede« in »zajce«, ki sicer ne bi nikoli nastopali pred tako številnim poslušalstvom. V otroških očeh se je zrcalil ponos, sreča in veselje. Imeti ob sebi v enem dnevu starše in tovarišice, se z njimi igrati in pokazati kaj znajo — to se ne zgodi vsak dan. Kako malo je včasih potrebno, da svojim otrokom pokažemo, da imamo čas tudi zanje! Čestitke vsem, ki ste sodelovali pri pripravi zaključne prireditve in na koncu želja — nasvidenje prihodnje leto! V 'imenu staršev: L. K. Kdo je kriv, da nimamo vode? »Menimo, da nam nihče ne sme vzeti tega, kar nam je dala že rajnka Avstrija.« — Zgled Elektro Naša \as Podreber pri Semiču je dobila v odovod še /a časa rajnke Avstrije leta 1905. Vodov od je pred vojno delal brezhibno, na skrbi ga je imel Maks Latetner iz Gorenjcev pri Semiču. To je zelo vesten, pošten in delaven uslužbenec vodovoda. Po osvoboditvi je po njegovi smrti prevzel vodovod njegov sin Prane Laterner. ki se je vrnil iz Nemčije. J udi z njim smo bili zelo zadovoljni, saj je bil točen kot ura. priden pa kot mravlja. Vode je zmanjkalo samo ob časih hude suše. toda tudi takrat je voda prišla vsak dan za določen čas. da smo si je lahko natočili za celodnevno potrebo. Toliko seje potrudil, daje prišel vedno peš iz Črnomlja in nas obv estil, kateri čas ne bo vode. Po njegovi smrti je bila oskrba z vodo že slabša, toda še vseeno znosna. Zadnja tri leta pa je obupno. Voda pricurlja samo včasih, in to po kapljicah, tako da si jo moramo 80 let stari ljudje nositi do zunaj iz. vodnjakov in kakor pač ima kdo možnost. Obrnili smo se že na vse Torume od komunale do občine Črnomelj. Iskre Semič itd., toda vse zaman. Izgovarjajo se na to. da Iskra Semič porabi v eliko vode. Vseto razumemo, toda smatramo, da nam ' ne sme nihče vzeti tega. kar nam je dala že rajnka Avstrija. Nihče tudi ne pov e rešitve tega problema, tako da smo gospodinje vedno bolj obupane. Zahtevamo, da se to v prašanje čimprej reši. saj je zlasti /a nas starejše položaj nevzdržen. Pripominjamo, da smo kmalu po elektrifikaciji Bele krajine imeli probleme tudi s šibko elektriko, toda vsa čast fantom od Elektra Črnomelj. Na našo pritožbo so takoj ukrepali in smo z elektriko sedaj zelo zadovoljni. Radi bi. da bi jih tudi komunala iz Črnomlja posnemala. Prosimo, da to pismo objavite, saj boste s tem zelo ustregli vsem vaščanom pa tudi prebivalcem sosednjih vasi. ki so dobili vodovod pred nekaj leti (z lastnim delom!), pa vode do sedaj še poskusili niso (Štrekljevec!). A. in J. SIMONIČ Podreber 4. p. SEMIČ KAJ PRTLJAGE, TUDI ODGOVORA NI Pred meseci sem v Dolenjskem listu podrobno razložila, do kakšnih zapletov je prišlo, ker sem lani poleti v avtobusu podjetja Gorjanci pozabila prtljago. Odveč je poudarjati, da prtljage še zmeraj nisem dobila nazaj, za povrh pa so pri Gorjancih zadevo zavili v popoln molk. saj na moj javni poziv od njih nisem prejela nikakršnega odgovora. Do kdaj bodo torej pri Gorjancih tako urejali sporne zadeve? Bo tudi tale vnovični poziv za odgovor , naletel na gluha ušesa? DANA HRASTAR V brezov log 18 Novo mesto »ZLATI« MATURANTI — Stara gimnazija je umrla in matura z njo, še vedno pa se radi zberejo nekdanji maturanti, ki so šli skozi tisto staro »pravo« šolo. Maturantje letnika 1935 so se v soboto takole postavili pred objektiv na vrtu hotela Kandija. Od dvajsetih živečih se jih je slavja udeležilo šestnajst, pa tudi trije nekdanji profesorji so bili zraven: razrednik Rudolf Bajželj (sedi v sredini), Janko Jarc (sedi levo) in Marjan Dobovšek (sedi desno). Več o tej zanimivi maturantski generaciji bomo pisali v naslednji številki Priloge. (Foto: Tone Jakše) Visoke cene v domu upokojencev Pismo upokojenca iz Kočevja, ki je bil razočaran nad nedostopnimi cenami ob morju — Pokojnina premajhna celo za letovanje v domu upokojencev Potoval sem ob naši obali in bil neljubo presenečen nad visokimi cenami v hotelih, domovih, kampih. Marsikje so cene našim državljanom nedostopne. še posebno pa nam, upokojencem, saj je naša pokojnina za življenje premajhna, za smrt prevelika, za stradanje pa ravno pravšna. Najprej sem se ustavil v domu upokojencev v Izoli. Presenečen sem bil, da je .enodnevni menu s prenočiščem 15. maja, torej v predsezoni, veljal kar 1.700 dinarjev, ko pa sem še pred dobrim letom počitnikoval v njem po 480 dinarjev na dan. V časopisu pa sem prebral, da bo konec junija penzion v tem domu že več kot dva tisočaka, julija in avgusta pa celo 2.650-dinarjev. ■ Tako velika večina upokojencev ne more letovati v domu. kije bil zgrajen z njihovimi žulji, žalostno pa je. daje, čeprav je bil namenjen le upokojencem, zaplul v komercialne vode. Začuden sem bil, ko sem v hotelu Diamant z visoko kategorijo v Poreču zvedel, daje dnevni menu do 15. junija za 330 dinarjev cenejši kot v domu upokojencev. Sc bolj sem bil presenečen, ko }em v počitniškem domu Zveze borcev v Banjolah zvedel, da so predsezonske cene v depandansah le tisočaka na dan, v sobah brez kopalnice pa le 800 dinarjev. Poleg tega je ta dom odprt le poleti, vodov bazenu pa ogrevajo z nafto, medtem ko jedomv Izoli odprt vse leto. k ogrevanju vode v pokritem bazenu pa veliko pripomorejo sončni kolektorji. Zakaj je potem dom upokojencev za več kot 70 odst. dražji kot tisti v Banjolah? Mesec dni po prvem obisku na morju sem se ustavil v Opatiji, kjer so cene v hotelih zastrašujoče visoke; v hotelu Admiral stane prenočišče z zajtrkom za dve osebi celo 5.600 dinarjev. Jugoslovanskih gostov tam skoraj ni, tako kot tudi v kampu za Selcami ne, kajti povprečni jugoslovanski žep je tudi za ta kamp preplitek. Razočaran sem bil nad cenami ob morju. Končno pasem bil prijetno presenečen v letovišču delavcev, zaposlenih v lesni industriji Slovenije, kjer ima 27 delovnih organizacij iz naše republike — med njimi tudi Združeno kmetijsko-gozdarsko podjetje iz Kočevja — udobno urejen prostor za letovanje svojih delavcev. Povedali so mi, da je dnevna najemnima za počitniško hišico s tremi ali štirimi ležišči 250 do 300 dinarjev, celodnevna prehrana za odrasle pa s turistično takso vred 500 dinarjev. Pojasnili so mi, da ne išjejo dobička, da imajo z vsemi dobavitelji hrane podpisane pogodbe, zato so cene vse poletje enake. Na podlagi tega lahko naredijo že v začetku turistične sezone predračun in doslej še niso imeli izgube. Temu in podobnim kampežm ter osebju v njih, ki tako zgledno skrbijo ža čistočo kampa in dobro počutje naših delavcev ter jim ne gre v prvi vrsti za dobiček, bi zato dal turistični nagelj. Vsem tistim pa, ki povsod vidijo le dobiček, za delovne ljudi pa jim ni mar, bi dal bodečo nežo. IVAN HEGLER Kočevje' Pavle Miklič Delovanje Pavleta Mikliča iz Trebnjega je bilo povezano z narodnoosvobodilno borbo. Začelo se je pravzaprav že pred vojno, ko je deioval v vrstah Sokola in društva kmečkih fantov in deklet, ter med vojno, ko je deloval kot obveščevalec. Po vojni pa je prispeval neprecenljiv delež k zbiranju gradiva o trebanjski občini med NOB. S pisanjem se je poskušal že v rodnem Lukovku. Prave spodbude pa so se porodile z NOB. Vendar za to tedaj ni bilo časa, saj je opravljal pomembne dolžnosti v partizanski vojski. Tudi po vojni je bilo malo časa za to. Bilje tajnik okrajnega ljudskega odbora, delal je na ministrstvu za državna posestva in kmetijstvo itd. Ko Stane Krištof RADA PREBIRATA DOLENJSKI UST — Na matičnem uradu v Krškem sta nedavtm praznovala zlato poroko Terezija in Remigio Humar iz Krškega. Najbolj vesela sta, kadar se zbere vsa družina, in tako je bilo tudi tokrat. 11 u-marjevi so bili leta 1941 izseljeni v Nemčijo. Ko so se vrnili s trnov e poti izgnanstva, so ostali brez vsega, a s pridnim delom so si kmalu uredili topel dom. Od petih otrok sta dva zgodaj umrla, Remigio in Terezija pa imata zelo rada tudi druščino sedmih vnukov in dveh pravnukov ter dolgoletnega zvestega prijatelja — Dolenjski list." V Mariboru je 19. junija umrl Stane Krištof. Rodil se je na Mirni pred enainšestdesetimi leti. Tuje obiskoval osnovno šolo, potem meščansko šolo v Novem mestu in srednjo gradbeno šolo v Ljubljani. Šolanje na gradbeni šoli je moral prekinili zaradi vojne. Stane Krištof, rojen v napredni mirenski družini, se je kaj kmalu . vključil v vrste narodnoosvobodilnega gibanja. V OF je vstopil že leta 1941, februarja naslednje leto pa seje priključil Mokrdnoški četr. IzteČeteje potem šel v Dolenjski odred, Gubčevo brigado, potem pa je deloval kot obveščevalni oficir pri glavnem štabu NOV in POS Slovenije ter v IV. operativni coni na Štajerskem. Med narodnoosvobodilno vojno je bil večkrat ranjen. Kot predan in pogumen borec je postal že leta 1942 član SKOJ in bil še isto leto sprejet v KPJ. Leto po vojni seje demobiliziral iz JLA in se zaposlil v Mariboru. Nazadnje je bil zaposlen v TAM-u. kjer je bil vodja investicijskega oddelka. Hkrati pa je opravljal vrsto pomembnih nalog v občini in krajevni skupnosti. /a svoje delovanjeje prejel več odlikovanj in družbenih , priznanj. Na pobreškem pokopališču v Mariboru so ga pokopali 22. junija ob prisotnosti mnogih sodelavcev, prijateljev in krajanov. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 5. VII. 17.45 — 00.30 TELETEKST 18.00 POROČILA 18.05 NAŠ PRIJATELJ TITO, nadaljevanka 18.20 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.45 ŽELELI SI L — POGLEJTE, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 ČLOVEKOVI MOŽGANI: Blaznost. 7.. zadnji del angleške dokumentarne serije 20.55 NE PREZRITE 21.10 GANGSTERSKA KRONIKA. 2. del ameriške nadaljevanke 22.00 DNEVNIK 22.10 BALKANSKO PRVENSTVO V KOLESARSTVU, reportaža iz Novega mesta 22.25 OBRAZI LJUBEZNI, francoski film Pierrot dela v mehanični delavnici, sicer pa je velik ljubitelj klasične glasbe. Privlačnega mladega moškega ženske obožujejo, on pa se jih brani, dokler pekega dne na koncertu ne sreča 50-letnc elegantne farmacevtko iz visoke družbe. Film je melodrama, toda taka. ki se ji ni treba sramovati. Vsa čustva in strasti so prignana do skrajnosti. DRUGI PROGRAM 17.40 l est — 17.55 Dnevnik — i' Novega mesta 22.30 POROČILA DRUGI PROGRAM 13.10 Avtomobilske dirke formule za VN Francije — ... Titograd: l in"'1 jugoslovanskega pokala v boksu ■j' 18.25 Oddaja iz kulture — 19.10 N" štirih kolesih — 19.30 Dnevnik " 20.00 Postaja na reki Jang-Ce (kani*, ska serija) : 21.00 Poročila — 21.1« J . kinoteka: Bežno srečanje (anglcs* lil m ) PONEDELJEK, 8. VIL 17.35 — 22:40 TELETEKS T 17.50 POROČILA 17.55 POLET AVČEK, nanizanka 18.25 CICIBAN PLAVA, 2. del 18.45 PODIUM. oddaja za mlade 19.20 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 I.YT"TONOVA KRONIKA, zadnji del angleške nanizanke 21.00 AK TUALNO 21.40 VEČER Z ANSAMBLOM KRALJEVEGA BALET A, I. oddaja 22.25 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski T V program— Športni grafikon — 19.30 Dnevnik 20.00 Pota napredka — 20.50 Poroči" — 20.55 Glasbena parada, Radeta 85: Danski radijski big band orkes« — 21.45 Dinastija TOREK, 9. VIL 17.35 — 23.50 TELETEKST 17.50 POROČILA 17.55 NIŠKE ZBOROVSKE SLOVESNOSTI. I. del 18.25 MITI IN LEGENDE — Srednjeveški miti: BOEWULF, I. del 18.40 TV GALERIJA: Dioklecianova palača 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 K. Š. Džalski: POD ST ARIMI STREHAMI, drama T V Zagreb 'Televizijska drama je posneta po motivih knjige Ksavra Šandorja Dž-alskega Pod starimi strehami. Džalski je zelo sentimentalen, ko opisuje minevanje svojega časa in ljudi, ki jih je srečeval. S težkim srcem spremlja propadanje malih plemičev, ki so jih strla državna bremena. Eden takih,Cintek. je glavni lik pripovedi. 21.40 OMIZJE 23.45 POROČILA DRUGI PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Mi in Tv ' 18.45 Thommy's pop show cxtf" . 19.30 Dnevnik — 20.00 Zabavna "J, daja — 20.45 Žrebanje lota — 2®-Poročila — 20.55 Spomeniki reva cije — 21.40 Knjige in misli se jc vrnil v občino, pa je bil vrsto let predsednik občinskega odbora ZZB NOV. Kljub vrsti dolžnosti — v potre-tu tedna v našem časniku je pred dvema letoma povedal, da jih ima 15 — pa je še našel čas, da je zbiral gradivo za zgodovino NOB. Zbral gaje celo goro, ki gaje potem v knjigi Občina Trebnje med NOB obdelal Oskar Hudales. Pavle Miklič je napisal tudi kronologijo dogodkov med NOB. recenzijo tega dela pa jc opravil dr. Tone Ferenc. Tudi knjižico o krajevnih praznikih v občini Trebnje je sestavil, pa sta žal obe deli obležali \ predalih. Zadnja leta se je Pavle Miklič posvečal pisanju pesmi in jih jc nekaj tudi objavil. Bolezen in smrt sta preprečili, da bi obema knjižicama vendarle izboril pot na svetlo. Seveda ne bi smeli mimo.njegoycga vinogradništva. Bil je zglo prizadeven član društva dolenjskih vinogradnikov in s trto je imel kot pravi Dolenjec tudi največje veselje. Oti Pavleta so se pretekli teden na tre-hanjskem pokopališču poslov ih številni I rcbanjci in se s tem poklonili njegovemu velikemu deležu, ki ga je vgradil v NOB in zgodovino,o njej. J. S SREDA, 10. VIL 17.40 — 23.05 TELE TEKST 17.55 POROČILA 18,00 N. .Simončič: ČMRLJ IZ KOI.ORAbA. 2. del predstave Lutkovnega gledališča Ljubljana 18.15 SAJ Sl VENDAR PUNCA. 2. del predstave SNG Drama Maribor 18.45 ŽELELI ST E — POGLEJT E, poučno zabavna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55- VREME AVTOBUS SO JIM VZELI GORA NAD SODRAŽICO — 1 »Avtobus, kije prej vozil okoli 10. ure iz Loškega potoka preko Vagovke v Ribnico, so nam vzeli,« tožijo Gorniki j in naslavljajo pritožbe na razne na-j slove, pravega uspeha pa s tem ni-! majo. Avtobus so med posoda-I bljanjcm ceste od Loškega potoka do j Sodražice preusmerili po obvoznici f preko Nove vasi in Podklanea v Ribnico, ko je bila cesta posodobljena, pa j ga niso več vrnili. Ta ukrep je zelo i prizadel starejše ljudi, ki jihje na Gori \ kar precej in zdaj ne morejo k zdravni-I ku v Ribnico in po drugih-opravkih, j Gorniki zahtevajo, da mora ta avto-l bus spet voziti. Ni namreč dovolj, da i vozi preko Gore le v eno smer (IZ Rib-! nice proti Loškemu potoku), vrača pa ! se po povsem drugi cesti (preko Nov«; 1 vasi). 20.05 MEDNARODNA OBZORJA 20.55 Film tedna: ŽIVLJENJE JANE PITT MAN. ameriški film Jane Pittman je sicer fiktivni lik, ki doživi v svojem I K) let dolgem življenju dogodke, kakršne so izkusili tisoči črncev od časov suženjstva do danes. Njen spomin seže v leta državljanske vojne, ko je doživela nekaj, kar mnogi črnci, ki so delali na ameriških plantažah. niso nikoli — svobodo. Švojc spomine pripoveduje novinarju, ki.ga povsem prevzame s svojo pripovedjo. Poleg državljanske vojne doživi teror ji Klu-Klux-Klana, spremlja Čedalje”-, organiziran boj črne manjšine za svU pravice-. Film opozarja tudi. daje1^ oživost rasizma opomin, da seje«1 boriti za vsak pedenj svobode. 22.5» DNEVNIK DRUGJ PROGRAM 17.55 Dnevnik — 18.15 Legende s'1^ — 18.45 Narodna glasba — ‘ j. Dnevnik — 20.««' Resna glas®" a 20.5» Poročila — 20.55 Dubrov" Otvoritev poletnih kulturnih Pf ditev — 21.45 Jazz na ekranu ČETRTEK, 11. VIL 17.20 —23.55 TELETEKST 17.35 POROČILA 17.40 Ivo Zorman: STORŽKOVO POPOLDNE — Hiša s petelinom 18.00 PO POTITI GUBČEVE BRI-(•iADE: Bori' Kobe 18.30 OBRAMBA IN SAMOZAŠČU Tl Svetovne razstave letastva in vesoljske opreme so za obiskovalce svojevrstna atrakcija, za proizvajalce pa naj- • večja tržnica. Letos jc bila taka razstava v Parizu. Več kot 1000 firm. ki so kakor koli povezane s proizvodnjo letalske opreme, naj bi po napovedih letos iztržile rekordnih 25 milijard dolarjev oziroma skoraj tretjino vseh letošnjih poslovnih kupčij. Medtem ko so poslovneži v Parizu sklepali pogodbe, so piloti na mitingih razkazovali sposobnosti 200 helikpplcr-lev ter potniških in vojaških letal. Sledilni so bila deležna največje pozornosti. Na teh svetovnih manifestacijah zadiifa leta dokaj uspešno sodeluje tu- di Jugoslavija. Med vem tisoč l1<,v)V|ii rji z vsega sveta je bila na sv d? $ razstavi tudi ekipa ljubljanske 'j nekatere utrinke s lega letalske?^ rkusa bomo lahko videli v d"1’*® ■ oddaji. i 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VRI.MT 20.05 I I DNIK <|i 21.10 BREGOVI, 2. del gr"'" nadaljevanke 22.25 DNEVNIK M 22.40 KI I ROSIM K I IVA DOM^t JV DRAMI I ranc Žižek: H>A nadaljevanka DRUGI PROGRAM n" 17.55 Dnevnik — 18.15 Na črk« > črko — IS.45 l judje, čas, gl**-V j Več111, 19.30 Dnevnik 20.00 i\' (sovjetska nadaljevanka) «.|P Poročila — 21.15 I . Hadži*: (predstava gledališča Jazavac « reba) a NAGRADA V NOVO MESTO Tokratni nagrajenec je ZDRAVKO ZEC iz Novega mesta. Zreb ga je izbral izmed reševalcev naše male nagradne križanke in mu dodelil lepo knjižno nagrado: znameniti roman Mihaila Bul-gakova Bela garda, ob katerem bo Hhko izžrebani preživel prijetne ure. Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 12. Julija na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽA- NAGRADNA KRIŽANKA-NAGRADNA KRIŽANKA prgišče & misli kam segajo sanje, kje se Prične resnica? I. CANKAR Jezik je vsepovsod tako vsebi-na kot posoda. B. ZUPANČIČ Neizčrpna inneodkritastaše zmeraj človek in človekova zemlja. F. NIETZSCHE neodl. rezultat pri šahu železov oksid skopljenec j.alr.reka režiser Mitrovič DL prepir upodabljajoči umetnik filipinski vulkan mesto zapor teniški rekvizit goljufija lučaj I kit. voditelj cezij vrsta mešane solate jap. politik spojina amoniaka eg.bog sonca gr. črka angl. ž. ime etilni alkohol uta , DL biček pozitivna elektroda Italijan zaimek sklepno dejanje trener koš. reprezen- medn. plavalna zveza življ.pomemb-na org.snov kositer Skrivnost zapuščenih mestec Kdo so bili skrivnostni prebivalci kanjonskih mestec, zgrajenih s presenetljivo gradbeno spretnostjo? — Šest stoletij molka — Astronomi za silo_ Med snežno nevihto leta 1886 j>ta se dva kavboja zatekla v anjon pri Mesa Verdeju, pusti in ae°bljudeni pokrajini v Colora-u. Skozi goste snežinke sta pod jedkimi stenami kanjona zagie-ala nekaj, česar niti v sanjah nis-a Pričakovala na tem zapušče-eth delu svetu — videla sta obrise gradb. Spustila sta do njih in Presenečena odkrila celo malo uiesto ečnadstropnih kamnitih gradb, lepo oblikovano lončeno, številna orodja in ostanke gnjišč. Bila sta prva belca, ki sta °pila v skrivnostno mrtvo mesto, J}iefega prebivalci so izginili pred o d leti, za seboj pa pustili dokaze svojem hitrem in neverjetnem Puurnem vzponu. . Danes vemo, da so to bili Indijanci Anasazi in da slovijo kot kulturno najbolj razvito indijansko Pleme na severnoameriškem kon-'nentu, če izvzamemo Mehiko oziroma tamkajšnje indijanske Kulture. Dolgo je bilo ime Ansazi edino, kar je ostalo od njih. Ohra-u>h so ga Nav&ho Indijanci in ga Prenašali v svojem izročilu. Arhe-. °gi so tako ob koncu 19. stoletij’r° SO oclRrili asanaška mesta, ah pred veliko uganko. Kamnite gradbe in ostala kulturna za-PUscina izumrlih Indijancev jih je n[cPk°/medla in sojo najprej prikovali potujočim Toltekom, zadkom azteške in majevske civi- Zvočna zibka nekaj ur po porodu -Poverijo otrokov sluh Ko dete ^ovi priveka na svet, se pr ha novo okolje z jokom, a v'Tll'4ahjem udov in grimasami, Urale.t0 Je premalo, da bi v prvih | 'h dnevih njegovega življenja bitrf uS°tovili nekatere more-Ve e napake v delovanju otroko-Do« 0rganizma in takoj ustrezno daj: °P£?I*- Dete pač ne zna pove- koralfi! Sl',Ši’ vidi- kaJ ga &oli- A nju ,, Zel° zgodnjemu odkriva- nainnf,Pa.k ie narejen. Po zaslugi Po iVe .ga izuma je mogoče v °troic ca^ že nekaj ur po u*0Vem rojstvu preveriti in G°Vltl morebitne slušne okvare. JF za tako imenovano zvočno 2|helk ‘Zdel- r ’ ndj5ravo, ki so jo razvili in ^/'-Angliji. Ime je dobila po ^'aHv pla^ ?^l'ki in funkciji. Gre res za ? 'eno zibelko ki nn v cuoiem °hi ki .'.Va elektronske napra- diba merij° otrokove premike pri nia, Ju ln podatke o tem spremi-.JaJ° V plnV.,:x__ ■ Prim . električne impulze. Te Preiem z 'mpulzi, ki jih otrok sipn 1,Tla. Preko slušalk kot zvočne odziv akost' ^ decibelov. Če so Zglav;1 uglašeni z impulzi, se ob To jp Z|oelke prižge rdeča lučka, rriam znamenje, da otrok nor-"'.n° sligi. četrt Sl'ranJc iraJa 10 minut do Potrebare’ ^a Preverjanje ni Onr ,,.;cn .str°kovnjak, marveč ga °Praviio JrTV.,,jaN "lal vcl-jo kar babice. Sele če odk- Jestii ugotoviti. napako in jo, kadar °dPraviti'et-'a al' kUJ Potlobncga- rijejo i testira a otr°k ne sliši, ga naprej di ui,,alrokovnJak, ki poskuša tu- gre lizacije. Vendar so sčasoma, ko so odkrivali vse več mest, morali priznati, da je več tisoč kilometrov severno od cvetočih kultur Srednje Amerike in Mehike nastala samostojna indijanska civilizacija. Najpomembnejše najdišče je kakih 20 kilometrov dolgi kanjon Chaco, v katerem so odkrili 12 indijanskih mest. Izkopavanja so pokazala, da je v kanjonu prišlo do naselitve in nenadnega civilizacijskega vzpona okoli leta 1050. Asanazi so v nekaj desetletjih postavili vseh 12 mest, ki so postala verska, trgovska in kulturna središča njihove civilizacije. V času največjega razcveta je v kanjonskih mestih živelo okoli 5.000 prebivalcev. Zakaj je toliko ljudi prebivalo tako zgoščeno skupaj, ko je prostora in zemlje daleč naokoli več kot preveč, ostaja prej ko slej skrivnost. Asanazi so bili veliki zidarski mojstri. Večnadstropne hiše so gradili iz klesanih ploščatih kamnov, ki so jih izredno natančno zlagali in vezali z blatno malto, nato pa še obložili z drobnimi kamenčki. Za postavitev ene zgradbe so porabili nekaj sto tisoč klesanih kamnitih plošč. Stavbe so pokrivali z borovimi in smrekovimi tramovi, ki sojih prinašali do gradbišča iz. 50 kilometrov oddaljenega gozda. Omeniti je treba, da graditelji niso poznali ne kolek in ne vlečnih ali tovornih živali. Med vsemi zgradbami je najmogočnejša petnadstropna stavba, ki ji arheologi pravijo Pueblo Bonito. Zgrajena je v obliki črke D in je tako obsežna, daje v nji kakih 800 večjih in manjših prostorov. Z analizo lesenih strešnikov so ugotovili, da so jo asanaški gradbeniki delali celih 50 let. Posebno pozornost arheologov zbujajo okrogli prostori, tako imenovane kivas. Domnevajo, da so služili kot sakralni prostori in da so bili nekakšna zbirališča, v katera so smeli stopiti samo moški. Prostor ni rmel vrat, vanj seje prišlo le skozi lino na stropu, od katete seje obiskovalec spustil na tla po pričvrščenih lestvah. Na tleh je bila še ena luknja, ki je menda služila kot vhod za podzemne duhove. Za prezračevanje prostora so služili zračni jaški. Za vse ki--vas je značilna tudi izjemno dobra akustičnost. V največji, ki ima kakih 20 metrov premera, je mogoče slišati šepetanje s kateregakoli kraja-znotraj prostora, kihanje pa že odmeva kot grom. Arheologi ne občudujejo le gradbene spretnosti davno izumrlih Indijancev, navdušuje jih tudi namakalni sistem, ki so ga razvili. Brez namakanja bi neobstali sredi sušnega kanjona s tanko plastjo plodne zemlje. Usodno so bili odvisni od deževnice, le-to so stregli v bazene, ki so bili preko zapornic in teras povezani s polji. Na. poljih so pridelovali predvsem fižol, koruzo in buče. Presežek pridelku v dobrih letih so shranjevali za sušna obdobja. Kot poljedelci pa se niso hranili le z pokrajinski komite glasbenik Soss tibetansko govedo zib rai stimulativna pijača koliba duhovnik rastlinsko hrano, marveč so imeli v vsakdanji prehrani tudi meso. Živeli so za takratne razmere v obilju, kar se kaže tudi v njihovi telesni zgradbi, saj so bili v poprečju visoki kot .Evropejci-v istem obdobju. Čeprav niso zapustili sledov kakšne pisave in ne vemo, ali so poznali matematiko, pa so arheologi odkrili, da so bili kar dobri astronomi. V kanjonu Chaco so našli preprost nebesni observatorij, ki natančno kaže, kdaj je spo-rnladno in jesensko enakonočje. Samo’ na ta dva dneva sončni žarki, padajo med dvema navpičnima skalama natanko na vklesane zareze. Strokovnjaki domnevajo, da so se Asanazi naučili astronomije od Aztekov in Majev. Bili so namreč tudi trgovci in popotniki, kar dokazujejo nekateri predmeti, kot so školjke s pacifiške obale, bombaž, sušeno bi-volje meso z. vzhodnih prerij, bakreni zvonovi in drugo. Cvetoča in obetavna indijanska civilizacija je okoli leta 1.150 začela naglo propadati. Prebivalci so • zapustili svoja čudovita kanjon-ska mesta in po letu 1276 izginili za vedno. Kaj jih je pognalo stran, ne vemo. Morda je bila suša, sprememba vremena, morda so se sami uničili, ko so z namakanjem izčrpali zemljo. Nekatera znamenja govore tudi, da je prišlo do sovražnosti med posameznimi mesti. Naj bo odgovor tak ali drugačen, Asanazov ni več, vendar o njih danes vemo veliko več kot pred desetletji, ko smo poznali samo njihovo ime. MiM (Vir: Reader s Digest) vaša zgodba ARETACIJA Vojno leto 1942, 26. marec. Tega dne se je razred v gab-rški šoli'veselo zabaval, saj je bil mladi učitelj France izvrstne volje. Toda smeh je pretrgalo razburjeno trkanje po vratih. V razred je pogledala šolska upraviteljica Irma in rekla: »Gospod učitelj, izvolite iz razreda!« »Kaj želite?« je vprašal France in odločno stopil skozi vrata. V naslednjem hipu pa je obstal. Bajonet na puški in temen pogled italijanskega desetnika mu je zastavil pot: Da mora v Brusnice, mu je odločno zaukazal karabinjer. Tisoč misli se je naenkrat zapodilo Francetu skozi možgane. Hitro se je povzpel do svoje spalnice in snel s stene zasilno radijsko anteno ter jo vrgel v kup šare v sobi. Potem je planil k oknu, da bi pobegnil, toda pod oknom je zagledal obroč ItalijanoV. Obkolili so šolo. Kaj zdaj? Ta trenutek je v sobo že vdrl desetnik in ga pozval, naj da roke kvišku. Zarožljale so. verige. France je bil v hipu zvezan. »Prebrisanec, zdaj je Katastrofa? Evropa pred katastrofalnim potresom — 15 let Dandanes je pogled v prihodnja leta bolj teman kot svetal, vendar pa se v Evropi pri oziranju v prihodnost bolj boje ekonomskih in političnih težav kot pa naravnih nesreč. A prav s te strani nam grozi največja nevarnost. V naslednjih petnajstih letih naj bi namreč prišlo do katastrofalnega potresa v Evropi, ki bo terjal okoli milijon žrtev. To ni napoved kakšne preveč zagrete verske sekte, ki se ukvarja z napovedovanjem sodnega dne, marveč napoved svetovno znanega proučevalca vulkanov in seizmologa Har-ouna Tazieffa, ki je poleg tega tudi francoski minister za preprečevanje velikih katastrof. Tazieff je namreč ugotovil, da je v sredozemskem bazenu globinska razpoka, ki sega do južne Francije in teče vzdolž vsega bazena. Ta razpoka, ki jo kažejo globinske karte Evrope, je po Tazieffovem mnenju izjemno nevarna, zato poziva zahodnoevropske države, naj nujno začno s pripravami najširšega obsega, da bi pričakali naravno nesreče kar se da pripravljeni. Doslej mu je uspelo prepričati Grčijo, Italijo, Portugalsko in Španijo. Te države bodo skupaj s Francijo združile strokovne in denarne moči, da bi bile posledice morebitne velike naravne nesreče čim manjše. »Soočili se bomo z agresijo narave, ki bo hujša od vojne,« pravi Tazieff. Kaj pa največji organ? Umetno srce sodobna medicina že pozna in uporablja, umetne kože pa zaenkrat še ni — Velika potreba končano!« je dejal desetnik in stavek podkrepil z udarcem pesti v Francetov obraz. Medtem sta italijanska vojaka v šolski kuhinji vklenila tudi Francetovega sodelavca Miloša. Ostala vojska pa je začela neusmiljeno premetavati po sobi in kuhinji. »Literatura je šla v pravem času po dimniku,« je Miloš pomežiknil Francetu. Vendar je bilo oba strah, da bodo Italijani pošteno preiskali kot pri Miloševi postelji, kjer sta skrivala neprijavljen radijski aparat. To pa je dovolj za smrtno kazen. Aparat je izdelal Miloš sam, kar mu ni bilo pretežko, saj je bil pilot in seje spoznal na te stvari. Na srečo Italijani niso odkrili radia. »Gremo!« je zaukazal desetnik. Učitelja sta se oddahnila. Preden bodo jutri prostore še enkrat preiskali, bodo stvari na varnem. Rako-še bo zadevo uredil... Brez radia bi bili ob pomemben vir novic. Dostikrat so v večernih urah zatemnili okno, prižgali petrolejko (v Gabrju.še ni bilo elektrike) in prižgali radio. Slišali so Lon- V javnosti zbujajo veliko pozornost presenetljive transplantacije srca, pljuč in ledvic, manj pozornosti pa so deležna dolgotrajna prizadevanja zdravnikov, da bi uspešno presadili prav tako življenjsko nepogrešljivo kožo. Koža je dejansko največji človekov organ, brez katerega ni mogoče živeti, pa če jo jemljemo še tako vsakdanje’in postransko. Ta organ je zelo zapleten, trpežen do neverjetnosti in hkrati zelo občutljiv, opravlja pač več nadvse pomembnih vlog. Zaradi njene obnavljajoče se narave predstavlja koža zapleteno uganko, ko je treba poiskati ustrezen nadomestek. Umetno srce, umetna pljuča, in umetne ledvice so dandanes -vsakdanjost v vsaki kolikor toliko sodobno opremljeni bolnišnici, težko pa bi našli kje na svetu bolnišnico, kjer imajo nadomestek za kožo. Nekaj malega raziskovalnih oddelkov sicer je, vendar je njihovo delo ozko in specialistično in zaenkrat še ne sodi v vsakdanjo prakso. Medicinski raziskovalci so dokaj uspešno rešili vprašanje nadomeščanja gornjega dela kože, tako imenovanega epidermija. V nekaterih zdravstvenih raziskovalnih institucijah hranijo umetne razrastke kože. Dele tkiva vložijo v posebno hranilno tekočino, kjer se gradi in ohranja za trasplanta- Zlate žoge Za vsak udarec z loparjem lep kupček dolarjev Za velikim cirkusom v Wim-beldonu, kjer je pred kratkim svetlo zasijala tudi jugoslovanska zvezda, se ne skrivajo liki skromnih, ponižnih in naivnih športnikov. To je spektakel, ki je v vseh plasteh profesionalen, zato je razumljivo, da so teniserji postali • prav tako znane osebnosti kot dirkači formule I ali slavni nogometaši. Z njimi pa jih druži še nekaj: obilje denarje, ki se pretaka v njihov žep in v žep tistih, ki so z. njimi. O bajnih nagradah za zmagovalce velikih turnirjev se veliko govori, za prave številke pa ve le malokdo, saj so formalne nagrade preračunane na vtis, ki naj bi ga naredile na gledalce in ljubitelje tenisa, kaj pa zares ostane igralcu v rokah, je odvisno od mnogih činiteljev. Kljub vsemu pa je najverjetneje o tem najbolj poučena Mednarodna teniška zveza. Poglejmo si nekaj podatkov iz njenega zadnjega letnega poročila: Po podatkih te organizacije so najboljši teniserji zaslužili letos v poprečju več kot dva milijona dolarjev na posameznika. V vrhu sta John McEnroe z 2.026.109 dolarjev in Martina Navratilova z nekaj dolarji več. Tudi tisti teniserji, ki ne spadajo v smetano belega športa, so potegnili lepe denarce. Manj kot pol milijona dolarjev je spravila v žep kaka deseterica nižje uvrščenih, še več pa je tistih, ki so zaslužili bolj »malo«. A s to »malenkostjo« bi mi. vsakdanji državljani, živeli kot bogataši. don, Moskvo in še posebno dobro naše tajne postaje. Ob poslušanju seje vedno nabralo dovolj propagandnega gradiva, ki je v Paderšičevi torbi potem romalo vse tja do Novega mesta. Da, to je bil prvi ra-. dijski sprejemnik v revni podgorski vasi... Ko je desetnik 'zaloputnil vrata in jih zaklenil, so se odprla vrata sosednje sobe. France je na sebi začutil njen pogled, njene temne oči, ki so znale peti, ljubiti in tudi lagati. Ostro jo je pogledal. Irma pogleda ni zdržala, zaprla je vrata in se umaknila. »Izdajalka!« je kriknilo v njem. Začela se je pot V Francetu je bučalo kot vihar, odmevalo m jokalo. Kako naj gre zdaj mimo teh poštenih, dobrih ljudi? Ondan jim je pred cerkvijo govoril .o junaštvu in jih navduševal. zdaj pa naj poveša glavo? Začutil je na sebi preplašene poglede, ko je šel pod stražo skozi vas. V njem sta se borila krepost s slabostjo, strah s pogumom. Stisnil je zobe in dvignil glavo. Ponosno. Vojaki še niso .izginili za prvim ovinkom, ko je učitelji- cijo, kadar je potrebna. Takšni koščki kože se ob presaditvi sce-lijo z ostalo kožo in stvorijo dobro zarastlino. V nekaterih inštitutih je uspelo izdelati tudi postopek, s pomočjo katerega obdelajo kožo umrlih, izločijo antigene in tako dobljene kožne krpe lahko uporabijo za presaditev. Vse to lepo teče. Toda velika težava nastane, ko gre za hujše opekline, prav te so najpogostejše in najbolj usodne. Takrat se poškodujejo globinski sloji kože, ki pa jih s takšnimi nadomestki, kot smo jih omenili, ni mogoče zdraviti. Vse do nedavnega je veljalo, da poškodovanih globinskih plasti kože ni mogoče obnoviti, toda zdravniki so našli način, kako zdraviti tudi kakšne poškodbe. Gre za biološko aktivne vsadke iz kolagenskih vlaken in polisaharidov, na vrhu katerih je gumasta zaščitna obloga, ki jo po uspešni vsaditvi odstranijo. Ker je opeklin zelo veliko, je potreba po kožnih nadomestkih precejšnja, ln smešno je, da imamo vsadljiva umetna srca, kože pa ne. MiM (Vir: Newsweek) Moralnih načel pravičnosti, svobode in ljubezni nima v zakupu nihče, ne politiki ne škofje. A. STRES Turistično ropanje Zakoni za zaščito divjih živali ostajajo papirnati Je že tako, da so prepovedani sadeži najslajši. In tako si mnogi turisti, ki obiščejo Afriko, zaželijo odnesti domov kaj tistega, kar je Afriko dolga leta predstavljalo v svetu. V splošni afriški revščini jeto predvsem njeno naravno bogastvo, ki je zdaj zaradi neusmiljenega ropanja zaščiteno z zakoni. Toda kdo naj pove turistu, da slonove noge kot podstavki, slonokoščeni predmeti, želvini oklepi in krzna nekaterih živali niso tisto, kar je Afrika in kar je najlepši spominek na popotovanje? Tako se Afrika ob vseh nesrečah, ki jo pustošijo, srečuje še s sicer malo *fnanj opaznim, a zato nič manj tragičnim — z uničevanjem naravnega bogastva. Slonov, noso, rogov, redkih ptic in drugih živali ne ubijajo turisti, ubijajo jih domačini, Afričani, da bi zaslužili debele denarce. In v tem gonu za zaslužkom so vsi napisani zakoni in sprejete obveze le potiskan papir, na katerega se ne ozirajo. Bolj učinkovite so carinske službe v neafriških deželah. Samo podatki s frankfurtskega letališča so dovolj zgovorni in kažejo na vso širino roparskega početja. Lani so na. letališču zaplenili 8 medvedov, 45 opic, 3 žive tigre, 1 divjo mačko, 392 papig, 288 skrinj iz slonove kosti, 200 ustrojenih kačjih kož. To je del plena, ve pa se, da zaplenjeni del predstavlja zanemarljiv drobec vsega, kar se pretoči iz revne Afrike v bogate zahodne države. ca razpustila razred. Otroci so prišli iz šole in presunljivo zajokali. Francetu in Milošu se je zdelo, kot bi vsa vas zajokala za njima. Kjer se pot spusti iz vasi, sta se hkrati ozrla. Nad gričevjem in Gorjanci je bil razpet čudovit dan. Na pobočjih nad potjo je krvavelo resje, umazane krpe snega so iskale kritje pred , spomladanskim soncem, z gričevja so odmevali udarci kopač v vinogradih. »Ali jih vidiš?« je Miloš' z očmi pokaza) proti zahodu. »Gore, moje gore!« je kriknilo v Francetu. Toda z enakomernim korakom je meril pot dalje. Velikokrat se je oziral v gorenjsko stran, kjer je njegov dom. Milo se mu je stoX rilo, ko je videl jasne in neomajne vršace v daljavi. Kot bi mu prihajale gore nasproti, da ^i jih. vtisne v srce in jih odnese s seboj — morda v smrt. BORUT C. (Op.: Zapis temelji na resničnem dogodku. Avtor je literarno obdelal aretacijo Franceta Cvenkla in Miloša Sotine, gabrških učiteljev, ki sta vneto delovala v odboru OF.) POTA IN STJI? 3* dežura w ii m poroča, 10 RAZBIJAL POHIŠTVO — 26. junija so dali na hladno Milana Mikoliča iz Gor. Straže, ki je doma ob 23. uri razgrajal in razbijal pohištvo. PO LESTEV — V času med 14. in 26. junijem je neznan storilec ukradel s podstrešja stanovanjskega bloka v Šentjerneju zložljivo lestev. Lastnik Jože Grubar je na škodi za 13.000din. OB MOTOR— Neznan storilec je 27. junija popoldne ukradel izpred gostilne v Gor. Gomili kolo z motorjem Franca Bambiča iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju. Za nepridipravom proizvedujejo. PRETEP Z ZNANCEM — V nedeljo. 30. junija, so pridržali do izt-reznitve Stanka Pajka iz Bistrice. Fant se je sprl in stepel z znancem, precej neprijazen pa je bil tudi do mož v modrem. PO BENCIN — V noči na 29. junij je nekdo iz tička Alojza Udoviča iz Trnje vasi iztočil 20 litrov bencina. Avto je bil parkiran pod betonsko ploščo ob domačem hlevu. Bršljin brez prometne varnosti? Tako nevarno, da bi ostali bre: glave, če se podale v Bršljin. sicer res ni. tamkajšnja prometna varnost pa je kljub temu dokaj načeta. Začnimo s šolarji: do osnovne šole v Bršljinu sta jim na voljo dva dostopa. Eden po Kurirskipoti z Ljubljanske, kjer je samo enostranski pločnik, na njegov i strani je Petrolovo skladišče, na nasprotni stranipaname-rjajo (iorjanci urediti dostop za svoje težke tovornjake. Varnost torej, da ji ni kaj reči! Drugi dostop je šolarjem na voljo po Kettejevem drevoredu. V njegovem zadnjem delu. predcu sc spoji s Cesto brigad, je pločnik na obeh straneh, toda na eni je urejeno parkirišče za vozila delavcev Pionirjeve TOZD M KI. na nasprotni pa delavci le TOZD parkirajo svoja vozita zato. ker jim je prostor pri roki. Učenci pa morajo seveda po voznem delu drevoreda. Ker uporabljajo ta del Kettejevega drevoreda za dostop vsa težka vozila TOZD MKI. je tudi v tem delu Kettejevega drevoreda prometna varnost čez vse. Ko smo že pri parkiranju kol oviri, moramo omeniti še vozila, ki so pogosto parkirana na pločniku nasproti gostišča Malnar. in vozila delavcev Iskre, ki na vijugasti dostopni cesti v Cegelnico s parkiranimi vozili zmanjšujejo preglednost že tako slabo speljanega deta tega dostopa. Ne hi bilo torej slabo, ko bi v Bršljin prikukal kdaj pa kdaj kakšen šerif iz današnjih dni. Globlje razmišljanje o promet ni varnosti v Bršljinu pa bi bilo zaželeno tudi od kakšnega drugega organa! Š. C. IZSILJEVAL PREDNOST MOKRONOG — Emilija Kos iz Martinje vasi je 26. junija vozila z osebnim avtom iz Mokronoga proti Malkovcu. V Vrhu nad Mokronogom je pripeljala pred križišče z neprednostno cesto, po kateri je pribrzel na kolesu z motorjem 15-letni Zoran Mikec iz Vrha. V trčenju je bil huje ranjen Mikčev sopotnik Peter Žibert z Vrha. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. LASTNIKI NA PLAN — Delavci novomeške UNZ so pri občanu iz trebanjske občine zasegli več ročnega in električnega orodja. Sumijo, da predmeti izvirajo iz kaznivih dejanj. Kdor kaj veo izvoru predmetov na sliki pa je lastnik, naj se oglasi na UNZ Novo mesto ali pa pokliče po telefonu (068) 21-080. (Foto: UNZ Novo mesto) Mokri ples treh kolosov Nesreča pri Poljanah bi se lahko končala s katastrofo — Sedem huje ranjenih in velika škoda______________________ POLJANE —V četrtek, 27. junija, ob6.30 je Jordan Dovnkov iz Bolgarijevozils tovornjakom polpriklopnikom iz Zagreba proti Ljubljani. Ko je pripeljal po poljanskem klancu navzdol, je dohitel tovornjak s prikolico Milutina Miloševiča iz Laktaša in ga v blagem levem, preglednem ovinku začel prehitevati. Med prehitevanjem je iz nasprotne smeri pripeljal voznik avtobusa Niš ekspresa Slobodan Markovič. BiHgar je hitro zavil nazaj v desno, vendar ga je začelo zanašali, saj je bila cesta mokra in spolzka. Polpriklopnik jeza-vil v levo na zemeljski vsek. nato pa nazaj na vozišče. Zaviral jetudi voznik avtobusa in se umikal v levo. vendar ga je na mokrem vozišču zaneslo v prednji del tovornjaka s prikolico, ki gaje vozil Milutin Miloševič. Po trčenju je avtobus ostal počez čez cesto. V tem trenutku je v desni bok avtobusa trčil Bolgar. V nesreči so bili vsi trije vozniki in sovoznik avtobusa Marko Makovič iz Niša huje ranjeni. V bolnišnico so morali odpeljati tudi potnici iz avtobusa Danico Tomasovič iz Ljubljane in MLADOLETNIK TERJAL DENAR MIHOVICA — V torek. 25. junija, popoldne je 17-letni mladoletnik prišel na dvorišče 81-letne Karoline Krhirt iz Mihovice. Fant je žensko podrl na tla, jo vlekel proti hiši in od nje zahteval denar. Ko je ženica pričela vpiti na pomoč, seje mladoletnik ustrašil in pobegnil. Miličniki so ga kmalu prijeli. MOTORIST PO NEPREDNOSTNI TREBELNO — Milan Eržen z Vrha pri Trebelnem je 26. junija popoldne peljal z osebnim avtom iz Radulje proti Drejčjemu vrhu. Ko je pripeljal do križišča, je z leve strani po neprednostni cesti pripeljal motorist Anton Krakar iz Mirne vasi. Krakar se je zaletel v prednji del avtomobila. Eržen je motorista potiskal pred seboj 6 metrov. Krakarja so odpeljali v novomeško bolnišnico. Tragedija pred domačo hišo še ne petletnega fantka zbil avto — V bolnišnici brez moči_________________ NOVO MESTO —V torek. 25. junija, pozno popoldne je stara mama peljala za roko 4-letriega Mitjo Kosa iz Novega mesta. Pri domači hiši v Ločni sta nameravala prečkati cesto. V tem trenutku je iz Novega mesta z osebnim avtom pripeljal 28-letni Jože Žlogar iz Ravnac pri Metliki. S prednjim delom vozila je otroka zadel in ga staM materi iztrgal iz rok. Mitjo je vrglo v zrak, nato pa je treščil na cesto. Hudo ranjenega fantka so takoj odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer pa je nekaj po 23. uri umrl. NA PREHODU — V torek, 25. junija. dopoldne je Ankica Damjanovič iz Črnomlja Kolodvorsko ulico prečkala na prehodu za pešce. Zaradi tega je avtomobilist Marko Barič prud prehodom ustavil. Za njim je pripeljal voznik kolesa z motorjem Pavel Ko-plan iz Črnomlja. Ta pa ni ustavil, marveč je zapeljal mimo stoječega avta in na prehodu za pešce podrl Da-mjanovičevo; odpeljali so jo v novomeško bolnišnico. PO SREDI — Ignac Jurglič s Puščave je 28. junija vozil z osebnim Mijo Ule iz Kamne gorice. Laže ranjena sta bila dva potnika. Na vozilih je za blizu 6 milijonov dinarjev škode. Cesta v obe smeri je bila do 8.55 zaprta, nato pa je do 12.30 tekel promet samo v eno smer. NEPREVIDNA ZENICA METLIKA — Dragica Budački (85 let) je 26. junija na Cesti BE v Metliki stopila iz osebnega avtomobila in se mimo prehoda napotila čez cesto, ne da bi se prepričala, če je prosta. Nemka Kristina Falk. ki je takrat pripeljala mimo, nesreče ni mogla preprečiti in je ženico zbila na tla. Dragico Budački so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer'je ostala na zdravljenju. ' Dva mrtva pri Karteljevem Voznik zahodnonemške-ga kombija zapeljal na drugo polovico ceste NOVO MESTO — V torek, 2. julija. ob 9.20 seje na avtomobilski cesti pri Karteljevem zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta umrla dva človeka, dva pa so odpeljali v novomeško bolnišnico. Hans Doner, zahodnonemški državljan, rojen pri nas. je vozil s kombijem zahodnonem-ške registracije od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Karteljevem je kombi, verjetno zaradi preutrujenosti voznika, v blagem desnem ovinku zapeljal na drugo polovico ceste, po kateri je v tistem trenutku s tovornjakom-pol-priklopnikom SB 269-65 pripeljal Anton Lovakovič. Vozili sta se močno oplazili, kombiju je odprlo levi bok, po nekaj metrih vožnje se je prevrnil. Takoj sta bila mrtva voznik Hans Doner in Vladimir Kolinski iz Zemuna. kije sedel za njim. Zanju je bilo usodno dejstvo, da je kombi v polni hitrosti z bokom oplazil tovornjak. V novomeško bolnišnico so prepeljali oba desno sedeča potnika kombija. Eden je huje. drugi pa laže ranjen. avtom iz Ireonjega proti Puščavi. V križišču na Puščavi je zavil v levo in peljal mimo vojašnice po klancu navzgor. Ko je pripeljal pod vrh klanca, je nameraval zaviti v desno pred svojo hišo. zato je zapeljal nekoliko levo. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal z osebnim avtom Mihael Markič iz. Naklega. Ko je zagledal Jur-gličev avto na sredi ceste, je sicer zaviral, vendar trčen jjDji mogel preprečiti. Ranjen ni bil nihče.škode napločevini pa je za milijon'dinarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI 9 Pred dnevi je neznanec ukradel z balinišča pred bifejem v Gor. Ponikvah šest balinarskih krogel. Za nepridipravom poizvedujejo, še posebej intenzivno ga iščejo med na Dolenjsko priseljenimi Primorci. • Izginiloje 5 metrov drv, ki so bila lepo in priročno zložena ob poti Slaba Gorica—Sredgora. Oškodovanec je GG Novo mesto — tozd Gozdarstvo Črnomelj. Kaj hočemo, zima se bliža, povprečna slovenska plača je 35.000 din, meter drv pa stane 4.667 din! 9 Te dni je bilo vlomljeno v stanovajsko hišo. Tat je odnesel denarnico s 6.000 dinarji in 35 konzerv. Poučen in dokaj zgovoren podatek je tisto o konzervah. Da jih nekdo poseduje v tolikšni količini in da se nekomu zdijo vredne kraje. 9 Sredi dopoldneva je nekdo vlomil v klet Frančiške Strmec iz Martinje vasi. Izginilo je 9 kokoši, 5 litrov jedilnega olja. iz soda pa je bilo iztočenih 40 litrov vina. Kakšen poletni piknik v naravi! Začetek balkanskega prvenstva V sredo se je v Novem mestu začelo 18. balkansko kolesarsko prvenstvo — Naši imajo največ možnosti v članski ekipni vožnji_______ NOVO MESTO — S slavnostno otvoritvijo in pozdravnim nagovorom dr. Marjana Rožiča seje v.sredo zvečer v Novem mestu uradno pričelo 18. balkansko kolesarsko prvenstvo. Težko je že sedaj, po vsega eni. včeraj opravljeni ekipni vožnji mladincev v Beli krajini, napovedati končno bero • Medtem ko bo ljubljanska televizija za celotno jugoslovansko omrežje pripravila posebne večerne reportaže z obeh članskih dirk, bodo radijci dirke prenašali z neposrednim vključevanjem. Ob tem ni odveč povedati, da bodo med vsemi dirkami gledalci na startnem in ciljnem mestu sproti obv eščeni o dogajanjih na progi. Za to bo preko amaterskih radio zvez skrbela posebna skupina s poročevalcem s proge. medalj, še posebej, ker so najzanimivejše šele pred nami. eno pa je vendarle gotovo: organizatorji so po mnenju vseh udeležencev odlično opravili svoje delo. saj doslej'na račun njihovega dela še ni bilo pripombe. Če smo lahko včerajšnjo ekipno dirko mladincev še šteli kot uvod v boje najboljših kolesarjev Balkana, pa to nika kor ne velja za današnjo tekmo članov med Novim mestom in. Kostanjevico. Ob 14.30 se bodo izpred Zavarovalne skupnosti Triglav, kjer bo tudi cilj. podali na 100 kilometrov dolgo pot člani ekipnih reprezentanc Bolgarije. Grčije. Romunije, Turčije • V času Bakopa bo v Novem mestu tudi več drugih dogajanj. Tako je bila že v sredo seja predsedstv a Kolesarske zveze Jugoslavije, včeraj seja predsedstva KZS, danes sestanek strokovnega sveta KZJ in jutri zvečer konferenca držav, udeleženk balkanskega prvenstva. in Jugoslavije. Se poseben mik bo imela ta dirka za Novomeščane. saj bosta med izbrano-četverico. ki bo zastopala OMERZEL SPET ZMAGAL OSIJEK — Zadnjo soboto je bilo v Osijeku 3. kolo državnega prvenstva v spidveju.'Tudi tokrat so se Krčani zelo izkazali, saj je Krešo Omerzel zmagal v vseh petih vožnjah in osvojih novih 15 točk. drugo mesto je osvojil tekmovalec AMD Krško Jože Zibert in tudi četrti je bil Krčan Zvone Gcrjevic. Po treh dirkah vodi v skupnem seštevku Omerzel z 42 točkami, 2. je Zibert (39 točk) in 4. Gcrjevic (33 točk). V Osijeku je Omerzel zmagal tudi v posebni dirki za klubsko nagrado Mursa. Žibert pa je bil 3. Naslednja dirka zadržavno prvenstvo bo L septembra v Krškem. Tekaški praznik v Mirni peči MIRNA PEČ — Letošnjega mirno-peškega teka se je udeležilo kar 451 tekačev. Največ se jih jeprijavilo za mali maraton, ki je veljal za republiško in dolenjsko prvenstvo. Najboljši čas v absolutni kategoriji je v teku na2l km dosegel Močnik (Kokrica)— 1:13,21, medtem ko je dolenjski prvak v malem maratonu v kategoriji moških do 40 let postal Novomeščan Karpljuk, kije progo pretekel v času 1:19.15, v kategoriji moških nad 40 let je prvi pritekel v cilj Šline (Novo mesto) v času 1:43.05, med ženskami pa je postala letošnja dolenjska prvakinja Erdeljčcva iz Grosuplja z rezultatom 1:58.10. REZULTATI: pionirji do 11 let (1,5 km): 1. Peterlin (N. m.) 6,07, 2. Filipič (Lj) 6.20, 3. Šribar (Leskovec) 6,27: pionirji od 12do 14 let: 1. Oven (Livar) 4,56, 2. Holdinar (Lenart) 5,00, 3. Retelj (N. m.) 5,09; ml. pionirke: 1. Špringer 6,35, 2. Lužar (obe M. peč) 6.50,3. Martinčič (Krško) 7,00; st. pionirke: I. Polanec (Lenart) 5,48.2.Tori (M. peč) 6.12, 3. Geršak (Leskovec) 6,40; ( trimski tek (10km): moški I. Žužek (Trebnje) 32,15, 2. Kranjčev (Lj) 32,37, 3. Urh (Kamnik) 33,31; ženske: L Rotar (Vnanje gorice) 47,59. 2. Hrastar 49.40, 3. Grlica (obe M. peč) 49,55; mali maraton (21 km) za absolutno prvenstvo: moški: L Močnik (Kokrica) 1:13.21, 2. Šamu (Velenje) i: 13,44. 3. Končina (Lj) 1:13.50; ženske: I. Poznič (T. Velenje) 1:43,50, 2. Bevc (Trbovlje) 1:44,46, 3. Lužnik (Slov. Gradec) 1:45,34: ženske do 40 let: L Poznič, 2. Bevc, 3. Erdeljec (Grosuplje) 1:58,10; nad 40 let: I Lužnik (Slov. Gradec) 1:45,53, 2. Filipič (Lj) 1:47,33, 3. Žigon (Lj) 1:58,00; moški do 40 let I. Močnik (Kokrica), 2. Šamu (T. Velenje), 3. Končina (Lj); nad 40 let: 1. Štros (Kranj) 1:19.27, 2. Bertoncelj (Godešič) 1:27,32. 3. Gregorčič (Kranj) 1:29,21; mali maraton za dolenjsko prvenstvo: moški do 40 let: I. Karpljuk (N. m.) 1:19,15, 2. Žitnik (Grosuplje) 1:19,54. 3. Gotlib (N. m.) 1:20,11; nad 40 let: I. Štine (N. m.) 1:43,05, 2. Ivanetič (Metlika) 1:44.58, 3. Šircelj (Grosuplje) 1:53.36, ženske do 40 let: I. Erdeljec (Grosuplje) 1:58,10. 2. Lavrič (Ponikve) 2:01.08, 3. Šalchar (Trebnje) 2:26,11. naše državne barve, vozila tudi Sandi Papež in Jože Smrjle. Oba sta pred tekmo optimista in napovedujeta celo prvo mesto, morebiten podvig pa bi jima zagotovil tudi nastop v reprezentanci Jugoslavije za ekipno vožnjo na svetovnem prvenstvu v italijanskem Trevisu. VESLASKI MNOGOBOJ NA KRKI KRŠKA VAS — Kajak-kanu klub »Lipa« Krška as priredi 10. avgusta na Krki 2. veslaški mnogoboj LIPA 85 in vabi vse kajakaše — kanuiste, da se prijavijo na razpis pri Kajak kanu klub »Lipa«. 68262 Krška vas, do 5. avgusta. Proga bo potekala takole: Krška vas — Velike Malencc — Boršt — Velike Malence — Krška vas. Tekmovalci bodo startali v Krški vasi ob 12. uri. Trening na tekmovalni progi je mogoč od 27. julija dalje. NOGOMET ZA PRAZNIK BIRČNA VAS — V počastitev praznika KS Regrča vas so zadnjo soboto pripravili tradicionalni turnir v malem nogometu, in sicer na igrišču v Birčm vasi, ki so se ga udeležile ekipe: Regrča vas. Veterani. Šmihel. Birčna vas. Sloga in Podljuben. Prvo mesto je zasedla Birčna vas. drugo Podljuben in tretje Šmihel. Jutri bo za člane dan počitka pred nedeljskimi boji za naslove najboljših v posamični konkurenci, bodo pa v Beli krajini ponovno sedli na kolesa mladinci. V posamični dirki na 122 kilometrov dolgi progi med Metliko, Črnomljem in Gradcem, ki velja za eno najtežjih pri nas, boskušal v boj za najvišja mesta poseči tudi Novomeščan Janez Božič. Vrhunec štiridnevne prireditve bo nedvomno članska posamična dirka na progi med Novim mestom, Otočcem, Ratežem in Slatnikom. Start in cilj bosta ob 9. uri na Glavnem trgu. kolesarji pa bodo prevozili kar 9 krogov, skupaj torej 162 kilometrov. In favoriti? Poleg Grka Kelisidisa in najboljših Bolgarov potihoma upajo na podvig tudi Jugoslovani. Čerin. Pavlič. zmagovalec nedavne dirke po Jugoslaviji. Bulič. Lampič. Smole ii] • Posebna spremljevalna atrakcija Bakopa bo nastop čeških artistov na kolesih in igralcev ciklohala. Včeraj nr predstavili v Metliki, danes ob 20. uri imajo n astop v Črnomlju, jutri ob 20- uri pa v novomeški športni dvorani Marof« sev eda Sandi Papež so sposobni poseči po medalji. Kdo izmed njih bo stopile nedeljo nekaj po 13. uri na zmagovalne stopnice, bo odločal trenutni navdih. Najlepša nagrada organizatorjem in številnim gledalcem bi bila.ako bi bil to kdo izmed obeh Novomcšča- rp 9K«0 j A K (f t) USPELO SREČANJE MOTORISTOV — Trebanjski motoristi soZc drugič gostili motoriste iz drugih klubov. Srečanja so se udeležili predstav niki 17 klubov, najdalj pa seje pripeljala Andreja Oester iz Hamburga,^ je prevozila 1380 kilometrov. Pokale za najuspešnejše so prispevala Tesnila. Na sliki: zmagovalec v kategoriji do 1000 cm, Knez prejema pokal, o® j njem domačin Prosenik. Motoristi v Trebnjem Mednarodni zbor motoristov v Trebnjem uspel — Na srečanju tudi Hamburžanka Andreja Oester _ TREBNJE — Trebanjsko AMD je že drugič zapored pripravilo mednarodno srečanje motoristov. Udeležilo se ga je 210 ljubiteljev motorjev iz Jugoslavije. Italije, Avstrije in Nemčije. V treh dneh, kolikor je trajalo srečanje, so si ogledali turistične zanimivosti, se pomerili v športnih igrah in nazadnje izpeljali š« tekmovanje v spretnostni vožnji. »Srečanje je v vseh pogledih uspelo,« je dejal Jani Prosenik. predsednik izvršilnega odbora motokluba, ki deluje v okviru AMD. »Program, ki smo si ga zastavili, smo v celoti izpeljali. V petek smo pripravili družabno srečanje v gostilni Kolenc na Mirni. V soboto smo za motoriste pripravili turistično vožnjo po trebanjski občini. Zvečer pa so se motoristi zbrali na veselici, ki jo je organiziralo Turis- tično društvo Trebnje. V nedeljo, 30-junija, je bil ob 9. uri zbor motbristov. potem pa smo opravili paradno vožnjo do Mokronoga. Ob 13. uri popoldne je bilo tekmovanje v spretnostni vožnji pri novi osnovni šoli v Trebnjem. Pokrovitelj srečanja so bil* Tesnila Trebnje. Rezultati spretnostne vožnje: v kategoriji do 125ccmjeztna-gal Ivan Pancer iz Ivančne gorice, drugi je bil Perme. Trebnje, tretji pa Žagar. Trebnje: v kategoriji do 500 ccm je zmagal Matušič iz Matuljev: drugi je bil Strajnar iz. Trebnjega, tretj1 pa Urina iz Matuljev: v kategoriji d° 750 ccm je zmagal Kušar iz Ljubljane; drugi je bil Peric iz Trebnjega in tret)! Ciril Kušar iz Ljubljane: v kategorij1 do 1000 ccm je zmagal Knez, Izlake; drugi je bil Arh iz istega kluba, tretj' Prosenik iz Trebnjega. ŠPORTNI KOMENTAR Rokometno razočaranje Sredi prejšnjega meseca so se končala tekmovanja v republiških rokometnih ligah, kjer je imela ribniška-kočevska dolina tri predstavnike. Inles. Ilas in Ponikve so sicer obdržati status republiških li-gašev, vendar z njihovimi uvrsti Ivami ne moremo- biti zadovoljni. Ribniški Inles je zbral 38 točk in osvojil drugo mesto za Šoštanjem. Pred začetkom tekmovanja so bili vsi v Ribnici, tudi sami igralci, prepričani. da se bo njihova ekipa vrnila med zvezne drugoligaše. vendar so si »tesarji« to možtwst zapravili prav v Ribnici, ko so jih v odločilni tekmi premagali igralci Šoštanja. Prav zato. ker niso osvojili prvega mesta, so na zadnji seji klubske uprave to sezono ocenili kot neuspešno. Trener Radič je dal ostavko, kdo bo novi trener, se sedaj še ne ve, kaže pa. da bi to lahko bil Božo Karpov, ki hi se v novi sezoni tako predstavil v dvojni vlogi, kol igralec in trener. Ponikve so zasedle 4. mesto. a kar s 13 točkami manj kot Inles, kar govori, da so bile ob Šoštanju. Inlesu in Ajdovščini ostale ekipe precej slabše. Vendar je za Ponikve 4. mesto lep uspeh, a vedeti je treba, da so imeli v svojih vrstah nekaj »uvoženih« igralcev. Trije. Doblekar. Vujinovič in Vrbinc, odhajaj0 iz Ponikev, posebno boleč je odho» trenerja Doblekarja. Sedaj uprava kluba išče novega trenerja. Dve koli pred koncem so rokometašice kočevskega llasa vsi že vidett v drugi republiški ligi. a sta jih dve zmagi na koncu tekmovanja rešili,e usode. Vedeti pa je treba, da je bila ekipa trenerja Žerjava samo lel° dni prej ena najboljših v medrepubliški ligi. potem pa je čez noč prišla do padca. Veliko igralk zaradi šolan/a v Ljubljani ne trenira, ampak 'k' ra samo na tekmah. Pred trenerjem in upravo je težko poletje, ker nameravajo .najboljše igralke prenehati igrali in je treba ekipo osvetli11 z »mlado krvjo*. ± MILAN GLA VONJI*- U ii I l I m vz 4 J 1 I 1 J I 1 Zmaga Hrvaške Mednarodni turnir v ka-Jjteju za pokal Krškega KRŠKO — V soboto so na ploščadi delavsko-kulturnega doma Edvard Kardelj na ekipnem mednarodnem Prijateljskem turnirju za pokal Krške-8® nastopile karatejske reprezentance nalije, avstrijske Štajerske. Hrvaške in Novenije. Najuspešnejši so bili Hrvati,. '®pe boje pa so prikazali tudi Italijani. *[ so se uvrstili na drugo mesto. jV°venski karateisti so nastopili oslabljeni in čeprav so se zelo trudili, si več kot 3. mesto niso uspeli priboriti. Tokrat so prvič sodili po pravilih "UKO, saj je jugoslovanska karatej-ssa zveza pred dvema tednoma izsto-P'la iz IAKF in prestopila v organizacijo ^UKO. Taje menda žedobilazagoti-V|la mednarodnega olimpijskega ko-[hheja, da bo sprejeta med olimpijske športe. Turnir je bil sklepni del med-narodnega seminarja za vrhunske tekmovalce in njihove trenerje, ki je Potekal konec prejšnjega tedna v Leskovcu pri Krškem, Na njem je Sodelovalo 15 Italijanov, 6 Avstrijcev ,er 34 tekmovalcev in trenerjev iz Hr-vaške in Slovenije. Rezultati: avstrijska Štajerska : Hr-Vaška 3:7, Italija : Slovenija 5:5 (zrnast Italije), avstrijska Štajerska : Slovenja 4:6, Italija : Hrvaška 3:7. Turnir za Pokal Krškega je spremljalo veliko število ljubiteljev karateja! kljub večerni uri je bilo tudi precej mladih navdušencev, ki se že srečujejo s Prvimi veščinami karateja. Tudi zato ?asluži Karate klub Nuklearna Krško Pohvalo, predvsem pa za vzorno orga-mzacijo in pomoč pri mednarodnem seminarju. TUDI POSAVCI NA 9. ZLETU TABORNIKOV KRŠKO — Na 9. zletu tabornikov mvenije in iz zamejstva v Mariboru sodeluje tudi 60 tabornikov iz Posa-via- 10 jih je iz sevniške občine, 17 iz mežiške, 23 pa iz krške občine. Slednji Pohajajo iz vseh treh novoustanovlje-mh odredov iz Kostanjevice, Krškega ln s Senovega. DOLENJSKI ALPINISTI NA NORVEŠKEM SVOLVhAR — Konec junija so sc nam oglasili dolenjski alpinisti z alpinistične odprave na l.olote. Za njimi je že 4000 kpi poti. Člani odprave so zdravi, navezali so tudi že stike z norveškimi alpinisti. Vreme je zaenkrat ugodno, plezali bodo na južnem delu 1-olotnv. Obljubili siv, da bodo sproti poročali o'svojih vzponih. ODPRLI NOVO BALINIŠČE V ŠMIHELU NOVO MESTO — Pri domu starejših občanov v Šmihelu so v ponedeljek odprli novo dvostezno balinišče, ki ga je izročila v uporabo direktorica Lojzka Potrč. Športni objekt bo na voljo oskrbovancem doma, hkrati pa ga bodo lahko uporabljali tudi občani sosednjih krajevnih skupnosti. Ob otvoritvi športnega pbjekta so pripravili tudi kegljaški turnir, štiri ekipe iz novomeških krajevnih skupnostih so se pomerile za prehodni pokal »4. julija«, ki ga je pripravil dom starejših občanov. Vrstni red: 1. KS Center (Moro, Srovin, Bambič, Pucelj), 2. KS Bršlin, 3. KS Ločna. 4. KS Drska. ŠOLA PLAVANJA NOVO MESTO — V maju in juniju so v bazenu grmske osnovne šole in bazenu na Otočcu potekali tečaji učenja plavanja, ki sta jih organizirala OTKS in OIS Novo mesto, izvajala pa ZTKO Novo mesto. Končano je 22 tečajev v osnovnih šolah, plavati se je naučilo 257 otrok in v petih tečajih 61 odraslih, dopolnilo in razširilo pa je znanje plavanja 156 otrok. Z akcijo ZTKO Novo mesto se iz leta v leto zmanjšuje število neplavalcev, čeprav po oceni še vedno 40'/i vseh odraslih oseb ne zna plavati. Akcija plavanja v letošnjem letu še ni zaključena. V šolo v naravi so odšli učenci podružničnih šol: Dolž, Podgrad. Prevole. Na Valeti pri Portorožu se z metodo učenja plavanja seznanijo učenci pedagoške usmeritve. Vse. ki bodo ostali doma, pa vabimo na teča j, ki bo potekal od X. do 13. julija od 9. do 12. ure v Dolenjskih Toplicah mod 15.do 19. julija od 9. do 12. ure v Šmarjeških Toplicah. Za neplavalce bo tečaj brezplačen. Od 22. do 26. julija bo od 9. do 12. ure nadaljevalni tečaj. DRUGO IN PETO MESTO DOMŽALE — Preteklo soboto sta se drugega super motoslaloma za odprto prvenstvo treh občin — Kamnika, Domžal in Trebnjega — udeležila tudi trebanjska motorista Rokavec in Turk. V kategoriji do 650 ccm-sta osvojila 2. in 5. mesto. Pevci obiskali ostarele Pevski zbor Trimo Trebnje prebrodil krizo Pred kratkim je v Domu starejših občanov y Novem mestu že drugič gostoval pevski zbor Trimo Trebnje. Koncert je povezovala zelo priljubljena Zvonka l-alkner. Vsi zaposleni v domu so nas gostoljubno sprejeli. Po koncertu so pripravili še manjšo zakusko. po kateri seje tudi po domače zapelo in zaplesalo. Posebej smo razveselili naših 35 občanov, ki živijo v tem domu. Ker se še vedno zelo zanimajo za domači kraj in ljudi, so vedno veseli našega obisk a, da zvedo še novice. 90-letna Milica, nasmejana in polna humorja, nam je povedala, da v domu ne skrbijo samo za red in hrano, ampak tudi veliko telovadijo, se rekreirajo, sprehajajo ter pomagajo pri raznih delih, kar pač kdo rad dela. Dogovorili smo se. dajih zbor jeseni spet obišče. Nedavno je bil v Trebnjem tudi skupni koncert našega zbora in pobratenega zbora iz Cerknice. Z moškim pevskim zborom iz. Cerknice smo pobrateni že več let. Bili smo tudi na koncertu, pripravljenem ob 15-letnici njihovega delovanja. Prišlo je preko 500 poslušalcev. To se v Trebnjem ne zgodi, tudi sedaj ne, ko je dvorana v kulturnem domu preurejena. Tudi omenjeni združeni koncert v počastitev lO-letnice obstoja našega zbora je bil slabo obiskan, čeprav smo naredili zanj precej reklame po šolah in delovnih organizacijah. REZKA MAJER NASTOP IN ZAHVALA Gribeljski pevci so skupaj s tamburaši imeli preteklo soboto svoj zaključni koncert. Koncert je bil na šolskem dvorišču, ker gasilski dom obnavljajo. Pevci in tamburaši so tako prikazali uspeh celoletnega dela in zaključili sezono z obljubo, da se v jesenskih mesecih zopet dobijo. Predsednik KS Griblje seje zahvalil za trud zavzetima vodjema, prof. Tatjani Mihelčič in Silvesteru Mihelčiču starejšemu. Po koncertu je bil družabni večer za vse krajane. M. ŠTRUCELJ OSNOVNA-ŠOLA NOVO MESTO TOZD OŠ KATJA RUPENA objavlja prosta dela in naloge snažilke za nedoločen čas s trimesečnim poizkusnim delom. 450/27-85 Slovenci I Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da sc bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne- da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je pogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, bodimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Slovenija Moja dežela. Dnovoles lesni kombinat n. sol.o. novo mesto-straža RAZPRODAJA Stilnih spalnic MANON v beli barvi od 8.7. do 19. 7. 1985 vsak dan od 11.00 do 18.00 razen v soboto od 8.00 do 12.00 * o 8 Razprodaja spalnic v klasi bo v Novolesu tozd Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, Trdinova 45 (Gotna vas) IZKORISTITE UGODEN NAKUP St - ' 27 H873) 5, julija 1985 DOLENJSKI Ulil 11 Novoles, lesni kombinat Novo mesto—Straža, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja tozd Sigmat, Brestanica objavlja prosta dela in naloge: vodja inženiringa (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — visoka šola strojne smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje teh del in nalog — aktivno znanje enega tujega jezika — poskusno delo traja 90 delovnih dni projektant — konstrukter (1 delavec) pod naslednjimi pogoji: — visoka šola strojne smeri, najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj ali z delom pridobljene zmožnosti za opravljanje teh del in nalog — aktivno znanje enega tujega jezika — poskusno delo traja 90 delovnih dni Komisija za delovna razmerja tozd Lipa, Kostanjevica objavlja prosta dela in naloge osno brušenje (4 delavke) pod naslednjimi pogoji: — končana osnovna šola, delovne izkušnje zaželene — delavke morajo biti starejše od 18 let — poskusno delo traja 45 delovnih dni Prijave sprejema 8 dni po dnevu objave kadrovsko-socialna služba DO Novoles, 68351 Straža, lahko pa jih oddate tudi v splošnem oddelku v tozd Sigmat oz. Lipa. 441/27-85 Osnovna šola narodnega heroja Martina Kotarja Šentjernej objavlja prosta dela in naloge snažiica(ke) na podružnični šoli Orehovica Pogoji: —- končana ali nedokončana osnovna šola — poskusno delo dva meseca — nastop dela 1. 8. 1985. Delo bomozdružili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. , Prijave z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na OS Šentjernej v osmih dneh po objavi. O izbiri bomo kandidata obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 444/27/85 LKI1 Mercator -Kmetijstvo Industrija Trgovina n-*ub.o.LjtdXi»ns KMETIJSKA ZADRUGA ».KRKA« * TOZD OSKRBA n. sub. o. Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 10 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za potrebe nove hladilnice na Cikavi: tehnolog v hladilnici Pogoji: visoka ali višja izobrazbaživilske, agronomske ali veterinarske smeri, 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj na gornji naslov v 8 dneh po objavi. 449/27-85 Zavod za kulturo Brežice Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. direktorja zavoda 2. odgovornega urednika radia Pogoji: 1. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri delih vodstvenega značaja, znanje slovenskega jezika; 2. visoka ali višja šola družboslovne smeri ali druga ustrezna šola, 5 let delovnih izkušenj na področju informiranja, znanje slovenskega jezika Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj .pošljejo pisne prijave skupaj š kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v dvajsetih dneh po objavljenem razpisu na naslov: ZAVOD ZA KULTURO BREŽICE, Trg. dr. Ivana Ribarja 12. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 448/27-85 Industrija pletenin IN PLET p. o. Dolnje Brezovo 34, 68290 Sevnica Slovenija Industrija pletenin INPLET v ustanavljanju Sevnica, Dol. Brezovo 34 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: a) pletenje snutkovnih pletenin — 5 delavk oz. delavcev pogoji: poklicna pletilska šola, druga poklicna šola ali dokončana osnovna šola — enomesečno poskusno delo — delo v treh izmenah b) pletenje okroglih pletenin — 2 delavki oz., delavca pogoji: — poklicna pletilska šola, druga poklicna šola, dokončana osnovna šola — enomesečno poskusno delo — delo v treh izmenah c) apreter — 2 delavca pogoji: — poklicna tekstilna šola kemijske smeri, druga poklicna šola ali dokončana osnovna šola — eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — delo v treh izmenah d) izmenovodja oplemenitilnice — 2 delavca pogoji: — inženir tekstilne tehnologije ali tekstilno-kemijski tehnik — eno leto delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — delo v treh izmenah Delovno razmerje bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljejo v roku 10 dni po dnevu objave v splošnokadrovsko službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku objave. 447/27-85 Žito — tozd Imperial tovarna gumijevih bonbonov Cesta 4. julija 86 Krško Komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu DO Žito — tozd »Imperial« Krško na podlagi 15. člena pravilnika o delovnih razmerjih tozd »Imperial« Krško objavlja prosta dela oziroma naloge: pomočnik vodje proizvodnje — 1 izvajalec Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja izobrazba strojne, kemične (organska smer) ali živilsko tehnološke smeri — tri leta-delovnih izkušenj pri podobnih delih oziroma nalogah — strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za izvajanje vodenja proizvodnega procesa. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, delo se opravlja v izmenah. Stanovanja ni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Žito-tozd »Imperial« Krško, Cesta 4. julija 86, Krško, v 8 dneh po objavi.Prijavljene kandidate bomo o. izbiri pisno obvestili v 30 dneh po preteku objave. • 443/27-85 Nuklearna elektrarna Krško, p. o., Vrbina 12, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge 1. tajnice — inokorespondenta — operaterja na terminalu 2. vodje skladiščne službe 3. deviznega referenta Pogoji: pod 1: < — opravljena filozofska fakulteta, prof/angleščine — 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 meseče pod 2: — opravljena ekonomska ali tehnična fakulteta — 42 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — izpolnjevanje kriterijev iz družbenega dogovora o kadrovski politiki občine Krško — poskusno delo 3 mesece pod 3: — opravljena višja ali srednja šola ekonomske smeri — 20 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 445/27-85 Mercator Kmetijstvo Mustri? Trgovina KMETIJSKA ZADRUGA KRKA-Novo mesto TOZD OSKRBA dolenjka DEŽURNE PRODAJALNE OB SOBOTAH DO 19. URE OD 1. 7. DO 31. 12. 1985 V NOVEM MESTU MERCATOR STANDARD — Potrošniški center Ločna 10.8., 19. 10. — Potrošniški center Zagrebška 17. 8., 26. 10. EMONA DOLENJKA — TOZD ENGRO—DETAJL — Market Drska 24. 8., 2. 11., — Samopostrežba pri mostu 31. 8., 9. 11. — Market Ljubljanska 7. 9., 16. 11. — Market Ragovska 6. 7., 14. 9., 23. 11. — Market Cesta herojev 13. 7„ 21. 9., 7. 12. — Market Kristanova 20. 7., 28. 9., 14. 12. — Samopostrežba Šmihel 27. 7., 5. 10., 21. 12. KZ KRKA TOZD OSKRBA — Blagovnica Žabja vas 3. 8., 12. 10., 28. 12. V ŠENTJERNEJU MERCATOR Blagovnica 13. 7., 27. 7., 10. 8., 24. 8., 7. 9„ 21. 9., 5. 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12., 21. 12. EMONA DOLENJKA MARKET 6. 7., 20. 7., 3. 8., 17.8.,31.8., 14.9., 28. 9., 12. 10., 26. 10., 9. 11., 23. 11., 14. 12., 28. 12. V DOLENJSKIH TOPLICAH KZ KRKA Prodajalna Vrelec 13. 7., 27.7., 10.8., 24.8., 7.9 ,21.9 ,5- 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12., 21. 12. MERCATOR —prod. Rog6.7.,20.7., 3.8., 17.8., 31.8., 14.9., 28.9.. 12. 10., 26. 10., 9. 11., 23. 11., 14. 12., 28. 12. V ŽUŽEMBERKU E—DOLENJKA — prod. Grad. 13.7., 27.7„ 10.8„ 24.8., 7.9„ 21.9» 5. 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11., 7. 12., 21. 12. KZ KRKA prod. Žužemberk 6. 7., 20. 7., 3. 8., 17. 8., 31. 8„ 14.9 ,28-9„ 12. 10., 26. 10., 19. 10., 9. 11., 23. 11., 14. 12., 28. 12., V STRAŽI KZ KRKA prod. Straža 13. 7„ 27. 7. 10. 8., 24. 8., 7.9„ 21. 9., 5.10.. 19. 10.. 2. 11., 16. 11., 7. 12. 21. 12. EMONA DOLENJKA—MARKET 6.7, 20. 7., 3.8 ,17.8., 31.9., 14.9., 28- 9., 12. 10., 26. 10., 9. 11., 23.11., 14. 12., 28. 12. Ostale trgovine z živili bodo ob delovnih sobotah 6.7., 3.8:, 7.9., 21- 9., 5. 10., 9. 11., in 7. 12.' odprte do 15. ure, ostale sobote pa do 13. ure. 446/27/85 NOVO - NOVO - NOVO-- NOVO - NOVO V založbi Dolenjskega lista bo oktobra letos izšla 7. številka DOLENJSKEGA ZBORNIKA (za družboslovne, humanistične in naravoslovne raziskave), v katerem 20 avtorjev objavlja raziskave s področja zgodovine, arheologije, stavbarstva, glasbenega šolstva, literature, NOB, izseljevanja itd. Velikost knjige bo 16 x 24 cm in bo imela približno 320 strani, od tega 15 odst. ilustracij. Prednaročniška cena je 3.000 din in velja do izida. Po tem roku bo knjiga občutno dražja. Vabimo vas, da naročite Dolenjski zbornik pravočasno, saj si boste s tem zagotovili zanimivo branje s številnih področij. NAROČILNICA Ime in priimek..................................... Naslov........................................................... Št. osebne izkaznice........izdane od Sob Nepreklicno naročam izvod(ov) Dolenjskega zbornika št. 7 Plačal(a) bom v treh zaporednih obrokih po 1.000 din v enkratnem znesku (ustrezno podčrtaj) Naročilnico pošijite v zaprti kuverti na naelov: DIC, tozd Dolenjski list, Germova 3, 68000 Novo mesto. Na vrsti avtokamp V krajevni skupnosti Kostel še novi načrti KOSTEL — K rajevna skupnost Kostel je med tistimi v kočevski občini, ki so v zadnjih letih najbolj napredovale. Ob prazniku te KŠ 22. junija smo zaprosili za razgo- vor o dosežkih v zadnjem obdobju in načrtih /a bodoče predsednika sveta KS Valentina Južniča. •■V naše kraje seje začelo vračati življenje po letu i976. ko je bila posodobljena magistralna cesta Kočev'je-Brod na Kolpi. Le tri leta kasneje smo že odprli Itasov obrat v Pircu h, poslopje pošle z ATC in 200 priključki ter banke v Vasi in bencinski servis v Petrini. Med drugimi pomembnimi investicijami naj omenim dograditev novega mostu v Kužlju. novi most v Griv-cu, krak kanalizacije v Pari, nove transformatorske postaje itd. Ra-zsn tega smo ustanovili Kulturno-' športno društvo Kostel, v katere1’1 delujejo moški pevski zbor. h’1’ klorna sekcija in dramska sekcij1)-Prav za letošnji krajevni praznik so pevci in folkloristi dobili n°v obleke, športniki pa nove drese- Najpomembnejša je nova čnamenska stavba v Vasi. ki sl)! jo odprli prav za krajevni pra/i” ■ Dokončujemo gradnjo okoli I km telefonskega omrežja na obi”' očju od žage do Griv ca. Tudi Z vodovod Gotcnc-Oskrf čakanj*’ še avtomatiko, ki jo bomo dobil' dni. Izgradnja avtokampa v Pari naslednja glavna investicija. 1cLj‘ Ionsko zvezo bodo dobili vašča v vseh zaselkih, Z bodočim sa'”f_ prispev kom nameravamo obn<> ti glavni vodovod za Faro. I,(>t0,j Vas. Pirče in Petrino pa tudi osD vaške vodovode. Asfaltirali b° ^ tudi ceste, najprej Colnarji-Kos*1 Zgraditi nameravamo čistilno n»^ pravo in kanalizacijo za Faro. in Potok. J. ZAHVALA V 73. letu starosti nas je po težki in hudi bolezni zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in sestra MATILDA KIRN rojena NOVAK Najprisrčneje se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom ■n vsem, ki so nam stali ob strani in pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala za podarjeno cvetje in vence vaščanom. Gradbenemu komunalnemu podjetju Trebnje, Gasilskemu društvu Gorenje Vrhe za, častno, spremstvo, pevcem iz Dobrniča, Zvezi borcev Svetinje, gospodu župniku za lepo opravljeni cerkveni obred in Milki Zupanovi iz ZD Trebnje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Zahijoči: mož Franc, sin Lojze, hčerka Anica z družino, sestra Cilka in ostalo sorodstvo Ljubil si zemljo, ljubil si dom. in v tem lihem cvetočem poletju odšel si v večni dom. Zahvala V 68. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric JOŽE KOCJAN iz Stopnega 10 !skreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ln znancem za nudeno pomoč, izraženo sožalje in podarjene vence in cvetje. Hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti. Za-jala DO TEGRAD Ljubljana, Iskra Novo mesto. Dom Starejših občanov Novo mesto, govorniku, cerkvenemu pevskemu zboru in g. župniku za lepo opravljeni obred. Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče in stari oče NIKO KOKOT iz Rosalnic 24 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in v tako velikem številu spremili pokojnega na zadnji poti. Prav posebna hvala sosedom, posebno Matjašiče-Yl,r>, sorodnikom, sodelavcem TOZD Metraža in TOZD ^akanje, GD Rosalnice in gospodu kaplanu za opravljeni obred. vala tudi Zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bol-nice Novo mesto. žalujoči: žena Danica, sin Željko, hčerka Branka z družinama ter ostalo sorodstvo Z A H V A L A V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama AMALIJA MRGOLE Telče 13 ■sk Znan”” Se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in ste za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje ter vsem. ki ljujem ■ n'co sPrcm'h k preranemu počitku. Enako se zahva-ganb ° ,nternemu oddelku bolnišnice Novo mesto, delovnim or-N()V aciJarn ZD Sevnica, PTT Krško — Tržišče. MK in Krka rj§u <, d|est(b Veletekstil Ljubljana, G D Telče, KS Tržišče, tova-ohi-».i všku za lepe poslovilne besede in župniku za opravljeni °bred. Vsi njegovi šmSM Z A H V A L A Ob izgubi drage sestre in tete ANE KRNC se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki sojo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Prisrčna hvala tudi duhovniku za opravljeni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat lepa hvala! Žalujoči: sestra Ivana z družino v imenu sorodstva Črnomelj, Zorenci, Novo mesto, Ljubljana ZAHVALA Ob 70, letu starosti je ugasnilo plemenito srce zlate mame, stare mame in prababice MARIJE ŽAGAR iz Birčne vasi 30 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani, pokojni darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se KO ZB Birčna vas, govorniku za poslovilne besede, pevcem z Ruperč-vrha, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred in osebju intenzivnega oddelka kirurgije. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA 22. junija nas je zapustila naša dobra mama, stara mama. sestra in teta ANICA ŠTIH roj. HROVAT iz Jedinščicc 14 Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravniškemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, govornikoma za poslovilne besede, DO Novoteks, sekciji upokojencev, sindikatu in delavcem tabletnega oddelka DO Krka in krajanom Gotne vasi, pevcem ter duhovniku za opravljeno pogrebno svečanost. Žalujoči: sin*Rojan, hči Nevenka ter ostalo sorodstvo Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopile, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 41. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš sin, brat, boter, stric in nečak JOŽE CIMERMANCIC iz Vinje vasi 8 Najlepše se zahvaljujemo tetama Rezki in Anici, sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, župniku, mladini, čeljustni kirurgiji v Ljubljani, kirurgiji Splošne bolnice Novo mesto. ZD Novo mesto, predvsem dr. Mijočevi in dr. Kranjcu za v so pomoč in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v ieh težkih trenutkih in v tako velikem številu spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAH V A L A ' 80. letu nas je zapustil našdobri mož, skrbni oče, stari oče in praded JOŽE UCMAN Vrhe pri Dolžu'6 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena hvala vsem. ki so pokojniku darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vaščanom Hrovatičevim, Šaleharjevim, Bačarjcvim, Brkopčevint in Golobičevim ter župniku iz Stopič za lepo opravljeni obred. Zahvaljujemo se tudi kolektivom IM V, Komunale Novo mesto, Iskre Semič in Tiskarne Novo mesto. Žalujoči: žena Francka, sinovi Jože, Lojze, Ivan z družinami ter hčerka Milena ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA LEGANA * ‘ 0; M" L- iz Gornjega Kota pri Dvoru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in sosedom ter prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, darovali toliko lepega cvetja, izrekli sožalje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala delovodstvu in sodelavcem z Dvora, Cestnemu podjetju Novo mesto, Viatorju TP Ljubljana, govorniku za poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred. Vsi njegovi TABORNIŠKI IZLET V soboto, 8. junija, seje naš vod Metuljčkov 7. vodnico Jano odpravil na izlet. Pod gradom smo razložili prtljago in postavili šotore. Izšotork smo naredili kuhinjo in postavili jambor. Nato smo se šli razne šaljive igrice. Zvečer so nas obiskali nekateri starši. Pripravili smo jim kratek program. Kuhali pa smo vsi. Večerjo smo pripravile punce, zajtrk pa fantje. Ponoči nas je med spanjem motil dež. Drugi dan je bilo sonce. Veliko smo se igrali. Po kosilu smo podrli šotore, pospravili tabor in se dobre volje vrnili domov. MATEJA JANEŽIČ taborniški odred Mirna DELO ZBURSKIH MLADINCEV V soboto, 22. junija, smo mladinci iz Zbur pred veselico priredili tekmovanje s sosednjimi mladinskimi organizacijami. Na tekmovanje smo povabili tudi vojake iz. kasarne »Milan Majcen«. Sodelovanje z njimi mislimo še poglobiti. Ker nam je na ta dan ponagajal dež, bomo veselico ponovili v nedeljo, 7. julija. M ladinska organizacija Zbure dobro sodeluje tudi z gasilskim društvom Zbure in ostalimi krajani. Trenutno si mladinci urejamo mladinsko sobo v zgornjih prostorih gasilskega doma. S to pridobitvijo bo tudi naše delovanje bolj aktivno. MARJETA BLAŽIČ 10. ŠPORTNO SREČANJE UPOKOJENCEV DOLENJSKE REGIJE NOVO MESTO — Zveza društev upokojencev občine Novo mesto je pod pokroviteljstvom občinskega sveta ZSI5. junija pripravila športno tekmovanje upokojencev dolenjske regije. Tekmovanja so se udeležili športniki DU Kočevja, Grosupljega, Ivančne gorice, Črnomlja, Metlike, Mirne in Novega mesta. Najprej jih je pozdravil predsedhik tukajšnje zveze Jože Lampret. Zatem je spregovoril v imenu pokrovitelja tega srečanja še. znani športni delavec predsednik občinskega sveta ZS Novo mesto Janko Goleš. Poudaril je velik pomen tega srečanja in zaželel športnikom veliko uspehov. Upokojenci so se pomerili v kegljanju, streljanju, balinanju in šahu. Ekipno se je najbolj odrezalo DU Novo_ mesto, sledita mu DU Kočevje in Črnomelj. Posamezno pa je bila v kegljanju med ženskami najboljša Potočnikova iz Kočevja (192 kegljev), med moškimi pa Kočevar iz Kočevja (410 kegljev), v streljanju je zasedel prvo mesto Kokelj iz Ivančne gorice (167 krogov). Naslednje leto bo prireditelj tekmovanja Črnomelj. R. ROMIH ZULIC TRETJI V FOČI Na partizanski olimpfllcli je v slovenski reprezentanci nastopil tudi Toni Žulič. kije bil v teku na 400 m tretji, sodeloval pa je še v zmagoviti štafeti na 4 x 100 m. Slovenski mlajši mladinci so zmagali, mladinke pa so bile druge. J. P. »- -Ta OTROCI OTROKOM — Pod tem geslom je v ribniškem otroškem vrtcu Majde Sile potekala zaključna prireditev, ki sojo izvedli malčki iz tega vrtca. Bogat program so pripravili ob pomoči svojih tovarišic. Da pa starši ne hi vedno nastopali v vlogi poslušalcev, so učencem male šole zapeli tudi sami. (Foto: M. Glavonjič) il873) 5. julija 1985 DOLENJSKI LIST 13 ODPRL sem servis za popravilo gospodinjskih aparatov. Prijava okvar na tel. 22-133, od 15. uredalje. Viktor SUBOTIČ. Ločna 16. TEDENSZk.r Petek, 5. julija — Cirila Sobota, 6. julija — Marija Nedelja, 7. julija — Dan izgnancev Ponedeljek, 8. julija — Elizabeta Torek, 9. julija — Veronika Sreda, 10. julija — Amalija Četrtek, 11. julija — Olga LUNINE MENE 10. julija ob 1.49 — zadnji krajec BREŽICE: 5. in 6. 7. ameriški film Model. 7. in X. 7. ameriški film Kruli. 9. in 10. 7. ameriški film Dekle iz Indije. . ČRNOMELJ: 7. 7. francoski film Sok. 5. in 7. 7. honakonški film V zmajevem gnezdu. 9. 7. ameriški film Neustrašljivi Popaj (ob 10. uri) in francoski film Megla (ob 20, uri). 11. 7. angleški film Žrebec. KOSTANJEVICA: 6. 7. nemški film Zarja zlaganih bogov. 7. 7. francoski film Bankirka. KRŠKO: 5. in 6. 7. italijanski film Bud Spencer kot bombarder. 7. 7. ameriški film Beli pes. 10. in 11. 7. italijanski film Lahka ženska. MIRNA PEČ: 5. 7. angleški film Pink Flovd — Zid. NOVO MESTO — DOM KUL-1 URE: 4. 7. jugoslovanski film Igmanski marš (ob 17. uri) in ameriški film Lov za izgubljenim zakladom 5., 6. in 7. 7. ameriški film Piranha. X.. 9.. 10. 7. francoski film Vroča Cecilija. 11.7. slovenski film Vesna (ob I L uri) in francoski film Vroča Cecilija (ob 19. in 20. uri). NOVO MESTO — DOM J LA: 6. in 7. 7. ameriški film Šampion nežnega srca. Od X. 7. do 10. 7. film Blažen med brazilskimi prostitutkami. Ofi I TANOVANJA STANOVANJE v Stranski vasi (trisobno), v nadstropju, s svojim vhodom, prodam. Cena 120 SM. Naslov v upravi lista (3673/85). IŠČEM enosobno stanovanje ali garsonjero v Krškem ali bližnji okolici. Šifra: »Nujno«. UGODNO PRODAM AMI 8, letnik 73/76 po delih. Tel.: 22-565 (Milan). ZASTAVO 101 lux, letnik 1977, prodam. Informacije na telefon 24-869, popoldne. R 4, letnik 1976, ZASTAVO 750, letnik 1971, oba neregistrirana, in peč STADLER 35 ccal, novo, prodam. Andrej Gregor, Veliki Kamen 49, Koprivnica, telefon 71-233, dopoldne. DIANO 6, letnik-1978, potrebno popravila, pred registracijo, prodam za 5 SM. Informacije na tel. 20-488. PRODAM TAM 500, traktor Zetor 3511 S, kosilnico BCS 127 (3 prestave). Franc Adam, Veliki Nerajec 6, 68343 Dragatuš. LADO 1500 SL, karambolirana zadnja desna stran, vozna, ugodno prodam. Jože Jalovec, Malo Mraševo 9, Podbočje. ZASTAVO 101, letnik 1977, obnovljeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (061) 869-635. TOMOS APN 6 (5 brzin) prodam. Šmajdek, Stranska vas 33, Novo mesto. Z 101, letnik 1976, v voznem stanju, registrirano, prodam za 5 M. Milkovič, CBE 1, Metlika. JAWO 350 šport, letnik 1980, odlično ohranjeno, prodam ali zamenjam za osebni avto. Slapšak, Telče 15, Tržišče. ZASTAVO 750, starejši letnik, ugodno prodam. Mirko Jurkovič, Gor. Straža III. Z 750, letnik 1976, ugodno prodam. Veliki Slatni k 20. R 4 TLS, letnik 1977. prodam. Informacije od 15. uredalje na telefon 22-6X3. MOTOR Tomos elektronik 90 prodam. Macedoni. Smarjela 27. PRODAM diesel motor Mercedes 200/8. Naslov v upravi lista(3676/85). FIAT 126 P, letnik 1982. prodam. Franc Jorga, Dol. Prekopa 10. Kostanjevica na Krki. RENAULT 4 GTL prodam. Prevoženih 1500 km. prva registracija julij 1984, vozilo je v novem stanju, stoji v suhi garaži, zaščiteno proti rjavenju, barva rdeča. Prodam ga zato. ker se nahajam v tujini. Vozilo si lahko ogledate v soboto, 13. julija, dopoldne. Anton Tratar, Roje II. Mirna 216. ZASTAVO 101. oranžne barve, ga-ražirano in dobro ohranjeno, prva registracija 1978. prodam ali zamenjam za 126 P, novejši letnik. Ogled v nedeljo. 7. julija, dopoldne od 9. ure dalje v Novem mestu. Prisojna pot 7. 126 P prodam po delih. Tel. 20-387. MOPED 15 SLC, dobro ohranjen, prodam. Gor. Brezovica 41, Šentjernej. ČZ 350, letnik 1979. prevoženih 9500 km, registriran do junija 1986. ugodno prodam. Zupančič. Gornje Sušice 23, Dolenjske Toplice. OPEL REKORD 1700, letnik 1973. ugodno prodam. Monika Urbanč. Na Resi L Krško. R 4, letnik 1977, prodam za IX M. Vuica, Straža 163 (novi blok). || Kmetijski stroji ji PRODAM traktor Ursus-tip C 350 (42 KM) in špirovce 12 x 14. dolžina 8 m, 28 komadov. Rajko Flač, Grintovec 8, 61303 Zagradec. TRAKTORSKO prikolico (3 t) prodam. Tel. (068) 56-174. TORPEDO Deutz 6206. ličkalnik za koruzo, prebiralnik za krompir, vezana okna 140 x 110 z roleto, vse novo, po zmerni ceni prodam. Berta-lanič Janez, Podgorje 30, Kamnik. TRAKTOR Porsche (14 KS) s koso, jermenico in hidravliko ugodno prodam. Jožef, Šmarješke Toplice 1. FREZO Honda F 400 s priključki prodam. Parkelj, Mirna peč 37. TRAKTOR Ursus C 335 s kabino prodam za 50 SM. Prodam tudi letno žrcbičko Hallinger. Leopold Colarič. 68311 Kostanjevica. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC. tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA, občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodjatoz-da), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek. Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc. Jože Primc, Jože Simčič. Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din. 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM greben in pogon za motokultivator Gorenje Muta, nov. ludež, Veliki Orehek 8. Stopiče. PRODAM motokultivator PAS-QAL1 (14 KS) s prikolico (1,5 t) in opremo. Idealen za obdelovanje vinogradov. Jože Lunder, Šalka vas 130, 61330 Kočevje. TRAKTOR DEUTZ s hidravliko in kosilnico (13 KM), generalno urejen, poceni prodam. Ivan Balja, Vel. Obrež 46. tel. 67-295. PRODAM traktor formek (25 KS)v odličnem stanju, po generalni, s papirjem, s hidravliko, špero in reduktorjem. Naslov: Terezija Žnidaršič. Orešje 36. Sevnica. PRODAM ohranjeno kosilnico BCS. Dragan, Herinja vas, Otočec. SNOPOVEZAI.KO ZA BCS prodam. Kovačič, Mali vrh 4. Mirna peč, PRODAM traktor Porsche s koso (25 KM), letnik 1964. generalno obnovljen. Martin Rajk, Gabrje 34. TRAKTORSKI plug PTO 2 in motorno škropilnico Panonija prodam. Florjančič, Loka 14, Šentjernej. PRODAM UGODNO PRODAM hidravlično stiskalnico 30 t. Informacije vsah dan od 18. ure na tel.: 25-393. UGODNO PRODAM malo rabljen nemški šotor — MEHL ER za 4 osebe, (4,40 h 3,80). Tel.: 21-288. PRODAM podvozje za traktorsko prikolico in lažje traktorske brane. Telefon 21-512. PRODAM otroško stajico in zložljiv otroški voziček. Možnost ogleda po 14. uri pri Rogelj, Mali Slatnik 47. DNEVNO SOBO, kompletno, prodam. Pavlovič, Nad mlini 24. PRODAM skoraj novo omaro kata-rina. Informacije na telefon 24-172. TELEVIZOR, črnobeli. po ugodni ceni prodam. Informacije po 20. uri na telefon 21-069. ZELO ugodno prodam klubsko mizo in dva fotelja. Naslov v upravi lista (3532/85). PRODAM novo vezeno posteljno pregrinjalo. Tel. 25-626. DVE DIATONIČNI harmoniki prodam. Anton Brajar, Dol. Kartelje-vo, Novo mesto. ŠOTOR za 4 osebe prodam. Sever, Pot na Gorjance 13, Novo mesto. OTROŠKI VOZIČEK, kombiniran, prodam. Tel. (068) 22-060. PRODAM 7 let staro kobilo z žrebetom, starim 4 mesece. Janko Mo-' har, Slapno 8. Ozalj, 47281 Mali Erjavec. OTROŠKO kolo prodam. Matjaž Pečnik, Majde Šilc 22, Novo mesto. SEDEŽNO garnituro, okroglo mizo s šestimi stoli, prodam. Tel. 22-022. PRODAM športni voziček Tribuna, kombinacija avtosedež in nahrbtnik za otroka. Informacije po telefonu 22-051. OTROŠKO SOBO (dveležišči) prodam. Hočevar, Škocjan 3, 68275 Škocjan. OTROŠKI športni voziček ugodno prodam. Telefon 23-941. PRODAM jelove plohe in deske, malo rabljene. Ugodno za »fršolanje«. Cena ugodna. Metod Brus, Vavta vas 34, Straža. PRODAM motorni pokrov (havba) za JUGO 45 in 7 kom betonske mreže 6 x 2,2 m. Jerman, Dol. Kamence 86, Novo mesto. 600 kg koruze prodam. Tel. 21-327. RADIOKASETOFON prodam. Informacije na telefon 24-591. KORUZO v zrnju prodam. Šprin-ger, Dol. Straža 93. STREŠNO OPEKO, rabljeno, prodam. Tel. 23-169. PRODAM univerzalni mlin MIO standard. Danica Lekan, Grintovec 24, 61303 Zagradec. PRODAM ovco in ovna. Praproče 17. Straža. PRODAM legla kalifornijskih deževnikov, Informacije na tel. (061) 444-053 vsak večer, razen petka. PRODAM prikolico za seno, odlično ohranjeno, in 1 mJ hrastovih plohov (5 cm). Stanko Musar, Roje II 213, 68233 Mirna. 1 m5 suhih smrekovih plohov prodam. Naslov v upravi lista (3675/85). ZELO ugodno prodam skoraj nov dvosed. Informacije zvečer na tel 82-. 146. pod 2,5 SM. RADIOKASETOFON prodam. Cesta herojev 38, stanovanje 7. KRAVO, staro 8 let. sivo, prodam. Konec 12, Novo mesto. PLUGE Slavonce prodam. Janez Juršič, Dolž 57, 68000 Novo mesto. PRODAM italijansko dirkalno kolo (10 prestav) za otroka do 14. leta. Robert Andolšek, Drejčctova pot IX, tel. 25-697. UGODNO prodam orehovo furnirano omaro. Šetinc, Slavka Gruma 14/1 (bloki Brod), Novo mesto. OJAČEVALEC-Gitukord 100 W in skrinjo WOX prodam. Štefan Konci-Ija. Rumanja vas 8, Stražit. PRODAM štedilnik (plin, elektrika), dobro ohranjen. Piškur. Mestne njive 9. Nbvo mesto. KRAVE po izbiri, dobre mlekarice, prodam. Parkelj, Mirna peč 37. RABLJENO spalnico prodam po nizki ceni. Informacije po telefonu, dopoldne 44-316, popoldne 21-294. KUPIM KUPIM staro rabljeno blagajno. Ponudbe z opisom_in ceno pošljite na naslov: Jože Kic, Škocjan 6 a. KUPIM prešo za grozdje, staro, na plohe ali na koš. Franc Golobič, Lipovec 3, Semič, KUPIM enofazni betonski mešalec. Telefon 47-107. KUPIM za diano masko, ventilator in sprednje smerne luči. Nemanič, Stritarjeva 5, Novo mesto. KUPIM 100 kom. strešne opeke vinkovci 333. Tel. 21-512. KUPIM tovorni avto kasonar diesel. vozen / B-kategorijo, do 400.000,00 din. Naslov v upravi lista (3674/85). ZASTAVO 101 ali R 4, dobro ohranjeno, kupim. Mirko Jurkovič, Gor. Straža 111. POSEST V BLIŽINI Novega mesta prodam parcelo, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (3671/85). PRODAM parcelo v Golobinjku pri Mirni peči z opuščeno kmečko hišo, sadovnjakom in manjšim travnikom. Telefon 23-293. PARCELO (1000 m’) na Debelem hribu, zapuščen vinograd, zazidljivo za vikend, prodam. Lovro Kristan. Omahnova 12, Ljubljana. PRODAM manjši vinograd po novem načinu (350 trt) z vso posodo in nekaj sadovnjaka. Naslov v upravi lista (3672/85). RAZNO MLAJŠO upokojenko za varstvo dojenčka na našem domu (4 ure) iščemo. Ponudbe pod šifro: »SEPTEMBER« IŠČEM inštruktorja matematike za L letnik srednje šole. Javite se na telefon 23-431. m uci^ VIKTOR PER, Hrvaški brod 15, Šentjernej, opozarjam vsakogar, da ro kupčije v zvezi z gozdom parcelna številka 2126/269 v Hrvaški gori neveljavne, ker je ta gozd že od leta 1957 moja last. JULKA DERGANC. Gor. Straža 166, opozarjam Vido ŠEN1CA iz Novega mesta. Jerebova 3, naj me preneha napadati z grdimi besedami. V nasprotnem primeru jo bom sodno preganjala. flOEVESTILA AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto, obvešča cenjene stranke, da bo delavnica zaradi letnega dopusta od 1. do 28. julija zaprta. Se priporočam! CENJENE STRANKE obveščam, da bo mlin v Škocjanu zaradi letnega dopusta od 13. julija do 13. avgusta zaprt. Jože FERKOLJ, Hrastulje 20, Škocjan. « Lesnina Ljubljana tozd Sopota Radeče Pot na jez 12 Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge 1. analitik Pogoji: — višja šola računalniške ali ekonomske smeri — tri leta delovnih izkušenj — delo za nedoločen čas — trimesečno poskusno delo — OD po pravilniku 2. vodenje površinske obdelave Pogoji: — končana lesna tehnična šola — tri leta delovnih izkušenj * . — trimesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok — OD po pravilniku 3. kontrola kvalitete Pogoji: — lesarski tehnik — dve leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo — delo za nedoločen čas — OD po pravilniku 4. šoferska dela Pogoji: — šola za poklicne voznike — opravljen izpit B, C in E kategorije — 6-mesečne delovne izkušnje — enomesečno poskusno delo — delo za nedoločen čas — OD po pravilniku Pod 1., 2., 3., 4. točko — stanovanje po dogovoru. 5. več PKV in KV lesnih delavcev za delo v proizvodnji Pogoji: — PKV ali KV lesni delavec — 6 — 12 mesecev delovnjh izkušenj — poskusno delo 1—2 meseca — delo za nedoločen čas — odslužen vojaški rok OD po pravilniku Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje razpisanih del, naj oddajo pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti v roku 8 dni v kadrovsko splošni sektor tozd Sopota Radeče, Pot na jez 12, kjer dobijo tudi vsa dodatna pojasnila. Sprejetim kandidatom bo naša tozd nudila možnosti nadaljnjega strokovnega in splošnega izobraževanja. V SPOMIN MIRKU LUZARJU iz Gor. Suhadola 7. julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi Najin sinek že igra se z zvezdami na rimski cesti, luna baja mu povesti, veter pa mu pesem poje: »Sanjaj. sanjaj, dete moje!" Z A H V A L, A Ob prezgodnji smrti ljubega sinka in bratca MITJE KOSA iz Ločne 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, dragega Mitjo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in s tako čudovitim cvetjem zasuli njegov mnogo mnogo prerani grob. Posebej se zahvaljujemo Jožefovim, Zalokarjevim, Mikličevim, Črtaličevim, kirurškemu oddelku bolnišnice Novo mesto, Metodi Turk in Lojzetu Jožefu za lepe poslovilne besede ter pevcem »Dušana Jereba« za zapete žalostinke v trenutkih slovesa. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: očka, mamica in sestrica v imenu vsega sorodstva ZAHVALA Kruta usoda je po kratki in hudi bolezni komaj v 25. letu življenja za vedno iztrgala iz naše sredine našo ljubo ženo, mamico, hčerko, sestro in teto DANICO PEČNIK iz Kamenice pri Krmelju Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih trenutkih najhujše žalosti sočustvovali z nami, pokojni darovali toliko lepega cvetja, nam izrazili sožalje in našo Danico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti do preranega groba. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Jutranjka—TOZD RADNA za izkazano pomoč, častno spremstvo in govornici za tolažilne besede šlovesa, kolektivu Metalna Krmelj, MKK^Sevnica, Hotelu Lev Ljubljana, pevcem za zapete žalostinke ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, hčerkici Mojca in Vanja, mami, ati, sestra Mira in brat Jože z družinama ter ostalo ' sorodstvo Ne jokajte ob mojem "l obu. le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpel sem. in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil ljubi mož, dobri oče, stari oče in praded JOŽE ZAGORC ' iz Apnenika 8 pri Šentjerneju Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje in pomoč v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni Metodi Udovič in osebju ZD Šentjernej. Zahvaljujemo se tirdi delovnim organizacijam ISKRA-TOZD H1POT — orodjarna, Komunalnemu Podjetju-TOZD REMONT Ljubljana Vič, Tovarni celuloze-TOZD priprava lesa Krško in Kartuziji Pleterje. Hvala gospodu kaplanu za obiske na domu, gospodu Kazimirju iz Pleterij za lepo opravljeni obred in pevcem za lepo petje. Žalujoči: vsi njegovi Če bi solza te zbudila, te ima zemlja ne bi krila. ZAHVALA Po dolgi ih težki bolezni nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož. oče. stari oče, tast, brat in stric VINKO JUDNIČ borec NOB iz Vavpče vasi 3 pri Semiču Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku bolnice Novo mesto, dr. Morelli, dr. Zuniču, dr. Pogačarju za zdravljenje njegove bolezni, zdravnikom in sestram na intenzivni negi za lajšanje bolečin v zadnjih urah pokojnikovega življenja. Hvala lepa ZB za organizacijo pogreba, Iskri Semič, GD Semič, godbi ter domačim pevcem, govornikoma Martini Jakša in Jožetu Vidmarju za poslovilne besede. Enako hvala vsem za vence in cvetje ter izrečeno ustno in pismeno sožalje ■n vsem, ki so pokojnega spremili do njegovega zadnjega doma. Žalujoči: žena Justa, sin Dušan, snaha Marija, vnuka Lidija in Aleš, sestra Rozi in brata Lojz in Albert z družinami ter ostalo sorodstvo Vapčja vas, Škofja Loka, San Francisco, 19. 6. 1985 • ' ZAHVALA ' v 93. letu je za vedno zatisnila svoje trudne oči naša draga mama, stara ‘KiS mama, prababica in teta % JOŽEFA m. M PIRH iz Šentruperta 79 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali toliko vencev in cvetja, jo tako številno spremili na zadnji poti in nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo Maksu Kurentu in Mariji Peterlin za poslovilne besede, pevcem in župniku za opravljeni obred. Prisrčna hvala tudi sestri Deodati za vso pomoč. Žalujoči: vsi njeni iijlj II S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s Tfr a v srcu Je P°!no bolečin. ZAHVALA ■fcjk V*" ! J J; v 30. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil našdragi sin, brat, stric in bratranec F*w> VINKO KOBE Sinji vrh 3, Vinica Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, pokojniku darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se eolektivu Veletekstila iz Črnomlja, srednji šoli Edvarda Kardelja Črnomelj terNovoteksu Vinica za podareno cvetje, še posebej pa gasilcem s Sinjega vrha za organizacijo pogreba ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: oče, brat Ivan, sestre Katica, Anica in Mira z družinami Nič ne jokajte za mano, le tiho h grobu pristopite. \ spomnite se. kako trpela sem. in večni mir mi zaželite. «fe|p ZAHVALA V 17. letu starosti nam je kruta usoda iztrgala iz rok ljubljeno hčerko ir. ' t 'otmmč sestro IVANKO MATEKOVIČ z Radoviče 49 Zahvaljujemo se osebju internega oddelka Bolnišnice Novo mesto in oddelka za intenzivnov nego Kliničnega centra v Ljubljani za trud, da bi jo ohranili pri življenju, učencem in učiteljem SŠTZU Boris Kidrič Novo mesto, Domu Majde Šilc, SKŠ Grm, Beti — TOZD Metraža, ZD Metlika, OO ZSMS Radoviča, GD Radoviča, govornikom za občutene poslovilne besede, pevkam in župniku za opravljeni obred. IskrenaJtvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji, mnogo prerani poti. Žalujoči: mama, oče, sestra Marija z družino, bratje Martin, Jože in Jure ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in starega očeta ANDREJA MEDVEDA iz Črnomlja najlepše zahvaljujemo z.a vso pomoč sorodnikom, prijateljem t .''TJtncem, posebno pa DO Belt Črnomelj ter Veterinarski pos-.^J1 Črnomelj, Novosti in Iskri Semič. Hvala vsem za obilo cvetja d vencev ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji Žalujoči: žena Pavla, sinova Boris in Jožko z družino ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil našdragi mož, ata, stari ata, sin, brat, stric in bratranec VILI GRANDA iz Čelevca Pok se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, dni °'*nernu darovali cvetje in ga v velikem številu spremili naza-del'*5o.tj Hvala sindikatu za darovano cvetje in sodelavcem iz OnraVlJ- ptganizacij 1MV in KRKA za pomoč ter župniku za namV ■ °^rc^- Posebno zahvalo smo dolžni izreči vsem, ki ste v najtežjih trenutkih kakorkoli priskočili na pomoč. Žalujoči: vsi njegovi ^1^^873) 3. julija 1985 Ljubila si zemljo, ljubila si dom in v tem tihem cvetočem poletju odšla si v večni dom. ZAHVALA V. 78. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama JOŽEFA GORIŠEK Gor. Gradišče 4, Šentjernej Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč, katero so nam nudili, za podarjeno cvetje in vence ter spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerka Tončka z družino in sin Jože z ženo V S P O M 1 N 2. julija je minilo leto dni, odkar smo za vedno izgubili našo dobro mamo ALOJZIJO LUZAR s Rotovega vrha Vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen grob, iskrena hvala! Vsi njeni OSMRTNICA Prijateljem in soborcem sporočamo, da nas je po dolgi bolez ni v 62. letu starosti zapustil IVAN JAKŠE borec XV. divizije Na pokojnikovo željo smo ga tiho, kot je skromno živel, 21. junija položili k počitku na pokopališču v Prečni. Naj mu bo lahka rodna gruda, ki jo je tako ljubil! Brat Karlo Zagreb, 22. junija 1985 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil JOŽE x JALOVEC iz Velikega Podloga Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali vence in cvetje, delovnim kolektivom Agrokombinat — Meso Kostanjevica, GD Veliki Podlog, OŠ Leskovec, Iskra Šentjernej, govornikoma za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi DOLENJSKI UST 15 * s * \ I s I s I v I s I s I s I N I > S I s I s I N I \ IVAN VID Toča je klestila po Semiču r~ Rodi/ se je V Pensilvaniji kol sin izseljenca iz Cerkelj ob Krki. Oče je bi! preddelavec v tovarni jeklenih mostovnih konstrukcij. 1921. se je vrnil, daje z družino prevzel kmetijo>. Sin Ivan. zdaj ga vsi kličejo Žan. je bil eden najboljših učencev na cerkljanski šoli. Nagovarjali so ga. da bi šel v škofove zavode in se izšolal za duhovnika. Od lega ga je odvrnil stari oče. ker se je bal da bo mora! potem sam pasti krave. »Tam je slaba hrana.« je dejal, »in ženiti sc ne boš smel.« / van si je nato zaželel v pilotsko šolo, za katero pa ni dobil politične podpore, ker se je sprl s kaplanom. Doma so zaprosili za sprejem v kmetijsko šolo v Novem mestu, vendar pravi, da tudi zanjo ni dobil žegna. Ko je odslužil vojsko, se je prijavi! k policiji v Ljubljani, za kar ga je nagovoril Jože Butara. brat poznejšega generalmajorja. Sprejemni izpit je opraviI z odličnim uspehom in šel na razgovor k šefu policije Hacinu. -K redu,- je dejal ta. srna nimaš s seboj?« »Od koga?« »Od tajnika JRZ.« »ali pi- •>Spet je vse padlo v vodo, ker je bil tajnik naš kaplan. Delal sem na gruntu in dva meseca na leto pri vzdrževanju ceste Ljubljana — Zagreb. Tudi kmetom sem pomagal pri večjih delih, pri košnji, mlačvi in v vinogradu.« Vse to pripoveduje še vedno poln energije. Po upokojitvi mu namreč sploh ni prišlo na misel, da bi sedel za zapeček in se umaknil iz družbenopoli- R E VIJ A VOJAŠKIH ANSAMBLOV NOVO MESTO — Ob praznovanju 40-lctnicc zmage nad fašizmom in v počastitev dneva borca je Dom ,ILA Novo mesto v sodelovanju z Občinsko konferenco ZSMS organiziral v sredo, 3. julija, revijo vojaških ansamblov Ljubljanskega armadnega območja. Ples z rojaki Gostovanje folklore naših delavcev iz Essna SEVNICA, BOSTAN.I — Sev-niška občina ima tesne stike z društvom naših delavcev Ljubljana iz Essna. Pred tremi leti je pri njih gostoval tudi oktet Boštanjski fantje. Včeraj so člani tega društva obisk vrnili. To so predvsem člani folklorne skupine tega društva naših delavcev. Družno s fokloro prosvetnega društva Antona Umka — Okiškega iz Boštanja so ob 18. uri odšli na nastop v Čateške Toplice. Danes ob 16. uri bo folklora iz Essna nastopila z Bo-štanjčani na sevniškem bazenu. Zvečer ob 20. uri bo večer foklorc v dvorani TVD Partizan v Bošta-nju. V soboto se bodo naši rojaki udeležiti izseljenskega piknika v Škofji Loki. Popoldne bodo imeli delovno srečanje z Boštanjčani. Le-ti bodo našim rojakom pokazali, kako se plešejo belokranjski plesi. Nastopom v sevniški občini s tem še ne bo kouec. V nedeljo, ob 16. uri bodo plesalci Ljubljane iz Essna nastopili na srečanju harmonikarjev na Studencu. Predsednik tega zdomskega društva je še vedno sevniški rojak Jože Košar. A. Ž. tičnega življenja. Kot borec in podpredsednik občinjke Zveze ZB NOV se čuti dolžnega, da s svojimi izkušnjami in kritično besedo posega v dogajanja okoli sebe. Žanova pot je ravna in na usodnih križiščih ni nikoli okleval. Imel je srečo, da je v detih predvojne gospodarske krize, ko so mnogi hvalili Hitlerja, kako skrbi za delavce, slišal tudi drugo plat. Za zločine, ki sojih zagrešili Nemci po okupaciji Poljske in nato Češke, je zvedel doma v Cerkljah, kamor so poleti zahajali zagrebški-Čehi. Njegova mati se je prva v občini ukvarjala s kmečkim turizmom. Prišlo je leto 1941 in Žan je takoj vedel, , koliko je ura. Ni veliko frtanj-kalo, da bi jih selili. Tedanji občinski tajnik je očeta prepričeval, naj gredo v Nemčijo, saj bodo vse dobili spet nazaj, Ivan pa ga je pregovoril, da so pobegnili čez mejo in se ustavili pri mamini sestri v Smolenji vasi pri Novem mestu. Žan se je tam priključil Osvobodilni fronti. V julijski ofenzivi so ga Italijani z drugimi vaščani vred aretirali in ga odpeljali na Rab. Tam je hitro prišel v stik z OF. Ob kapitulaciji Italije so ustanovili rabsko brigado. Bil je vodnik v njej in je sodeloval pri osvoboditvi Lošinja. Pozneje so ga razporedili v 14. divizijo. Ob nemški ofenzivi iz krške smeri se je pridružil Gubčevi brigadi. Bil je propagandni referent, kulturnik, kronist in obveščevalec. Nato so ga premestili v tehniko glavnega štaba NOV in POS, marca 1945 pa je je z ekipo CK KPS organiziral tiskarno v Zadru. Osvoboditev je dočakal v Bariju, v bazi vrhovnega štaba NOV in POJ. * N I \ I S I \ I \ I \ I I > I S I S I N I V I \ I S I V vaseh okrog Semiča toča pretekli teden uničila velik del pridelkov ShMiČ — Potem ko je v torek, 25. junija, okrog 14. ure klestila toča v vaseh okrog Semiča, je črnomaljski izvršni svet takoj imenoval komisijo, ki si je ogledala prizadeta področja ter predlagala interventnemu skladu in pospeševalni službi pri kmetijski zadrugi ustrezne ukrepe. Toča je najbolj klestila v Kotu, Lipovcu, Nestoplji vasi, Sadinji vasi in na Trebnjem vrhu, kjer je precej prizadeto listje trt, medtem ko je poškodovanega 30-odstot-kov krompirja, 50 odst. krmne pese, 60 odst. zelenjave, 70 odst. pšenice, koruza pa je uničena 100-odstotno. Zato bodo morali kmetje koruzna polja ponovno preorati in posejati zgodnje hibridne sorte. Nekoliko manj, od 20 do 40 odst. so bili prizadeti pridelki na poljih na Vinjem vrhu, Brezju, Praproti, Mladici, Vavpči vasi, Trati in delu Stranske vasi, bolj pa je toča zopet klestila na Desin-ču, kjer so bile prizadete vse kulture, najbolj (od 40 do 70 odst.) pa koruza. 88 brez za Tita Kočevska delovna akcija KOČEVJE — Občinska konferenca ZSMS Kočevje je za ta mesec organizirala lokalno mladinsko delovno akcijo, med katero bodo mladi urejali Titov park v Kočevju. Akcija se je začela minuli ponedeljek in bo trajala do 21. julija. Zaključek akcije bo 22. julija, ko bodo brigadirji praznovali tudi dan vstaje slovenskega naroda. Ta lokalna mladinska delovna akcija je v marsičem edinstvena. Na njej bodo namreč sodelovali mladi iz. vseh pobratenih krajevnih skupnosti. To pa pomeni, da bodo na njej sodelovali brigadirji iz vseh republik. Akcije se bo tako udeležilo okoli 30 do 40 brigadirjev, vsak dan pa se jim bodo priključili tudi predstavniki osnovnih organizacij ZSMS iz kočevske občine. Vendar mladi ne bodo samo urejali poti in igrišča v Titovem parku, kjer je v spomin na velikega voditelja že posajenih 88 brez. obiskali bodo tudi delovne organizacije. Bazo 20 ter se odpeljali v dolino Kolpe. Vsako popoldne bodo športna srečanja z domačimi športnimi ekipami. NAGRADA NOVOMEŠČANKI LJUBLJANA —r V Mladinski knjigi so opravili prvo žrebanje, na katerem je bila izmed prednaročnikov na novi Atlas Slovenije, ki bo izšel čez nekaj mesecev in že zdaj zbuja precejšnje zaniiVianje na knjižnem tržišču, izžrebana tudi Novomeščanka Romana Kraševec. To je seveda šele prva ocena, kajti ocenjevalci hodijo od njive do njive šele tedni, ko je škoda zaradi lepega vremena tudi dokončno vidna. V kmetijski zadrugi v Semiču pa je že moč dobiti zgodnjo hibridno semensko koruzo za ponovno setev, zaščitno srecistvo rendomil MZ in dušična gnojila. Vendar-je zaščitna sredstva in seme moč dobiti le z dobavnico kmetijske zadruge, kajti stroške za oboje bo poravnal interventni sklad. Prizadeti kmetje bodo imeli zaradi toče davčne olajšave, pri tem pa bodo upoštevali tudi zimsko pozebo. Obrazce za oprostitev davkov bodo kmetje dobili pravočasno. B. M. Le most lahko povrne zaupanje Mlačnost pri obnovi porušenega mostu Zalogu razburja kri Novinar Dolenjskega lista je soboto zvečer prišel na zbor občanov iz Zaloga. Lok in Volavc z majhno zamudo. Kako tudi ne. najbližji most čez Krko je M podrt, drugi zaprt, šele tisti z obvozom čez Ločno je bil pravi. Pra' nemogoče prometne povezave s° pripeljale krajane, da so se odločili. da se z odgovornimi pogovoru0 odločno in brez ovinkarjenja-Kljub vročemu poletnemu večer? in še bolj vroči napovedani temipjj je zbor skoraj petdesetih zbrani? krajanov le minil v spravljive® tonu. RAZSTAVA V ZDRAVSTVENEM DOMU NOVO MESTO — OO ZSMS Zdravstveni dom Novo mesto je priredil razstavo v avli Zdravstvenega doma v počastitev 40. obletnice osvoboditve in dneva borca. Razstavo so odprli 3. julija in bo trajala do 31. julija 1985. Vljudno vabljeni! BRIGADIRJI ODPOTOVALI V TREBČE KOČEVJE — Mladinska delovna brigada Kočevski zbor je že odpotovala na republiško delovno akcijo v Trebče. Zal brigada ni bila popolna, saj je manjkalo v njej 13 mladincev, v svojih delovnih organizacijah niso dobili dovoljenja za sodelovanje v brigadi. Sto let broda na Mostecu Vaščani so ga ves čas vzorno vzdrževali Avgusta 1945 je odšel na lastno željo na ministrstvo za gozdarstvo in odtlej se od gozdarstva ni več ločil. Naredil je nižjo in srednjo gozdarsko šolo in 1950 postal direktor GG v Brežicah. To dolžnost je opravljal do upokojitve 1972. Ves čas je imel nešteto političnih funkcij od okraja do republike in zveze. Vendar mu nobena ni bila v breme. Mostec — Slavjem ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Dobova seje vaška skupnost Mostec pridružila s počastityijo stoletnice broda, ki ves ta čas brez predaha povezuje oba bregova in je nepogrešljiv del vsakdanjika Moščaneev. JOŽICA TEPPEY L broda se je v nedeljo popoldne razlegala pesem moškega pevskega zbora iz Dobove, zvoki pihalne godbe iz Loč pa so privabili na obalo Save tudi Čatežane in turiste iz. Čateških Toplic. O zgouovmi broda in njegovem gospodarskem pomenu za Mostec in njegove krajane je govoril tamkajšnji Američanka na kmetiji »Rodna Bela krajina me je prevzela,« pove Milena, ki se je iz Amerike omožila k Dragoševim na Cerkvišče Prireditev seje pričela ob 20. uri pri gostišču Loka. Zvrstili so se naslednji ansambli: VP 1266 Ajdovščina. VP 3363 Cerklje. VP 2265 Ljubljana, VP 8164 Maribor, VP 1101 Postojna, VP 1298 Ribnica. VP Novo mesto. Gosti večera so bili: Novomeška zabavna ‘ansambla »Roland« in »Pandan« ter voditelj Silvo Polak. S. GREIF CERKVIŠČE — Čudna so pota življenja, bi lahko zapisali ob pripovedi Milene Dragoš, ki je po triindvajsetih letih življenja v Ameriki, kamor je odšla s starši kot 5-letna de k lica, prišla na obisk v rodno Belo krajino in se odločila, da se poroči na kmete in ostane v domovini svojih staršev. Milena je. odkar je živela v Ameriki, lani prvič obiskala Slovenijo. Pot jo je zanesla tudi na Cerkvišče. kjer je nekdaj živela njena babica, tam pa je pri sosedovih spoznala Vinka Dragoša. Ker Vinko ni želel pustiti kmetije in oditi z njo v Združene države, se je Milena odločila, da ostane na Cer-kviščih. Sprva ji v Omahi v državi Nebraska, kjer je živela, niso verjeli, saj je imela tam kot doktor lai macije v knjig uči pravilne slovenščine. Četudi prej nikoli ni delala na kmetiji, prime sedaj za vsako kmečko delo in pravi, da ni težko. »Seveda se mislim tudi zaposliti. Sedaj so dokazila o izobrazbi še v Ljubljani, saj moj naziv doktorja farmacije ni identičen vašemu. Ko bodo ti papirji urejeni, bom iskala službo, a je v Beli krajini gotovo ne bom dobila, zato se bom morala voz iti v Novo mesto. Dolgih voženj na delovno mesto sem navajena,« pravi vedno nasmejana Milena. Čeprav na kmetiji, kjer imajo 26 glav živine, ne zmanjka dela — Vinko je postal čisti kmet pred letom dni — in Milena nima veliko časa razmišljati o nekdanjem življenju, pa tudi žal ji ni njene odločitve, seji kdaj pa kdaj lest-oži po ameriških prijateljicah in mestnem življenju. »Veliko lažje bi bilo, če bi imeli telefon« pove, »težko pa razumem tudi nekatere jugoslovanske razvade ali malomarnosti, na primer to, da po toliko letih še vedno govorite o starih dinarjih. Tako se mnogokrat v trgovini prav zmedem,« potoži Milena o začetnih težavah življenja v novi domovini. M. BEZEK rojak prof. dr. Jože Toporišič. »V Bl-eiweissovih Novicah sem bral,«'je začel, »da je Sava sredi 19. stoletja spremenila svoj’ tok. Prej je tekla ža goro, v letih od 1850 do 1860 pa bliže Mostecu. Moščanci so imeli odtlej pol zemlje na oni strani in so si sprva pomagali tako, da so nekaj sto metrov nad brodom nagnali živino v Savo in jo počakali na drugi strani. Brod so kupili I885,koso v Podsusedu zgradili most. Vzorno so ga vzdrževali do današnjih dni. Na vsakih 20 do 30 let so ga morali prenoviti. Z njim so prevažali živino, poljske pridelke, seno in drva. Govornik Toporišič je omenil . tudi nekaj nesreč. Zadnja je bila pred dvema, tremi leti, ko so regulirali Savo in seje brod zaradi prevelikega dotoka vode potopil. S prizadevanjem vaščanov in ob pomoči družbe in jedrske elektrarne so ga dvignili. Zdaj prevaža pred.vsem ljudi, domačine, ki se vozijo na delo v Čateške Toplice, in turiste. Ob končuje dr. Jože Toporišič zaželel Moščancem, da bi brod še dolgo vozil, če ne bo prišlo kaj hudega vmes, kaka elektrarna ali kaj podobnega. J. T. Za Dolenjce tretjega tisočletja Za moderni inkubator, ki bo mamicam občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje in Krško na voljo v novomeški porodnišnici, se je v dobrih treh tednih, kar teče nabiralna akcija sveta žensk pri novomeški SZDL in Dolenjskega lista, zbralo že nekaj več kot 650.000 din. • Minuli teden so darovali: DS SIS Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo občine Novo mesto 10.000 din, SŠGT Novo mesto 20.000 din, razredni skupnosti oS Metlika 3 C razred 1.881 din in 3 A razred 1.000 din. Vzgojno varstvena organizacija Novo mesto 50.000 din, vaščani Sel pri Otovcu namesto Venca na grbb pokojnega Antona Jermana 2.000 din, Iskra tozd HI POT Šentjernej 50.000 din. SDK Novo mesto 10.000 din. OO ZS in DPO Novo mesto 3.000 din. Jožica Jerman Dol. Kamence 3.000 din in Lani Kranjc, Zagrebška 6. Novo mesto 1.000 din. Denar za inkubator se zbira na računu 52100-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske-tozd Splošna bolnišnica »za inkubator«. Problem bi na kratko opisali^ kole. Pred kakim mesecem in . je tovornjak podrl leseni most čcZ Krko. ta je bil edina povezava kra' janov z avtobusnimi zvezami 1,0 cesti Novo mesto — Dolenjske Toplice in ključnega pomena tako za tiste, ki bi radi na delo v Nov? mesto in Stražo, in za tiste, ki bi°“ drugod radi prišli na delo v op0" karno Zalog. Ko je bila še šola. s? morali pešačiti daleč naokoli tu® šolarji iz treh krajev, ki obiskuj0)0 osnovno šolo v Vavti vasi. Pr0! vizorično brv. ki so si jo nekateC postavili med podrtimi stebri, s?! inšpekcijske službe odstranile, s? je zaradi slabe izvedbe že prišlo®1 nesreč, ki na srečo niso imele hU' jših posledic. Nadomestnega prfi hoda pa ni napravil nihče, zato50 krajani upravičeno razburjajo. Predstavnik občine Dušan Ja® je krajanom obljubil, da bo do j-l septembra, se pravi še pr°°: pričetkom šole, most z nosilnosti.! 3 ton obnovljen, do takrat pa nj bi se vaščani odločili za eno 0°: treh variant: ali sevoziti čez Krk? | čolni ali urediti kolikor tolik0 zadovoljive avtobusne zveze ?, levem bregu reke ali pa /grad'11! zanesljivo brv, ki bi zopet povez0, la prebivalce s prometnim desni®, bregom. Krajani so se odločili zadnjo varianto, s tem da so z® odločno postavili tudi rok: b® preko porušenega dela mostu m0'' ra biti usposobljena za prehodu0' 7. julija. Dotakrat,takojeoblju“ direktor Gorjancev Marjan St®' ke, pa bo ta organizacija poskrb? la za prevoz na delo za d op® dansko in popoldansko izmen0 Za zgraditev brvi so zadolžili I novomeške občine in Cest? podjetje Novo mesto. Predstav? ka Cestnega podjetja, lastniku vzdrževalca mosta ni bilo na s?l na s°l tanek. Ali hi našel pravega nioSn ;ste? ali pa se je ustrašil slabe ceste Zaloga, tega krajani niso z vede j j®' »Tehnično se problem mostu rešiti.« je v razpravi dejal I'ra?d Šali, ko je ugotavljal, da se ; čudno, da se stvari vlečejo ta?| dolgo in po nepotrebnem za® 1 rujejo, »vendar primanjkujedo° ; volje in smisla za človeka.« ‘L, tako kritiko so izvršnemu sv® I občine in Cestnemu podje" občani tudi javno izrekli. „1 T. JAK» S PRAZNIČNO NA MOSTECU — Vaščani so za nedeljsko slavje s kitami zelenja in cvetja okrasili svoj ^t0ji nazdravili njegovi stoletnici. Njihov brod je zdaj edini v Sloveniji, ki še prevaža potnike z enega brega Sa'c drugega. Moščanci so ponosni nanj in so prepričani, da se bodo še dolgo vozili z njim. (Fcto: J. Teppey) OSTALA V JUGOSLAVIJI — Milena seje ob prvem obisku v rodni Beli krajini odločila, da se ne vrne več v Ameriko. Iz medicinskega centra v Omahi seje preselila na Dragoševo kmetijo na Cerkviščih. medicinskem centru, kjer je predavala in delala v bolnišnični lekarni, dobro delovno mesto. Poleg tega je slovenščino le razumela, govoriti pa je ni znala. A Milena je vzela svojo odločitev še kako zares. V dobrega pol leta. kar je poročena pri Dragošev ih. seje odlično naučila govoriti slovenski jezik, čeprav se zaveda, da govori narečje, s tem pa ni zadovoljna, zalo se sama iz ► • kozerija• ••••••••••••••••••••••••• VSEGA SO KRIVE Klotiklu Zračni kova je bila prej nesrečna kot srečna v zakonu. Denarja je bilo res dovolj pri hiši. toda družinskega miru je pogrešala bolj kot slepec vida. n i ščn o š k o I j k o i n j i za groz i I, d a j i bo skrajšal življenje, če ga drugič ne bo čakala na mizi topla večerja. Njen mož Evgen je pit kot suha deska, in kadar se je nakresan privlekel domov, to je bilo navadno v poznih nočnih urah, je preklinjal huje od vsakega Madžara. Pa ne leto: nemalokrat jo je prijel za svetle lase, jo butal ob steno, ji pripeljal kakšno zaušnico, da ne bi slučajno pozabila. kdo nosi pri hiši hlače. Dvakrat ji je glavo potisnil v stra- Pa ne samo to: sosedje so vedeli povedati, da jo je nič kolikokrat podil okoli bajte z nožem v desni roki, grozeč ji, da jo bo zaklal kot mačko, če bo našel samo še enkrat med sveže opranim perilom nezlikano srajco. Tudi k zobozdravniku je hodila večkrat, kot to počenjajo navadni državljani. Hudobni jeziki so vedeli povedati, da si je hodila nadomeščat izbite zobe z umetnimi, toda ljudje radi pretiravajo. Videti jo je bilo tudi v gipsu. Babnice pa so javno otresale z jeziki, da je Klotilda Zra-čnikova edina dama v Repičevi-ni, ki ne potrebuje barvic za make up, ker zanj poskrbi njen mož Evgen s klofutami in drugimi borilnimi veščinami... se stepe za prazen nič. Trši?® : Ančka se je skoraj onesvestil®’ j ko ji je pokazal jezik povrhu vse" 11 ga pa jo je še boksnil v trebuh j »Jutri naj pridejo starši j šolo!« mu je zagrozila, ko g®Je I za ušesa dvigala nad zemljo- | Do tuje vse dokaj zabavno, če nismo preveč dovzetni za bolečine drugih. Toda povedati moramo, da imata Zračnikova sinčka Denisa. Med mularijo ni priljubljen, ker govori ušesu neprimerne besede, poleg t^ga pa Klotilda Zračnikova je bled? la pred tršico Ančko, Evge^ Zračnik pa je odkimaval z gl®v. in ponavljal: »To, kar slišim. J nemogoče. Najin Denis d a 1 storil kaj takega? Nezaslišn^j Konec je z gledanjem risank. K so otrokom nenrimerne. ki * I I I t < I neprimerne, - . ( polne nečlovečnosti in nasilj®-‘ I TONI GAŠPER^ i