NOVICE
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER, I-JUNIJA 1973	gt ,
Občina Ilirska Bistrica:
-	SKLEP o javni razgrnitvi urbanističnega načrta turistično-rekreacijskega območja Snežnik
Občina Piran:
-	SKLEP o javni razgrnitvi predloga noveiacije urbanističnega načrta mesta Piran - sprememba prometnega omrežja
Občina Postojna:
-	ODLOK o organizaciji temeljnih upravnih organov skupščine občine Postojna
-	ODLOK o določitvi vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini v občini Postojna
-	ODLOK o spremembi odloka o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini
-	ODLOK o oprostitvi plačevanja pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike, last občanov, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo
-	ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj
-	POPRAVEK odloka o proračunu občine Postojna za leto 1973
Občina Sežana:
-	ODLOK o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete-borce
-	ODLOK o organizaciji občinske uprave občine Sežana
OBČINA IURSKA B!STR!CA
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 98. člena statuta skupščine občine Ilirska Bistrica je svet za gospodarstvo skupščine občine Ilirska Bistrica na seji, 24. aprila 1973, sprejel
SKLEP
0 JAVNI RAZGRNITVI URBANISTIČNEGA NAČRTA TURISTlCNO-REKREACIJSKEGA OBMOČJA SNEŽNIK
1.
Razgrne se predlog urbanističnega načrta turistično-rekreacijskega območja Snežnik, za dobo 30 dni.
2.
Urbanistični načrt turistično-rekreacijskega območja Snežnik bo razgrnjen v mali dvorani Doma družbenih organizacij v Ilirski Bistrici vsakdan razen sobote in nedelje od 7. do 11. ure.
3.
Občani, delovne organizacije in ostale pravne osebe lahko dajo pripombe na predlog urbanističnega načrta, pismeno v priloženo knjigo, v času trajanja javne razgrnitve.
4.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah. S'.: 351-2/73-4/3
Mitska Bisthca, 10. maja 1973	Predsednik sveta
JOŽE ŽNIDARŠIČ, dipl. ing. L r.
OBČtNA PiRAN
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Piran na seji dne 17. maja 1973 sprejel
SKLEP
O JAVNI RAZGRNITVI PREDLOGA NOVELAC1JE URBANISTIČNEGA NAČRTA MESTA PIRAN - SPREMEMBA PROMETNEGA OMREŽJA
1.
Javno se razgrne predlog noveiacije urbanističnega načrta mesta Piran - sprememba prometnega omrežja št. 71-7, ki ga je izdelal Invest-biro Koper v maju 1973.
2.
Razgrnitev traja 30 dni od dneva objave v Uradnih objavah.
3.
Razgrnitev se opravi v avli upravne zgradbe skupščine občine Piran in v avli Avditorija v Portorožu. Strokovni delavec bo v času razgrnitve dajal pojasnila vsako sredo od 15. do 17. ure in vsak petek od
10.	do 12. ure.
4.
Na razgrnjeni načrt lahko dajo občani, organizacije in organi ustne ali pismene pripombe.
Št.: 350-5/68-73
Piran, 17. maja 1973	Predsednik sveta
JOŽE LENČEK, 1. r.
OBČINA POSTOJNA
Na podlagi 84. in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 10. maja 1973, sprejela
ODLOK
O ORGANIZACIJI TEMELJNIH UPRAVNIH ORGANOV SKUPŠČINE OBClNE POSTOJNA
1.	člen
Za opravljanje upravnih zadev iz pristojnosti občinske skupščine ter strokovnih in drugih zadev, ki spadajo v njeno delovno področje ima skupščina občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: skupščina) naslednje organe:
1.	Urad tajnika,
2.	Oddelek za gospodarstvo in Hnance,
3.	Oddelek za družbene službe in občo upravo,
4.	Oddelek za notranje zadeve,
5.	Oddelek za narodno obrambo,
6.	Davčno upravo,
7.	Geodetsko upravo,
8.	Medobčinski inšpektorat,
9.	Referat za pripravo teritorialne obrambe.
V oddelek za notranje zadeve spadajo krajevni uradi v Pivki, Hru-ševju in Planini.
. junija 1973 — St. 23___________________________________ PRIMORSKE NOVICE
PRIMORSKE NOVICE	__________ 1. junija 1973
98
URADNE OBJAVE*
Št. 9—1. junija ion
M
)
Delovna skupnost upravnih organov skupščine občine Postojna lahko s samoupravnimi akti ustanovi kot notranje organizacijske enote upravnih organov odseke ali referate in jim določi področje dela.
2.	člen
Tajnik skupščine je predstojnik temeljnih upravnih organov.
Kot tajnik skupščine:
-	pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanju sej skupščine, organizira delo v zvezi s pripravljanjem osnutkov predpisov in drugih aktov skupščine, pripfavo predlogov, analiz, poročil in drugega gradiva za skupščino in njene organe,
-	daje pravna mnenja o zakonitosti osnutkov predpisov in drugih aktov skupščine in njenih organov,
-	je odredbodajalec za izvrševanje občinskega proračuna.
Kot predstojnik upravnih organov:
-	organizira in usklajuje delo upravnih organov in skrbi, da se ti pri delu ravnajo po zakonitih predpisih, sklepih in smernicah občinske skupščine in njenih organov
-	skrbi za smotrno, pravočasno in učinkovito poslovanje upravnih organov
-	skrbi za izvrševanje upravno-pravnih in drugih strokovnih nalog s področja organizacijskih in kadrovskih zadev za skupščino in njene organe ter delovne organizacije v mejah pravic in dolžnosti občinske skupščine,
-	opravlja vse druge zadeve in naloge, ki spadajo v njegovo pristojnost po predpisih in sklepih občinske skupščine ter njenih organov.
Za izvrševanje zadev iz pristojnosti tajnika skupščine ima tajnik urad tajnika.
3.	člen
Urad tajnika opravlja zadeve s področja organizacije in sistemizacije delovnih mest upravnih organov, zadeve s področja delovnih razmerij delavcev upravnih organov, organizacijske zadeve v zvezi s pripravo sej občinske skupščine, njenih zborov, skupščinskih komisij ter administrativne zadeve predsedstva občinske skupščine, skrbi za izvrševanje sklepov občinske skupščine, objavo splošnih aktov, posreduje sklepe in priporočila skupščine občanom in delovnim organizacijam, opravlja zadeve v zvezi s sklicevanjem zborov volivcev, nudi strokovno pomoč krajevnim skupnostim, obravnava vloge in pritožbe naslovljene na skupščino in druge organe, daje pravno pomoč občanom, opravlja zadeve v zvezi z informiranjem javnosti o delu skupščine in njenih organov ter dokumentacijsko službo, skrbi za pripravo samoupravnih aktov delovne skupnosti upravnih organov, pripravlja letni program dela upravnih organov in poročilo o opravljenem delu, sodeluje pri izdelavi letnega programa dela občinske skupščine in letnega poročila. Preučuje in daje mnenja k statutom delovnih organizacij.
4.	člen
Oddelek za gospodarstvo in finance opravlja upravne in strokovne zadeve s področja kmetijstva, industrije, trgovine, gostinstva, turizma, urbanizma in gradbeništva, obrti, komunalnih in stanovanjskih zadev ter prometa; preučuje razvoj gospodarske dejavnosti, pripravlja o tem poročila in analize, izdeluje osnutke programov razvoja občine, spremlja in analizira njihovo izvrševanje ter predlaga ustrezne ukrepe za njihovo realizacijo; zbira, obdeluje in objavlja statistične podatke in skrbi za uresničevanje politike na navedenih področjih. V zvezi z izvrševanjem navedenih nalog neposredno izvršuje zakone in druge predpise, vodi upravni postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji v upravnem postopku, opravlja premoženjsko pravne zadeve in druga upravna dejanja. Pripravlja predlog občinskega proračuna in finančnih načrtov družbenih skladov in spremlja njihovo izvrševanje; pripravlja predlog zaključnega računa občinskega proračuna in družbenih skladov; opravlja upravne zadeve iz področja splošnih financ in skrbi, da delovne organizacije in občani izvršujejo svoje obveznosti do proračuna, skladov in drugih splošnih potreb; skrbi za uresničevanje politike na področju splošnih financ. Vodi postopek v zvezi z numcracijo hiš in imenovanjem ulic. Opravlja zadeve ekonomata vzdrževanja upravnih poslopij in delovnih prostorov ter vodi materialno knjigovodstvo.
5.	člen
Oddetek za družbene stužbe opravtja vse upravne, strokovne in druge zadeve s področja zdravstva, šolstva, vzgoje in izobraževanja,
predšolske vzgoje, prosvete, kulture, telesne kulture, borcev NOV in invalidov, zadeve delovnih razmerij in delovnih knjižic; administn-tivno tehnična in strojepisna opravila za vse upravne organe, pig,, niško poslovanje, sprejemno in informativno službo, opravlja zadeit v zvezi z volitvami in odpoklicem odbornikov občinske skupščin poslancev republiške in zvezne skupščine ter zadeve v zvezi z ostalimi volitvami in imenovanji in to glede tistih zadev, ki ne spadajo v pristojnost urada tajnika. V zvezi z izvrševanjem navedenih nalog neposredno izvršuje zakone in druge predpise, vodi upravni postopek izdaja odločbe na prvi stopnji v upravnem postopku in tiste upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih upravnih organov.
6.	člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi z iz-vrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posesti in nošenju orožja in streliva, varstva pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanja tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa in druge upravne zadeve, ki so dane v pristojnost organov za notranje zadeve. S tem v zvezi upravni organ vodi upravni postopek, izdaja odločbe na prvi stopnji v upravnem postopku in opravlja druga upravna dejanja. Nadzoruje delo matičnih uradov in jim nudi strokovno pomoč. Vrši občinsko stražarsko službo oz. nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov o javnem redu in miru in komunalni urejenosti.
7.	člen
Oddelek za narodno obrambo izvršuje vse zadeve iz občinske pristojnosti s področja narodne obrambe, zlasti pa pripravlja v sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi preglede za razvojnim vojni načrt občine, daje strokovno pomoč pri izdelavi vojnih in razvojnih načrtov drugim občinskim organom, delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostim, opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije v skladu s posebnimi predpisi, skrbi za organiziranje in pripravo enot civilne zaščite in za pouk obveznikom civilne zaščite, skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe opazovanja, obveščanja in alarmiranja, opravlja razpored prebivalstva v enote JLA, v partizanske enote, službe teritorialne obrambe, enot civilne zaščite ter na delovne dolžnosti v vojni in vodi ustrezne evidence v skladu s posebnimi predpisi, skrbi za izvajanje vamostno-zaščitnih ukrepov obrambnih priprav v državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah, skrbi za obrambno vzgojo prebivalstva, vrši inšpekcijo s področja zadev narodne obrambe. V zvezi z izvrševanjem teh nalog neposredno izvršuje zakonske in druge predpise, vodi upravni postopek in izdaja prvostopenjske odločbe ter opravlja le druga upravna dejanja iz področja narodne obrambe.
8.	člen
Davčna uprava odmeija posamezne oblike prispevkov, davkov, taks in drugih družbenih obveznosti, ki so finančne narave, izvršuje davčno kontrolo po davčnih inšpektorjih in ugotavlja, kako davčni zavezanci izpolnjujejo svoje davčne obveznosti do družbene skupnosti, predlaga v kaznovanje kršitelje posmeznih davčnih predpisov organom za kaznovanje prekrškov, občinskim in okrožnim sodiščem ali jih kaznuje v lastni pristojnosti, pripravlja razne predloge za izpopolnjevanje davčnega sistema in predlaga ustrezne spremembe posameznih predpisov, evidentira zadolžitve in plačila posameznih oblik prispevkov, davkov, taks in drugih družbenih obveznosti, izdela zaključni račun prispevkov in davkov občanov po posameznih vrstah prispevkov in davkov, vodi upravni postopek in opravlja odmero, pobiranje in izterjavo družbenih obveznosti, izvršuje prisilno izterjavo prispevkov, davkov in taks od občanov, prispevkov od zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev, prispevkov za starostno zavarovanje kmetov, carin in carinskih kazni, deviznih prekrškov, ka%*' sodnika za prekrške in drugih družbenih obveznosti. Izvršuje pravno pomoč v zvezi z zbiranjem podatkov in druge zadeve iz občinske pristojnosti na področju davčne službe.
9.	člen
Geodetska uprava opravlja upravne in strokovne zadeve, ki se nanašajo na meritve zemljišč, revizijo katastra zemljišč, vzdrževanje % reambulacijo obstoječih ter izdelovanje novih geodetskih načrtov, vzdrževanje geodetske regionalne prostorske dokumentacije, vzdri*
gt. 9 — 1. junija 1973
URADNE OBJAVE*
99
vanje katastra komunalnih naprav, na izpeljavo vseh sprememb v katastru, pripravljanje in usklajevanje podatkov za mehanografsko nastavitev katastrskega operata, izdajanje prerisov, prepisov in potrdil iz katastrskega operata, sestavljanje statističnih poročil za potrebe občinskih upravnih organov in za potrebe republike, vodi evidenco družbenega premoženja ter vodi upravni postopek in izdaja odločbe na prvi stopnji.
Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijske službe s področja sanitarne, tržne, gradbene, urbanistične, kmetijske, veterinarske, gozdarske, cestne, prometne, elektroenergetske, vodno-gospodarske in inšpekcije dela na območju občine Postojna in drugih občin, ki po sporazumu organizirajo skupne inšpekcijske službe. S tem v zvezi inšpektorji odrejajo ukrepe in izvajajo druge upravne naloge, ki so jim naložene s predpisi.
11. člen
Referat za pripravo teritorialne obrambe v sodelovanju s štabom oz. poveljstvom posamezne partizanske enote skrbi za njeno bojno pripravljenost, za politično vzgojo ter organizacijska in kadrovska vprašanja enot, skrbi za izvajanje strokovnih in tehničnih navodil za nabavo, hrambo, vzdrževanje, evidentiranje in nadzor nad predmeti opreme in oborožitve enot, skrbi za varnostne ukrepe in varstveno vzgojo pripadnikov enot, tesno sodeluje s svetom za narodno obrambo in družbenopolitičnimi organizacijami v občini ter JLA pri preučevanju in spremljanju sodobnih oblik delovanja splošnega ljudskega odpora ter predlaga pristojnim organom v sprejem ustrezne
rešitve.
12.	člen
Delovna mesta tajnika in starešin temeljnih upravnih organov so vodilna delovna mesta.
Tajnika in starešine temeljnih upravnih organov imenuje skupščina na podlagi razpisa za štiri leta in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
13.	člen
Starešine temeljnih upravnih organov so za svoje delo in za delo organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih organov odgovorni skupščini in njenim organom.
Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine temeljnih upravnih organov tudi tajniku skupščine.
14.	člen
StQrešine temeljnih upravnih organov organizirajo, načrtujejo in usmerjajo delo v svoji enoti, vršijo strokovni nadzor nad delom šefov oz. vodij notranjih organizacijskih enot oz. referentov, odgovorni so za pripravo predlogov, analiz, poročil in drugega gradiva za skupščino in njene organe iz področja dela organa, ki ga vodijo, skrbe za zakonitost dela in izpolnjevanje programa del, sodelujejo z republiškimi in občinskimi organi in službami, delovnimi in družbenopolitičnimi organizacijami.
15.	člen
Za tajnika in starešine temeljnih upravnih organov se zahteva naslednja strokovna izobrazba kot tudi drugi posebni pogoji za zasedbo teh delovnih mest:
a)	Tajnika:
visoka izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izku-Senj, ali višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj;
b)	Starešine temeljnih upravnih organov:
- za načelnika oddelka za gospodarstvo in finance se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj;
*	za načelnika oddelka za družbene službe in občo upravo se Mhteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izpbrazba in 4 leta delovnih izkušenj;
*	za načelnika oddelka za notranje zadeve se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj;
*	za načelnika oddelka za narodno obrambo se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba^ 4 leta delovnih izkušenj;
za načelnika davčne uprave se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba in 4 lota delovnih izkušenj;
—	za načelnika geodetske uprave se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj;
—	za načelnika medobčinskega inšpektorata se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj;
c)	za vodjo referata za pripravo teritorialne obrambe se zahteva ustrezna visoka izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, ali višja ustrezna izobrazba in 4 leta delovnih izkušenj, ali ustrezna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti organizacijske sposobnosti in moralno politične kvalitete.
16.	člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest upravnih organov sprejme zbor delovne skupnosti v soglasju s tajnikom skupščine najpozneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Organ za kaznovanje prekrškov
17.	člen
Občinski organ za kaznovanje prekrškov je samostojen organ.
18.	člen
Občinski organ za kaznovanje prekrškov vodi upravno kazenski postopek na prvi stopnji v zvezi s prekrški, storjenimi po pravnih in fizičnih osebah, za katere je pooblaščen po zakonu, uredbami in odloki izvršnega sveta in odloki občinske skupščine.
19.	člen
V organu za kaznovanje prekrškov se za izvolitev vodje - sodnika za prekrške in drugih sodnikov za prekrške in razrešitev uporabljajo določila zakona o prekrških.
20.	člen
Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o temeljni organizaciji upravnih organov skupščine občine Postojna (Uradne objave Koper št. 16/68) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o temeljni organizaciji uprave skupščine občine Postojna (Uradne objave Koper št. 18/71).
21.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-7/68
Postojna, 10. maja 197 3	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi 3. odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne
10.	maja 1973 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI VREDNOSTI POSAMEZNIH ELEMENTOV ZA IZRAČUN VALORIZIRANE VREDNOST! STANOVANJSKE HIŠE OZIROMA STANOVANJA V DRUŽBENI LASTNINI V OBČINI
POSTOJNA
1.	člen
S tem odlokom se določajo vrednosti posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v družbeni lastnini, ki se prodajajo občanom ali civilno pravnim osebam po 2. členu zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71) in po pravilniku o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja (Uradni list SRS, št. 29/71) za območje občine Postojna.
2.	člen
Poprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stanovanjske površine znaša za leto 1972 2.777 dinarjev.
3.	člen
Poprečni stroški za komunalno ureditev stavbnih zemljišč znašajo 15 odstotkov od poprečne gradbene cene stanovanja iz 2. člena.
100
URADNE OBJAVE*
Št. 9—1. junija 1973
Za izračun prometne vrednosti stavbnega zemljišča se upošteva:
- enoletna stroškovna stanarina v višini 4 odstotkov gradbenega objekta za vsa naselja v občini Postojna.
5.	člen
Za potrditev pogodb o prodaji stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, ki so bile sklenjene v letu 1970 in 1971, velja poprečna cena stanovanj iz 2. člena, zmanjšana za 20 odstotkov.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 465-1/73-3
Postojna, 10. maja 1973	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, 1. r.
Na podlagi šestega odstavka 3. člena zakona o stanarinah (Uradni list SRS, št. 50/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. maja 1973 sprejela
ODLOK
O	SPREMEMBI ODLOKA O TEHNIČNIH NORMATIVIH ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V DRUŽBENI LASTNINI
1.	člen
8. člen odloka o tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov v družbeni lastnini (Uradne objave, št 1 /70) se spremeni in se glasi:
„Stroški tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov bremenijo sredstva stanarin in najemnin.
Dela, ki sodijo v tekoče vzdrževanje, so naslednja:
a)	prva skupina:
1.	čiščenje snega s strehe, strešnih vencev in napuščev,
2.	popravila dimniških kap in zamenjava dimniških vratič,
3.	delna zamenjava in popravila strešne kritine,
4.	čiščenje in manjša popravila kleparskih izdelkov,
5.	čiščenje žlebov in peskolovcev ter usedalnikov,
6.	manjša popravila izolacije ravnih streh, balkonov in teras,
7.	popravilo strelovodov, delna obnova in meritve prevodnosti,
8.	popravilo ometov in fasade v skupnih prostorih,
9.	manjša popravila na vratih, oknih in roletah v skupnih prostorih,
10.	manjša popravila podov, pragov in prelaganje parketa,
11.	pleskanje kompletnih vhodnih, hišnih in stanovanjskih vrat s stopniščem vretena ali hodnika,
12.	popravila vhodnih vrat in oken v stopnišču in vetrolovih,
13.	manjša popravila skupnih prostorov v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno,
14.	popravila stikov, tesnil in ventilov na glavnih vodovodnih ceveh, pri glavnih plinovodih in kanalizaciji,
15.	manjša popravila električne instalacije,
16.	zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah v skupnih prostorih,
17.	popravilo plinskih, električnih in centralnih bojlerjev, ki so nameščeni v skupnih delih zgradbe,
18.	pleskanje instalacij centralne kurjave, plina in radiatorjev v zgradbi in stanovanjih, ki se nahajajo izven zidu,
19.	odstranitev škode in popravila, ki so potrebna zaradi pokanja vodovodne instalacije ali kanalskega omrežja, če to ni bila posledica nepravilnega ravnanja in uporabljanja s strani imetnika stanovanjske pravice,
b)	druga skupina:
20.	stroški rednih servisov za osebna in tovorna dvigala, toplovodnih postaj in registrov ter hidroforjev,
21.	stroški sanitarnih pregledov, deratizacije in dezinfekcije,
22.	stroški za izdajanje navodil, informacij in obvestil, ki so namenjeni hišnim svetom, stanovalcem in najemnikom v zvezi z intenzivnejšim izvrševanjem del pn vzdrževanju hiš in poslovnih prostorov.
Stroški komunalnih uslug individualne komunalne potrošnje (voda, kanalščina, elektrika, PTT, plin, smeti, fekalije in dimnikarske
storitve) bremenijo imetnike stanovanjske pravice neposredno in so jih ti dolžni plačati dobaviteljem na krajevno običajen način.
V breme imetnika stanovanjske pravice gredo tudi vsi stroški cen-tralnega ogrevanja stanovanj.
Stroški obratovanja stanovanjske hiše bremenijo imetnika stanovanjske pravice neposredno. Med stroške obratovanja štejemo zlasti:
1.	porabo vode, elektrike in plina za skupne prostore in naprave,
2.	stroške za čiščenje skupnih prostorov in funkcionalnega dela zemljišča, ves potrebni material in orodje ter osebni dohodki zaposlenih (hišniki, snažilke, upravitelji),
3.	stroške za čiščenje snega in ledu, skladno z občinskim odlokom o zimski službi s pripadajočim orodjem in potrošnim materialom,
4.	stroške za zamenjavo žamic in varovalk,
5.	stroške popravil ključavnic in stekel v osebnih in tovornih dvigalih,
6.	stroške za redno vzdrževanje in obnovo požarno varnostnih naprav,
7.	stroške nadomestitve in vzdrževanja opreme za civilno zaščito in reševalne garniture,
8.	nadomestitev in vzdrževanje drogov in zastav ter njihovo izobešanje, nadomestitev in vzdrževanje oglasnih desk, okvirjev za hišni red, seznam stanovalcev ter nabavo in vzdrževanje opreme skupnih prostorov hišnih svetov,
9.	vzdrževanje zvoncev, domofonov in električnih ključavnic,
10.	stroške za vzdrževanje in preglede skupinskih anten in TV naprav,
11.	čiščenje in odmašitev kanalizacije in kanalskih priključkov na zgradbo,
12.	vzdrževanje, čiščenje in odmašitev jaškov za smeti in komor za smeti,
13.	vzdrževanje dostopnih poti, parkirnih prostorov, zelenih površin, živih mej, ograj, peskovnikov, gugalnic ter ostalih naprav na funkcionalnem zemljišču hiše,
14.	stroške prisilne uprave,
15.	stroške za popravilo poškodb in za odtujitev v skupnih delih, prostorih in napravah zgradb, če krivca ni bilo možno ugotoviti."
2.	člen
11.	člen odloka se spremeni se glasi:
„Etažni lastniki stanovanj v družbenih stanovanjskih hišah so dolžni organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali hišnemu svetu plačevati stroške tekočega vzdrževanja skupnih delov in naprav v višini, določeni z odlokom. Hišnemu svetu morajo plačevati tudi stroške obratovanja.
Sorazmerni del stroškov za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj morajo etažni lastniki plačevati v obliki akontacije, ki mora biti najmanj tako visoka, kakor znaša stopnja za tekoče vzdrževanje po odloku, če se pogodbeno ne zavežejo, da bodo v celoti krili stroške investicijskega vzdrževanja, ko ti stroški dejansko nastopajo/*
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 36-91/72
Postojna, 10. maja 1973	Predsednik
MIRAN FAJDIGA, l.f.
Na podlagi 1. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. maja 1973 sprejela
ODLOK
O UGOTOVITVI VREDNOSTI STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
1.	člen
Na območju občine se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj, ki se oddajajo v najem po merilih in po po* stopku, ki ga določa ta odlok.
2.	člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotovi po stanju na dan 31. decembra 1972.
gt, 9 — 1. junija 1973
URADNE OBJAVE«
101
3.	člen
Kot merila za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se določajo:
-	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe,
-	funkcionalnost stanovanj,
-	opremljenost stanovanja,
-	položaj stanovanja v zgradbi,
-	.starost in obrabljenost zgradbe,
-	druge elemente, ki vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlagi točkovanja ob upoštevanju meril iz 3. člena.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljanje vrednosti stanovanj, kije sestavni de! tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako, da se število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk, ki ustreza temu stanovanju in z vrednostjo ene točke. Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6.	člen
Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 25 dinarjev glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala decembra 1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so našteti v 6. členu zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj.
7.	člen
Vrednost stanovanjske hiše se ugotovi tako, da se seštejejo po merilih iz 3. člena ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
Ce so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki se oddajajo v najem, se ugotavlja njihova vrednost po enakih merilih in na isti način, kakor je določeno za najemna stanovanja.
Vrednost ene točke poslovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 50 odstotkov.
8.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj.
9.	člen
Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način:
1.	upošteva se izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena.
2.	upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov, izvršena modernizacija in revitalizacija) ne glede na to, na čigave stroške so bile izvršene.
10.	člen
Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki se nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji.
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov vstop v stanovanje ali poslovni prostor.
12.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St..36-9!/72
Postojna, 10. maja 1973	Predsednik
MIAN FAJDIGA, L r.
TABELA ZA UGOTAVLJANJE VREDNOSTI STANOVANJA
A)	TABELA ELEMENTOV STANOVANJA,
ZA KATERA SE UGOTAVLJAJO POZITIVNE TOČKE
1)	- Gradivo in konstrukcija	Število točk
a)	kolibe	20
b)	stavbe iz slabega gradiva	25
c)	stavbe iz mešanega gradiva (slabo in trdo gradivo)	35
č) stavbe iz trdega gradiva	42
d)	kvalitetne stavbe	46
e)	izredno kvalitetne stavbe	50
1)	potresno vamo zgrajene stavbe	$5
2)	- Klet ali drvarnica
a)	ni kleti, ne drvarnice	o
b)	drvarnica na dvorišču (slabša)	1
c)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost	do	5 kv.	m	2
č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost	od	5 do	10	kv.	m	4
d)	klet ali drvarnica v stavbi, velikost	10	do 20 kv.	m	5
e)	solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti v v stavbi z odbitkom ene točke
3)	- Pralnica
a)	ni pralnice	0
b)	pralnica zunaj stavbe	1
c)	pralnica v stavbi	2
č) mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe	3
4 - Sušilnica
a)	ni sušilnice	0
b)	sušilnica v stavbi	!
c)	mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe	2
5)	- Skupni prostor v kleti ali na dvorišču
a)	ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču	0
b)	so skupni prostori v kleti ali na dvorišču	1
6)	- Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih
a)	skupni prostori v	pritličju	ali v	nadstropjih do	10 kv. m	0
b)	skupni prostori v	pritličju	ali v	nadstropjih od	10 do 30	kv.	m	1
c)	skupni prostori v	prit! čju	ali v	nadstropjih od	30 do 50	kv.	m	2
č) skupni prostori v	pritličju	ali v	nadstropjih nad 50 kv. m	3
7)	- Balkoni, terase, lože
a)	balkon do 5 kv. m	2
b)	balkon nad 5 kv. m	3
c)	teresa do 5 kv. m	4
č) terasa nad 5 kv. m	6
d)	loža do 5 kv. m	6
e)	loža nad 5 kv. m	8
8)	- Višina sobe
a)	do2.20m	0
b)	nad 2.20 do 2.40 m	1
c)	nad 2.40 do 3.20 m	2
č)nad3.20m	1
9)	- Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe	2
b)	vrata z gladkimi krili
-	iz mehkega lesa	4
-	furnirana ali obložena	s	plastiko	5
-	iztrdegalesa	6
c)	vrata spolnili
-	iz mehkega lesa	3
-	furnirana ali obložena	s	plastiko	6
-	iz trdega lesa	7
junija 1973 — St. 23	^	PRIMORSKE NOVICE
102
URADNE OBJAVE«
Št. 9 — 1. junija 1073
10) - Okna glede na izvedbo
a)	okna slabe izvedbe
b)	enojna okna
-	lesne izvedbe
-	kovinske izvedbe
c)	vezana okna
-	lesne izvedbe
-	kovinske izvedbe č) dvojna okna
-	lesne izvedbe
-	izvedba v kombinaciji s kovino
d)	uporaba posebnih zaščitnih stekel (termopan, barvna stekla)
e)	zasenčitev
- platnene zavese ali rolete
-	plastične ali lesene rolete	ter vetrnice	4
-	luxaflex rolete	5
11)	- Obdelava sten v sobah
a)	neometane stene	0
b)	slabo ometane stene	.	1
c)	dobro ometane stene	2
č) stene fino zglajene ali obdelane
z dodatnimi oblogami (mavčne	plošče)	3
d)	stene gladko obdelane ali obložene
s tapetami	5
2
4
6
6
8
7
9
2
2
12)	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
a)	oljnata barva ali emajliran lesonit
v kuhinji ali kopalnici do 20 kv. m	1
b)	oljnata barva ali emajliran lesonit
v kuhinji ali kopalnici nad 20 kv. m	2
c)	brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita	0
13)	- Tla v sobah
a)	zemlja	0
b)	opeka ali beton	1
c)	navadna (lesena)	2
č) boljša lesena (ladijski pod)	3
d)	ksilolit ali plastične mase (juta,
file, vinaz, podolit ipd.)	4
e)	parket (bukov, hrastov, lamelni)	5
f)	moderni podi (tapisom ali podobno)	6
14)	- Tla v kuhinji in kopalnici
a)	zemlja	0
b)	opeka, beton ali navadna	tla	iz desk	1
c)	boljša tla iz desk (ladijski	pod) ali	teraco	2
č) keramične ploščice, ksilolit
ali plastične mase	3
d)	parket, topli pod	4
15)	- Plinske napeljave v stanovanju
a)	ni plinskih napeljav	0
b)	so plinske napeljave	2
16)	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti
a)	ni tovornega dvigala in ne jaška za smeti	0
b)	jašek za smeti	1
c)	tovorno dvigalo	2
17)	- Naprave za ogrevanje stanovanja
a)	ni peči in priključkov na dimnike	0
b)	priključek na dimnike	i
c)	zidana ali železna peč	1
č) lončena peč, plinska, oljna ali žarilna	peč	2
d)	etažna kuijava za posamezno stanovanje	13
e)	centralna kurjava	12
f)	vsak nadaljnji element pod c) in č)	1
Opomba: pod d) in e) se računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre v zdrževanje in amortizacija kotlovnic in kotlov V breme cene kurjave
18)	- Električna napeljava
a)	ni električnih napeljav
b)	napeljava za delno razsvetljavo
c)	napeljava za popolno razsvetljavo č) napeljava za popolno razsvetljavo
termična napeljava in priključki za gospodinjske stroje
d)	če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec
19)	- Osebno dvigalo
a)	ni osebnega dvigala
b)	je osebno dvigalo
c)	za stanovanja v kleti in v pritličju
se ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo; če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim nadstropjem se šteje č) če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, za vsako nadaljnje dvigalo
20)	- Vodovod
a)	ni vodovoda v bližini stavbe
b)	vodnjak, kapnica, črpalka ali vodovodna pipa na dvorišču
c)	vodovod v stavbi
d)	vodovod v stanovanju
21)	- Kanalizacija
a)	ni kanalizacije
b)	kanalizacija na dvorišču ali 'greznica (zidana straniščna jama)
c)	kanalizacija v stavbi
d)	kanalizacija v stanovanju
22)	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
a)	stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali s teracom:
-	do 15 kv. m
-	nad 15 do 25 kv. m
-	nad 25 kv. m
b)	obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
-	do 8 kv. m
-	nad 8 do 15 kv. m
-	nad 15 do 22 kv. m
-	nad 22 mv. m
c)	stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki:
-	do 10 kv. m
-	nad 10 do 20 kv. m
-	nad 2Ó kv. m
23)	- Vgrajene stenske omare v stanovanju razen v kuhinji in shrambah)
a)	iz mehkega lesa in lesonita:
-	8 kv. m
-	nad 8 do 15 kv. m
-	nad 15 do 22 kv. m
-	nad 22 kv. m
b)	iz mehkega lesa in vezanih plošč:
-	do 3 kv. m
-	nad 3 do 6 kv. m
-	nad 6 do 9 kv. m
-	nad 9 do 12 kv. m
-	nad 12 kv. m
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa:
-	do 2 kv. m
-	nad 2 do 4 kv. m
0
2
4
6
1
0
6
2
4
0
1
2
4
0
1
2
3
1
2
3
2
3
4
5
3
5
8
1
2
3
4
1
2
3
4
5
1
2
l. junija 1973
^URADNE OBJAVE*
103
R 9
^nad4do6kv. m ^nad6do8kv.m ^ nad 8 kv. m
^ Kuhinjska oprema
,) vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa pleskano ^ do 3 kv. m
^nad3do6kv. m
_nad6do9kv. m
^ nad 9 do 12 kv. m
-nadl2kv. m
M wajeno pohištvo iz tidega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami: -do3kv.m , nad 3 do 6 kv. m -nad6do9kv. m - nad 9 do 12 kv. m , nad 12 kv. m
c)	navadna vodovodna školjka
č) štedilnik zidan ali navaden emajliran
d)	štedilnik električni ali plinski c) štedilnik električni ali plinski z
dodatno pečjo za ogrevanje 0 kombiniran električni in plinski štedilnik ' g) pomivalno korito emajlirano
h)	bojler v kuhinji
i)	pomivalno korito iz nerjaveče kovine
j)	pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi
k)	plinski ali električni rešo na dve plošči - 1) nape z odvodom zraka z ventilatorjem
ali aero Rltrom m) dodatna peč za ogrevanje , n) priključek za pralni stroj v stanov, o) priključek za pomivalni stroj
23) - Ločeno stranišče
a)	ločeno stranišče
b)	ločeno stranišče z umivalnikom
c)	stranišče za dvoje ali več stanovanj skupaj
č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno)
26) - Kopalnica
a)	kopalnica z banjo in pečjo za ogrevanje vode
b)	kopalnica z banjo in bojlerjem
ali priključek na toplovodno omrežje ! c) kopalnica z banjo, pečjo za ogrevanje in bojlerjem
č) kopalnica z bojlerjem in prho brez banje
d)	umivalnik v kopalnici
e)	bide
1) straniščna školjka v kopalnici g) kopalnica za dvoje ali več stanovanj skupaj ne glede na opremo k) sevalna peč
i) posamezni elementi v kopalnici so razčlenitev elementov za podpozicije a) c)inč)
* banja
** peč za ogrevanje
-	bojler
-	prha
I?) - Električni radiatorji *) za vsak radiator
28) - Dodatna oprema in instalacije ^ vgrajen hladilnik do 100 1 ygrajen hladilnik nad 1001
^ Priključek na toplo vodo iz toplarne ali kotlarne
3
4
5
1
2
3
4
5
2
3
4
5
6 1
4
5
7
8 2
3
4 3 1
2
2
1
1
3
4 1 2
5
6
7
4
1
2
1
1
1
3
2
3
1
2
8
12
4
č) priključek na telefon (za vsako štev.)	i
d)	skupinska TV antena ali žični TV
priključek - za vsak kanal	i
e)	domofon in električna vrata:
-	domofon	j
—	električna vrata	j
f)	klimatizacija	to
g)	premične stene v sobah (za vsakih 2 kv. m)	1
29)	- Ureditev dovoza
a)	ni urejen	o
b)	urejen z uvaljanim nasipom	1
c)	tlakovan ali asfaltiran	2
č) tlakovana ali asfaltirana površina
označena za parkiranje vozil	3
30)	- Ugodnosti zaradi vpliva števila stanovanj
a)	v enostanovanjski atrijski ali verižni hiši	10
b)	v dvostanovanjski hiši ali vrstni	hiši	8
c)	v tri do šest stanovanjski hiši	5
Opomba: V kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabela A) ne vključuje, jih je točkovati po sličnih elementih v tej tabeli.
B)	TABELA ZA POPRAVEK SEŠTEVKA TOČK, DOBLJENIH PO TABELI A)
Velikost	70,5	80,5	90,5	100,5	nad
stanovanja	do 70	do 80	do 90	do 100	do 110	110
do 30 kv. m	-	+ 4	+ 6	+ 8	+ 10	+ 12
nad 30 do 45 kv. m -	+ 3	+ 3	+ 4	+ 4	+ ,3
nad 45 do 60 kv. m -	+1	+ 1	+ 2	+ 2	+ ,3
nad 60 do 75 kv. m -	- 1	- 1	- 2	- 2	- 3
nad 75 do 100 kv. m -	- 3	- 3	- 4	- 4	- 5
nad 100 kv. m	-	-4	- 6	- 8	- 10	- 12
C)	TABELA ELEMENTOV STANOVANJA,
KI SE ZANJE UGOTAVLJAJO NEGATIVNE TOČKE
1) - Obrabljeno stanovanje
a)	kolibe
-	stare do 5 let
-	nad5dol01et
-	nad 10 do 15 let
-	nad 15 let
b)	hiše iz slabega gradiva
-	stare do 8 let
-	nad8dol61et
-	nad 16 do 24 let
-	nad 24 let
c)	hiše iz mešanega gradiva
-	stare do 14 let
-	nad 14 do 28 let
-	nad 28 do 42 let
-	nad 42 let
č) stavbe iz trdega gradiva
-	stare do 25 let
-	nad 25 do 40 let
-	nad 40 do 60 let
-	nad 60 let
d)	kvalitetne stavbe
-	stare do 25 let
-	nad 25 do 40 let
-	nad 40 do 60 let
-	nad 60 let
e)	izredno kvalitetne stavbe
-	stare do 25 let
-	nad 25 do 40 let
-	nad 40 do 60 let
-	nad 60 let
Število točk
0
2
4
6
0
4
6
8
0
8
10
12
0
10
15
20
0
11
17 22
0
12
18 24
2) - Vlažnost stanovanja
a)	popolna koliba
hiša iz slabega gradiva
104
URADNE OBJAVB«
St. 9—1. junija 1973
hiša iz mešanega gradiva stavba iz trdega gradiva kvalitetna stavba
b) delnaa koliba
hiša iz slabega gradiva hiša iz mešanega gradiva hiša iz trdega gradiva kvalitetna stavba
3)	- Lega stanovanja v stavbi
a)	kletno stanovanje
b)	stanovanje v podpritličju
c)	stanovanje na podstrešju
č) stanovanje v nizkem pritličju in v IV. ali višjem nadstropju v stavbi brez dvigala
d)	stanovanje v !!. in 111. nadstropju
4)	- Toplotna izolacija stanovanja
a) slaba toplotna izolacija
5)	- Sončnost stanovanja
a) slaba sončnost stanovanja
6)	- Onesnaženje zraka
a) zrak je v večji meri onesnažen
11	POJASNILA
*7 K TABELAM ZA UGOTAVLJANJE VREDNOST! STANOVANJA 22	TABELA A)
2	1 - Gradivo in konstrukcija
4 a) za kolibe se štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše 6 kratke trajnosti;
8 b) za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega predalčja, 10 zapolnjenega z žgano ali nežgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše, lesene hiše;
c)	med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene
12	deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, 6 nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, 4 kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z
blatom in lesenimi stropi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidovi debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tk. imenovanih 2 tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno
1	izolacijo in lesene stavbe iz plohov, oblic ali poloblic brez posebne toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva se štejejo stavbe, pri katerih so
2	zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm, zidane v apneni malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesenimi stropi;
d)	za kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, ki imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. (č) in masivne strope;
e)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne stavbe z masivnimi stropi;
0	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo le stavbe, ki so 2 zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
7)	- Ropot
a)	močan ropot - trušč	2
b)	izreden ropot	3
8)	- Praktičnost stanovanja
a)	stanovanje je nepraktično
koliba	0
hiša iz slabega gradiva	1
hiša iz mešanega gradiva	2
hiša iz trdnega gradiva	3
kvalitetna stavba	4
2 - Klet in drvarnica
b)	za slabšo drvarnico na dvorišču se šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega gradiva (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.),
c)	za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje izpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton ipd.),
Pripomba: (e posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic, se točkuje z ustreznim številom točk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarnicah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kleti, ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
Č) TABELA ZA POPRAVEK STANOVANJSKE POVRŠINE
Uporabna tlorisna površina stanovanja, ki presega za 20 % ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pri določanju vrednosti stanovanja.
Popravek površine se izvrši po naslednji tabeli:
Velikost stanovanja	Normat. uporabne stanovanjske	Normativ. maximalne povečane
	površine kv	površine + 20 %
garsonjera	-	-
enosobno stanovanje	33	39
enoinpolsobno stanovanje	42	50
dvosobno stanovanje	55	66
dvoinpolsobno stanovanje	62	74,5
trisobno stanovanje	68	82
triinpolsobno stanovanje	75	90
štirisobno stanovanje	80	96
štiriinpolsobno stanov.	110	132
petsobno stanovanje	120	144
petinpolsobno stanovanje	135	162
šestsobno stanovanje	150	180
šestinpolsobno stanovanje	165	195
sedem in več sobno stanov.	180	216
Pripomba: Popravek točk stara nad 50 let.	se upošteva samo pri	stanovanjih, ki so
D)	TABELA - DODATEK TOČK ZA GARAŽE V STANOVANJSKI HIŠ! V UPORAB! STANOVALCEV
Površina garaže v stanovanjski hiši v uporabi stanovalcev se prišteva k stanovanjski površini. Vse druge garaže se obravnavajo kot poslovni prostor.
3	- Pralnica
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica, ki ima napravo za mehanično pranje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to. ali jih posamezen stanovalec uporablja ali ne.
4	- Sušilnica za perilo
c)	za mehanizirano sušilnico perila v stavbi ali izven stavbe se šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalorifer, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar jev hiši namenski prostor za sušenje perila. Ti prostori se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezen stanovalec uporablja ali ne.
5	- Skupni prostori v kleti ali na dvorišču
b)	v skupne prostore se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motoma kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd.
Skupni prostori v kleti ali na dvorišču se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezen stanovalec uporablja ali ne.
6	- Skupni prostori v pritličju ali v nadstropjih
b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih se štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno porabo. T' prostori se točkujejo ne glede na to, ali jih posamezen stanovalec uporablja ali ne.
7	- Balkoni, terase in lože
a)	in b) vsak balkon, terasa ali loža ne glede na namen, se točkujejo z ustreznim številom točk. Balkoni so manjši odprti prostori in
gt 9 — 1. junija 1973
-URADNE OBJAVE*
105
^ samo z eno stranico naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste.
c)	in č) terase so pohodne površine, ki se z eno ali dvema straniala naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno pokrite ali v celoti nepokrite.
Ne upoštevajo se terase, ki nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropju in tudi ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, ki pripadajo posameznemu stanovanju.
d)	in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tri stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tri četrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tudi tako imenovane zimske verande, ki so z več strani zaprte z enkratno zasteklitvijo (brez toplotne izolacije).
Pripomba: površino elementov, naštetih v točkah 2 do 7, ne štejemo v skupno površino stanovanja, temneč določimo zanjo le število točk, ki se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A.
g - Višina sob
- višino sob merimo od površine poda do stropa
-	pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, se točkuje višina sob kot pod toč. 8 b) tabele. Ce je maksimalna višina sobe 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabele.
-	Pri obokanih stropih se meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka.
9-	Vrata
a)	za vrata slabe kakovosti se štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah
b)	in c) posebno pojasnilo ni potrebno.
10-	Okna
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno.
11	- Obdelava sten v sobah
b)	za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene ali pobarvane z navadno barv oj
c)	za dobro ometane stene se štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvoj
č) za stene, zglajene z mavcem, se štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvana z navadno barvo ali obdelana z dodatnimi oblogami (mavčna plošče);
d)	tapete - pretežni del.
12	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
-	mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z emajliranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugim materialom se točkuje posebej pod tč. 22).
13- Tla y sobah
c)	navadna lesena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako da se dotikajo (niso med seboj vžlebljena) č) boljša lesena tla so izdelana iz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla, lahko so tudi pobarvana).
14 - Tla v kuhinji in kopalnici
-	če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice), vzamemo Usto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja.
M - Plinska napeljava v slanovanju * plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje, s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka M mestno plinsko omrežje;
" če uporabnik stanovanja ne uporablja plinske napeljave iz ka-kišnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena, črnima aparata itd.), se predpisane točke kljub temu računajo.
16	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti posebno pojasnilo ni potrebno.
17	- Naprave za ogrevanje stanovanja
-	za zidane peči se štejejo peči, ki so zidane iz navadne opeke, za železne peči se štejejo navadne železne peči,
-	za lončene peči se štejejo peči in kamini, izdelani iz lončenih pečic ali peči zidane iz materiala podobne kakovosti (klinker). Sem spadajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s samotno opeko.
Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo, če v stanovanju ni peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instalacija, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje, pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razdelilna postaja.
Kotlovnica ni všteta.
18	- Električna napeljava
b)	napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ cn priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo se šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest.
c)	napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točki se točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave -električna peč, sevalnik, pralni stroj, itd.
19	- Osebno dvigalo
-	če je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, se vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20	- Vodovod
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih),
d)	vodovod v stanovanju se točkuje ne glede na število odtočnih mest.
21-Kanalizacija
c)	in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20.
22	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
-	po tej točki se točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov.
23	- Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah)
-	meri se čelna površina (vetikalna projekcija) stenske omare.
24	- Kuhinjska oprema
a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva se vgrajena stenska omara, ki nadomestuje shrambo;
j) pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina se ne šteje v površino kuhinjske opreme.
25	- Ločeno stranišče
-	če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje
-	kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranje se upošteva v kvadraturi stanovanja
-	površina WC-ja se v primeru, kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
26	- Kopalnica
i) po tej točki se točkujejo posamezni elementi le tedaj, kada^ v kopalnici nastopa le po eden od njih.
27	- Električni radiatoci in plinske peči
-	ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči.
28	- Dodatna oprema in instalacije
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne
-	če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo;
106
-URADNE OBJAVE«
St. 9 — 1. junija 1973
č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparataj
d)	za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek se šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja) točke se računajo ne glede na to, če je uporabnik stanovanja ne uporablja.
29	- Ureditev dovoza
-	dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega ali popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30	- Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja
-	točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pri hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA B)
Namen tabele je, da se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A). Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne rasle sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmerje je toliko večje, kolikor je stanovanje boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 kv. m, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 -4 = 96 točk.
Od tako dobljenega števila točk se nato odštejejo točke po tabeli C.
TABELA C)
1	- Obrabljenost stanovanja
-	Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 - gradivo in konstrukcija.
-	S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
-	če gre za nadzidanje stavbe, se računa nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar so ta stanovanja v uporabi.
2	- Vlažnost stanovanja
a)	za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja.
b)	Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. (e povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
3	- Lega stanovanja v stavbi
a)	za kletno stanovanje se šteje stanovanjc, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolnega terena.
b)	Suterensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena, (e je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja.
č) Za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4	- Toplotna izolacija
Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm, iz lesenega predalčja, izpopolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanje na podstrešju ali na mansardi, pri katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna.
5	- Sončnost stanovanja
a) Stanovanjc je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali
drevesa in zato v sobe ne sije sonce. Ne upošteva se osončenje stano-vanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6	- Onesnaženost zraka
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini industrijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
7	- Ropot
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo velik ropot, hrup ali trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči.
d)	Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
8	- Praktičnost stanovanja
- Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore.
TABELA C)
Stanovanja, grajena pred L svetovno vojno, imajo po navadi velike, površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanje z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine.
.	TABELA D)
Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže se šteje v skupno površino stanovanja).
Na podlagi tretjega odstavka 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS, št. 51/71) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 10. maja 1973 sprejela
ODLOK
O OPROSTITVI PLAČEVANJA PRISTOJBIN ZA KMETIJSKE TRAKTORJE IN NJIHOVE PRIKLOPNIKE LAST OBČANOV, KI SE Z OSEBNIM DELOM UKVARJAJO S KMETIJSKO DEJAVNOSTJO
1.	člen
V občini Postojna so oproščeni plačevanja pristojbine za kmetijske traktorje in njihove priklopnike vsi tisti občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.
2.	člen
Za kmete, ki jim je osnovni poklic kmetijstvo, se štejejo po tem odloku vsi tisti občani, ki se ob registraciji traktorjev in priklopnikov izkažejo s potrdilom pristojne davčne uprave o osebnem zdravstvenem zavarovanju kot zavarovanci - kmetje.
3.	člen
Oprostitev iz 1. člena velja pod pogojem, da je občanu osnovni poklic kmetijstvo in da ne opravlja uslug družbenim organizacijam ali Bzičnim osebam, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St: 34-6/73
Postojna, dne 10. maja 1973	Predsednik
MIRAN FAJDIGA,!.r.
POPRAVEK
ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1973
VI. členu odloka o proračunu občine Postojna za leto 1973 (Uradne objave, št. 6/73) se črta besedilo 3. alinee, ki se glasi:
3,5 % stabilizacijski davek -	612.000 din".'
1. junija 1973
-URADNE OBJAVE«
107
Št. 9
V	4. alinei se znesek „10.000 din" nadomesti z zneskom „622.000 din".
V	tabelarnem pregledu dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Postojna za leto 1973 se pri dohodkih črta naslednje
besedilo:
3	5 % stabilizacijski davek	612.000 din
bi ostane za razpored	16.316.500 din".
Pri razporedu dohodkov pod št. 19 pri besedilu nerazporejeni dohodki se znesek „10.000 din" nadomesti z zneskom „622.000 din".
Pri razporedu dohodkov za besedilom SKUPAJ se znesek „16.316.500" nadomesti z zneskom „16.928.500 din".
0BČ!NA SEŽANA
Na podlagi 53. in 54. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS. št. 13/72) je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. maja 1973 sprejela	ODLOK
0 POGOJIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE-BORCE
1.	člen
Pravico do varstvenega dodatka ima kmet-borec v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta-borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
2.	člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta borca.
Varstveni dodatek se zaokroži tako, da se znesek 50 par zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa se zanemari.
3.	člen
Za družinskega člana kmeta-borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka, se šteje: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom-borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana se dobi tako, da se vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta-borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oz. se preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki se delijo tudi na pre-užitkarje, ostarele ali delanezmožne sorodnike kmeta-borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji.
4.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti se šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan dvakrat.
(e je na kmetiji več kmetov-borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in če kmet-borec živi v IV. a in b davčnem okolišu se vzame v poštev katastrski dohodek v nepovečanem znesku.
(e je kmet-borec nepokreten in rabi stalno tujo pomoč, če boluje za aktivno tuberkulozo, če je samohranilec, če živi v !V. c davčnem okolišu, se katastrski dohodek ne upošteva.
Za samohranilca velja kmet-borec, ki živi sam, oziroma živi z dela-
nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let, otroci, kise šolajo, vojaški vojni invalidi od L do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delanezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe.	5. člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana se Šteje povprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %.
Za pokojnino družinskega člana se šteje pokojnina za mesec december prejšnjega leta, zmanjšana za 70 %.
Za osebni dohodek od samostojne poklicne oziroma gospodarske ejavnosti in za redni dohodek od stavb, se šteje dohodek iz prejšnjega leta, kije bi! podlaga za odmero davka.
6.	člen
ed redne dohodke se ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo
pomoč ter invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, prejemki iz naslova odlikovanj, družbena pomoč, nagrada učencev v gospodarstvu in štipendija.
7.	člen
Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
8.	člen
Kmetu-borcu, ki prejema varstveni dodatek, se lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Občasna denarna pomoč se lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu.
Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, ki je priznan kmetu-borcu.
9.	člen
O pravici do varstvenega dodatka kmetu-borcu odloča občinska komisija za vprašanja borcev NOV potem, ko dobi mnenje občinske organizacije Zveze združenj borcev NOV.
Komisija iz prvega odstavka tega člena sprejme odločitev v obliki sklepa. Ustrezno odločbo izda upravni organ.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1973.
Št.: 191-2/73-4
Sežana, 18. maja 1973	Predsednik
RUDI KODRIČ, 1. r.
Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 18. maja 197 3 sprejela
ODLOK
O ORGANIZACIJI OBČINSKE UPRAVE
OBČINE SEŽANA
L splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se določijo upravni organi občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: upravni organi) in njihovo delovno področje.
11.	Upravni organi
2.	člen
Občinski upravni organi so:
1.	oddelek za občo upravo in družbene službe,
2.	oddelek za gospodarstvo in finance,
3.	oddelek za narodno obrambo,
4.	oddelek za notranje zadeve,
5.	davčna uprava,
6.	geodetska uprava,
7.	občinski inšpektorat,
8.	krajevni uradi.
Organi iz prejšnjega odstavka so samostojni upravni organi.
Predstojniki oddelkov, uprav in inšpektorata so načelniki, krajevne urade pa vodijo šefi.
3.	č len
Tajnika skupščine, načelnike oddelkov, uprav in inšpektorata imenuje občinska skupščina na podlagi razpisa.
Razpis se opravi vsake štiri leta, računano od dneva, ko je bil izdan akt o imenovanju. Za izvedbo razpisa je pristojna komisija za volitve in imenovanja občinske skupščine.
Po preteku štiriletne dobe so lahko tajnik skupščine, načelniki oddelkov, uprav in inšpektorata ponovno imenovani v to funkcijo.
Za imenovanje načelnikov oddelka za narodno obrambo in notranje zadeve in načelnikov davčne uprave in geodetske uprave je potrebno soglasje pristojnih republiških upravnih organov.
Šefe krajevnih uradov imenuje tajnik skupščine v soglasju s svetom delovne skupnosti, skladno z določbami pravilnika o samoupravljanju in medsebojnih delovnih razmerjih.
Inšpektorje imenuje občinska skupščina in zanje ne velja določba
o reelekciji.
Dosedanje odločbe o imenovanju inšpektorjev, ki jih je izda! tajnik občinske skupščine v soglasju s svetom delovne skupnosti ostanejo v veljavi.
108
-URADNE OBJAVE«
Št. 9 — 1. junija lB7i
4.	člen
Tajniku skupščine, načelnikom oddelkov, uprav in inšpektorata določa osebni dohodek v okviru samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov komisija za volitve in imenovanja.
H!. Delovno področje upravnih organov
5.	člen
Oddelek za občo upravo in družbene službe opravlja zadeve s področja obče uprave, zadeve, s področja šolstva, zdravstva, socialnega varstva, invalidskega varstva, varstva borcev NOB in druge zadeve, ki po veljavnih predpisih spadajo v pristojnost obče uprave in družbenih služb.
Oddelek opravlja v mejah svoje pristojnosti tudi vse organizacijske, operativne in oruge naloge na področjih, navedenih v prvem odstavku
tega člena.	.
^	6. člen
Oddelek za gospodarstvo in finance upravlja zadeve v zvezi s pripravo planov oziroma programov in smernic za razvoj gospodarstva in družbenih služ v občini, spremlja in analizira razvoj gospodarskih in družbenih dejavnosti; pripravlja predloge občinskih predpisov s področja gospodarstva in financ; opravlja druge zadeve s področja industrije, obrti, blagovnega prometa, turizma, gostinstva, cen, komunalnih in gradbenih zadev, urbanizma, dela, delovnih razmerij, kmetijstva in gozdarstva; opravlja zadeve v zvezi s pripravo proračuna in zaključnega računa občine, spremlja izvrševanje proračuna, opravlja računovodsko službo za občinski proračun, sklade, finančne načrte ter vodi materialno evidenco; opravlja zadeve s področja finanej opravlja premoženjsko-pravno, statistično in dokumentacijsko službo.
Oddelek opravlja v mejah svoje pristojnosti tudi vse organizacijske, operativne in druge naloge na področjih, navedenih v prvem odstavku tega člena, razen na področjih družbenih služb.
7.	člen
Oddelek za narodno obrambo opravlja upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, civilne zaščite in vojaških zadev. V sodelovanju z drugimi občinskimi upravnimi organi pripravlja predloge za razvojni in vojni načrt občine; daje strokovno pomoč pri izdelavi razvojnih in vojnih načrtov drugim občinskim organom, delovnim in drugim organizacijam ter krajevnim skupnostimj opravlja zadeve vojaške obveznosti in vojaške mobilizacije v skladu s posebnimi predpisi; skrbi za izvajanje vamostno-zaščitnih ukrepov obrambnih priprav v državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah; skrbi za obrambno vzgojo prebivalstvaj opravlja inšpekcijrka opravila s področja narodne obrambe, civilne zaščite in vojaških zadev, opravlja upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe, civilne zaščite in vojaških zadev.
8.	člen
Oddelek za notranje zadeve opravlja upravne zadeve v zvezi z izvrševanjem zakonov in drugih predpisov o združevanju občanov, javnih shodih in prireditvah, posestvi in nošenju orožja in streliva, varstvu pred požarom, državljanstvu, potnih listinah za prehod čez državno mejo, prebivanju tujcev, osebni izkaznici, matičnih knjigah, osebnih imenih, prijavljanju bivališča in prebivališča, varnosti cestnega prometa, z izdajo in podaljšanjem dvolastniških dokumentov in prepustnic Videmskega sporazuma in druge upravne zadeve, ki so mu dane v pristojnost po veljavnih predpisih.
Oddelek opravlja v mejah svoje pristojnosti tudi vse organizacijske, operativne in druge naloge na področjih navedenih v prvem odstavku tega člena.
Davčna uprava:	9.
-	odmerja in izterjuje prispevke, davke in druge družbene obveznosti občanov, ki so finančne naravej
-	sodeluje pri sestavljanju predlogov davčnih predpisov in daje predloge za njihove spremembe;
-	vodi evidenco zadolžitev in plačil prispevkov, davkov in davščin;
-	izdela zaključni račun prispevkov in davkov občanov;
-	opravlja prisilno izterjavo obveznosti, za katere je pristojna po zakonu;
-	opravlja druge zadeve na področju davčne službe, za katere je pristojna po zakonu in drugih predpisih.
Davčna inšpekcija spremlja in nadzira poslovanje davčnih zavezan-cev in izpolnjevanje njihovih obveznosti do družbene skupnosti ter izreka oziroma predlaga ustrezne ukrepe pristojnim organom.
10.	člen
Geodetska uprava izvršuje naloge geodetske službe, oziroma skrbi za opravljanje vseh nalog, zlasti pa:
-	planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe;
-	skrbi za izdelavo načrtov katastrov in evidence;
-	vzdržuje načrte, stalno mrežo geodetskih točk, karte katastra in evidence;
-	vodi in vzdržuje regionalno dokumentacijo za območje občine in urbansko geodetsko dokumentacijo;
-	izdaja občanom, organom in organizacijam podatke in potrdila.
Opravlja druge zadeve iz občinske pristojnosti.
11.	člen
Občinski inšpektorat opravlja zadeve s področja inšpekcijskih služb, ki so po splošnih predpisih v pristojnosti občine, in zadeve, ki jih določi občinska skupščina.
12.	člen
Oddelki, uprave in iršpektorat opravljajo tajniške posle za svete in komisije občinske skupščine, vsak z delovnega področja, za katero so pristojni.	13. člen
Krajevni uradi vodijo matične knjige, knjige državljanov, volilne imenike ter izdajajo izpiske iz teh knjig, izdajajo potrdila v mejah veljavnih predpisov, sprejemajo vloge za občinsko skupščino in njene organe, opravljajo prijavno in odjavno službo ter pravno pomoč za državne organe, organizacije in občane, sestavljajo smrtovnice, overjajo podpise, prepise in pisave, opravljajo v okviru veljavnih predpisov ali po nalogu občinske skupščine druge zadeve iz svoje pristojnosti.
14.	člen
Za opravljanje upravnih zadev, ki imajo pomen za dva ali več upravnih organov, ali upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega organa, pa po svoji naravi zahtevajo kolektivno reševanje, ustanovi občinska skupščina upravne komisije.
Komisije so kolegijski organi in odločajo na sejah. Seje komisije sklicuje in vodi predsednik komisije, ki tudi podpisuje akte komisije in skrbi za izvrševanje njenih sklepov.
Z aktom o ustanovitvi komisije se določijo njen položaj, pravice in dolžnosti.
IV. Notranja organizacija upravnih organov
15.	člen
Upravni organi imajo lahko v svojem sestavu notranje organizacijske enote in sicer: odseke, urade, službe, skupine, pisarne in referate. Na čelu notranje organizacijske enote je šef ali vodja.
16.	člen
Notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest upravnih organov določita samostojni svet delovne skupnosti upravnih organov in tajnik skupščine s pravilnikom.
17.	člen
Delovna mesta v upravnih orgariih se oblikujejo ob upoštevanju narave in obsega potrebnih opravil. Pri tem se mora zagotoviti polna zaposlitev delavcev ob uporabi načela koncentracije opravil po njihovi sorodnosti oziroma po strokovnosti, ki se zahteva za njihovo opravljanje.
V upravnih organih se lahko ustanovijo strokovne komisije za proučevanje posameznih vprašanj, pripravo predpisov ter dajanje mnenj in predlogov.
(lane strokovne komisije imenuje tajnik, če gre za zunanje sodelavce, pa predsednik občinske skupščine.
V. Prehodne in končne določbe
18.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji občinske uprave občine Sežana (Uradni glasnik, št. 5/66, Uradne objave, št. 12/67, 2/68,19/68 in 13/71).
Tt u *	.. .	*9- člen
ra odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 021-6/66-1
Sežana, 18. maja 1973	Predsednik
RUDI KODR!( L r.