Andragoška spoznanja, 2016, 22(4), 57–71 DOI: http://dx.doi.org/10.4312/as.22.4.57-71 UDK: 374.74 Strokovni prispevek Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermol ODPRTO IZOBRAŽEVANJE V ZDRAVSTVU – TEHNOLOGIJA IN METODA POVZETEK V članku predstavljamo metodo e-izobraževanja odraslih v ožjem smislu, oblikovano posebej za odprto izobraževanje v zdravstvu, ter empirične rezultate pri uporabi v pilotnem projektu v Bolnišnici Topolšica. Metoda vključuje kombinacijo kombiniranega in obrnjenega učenja z uporabo prosto dostopnih izobraže- valnih virov, ki so eden od ključnih rezultatov projekta. Tehnološka podlaga je spletni izobraževalni portal Videolectures.NET. Rezultati so potrdili ustreznost pristopa in zadovoljstvo udeležencev izobraževalnega procesa pri usposabljanju novozaposlenih v bolnišnici. Opisana raziskava je potekala kot del aktivnosti iniciative Odpiramo Slovenijo (Opening up Slovenia – OuS) in se nadaljuje s širjenjem pilotnega projekta na druge slovenske bolnišnice. Prikazan je tudi primer dobre prakse prenosa izobraževalnih vsebin med zdravstvenim in izobraževalnim sektorjem z uporabo zdravstvenih vsebin v spletnem tečaju za osnovne šole. Ključne besede: e-izobraževanje, izobraževalni spletni portal, prosto dostopni izobraževalni viri, odprto izobraževanje v zdravstvu, kombinirano učenje, obrnjeno učenje, medsektorski prenos znanja OPEN EDUCATION IN HEALTH CARE – TECHNOLOGY AND METHOD – ABSTRACT The paper presents the e-learning education method for adults, which was developed specifically for usage in the open education in health care. The article also presents empirical results that were acquired with the help of the above-mentioned method during the pilot project at Topolšica Hospital. The method combines blended and flipped learning by employing the open education resources, which were produced and pu- blished as one of key results of the pilot project. The education web portal Videolectures.NET serves as a technological base. The results have proven the adequacy of the approach and a high satisfaction among the participants of the education process. The research presented in the article was conducted as a part of the activities in the Opening up Slovenia (OuS) initiative, and followed by the ongoing pilot projects of other Slovenian hospitals. In addition, we present an example of good practice in transferring the contents of education programmes between health care and education sectors, as demonstrated by the use of the content of the health care education in primary schools. Keywords: e-learning, education web portal, open education resources, open education in health care, blended learning, flipped learning, intersectoral knowledge transfer Dr. Marjeta Pučko, Institut Jožef Stefan Ljubljana, marjeta.pucko@guest.arnes.si Mag. Bojan Jurca, Bolnišnica Topolšica, bojan.jurca@b-topolsica.si Mag. Mitja Jermol, Institut Jožef Stefan Ljubljana, mitja.jermol@ijs.si as_4_FINAL.indd 57 14.12.2016 14:40:42 58 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 UVOD S širjenjem aktivnosti iniciative Opening up Slovenia (OuS), katere vzpostavitev je ne- posredno sledila priporočilu evropske komisarke za izobraževanje in kulturo Androulle Vassiliou v letu 2013 za bolj odprto in dostopnejše izobraževanja v Evropi, se je iniciativi na lastno pobudo v letu 2014 kot prva zdravstvena ustanova pridružila tudi Bolnišnica Topolšica. V uporabi digitalnih tehnologij v izobraževanju in odpiranju izobraževanja je prepoznala priložnost ter skupaj z Institutom Jožef Stefan začela izvajati pilotni projekt uvajanja e-izobraževanja in odprtega izobraževanja za zaposlene v bolnišnici. V pripravljalni fazi je bila opravljena analiza izobraževalnih potreb, v projektu samem pa načrtovana metodologija izvedbe, katere ključni del je izobraževalna metoda. Pri zasnovi metode smo izhajali iz tehnološke rešitve obstoječega spletnega izobraževalnega portala, zahtev delovnih procesov bolnišnice, obstoječih modelov kombiniranega in obrnjenega učenja ter dobrih praks e-izobraževanja v zdravstvu. Pri rezultatih bomo opisali praktični primer uporabe v pilotnem projektu v Bolnišnici Topolšica, kjer je bila kot del projekta izvedena evalvacija in so bili pridobljeni empirični rezultati. Pilotni projekt odprtega iz- obraževanja smo medtem razširili še na nekatere druge slovenske bolnišnice, v katerih je uvajalni cikel v začetnih fazah in se nimamo empiričnih rezultatov. IZHODIŠČE Cilji pilotnega projekta Cilj koordinatorja OuS Instituta Jožef Stefan je bil vzpostaviti sodelovanje na področju razi- skav, razvoja in testne uporabe digitalnih tehnologij v procesih izobraževanja in usposablja- nja zaposlenih v Bolnišnici Topolšica s podrobnejšimi cilji uvajanja napredne tehnološke podpore izobraževanju in usposabljanju, povečanja učinkovitosti izobraževanja ob hkratnem znižanju stroškov, razvoja digitalnih kompetenc zaposlenih ter vzpostavljanja referenčnega okolja uporabe digitalnih tehnologij in odprtega izobraževanja na področju zdravstva v Slo- veniji. Bolnišnica Topolšica je bila za pilotni projekt uvajanja e-izobraževanja in odprtega izobraževanja v slovenskem zdravstvu kot prva zdravstvena ustanova izbrana glede na inte- res vodstva bolnišnice ter primernost okolja po velikosti in kadrovski strukturi za izvedbo začetnega projekta. Skupno z Institutom Jožef Stefan in drugimi bolnišnicami, s katerimi so vzporedno potekali pogovori o sodelovanju, je bil določen tudi cilj vzpostaviti skupni repo- zitorij spletnih tečajev, v katerega bi prispevale posamezne bolnišnice in bi bil na uporabo vsem bolnišnicam – s čim večjim deležem prosto dostopnih vsebin. Dejanske izobraževalne potrebe bolnišnice Bolnišnica Topolšica želi prilagoditi izobraževanje zaposlenih svojim potrebam ter sodob- nim tehnologijam in pristopom, saj le primerno usposobljeni zaposleni lahko kakovostno in učinkovito opravljajo svoje delo. Ob vstopu v delovno razmerje bolnišnica zaposlene na tako imenovanem uvajalnem seminarju najprej seznani z nekaj bistvenimi informacijami o načinu dela. Ker je uvajalni seminar preveč obsežen, da bi ga bilo mogoče izvajati ob vsaki as_4_FINAL.indd 58 14.12.2016 14:40:42 59Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu sklenitvi delovnega razmerja, ga bolnišnica izvede ob primernem številu novozaposlenih. V praksi to pomeni, da nekaj novozaposlenih nekaj čas dela brez potrebnega uvajanja. Elek- tronski oziroma kombinirani način izobraževanja z obrnjenim učenjem, kjer učenje pote- ka samostojno z ogledom kratkih spletnih tečajev, lahko tudi zunaj prostora bolnišnice in delovnega časa, se je zdel primerna rešitev tega izziva in je poleg tega blizu zlasti mladi populaciji. S pilotnim projektom uvajanja e-izobraževanja je vodstvo bolnišnice želelo pre- veriti učinkovitost in primernost elektronskega načina izobraževanja, ob tem identificirati morebitne težave ter razviti metodologijo za prihodnjo pripravo in izvedbo e-izobraževanja. Izobraževalne potrebe bolnišnic niso določene le s procesi in zahtevami posamezne bolni- šnice, temveč se umeščajo v širši okvir zakonodaje, pravilnikov in dogovorov v zdravstve- nem sistemu ter akreditacijskih standardov. Navedeno vpliva na izbiro primerne metode ter konkretne izobraževalne tematike v pilotnem projektu, zato omenjene okvire predsta- vljamo še nekoliko podrobneje. Bolnišnice se, tako kot tudi druge organizacije, srečujejo s potrebo po izobraževanju svojih zaposlenih z namenom strokovnega izpopolnjevanja na specifičnih področjih, pomemb- nih za posamezno bolnišnico ali njen del, sledenja zakonskim spremembam, uvajanja novega kadra v redno delo v obliki uvajalnih seminarjev, izvajanja z zakonom predpisanih periodičnih izobraževanj (na primer iz varstva pri delu (Zakon o varnosti in zdravju pri delu, 2011)), usposabljanja za podaljševanje licenc za zdravnike (Pravilnik o zdravniških licencah, 2015), usposabljanja za podaljševanje licenc izvajalcev zdravstvene nege (Pra- vilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege, 2016)). Obveznost strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja je opredeljena v kolektivnih pogodbah: v Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (1994), v Kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (1994) ter v Kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi (1998). Skladno s Splošnim dogovorom za pogodbeno delo (2016), ki ga letno podpisujejo ministrstvo za zdravje, Zdravniška zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Lekar- niška zbornica Slovenije, Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč, Skupnost socialnih zavo- dov Slovenije, Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zava- rovanje Slovenije, naj izvajalci (bolnišnice, zdravstveni domovi …) zavarovanim osebam pri uresničevanju pravic med drugim zagotavljajo reden notranji nadzor nad varnostjo pacientov in kakovostjo zdravstvene obravnave kot od leta 2012 dalje tudi širšo notranjo in zunanjo pre- sojo kakovosti (akreditacija) na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Mednarodni akreditacijski standardi (med drugim) zahtevajo tudi primerno usposobljenost osebja. AACI, Mednarodni akreditacijski standard za zdravstvene organizacije (AACI, 2014), tako zahteva, da člani osebja prejmejo usmeritve glede splošne prakse varnosti, nujnih postopkov, nadzora okužb, organiza- cijske strukture, pacientove zaupnosti in etike, nadzora dokumentov, zahtev po notranjem po- ročanju o dogodkih, neugodnih za pacienta, varnosti pacientov, delovanja opreme, postopkov v sili in splošnih previdnostnih ukrepov ter drugih vprašanj. NIAHO, Standard za bolnišnice (DNV, 2011), za zdravstveno osebje zahteva, da opravi uvajanje, ki vključuje splošno varnost, postopke v sili, obvladovanje okužb, zaupnost in druge ustrezne teme, ki jih določi bolnišnica. as_4_FINAL.indd 59 14.12.2016 14:40:42 60 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 TEHNOLOGIJA Spletni izobraževalni portal Portal VideoLectures.NET je trenutno največji referenčni portal z izobraževalnimi vi- deo vsebinami na svetu. Uporabnikom s področja znanosti in raziskav, izobraževanja ter gospodarstva ponuja največjo zbirko visokokakovostnih recenziranih videov, obogatenih s prezentacijami in dodatnimi gradivi. Z uporabo naprednih semantičnih tehnologij in različnih tehnik vizualiziranja podatkov omogoča edinstveno izobraževalno izkušnjo. VideoLectures.NET ne ponuja samo zbirke video posnetkov, temveč tudi strukturirane izobraževalne tečaje in kurikule, ki jih pripravljajo priznani profesorji z različnih področij znanosti. Portal tako služi kot odprta video izobraževalna platforma za študente, profesor- je, raziskovalce, akademike in gospodarstvenike ter vso javnost. Z omogočanjem prostega dostopa do vsebin priznanih univerz in strokovnih konferenc poskuša premostiti rastoči ekonomski in izobraževalni prepad med razvitimi in nerazvitimi deli sveta. Izobraževalni videi na portalu pokrivajo različna področja od računalniških ved, naravoslovja, družbo- slovja in humanistike do novih in nastajajočih znanstvenih disciplin, kot so kompleksna znanost, interoperabilnost in podobno. VideoLectures.NET poskuša z arhiviranjem po- snetih predavanj z univerz, konferenc, delavnic in drugih znanstvenih dogodkov ohra- njati bogato in dinamično raziskovalno in izobraževalno dogajanje ter s tem nadgrajevati tradicionalne učne zbirke in repozitorije znanja. VideoLectures.NET pomeni prosto do- stopno izobraževanje za vsakogar ne glede na njegov socialno-ekonomski izvor. S svojo odprtostjo in prosto dostopnostjo daje možnost izmenjave znanja na vseh stopnjah in tako dolgoročno koristi družbi ter spodbuja razvoj gospodarstva. Pomen portala je bil v reviji Andragoška spoznanja že predhodno širše predstavljen (Orlič, 2008). Zaradi kakovostnih vsebin in prepoznavnosti portala ter ponujanja neomejenega brezplač- nega dostopa do izobraževalnih vsebin je upravljavec portala Institut Jožef Stefan sklenil dogovore o sodelovanju in gostovanju predavanj z naslednjimi priznanimi univerzami in instituti: MIT – Massachusetts Institute of Technology (ZDA), University of Cambridge (VB), Carnegie Mellon University (ZDA), Yale (ZDA), OpenCourseWare Consortium, CERN (CH) in ETH Zürich (The Swiss Federal Institute of Technology Zurich). V okviru VideoLectures.NET potekata intenziven nadaljnji razvoj sistema in nadgradnja v tehnološko okolje, ki bo sposobno samodejnega transkribiranja video vsebin ter pre- vajanja teh v vse večje svetovne jezike. Trenutno je kot rezultat projekta traMOOC (tra- MOOC, 2015) na razpolago strojno prevajanje vsebin med 11 jeziki na podlagi inovativ- ne multimodalne avtomatske sheme in uporabniške evalvacije za nadaljnje izboljševanje kakovosti prevodov. Ob koncu projekta bo platforma VideoLectures.NET pripravljena sprejeti neomejeno število video posnetkov izobraževalnih vsebin in pripraviti samodejno transkripcijo ter prevode v izbrane jezike. Dodatno bo platforma omogočila dinamično popravljanje transkripcij in prevodov z ustreznim verzioniranjem in zagotovila orodje za ustrezno ravnanje s spremembami besedil. Platforma VideoLectures.NET bo pripravljena tudi na vključitev »MOOC like tehnologij« (traMOOC, 2015). as_4_FINAL.indd 60 14.12.2016 14:40:42 61Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu Podpora e-učenju in e-testiranju Nekatere bolnišnice, predvsem večji klinični centri, so že vpeljale sisteme spletnih učilnic, večinoma v okoljih, tesno povezanih z univerzami ali drugimi izobraževalnimi organizacijami, ki tipično uporabljajo Moodle. V načrtovanju pilotnega projekta je bila sprejeta odločitev, da posebej za namene tega projekta v Bolnišnici Topolšica ne bodo uvajali sistema spletnih učilnic, ker bi to bistveno povečalo časovno in izvedbeno kompleksnost projekta, je pa omenjena možnost ostala aktualna za kasneje. Vsa elek- tronska komunikacija s skupino udeležencev izobraževanja je potekala po elektronski pošti, za namene e-testiranja in anketiranja pa so bili uporabljeni obrazci na podlagi Google Forms. Značilnosti uporabe tehnologije za primer bolnišnice V primeru bolnišnic moramo pri uporabi informacijske in komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) upoštevati značilnosti delovnih mest, zlasti za ožje področje zdra- vstva, kjer ta tehnologija za mnoga delovna mesta večino delovnega procesa ni na voljo. Obstajajo omejitve tako glede same dostopnosti IKT kot tudi glede izkušenosti pri njeni uporabi. Ne glede na to pa je stopnja poznavanja IKT v Sloveniji primerljiva s pov- prečjem Evropske unije po različnih kriterijih. Predpostavljamo, da stanje v bolnišnicah od navedenih podatkov bistveno ne odstopa in da so digitalne kompetence zaposlenih dovolj visoke, da lahko brez težav uporabljajo IKT v izobraževalne namene. Graf 1: Digitalne kompetence prebivalstva v Sloveniji v primerjavi z EU v letu 2014 (vir Eurostat 2016, Code: tsdsc460) 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % opravili 1–2 nalogi od  6 opravili 3–4 naloge od  6 opravili 5–6 nalog  od 6 EU Slovenija as_4_FINAL.indd 61 14.12.2016 14:40:42 62 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 Podobno lahko trdimo za uporabo pametnih telefonov, ki je med mlajšo populacijo celo večja od povprečja EU, pri najstarejših pa za povprečjem EU zaostajamo. Graf 2: Uporaba pametnih mobilnih naprav v Sloveniji v primerjavi z EU v letu 2015 (vir Eurostat 2016, Code: tin00083) V več slovenskih zdravstvenih organizacijah je vzpostavljeno brezžično omrežje, ki po- kriva območje bolnišnice delno ali v celoti, vendar enotne evidence o opremljenosti z brezžičnim omrežjem ni. Vsekakor pa je pomemben podatek, da je bilo v Bolnišnici Topolšica že med pilotnim projektom vzpostavljeno brezžično omrežje za zaposlene in paciente. SPLETNO UČENJE KOT IZOBRAŽEVALNA METODA Sorodne raziskave in izbira pristopa Čeprav je uporaba spletnih tečajev (ang. massive open online courses – MOOC) v zdravstvu in medicini v zadnjih letih precej narasla, je temu področju namenjenih dokaj malo raziskav. Podroben pregled pristopov, platform in gradiv do leta 2014 sta izdelala Liyanagunawardena in Williams (2014). Večino gradiv so pripravile severnoameriške izobraževalne institucije v angleškem jeziku, deleži po drugih geografskih območjih so majhni, predvsem v državah v razvoju. Dobre prakse v svetu dokazujejo, da so spletni tečaji uporabni tako v dodiplom- skem kot podiplomskem izobraževanju in da imajo dober potencial za povečevanje digitalne pismenosti prebivalstva. Pri izobraževanju v zobozdravstvu so mnenja o uporabnosti različ- na (Kearney idr., 2016). Najbližji našemu projektu po izvedbi je bil projekt izobraževanja 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %  16–24 let  25–54 let   55–74 let EU Slovenija as_4_FINAL.indd 62 14.12.2016 14:40:42 63Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu nemških kirurgov (Kadmon idr., 2012), s tem da je bil usmerjen izključno v podiplomsko izobraževanje na ožjem strokovnem področju kirurgije. V Sloveniji je nekaj strokovnih vi- deo gradiv nastalo v posameznih bolnišnicah, prav tako je bilo v projektu E-medicina (2016) nekaj novejših e-gradiv opremljenih z videi, a v splošnem v Sloveniji ne moremo govoriti o širšem konceptu uporabe lastnih spletnih tečajev za področje zdravstva in medicine. Pri- stopa in metode, ki bi bila v celoti primerljiva oziroma primerna za doseganje ciljev našega projekta, nismo zasledili, zato smo se lotili svojega načrtovanja. Načrtovanje spletnega učenja Cilji pri načrtovanju spletnega učenja so bili predvsem: • zaposlenim v bolnišnici zagotoviti sodobno izobraževalno metodo na podlagi e-izobraže- vanja v ožjem smislu, ki bi ustrezala izobraževalnim potrebam in procesom v bolnišnici; • tehnološka podlaga naj bo razpoložljiva tehnologija v obliki spletnega izobraževalne- ga portala Videolectures.NET; • uporabiti kombinacijo metod, kjer bodo zaposleni lahko izkoristili vse prednosti sple- tnega izobraževanja v kombinaciji s klasičnim, hkrati pa jim bo na razpolago inštruk- tor oziroma mentor, ki jim bo v podporo pri učenju in bodo z njim tudi v praksi lahko preverili pridobljeno znanje. Slika 1: Umestitev v širše načrtovanje Pri načrtovanju smo upoštevali predvsem naslednje vidike: • izobraževalne potrebe bolnišnice pri usposabljanju novozaposlenih, dolgoročne cilje vodstva bolnišnice pri izvajanju procesov zdravstvene nege ter zmanjševanju števila po- škodb pri delu, zahteve zakonodaje ter mednarodnih akreditacijskih standardov za bol- nišnice kot podrobneje opisano v poglavju Dejanske izobraževalne potrebe bolnišnice; • izdelane kurikule za posamezne izobraževalne teme z jasno določenimi izobraževal- nimi cilji; • funkcionalnosti spletnega izobraževalnega portala; • izkušnje in dobre prakse sorodnih raziskav na problemsko povezanih področjih. Rezultat je metoda spletnega učenja na podlagi modela načrtovanja znanja in spretnosti ter modela kompetenc (blended learning, skill-driven model, competency-driven model, kot modela definira Valiathan, 2002), kombinirana z obrnjenim učenjem (flipped learning, kot je definirano v Bishop in Verleger, 2013). Vse navedeno smo umestili v koncept odprtega učenja, kjer smo že v izhodišču načrtovali, da bodo izobraževalni viri neomejeno javno do- stopni in namenjeni za nadaljnjo uporabo zaposlenih v bolnišnici, drugih bolnišnic ter vseh drugih zainteresiranih. Posebno pozornost smo namenili vlogi tutorja oziroma delovnega • analiza  izobraževalnih  potreb in  ciljev priprava  kurikulov,   spletnih  tečajev in  testov izvedba e‐ izobraževanja izvedba e‐ testiranja evalvacija as_4_FINAL.indd 63 14.12.2016 14:40:42 64 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 mentorja novozaposlenim, kjer smo sledili dobrim praksam za praktično izobraževanje v zdravstveni negi (Kermavnar in Govekar-Okoliš, 2016). Celoten pristop vključuje tudi pre- verjanje znanja v elektronski obliki. Rezultati uporabe spletnega učenja v praksi Pilotni projekt je potekal od februarja do novembra 2015 in je zajemal pripravo, izdelavo spletnih e-izobraževalnih gradnikov, oblikovanje rešitve za preverjanje znanja, vključitev spletnih izobraževalnih gradnikov v svetovni spletni izobraževalni portal Videolectures. NET, ureditev avtorskih pravic, pilotno izvajanje e-izobraževanja v bolnišnici ter eval- vacijo. Zasnova projekta in evalvacija sta bili izvedeni tako, da bi po zaključku pridobili čim celovitejšo sliko o učinku uporabe e-izobraževanja s tehničnega, izobraževalnega oziroma strokovnega, izvedbenega in motivacijskega vidika ter vidika učinkovitosti za bolnišnico. Glede na pilotni značaj projekta smo se v širši projektni ekipi s številnimi nalogami srečevali prvič in se sproti, a uspešno, soočali z izzivi, kot so nastopanje zapo- slenih pred kamero, uporaba informacijske tehnologije na delovnih mestih, kjer je sicer ne uporabljajo redno, pravna ureditev licenc odprtega dostopa, računalniško podprto pre- verjanje znanja po zaključenem izobraževanju in podobno. Kot smo že na kratko predstavili (Jurca in Pučko, 2016), je bila v bolnišnici najbolj opa- zna, za zaposlene pa tudi najzanimivejša faza snemanje video vsebin, poleg tega pa smo s sodelavci v Bolnišnici Topolšica opravili še precej sicer manj opaženega dela. V novem- bru 2015 smo v bolnišnici izvedli uvajalni seminar za novozaposlene, v katerega sta bili obe elektronsko podprti temi (Higiena rok, Ergonomski način dela) že vključeni, in kakor je kasneje pokazala evalvacija pilotnega projekta (Pučko in Jurca, 2015), sta bili pri udele- žencih in pripravljavcih dobro sprejeti. V letu 2016 je bil izdelan in po enaki metodologiji izveden spletni tečaj še za eno tematiko (Preprečevanje poškodb z ostrimi predmeti), kjer je prav tako šlo za kombinirano izobraževanje in preverjanje znanja. Za tematiko Ergonomski način dela je bila vsebina deloma že pripravljena, kar smo upo- števali pri oblikovanju kurikulov in opredelitvi ciljev izobraževanja. Ker smo se s pripravo prosto dostopnih izobraževalnih virov srečevali prvič, smo pri oblikovanju vsebin (ppt- -jev) in slikovnega gradiva proučili zakonske podlage za uporabo javno dostopnega gradi- va. Razjasniti je bilo treba tudi pristojnosti odgovornih oseb za javno objavo pripravljenih spletnih tečajev. V primeru Bolnišnice Topolšica je javno objavo odobril direktor. Prav tako so bili v celotnem procesu pomembni priprava navodil za udeležence in mentorje ter promocijske aktivnosti pred izvedbo. Kasnejša izvedba celotnega uvajalnega seminarja, kjer so bile nekatere teme obdelane klasično, je omogočila, da so udeleženci in mentorji novo metodo učenja lahko objektiv- no primerjali s klasično in jo ocenili v anketi. Uvajalnega seminarja za novozaposlene, ki ga je Bolnišnica Topolšica izvedla v oktobru 2015, se je udeležilo 10 novozaposlenih. Preverjanje znanja iz higiene rok, ki je tako kot izobraževanje samo potekalo v elektronski obliki, je opravljalo vseh 10 udeleženk, ki so preverjanje tudi uspešno opravile. as_4_FINAL.indd 64 14.12.2016 14:40:42 65Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu V fazi evalvacije smo z anketami raziskali mnenje različnih v izobraževanju udeleženih sku- pin: udeležencev uvajalnega seminarja, pripravljavcev in mentorjev, kadrovske službe, vodstva in vseh zaposlenih v Bolnišnici Topolšica. Anketiranci so svojo stopnjo strinjanja z anketnimi trditvami označili na petstopenjski lestvici, kjer 1 pomeni popolno nestrinjanje in 5 popolno strinjanje s trditvijo. Vprašanja po relevantnih skupinah anketiranih so zajemala različne vidi- ke izobraževanja: tehnični vidik, izobraževalno strokovni vidik, izvedbeni vidik, psihološko- -motivacijski vidik in vidik učinkovitosti. Zaradi obsežnosti prikaza vseh rezultatov in pou- darka na izobraževalni metodi podrobneje prikazujemo rezultate za tehnični, izobraževalno strokovni ter izvedbeni vidik. Vsi rezultati so opisani v zaključnem poročilu projekta (Pučko in Jurca, 2015), iz katerega prikazane rezultate tudi povzemamo. Rezultati ankete izkazujejo do- kaj visoko stopnjo zadovoljstva anketirancev z uporabo e-izobraževanja v Bolnišnici Topolšica na različnih ravneh. Anketiranci so dobro ocenili predvsem vsebino, izvedbo, učinkovitost in primernost e-izobraževanja kot celote. Predlagali so tudi nekatere izboljšave v zvezi z dosto- pnostjo računalniške opreme ter še več tovrstnih izobraževanj in komunikacije z uporabniki. Tehnični vidik 1. Informacije o izvedbi elektronskega izobraževanja, ki sem jih dobil/a pred začetkom, so mi jasne in razumljive. 25,0 % 50,0 % 8,3 % 8,3 % 8,3 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 3,8 1. Informacije o izvedbi elektronskega izobra- ževanja, ki sem jih dobil/a pred začetkom, so mi jasne in razumljive. 2. Med elektronskim izobraževanjem je bil moj mentor vedno dosegljiv za morebitna vprašanja. 63,6 % 18,2 % 9,1 % 9,1 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,4 2. Med elektronskim izobraževanjem je bil moj mentor vedno dosegljiv za morebitna vprašanja. 3. Elektronsko izobraževanje od mene zahteva več priprav kot klasično. 0,0 % 0,0 % 16,7 % 16,7 % 66,7 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 1,5 3. Elektronsko izobraževanje od mene zahteva več priprav kot klasično. as_4_FINAL.indd 65 14.12.2016 14:40:42 66 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 Izobraževalno strokovni vidik 4. Elektronsko izobraževanje je pripravljeno kvalitetneje, kot bi bilo klasično. 0,0 % 33,3 % 0,0 % 33,3 % 33,3 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 2,3 4. Elektronsko izobraževanje je pripravljeno kvalitetneje, kot bi bilo klasično. 5. Elektronsko izobraževanje je za Bolnišnico Topolšica ustrezen način izobraževanja. 30,0 % 50,0 % 10,0 % 10,0 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,0 5. Elektronsko izobraževanje je za Bolnišnico Topolšica ustrezen način izobraževanja. 6. Namen in cilj elektronskega izobraževanja sta mi jasna. 72,7 % 18,2 % 4,5 % 4,5 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,6 6. Namen in cilj elektronskega izobraževanja sta mi jasna. 7. Elektronsko izobraževanje je vsebinsko razumljivo in ustrezno predstavljeno. 50,0 % 41,7 % 0,0 % 8,3 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,3 7. Elektronsko izobraževanje je vsebinsko razu- mljivo in ustrezno predstavljeno. as_4_FINAL.indd 66 14.12.2016 14:40:43 67Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu Izvedbeni vidik 8. Med elektronskim izobraževanjem sem pogosto potreboval/a pomoč mentorja. 0,0 % 7,1 % 21,4 % 14,3 % 57,1 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 1,8 8. Med elektronskim izobraževanjem sem pogo- sto potreboval/a pomoč mentorja. 10. Časovna fleksibilnost in dosegljivost vsebin na spletu neodvisno od lokacije izobraževanja mi ustreza. 46,7 % 40,0 % 13,3 % 0,0 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,3 9. Časovna fleksibilnost in dosegljivost vsebin na spletu neodvisno od lokacije izobraževanja mi ustreza. 11. Obseg elektronskega izobraževanja je ustrezen. 50,0 % 33,3 % 8,3 % 8,3 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,3 10. Obseg elektronskega izobraževanja je ustrezen. 12. Zahtevnost vsebine elektronskega izobraževanja je ustrezna. 50,0 % 25,0 % 25,0 % 0,0 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,3 11. Zahtevnost vsebine elektronskega izobraže- vanja je ustrezna. as_4_FINAL.indd 67 14.12.2016 14:40:43 68 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 Graf 3 (1–13): Rezultati ankete o zadovoljstvu z e-izobraževanjem za tehnični, izobraževalno strokovni in izvedbeni vidik Za celovit prikaz stopnje zadovoljstva vodstva in zaposlenih z uvedbo e-izobraževanja v pilotnem projektu v Grafu 4 navajamo še skupno oceno anketirancev iz posameznih skupin: udeležencev uvajalnega seminarja, pripravljavcev in mentorjev, kadrovske služ- be, vodstva in vseh zaposlenih. Obe temi e-izobraževanja v pilotnem projektu, Higiena rok in Ergonomski način dela, prinašata Bolnišnici Topolšica dolgoročno korist. Z usposabljanjem za ergonomski na- čin dela želi bolnišnica dolgoročno zmanjšati delež mišično-kostnih obolenj ter posle- dično bolniški stalež zaposlenih, s higieno rok pa število bolnišničnih okužb. Podobno velja za zmanjševanje števila poškodb pri delu s kasneje izvedenim usposabljanjem Pre- prečevanje vbodov z ostrimi predmeti. V okviru promocijskih aktivnosti smo oblikovali spletno stran projekta na portalu Vi- deolectures.NET, pripravili predstavitev na spletni strani OuS, izvedli predstavitev pro- jekta za Forum državnih sekretarjev ter direktorje zdravstvenih zavodov v okviru Zdru- ženja zdravstvenih zavodov Slovenije. Podrobneje smo projekt in dosedanje rezultate predstavili tudi bolnišnicam, ki so se vključile v nadaljevalne aktivnosti. 13. Način, kako je elektronsko izvedeno testiranje znanja, je primeren. 44,4 % 38,9 % 16,7 % 0,0 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,3 12. Način, kako je elektronsko izvedeno testira- nje znanja, je primeren. 13. Način, kako je elektronsko izvedeno testiranje znanja, je primeren. 44,4 % 38,9 % 16,7 % 0,0 % 0,0 % popolnoma se strinjam ‐ 5 4 nimam mnenja ‐ 3 2 sploh se ne strinjam ‐ 1 povprečna stopnja strinjanja: 4,3 13. Vloga mentorja je za uspeh elektronskega izobraževanja pomembna. as_4_FINAL.indd 68 14.12.2016 14:40:43 69Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu Graf 4: Rezultati ankete – zadovoljstvo z e-izobraževanjem v celoti po različnih skupinah anketirancev (povprečje vseh odgovorov) Prenosljivost gradiv odprtega izobraževanja med sektorji Med delom pri pilotnem projektu je bilo v skupini predstavnikov organizacijskega od- bora OuS izraženo mnenje, da bi bile vsebine s področja higiene rok koristne tudi za osnovnošolce, seveda v njim prilagojenem izobraževalnem kontekstu. Na pobudo vod- stva Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani in po dogovoru med sodelujočimi institu- cijami (IJS, OŠ Savsko naselje, Bolnišnica Topolšica, Nacionalna komisija UNESCO) je bila izdelana različica kratkega spletnega tečaja o higieni rok za osnovnošolce, v kateri smo uporabili del izobraževalnih vsebin spletnega tečaja za izobraževanje novo- zaposlenih v bolnišnici. Prenos izobraževalnih vsebin med zdravstvom in osnovnošolskim izobraževanjem nam je bil poseben izziv, saj za takšen prenos ni na razpolago priporočil, raziskav ali primer- ljivih dobrih praks, ki bi jim lahko neposredno sledili, kot recimo pri prenosu znanja med raziskovalnim sektorjem in gospodarstvom. Obstajajo pa dobre prakse in študije za prenos znanja v zdravstvenem izobraževanju in promociji zdravja (ECDC, 2014), ki potrjujejo pomembnost javnega interesa in digitalne pismenosti prebivalstva pri prepre- čevanju bolezni. Z vidika izobraževalne metode je bilo treba analizirati in prilagoditi predvsem kon- tekstualni vidik in specifiko prenosa znanja za povsem drugačno populacijo udeležen- cev izobraževanja po starosti, predznanju in izkušnjah, organizacijskem okolju, učnih situacijah, strokovni ravni jezika in razumevanju potreb po znanju. Zanimiva primera analize principov prenosljivosti, sicer za druga področja, predstavljajo Fernie, Weller, Green, Newcombe in Williams (2016) ter Darling-Hammond in Austin (2016).V našem primeru je bila prilagoditev izvedena s pomočjo učiteljev Osnovne šole Savsko naselje, ki so prikaz pravilnega umivanja rok zdravstvenega osebja opremili z ustrezno prila- gojenim komentarjem ter ga vključili v izobraževalne vsebine, pripravljene posebej za osnovnošolce. Spletni tečaj o higieni rok za osnovnošolce je enako kot spletni tečaji za bolnišnice prosto dostopen na projektni strani Videolectures.NET. Pilotna uporaba v Osnovni šoli Savsko naselje v šolskem letu 2015/16 je bila uspešna. Graf 4: Rezultati ankete – zadovoljstvo z e-izobraževanjem v celoti po različnih skupinah anketirancev (povprečje vseh odgovorov) V okviru promocijskih aktivnosti smo oblikovali pletno stran projekta na portalu Videol ctures.NET, pripravili predstavitev na spletni strani OuS, izvedli predstavitev projekta za Forum državnih sekretarjev ter direktorje zdravstvenih zavodov v okviru Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Podrobneje smo projekt in dosedanje rezultate predstavili tudi bolnišnicam, ki so se vključile v nadaljevalne aktivnosti. Prenosljivost gradiv odprtega izobraževanja med sektorji Med delom pri pilotnem projektu je bilo v skupini predstavnikov organizacijskega odbora OuS izraženo mnenje, da bi bile vsebine s področja higiene rok koristne tudi za osnovnošolce, seveda v njim prilagojenem izobraževalnem kontekstu. Na pobudo vodstva Osnovne šole Savsko naselje v Ljubljani in po dogovoru med sodelujočimi institucijami (IJS, OŠ Savsko naselje, Bolnišnica Topolšica, Nacionalna komisija UNESCO) je bila izdelana različica kratkega spletnega tečaja o higieni rok za osnovn šolc , v kateri smo uporabili del izobraževalnih vsebin spletnega tečaj z izobraževanje novozaposlenih v bolnišnici. Prenos izobraževalnih vsebin med zdravstvom in osnovnošolskim izobraževanjem nam je bil poseben izziv, saj za takšen prenos ni na razpolago priporočil, raziskav ali primerljivih dobrih praks, ki bi jim lahko neposredno sledili, kot recimo pri prenosu znanja med raziskovalnim sektorjem in gospodarstvom. Obstajajo pa dobre prakse in študije za prenos znanja v zdravstvenem izobraževanju in promociji zdr vja (ECDC, 2014), ki potrjujejo pomembnost javnega interesa in digitalne pismenosti prebivalstva pri preprečevanju bolezni. Z vidika izobraževalne metode je bilo treba analizirati in prilagoditi predvsem kontekstualni vidik in specifiko prenosa znanja za povsem drugačno populacijo udeležencev izobraževanja po starosti, predznanju in izkušnjah, organizacijskem okolju, učnih situacijah, strokovni ravni jezi a in razumevanju potreb po znanju. Zanimiva primera analize principov prenosljivosti, sicer za druga področja, predstavljajo Fernie, Weller, Green, Newcombe in Williams (2016) ter Darling-Hammond in Austin (2016).V našem primeru je bila prilagoditev izvedena s pomočjo učiteljev Osnovne šole Savsko naselje, ki so prikaz pravilnega umivanja rok zdravstve ega osebja opremili z ustrezno prilagojenim ko entarjem ter ga vključili v izobraževalne vsebine, pripravljene posebej za osnovnošolce. Spletni tečaj o higieni rok za osnovnošolce je enako kot spletni tečaji za bolnišnice prosto dostopen na projektni strani Videolectures.NET: 4,3 4,1 4,0 4,1 3,9 udeleženci uvajalnega seminarja pripravljavci in mentorji kadrovska služba vodstvo bolnišnice zaposleni v bolnišnici povprečne ocene po anketiranih skupinah as_4_FINAL.indd 69 14.12.2016 14:40:43 70 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA 4/2016 Številčnost populacije slovenskih osnovnošolcev je hkrati ponujala priložnost, da z upo- rabo odprtega izobraževanja dosežemo ključni cilj promocije higiene rok za prepreče- vanje nalezljivih bolezni. V avgustu 2016 so bile k uporabi spletnega tečaja Higiena rok v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalno komisi- jo UNESCO v šolskem letu 2016/17 povabljene vse slovenske osnovne šole. ZAKLJUČEK Za pilotni projekt je bila značilna velika kompleksnost kot posledica novega področ- ja dela, multidisciplinarnosti s povezovanjem najsodobnejših tehnologij pridobivanja znanja, izobraževalnih pristopov in metod, zdravstvene stroke in sistemov vodenja ter vključevanjem različnih sodelujočih sektorjev. K uspehu pilotnega projekta so pripo- mogli zanimivost in novost raziskave, podpora vodstva vseh sodelujočih institucij, pred- vsem pa motiviranost projektne ekipe in odprto sprejemanje novosti v izobraževalnem pristopu pri udeležencih. V okviru aktivnosti nadaljevalnih pilotnih projektov v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani in Splošni bolnišnici Novo mesto nadgrajujemo izkušnje iz pilotnega projekta Bolnišnice Topolšica ter se obenem srečujemo z novimi raziskovalnimi in izvedbenimi izzivi e-izobraževanja v velikih zdravstvenih institucijah. LITERATURA American Accreditation Commission International – AACI. (2014). International Accreditation Stan- dard for Healthcare Organisations, Version 4.1. Asheville: American Accreditation Commission International. Bishop, J. L. in Verleger, M. A. (2013). The Flipped Classroom: A Survey of the Research. Proceedings of 120th ASEE Annual Conference and Exposition. Pridobljeno s http://www.studiesuccesho.nl/wp- -content/uploads/2014/04/flipped-classroom-artikel.pdf. Bonk, C. J., Graham, C. R., Cross, J. in Moore, M. G. (2005). The Handbook of Blended Learning: Global Perspectives, Local Designs. San Francisco: Pfeiffer. Darling-Hammond, L. in Austin, K. (2016). Lessons for Life: Learning and Transfer. Pridobljeno s https://www.learner.org/courses/learningclassroom/support/11_learning_transfer.pdf. DNV (2011). NIAHO, International Accreditation Standard for Hospitals, Version 2.0. Oslo: Det Norske Veritas, 2011. ECDC Transferability of health promotion and health education approaches between non-communi- cable and communicable diseases – Analysis of current evidence. ECDC Technical Report. (2014). Pridobljeno s http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/transferability-of-health-promoti- on-2014.pdf. E-medicina. Spletno strokovno izobraževanje. (2016). Pridobljeno s https://www.e-medicina.si/. Eurostat Code tin00083 (2016). Eurostat, Individuals using mobile devices to access the internet on the move. Pridobljeno s http://ec.europa.eu/eurostat. Eurostat Code tsdsc460 (2016). Eurostat, Individuals‘ level of computer skills. Pridobljeno s http:// ec.europa.eu/eurostat. as_4_FINAL.indd 70 14.12.2016 14:40:43 71Marjeta Pučko, Bojan Jurca, Mitja Jermo: Odprto izobraževanje v zdravstvu Fernie, S., Weller, S., Green, S. D., Newcombe, R. in Williams, M. (2016). Learning across business sectors: Context, embeddedness and conceptual chasms. Pridobljeno s http://www.reading.ac.uk/ web/FILES/innovativeconstructionresearchcentre/icrc-18-i-ARCOM.pdf. Dokumentacija Videolectures.NET. (2014). Ljubljana: IJS. Jurca, B. in Pučko, M. (2016). Priložnosti uporabe e-izobraževanja v zdravstvu. Novis – Glasilo Združe- nja zdravstvenih zavodov Slovenije, 43(1–2), 6–8. Kadmon M., Busemann A., Euteneier A., Gawad K., Gröne J. in Berberat P. (2012) Modular postgrad- uate training in surgery – a national concept with future. Zentralblatt für Chirurgie, 137(2),138–143. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/22495488. Kearney, R. C., Premaraj, S., Smith B. M., Olson, G. W., Williamson, A. E. in Romanos, G. (2016). Massive Open Online Courses in Dental Education: Two Viewpoints: Viewpoint 1: Massive Open Online Courses Offer Transformative Technology for Dental Education and Viewpoint 2: Massive Open Online Courses Are Not Ready for Primetime. Journal of Dental Education, 80(2), 121–127. Kermavnar, N. in Govekar-Okoliš, M. (2016) Pogledi mentorjev in študentov zdravstvene nege na prak- tično usposabljanje. Andragoška spoznanja, 22(2), 23–37. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. (1994). Uradni list RS, št. 15/1994. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi. (1998). Uradni list RS, št. 60/1998. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji. (1994). Uradni list RS, št. 14/1994. Liyanagunawardena, T. R. in Williams, S. A. (2014). Massive Open Online Courses on Health and Me- dicine. Journal of Medical Internet Research, 16(8), e191. Muršak, J. (2012). Temeljni pojmi poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. Opening up Slovenia. (2016). Pridobljeno s http://www.ouslovenia.si/. Orlič, D. (2008). Videolectures.NET. Andragoška spoznanja, 14(3–4), 5–6. Pravilnik o registru in licencah izvajalcev v dejavnosti zdravstvene ali babiške nege. (2016). Uradni list RS, št. 3/2016. Pravilnik o zdravniških licencah (2015). Uradni list RS, št. 48/2015. Pučko, M. in Jurca, B. (2015). Zaključno poročilo pilotskega projekta uvajanja e-izobraževanja v Bolni- šnici Topolšica. Topolšica: Bolnišnica Topolšica. Splošni dogovor za pogodbeno delo. (2016). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Pridobljeno s http://www.zzzs.si/ZZZS/info/egradiva.nsf/o/827714AA6BBB87D2C1257FD40041FCC2?OpenDo cument. traMOOC. Predstavitev projekta. (2015). Pridobljeno s http://www.ouslovenia.net/project/tramooc/. Valiathan, P. (2002). Blended Learning Models. Pridobljeno s http://purnima-valiathan.com/wp-content/ uploads/2015/09/Blended-Learning-Models-2002-ASTD.pdf. Videolectures.NET. (2015). Pridobljeno s http://videolectures.net. Zakon o varnosti in zdravju pri delu. (2011). Uradni list RS, št. 43/2011. as_4_FINAL.indd 71 14.12.2016 14:40:43