udik: 81
Janusz Banczerowski Budimpešta
PROBLEMI IN PERSPEKTIVE JEZIKOVNEGA SPORAZUMEVANJA V SODOBNEM SVETU
Avtor v svojem ~lanku pretresa ob~o jezikovno sliko v svetu in z njo povezano problematiko mednarodnega jezikovnega sporazumevanja. V sodobnem svetu smo pri malih jezikih in njihovih kulturah pri~a brezobzirnemu tekmovanju, boju in njihovemu izrinjanju. V zvezi s tem se je v lingvodidaktiki pokazala neizogibna potreba po izoblikovanju nove zasnove, kajti dosedanja jezikovna politika, ki upo{teva samo velike evropske jezike (angle{ki, nem{ki, ruski, francoski), ni izpolnila na{ih pri~akovanj.
V dana{njem ~asu je pred nami zelo resen problem specialnih jezikov. V obdobju priklju~itve k Evropski uniji moramo imeti pred seboj dejstvo, da ima poljuben sistem, pa naj bo politi~ni, družbeni, državni ali administrativni, svoj specialni jezik. Z vsakim sistemom je povezana posebna kultura, spedfi~na jezikovna pragmatika, dolo~en na~in izražanja in utemeljevanja itn.
The author in the article surveys the general linguistic situation in the world and the issues of international communication related to this situation. In the modern world small languages and cultures are subjected to ruthless competition, struggle, and their marginalization. This prompted linguistic pedagogy to reconceptualize itself, as the previous language policies, considering only major European languages (English, German, Russian, French), did not fulfill the expectations.
Presently, a serious problem of languages for special purposes (LSP) is upon us. At the time of accession to the European Union one must keep in mind that any system, be it political, social, state, or administrative, has its own LSP. Each system is related to a particular culture, language pragmatics, particular kind of expression and justification, etc.
Ključne besede: sociolingvistika, mali in veliki jeziki, specialni jeziki
Key words: sociolinguistics, small and major languages, languages for special purposes
Težko je natančno določiti število jezikov, ki obstajajo v sodobnem svetu, saj razlike med posameznimi jeziki, narečji in jezikovnimi različicami niso vedno popolnoma jasno začrtane, ali pa se jih v nekaterih primerih celo ne da opredeliti. Po najbolj optimističnih ocenah je na svetu okrog 6000 jezikov. Glede na število svojih uporabnikov oblikujejo jeziki sveta dokaj pestro sliko. Obstajajo jeziki, katere govori na milijone ljudi, in jeziki, katere uporablja le nekaj sto ali celo samo nekaj deset ljudi. Od devetsto narodov, kolikor jih je na svetu, jih ima le 218 več kot milijon ljudi, od tega 175 narodov številčno zaobjema od enega do deset milijonov, 33 narodov pa od deset do petdeset milijonov ljudi. 682 narodov ima manj kot milijon ljudi. Po drugi strani pa so mnoge države večjezične. V Indiji npr. obstaja nekaj deset jezikov in narečij. V Severni in Južni Ameriki je nekaj sto indijanskih jezikov. Zelo zapleteno jezikovno sliko izrisuje tudi afriška celina, kjer svoj lastni jezik govori nekaj sto narodov, če seveda ne upoštevamo narečij mnogoštevilnih plemen. Število jezikov se bo po nekaterih predvidevanjih v tem stoletju zmanjšalo za polovico, po letu 2100 pa bo na svetu obstajalo samo še nekaj jezikov. Pojav je podoben izumiranju posameznih živalskih vrst v naravi in ga v veliki meri pospešujejo integracijski in globalizacijski procesi
sodobnega sveta, s tem v zvezi pa tudi vse večja potreba po univerzalnem jezikovnem sporazumevanju. Reševanje problema paninterlingve, tj. splošnega mednarodnega jezika, je neodložljiva naloga našega časa. Zahteva ga tudi mednarodna jezikovna komunikacija. Razumljivo je, da ima v obdobju znanstveno-tehnične revolucije, ko se je pojavilo ogromno novih informacij, neomejena raznolikost jezikov v tem smislu negativne posledice. Eno in isto informacijo moramo prevesti v mnoge jezike, da bi lahko zadovoljili informacijske zahteve uporabnikov informacij v različnih državah. Jezikovni prevodi požirajo ogromne količine denarja, ponavadi jih natisnejo z določenim zamikom, kar znatno zmanjšuje njihovo koristnost in vrednost. Vse države tudi nimajo zmožnosti, da bi zanje zagotovile zadostna materalna sredstva. Poleg tega pa prevodi ne zagotavljajo popolnih semantičnih ekvivalentov med originalom in prevodom. Mnogo problemov je povezanih predvsem z znanstveno-tehnično terminologijo in s specialnimi jeziki. Zato so se, prvič v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, pojavile nacionalne in mednarodne banke terminoloških podatkov. Ena prvih takih bank je bil, kot je znano, center za tehnično terminologijo, zasnovan leta 1941 v Stockholmu; eden največjih terminoloških centrov, ki deluje pod okriljem Evropske unije, pa se nahaja v Bruslju in Luxemburgu. Poenotenje, natančnost in vsesplošna dostopnost terminoloških podatkov je nujnost, ki je ne sme zaobiti nobena družba, ki hoče zagotoviti svojo prisotnost v sodobnem svetu. Vemo, da nova znanja v današnjem času rastejo kot gobe po dežju, pojavljajo se nove in nove inovacije, kot rezultat vsega tega pa se povečujeta tako kvantiteta kot kvaliteta novih proizvodov. Hkrati pa zastarevajo včerajšnje inovacije. Število znanstvenih delavcev raste, kar kaže na določeno stopnjo družbenega razvoja. Tako npr. znanja v telekomunikacijski elektroniki zastarevajo že v dveh, treh letih, skupaj z njimi pa tudi njihovi proizvodi. To je privedlo do tega, da se z enako hitrostjo spreminjajo in zastarevajo tudi ustrezni specialni jeziki. Če upoštevamo dejstvo, da zadovoljivo razviti naravni jeziki vsebujejo približno 200 do 300 tisoč besed, da povprečni uporabnik jezika uporablja samo nekaj tisoč besed in da specialno izrazoslovje zaobjema tri do pet milijonov besed, potem si lahko jasno predstavljamo, s kakšnimi problemi se bomo kmalu začeli srečevati in kaj nas čaka v prihodnosti.
Raznolikost jezikov ali, z drugimi besedami, babelizem imajo mnogi za prepreko, ki zavira vsesplošni razvoj. Burney npr. piše, da »babelizem pelje v odvečno potrato časa, denarja in energije« (Burney 1966: 126). Zelo pogosto navajajo besede Leibnitza, ki trdi, da bi se v primeru, če bi na svetu obstajal samo en jezik, človeško življenje podaljšalo za tretjino, saj za učenje tujih jezikov porabimo kar tretjino svojega življenja. Francoz Bollack je leta 1899 izjavil, da je »jezikovna raznolikost podobna jezu, ki zapira naravni pretok žive vode in ga je zato potrebno podreti, da bi se človeštvo lahko svobodno razvijalo« (Bollack 1899: 480). Po mnenju J. D. Dešerijeva »jezikovne ovire preprečujejo, da bi dosežki znanosti, tehnike in kulture postali v zadovoljivi meri dobrina vseh narodov. Zadostuje podatek, da je za prevod iz 50 jezikov potrebno izdelati 2450 različnih slovarjev, usposobiti armado prevajalcev itn. Večina držav sveta, predvsem manjše, se niso sposobne spopasti s to nalogo« (flemepneB 1977: 107). Podobna mnenja pogosto srečujemo še danes. Znano je, da so se v preteklih stoletjih na raznih koncih sveta pojavljali različni poskusi, da bi izdelali nevtralen mednarodni jezik, ki bi bil splošno sprejemljiv. Prve zasnove takega jezika so vznikle že v antiki.
Platon je bil npr. (na prelomu iz petega v ~etrto stoletje pred na{im {tetjem) mnenja, da bi bogovi za ~love{tvo naredili veliko dobrega, ~e bi ga obdarili s skupnim jezikom. Od tistega ~asa je bilo izdelanih nekaj sto umetnih jezikov, med katerimi pa jih je bilo le nekaj {ir{e priznanih, npr. esperanto.
Iz zapisanega je razvidno, da zaznana stremljenja po vsesplo{nem razvoju v sodobnem svetu niso naklonjena niti malim jezikom, niti malim kulturam (Benko 1997/10: 1250; Fodor 1997: 265; Fabian 1997: 266; Gretsy 1998/1: 31-37; Pentek 1998/1: 43-49; Kiss 1996-97: 56-62; Kiss 1997; Bolla 1998: 1-16; Banczerowski 1998: 16-31). Jezik se mora razvijati skupaj z družbo in mora slediti potrebam, ki mu jih nalagajo vsesplo{ne integracijske in globalizacijske usmeritve razvoja sveta. V sodobnem svetu smo pri malih jezikih in njihovih kulturah pri~a brezobzirnemu tekmovanju, boju in njihovemu izrinjanju, in zdi se, da je samo od njih samih odvisna njihova nadaljnja usoda. So se mali jeziki in njihove kulture sposobni vklju~iti v to ogromno mednarodno tekmovanje, katerega pogoje narekujejo t. i. svetovni jeziki, ali pa bodo ostali v ozadju, izgubili svojo sporazumevalno funkcijo in na koncu izginili?
Znano je, da med vsemi obstoje~imi jeziki samo 225 uporablja svojo lastno pisavo. To pomeni, da je v teh jezikih možno razvijati znanstvene teorije. Med temi jeziki pa je samo 15 takih, katere govori vsaj 50 milijonov ljudi. To so: angleški, arabski, bengalski, indonezijski, španski, italijanski, kitajski, nemški, polski, portugalski, ruski, ukrajinski francoski, hindi* in japonski jezik. Število t. i. svetovnih jezikov je zelo majhno; mednje spadajo samo {tirje: angle{ki, nem{ki, ruski in francoski. Omeniti moram, da je imela v Evropi v srednjem veku vlogo znanstvenega jezika latin{~ina. V 18. stoletju so jeziki, kot so: {pan{~ina, nem{~ina, portugal{~ina in franco{~ina, imeli že po tradiciji velik mednarodni pomen. V 19. stoletju se je temu »jezikovnemu klubu« pridružil angle{ki, v 20. stoletju pa {e ruski jezik. V Organizaciji združenih narodov, ustanovljeni leta 1945, so za mednarodna pogajanja, konference in dokumentacijo dolo~ili pet jezikov: angle{ki, {panski, kitajski, ruski in francoski. Leta 1972 se je tem jezikom pridružil arabski, 1974 pa {e nem{ki. Tako so ti jeziki uradno pridobili mednarodno veljavo.
Vemo, da so se v 20. stoletju, posebno pa {e v zadnjem ~asu, v dosedaj {e ne raziskanih razsežnostih, razbohotili stiki med ljudmi, predstavniki raznih kultur in jezikov. K temu je pripomogel in {e vedno prispeva vse hitrej{i razvoj ekonomskih, trgovinskih, kulturnih, znanstvenih in drugih stikov, ki je nedvomno zajel vse države in vsa podro~ja sveta. Sodelovanje v mednarodnih stikih je za mnoge ljudi postalo vsakodnevna dejavnost. V situaciji, ko je nujno potrebno zagotoviti ustrezno kakovostno mednarodno sporazumevanje, moramo izdelati primerno jezikovno politiko, ki ne bo ustrezala samo dana{njim razmeram, ampak bo zadovoljiva tudi v bližnji in daljnji prihodnosti.
U~enje jezikov je postalo zelo pomemben dejavnik ~lovekovega delovanja. Brez mednarodne izmenjave informacij, ki poteka med naravnimi jeziki, si ne moremo predstavljati niti znanstveno-tehni~nega razvoja, niti z njim povezane družbene blaginje. Osvojitev vsakega novega jezika raz{irja mentalne zmožnosti u~e~ih, njihovo inteligenco. Posamezniki, ki obvladajo tuje jezike, si zagotovijo bolj{o poklicno usposobljenost in vi{jo stopnjo izobrazbe kot njihovi vrstniki, ki znajo samo svoj materni jezik.
* Eden izmed indijskih jezikov, op. prevajalke
V lingvodidaktiki se je pokazala neizogibna potreba po izoblikovanju nove zasnove, kajti dosedanja jezikovna politika, ki upo{teva samo velike evropske jezike (angle{ki, nemški, ruski, francoski), ni izpolnila naših pričakovanj. Na eni strani je zagotavljala neupravi~ene ugodnosti uporabnikom teh jezikov (ni se jim potrebno u~iti drugih jezikov in so v primerjavi s tistimi, ki teh jezikov ne znajo, v priviligiranem položaju), po drugi strani pa so predstavniki velikih jezikov skušali drugim narodom in kulturam vsiliti svojo civilizacijo in jim tako škodovali. Učenje naštetih svetovnih jezikov ni nikoli temeljilo in tudi danes ne temelji na vzajemnosti. Mnogi razlogi govorijo v prid temu, da so v bližnji prihodnosti na tem področju potrebne spremembe. Večjo pozornost je treba namenjati učenju jezikov sosednjih narodov. 80 % nemških podjetij zahteva od svojih zaposlenih znanje dveh, 45 % podjetij pa treh tujih jezikov. Vodstva 44 % angleških podjetij so prepričana, da bi bilo moč ekonomske indekse znatno izboljšati, če bi njihovi sodelavci znali tuje jezike. Vodja Predsedniške komisije v ZDA je nedavno izjavil, da postaja monolingvizem Američanov ovira pri uresničevanju življenjskih potreb ameriškega prebivalstva. Istočasno s tem opažamo, da pridobiva prevlada angleškega jezika vedno večji razmah. Učenje tega jezika je v mnogih šolah po svetu že obvezno. Nemški indoevropeist Walter Porzig je že v svojem času dejal, da ima angleški jezik na svetu samo dva potencialna tekmeca: prvi je kitajščina, drugi pa ruščina (Porzig 1975: 431).
Nastanek mnogih držav na svetu temelji predvsem na jeziku; državni jezik je pri njih postal simbol države. To potrjuje tudi kopica v zadnjem času nanovo nastalih držav (BaUczerowski 1998: 25-26; Nyomarkay 1997: 204-13). Enaka težnja se bo verjetno nadaljevala tudi v 21. stoletju. Človeška civilizacija konca 20. stoletja je ustvarila načela, ki morajo zagotavljati vsesplošni nadaljnji razvoj sveta: etnično in jezikovno strpnost; razprostranitev humanističnih vrednot, ki bodo ohranjale obči mir; medsebojno razumevanje in dogovarjanje med narodi; razvoj znanosti in kulture; spoštovanje mednarodnega prava. Izgleda, da bo pri tem veliko vlogo igralo prav učenje tujih jezikov.
V	zvezi s tem vprašanjem so se pojavila različna predvidevanja in predlogi za spremembo jezikovne politike. Tako eden izmed njih predvideva razširitev kluba svetovnih jezikov. Govorimo o jezikih, kot so npr. arabski, italijanski, spanski in kitajski. Temu nasprotuje predlog, ki zagovarja zožitev jezikovnega kluba na tri jezike: angleški, ruski in francoski.
Svetovna zveza združenj sodobnih jezikov (FIPLV, Federation des Professeurs de Langues Vivantes) predlaga v svojem poročilu za UNESCO povsem drugačno izboljšavo jezikovne politike. In sicer: vsak prebivalec sveta se mora učiti angleščine, tj. v našem času najbolj razširjenega svetovnega jezika, s katerim se lahko sporazumeva po celem svetu. Poudarjeno je tudi učenje jezikov sosednjih narodov. To pomeni, da mora biti kriterij izbire drugega ali tretjega tujega jezika njegovo sosedstvo in že obstoječi ali predvideni prihodnji stiki (ekonomski, politični, znanstveni, kulturni, trgovinski idr.).
V	zvezi s tem se lahko vprašamo, kakšna naj bo jezikovna politika Madžarske v 21. stoletju. Na osnovi zgoraj zapisanega se nam izrisuje naslednja slika. Med poučevanimi tujimi jeziki je na prvem mestu nesporno angleščina. Kot drugega jezika bi se morali učiti npr. ruščine, nemščine, francoščine, španščine, italijanščine. Tretji tuji jezik naj bi bil ukrajinski, slovaški, romunski, hrvaški, srbski, slovenski in poljski. Izgleda, da
potreba po u~enju nem{kega jezika na Madžarskem ne zahteva posebne obrazložitve. Nem~ija je velika evropska država, veliko vlogo pa igrajo tudi medsebojni zgodovinski stiki. Tudi sicer ima u~enje nem{kega jezika na Madžarskem že svojo tradicijo. Ruski jezik je zelo pomembno sporazumevalno sredstvo ne samo na podro~ju ekonomskih, znanstvenih in drugih stikov z Rusijo, ampak tudi pri navezovanju stikov z neodvisnimi republikami nekdanje Sovjetske zveze, saj je bila ru{~ina uradni jezik v celotni državi in je kot taka postala splo{no znana v vseh republikah ZSSR. Nastala je paradoksalna situacija, ko je na Zahodu - v Ameriki in v Zahodni Evropi - postala ru{~ina najbolj priljubljen tuj jezik, na Madžarskem pa je u~enje tega jezika potisnjeno na rob zanimanja. Franco{~ina, {pan{~ina in italijan{~ina so jeziki, ki so pomembni v ve~ ozirih, predvsem pa na podro~ju kulturnega življenja Evrope. Življensko pomembno vpra{anje je u~enje jezikov, ki mejijo na Madžarsko (o teh smo govorili zgoraj). Stari {kotski rek pravi, da se brez prijateljev lahko živi, brez sosedov pa ne, ne glede na to, da je imela Škotska v zadnjem tiso~letju samo enega soseda. U~enje poljskega jezika temelji na ustaljenih madžarsko-poljskih zgodovinskih vezeh in prijateljskih stikih na raznih podro~jih življenja.
V za~etku 21. stoletja je potrebno v novi, spremenjeni stvarnosti, ko je znanje jezikov postalo tržno blago, na novo zastaviti cilje jezikovne politike in pri tem upo{tevati sodobne interese države. Naravna težnja vsakega naroda je, da želi svoj jezik razvijati in okrepiti njegov položaj med drugimi jeziki in kulturami. Tega pa ne sme dosegati na ra~un drugih jezikov, s katerimi je v partnerskih odnosih. Če se to dogaja in se pri tem izkori{~a ugodnej{i ekonomski ali politi~ni položaj, prihaja v tem primeru do jezikovnega nasilja. To se je npr. zgodilo v ~asu suženjstva in kolonializma, ko so nekateri evropski jeziki uni~ili jezike prvotnega prebivalstva Azije, Afrike in Amerike. Posledice teh stremljenj se {e danes kažejo v t. i. anglofonskih in frankofonskih državah, kjer svojih lastnih, avtohtonih kultur {e danes ne morejo spraviti na dostojno raven.
Politi~ne spremembe, ki so nastale v Evropi v zadnjih letih, so omogo~ile poglobljene stike na razli~nih podro~jih ~lovekovega delovanja in tako povzro~ile, da se je pove~alo zanimanje za problematiko medkulturnega sporazumevanja. Perspektiva združevanja Evrope, ustvarjanja nekonfliktnih in strpnih ~love{kih odnosov opozarja na zapleteno problematiko prepletenosti kulturnih sistemov in na prisotnost razli~nih stereotipov in predsodkov. Vemo, da znanstveno preu~evanje sterotipov in predsodkov nima samo svojih zagovornikov, ampak tudi nasprotnike. V razli~nih tovrstnih razpravah se v~asih izrekajo mnenja, ki bolj spodbujajo nastanek in {irjenje stereotipov in predsodkov, kot pa da bi se jim zoperstavljala. Eden izmed vzrokov za pojavitev stereotipov je morda najti v pomanjkljivem poznavanju zna~ilnega jezikovnega in zunaj-jezikovnega obna{anja, ki ga pogojujejo razli~ne kulture. Pravilni proces jezikovnega sporazumevanja je odvisen od medsebojnega sodelovanja lingvisti~nih, sociopragma-ti~nih in paralingvisti~nih na~el. Pomanjkanje poznavanja, pa ~eprav samo v enem iz teh elementov, lahko privede do nerazumevanja in ve~krat do nepravilnega posplo{e-vanja, ki je osnova stereotipov.
Združena Evropa je oblikovana kot mnogonacionalni organizem. Zato je nujno kriti~no oceniti realno situacijo in pri tem upo{tevati vse možne okoli{~ine. Zavedati se moramo, da prihaja med državami Zahodne in Vzhodne Evrope v mnogih zadevah
do pomembnih razhajanj, ki pa se jih vsi ne zavedamo v zadostni meri. Ni npr. znano, kako se bo v tej mnogonacionalni združbi udejanjala kultura soobstoja več jezikov. Jasno je, da je potrebno v interesu obče blaginje delovati po načelu enakopravnosti, partnerstva, medsebojnega razumevanja in spoštovanja. Bo tako tudi v resnici?
V današnjem času je pred nami zelo resen problem specialnih jezikov. V obdobju priključitve k Evropski uniji moramo imeti pred seboj dejstvo, da ima poljuben sistem, pa naj bo politični, družbeni, državni ali administrativni, svoj specialni jezik. Z vsakim sistemom je povezana posebna kultura (v tem pogledu tudi mentalna), specifična jezikovna pragmatika, določen način izražanja in utemeljevanja itn. Čim natančneje opredelimo dani sistem, tem natančnejši bo tudi specialni jezik, ki ta sistem predstavlja. Tako spreminjajoča se družbena ureditev kot proces evropske integracije morata predvideti razvoj specialnih jezikov in njihovo prilagoditev mednarodnemu standardu. Drugače povedano: da bi dosegli ta cilj, moramo »stare« specialne jezike in hkrati z njimi »staro« miselnost zamenjati z »novimi« specialnimi jeziki in z »novo« miselnostjo. Vendar pa je potrebno »nove« specialne jezike najprej ustvariti, odobriti in uvesti v komunikacijski sistem. Podobno nalogo moramo opraviti tudi na področju miselnosti. Nobenih novih informacij in nobene nove teorije ne smemo zasnovati na osnovi »starih« specialnih jezikov. Razumevanje novega sveta ne sme temeljiti na »stari« miselnosti. Kajti neznanje specialnih jezikov spodbuja manipulacijo. Izražanje novih vedenj je v »starem« jeziku tem bolj zapleteno, čim večja je razlika med starimi in novimi vedenji in čim višji nivo specializacije dosegajo slednja. Isto opazimo tudi pri posredovanju znanj iz enega jezika v drugi, pri t. i. transkodiranju. Če želimo prevzemati »tuja« znanja, »tuje« izkušnje, »tuje« sisteme, »tujo« družbeno ureditev, smo dolžni ustvariti tudi ustrezne kompatibilne specialne jezike. Če želimo prevzeto znanje, sistem ali družbeno ureditev popularizirati, moramo popularizirati tudi ustrezen jezik in njegovo rabo. Istočasno je potrebno oblikovati in popularizirati tudi ustrezno novo miselnost. To je neodložljiva naloga našega časa.
Specialni jeziki niso bili ustvarjeni zato, da bi »signalizirali« raven razvoja civilizacije in/ali njenih posameznih delov. Temeljni vzrok nastanka in hkrati glavni smisel njihovega obstoja leži v njihovih instrumentalnih funkcijah. Specialni jeziki nam ne samo omogočajo, da sodelujemo v procesu razvoja človeštva, ampak nam hkrati pomagajo uporabljati dosežke (rezultate) drugih. Ali drugače: brez specialnih jezikov ni mogoče zasnovati, prevzeti ali obuditi v življenje nobene inovacije. Brez inovacije namreč ni razvoja. Možnost, o kateri govorimo, je v določeni družbi odvisna od stopnje njenega razvoja, njene notranje ureditve in natančnosti semantičnih prvin specialnih jezikov, s katerimi ta družba razpolaga. V primeru konkretnih oseb pa govorimo o tem, v kolikšni meri obvladujejo posamezne specialne jezike in kako dobro so jih sposobni uporabljati. Tisti, ki ne pozna ustreznega specialnega jezika, ostaja izven določenega profesionalnega kroga in konec koncev zunaj civiliziranega sveta. Nekatere funkcije specialnih jezikov so v celoti pomembne za družbo. Vsak član t. i. »civilne družbe« mora poznati ne samo specialni jezik politike, ampak do določene mere tudi jezik ekonomike, finančne sfere ter različnih državnih in krajevnih ustanov. Zelo pomembno je poznati, vsaj nekoliko, tudi jezik telekomunikacijske elektronike. Deloma tudi jezik medicine in farmacije. Če ne bomo osvojili ustreznih specialnih jezikov,
potem na teh podro~jih ne bomo mogli pametno uporabljati želenih inovacij, da niti ne omenjam tega, da zaradi neznanja ne bomo mogli vprašati niti za nasvet.
Literatura
Banczerowski, J., 1998: Kötelessegünk-e gondoskodni anyanyelvünkröl? Magyar Nyelv \. Benkö, L., 1997: Anyanyelvünk ügye es az ertelmüseg felelössege. Magyar Tudomäny 10. Bollack, L., 1899: La langue Bleue - Bolak. Langue internationale pratique. Paris. Bolla, K., 1998: Kell nekünk ortoepia?! Magyar Nyelv 1. Burney, P., 1966: Les langues internationales. Que sais-je?Nr. 968 (ed. 2). Paris. ^emepaes, ro. 1977: Hyra pasBHTHa coqaonHHrBHCTHKH b ycnoBHax HayHeo-TexHiHecKOH
peBonroqHH. HayuHO-mexHiHecKan peB0JiKii4UH u ^yHKi4U0Hup0BaHue Hsuxoe. MocKsa. Dow, f., 1997: Scaling the Fortress - Preparation for Accession to the European Union. Transfe-re necesse est. Proceedings of the 2nd International Conference on Current Trends in Studies of Translation and Interpreting. 5-7 September 1996. Budapest (Pefl. Klaudy Kinga es Kohn Janos). (Dalje: TNF.) Fabian, P., 1997: Az elviselhetöseg hatarai a radioban az idegen szavak hasznalataban. Magyar Nyelvör.
Fodor, I., 1997: Nyelvujitas regen es ma - Europaban es a harmadik vilagban. Magyar Nyelvor. Gretsy, L., 1998: Nyelvhasznalat es nemzeti tudat. Magyar Nyelv 1.
Jesensek, M., 2001: Slovenščina danes. Slowianszczyna w kontekscieprzemian Europy konca
XX wieku. Jqzyk - tradycja - kultura. Katowice. Keszler, B., 1997: Az anyanyelvi oktatas helyzete es feladatai. Egyetemi Fonetikai Füzetek 21. sz. Budapest.
Kiss, J., 1996-97: A magyar nyelv mai helyzeteröl nyelvpolitikai szempontbol. Helyesiräs es nyelvpolitika. Gyula.
— 1997: A magyar nyelvröl - nyelvpolitikai megközelitesben. Magyar Tudomäny 8. NyomArkay, I., 1997: A szerb-horvat nyelvkerdes. Magyar Nyelvör. PEntek, J., 1998: Gondolatok a magyar nyelv mai helyzeteröl. Magyar Nyelv 1. PORZIG, W., 1975: Das Wunder der Sprache. Probleme, Methoden und Ergebnisse der Sprachwissenschaft. Ausg. 6. München. Schaffner, K., 1997: European Integration through Translation. TNE. Budapest. Tytgat, K., 1997: Problems of a Linguistic European Integration. TNE. Budapest.
Summary
The author in the article surveys the general linguistic situation in the world and the issues of international communication related to this situation. Many people perceive linguistic diversity as an obstacle that hampers universal development. in the modern world small languages and cultures are subjected to ruthless competition, struggle, and marginalization. This situation opens the question whether small languages and their cultures are capable of entering this great global competition, dictated by the so-called world languages, or they will remain in the background, lose their communicative function, and eventually disappear.
It is known that in the 20"" c. and particularly recently contacts between people, representatives of various cultures and languages have grown to an unprecedented extent that has not yet been studied. This has prompted pedagogy to reconceptualize itself, as the previous language policies that consider only major European languages (English, German, Russian, French) did not fulfill the expectations. This poses the question what Hungarian language policy should be
like in the 21st century. The author thinks that among foreign languages English should be taught first. A second foreign language should be either Russian, German, French, Spanish, or Italian. A third foreign language should be either Ukrainian, Slovak, Romanian, Croatian, Serbian, Slovene, or Polish, i.e., a language of a neighboring nation.
Presently, a serious problem of languages for special purposes (LSP) is upon us. At the time of accession to the European Union one must keep in mind that any system, be it political, social, state, or administrative, has its own LSP. Each system is related to a particular culture, language pragmatics, particular kind of expression and justification, etc. For this reason the »old« LSPs and the »old« mentality associated with them should be replaced by »new« LSPs and »new« mentality. However, »new« LSPs should first be devised, approved, and introduced into communication system. This is a task of our times that cannot be delayed.
Iz ruščine prevedla Vanda Babic.