Vaja naših teritorialcev
Zadnji čctrtek v prvj.šnjem mvsecu s» p« dcscti uri zvcčer v niarsikalerein stanovanju ali hi.ši v naši občini /a/vonili /vonci. Nas občinski štab za terito-rialno obrambo jc namreč / i>alarmom«, kot pravijo (to jc s poiivi po kurirju), poklical na uspo.sabljanje pripadnike dela enote Mira Perca-IVIaksa. Mobilizi-ranci so se nckaj ur zbirali na ohrnnkih gozdov v vzhodnem delu na.še občine. V okvirti taktične nalogf so pripravljali in urejali orožje, prihodnjega dnc pa so v popolni foojni uprcmi prvhudili diset kilumetrov dolgo pot i/ kS Šmartno <>b Savi do Zagradišča. lam s<> jih njihovi tovariši kuharji, tudi tcrilorialci, i.e pri-čakali z okusnim golažein in polent«.
Čeprav so bili fanljf nckotiko zaspani, saj so prebedeli vso noč od čctrtka na petek, sn bili dobre volje. K razpoloženju je prispevalo tudi vreme, ki je bilo kljut) po/nt-inu »klobru še toplo, najpomembnejst! pa je bilo, da ni deževalo. Bilo je nekaj ožuljenih nog, kar p<> dolgi poti pravzaprav ni čudno. »Najpu-membnejša za takle pohod je uhojena obulev,« so mudrovali nekateri. Po ko-silu so naši leritorialci i/vedli še vajo, naio pa sose ob pctih pnpoldne odpravili iz Sostrega dumov.
Besedilo in slika: D. J.