proleta hec je DELAVSKI LIST misleče <":itatelje PRGLETAREC UIimII« Jugo«l»vanNk«' fcorialiajliént» ¿xvw.v in ProNvelne Hlalirc official organ of j. s. f. am) its educational bi/reau IT.»— NO. 1785. EnltrW m m»nd rim ____«. Ittl, al Um i*u*t «ffk« at Ckfc*«*. Act al Cqh««m March 1. 1ST*. M. CHICAGO, ILL, 26. NOVEMBRA (November 26), 1941 Published Weekly «t 2301 8. Uwndale Ave. LEO—VOL. XXXVI V vojni z Nemci je Rusiji zima v veliko pomoč SOVJETSKI UNIJI V VOJNI S HITLERJEM TRDA PREDE, A POMAGA JI SEVERNI MRAZ. ANGLEŠKA IN AMERIŠKA VOJNA OPREMA PRIHAJA V RUSIJO 2E V VELIKIH MN02INAH. — BERLIN V SKRBEH ALI ZEDINJENE DRŽAVE POMAGAJO? Ko bo zgodovina nemške vojne proti Rusom kon-čno napisana. bo morda zgodovinar označi! mesec november tegra leta za odločilen prevrat — to pa ne toliko v vojaškem, kolikor v psihologičnem smislu. Kajti to je mesec, v katerem >e je z vso be^nostjo vrgla ruska zima na nemške čete; to je čas, ko so naciji prvič popolnoma uvideli, kaj se pravi bojevati se ne samo proti sovjetskim vojskam, nego tudi proti ogromni, uporni, sovražni deželi sami. Tudi nad Napoleonove vojake je priilo to gorje Ta smisel bojevan ja proti neizmerni in primitivni sili je zadel tudi Napoleonove vojske. Najprej je lopnil po njih, ko so zapustili Moskvo ter se začele umikati pri Možajsku, kjer so *e Nemci morali Se pred kratkim braniti pred sovjetskimi protinapadi-v besnečem viharju. Kakor bi betale pred neko nevidno grozoto, so francoske čete drvele skoro v divjem begu po poti v Smolensk puščaje za sabo vozove, konje in ranjence. In to je bil šele začetek umika preko ledenih poljan, ki se je spremenil v epiko strahot in mizerije. Sedanie vreme še vse hujše Vreme, ki je zatelo Nemce, je bilo vse hujše od onega, ki 10 ga doživeli Francozje. Berlinska poročila so trdila, da je temperatura okoli Ljeningrada padla na 22 stopinj pod ničlo, med tem ko je bila okoli Moskve le 5 stopinj nad ničlo. Nenadno tajanje je vse izpreme-nilo v strašansko blato v mno-prih okoliših, med tem ko je po drugod snežni metež izprevr-Kel bojevanje v strahovit in srdit spopad v Svigajočih snežinkah. Ne mci nepripravljeni za zimo Nenadni prihod ruske zime je zasačil Nemce nepripravljene. Rusi ho poročali, da so ujeli veliko število nemških vojakov, ki so bili se vedno v tankih poletnih uniformah. Za nacije se je pojavila nova težava — pomanjkanje strehe. Ker se jim fli posrečilo zavzetje Moskve ali Ljeningrada, jim preostaja-jo Hinole zavetišča po porušenih vaseh in v ledenih zakopih, Nmiški filmi v Berlinu kažejo, kako skušajo vojaki rešiti to ree s tem, da si postavljajo kolibe iz hlodov norveškega borovca in delajo bivališča iz •ne^a. Puški mraz znanilec bolezni Kuski mraz je tudi znanilec bolezni — zlasti legarja (tifti-*a) in akutnega prehlada. Po sovjetskih iHiročilih so nemški ujetniki polni uši in tako zreli za legar. Celo v pomožnem glavnem mestu Kujbiševu je vreme povzročilo epidemijo gripe med tujci. In potem je še tudi ozeblost, ki morajo naciji računati nanjo. Ozeblost je bila huda šiba tudi za Napoleonove armade in ona lahko pošlje človeka v bolnišnico, kjer mora ostati dolgo časa, preden se mu zaceli taka rana. To so telesna trpljenja, ki jih prinaša Nemcem rusko vreme in ki se jih ne morejo rzegniti. Duševne muke Toda vreme je $a tudi poglobilo in poostrilo sovraštva, nezaupanje in strah, kar vse čutijo možje iz gosto naseljenih industrijskih krajev, ko so vrženi v deželo, ki se jim zdi ena sama strahovita pustinja. Ob takih okolnostih je noč najhujši čas in Rusi pravijo, da prenehajo Nemci skoro vse napade, bržko objame nočna tema gozdove ali pa stepe. Neki nemški vojaški poročevalec je opisal enega izmed maloštevilnih nočnih bojev takole: "Ker~ie govorimo o nočni bitki, naj omenim, da ne bomo nikoli pozabili tiste noči. Tema je bila kakor v rogu in pa mraz kakor sredi najhujše zime. Celo v oklopnikih nas je strašno zeblo. Sanjali smo o blatu, o blatu v obleki, o blatu na čev-ljih, na obrazih, o blatu vsepovsod — to je ena sama težka sanja o blatu." • Stormoviki Vreme je skoro popolnoma izključilo .bojevanje na fronti. Le malo so mogli storiti vojni zbori v tistem strupenem mrazu. Do krajevnih spopadov je prišlo le na obronkih poglavitnega mesta Tule na bojnem polju pred Moskvo. Samo na primeroma toplem Krimu so mogli Nemci malo naprej. Tam so naposled vzeli Kerč, mesto na skrajnem vzhodnem koncu polotoka, ločeno od suhe kav-kaške zemlje samo tri milje po vodi. Na severu so menda Rnci dobili neko bitko v boju proti sovjetskim četam. Prvič pa je bilo opaziti poročila, v katerih je povedano, da so začeli Rusi prejemati angleške in ameriške vojne opreme v tolikšnem številu, da jim izdatno služi v bojevanju. Nadalje je bilo tudi »poročeno, kako silno uspešno je v razbijanju nemških oklopnikov novo rusko letalo, ki se imenuje štor-movik. To je težko oboroženo, oklopno letalo za preganjanje in zasledovanje sovražnih o-klopnikov. Papež ostane, kar je Neniki teropUoi »o nedavno »upali m Moakvo lataka « b**edilom, da »• naj Rusi|a poda. ker jI nihca njenih savesnikor v ničemer ne pomaga, ^iati nemški a «rop la ni — bili l»al« nato «biti »a tU s ameriškimi bombniki. Eden is med «jih, ki je bil poslan v obrambe Leningrada, je na vrbnji »liki. I Papež se ne bo dal nikoli pre-K<»\oriti k temu, da bi zavzel jačje stališče proti nacijem, če Angleži ne popuste v svojih od-nošajih do katoliškega mišljenj«. Papežu gre sedaj nagibanje j Anglije k levi najbolj po glavi, i Njemu se zdi, da bi se smel po-I udarjati le vojaški značaj an-gleško-ruskega zavezništva in I da bi naj Anglija ne usmerila I svojega evropskega političnega I poziva v tolikšnem nagibu k elementom levega krila. Papež je dal tudi razumeti, j da se ne mara vmešavati v za-| deve vichyjske vlade, ki misli vzpostaviti monarhijo, niti noče nuditi nobene podpore elementom, ki so proti FVancove-mu režimu na Španskem. Papež pač ostane, kar je. Zato pa tudi misli in postopa kakor človek, ki si želi nazaj nekdanje stare čase, ko ao papež in kralji sami določali usodo vseh narodov. Upajmo in delajmo na to, da se tisti nesrečni časi nikoli več ne povrnejo t CIO SKLENILA PRIDOBITI V SVOJE VRSTE NADALJNIH PET MILIJONOV DELAVCEV ALI SI JOHN L. LEWIS ZAPIRA POTA PRED SABO? — SPORNA TRENJA RADI JURISDIKCIJE, STROŠKOV IN KONTROLE NAD ORGANIZATORJI Cel -ta redna konvencija CIO v Detroitu, ki se je zaključila zadnjo soboto, je bila burna v vsakem oziru. To je naravno. Predstavlja pač novo unijsko gibanje, v katerem tek mu jej j razna trenja, individualnosti, kakor je John L. Leviš, pristaši neodvisne delavske politične akcije, komunisti, pristaši predsednika Roosevelta, in vrh te«a nice unij in bile so temeljna o-vira napredku in blagostanju ameriškega delavstva. To skušajo biti tudi sedaj. Noreča za unije sedaj je le, da plačujejo svojim delavcem unijsko mezdo in čakajo, da "national emergency" neha, pot»m pa spet vržejo svoje delavce v podložnost in v garanje za čim-nižjo plačo. še razni ambicijozni voditelji, ki se naganjajo priti naprej na račun že organiziranih delavcev, namesto da se bi potrudili j nobenem, slučaju hotela dobiti v unije milijone neorga- I v nastavljene ji zanjke. nizlranih. PRESOJAXJA DOGODKOV DOM A l > PO Saburo Kuruau je napravil dolgo pot iz Tokia v VVashing-ton, da spravi svojo deželo in Zed. države v sporazum in sodelovanje. Japonska je namreč od naše republike jako od visna. Svojo bojno mornarico si je zgradila z ameriškim železom. Njeni bojni tanki, njena zma — na vrhu — ker je Lewis nasproten Rooseveitovi vnanji politiki, če ne bi bil, bi zmagal v tem sporu brez posebnih tež-koč. Tako pa so le premogarji na izgubi. Polovico "zajetih" premo- govnikov, ki jih obratujejo je-fetala. n j^^avti korporacjje, je v Penn- amertókim «rasolinom in am*ri- «.vlvamji. V njih je zaposlenih blizu trideset tisoč premogar- ameriškim gasolinom in ameri škim oljen. Ameriški bomba* je . . _ Japonski enako nujna potreba. ,n v °*u,lh <*riavah za Vse to ji je ameriška vlada pred Španije pa nad 20 tisoč. meseci ustavila. In ob enem je 1 MU ho*e' da te dnižbe pribil Japonski ustavljen ameriški zna->° ««»Je enako kakor druge trg za njeno svilo. Vlada v j premogovniške d?»*t>e. VVashingtonu želi ohraniti mir ^ da "e sme obsodili v smrt. Sloveivci so miroljuben narod. Ne, da so bojazljive». Am pak vojskovati so se morali vedno za druge. Narodi, ki so "bran zgodovine", brez osvojevalnih vojn v svojem razvoju, nimajo pravljic o junaških vojskovodjih, o zmagovitih pohodih in im perialističnih (pridobitvah. So torej brez militarističnrh tradicij. Slovenci so deloven, konstruktiven, za svojo velikost izredno visoko razvit kulturni narod. y Berlinu so sklenili, in v Rimu pritrdili, da naj ga bo konec. Pod bivšo Avstro-Ogrsko so Slovenci imeli mnogo odličnih političnih in kulturnih voditeljev in bojevnikov. Imele so jih vse tri struje našega naroda: katoliška, liberalna in socialistična. Pod Jugoslavijo je diktatura razvoj novih moči zadušila, prejšnje moči pa so pomrle. Ostal je izmed njih le še Etbin Kristan. * Tako smo v svetovni javnosti brez močnega predstavništva in manjka se ga celo v jugoslovanski zamejni vladi. . Okolščine, v kakršnih smo sedaj, torej niso za naš narod v ničemer ugodne. Tudi v Zed. državah naše moči niso to kar so bile v času prejšnje svetovne vojpe. A vendar, to je glavno, kar je ostalo, da lahko še svobodno deluje za narod, ki je obsojen v uničenje. maEssr* -j— . ■■ 1 I se» da v zadevah, ki nas ne t>o~ do kompromitirale, lahko pa-stopnmo skupno s predstavniki jugoslovanske vlade in jim po-I magamo. « i "Ce $e bomp sporazumeli v bo agitacije, stikov s slanimi | i teh glavnih tačkah, lahko se- organizacijami in naprednimi I stavimo v tem smislu kratko de- elementi, treba informacije [u ¡jklaraeno ali izjavo, ki bo na* zveze z zvezno vlado v \\ program ali kažipot našega ' ingtonu. Treba ba moči? tre- tične združitve vsega »veta. To vse je treba upoštevati, če se hočemo pravilno lotiti dela v tem važnem in potrebnem gibanju, prau j «a ornik, Treba 1 dela." Predsednik Cainkar odpr» ra/.pravo po teh Molkuvih svetih in John V»4ic «e prvi p-glasi k besedi ter pravi, da se j popolnoma strinja z nasipi pri-! zadevanjem, ki stremi za t^fn. da se ameriški Slovenci zdru ba denarja. Zgodovina t ka na naša vrata. Jugoslovanska vlada le lah. ko govori. Ali vprašanje je, ko-liko se z njo strinja jugoslovansko ljudstvo. To ne govori » j^kozi pjena usta. Toda ono se- H u i n daj ne more govoriti. Zato u žimo v eno politično gibanje, moramo govoriti mi zanj, /a-|v katerem naj delMjenjp v slo- ključi £U>in Kristan svoje beri ramo ob rami za blagor in sede. + jpiavicc naših ljudi onkraj Anton Zbašnik poprime be morja. Sicer ne pozna Slove- Medo ter rečCf da gtrinja , nije v starem kraju, pravi, ker izvaj^nji Etbina Kristana in je bil rojen v tej deželi, ah IViM,a Molka. Treba je zdir/ navzlic temu mu še bije sne y.e s|OVenske zemlje v ohi tudi za deželo, iz katere so pri- federativne Jugoslavije, pravi šli nje jovi starši semHaj. Nato povzame besedo Etbin Kristan ter pravi, da iskreno pozdravlja enotno politično akcijo stari domovini v prid, ker in zdi se mu, da ni ta koi f | renca dovolj reprezentativni; Zato bi bilo dobro, meni, tv r.i bila širša in obsežnejša. N;;>v<-tuje in priporoča, naj b^ čuti njeno potrebo. Pozdravljal | ^rali glavni odborniki vseh je pomožno akcijo, ko se je ! ustanovila, a|i politična w mu zdi stokrat \azuej*a. Vsa Ev- iu:- ših podpornih organizacij i.: v ¿i nu¿i intelektualci na skupno zborovanje ali konferenci ropa je za-aižnjepa, pravi, ali j ki naj bi bila nj|i naro(Jni pal<; Nemci imajo v prodiranju na ruilu itmijiica priti #r«c«, tod« toliko, da »« jim bi UpUčal«. Na (»r-nji »Kki je ulica v Kbarkovu, ki »o ga uitdli naciji. So. rjotski vojaki •• ob ivejem umiku zapustili Nemcem »aroc golo sidovjo, a večinoma to tudi tidovje porušil« Akcija za v pomoč Sloveniji in Jugoslaviji, da se ju otme iz podjarmljonja Nemčije in Italije POROČILO IN ZAPISNIK 0 KONFERENCI ZASTOPNIKOV, KI SE JE VRŠILA 15. NOVEMBRA 1941 V CHICAGU, NJENI SKLEPI IN RESOLUCIJA O NALOGAH ZA DELO | vsa H^vropa ima tudi svoje za-j stopnike izven sebe, da morejo govoriti zanjo. Slovenci so tam-I kaj v sužnoiti, pa ne morejo I govoriti; zato maramo mi, ki ima izven njihue podjarmljene zemlje in svobodni, govorici zanje. Ta politična akcija je pa potrebna tudi zato, ker se boj v i tej vofhi bojuje za nekaj silnega in popiembpega. V njsai ne gre za Hitlerja, nego za to, da se ustvari podlaga svobodnih ljudi. Napredne ideje napredujejo po vsem svetu. Anglija lordov je mrtva. Poraja se Anglija delavstva. Demokracija je res vprašanje seda- lament. Ker gre za srečno bodočnost ftašega ljudstva, mnli, da ne bo odpora pri na*ih podpornih organizacijah. Ta nas narodni parfament naj se vrši takoj po Novem letu ali pa še prej, ¿e je to mogoče. Josip Zalar odobrava Zbaš-nikovo priporočilo za narodni parlament, se v polni meri uje ma z idejo enotnega političnega gibanja med ameriškimi Slovenci za pravico in blaginjo stare domovine in je za to. da se naj naša Slovenija uklju-či v prerojeno, novo Jugoslavijo. Nadalje se izreče tudi za to, da se naj vrši tisto narodno nje vojne in demokracija mora I Z ku: Jj,„„„ ...__r .sestanku glavnih odborov vseh biti podlaga tudi našemu giba nju. To organizacija bodi naš | "TT^IZ...... __T.i___.. u.i.____na katerem se ima rešiti vpra- naših podpornih organizacij, Na pobudo nasvetov, da naj t nese kmalu zaželjenega cilja, čimprej pričnemo z akcijo v j naj Amerika čim prej vstopi v ¿omoč Sloveniji, je izvršni od- vojno ter z vso silo udari po se k SNPJ povabil na izredno nacijih, laških fašistih in ja-zborovanje vse slovenske cen- ponskih banditih. tralizirane organizacije, ki "Drugič smo se sešli danes,' nekaj čuti. Toda vse to še ni tuč gotovega—to so še sa* mo i^kriee v črni temi, iskrice, ki pomenijo že nekakšno upanje. Gotovo je le to, da si nih narodni parlament, v katerem naj imajo vsi njegovi člani besedo za ustvarjanje skupnega cilja. Nasprot*tva v nazorih je j treba djati na stran in v skupni iskrenosti stremeti za ^kupnim ciljem. Kakšne naloge Čakajo to gibanje? Mnogotere in težke. Naloga je težavna, a jo bomo zmogli v slogi in poštenem vrAil° v soboto 15. novembra j nadaljuje Molek, "ker so nam razumevanju razmer ter od noša j ev kot so. Potrebno je le da se 'zedinimo, kaj želimo >n hočemo, ne samo v tem, česar nočemo. Ameriški Jugoslovani so se v prejšnji svetovni vojni osredotočili za svoje cilje v veliko lahkejših okolščinah kot pa je slučaj v sedanji vojni. Takrat so upali Hrvati, in upali Slovenci, na sijajno bodočnost države, za kakršno so delovali: eni za monarhistično, drugi za republikansko obliko. Prodrla je prva, a obnesla se ni. V prejšnji svetovni vojni ni bilo med Srbi in Hrvati skoro 1D41 v uradu SNPJ. Sledeče vanja v oficijelni predstavniki Slovenje zapisnik zboro- j cev v starem kraju povedali. da je politična bodočnost Slovenije odvisna od nas, ameriških Slovencev, da moramo mi govoriti namesto njih, ko morajo oni tamkaj molčati. Tako če ne želi povratka v staro Ev- i Treba mu bo zdramiti naše lju-ropo in tako ga tudi mi ame- di širofn po Ameriki ter jih šanje vojne klavzule v članskih certifikatih. Janko Rogelj pravi, da se strinja z ZbaSnikovimi priporočili. - , » Marie Prisland govori enotnemu političnemu gibanju v prilog ter izrazi upanje, da bo njena organizacija podpirala vso to našo akcijo zlasti še za Zapisnik Ob desetih dopoldne odpre predsednik Slovenske narodne Slovenci ne želimo svojim Pridobiti za sodelovanje v «p- ke/ ob ^danj.h raz- ni v starem kraju v staro |»«m «ribanju. Informirati bomo 1 meJ"ah v domovini ženske in po- morali javnost te dežele o svo-1tvebl10 Pa *e Qtroci jih ciljih, kar pa ni tako lahka Kristan poudarja nato, da se stvar, kakor bi si kdo mislil, morajo tudi naše ženske v ve- .____ . »___.. . i.. .. a ... .. > podporne jednote Vincent jto nam povedali ter nas opo-Cainka • zborovanje, ki se je zorili, da je prišel čas, ko lah-! riški bratom Jugoslavijo. Hrvatje, t. j. pošteni Hrvatje, — ne Paveličevi tolovaji — ne marajo povratka. S široko avtonomijo v jugoslovanski ali balkanski federaciji bi se morebiti zadovoljili. vršilo v prostorih glavnega jed- nikakih nasprotstev, razen kolikor jih je mogla med Hrvat« \ n<*ine«a urad» v Chica,gu, po- stari domovini v ,prid " * - < i/lcn nov*n^n lautAnniUn ■ 11 «.» . . "S federacijo te vrste bi se ko začnemo politično gibanje-! zadovoljili tudi Slovenci, a to zdravi navzoče zastopnike in zastopnice ter na kratko pove, gojiti s »pomočjo raznih Zottijev avstro-ogrska propaganda. V kratki dobi dveh desetletij pa je nastalo med tema dve- ¡¡kaTje v imenu" izvrševal nega ma narodoma več nasprotstev in toliko predsodkov in mržnje, odseka svoje organizacije skli-da se jih niti v tej kritični dobi ne more utajiti, ne zakriti, ne- Cal ta sestanek ter nanj pova-glede, kako gotovi faktorji med Hrvati in Srbi to poskušajo, bil vse slovenske podporne or- Slovenci so ta razdor med njimi opazovali in bolel jih ie ganizacije pa politične in kul-ob enem. Režim pa jih je uporabil za nekako protiutež zoper |turiie ustanove Hrvate. Tako je troimeni narod, ki se bi lahko pod razumnim vodstvom in v zdravih razmerah resVazvil v narod, bolj odtujen drug drugemu, kakor pa je bil v času prve svetovne vojne. To so neprijetna dejstva, a mežati pred njimi nam ne bi nič pomagalo. Prvič, razumeti moramo, da ima svetovna javnost, pa naj bo nam iprijazna, in ona, ki nam je sovražna (nemško-italijan zsz, Njegovemu povabilu odzvale SNPJ, KSKJ, AttZ. DSI), SZZ in JSZ. Slovensko narodno podporno jodnoto sta zastopala Vincent Cainkar in Ivan Molek; Kranjsko-slovensko * katoliško jednoto Josip Zalar; Ameriško Nato se peča z vprašanjem, koliko more naše politično gibanje pomeniti, ter pride do zo- tatorja ključka, da bo nas navsezadnje vendarle kdo na visokem in odgovornem mestu v Wash-ingtonu poslušal in upošteval. Je precej pesimističen v tem ■iJf.oziru, ali vseeno misli, da lahko pridemo v organizaciji do Roosevelta, do predstavnikov Anglije in Rusije ter jim povemo, kaj bi bilo po naši sodbi najbolje za našo staro domovino. . ker gledu den. Treba bo iskati stike z vsemi organizacijami, ki imajo enako podlago in enake namene ; vse te bo treba pridobiti tudi za morebitno sodelovanje. i . . . . , . ... Nekaj stičnega bomo morali lahko čez noč prelevi v dik-. ,r 4 T. • . . poskusati tudi pri drugih na orja in zatre z eno potezo ll___i . ' * . je Amerikanec v tem, po-1 likam številu udeleževati tega u sila brezbrižen in neve-1 vaipega gibanja ter sodelovati v njem, ker radi zatajujejo oficielni jugoslovanski krogi, a se nikakor .. r, , , . Molek. "Najprvo jim bomopo-|gla uspevati, pa naj bi bila žt n.čar; Zapadno slovansko zve- v€(U]i da je 7a bodoči rayvoj republika ftH monarhija angle zo Leo Jurjovec st.; Dru*vo |sloV€nftkejra |jlKlstva v znAme.................* nju svol>ode in demokracije ab- „ . . . . x. - solutno potrebno, da so Slo- Prisland m Mary Tomaž,n; Ju-; ^ po|itifno Mirulf>ni v eni Koilovansko MeiaMieno.zvezo ■ , , t . da so vsi Siovenci Kmtan ,n Frank Zaitz' ' na?Primorskem, sv. Družine John Vidic; Slovensko žensko zvezo Marie Za predsednika tega zboro- atsjsrsHem, Olfrikem, Kranjl vanja je bil soglasno «voljen gkem {n kjerkol¡ že avtonomna Prepričanje ni naki predlog, na katerega prisUneA, potem ga pa zavržeš in pozabiš. Prepričanje mora obvladati duh in srce. lie za en dan, temveč za vselej. Če smo na primer enkrat preskusih, da se ob o?nju opečemo, potem te skušnje ne zavr-žemo, temveč jo ohranimo kot navodilo za vse življenje. — F. Hali. V tej meri kot se razvija meščanstvo, t. j. kapital, se razvija tudi Proletariat, razred modernih delavcev, ki žive le. dokler imajo delo, in ki imajo delo le. dokler množe s svojim delom kapital. — Karl Marx. Vincent Cainkar, za zapisnikarja pa Zvon ko A. Novak Predsednik Cainkar odpre razpravo in Ivan Molek prečita uvodne misli, ki so bile tele: "Mi *mo se danes zbrali kot zastopniki naših organizacij prvič zato, ker trdno verujemo v zmago angleškega, ruskega in ameriškega orožja v tej vojni. Edino ta zmaga more osvoboditi našo staro domovino in vso zasužnjeno Evropo iz na-cijskih in fašističnih verig. Ako ne bo te zmage, ipotem smo mi do negotovosti danes zastonj tukaj." Za dosego te zmage in osvoboditve naše stare domovine, meni Molek, da moramo podpirati zunanjo politiko ameriške vlade in njeno pomoč Angliji in Rusiji; če pa to ne pri- Koroškem. srednjeevropsko, v kateri bo imela močne ekonomske pogoje in popolno politično pa kulturno (jezikovno^ svobodo za svoje notranje potrebe. "To je stališče SNPJ, kats-ro je 1)ilo sprejeto na zadnji "V tem se vsi strinjamo in konvenciji. Ce tudi druge slo- ne da odpraviti z zatajevanjem. Macedonci so Slovani in po svoji govoriei zelo blisu našemu jeziku. Ce hočemo pravo podlago trajnemu miru, se morajo rešiti tudi taka vprašanja. Vsi južni Slovani bi bili lfihko združeni v jugoslovanski federaciji, . ... L'a srednjeevropska federacija bodis, balkansko, bodisi |8e pa I centralizirane politične in kulturne organizacije s pravico dveh delegatov vsaka, potem zastopniki naših časopisov, naši pisatelji in eventualno drugi intelektualci. Predlog je bil soglasno sprejet. Frank Zaitz soglaša s sklicanjem skup na/a shoda. Vsa propaganda gre sedaj skozi jugoslovansko vlado v Washingt<>-nu, Londonu itd. Ti ljudje se ne bodo radi umaknili. Zamudili smo že dokaj, kar nam bo le težko dohiteti. Vodilni čini-telji iščejo le našega zaledja. Tako tudi Snojev predlog. Boji se, da nastane zastran tega morda kak nesporazum in ka* (Nadaljevanje na 5. strani) . •. .........t......................,...,.., . . , IGNAZIO SHONE: FONT AM ARA ROMAN IZ FASISTICNE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedtl TALPA v Nadaljevanje.) "Samo besedico recite in vsi kafoni bodo vstali kot en mož!'* it odgovoril Berardo. "Ne, ne i Za to ne «re,M je de jI I don Circostanza prestrašen. "Gre še za usodnejšo stvar... Tu imate tri plačilne vrečice, ki sem jih za vas pripravil ... Za vsakega po enega z dogovorjeno mezdo." Kes so na mizi lfcžale tri plačilne vrečice. "Vse je bilo pripravljeno, kakor je bilo dogovorjeno, niti centesimo ni manjkal. To mi menda vendar verjamete?" "Verjamemo," smo vsi trije odgovorili. Nato je zopet vsakemu sege! ali ni to grozno?" me je prekinil ljudski prijatelj. Bral sem dalje: "Poljska melioracijska in zemljiška dela. nahajanje in presajanje vinogradov, olivnih nasadov in sadovnjakov, na-pravljanje greznic, napolnje-\ anje, čiščenje, kopanje jarkov, trebljenje gozdov, zidanje ce>t itd. spadajo pod poe'ebno določbo; vse to spada v rubriko zaulnih del, ki se jim po gornji i dlcčbi mezda zniža. To znižanje pa ne sme presegati 25 odstotkov." "Ali ni to neverjetno? Kaj a? le vriva zakon med gospoda in hlapca** ... Kje pa je petem naša svoboda? ..." •"Saj so tamle naše tri vreči- go Mussolinl," je odgovoril don | Circoatanza ... "Nisem za to tu, da bi prelomil zakon ... če ae nočete na lep način sporazumeti, mi preostanejo samo še karabinieri." Don Circoatanza je bil strašno razburjen. Jezno je begal po sobi in bliskal z očmi. "Tega nisem nikoli od vas pričakoval," je razgrajal, "po vsem, kar sem vam dobrega napravil... Vse svoje življenje aem žrtvoval za ljudstvo ... Kaj pa še hočete? Ali hočete, da propadem? ... Zakaj me hočete uničiti? Kar odkrito mi •povejte, zakaj me hočete uničiti? ..." Končno se je pomiril, stopil k* pisalni mizi, vzel Berardov i vrečico in potegnil iz nje 86 lir. Nato je vzel kos papirja in svinčnik in pričel računati: "Po zakonu moramo 40 odstotkov odtrgati.. / Znaša 34 lir... Ostane 51 lir ... Od tega zneska moramo po zakonu za Politiko prijateljstva, ki se je izplačala v Na vrhnji »liki M Ammml je hiWi ameriiki poslanik v Mehiki, Jotephu» Daniels, ki M poalaelja od pr*d»«daika mehiške republike Aville Camache. »eniels je pestil nU vImIm starosti. Vos ia« tvojega uradovanja )t saetepal politiko »pravo le »©delovanje s Mehiko. Tako je dokaj ugodno ■rcail tudi napeto vprašanje mehiških oljnih polj, ki jih jo mehiška vlad« zasilna dela odtrgati 25 odstot- eseln aseeriikis» in angloikim družbam. V Mehiki jo Rooeevell enako popularen kakor v svoji dešeli. Mehikanci |« imajo rodi sato, ker jim puati, de •vojo notranjo ekonomake in politično sadove rešujejo bres vmešavanja Zr din jenih drsa v. v roko in nas vnovič objel. (če-' ce ... Vzamemo jih in vse bo v redu." Berardo je hotel svojo kar spraviti. Toda oni ga je zadržal. * "Kaj?..." je začel kričati in izpremenil glas in obraz. "Silo in v moji hiši? ... V moji hiši? ..." "To ni sila," sem dejal. "Za dogovorjeno plačilo smo opravili dogovorjeno delo. Tu ni prav nič težko, napraviti račun..." "In zakon?" je kričal ljudski prijatelj. "Kje pa je potem zakon? ... Kaj ne veste, kaj čaka tistega, ki se zoper zakon pregreši? Vi ste ignoranti, vi tega ne veste, toda jaz vem ... Radi vas ne maram na galejo ... Zakon je zakon in treba ga je spoštovati." "Mojzesova zapo\ed pravi: ne k radi!" sem dejal., "Danes ne vlada Mojzes, ne- ma bi mu ne verjeli? Komu pa naj verjamemo, če ne njemu?) I Nato je ljudski prijatelj znova povzel: "Prav davi sem prejel novo Jelovno pogodbo za poljske delavce v naši provinci... to je bil zame strašen udarec . .. Berite!" Vzel sem časni H, ki mi ga je ponudil don Circostanza, in prebral iz njega nekaj z rdečim svinčnikom podčrtanih mest: "Mezda poljskim delavcem prve kategorije (moški od 19. do 60. let) se zniža za 40 odstotkov. Tako zniržana mezda se pri mladostnih, ki jim je 17 do 18 let (druga kategorija), zniža za 20 odstotkov, pri ženah in otrokih (tretja kategorija) pa 7.a 45 odstotkov." "Ali ni to strašno? Povejte. kov... Znaša 13 lir. Ostane Berardu 38 lir ... Ljubi, pivi j tihi Berardo, prav žal mi je, toda krivi so fašisti." Nato je vzel don Circostanza i mojo vrečico in potegnil iz nje j 78 lir. Zopet je začel računati; j "Po zakonu odtrgajmo najprej 40 odstotkov ... Znaša 32 lir... Ostane "46 lir... Sedaj j odtrgajmo še 25 odstotkov ... Znaša 12 lir... Ostane 34 lir..." Isti manever je ponovil tudi s Scarponovo Crečico. V navalu radodarnosti je poklical don Circostanza nato deklo in nam ponudil vina. Bili smo dovolj neumni, da smo ga pili. k prešernovemu jesenskemu koncertu Nopisal Zvonko A. Novak O »vrt, mtt»o svobodo stbi dtij. nudil občinstvu veliko pobude in zabave obenem. . Ta koncert je bil zopet ler uspeh na polju našega kulturnega prizadevanja. Nudil je dosti finega užitka in veliko zabave obenem. Ljudje so ae ga i udeležili v obilnem številu, ker ; se pač zavedajo dejstva, da je ¡obstanek takih kulturnih usta nov odvisen v največji meri od njih samih in njihne dobre volje. Razigranih src se je občinstvo nato domala v polnem številu udeležilo proste zabave in plesa v zgornjih in spodnjih prostorih ter se veselilo tamkaj do pozne noči. Tudi pisec teh vrstic se je | malo pomudil med temi veseli-t mi ljudmi. Smejali so se, plesali in peli. Prešerno veselje se jc j razleknilo vsepovsod po prostorih in s srečnih lic je vsem sijalo vidno zadovoljstvo. Le za spoznanje je liki rahla senca motila tisto veselje skoro neizbežna misel na nesrečo in zasužnjenost naših ljudi onkraj morja, kakor kali oblaček Čisto modrino vedrega neba. In natanko tedaj, ko sem se odpravi! domov, se mi je izvil iz prsi željan in proseč vzklik: "O svet. samo svobodo sebi daj, pa nam bo zemlja vsem nebeški raj!" im na nt bo ztntlfa v* fin nebeški najt Dne 16. novembra je imel či-kaški moški pevski zbor "FVan-ce Prešeren" v veliki dvorani prostozidarskega templja na vogalu 23. ceste in Millard Ave. v Chicagu pod vodstvom nastopil tudi na tem koncertu ter se izredno dobro odrezal v skupini narodnih popevk. Pravilna, razločna izgovorjava in pa somernost glasov, ki so ac prav lepo zlivali v harmonično bove seje vrše vsako drugo ne- raznoterosti Bridgeport, O. — Na redni seji kluba Naprej št. 11 JSZ v nedeljo 16. novembra je bilo sklenjeno, da se v bodoče klu- celoto, to oboje mi je bilo še posebno všeč to pot. Takega deljo v mesecu namesto tretje nedelje, kot so se vršile dose- tvojega učitelja Franka Kubi- zboljšanja mora biti vesel vsak daj. Razlog je, ker imamo v Isti predpoldan je poklicala ne svoj jesenski koncert z do- človek če mu je kaj do lepega donna Zizzola Baldovina Scia- bro zasnovanim in pestrim vz-1 prepevanja naših narodnih pe- rappa in njegovo ženo v mesto, poredom, ki se je izvajal brez !smi. Občinstvo je moralo tudi Baldovino je najel od dona vsakršnih zatikljajev, čeprav čutiti tako. Saj je bilo zelo ra- košček zemlje in je nekaj dni se ti le preradi pojavijo ob ta- dodamo s ploskanjem. preje plačal najemnino. Toda doni Zizzoli to ni zadoščalo, ker je Baldovinova žena prej- kih prilikah. Zborov predsednik Frank Ja-pič je ob treh *>opokine tisti Na tem koncertu je gostovalo tudi delavsko hrvaško mešano pevsko društvo "Matija Gu- klubu člane, ki bi radi posečali njegove seje, pa jih niso mogli radi tega, ker so aktivni v društvu, ki istotako obdržuje sejo tretjo nedeljo v mesecu, kakor jih je naš klub in to oba dopoldne. f Spremembo datuma klubove šnje leto poleg zneska prinesla dan odprl tisto prireditev ter v bec" pod vodstvom svoje uči- *eje bi bili mi izvršili že prej, za darilo še štiri in dvajset jajc,; primernih besedah pozdrav«! teljice Ane Hawrylew, pa nam pa je bila dvorana na naš novi KONCERT SAVE Chicago, III. — Da bo koncert mešanega pevskega zbora *>ava nekaj izrednega, to lahko vidite v njenem sporedu, ki je priobčen v tej številki.. Namesto, da bi ga ponavljali >e v tem dopisu, vidimo rajše, da pogledate v spored. » V nedeljo 30. novembra ate vabljeni v dvorano SNPJ. Ugajalo vam bo vse in imeli boste par ur duševnega užitka, po koncertu pa se zabavali v veseli družbi. Program se prične ob 3. popoldne. Vstopnice v pred prodaj i so s>o 40c in pri blagajni pa 50c. j -Jedaj je še čas, da jih dobite ' >odisi od pevcev in pevk Save, j ili pri članih in članicah kluba it. 1 JSZ, ali pa se oglasite ose-! bno, ali telefonirajte ponje v urad SDC, oziroma tf urad Pro-\ ietarca. Telefonska številka je &ockwell 2864. Člani kluba so ob tej priliki vabljeni, da se udeleže seje, ki jo v petek 28. novembra. Na nji bo poročano tudi o akciji '.a rešitev slovenskega naroda izpod fašističnega jarma. • V sredo večer (26. nov.) pa je vrši seja članov klubovega >dbora. Naj se povrnemo še nekoliko h konceptu Save. Poleg bogatega glasbenega programa bo predvajana opereta "Ponočnjaki". To je slika iz fantovskega življenja v nekdanjem starem kraju in bo nedvomno še veljala tudi za v bodoče. Posebnost na tem koncertu bo gostovalka Ann Beniger, iz-borna sopranistka, ki se je uveljavila že na mnogih odrih. Zagotavljamo tudi, da bo ves mešan zbor, in pa solisti in solistke zbora, izvršil svojo nalogo najboljše in zagotavljamo tudi, da bodo udeleženci v*č kot zadovoljni. 1 Torej na svidenje v nedeljo 30. novembra v dvorani SNPJ. P. O. in primernih dona Zizzola je po običaj- navzoče občinstvo, ki je napol-! ie zelo lepo in brezhibno zape- datum okupirana od društva št. ... . ... .. — . ... . ............... ....... "♦♦♦< ■jesenski koncert ^socialističnega pevskega zbora j '-SAVA" \ nedeljo 30. novembra ob 3* url popoldan V DVORANI S. N. P. J., S. LAWNDALE AVE. Jakob Muho, zborovodja — Mary Muha, pianistka j! program I. DEL ZBOR SAVA; a) Slava delavstvu — Iv. f Opereta v <»nem dejanju. — Spisal DANILO CERAR nem pravu menila, da mora tu-, mlo prostrano dvoraao do zad- |o nekaj prav lepih hrvaških 119 SSPZ. To društvo se je ne-1 Q[Q sklenila pridobiti di v bodoče vsako leto poleg niega sedeža v njej, a je še ka- pesmi. V tem petju se je prav davno združilo z društvom št. j . nnHnlinih zneska za najemnino dobiti ie kih sto ljudi moralo stati zadaj natanko moglo opaziti, da ima 13 SNPJ in s tem smo dobili v SV0Je vr5re naaaijnm pet milijonov delavcev OSEBE BOŠTJAN, "piemoéen kmet ... meta, njegova iena ... .......... MICKA, njuna hči.................... MIHA, nočni čuvaj................... . Anton Garden . Anne MUko „Alke Artach .. Johnny R*k i) * an* ponočnjaki: Ed Dmsler, Einest Dreshar, Leo Vtder, Joe Turpin, Frank Bitjak, John Sprofcar, Frank VMmar ...... . * . . ^ ..........a.......M............. štiri in dvajset jajc. Tik pri hišnih vratih ljudskega prijatelja smo srečali Baldovina Sciarappa. ki je svojo ženo sredi ceste do krvi tpretepel. Bila sta pravkar pri donni Zizzoli in sta končno bila primora-na, da sta po običajnem pravu priznala darilo štiri in dvajsetih jajc za dodatek k najemnini... Darilo« si je prvotno izmislil Baldovino, toda žena ga je prinesla tja, pri čemer pa ni izrecno rekla, da gre samo za enkratno in posebno darilo... Torej je bila v bistvu njena krivda. Odslej naprej bo donna Zizzola imela pravico zahtevati za letos, za naslednje leto, za vsa naslednja leta do Baldovi-nove smrti, in po njegovi smrti do sinove smrti štiri in dvajset jajc kot dodatek k najemnini. Eno nam je postalo polagoma jasno: vsak dan so izhajali novi zakoni v prid gospodom, med starimi pa so bili samo tisti prepovedani, ki so bili v korist kafonom. Enkrat običajno pravo ni veljalo in vendar bi bil tako lep običaj, če bi dobili kafoni zmeraj mezdo, ki so se zanjo pogodili, drugič pa je zopet slabo običajno pravo ostalo v veljavi in bil je prav slab običaj, da so postala vsa darila obvezna. Donna Zizzola je imela lesen obroč za merjenje jajc, ki so ji jih podarili najemniki, in stalno je Zavračala vsa tista jajca, ki so smuknila skozi obroč, ker so bila predrofrna. Povedati pa je treba, da je bil obroč iz časov, ko so kokoši legle precej večja jajca, in zmerom češče se je dogajalo, da je donna Zi&zola zavračala drobna jajca in je zahtevala, naj jih zamenjajo z debeljimi. In kaj so mogli kafoni za to, če niso marale kokoši več leči debelih jajc? ... V tistih dneh je napravil cerkovnik Teofilo zbirko, da bi povabil dona Abbacchija v Fon-tamaro, kjer bi naj bral mašo. Zbirka je vrgla deset lir, toda don Abbacchio nas je obvestil, da so se maše podražile in da pride samo tedaj, če mu pošljemo še deaet lir. Teh deset lir smo a veliko težavo — eold za soldom — zbrali in tako je neko nedeljo predpoldne prišel župnik k maši. (Dalje prihodnjič.) skozi cel program. V Izvajanju pevskih točk nastopi iprvi Prešernov zbor v celoti ter nam ubrano in čustveno zapoje "Slovensko zemljo" in "Pastirja". V tej zadnji je pel partijo tenorskega sola Frank Prijatelj, baritonskega natanko moglo opaziti, da ima ta zbor zares vnete pevske mo- 13 SNPJ in s tem smo dobili priložnost vzeti datum drugo či in veščo učiteljico. Občinstvo nedeljo V mesecu, ki ga je prej je bilo iz srca hvaležno temu fi- ono imelo. nemu zboru za krasen užitek, ki mu ga je nudil s svojim petjem. Prizor iz razposajenih dni okoli I. 1890. je bil kaj prime- pa Anton Potočnik. Oba solista 1 ren. Petje, ples, godba in noša. sta dobro rešila vsak svojo nalogo in Prijatelj se mi je zde! veliko boljši v izgovarjanju in prednašanju. kakor pa je bil, ko sem ga slišal zadnjič, a ba- vse to je domala ustrezalo oni dobi, le brki štirih natakarjev so bili morda malce (pretirani, kar pa je prejkoite hodilo samo paznemu in kritičnemu očesu riton Potočnik pa je že takoj v pa natakarjem samim v napo- prvih notah pokazal, da se še to. Ljudem je vse to močno u- posebej uri v petju, čeprav je gajalo ter jim bilo seve tudi v bil njegov glas nekam negotov veliko zabavo. in plah. Kakor da ga nekaj grabi za grlo, se mi je zdelo, česar pa občinstvo na splošno najbrž ni opazilo, če mi je soditi po burnem ploskanju, ki so ga želi zbor, solista in dirigent Frank Kubina na koncu te pesmi. Potem je nastopila radijska odru. Neločljivi trojčki Josip Faj-far, Anton Krapenc in Josip Gomilar so nam podali "Beračev kuplet" ter s tem spravili v veliki meri celo dvorano v ži-dano voljo. Duhoviti kupleti, ki se opirajo na zdrav humor in niso pretirani, so zaželjeni na Klubova prihodnja seja bo torej v nedeljo 14. decembra ob 10. dopoldne v društveni dvorani na Boydsvillu, kjer ob-držujemo naša zborovanja od ustanovitve kluba. To bo ob enem letna seja. na kateri bo treba izvoliti odbor za prihodnje leto. Sedaj imajo priliko vsi člani prihajati na seje in pomagati pri delu, ki področju kluba. Tudi koledarja smo precej naročili in mislim, da ga bomo še več. * Naš načrt za poset jubilejne- (Nadaljevanje s 1. strani.) nje: Ali za Hitlerja, ali proti. Konvencija CIO se je izrekla odločno proti. Lewis pa igra taktiko, ki je v prid Hitlerja, dasi ga bržkone ne mara nič manj kot oni, ki odprto delujejo, da se ga porazi. CIO ima aijajno bodočnost Vsi delegati CIO so se zave- ga vršimo v dali, da je njihno gibanje nastalo največ po Rooseveltovi zaslugi. A ob enem so za Le-wisa, ker je bil baš on, ki je najbolj drzno nastopal proti okoreli taktiki AFL. Naravno, odobrili so Roose- ga koncerta Zarje v Clevelan- Veltovo vnanjo politiko, a ob sopranistka Lorraine Lord, ki je iz prijaznosti sodelovala na tem koncertu ter nam zapela par izbranih angleških pesmi. te s prvo pesmijo si je pridobila srce cele dvorane, kar je dokazalo burno odobravanje navzočega poslušalstva. Mladostna pevka je nas tako priklenila nase s svojim svežim, ljubkim in lepim glasom, da smo jo ponovno poklicali na oder. Na klavir jo je apremljal /profesor Frank Kubina. V priznanje njenega lepega petja ji je bil poklonjen bogat šopet svežega cvetja. Zatem je Lorraine Lord še zapela ob spremljevanju Prešernovega zbora Fosterjevo pesem "My Old Kentucky Home" ter z njo napravila zelo prijeten in mogočen vtis na vse poslušalstvo v dvorani. Za nastopom te trojice nam je Prešernov zbor zapel Pre-lovčevo skladbo "Nageljni rdeči". V tej pesmi je pel partijo baritonskega sola Anton POtoč-1 u -nik že prav dobro, kakor je bil 1,1,1101 v rovu du se je nam izjalovil. Bile so razne zapreke, vrh tega še bolezni. Zelo je nam žal. Največja zapreka so bili vozniki — namreč zato, ker jih nismo mogli dobiti. Zapreka je bife tudi to, da premogarji delajo različne šihte in vsled sedanje fu-rije je disciplina med delavci precej stroga. dober tudi zbor sam. Potočnik se je tu že znebil vse negotovosti in ostali pevci so imeli že docela razgrete glasove. V isti točki n»m zapoje zbor narodno pesem "Večer" z be: sedilom, ki ga je zložil Anton Udovič.V tej pesmi, v kateri je pel baritonsko partijo Anton Potočnik, sta bila leta in zbor najboljša, kakor se je zdelo meni. Prešernovci so nato še zapeli Fosterjevo pesem "Oh Suzan-na", ki jo je za moški zbor priredil F. J. Kubina. V predzadnil točki Sta nastopila Frank Prijatelj in njegova Red Lodge Mont. — Dne 7. novembra se je v bližnji Bro-ph.v Mine dogodila precejšnja nesreča, ki je zahtevala eno življenje. Rojak Ludwig Mayer je bil potolčen tako zelo, da je šest ur pozneje umrl. Leo Fatur je bil poškodovan fci so ga prepeljali v bolnišnico vi Billings. Zlomilo mu je nogo v dveh krajih. Tretji ponesrečenec je John Mayer, brat umrlega Ludvika. (Pokojnik je bil član ABZ (prejšnje JSKJ), enako ostala dva pobita rojaka. K. Err no ¿nik. Polka, ki so nam jo nato za- £ena. Frank je zapel par angle-plesali učenci Von Drakove ^¡h pesmi v splošno zadovolj-plesne šole, je bila prav dobro R žena ga je spremljala izvajana ter je dokaj prispeva- prj tem na klavir, nakar je še la k pestrosti celotnega vzpo-reda. 2e nekaj let sem si človek «koro ne bi mogel predstavljati Prešernovega koncerta, ne da bi na njem nastopil njegov sama odigrala dve kaj teiki skladbi na klavir. Zdi se mi, da je Frank dober pevec, a njegova žena pa spretna klavirska igralka. Prijatelj bi se dal lahko izuriti v zares finega lirič- kvartet, ki »estaja.iz prvega te-1 nega tenorista, norja T. Prelesnika, drugega K zaključku tega programa tenorja Fr. Gradüka, prvega so nam podali Von Drakovi basa J Sajovlca in drugega ba-, učenci in Prešernovci času pri- meine Zeitung , ki je objavil R Velimeka. Tako seve je | meren patrijottten prizor, ki je to odredb. Krompir v oblicah Tudi policija nemške vojne kuhinje bo imela odslej naprej vsaj nekaj posla v večjo Hitlerjevo slavo. Kajti Hitlerjeva vojska bo odalej dalje dajala svojim vojakom neolupljen krompir trikrat na teden. Restavracije delavske službe se bodo morale pokoriti «ličnim odredbam, ker dela lupljenje krompirja z gubo od 15% njegove vrednosti. Tako je vsaj rečeno v listu "Deutsche Allge- enem so zahtevali, da se upošteva koristi delavcev in ščiti unije kot njihne zastopnice. Lewisa jim je bilo žal. Saj je bil baš on v ospredju in s svojo mogočno osebnostjo u-stvaril kar imenujemo danes CIO. A sedaj pa velja Lewis za nasprotnika tistega "new deala", ki je omogočil, da se je unija UMW obnovila v večjo silo kot je bita kdaj prej in ob enem je Lewis s pomočjo Roo-sevelta dvignil gibanje za in-dustrialni unionizem, ki ga je AFL zanemarjala skozi vso svojo zgodovino. John L. Lewis je bil Roosevel-tov prijatelj le toliko Časa, da si je opomogel ojačati svojo službo v UMW. Od tedaj dalje pa je Lewis stari Individualist in vnet podpornik Roosevelto-vjh sovražnikov, kajpada• na svoj način. Vseeno, konvencija CIO v Detroitu je pokazala nagnjenje, da lahko napreduje brez Lewlsa, in tudi proti Lewisu, ako treba. Gibanju, kateremu je pripomogel v zamah, na tej konvenciji ni pomagal, nego celo podtalno /pretil z novo unijsko zvezo. Pa si je s tem več škodil nego koristil. CIO je delavsko, ne Lewisovo gi-i banje, i' * Kadar poslušate naše nasprotnike, ki aipljcjo očitka na one, ki dolajo, vprašajte jih, koliko to ie oni storili in kje se njihovo delo posna? Na ta as-čin jih najlaglje osmešite. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI NOVI SOVJETSKI POSLANIK V WASHINGTONU Jugoslovanski ministri v Lon- ¡¡*Ut V« i»«» v'*ko . . . * leto nam je ostalo preeej lattsov. Le- donu se pogCito oglašajo v ra- itto< bi ^ im#li ppr.vk. u a račjo diu in kličejo Srbim, Hrvatom l'te*avo. Koledar v nau tiskarni sami | in Slovencem, da naj bodo vz- tUkat PV:m<\ dr.ttBam' I i • . i'4 • i ktr nimamo sa tako delo strojev na trajni, ker rtšitev je blizu. Dne uraa|>oUto pr«r.iun.n. .tro.k. bi 15. novembra je govoril narodu ^ tP#tjino večji kot so bili dosed«-Jugoslavije premier Dušan Si- 'nji, saradi splošne|a povišanja cen. Isgube pod nobenim pogojem ne molimo utrpeti, ker sa pokritje nimamo nobenib virov. Ce sa bodo prihodnje leto razmera Uaj na bolj spre minile, bomo ¡«dali '»t petdesetletnico boljii in večji koledar, ki bo po vsebini, opremi in cbtlki nadkrilil vse dosedanje. movič skoro eno uro. Koliko ljudi ga je poslušalo? Jako malo. V Jugoslaviji so bili radio aparati redki že pred vojno. Bili so celi okraji, v katerih ni bilo niti enega. Tudi po Slovenskem ga jcMe malokdo posedoval. Vlada je smatrala radio p Ako bi mogel pokojni Sakacr prejemnike za lukau* in tir jaia čitati gornje naznanilo, bi mu od lastnikov mesečni davek. Na ¡ bilo nedvomno skrajno hudo. ljubljanski pošti je pisec te no-I1 Kajti nje/ov list in njegov ko-tice čital razglas, ki je pozival j ledar je zahajal, kakor pravi-Ijudi naznaniti pristojni oblasti ma po naše, v skoro vsako *lo-orie. ki imajo radio prejemni- vensko hišo. ke, a ne plačujejo davka od • Propagand« lahko vzlic do-njih. Naznanllec je bil za svojo bremu namenu doseže ravno "zvestobo" državi nagrajen s nasprotni učinek. Ko je itali-oolovico globe, ki jo je moral janski «kralj praznoval nedav plačati kršilec. Kdor davka n{. j no 8Voj rojstni dan, so mu k zmogel, je to naznanil oblasti, j njemu čestitali iz Londona In ki je vzela njegov radio aparat mu želeli še mnogo let in take » 9V0 j o shrambo. Kajti samo Angleži pravijo, da je ti- poja*niti, da davka ne moreš i «ta ¿estitka napravila v Italiji plačevati, pa radio ohraniti v dober vtis. Kar s tem misli je. hiši — tega oblast ni pustila ni- da je kralja oddaljila od Mus-komur. Lahko bi rabil svoj apa- solinija za nadaljnih par ko-rat na skrivaj, država (pa bi bi- rakov. A v Londonu bi lahko la ogoljufana pri davku. Glas razumeli, da sedanji italijan-ministrov torej ne more do na- gfcj kralj ne pomeni nič sedaj, reda. Ne samo, da ifcrromna ve- nj ničesar pomenil prej, in ne Bevin misli v kratkem vpreči milijon omoženih žensk v delo Anglelki delavski minister Krnest Bevin je naznanil angle-Akemu ljudstvu oni dan, da ><< bo moralo p6d\ •e :i tolikšn ter preganjan radi tega. Milan Medvešek je pravilno napisal, ko je dejal, da ni po- kpi trenno ravno socialistom nositi Na sliki na levi je novi sovjetski poslanik v Waskin«tonu Maksim Lit-rlnov. Moral bi doepeti ie sem. a jO imel teikoče na potovanju « letali »n Mm mudil ae par tednov čaea vsled tefa. Na desni je ameriiki poslanik v Moskvi. kim jezikom, z razlikama le v črkah in veri — pa tolikšen boj in neiskrenost med njima. "Ne-zavisna Hrvatska Država" — _ ....................................._ _________ ^^........hrvatski fašistični tednik v čina nima radio prejemnikov, ¿0 po" povratku. Slovence in i Pittsburghu, žanje, toda sejati nego jim je tudi strogo zabra- Hrvate bi še posebno zanima- so ji pomagali drugi, tudi But-njeno poslušati poročila iz "so- }0i ^aj Anglija ponuja poleg kovic in posebno še pri Narod-vražnih" dežel. Pa tudi ako bi takfh čestitk Italiji tajno, če nem Glasniku. Kar so vsej ali, ljudje aparate imeli, bi si dol-} kralj in papež vržeta Muaaoll- jim ni všeč, smejejo pa se "do-gih govorov svojih ubeinih mi- nQa. Dobro bi bilo — in je nuj- mobranci" in "Neodvisni", ki nistrov ne upali poslušati. De- no potrebno, — da se Slovenci žanjejo. uuncijantov je nič koliko in vrh ¡n Hrvati v Ameriki resno or- i "Pogiavnik" Paveiic udano tega imajo v takih razmerah ^anizirajo v namenu, da na me- igrH Mussolinijevega agenta in tudi stene ušesa. rodajnih mestih skupno, odlo-' krvnika hrvatskega naroda. Glas Naroda z dne 18 no- čno branii° zemljo svojih de-Hrvati so imeli med sabo že vembra oznanja, da Slovensko- \ Ta™ ¿? S€(1aj "m\ mnogo umazanih karakterjev, amerikaitfki koledar, ki ga iz- ™ »rbskl *etmkl' U bržkone še nikoli toliko «lo- da Hrvatski ban Subaiič nasto-1 veselice svojega društva, mu je porlednj. leta prodaja Koledarja ko- Hhodih ^ Zed. drŽavah in prospeva. Frank Lausche je sicer sijajno "zmasral, a nakopal si je s tem sila težko sluibo. Namreč zato, ker od njega vse sorte TRIUMF ZBORA ZARJE In po še nekaj o proslih volitvah in takih rečeh. Oevelund, O-.— Slovenska Bilo pa bi vzlic temu napa-| delavska metropola je vzhiče- čno primerjati ga pokojnemu j no pričakovala jubilejnega Eugen V. Debsu. On je bil bo- vja 25-leinice soc. pevskega' rec na delavski fronti in bil ^ni prisilnosti, kolikršnife ni šel večkrat v ječi njjl0|j p0prej, če hoče dobiti i» vojno, in da bodo ienske igrale pri tem eno večjih vlog. Tudi je namigni^ da mi.
  • obakrat oddali svoje pini sodelujeti vzorno v oboje- ! flaaove zanj. stranakofkoriat. I V vsakem volilnem boju so r. .. . . . boji. Drugače b volitev sploh Zarja ^oj, «ko« v,o dobo ! ^ ^ ^ nj kaj umestno zapisati, taki in taki smo, pa nas izključite, ako nismo v pravem! Saj se ne gre za izključevanja, ampak vendar le za nekakšno načelnost. Sijajna disciplina bi tudi za de- vso svojega obstanka ne sartio slovensko pesem, nego tudi delavsko pesem in Uri delavsko zavest. Torej ima .visoke smotre in cilje, ki jih je vredno podpirati. Zato je Zarja tudi po vsej pravici zashižila, da jo je naše , . . ,, « . . ' .. . . . i • i. i avstvo kaj pomenila. Pa če je cbcnutvo na tej proslavi tako \ . A 7 A___ ______,-A.- sijajno nagradilo. ni, ni treba iz tega liapravljati Morda bolj kot kdaj koli prej. Popoldne in zvečer se je njene prireditve udeležilo preko 1,- . .. , .. . 400 ljudi. Mnogo posetnikov je so uspeli in da njihov zbor živi! b||Q ^ ^ vnanjjh ^ na >e slabše kot je. Učili so nas, da se s kompromisi doseže le drob-tine. A če bi delavstvo pametno ravnalo, bi bilo ono tisto, ki bi odločevalo, ne samo glasovalo. Lani smo sklenili tu v Cleve-landu na našem zboru, da se JSZ reorganizira. A to menda ni pomenilo, da naj vlečemo vsak v svojo piat. Za nekak program moramo biti in mi Pavolič brzojavil sledeče: devetnajst le t niči pohoda "Ob na vatski narod ve in ae bo n.Ud.r porabil, da Je vstaja črnih srajc, ki ste Vi prvi dvignili njihovo sastavo, bil znak «a protiboljševistično revolucijo. Bres Vas in brus fašistične revolucije bi Italijo vrgli is ¡»rebosemlja in uničili središče slavno kulture. Vi ste jo rešili in rato je pomen pohoda na Rim moralna moc sa vse narode." primer iz Detroita, od kjer so se pripeljali z busom, iz Tole-da, Girarda itd. Zarja si je tega dne spletla venec in dala slovenskemu Cle-ljudje in vse sorte faktorji pri- velandu to kar mu gre. Doka- Tmanw dober program. Saj s* čakujejo več kot pa bo zmogel. ( zala je. da metropola sloven- Ae cej0 komun;sti drže, češkega rodu vztraja na svojem «kačefo z ene "linije" na kulturnem .polju in bo še dolgo enako energično nadaljevala. */a,e sem prepričant da 80 pri Priznanje zavednim delov- j zadnjib voijtvah slovenski de- državah ameriških dne 31. de-nim sodrugom v klubu št. 27. j lavci y c|evelandu oddali svo- cembra, 1940, nfč manj kot 167 Kar veselje jih je bilo o pazo- ^ kandidatu, ki izhaja bilijonov in 300 milijonom do- vati, ko so kar tekmovali, kdo | jz njihove^a naroda. To so sto-1 'arjev: Cista zadolženost za Hrvatski listi — namreč oni listi, ki niso za Prveliča in njegove ustaše, so v nekaki defen-zivi pred Srbi. Ako je namreč res, kar poročajo iz Berlina, Rima, Ankare, Londona in Ber-na. koljejo Hrvati Srbe kar na debelo. Srbi v Ameriki to čitajo in besne. V ameriški javnosti javni in zasebni dolg znaša nad 167 bilijonov Vladni oddelek za trgovino ie naznanil, da je znašal javni in zasebni dolg v Združenih maj pokrila stroške papirja, klišejev, - . , lit 1 Slovenskih volilcev v Clcvelan-pa .sejejo take ve>ti vtw, da je strezajke in yt 90 poma- d , d ^ 16 ao d 2(). n **h kjerk°H OOO Oni torej pri z^njih vo- trajno In mar so se utrudnij Kaj še! litvah niso bin "odločujoč fak- Earl Browder bi se rad rešil ^ica so jim kar žarela radost« tor negQ le zmagovitemu kan-iz ječe. Komunisti mu pomaga-1 ob uspehu, ki ga je dosegel nji- ¿¡datu pomaRaii do večje vejo s peticijami in shodi. Brow- hov zbor. Mislil sem si: Ne, ne, čine derjevi prijatelji apelirajo na | dokler bo v metropoli delovala Jaz bj dal zasjugo ^ Hoosevelta, naj' bo milosten, j taka skupina, naših socialistov ^hetovo zmago tukajšnjemu kajti Bi-owder se je po 2. juniju poboljšal in spet deluje tudi v ječi \ pomoč vnanji politiki ameriške vlade. A v Washing-tonu nič kaj ne verjamejo, da je pametno biti prevljuden z ljudmi, ki vreme. da bi vsako osebo je znašala tisto leto $1,263 v primeri z viškom 1930., ko je znašala $1.406. in z najnižjo za dobo 1929-40. ko je prišlo na vsako osebo $1,184. Zasebni dolg je v 1940 boli narastel kakor pa javni, to pa v obojem — v dolarskem znesku in odstotkih. ne bo *e konec vzhc^opazkam, 1 (angleškemu) časopisju. Pod-ki smo jih bili navajeni poslu- piralo ^ je jako dobro in brez šati. ^eŠ, kje pa st%, kolrko vas pridržk%Hf torej stoodstotno. je, kaj ste že dosegli? Ako ne Vrh UgR je ^„^he kaiKiidiral bi imeli drugega kot pev- v primernem času. Saj so ga _____________,ski zbor Zarjo, bi se lahko že H,lni ie pfe^ pa bn uko g0. se menjajo kakor "« to ponašah. Pa smo dosegli tov zmapre| kakor je je,bil se- še mnogo ve^. Idkj. Marshal Field II. je ustanovil v Chicagu nov dnevnik. Imenuje se Chicago Sun. Je oziroma bo jutranji list in ustanovil ga je, da bo tekmoval z bogato Chicago Tribune, ki jo lastuje Za vzdržavanje in prospeva-nje zbora, kakršen je Zarja, je treba mnogo ljudi. Vendar pa se mi v tem primeru zdi vredno omeniti, da ima za Zarjo Leo Poljšak s svojo dnržino še posebne zasluge. Vemo sicer, da so delovni tudi drtfjri in bi lahko tu naittel celo vrsto: Jurma-nove, štrumbiljeve, Johna Kre-bla ,J. Jaucha, Turkmanove, PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROS VETA Naročnina «a Zdrašene driaOo (lavan Chioatfa) in Katrado $6.00 na leto; $3.00 ca pol lota; fl.50 aa lotrt letat ChWSfn la Cloo#a $7.M «a eolo leto; $J.7S sa pol loto i «a Inonomstvo fè.OO Naslov zc list in tajništvo fe: i Sfiï I strani. Ta dva odlična sta dobi-! McCormickova familija. Tri-la priznanie. A kaj pa onih šti-|bune je zoper Kooseveltovo ri sto, ki so se potrudili, zapra-j vnanjo politiko, sovražna nje- vili na prireditvi in delali na ( go ve mu New Dealu da kaj, je ____ nji? Njihnih imen ne bo ne na silno strupena napram Angliji, Torkove itd. Ne bi mogel v na prvi, ne na nobeni drugi strani, in podpira izolacioniste ter pro- giici navesti vseh, ki so delali j p. hftlerjevce. Marshall Field iz- prejt delajo za Zarjo. Ni- daja v New Yorku dnevnik P. j ^ zraven zaradi priznanja in M., McCormickova familija in Srbcbran in Zajedničar sta si v laseh. Prv i ie glasilo srbske | njena ^!ahta 'pa" New Vork bratske in drugi pa glasilo vo- j Dtjjy ki ima izmed VReh newyorSkih dnevnikov največ- 20.17 Ko. Lanadalf Avenue % - rhleago. lllinotn ^ dihie hrvatske bratske podporne organizacije. BRATSKE? m, da — na papirju. A 2elo pametno storite obe, če si res po.-taneti bratski. Anton Vliic pravi v tej številki, da je morebiti gnojnica, ki so jo zlivali v času prejšnje svetovne vojne naaprotniki •zdravega programa za ureditev balkanskega vprašanja, katerega je propagiralo JRZ, kriva, da se sedaj vodilni faktorji nočejo ogreti za obnovitev tiste akcije. Bržkone je. A začela se je vseeno, in tisti, ki bodo pomagali in sodelovali, naj vedo, da bo to delo enako napoi^o, združeno s slanimi boji In nihče ne more jamčiti, da bo zmaga na tej stTani. Premog >e še vedno tam, kjer so VZROKI za krivice in vojne., Zarja v Clevelamhi. ki je praznovala svoj srebrni jtrbllej na Zahvalni dan, Ima mnogo povoda, da se je s hvaležnostjo spominjala na svojo prošloat. Toda komu naj bodo hvaležni oni,* ki so se trudili, da so jo ohranili? Mar samemu sebi? Ne. V zadoščenje jim je, da časti, nego ker jih ta zbor veseli in delujejo rz prepričanja in iz ljubezni do naše pesmi. Program, katerega nam je Ko je pred leti tukajšnji dtievnik Press priobčeval vz-podbujevalne članke za Lau-j scheta, se je ta pomišljal in kandidaturo odklonil. Sedaj, ko je izvoljen, se zanašamo, da bo on dober župan in siužil interesom skupnosti Upamo, da v njegovi upravi ne bo imel prevelike be*ede bivši demokratski župan Miller, ki je bil v tej službi najslabši, kar se jih spominjamo. O Franku vemo tudi to, da je samostojen, in če bo to tudi v županiki službi, kakor je bil v sodnijski, pa bo j cev pa misli, da je to zadost-imel priliko še dolgo dolgo žu-1 močna sila za zav rnitev vpadna jo naklado. Vse, kar McCormi- j podala Zarja v četrtek 20. no c ko vi podvzamejo, jim donaša vembra, nam je porok, da bo Nacijska obrambo na Vontinentii Necenzurirana poročila i 7. Francije se ne strinjajo s Hitlerjevim bahanjem. ko pravijo. 1a je bila nemška obramba po francoskih obrežnih krajih dokaj oslabljena. Letala, pilotje. talno moštvo, protiletalske baterije in njihna moštva, vse to *e odpeljano za službovanje na Ruskejn. Vrh tega so Nemci poslali veliko število prvovrstnih čet deloma na Rusko, deloma na Norveško, Holandsko in v Belgijo, kjer niso obrežni kraji tako dobro utrjeni kakor v Franciji. Sedaj je po najboljših ocenah kakih '450,000 mož v francoskih obrežnih posadkah. Med njimi je veliko število rezervistov. Večina izveden- panovati nafcemu mestu. Pika. vojske, ki bi jo zmogla Anglija sedaj. dobiček. MamhaTl Field pa ima s svojim dnevnikom P. M. v New Yorku okrog milijon dolarjev izgube na leto. Tribune v Chicagu smatra, da tudi njegov novi dnevnik v Chicagu ne bo gospodarsko nič boljše uspeval, čeprav bo zalgovarjal Roo-sevetta In zaatopal New Deal. Bržkone Marshall Field glede financ ni vs krbeh. Podedoval je had dve sto milijonov dolar- nadaljevala na glasbenem polju in se razvijala. Upam — in sklepal sem, da je uspela s svojo prireditvijo tudi gmotno. Ob 11. zvečer je bilo že vse natrpano in delkvci ter delavke so imeli polne roke dela. Zarja ima na Zahvahn dan koncert vsako leto. te tradicija je. da ji uspe, ta pa je bil Še posebno triilmf. « Kadar se gre sa načela, ne bojte se zameri Ali je vaše društvo ¿e Prosvetne matice? člsn . * % j« i Iz nekaterih omemb in pole- jev ,n njegovi tl«i dohodki ■®VLTik€ v dopNh bi mmxia kdo gajo letno v stotisočake vzlic predstavljal, da so tukajšnji izttnbarm pri T. M. Na Milijone Rusov bo lačnih • naši sodrugi igrali pri zadnjih županskih volitvah nekam čudno, dvomljivo vlogo. Mogoče Je kje kdo, ki bi jim kaj takega privoščil. Pa so se dokaj taktno zadržali, upošte- (»>iiMiiiiHMiiniiiHMiiimiiMiMMHpoti v to deželo, da H,tler «vojim generalom. Na-prevzame sila odgovorno in P**cj?! Kam naprej?! V pogu-prevažno mesto sovjetskega ve- v 8ml* * * • leposlanika v Washingtonu, za 1 Po~Evropi trka vsepovsod la-ene a najsposobnejših in naj- k°ta na vrata in splošni vstaji po.štenejših državnikov na sve- »e dviga preteča pest, ki udari tu našega časa. po Hitlerju prej ali slej. Tista Hoče mu izpodkopati tisti i nema odpornost, ki se je one- velikanski vpliv, ki ga je imel tukaj, ko je bil v Washingtonu, in po vsem svetu potem, ko si je iskreno in pošteno prizadeval-preprečiti sedanjo katastrofo svetovaje vsem deželam, naj sp razorožijo, pa ga prav po pobalinsko in na sila smešen narin spravlja v stik z Brow- moglo plašila pred nezaslišanimi uspehi nemške vojne ma-šine, se prebuja in jača bolj in bolj po vseh zasužnjenih deželah. To je treba zadušiti, omamiti z novimi zmagami nemške nasilnosti. Zato pa naprej! Naprej! Toda kam naprej?! Na- = SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndole Ave., Chicago J PO in Jugoslavija (Op. uuui.—Tu dopis Je On po» I na ie 1. novembra, h je v*Jed dru^eti» Kladiva priAel nu vmto tele v tuj številki.) Chicago. III. — Na zadnji seji slovenske s-ekcije JPO (Jugoslovanskega pomožnega odbora), kakor je poročala Prosve-ta. sta bila navzoča tudi minister Franc Snoj in pa profesor prava na ljubljanski univerzi dr. Bori* Furlan. Oba sta priporočala, da naj ameriški Slovenci poleg pomožne ustanove prično tudi s politično akcijo. Humanitarna stran je dobra. A sedaj je politična akcija veliko važnejša. Edino ta dežela je še prostor, kjer Slovenci, oziroma Jugoslovani, lahko svobodno govorijo, ln sicer, da lahko govorijo tako. da se jih bi slftalo ne sapio v VVashingtonu, D. temveč po v*em svetu, pr$v po-isebno r.a glas pa v Londonu, kjer se zbira v*a *'eiita" bivše in morda tudi bodeče Evrcjie. i med njimi prvaki Jugoslavije, ki čakajo na ugoden izid vaj ne, da se po nji vrnejo na svoje stolčke. Snojevo in Furlanovo prigovarjanje v politično akcijo jo bila intervencija brez potrebe. Saj bi morali ameriški Slovenci I iami vedeti, kaj jim je storiti v tem nadvse kritičnem času. Ameriški Slovenci in ostali Jugoslovani so razmeroma zelo dobro organizirani in posedujejo razvito časopisje. Kot taki bi morali brez vnanjega urgi-ranja vedeti, da je politična pomoč edina, ki bi mogla kaj ko-j ristiti našim zasužnjenim bratom v stari domovini. Humanitarnost je seveda tudi upoštevanja vredna, toda le ako je krušna pomoč edina, ki jo narod potrebuje. A kar sedaj potrebuje je ' svoboda, in Šele ko bo svoboden, dobi tudi materialno pomoč. Ameriškim Slovencem ne bi bilo težko zbrati $ 100,000 v pomoč narodu tam čez, a treba si ; ie predočiti, da bi bila to lc kaplja v morje. Slovencev v potrebi je miijon. S sto tisoč do-, larji jim ne bi mogli utešiti gla-| 1a. Pomagati jim bodo morale jačje sile kakor smo mi. Toda s sto tisoč dolarji v svr-ho kampanje za osvoboditev naše 7a naroda bi ameriški Slovenci lahko veliko storili in tudi dosegli, ako se vojna konča ako kakor upamo, da se bo. Nisem nasproten pomožni akciji. Naj se stori tudi v tem oziru kolikor bo pač mogoče. Ali glavni naš cilj naj bo politična akcija. Pritem pa moramo vedeti tudi kaj hočemo, ne samo, kaj ' nočemo. Mi nočemo hitlerizma. ne Mussolinijevega fašizma. V tem smo si vsi edini. Nismo pa v soglasju, kakšna naj bo bodoča Slovenija, bodoča Jugoslavija in bodoča Evropa. Kdo in kako naj jo vodi in upravlja? « Za tako kakor je bila nismo. Vsaj tisti nismo za povratek v prejšnje razmere, ki verujemo v napredek, v civilizacijo in demokracijo. Tudi v prejšnji vojni so romali mej nami zastopniki Pa-šičevega režima. Bili so ministri, doktorji prava in drugi »lični veljaki, ki so oznanjevali na stroške takratne srbske za-mejne vlade, oziroma londonskega odbora, ki ga je financirala, da le v kraljevini 8rbov, h katerim se pridružijo Hrvati in Slovenci, bo rešitev. Napredni slovenski delavci tukaj in tam smo vedeli, da se tako stvorjena država ne bo mogla utrditi in si dobiti zaupanja ljudstva. Propagirali smo, organizirani v JRZ, jugoslovansko «vezno republiko, v kateri bi bili vsi jugoslovanski narodi avtonomni in svobodni in delali skupno v rečeh, ki »o vsem skupne in za vse enako koristne. Temu gibanju je na- po vojni podal v Jugoslavijo in nju programa JRZ, namesto da tam nadaljeval z borbo za pro- so metali gnojnico vanj? Po gram JRZ. Merodajni faktorji sebno so se v tem "odlikovala" so bl|i proti in s tem storili Ju- nekatera slovenska uredništva. goslaviji .silno škodo. Zdi se mi, da je prav ta _ Vzrok, da naše gibanje ni smrad kriv, da se naši vodilni nju proti Zidom v" BerlimT"se uspelo je kajpada to, da je bila ljudje sedaj nekako obotavlja- kaže v siedečih navilrtvlh: kraljevaška in ta je zbrala o- , jo obnoviti gibanje, ki so ga v j. židovska kulturna zveza, krcij sebe kraljevale elemen-j prejšnji vojni tako ognjevito ki je dajala gledališke predsta- te in organizacije, vrh tega da vodili. Zato ni nihče hotel* do ve, koncerte in filme za židov- je dobila še v«> oporo na ver- nedavnega časa z iniciativo na ¿ko prebivalstvo, je bila razpu- saillski konferenci. Ako ni mo- dan in prevzeti vajeti. A to pa ¿¿ena in njeni umetniki pa ]>o- gel »riti do veljave na nji niti nikakor ne gre, kajti čas je nu OBSTla: Stewart, ki je soii- I rovizorum odbor naj pri- Anglije ptfznav*, d« Nem ajatelj m, tečnima m i/ iaj;< čiji s ssojo oboroženo silo, bo- telj tednika, sta bila zadnji te-disi na kopnem, ali v zraku, na don pred zvezno veleporoto v evropskem kontinentu ne bi Washingtonu, ki se peča s pns , D . DCTIMn,A o COM mogla do živega. Ji bo nagaja- ¡«klanjem nacijske propagan- \ oAtlt I IflblU & OUN Ih t letali, jo pretepal« v Afri- de v tej deželi. pravi vse potrebno za prihodnji skupni narodni shod, ki se bo, kakor je bilo predloženo in soglasno sprejeto, imenoval •Slovenski narodni kongres/ Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP 1 >20 kilocycle* (Top of the Dial) I H koncu je Etbin Kristan i ki, a glavno, držala jo bo odi Kakor je izjavila Bsssie Fea- o predložil zborovalcem še tole resolucijo: RESOLUCIJA za sklicanje slovenskega narodnega kongresa v Chicagu. Zastopniki^ sedmih slovenskih centraliziranih -podpornih in političnih organizacij v A-meriki, zbrani na sestanku v prostorih SNPJ v Chicagu, III., dne 15. novembra 1941, so sklenili: zvez s svetom na morju. To pa gia, kije bila za agilatorico ,:ri o utegne biti zelo dolgotrajna itdniku, pred veleporoto, jj J! vojna, posebno ako se Nemčiji pripravil imenik izolacionistič- T posreči uporabiti sebi v korist uih pristašev mesečnik s počet- ogromne kraj ine Sovjetske l - no pomočjo delavcev v nevvvor nije, ki jih je okupirala. fckih pisarnah Henryja Forda. Mi bomo pc3in.l1 z Rusija, p,ovbne be manjie preroku,e Mussolini kakor |etQ 19,? POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. -H+H-r PRISTOPA J TK K t Oni dan so v laski deželi obhajali 19. obletnico črnosrajc-niškega pohoda ned Rim. Veli-1) Da je z ozirom na svetov- ka množica ovzdi- ne toliko kakor po navadi. No- zedinjenje vseh evropskih Slovencev v demokratični politični obliki v okviru prenovljene, de-mokratizirane jugoslovanske, nekdanje rimsko cesarstvo. Niti ni mogel zatrditi, da se obeta Lahom lepa bodočnost. AH o bodočnosti je pa le govoril ter halkanske in naposled evrop- 1 dejal, da bosta Amerika in An ske federacije. 3) Izvoljen je bil odbor, ki naj pripravi vse potrebno za slovenski narodni kongres in izvršuje nujno predhodno delo do kongresa. « morske borbe, ki je dosegla svoj višek v aprilu tistega leta. Alexander »pa je priznal, da so bile angleške in zavezniške bjube težke. Po njegovi izjavi je manjkalo Nemcem v svetovni vojni podmorniških oporišč, ki so jim sedaj na razj>olago od Tromsa na Norveškem do La Pallica na Francoskem in pa tudi ob laški SLOVENSKI PODPORNI NARODNI .IEDNOT1 t I Y t Stane sa celo leto $6.00, pol, let« $3.00 Ustanavljajte nova društvu, ha xa list in CHICAGO, ILL. «Ht-HI 14» M» lHHHH Sledeč sklepu zastopnikov ceremonije je bilo konec, na konferenci dne 16. novem-| Časopisje je prineslo to po-bra, da so čikaški člani začas- ročilo tako kakor prinaša po-nega odbora za pripravljanje i ročila o majhnih paglavcih in slovenskega narodnega kon- j zlikovcih. gresa izvršni odsek i»li ekseku- Pred leti je bilo to vse dru-tiva, ki vodi vse posle do kon- gače. če je Mussolini le usta glija poginili z Rusijo. "Zadet v srce umira boljše vizem, proti kateremu smo pri ¡r^nr "i,ke ^20 «äKU; Mnotka pa je nvrtlWI.: 7W? "D«če! M.! »ueor. i, ce.fl i¿«S/Ä S so nobenega polaganja min te I zraka, je dejal. / A po preteku dveletnega boja. ki se poontruje bolj in bolj vsak dan, imamo vseeno še hrano, obleko, luč in municijo, a naše tovarne prejemajo bi- Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4 :00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 2X12 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—6.00 p. ¡n. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by • ooointmenta only Residence Tnl.t Crawford S440 If no answer — CaQ Austin S70O % «■■■■DB POSLUŠAJTE gresa, so se čikaški člani tega cdprl so bili že vsi »isti polni " / 7 ^ ' ' 15 1 odbora, ki *o Leo Jurjovec, poi^očil o njem v razprtih čr- ko ^ nedeljo prvo in nai- Frsnk Zaitz in Ivan Molek, se- kah ns prvi itnmi. Sic trm* J jugoslovansko TQ šli dne 19. novembra v prosto- gloria mundi! .Njegov pajdaš 14 r< , ' v Vr. , n jf rih Slovenskega delavskega ga je i>opolnoma zasenčil. In I — ^0 u 0 v Od V. dO centra, 2301 So. Lawndale ave., tudi ^a tega pride dan ko ga še 2 ničemer ne koristite Prole- , "0. dopoldne, pOStOjO de se konstituirajo in si dolo- pes ne bo povohal. Svaka sila Uren bolj kakor $ pridobiva- WGES 1360 kilocvclo- čUo delo. Ido vremena pravi Hrvat. , njem novih naročnikov. , Vodi jo George Marchoil A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. P. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTÜ NO. 1785. Published Weekly et 2301 So. Lewodale Ave. VOL. XXXVI. The Captive Mine Afair A labor paper of long standing, the Cleveland Citizen, edited by a veteran member of the International Typographical Union, runs a big headline across the top of \U front page, as follows: Lewis's Attitude Endangers Labor. It says, "John L. Lewis stands today as the greatest threat in organized labors history to its peaceful long-term gains. This was the opinion of lafcor union members, both CIO and AFL, in this city today." While there are many exceptions, it is likely that the above epitomizes the opinion of organized labor and of the sincere friends of labor pretty well. The Capital Times, of Madison, which is not a labor paper but has always been eminently fair and favorable to labor, asks, "Why did he choose the present as the time to fight out this Lsaue? Why did he refrain from fighting it out ill earlier days when the defense program of the country was not vat stake?" It believes, as many other do, that Lewis ambition and his hatred of Roosevelt are at the bottom of the matter, rather than any particular need of fighting out the question at issue now. * The linion should have the union shop. If the steel magnates were "sold" on the subject of unionism, as employers in England are, they would unhesitantingly have granted the union shop, and the controversy would be over, Like many other employers in this country, they are noc u

    #on LABIL lX*nfY>N6 UNtfW**(*B. Save Caballero! Reports in the press and a telegram to Norman Thomas from lead-ins figures of the Socialist ahd labor movement of Spain who are now in exile informed us of the arrest by Vichy authorities in France of Francisco Larro Caballero and his secretary, Federica Montaeny. face a tribunal in Limoges Anti-Semitism The cry CONTROL INFLATION While rising price» and increased income» temporarily give a sense of pro»perity. serious inflation lead» inevitably to depression and j heavy indebtedness. • • • The Education Bureau of JSF hel*1 During the First World War inflation stole away the benefit* of wage ¡u rc(rkmal conference in Waukegar in Teases, heavily discounted return» from insurance and other investments \ov. 9th. at which meeting cultural and (rave fictious value to propertiea. Too late we applied price control md educational problems were die-method». Wartime inflation ended in bu»inea» collapse, unemployment, cussed among various other topics bank failure» and a farm debacle that »hook the foundations of ouryeeonomic of the day. Choral groups and the»- * activities and retirements came un- utructure. Inflation »gain loom» ominou»ly. When the present war in Europe broke out, a sudden wave of »peculathre buying swept through commodity markets. The average price of twenty-eight basic commodities quicklv jumped 20 per cent. There followed a period of calm; prices leveled off. Thai, by the end of August, 1^40, the wholesale price todex of the Depart-uwnt of Labor was only two per cent above Auguat, 19 W. Under the preesure of British buying and the impetus of our own j tural fields, especially in the drama defense program »harp price rises began in 1941. Limited production cap- tic. There was heard at this well We are not quite sure what the "liberal" Philadelphia Sara'» Coecert—Novsmber 30th Record hopes to achieve by publishing the story of Fritz Thys- Nothing like Zinka Milanov in sen, ex-German capitalist Certainly, however, public reaction "Aida" are we able to offer, and no ^^ not \>e one cf .pity for Thyssen and hw fellow exploiter, great emotional drama will be per- . formed on our concert sUge Novem- OI Oerman woraers. ber soth at SNPJ Auditorium. How- one 0f the exposures which Thyssen makes is that the ever, we will be able to offer a pure Najii chiefa hi.jacked German capitalist* and took possesion ^J^^^ti^r^uj of the industries which were formerly in other hands. All of with its many catchy tunc» and hum- which probably is true, but unimportant from the viewpoint »ituation». The character., of ihe ayerage German or American worker. For. surely, it workers are to be robbed of the fruits of their toil, they should not be overly concerned about the name of the person who does the robbing. The main fact in pre-Hitler Germany was that Thyssen owned the means whereby the vast majority of Germans earned their livelihoods... and by that ownership was able to old-timer» Joe Turpin, Frank Bisjak | eXpk,it and rob the German working class. likewise here in America. The main fact is that the mean-of life are owned by "a rich man named Morgan" and a few other of his ilk who, by virtue of that ownership, are able to levy tribute from a hundred million Americans. Frankly, if Mr. Roosevelt, for instance,, should grab off Morgan's holdings by hook or crook, we wouldn't advise the American people to become excited about it. What we would suggest in that case is that the American people remember how Morgan got his many millions and the selfish use he was making of them. To go a step farther, our most ardent hope is that Mr. Hoosevelt and the other political representatives of the people */lLL SPEEDILY DISPOSSESS AMERICA'S THYSSENS. We do not mean that F. D. R. should grab the captive coal mines and the steel mills and the other gigantic economic resources merely to augment his own too-great personal holdings That would merely mean that millions of us had changed economic masters and wouldn't benefit us at all. But if Mr. Roosevelt would be the spearhead of a movement to make the holdings of the Morgans, duPonta, RoosevelU, et al. public property, to be used for the benefit of the American people who con-tribute their services in the operation of those resources, we'd ihout "hurrah" for the reat of our life. No, we are not interested in what totalitarian hi-jackers lo to capitalist thieves and exploiters; let them have their ganp ights without us. Our concern ia to end the racket which en-lbles owners to exploit workers—by socializing the ownership of the means of production and distribution and by operating ndustry for the common good at least as democratically as the ederal postal system is now being operated. —Reading Labor Advocate and John Sprohar capably complete the list of "Ponoinjaki'* you will see this Sunday. Ann Beniger, who has become a favorite for her beautiful soprano voice and charming personality, will aing 14Vilia" from the "MerryWidow" by Fran* Lehar, "Ritorna Vincitor" from the opera "Aida" by Verdi, as well as dearly beloved, old Slovene folk »ongs, "En iuAtar me j' pratey", arranged by our well-known, popular Anton Shubel, and "Mila Lunica" by Vilhar. Jasna Bjankini. the aecom-pliahed and maaterly pianist, will accompany Ann Beniger. The choral »election» have been made with discriminating choice and the chorus is prepared to render them beautifully. Your enjoyment will be our reward for our untiring devotion to the Slovene Song. The »trength of our endeavor» lies in the belief that we are extending a happy diversion to all who hear our »ong, as well as creating a hap-f . . py diversion to ail who participate. We are keenly anticipating your at- ler this category, and various ways and means of instilling interest an * enthusiasm among such group» wer imparted. Comrade Pu ncet gave i very interesting and precise discourse on this »ubject, bringing forth many nroblems. views and cause» of th picacnt lethargy in the Slovene Cul rxp of Hitler along with that | «citiea, ¿ability to get importa and buying for inventories caused a reel represented meeting much talk, both of some of his addle-pated brethren ihortage whMi, with speculative markets, has resulted in an upward pric , ^ ^ ^ ^ ^ ^ pjy to price» of all commoditiea. There should be the necessary safe-ballero and Federica Montaeny. Im- thi# WRr aarain8t „yphilia. Ludwip ^ ^^ with » limit on the duration of price control. .PJ«r ^SJT rvX J™dUb:n W, I*. .« .*.r for™ f inr,me. not prKe. but co^t,- Itovcrnnifnt to reIu,e extradition to Ä jrw .cI.ll.rrh work.r, Minkowky! >«um.n tabor. Although prk. control prodre h« b«n UP I too tied out for renewed activity and in tercst. From the many expression» one felt that there w»s a prevalent desire for a renewal of stage presentation». So many used-to-he-active member?" lamented of the "old-age" wit»-—"ja mi se staramo; mladine pa ni" But as I looked around, there was no one disabled, or with grey whi». kers and walking cane. It seemed to me that no one present was entitled to claim such an adage—"We're old.' Franco and permit them to leave France. Spanish refugees desire it." Thomas, as National Chairman of the Socialist Party, immediately got in touch witji the U. S. State Department. A. A. Berle Jr., AsshJ;; war.mongcr nf all time - SÄÄJLÄ Ä: Christ Jesus, the Prince of Peace, There are many other war-mongered on diabetes with insulin. Two other Jews, Spiro and Eilo-ge, warred on headaches with pyra-midon and entiphrin. Mary, a Jewess, gave birth to the 'Have already received the informa tion and have taken such steps as were possible." Recent activities of the State Department, however, casts grave doubts upon its willingness to take any effective steps to rescue these anti-fascist fighter». Recently it granted a Franco Phalangist delegation transit through the United States to attend the celebration of Pizarro'a fourth centenary in Peru. Shortly before this It denied a visa to Gonsnles Pena, Socialist Minister of Justice in last Negrin government and chairman of the U. G. T., who is now in exile in Mexico, to bring tho greetings of the Spanish workers to the International Labor Conference in New York.—The Call. who warred on all wars by sacrificing his life that all hun anity may have "Peace on earth and good will toward men." * Others by thc thousand» can be named who have done their share for humanity as "war-mongers" and Geological DCrSDCCtlVe we think it is about time that some w of our harping crackpots stop to The animal species that in the past by law lit every country concerned in the war, only Germany was author-1 reasons that cause inactivity and lack iied to control wages at the time this was written, v # In a free country compensation for human services must continue to be baaed on contracts between those concerned—in the ca»c of wages, by means of a contract determined by collective bargaining. But unless we have effective price control the very basin* of Collective bargaining and busineas stability *ill be disrupted by Inflation. Unl*»» we have effective price control, defense will cost us billions more ia debts than should be put upon the future and will force us into intolerable depression.—American Federationiat. for mankind? The genus Homo has already existed for three to four hundred thousand years; the species Homo sapiens has about fifty thou- 0J1 OI think before they do too much yelp- have been ahle to maintain their ex-1 ima ing about something on which they istence for more than two or three **nd year» to its credit. If the aver ' ' have insufficient information. Some million years are relatively few in applies, we may expect nearly oi of their records cannot even begin number. Most of them wef* com- j eak the Slovene lan guage perfectly is a great handicap also, hut not too great to overcome. All these causes could be dispelled if there was a will-to-do and the desire to work toward interesting and worthy dramatizations. Another beginning perhaps could be started with a revival of past per- FREEDOM OF WORSHIP By RAVMOND S. HOFSES Those religious Americans who avc raised the isaue of freedom of *or»hip in Soviet Russia have set an xample which workers generally and Socialists in particular might do well 'o analyse. e It ««ems that our religionists are following the all-too-rare policy of ticking to their guns and of holding aat to their issue, iegardle»s of how heavy may be the pressure from out- It is as though these ladiee and j j^t that defenae Is not wx>rth while gentlemen here in America were to un|e!M, they have their way — now? say as yndbergh has said--that be- An<| 0houlj grists accept i*Mie> tween » Godlesa Rua»ian and a total»- h ^ th> tlu Nasi with the biggest Iron fros* "We have been shot doem over Lntr- our way of life will not be preserved *nd the defeat of Hltlerism will not he worth the trouble and coat if, in the end, what they conaider of primary Importance ia belittled or sacri-fkod. as a change in Article 3S of the ed as a change in Article 8ft of the Yugoslav Constitution, dealing with the royal family. Prince Paul was throwing his country toward the Axis line-up, when a pro-democratic leadership turned against the regime and resisted the Nasis. DOUBTFUL "Is that fellow a friend of yours? "Well, he always comes to boimw money M 80 Times The United States is now producing 80 times as much war equipment Milwaukee Post. , But '«tlnctlon does not necessari-; ntain. bridges the river, digs __I ly mean failure; It has frequently • " J, »u .i. iL—« --indicated the acme of achievement, the canal, conditions the air in, home. For example, some of the now ex-lf«010^ ^ X tinet three-toed horses and four-toed | 'hcr ,n, Milwaukte 1 oat. camels passed on "the torch of prog-' res»" to their descendant», the one- The Treth, the Whole Tretk— toed horse» and two-toed camels, and He—May I have a little service, would have to prepare more than one play a year. Such a drama festival would require each locality to lie host but once every three years, • or as many drama groups particlnat- ing. A drama festival of this kind ; Yes, tho advocates of religious iftnd> cRn we get In?" would certainly Instill the desirod freedom are sticking to their guns Without answering s word the interest and act aa a stimulant for by making freedom to worahip a pre- heavenly gatekeeper disappears. Kin condition to their IntoVest in a Na»i auy he returns, opens up the g»t-defeat. 'gM^H^H Would K, then, be out of order for Socialists likewise to staunchly maintain their position? "Com-pan-ee, ten-shun!" bawled As a Socialist, I have a very real the husky drill sergeant to his dar* reason for fearing and opposing ................H ling rookie awkwards. Natism. Under its heel my comrades German High Command only two "Com-pan-ee, lift up your left leg havt been peraecuted and their or-1 pilots were lost over England todsy. and hold it straight out in front of ganltations has been ouahed. Its Those two may come in—the other you." . | racial theories are altogether unac-1 fOMr cnn go to' hell." By further and greater activity in the future. Excuse It, Please halfway and says: "All right, men-Those two over there may come in. "But we are six," say the Germft'H "How about the other four?" "Sorry, boys." answers the Saint •According to the communique of tne mistake one soldier held up ceptable. Its brand of collectivism his right leg, which brought It side promises te continue the exploitation by side with his neighbor'» leg.^ and enslavement of worker» In tho and ammunition as we were produc ing in May, 1940, when France f«U, thus gained long-continuing security please?! I ■ ■ me to ! Secretary of War Henry L. Stimson for th»ir kind. Waitress—I'm giving you as littl» wise guy down «old this week What, then, does the future hold as possible both lega?" . Aw right," »creamed th« »arge, whan he notice«! thla. "Who's the there holding up service of a newly-arisen ruling class, (t is not the economic freedom that ! and my Socialist comrades kave been striving to establish Bc such a men, and liv« such a 111«. That if every man were such a« you And every life a life like yours, This esrth would be God'. Parali*« —Phillip Brook«