jI. 56. V Gorici, v soboto dne 14. julija 1906. 3-30 1-70 iibaji dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto vti ori predpoldne ter stane po poŠti prejmnana 5 v(iori<'i nil clom P(,§i!iaua: *\ ,,t0 .....13 K 20 v, ali gld. 6 (JO !!fte»........6 •«» ^nt leta.......s " «« p.^mi^ii'' Številke stanejo 10 vin. SOČA" ima naikttnjt* Kf^^^ilog^Objap? ','., ^Kažipot po Goriškem in GradiSlianskero" in idmt po IiJirtJJasH iB kranjskih mestih", dalj* dva- ^7S t.tii „Vozni red železnic, parnifcov in poštnin l',.. V! ii!<^eLno prilogo »Slovenski Tehnik". v»,J-»iiii" sprejema upravnigtvo v Gosposki ulici .- 7 1, nn-I-tr- v »Goriški Tiskarni« A. Gabržčuk. i i»rc«ila brei doposlane naroCnine se ne "oziramo. Oalasi in poslanice se računijo po Pttit-vrstah če ,;.^.v j.trat 16" v, 2-krat M v, 3-ferat 12 v vsaka "T Večitat po dogodbi. Veftj« črko po prostoru. -i,2a>-L '" r'Vl&* v uredniškem delu 30 v vrsta. Za HM : Tečaj KXXVI. •^ liino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. -»Vre-za omiko,"'Svobodo in napredek!« Dr. K. Lavril. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v T. nadstr. na levo v tiskarni. NaroJnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu/ Naročnina, reklamacije in drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K "20 h ali gld. l-«0. »Soča«, in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah. Schwarz v Šolski ul., .lellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališgu Jos Verdi, P« misel...6 ^oinier mu ne da končati. .•1>'V odvrne. •^varovati jo proti strupu..." ,Da.a »fe tem, da jo počasi navadite nanj..." si>af da, da," odvrne Noirtier, radosten, da ga zdravnik rdn; torej ste me slišali reči, da je med pijačo, ki sem Q jo odredil, tudi brucin?" 3Da." M s tem, da jo navadite na ta strup, ste jo hoteli za-0Vatl I»">ti drugim strupom?« isto triumfujoče veselje na Noirtierjevem obličju. Jn dosegli ste svoj namen!" vsklikne d'Avrignv. »Brez J J» biln Valentina danes izgubljeua brez vsake rešitve. Na-0 jo je zelo silno, toda to jo je samo pretreslo, in to pot i Valentina ne umrje." Nadnaravno veselje zažari v starčevih očeh, obrnenih proti J »zrazom neizmerne hvaležnosti. la hip vstopi Villefort. „Tukaj je, doktor, kar ste mi naročili," pravi. „Ta pijača je pripravljena pred vašimi očmi?" nDa,a odvrne kraljev prokurator. „Iti je niste dali še nikomur iz rok?" „Ne." D' Avrignv vzame steklenico, vlije nekaj kapljic na dlan in poskusi. nFrav," pravi, „pojdiva k Valentini. Tam dam vsem potrebna navedila, in vi, gospod Villefort, bodete pazili osebno, da ne bo ravnal nihče proti njim." Med tem, ko sta Šla Avrignv in Villefort v Valentinino sobo, je neki italijanski svečenik, trdnih korakov in hladnih, odločnih besed najel za se hišo poleg hotela, v katerem je prebival gospod Villefort. Neznano je bilo, kako je prišlo, da so trije drugi najemniki te hiše za dve uri odšli iz nje, a splošno se je domnevalo, da hiša ne stoji na trdnem temelju in se lahko kmalu poruši, toda novega najemnika to ni oviralo, da se je še isti dan proti peti uri nastanil s svojo opravo v tej hiši. To najemninsko pogodbo je novi najemnik, ki je plačal po navadi za šest mesecev naprej, sklenil za tri, šest ali devet let; ta novi najemnik, ki je bil, kakor smo že omenili, Italijan, se je imenoval signor Giacomo Busoni. Takoj so poklicali delavce, in redki ljudje, ki so šli po noči tod mimo, so z začudenjem videli zidarje in tesarje, ki so bili na delu, da podpro to hišo, majajočo se v temelju. XVIII.' Oče in hči. V prejšnjem poglavju smo izvedeli, da je gospa Danglar-sova prišla gospej Villefortovi osebno javit bližajočo se poroko goapice Danglarsove z gospodom Andrao Cavalcantijem. Pred tem oiicijelnitn razglašenjem, pri katerem se je zdelo, da se strinjajo vse osebe, prizadete pri tej važni zadevi, pa se je vršil prizor, katerega moramo svojim čitateljem opisati. — Prosimo jih torej, naj stopijo nekaj korakov nazaj ter si prestavijo ono jutro, ko so se vršile opisane velike katastrofe, v lepi, pozlačeni salon, o katerem smo že govorili in na katerega je bil tako ponosen njegov gospodar, gospod Danglars. Okoli desete ure dopoldne je hodil baron, ves zamišljen in v vidnih skrbeh, v tem salonu gori in doli. Vsak hip se je oziral na različna vrata in pri vsakem šumu je obstal. Ko je bila njegova potrpežljivost izčrpana, pokliče svojega komornika. BEtienne," mu reče, „vprašajte, zakaj me je gospica Ev-genija prosila, naj jo počakam v salonu, in poizvedite, zakaj me pusti tako dolgo čakati." Ko ga miue ta izbruh slabe volje, se počasi zopet nekoliko pomiri. Res je dala gospica Danglarsova svojega očeta, še predno je vstal, prositi za pogovor in določila kot kraj tega pogovora pozlačeni salon. Izvanrednost tega koraka in zlasti še njega oficijelni značaj Danglarsa nista bas malo iznenadila; in ker se je breapogojno uklanjal željam svoje hčerke, je takoj odšel v salon. ^ Etienne se kmalu vrne. »Gospodičina komornica," pravi, nmi je rekla, da gospica končuje svojo toaleto in pride takoj. ^ Danglar3 nstznači z. glavo, da je zadovoljen. Svetu in celo svojim ljudem se je kazal Danglars dobrega človeka in slabotnega očeta; bil je to del uloge, katero je igral v svoji popularni komediji, fiziognonUja, ki si jo je navzel in mu je pri-stojala nekako tako, kakor je pristojalo očetovskim maskam v 62 redila tudi zadruga v Šempetru, ki je cene povzdignila, potem so pa morali še več dokladati iz žepa v pokritje deficita. Da ne bo Ščuval »Prim, Gospodar« kmete, da ima obstoječi konsorcij trgovine s krompirjem tak masten dobiček, se zamore že danes objaviti od preteklih 2 let, da je ostalo dobička le 30-34 kron pri vsakem vagonu (in ne 1509.) Torej če imajo že mešetarji 14 kron določenih za skupljenje blaga brez nika-kega rizika, je pač vreden konsorcij 20 kron več, ki je podvržen vsemu riziku, s kavcijo 12«K)0 kron. In to je bilo pretekli 2 leti, ko je šla prav trgovina za kmeta in kupca. Letos pa se konsorcij zelo zahvali, če mu »Prim. Gospodarc zagotovi samih 20 kron pri vagonu. V resnico tega so vedno na ogled, komur ljubo, računi pri B. od preteklih let, in leiod koj po končanem delu se objavi izid te toliko hvalisane trgovine, ki pa je letos zelo klaverna in pogubonosna. Osnovatelj eksportne zadruge in »Prim. Gospodar« pa naj citata pazljivo članek s Krasa v zadnji cenjeni »Soči«. Ta je korenito dokazal vse potrebno v tej zadevi. Hvala mu! DOPISI. Iz Cerkni. — Radi gradnje planinske koče na našem Poreznu je čuti! dobroznani A. potrebo obregniti se ob cerkljansko podružnico z dolgoveznim dopisom v „Gorici" št. 48. Kaj je dopisnik nameroval s tem podtaknjenim dopisom, priobčenim v „ Gorici" baš oni dan, ko se je obdrževal izredni podružnični občni zbor, kateri je ukrepal, če se naj letos oz. prihodnje leto zgradi planinsko kočo, je vsakomur predobro znano. Dopisnik je razdirajoč element, kateri hoče zanesti v podružnico neslogo in razdor. V podružnici vidi zbrane vse razumnike cerkljanskega sod. okraja in baške doline, kar mu seveda ne ugaja. Če bi mu bila zares pri srcu le korist podružnice, bi pristopil k njej kot član in ista bi njegove morebitne nasvete tudi vpoštevala, v kolikor bi bili isti stvarni in vpoštevanja vredni. Če bi dopisnika vodili čisti nameni in. dobrohotni nagibi, bi prišel k odbora v Cerkno ter se ž njim o tej zadevi razgovarjal. Gospod A.... pa se je hotel v javnosti pokazali ter biti nekak poklican oskrbnik podružnici oz. odboru. Da ni dosegel dopisnik svojega nečistega namena pri članih podružnice, se je pokazalo na občneu zboru. Občni- zbor je z ogorčenjem soglasno protestfral proti izvajanjem dopisnika v „Gorici". Preidimo k zavrnitvam dopisnika. Gosp. A.... trdi, da se je dolgo časa ugibalo, ali se • naj zgradi planinsko kočo na Poreznu ali ne. Ta trditev je popolnoma izvita in neresnična. Saj je podružnico baš nedostajanje plan. koče na Poreznu poklicalo y življenje in dalo nagib njeni ustanovitvi. O kakem ugibanji — glede grajenja koče sploh govora biti ne more. Da ima podružnica tako častno Število članov, je vsekakor nameravano in sklenjeno zidanje koče k temu veliko pripomoglo Podružnica si je v svojem prvem početku obstanka nadela nalogo graditi na Poreznu plan. kočo. Porezen (1631 m) ima tako srečno pozicijo, da je razgled naravnost inpozanten; z Blegašem (1561 m) se v nikakem oziru primerjati ne da. Res je, da ni na Bohinj nika-kega sledu o razgledu, a to dejstvo ne govori ne za zidanje ne proti zidanju koče na Poreznu, ker razgled na Bohinj turist lahko pogreša. Porezen bo lahko vsakomur pristopen, ker je v njegovem vznožju postaja Podbrdo, odkoder vodi zaznamovana pot do vrha, kjer bo^stala koča (1631 m) vsled sklepa izrednega občnega zbora. Za prostornost koče govori frekvenca, ker se ista vsled železnice in krasnega razgleda brezdvomno zdatno zveča. Glede flore se meri Porezen s Črno prstjo po izjavi nekega francoskega botanika, kateri je pred leti zahajal na naše erore. Da predpostavlja dopisnic Blegaš glede razgleda, se nam zdi jako čudno, da lahko smelo trdimo, da dopisnik na Blegašu Še bil ni. Naravnost otročja se nam vidi skrb dopisnika radi ključa. Tozadevno vkrene odbor vse potrebno, da se ne bo godila nikomur krivica v tem pogledu. Gospod A...., pomagajte raje graditi, ne pa razdirati! Z OtllGG. — Ena najnovejših zanimivosti je pri nas Marijina družba. Nikakor nočem pisati proti družbi, kar prosim, da si vsakdo zapomni, ki bo morda imel pomisleke proti mojemu pisanju. — Pred nekaj časa, sem Čital nekje, da je našim dekletom, ne samo Gorjan-kam namreč, ampak slovenskim dekletom sploh, v prvi vrsti potreba izobrazbe srca in duha. Kar se dekle nauči v ljudski šoli, nikakor ne zadostuje za poznejše življenje, dosti bi še bilo potreba. Recimo, da je tudi potrebno društvo, a morda bi moralo biti malo drugačno kot so Marijine družbe. — Naša gorska dekleta so že po naravi sami precej nečimme in rade se postavijo ena pred drugo. Ena je rada lepše oblečena kot druga, in celo matere so tako nespametne, da to slabo stran še podpirajo z lepimi oblekami in pisanimi rutami, ki morajo biti seveda kolikor mogoče drage. Druga slaba lastnost naših deklet je, da kaj rade govoričijo ena" čez drugo, za kar jim je vsaka prilika dobro došla. Navedel bi lahko še marsikaj, pa naj to zadostuje. Ustanovila se je torej Marijina družba — družba, katere glavni namen je gotovo pobožno in ne posvetno življenje. In kaj je lahko vsak opazil? Nobena se ni vprašala, ali sem res sposobna za to družbo, gledale so vse le na to, katera bo imela lepšo obleko za procesijo. , V Ajdovščini skoro ni bilo blago več za rabo, iz Ljubljane in Maribora, in kaj vem še od kje so naročale blago, in če sta se dve srečali, je bilo prvo vprašanje, po čim je plačala meter. Drugič: nekatere niso hotele vstopiti, seveda je bilo takoj kup namigavanj, češ ta ni vstopila, pa ta, pa ta, — Ej, ej, bogsi-vedi zakaj ue? Itd. — No, recimo torej, naj družba obstoja, a vpraSati bi hotel, ali se je pokazala ras kaka duševna korist. Jaz poznam precej dobro značaj naše mladine, in moram reči, da razun nekaterih je bilo vse bolj prisiljeno in navidezno. Morda opravlja v cerkvi tiste molitve, a v duhu je bogsivedi kje; če sliši kje harmoniko, pa je vse končano. Svoje prave, vesele narave ue zataji nobena. Ena je, kakor sem Bližal, kar odstopila, češ raje pusti družbo kot fanta. Morda je marsikatera mislila tako, a storila ni, ker je hotela na zunaj več veljati kot druge. Hotel sem podati le nekaj misli, opozoriti na to, da je treba tudi pri takih stvareh.Jiud|rati^dRŠo_ naroda in njega naravo. Poznati je treba ljudi, poznati njih srce, njih obzorje ia njih hrepenenje, poznati pa tudi dobre in slabe lastnosti, kajti sicer je vsako delo brez pomena in tudi brez — vspeha. — Iz Tofnlna. — Kakor je znano, razvije tuk. rokoldelsko-bralno društvo svojo zastavo &w v septembra t L, znano pa je tudi, da se obenem razvije novo zastavo tuk. narodne čitalnice in da se blagoslovi gasilni dom pro-stovolnega-gasilnega društva. Torej letos se bode vršila velika skupna narodna slavnost, kakoršne niso še doživele naš6 gor& Spetno pero je popisalo že <}rk>ma zgodovino narodne čitalnice, kar goto;:* je cenjenim čitateljem „Sočeu v spominu. Da pa seznanimo 3layno občinstvo tudi z rok. bral. društvom, bodi dovoljeno na tem mestu tudi meni v kratkih potezah označiti ustanovljenje in daljni razvitek tega društva: V Tolminu so naraščali od dne do dne nižji sloji, kateri so hrepeneli po društvenem življenj«. Združiti te sloje s čitalnico ni bilo mogoče, ker sredstva niso dopuščala. Radi tega so začeli nekateri rodoljubi ugibati, kako temu opomoči. Te naloge sta se poprijela pok. gospoda France Jež in Valentin Tuta, zbrala okoli sebe že druge prvaka ter jih sklicala na posvetovanje. Po kratki debati sprožila se je misel: „ustitnovimo rok. brni. društvo". To se bliskoma razširi po Tolminu, in jelo je uplivati potolažljivo na prej omenjene sloje. Po kratkih predpripravah sta sklicala omenjena gospoda osnovalni zbor dne 5./CJ. 1881., kateremu je bila naloga sestaviti pravila, to se j« poverilo pok. gospodu Fr. Ježu. Ko je sledni sestavil pravila, predloži se jih c. kr, namestništvu v Trstu v potrditev, katero jih je odobrilo z odlokom št. 16454/1 z dne 24./11. 1882. Takoj za tem vršil se je prvi redni občni zbor, in sicer dne 2. decembra 1882. in izvolil predsednikom pok. gosp. Franceta Ježa. (Pride še.) Iz AjlfOfŠčine. — Dne" 25. junija t. i. smo izročili materi zemlji zopet mlado žrtev, nadebudnega 23 letnega mladeniča, diko in ponos starišem, dobrega tovariša in vrlega prijatelja, gospoda Ferdinanda Plesničarja, sina upokojenega c. kr. gozdarja. — Umrli Ferdinand je bil rojen v Krnici pri Trnovem 30. maja 188!). Šolal se je v Idriji, Ljubljani, Gorici in Trstu. Uže v VI. gimnaziji moral jo pretrgati Uk zaradi bolezni na očeh. Lep in vrl ml&deuit je bil priljubljen povsod; vse ga je čislalo h, spoštovalo. Vzet k vojakom je pospešil bolezen Po dovršenih vajah je dobil dopust. V tem času je Lil pri dr. Turni v Gorici in dr.'Schweitzerm v Ljubljani kot stenograf. Ali kal bolezni (srčni katar) je napredoval in blagi mladenič je prišel v domačo hišo k nesrečnim roditeljem tešit svojo bol. — Mirno je prenašal bolezen in le zadnje dneve je tožil, da mu je žal, fa. ne bode mogel dokončati svojih Študij.'d,,i 25. junija se je poostrila bolezen (pijU{n; katar) in ob 3''f uri popoldne izdihnil je bla^ dušico. "' Počivaj v miru, zlata duša, v zeruj;; domači! — IZ Kala, — Proti obč. volitvam v Ki,", ki so se vršile dne 15. in 16. junija l<.xT je vložilo protest 1. županstvo v Lokovni;-2. klerikalna stranka v Kalu. Proti prvesC moramo omeniti, fcaj briga naša volitev li kovško županstvo, akoravno je pod hmso ka-tastralno občino približno kakih 70 davkopia čevalcev, vendar se nočejo za volitve oni j,j. potegovati. Županstvo pa, ki ne plačuje uiku kega davka, pa protestira proti tukajSuiir., volitvam. Ker je .sicer ta komedija le prazni, se mora torej takoj pri tukajšnjem županstva rešiti in zopet vrniti. Drugič moramo omeniti protest na?e klerikalne stranke, in sicer tudi uzrok, kait. rega so v protestu navedli. To je pač neka, čudnega, da so si oni bali kakih nemirov fc prepirov, ker so bili skoraj vsi na licu me^ pred županovo hišo, pa samo voliti niso hoteli.. ker so videli, da je zmaga narodno-napredi* stranke. Sedaj pa zahtevajo novo volitev pol asistenco orožnikov! Zakaj pa bi imela občin.. take stroške brez potrebe. Ako bi pa <1jige, in naj so še tako pozlačene, ti predali, ki so zaprti trdno kakor vrata kake trdnjave, te množice bančnih listkov, ki prihajajo, ne vem od kod, ta nebroj pisem, ki prihajajo iz Anglije, Holandije, Španije, Indije, s Kitajskega in iz Peruja, — vse to ima v splošnem na očeta čuden upliv, da čisto pozablja, da so na svetu Še interesi, ki so večji in svetejfii kakor socijalno stališče in mnenje njegovih stanovskih tovarišev. Izvolila sem si salon, ker se tukaj iz krasnega okvira veselo in zadovoljilo smehlja na vas vaša slika, ker naju obdajajo tukaj tudi slika moje matere, moj lastni dragoceni portret in razni drugi okusni umetniški zakladi. Jako visoko cenim moč zunanjih utisov; pri vaši osebi se v tem oziru morda motim, toda kaj hočete? Če bi mi ne ostalo nekaj iluzij, bi ne bila umetnica." »Jako dobro," pravi Danglars, kije poslušal to celo tirado z neomahljivo hladnokrvnostjo, ne da bi razumel le eno besedo od nje, dasi ni bil raztresen. „To je bila torej druga točka, kakor se mi zdi," pravi Evgenija, ne da bi se najmanj zmedla, in z ono moško odločnostjo, ki je bila lastna njenim besedam in kretnjam; „in zdi se, da ste s tem pojasnilom zadovoljni. Vrniva se zdaj k prvi točki! Vprašali ste me, zakaj sem vas prosila tega pogovora; to vam hočem povedati čisto kratko ; gospod, čujte mojo izjavo: Jaz se nočem omožiti z gospodom grofom Andreo Cavalcantijem." Danglars plane kvišku ter dvigne svoje oči in zaeno svoje roke proti nebu. « „Moj Bog, da, gospod," nadaljuje Evgenija čisto mirno. „Vi se čudite, to vem dobro, kajti odkar se pečate s to malenkostno zadevo, nisem Čisto nič nasprotovala; zdaj pa je prišel trenotek, da ljudem, ki me v stvareh, katere mi ne ugajajo,) ne upoštevajo, povem svojo prosto in odločno voljo. To pot je moja mirnost in pasivnost, kakor pravijo filozofi, izvirala iz dragega vira; kot pokorna in ubogljiva hčerka" — lahek smehljaj zaigra deklici na škrlatasto rudečih ustnicah — „sem hotela poskusiti, ukloniti se vaši volji." „Tcrej?" vpraša Danglars. „Torej, gospod," odvrne Evgenija, ^poskusila sem in zbrala j vse bil ta mož grši, neuninejSi ali neprijetnejši od drugih. Ne,' gospod Andrea Cavalcanti je, kar se tiče njegovega obraza in staaa, jako lep mož. Tudi ni mojo srce morda naklonjeno bolj kakemu drugemu kakor njemu. To bi bil uzrok deklice v zavodu, kakorSne smatram same sebe nevredne. Jaz ne ljubim sploh nikogar, gospod; t> veste, ali ni res? Zato torej ne vem, zakaj naj bi se brez absolutne potrebe navezala na večnega tovariša, Torej, o6e,na morju življenja, kjer »o razbljejo ob ikalovju \s$ ttaše mule, vržem od sebe vso nepotrebno prtljago in o!"ii'*»'-* dela opica, ki zdrobi zelen oreh, da pride no sladkega r':M Bogata sem, kajti vi ste eden najpremižnejših mož na r:*-' coskem, in jaz vaša edina hči; tudi niste tako zakrkn^'-srca kakor očetje na gledališkem odru, da bi svojo hčer ^ dediuili, ker vam noče dati zeta iu unuka. Previdna i^'1 vam je vzela pravico, da bi me razdedinili popisoma, kavarn tudi jemlje moč, da bi me mogli prisiliti, naj hiop-zakon s tem ali onim. Torej lepa, duhovita in nadarjena, ka*-sem, in bogata? Kako me morete imenovati nesrečno'.' T,! •' vendar sreča, gospod!" Vidt> svojo hčerko, kako se pred njim ponosno sniehij' Danglars ne more zatreti svoje surove jeze in zakriči; toda * je bilo tudi vse. Pred vprašujočim pogledom svoje hčerke-, j** temi lepimi, strogimi, bistro vanj uprtimi očmi povesi s« pogled in se previdno pomiri. »Res, hčerka," odvrne smehljaje, „vse lastnosti kn»8> katerih govoriš, le ene ti manjka 5 nočem ti jo neuljudno ^ novati; raje imam, da jo uganeš sama." Evgenija pogleda Danglarsa, zelo presenečena, da se; drzne odrekati cvetlico iz te krone ponosa, ki jo tako W dičlla njeno glavo. MU! „Sot8" «. 56. i to 14. julija IlOI. yti upati, da odsek sprejme vse njihove zahteve glede primorskih dežel; te so: po en mandat za Goriško in Istro ter drugačna nizdelitev volilnih okrajev v Trstu. „Slov. Narod" je priobčil članek »Primorska v nevarnosti". Tam čitamo: »Italijani zahtevajo, naj se jim da n8 Goriškem in v Istri po en nov mandat, {ajjo tla bi ena- tretjinavprebivaistvrsr tefcn^ ,jVeh kronovinah imel«, ravno toliko poslancev kakor ostali dve tretjini. En Italijan bi torej imel trikrat večjo pravico kakor en Slovenec ali Hrvat. Povrh pa bi pri voiitvi v delegacijo odločeval žreb^če .sejoe bi dosegel kompromis, in bi se pred vso Evropo dostikrat pokazalo, da sta Istra iu Gorl-i\n, deželi, kjer je italijanska tretjina ravno tako močan faktor, kakor slovenska in hrvaška dvotretjinska večina. Kaj bi to pomenilo, ,4 ;c lahko misliti, posebno z ozirom na aspi-rscije Italije, ne glede že na to, da bi bili imlijaui v teh deželah samih in pri vladi ves .j,ng;ičeu faktor, če bi imeli ravno toliko po-hisno?v7 kakor Slovenci in Hrvatje, Ta svoj vamen hočejo Italijani dosečJ navidezno iroanioatjo, m katero pa se skriva lokavi pc-tkus oropati tržaške Slovence edinega mandata, ianm ga daje vladni načrt volilne reforme. j/iiiki občinski svet je vladi naznanil, da rad -repubti en tržaški italijanski mandat Goriški ia Istri. To se sliši prav lepo, je pa velik« jvijfifnost. Dr. Rybar je v „Edinosti" pojasnil, ja bi tržaški Italijani dosegli s tem — lep jhjieh. Če doli Trst le pet mandatov, bi se morali seveda tržaški volilni okraji preurediti in v tem slučaju bi Italijani lahko v/.eli Slovencem edini mandat, ki jim ga daje vladni načrt in vzeli bi tudi so-cijah.im demokratom edini mandat, ki ga morajo po vladnem načrtu dobiti v Trstu. Hes bi Trst iraeJ samo pet poslauc:>v, ali vsi bi bili Italijani, dočhn bi po vladnem načrtu dobili Italijani le štiri poslance, enega Slovenci, enega pa delavci. Italijanom je priskočil na pomoč dr. Erler. Ta hoče, naj se tirolskim Italijanom vzame en sam mandat in naj se jih iiito oilškoduje na Primorskem. Sicer se Italijani fe ustavljajo, ker tudi na Tirolskem nočejo iiiiVsir izgubiti, ali če ne pojde drugače, sp znajo tudi s tem zadovoljiti, saj poskočijo atluo njihove šamv, če ne bodo zahtevali, da m> uiirarijo novi mandati, nego le prenese iz 7ir>ra in s Tirolskega v Istro in na Goriško. K;ik udarce bi to bil za vse slovenstvo na Primorskem, zlasti pa v Trstu, tega pač ni trt-ba Šele pojasnjevati." .,Kdinost" piše: „Italijani zahtevajo, da se mesto po načrtu Hohenlohe nameravanega fete^a mandata za Trst da Italijanom še en Kantht (tretji) za Goriško in istotako še en aamliit audi tretji) za Istro, tako, da bi v C-A\ teh kronovinah imeli Italijani ravno toliko mandatov kakor Slovani. Ako bi se i^lre-fio tej želji Italijanov, bi pomenjalo to gv le ekrajno favoriziranje itak že po volilni reformi najbolj favoriziranih Italijanov, temveč tuli kričečo krivico za slovansko večino v teh aveh pokrajinah. Zato smo se nemalo začudili, kusM-ij dobili z Dunaja vest, da nekateri češki in telo tudi neki slovenski posla-a e c iz Kranjske dela pri slovanskih zastopnikih iz Primorja na to, dii bi se udali drznim zahtevam Italijanov!! Mi ne moremo pojmiti, kako more slovanski zastopnik podpirati take na-kfne. ki jim je namen, da onemogočijo enkrat k. vselej, da bi slovanska večina v deželi prisilo primerne politične veljave, in ki bi obelite isto v večno politično inferijornost. Proti ^*mu atentatu se mora vsaki slovanski po-sk&« upreti z vsemi svojimi silami. — Ome-^(-ii vesti so izzvale mej našim ljudstvom najhuje ogorčenj«. Politično društvo „ Edinost" ?- dalo izraza temu ogorčenju z nasledujo br-^''jivko, odposlano raznim slovanskim poslan-cer:l . Vesti o namerovanih neopravičenih s{"!.-,'iubah volilnega načrta ?,& Primorsko v K"Ji'i>T Italijanov vzbujajo tukaj ogorčenje. Vsako daljno koncesijo Italijanom v Primorski sma-'»ramo izdajstvom na slovanski stvari." Xa najdrznejši način so opeharili v od-^ka Štajerske Slovence za 3 mandate Opeharili so v odseku koroške Slovence ter jim dali okraj, v katerem Slovenec ne "l0l'e Mi izvoljen. Tri poslance bi morali »neti slovenski Korošci, imeli bodo p». nič. P"Sla je na vrsto Kranjska. Ociganili so me-«Canc in obrtne kraje, dobili pa so Nemci kočev-*» mandat. V odseku za volilno reformo se kaže v °engaiicni luči, da ta toll hvalisana sploSna , JJjjednaka volilna pravica bo usodepolna za da prav ml Slovenci bomo žrtev vo- lilne reforme. Nemci so nam že odtrgali mandate na Štajerskem in Koroškem v družbi z Lahi, sedaj nastopajo Lahi, da bi iztrgali tržaški slovenski mandat ter si priborili nove poslance na Goriškem in v Istri. Povsodi naj bodo Slovenci prikrajšani, povsodi naj trpini o mi pod volilno reformo, katera bi imela prinesti narodom p r a v i c e 1 . -»^»BeBf-da -m «am Nemcih Lahi do skrajnosti sovražni, res, da nam vlada ni naklonjena, ali res je pa tudi, da je stališče večine jugoslovanskih poslancev jako napačno, ker se pehajo le za. to, da naj se dovrši volilna reforma, p; če je že taka ali taka — da le na Kranjskem pade vse v roke klerikalcem! Zato pa tudi ni pravega odpora. Bartoli si je znal v odseku z obstrnkcijo pridobiti ugoden teren za laške aspiracije — Slovenci pa potrpežljivo sprejemajo udarec na udarcem. Seveda potem ne more biti drugače nego je. Če bi pa zavladala v odseku kar najenergičnejša obramba od strani Slovencev, potem bi utegnilo biti že kaj drugače, ko bi se tudi drugi poslanci zavzeli za to, da ne bomo le sleparjem po volilni reformi. Sedaj je nekaj, aH vse je tako, da se smemo opravičeno bati, da prodro laške pretirane zahteve. Kakor vse kaže, grdo razrarcvari Slovence odsek za volilno reformo. Ali bo prav tako tudi v zbornici?!... In takemu odseku predseduje slovenski poslanec! Kakšna usodna ironija! Brezpravni smo v Avstriji — invrhu-tega še tako izdajstvo iz vrst onih, ki toliko kričijo o pravicah, katere naj se dajo ljudstvu! Domače in razne nouice. Dvojezični napisi odpravljeni, — Vlada je odstranila dvojezične napise na državnem kolodvoru v Gorici. Izginila sta „G 6 r z-Gori z i a", in zdaj je odprto vprašanje: ali bo vlada tako predrzna, da ju zopet postavi po slavnostni otvoritvi, ali pa doda še prvotno in edino pravilno ime Gorica. Ako se zgodi prvo, tedaj se vresniči sumnja rodoljubov, ki dunajski vladi ničesa ne verujejo in jo smatrajo sposobno za nnjbrezstidnejša na-silstva proti našemu narodu. V takem slučaju da združeno in edino slovensko ljudstvo Dunaju odgovor v besedah in dejanjih, da dobi posebno mesto v politični zgodovini. — Ako pa bo postavljeno še slovensko prvotno ime Gori c a, tedaj je vlada izpolnila svojo naj-primitivnejšo dolžnost narodu, po čegar zemlji teče ta železnica. Dunajska vlada naj bo sploh zadovoljna, da naš narod pripušča nemške napise na državnih poslopjih. Nemščina pri nas, ni deželni jezik, državni tudi ni: kaj ima tor«j opraviti na železniških poslopjih v naši deželi"/! •—• Ako ne bo konec šikan in žaljenj od vladne strani, tedaj bomo Slovenci res primoraui pričeti neizprosen boj proti rabi nemščine v naši deželi! Z odpravo dvojezičnih napisov se je položaj deloma spremenil. Nočemo posegati naprej v sklepe javnih nhodov, ki bodo jutri v celi deželij, ali to pa moramo naglašati po svoji dolžnosti narodnega glasila: da bi moral biti slovenski napis dootvo-ritve že postavljen! To edino bi bilo dovoljno zadoščenje na že dovršen atentat z Dunaja na goriške Slovence v njihovi hiši. •¦-Ali se torej Slovenci udeležimo ali ne otvoritvene slavnosti, kako se je udeležimo itd., to prepuščamo sklepom jutrišnjih shodov. Besedi sotleželanon Italljano«! — Pripoznati morate, da je naša zahteva po slovenskem napisu naravna. V boju za to pravico se nismo niti najmanje dotaknili Vaših pravic, ni padia proti Vam niti ena sovražna ali le neprijazna beseda. Mi želimo celo, da bi se Slovenci in Italijani sporazumeli v domači hiši ter napovedali složen boj proti prodirajočemu german-stvu. — Ako bi pa vkljub tako lojalnemu postopanju Slovencev sledile zdaj kakoršnekoli hujskanje od laške strani, tedaj naj hujskači odgovarjajo za posledice, — kajti ponovilo bi se leto 1897. v podvojeni ostrosti. Slovensko ljudstvo cele dežele bo kakor jeden mož kaznovalo tiste, ki bodo kazni vredni!! Slovenske MSfIvel — Vse naše občine naj razobesijo edino le narodne zastave. Teh bodi povsodi na vsea pripravnih mestih. Šolski otroci so n. pr. v Divači pozdravili cesarja s trobojnicaini. Lep prizor je bil to! — Zakaj naj bi bilo zdaj drugače ? Kdor ne mara videti slovenske trobojnice, ni vreden, da bi gledal kake druge v slovenskih rokah! Zato naj SolsH otroci gread t malimi trobojnicami na postajo. To seveda v slučaju, ako se Slovenci udeležimo otvoritvenih slav-nostij! Složnost mej goriškimi Slovenci, ki je nastala kar sama ob sebi vsled znanih krutih žaljenj, je vzbudila mnogo priznanja v dežoli in izven dežele. Nastala je, in potrebna je; rodi pa tudi uspehe. Ni bilo treba nrkakih pogajanj, in nič ni bilo treba hujskanja, kakor bi rekel kak birokrat, da se je vzbudilo ljudstvo ter postavilo odločno po robu vsakemu žaljenju visokih mogotcev! Ponosni smo na naše ljudstvo. — Dobili smo ostre dopise z vseh stranij naše dežele, vse je pokonci. Rodoljubi, na pr avi poti ste, v tem duhu vstrajajte naprej! Ljubljanski župan goriškim Slovencem. — Včeraj smo dobili iz Ljubljane tako-le brzojavko: Čestitam goriškim Slovencem, katerih složni in odločni nastop v zadevi postajnega napisa je rodil važen uspeh. Naj se iz tega rodi in necessariis sloga, katere nam je proti vladi ter njenim laškim in nemškim proteževanceni tako nujno potreba! Župan Hribar. Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici je imela 1. t. m. letni občni zbor, prvič po novih pravilih. Ker izidejo letos računi za leta 1905. zadnjič po starih pravilih, dobe" člani tudi poduk o preosnovani zadrugi, ki olajšuje članom plačevanje in so obresti znižane. — Občni zbor je razdelil tako-le Čisti dobiček zadruge: Do 31. decemora 1904. narasli, še nerazdeljeni čisti dobiček IV., V., VI., VII. in VIH. odseka v znesku K 46305-59 se priklopi splošnemu rezervnemu zalogu. \? tistega dobička za leto 1905. zna- šajočeg. C 28531-82 se nakazuje: Splošnemu rezervnemu zalogu nadaljntli.........K 2.587-92 Posebnemu sezervnemu zalogu za morebitne izgube . . . . » 20.000-— Penzijskemu zalogu za uradni- Štvo..........., 3.000'— Knjižnici »Narodu« prosvete« v Gorici..........» 500*— Dramatični šoli »Narodne prosvete« v Gorici......» 200"— Društvu »Narodni sklad« v Gorici........... . » 1.000-— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.........» 100"— Zavodu s. Nikolaja v Trstu . . » 100'— Telovadnemu društvu »Sokol« v Gorici.........» 200-— Podružnici »Slovenskega planinskega društva« v Cerknem za gradnjo koče.......> 100' — Za gradnjo »Sokolskega doma« v Prvačini ........» 50 — Za nabavo telovadnega orodja »Solkanskemu Sokolu« ...» 50" — Učiteljskemu konviktu v Ljubljani ustanovnino.....» 200-— Društvu »Slovenskih književnikov« v Ljubljani ustanovnino > 300- Slov. bralnemu in podpornemu društvu v Gorici podporo za učitelja petja.......» 100'— Vodstvu pripravnice v Tolminu za podporo revnejšim učencem . » 40-— Preostanek.........» 390 se prenese na nov račun. S tem je izčrpan dobiček za leto 1905. v znesku......K 28.531-82 S to razdelitvijo je narastel: Splošni rezervni zalog na . „ SOjOOO*— Posebni rezervni zalog za morebitno izgube na . . „ 20.000'— Pokojninski zalog za uredništvo na........ „ 6.150-— Skupaj. K106.150--Pevskemu in glasbenemu društvu se dovoli brezplačno stanovanje v »Trgovskem Dormn. Iz teh številk je razvidna moč in velika bodočnost naše zadruge. V 10 letih mora biti vse najmanj potrojeno! Naprej po sedanji poti S Osmi kongres slovanskih časnikarjev se bo vršil dne 8. in 9. septembra 1.1. na Moravskem in sicer v mustu Uh. Hradišče poleg starosloven-skega Velehrada. — Odbor »Središčne zveze slovanskih novinarjev" je v svoji seji, ki se je vršila dne 3. jmuja v Prerovu in kateri so prisostvovali členi odbora: predsednik M. Chy-linski, G. Smolski, dr. Vergun, K. JonaS, F. Miškovsky, dr, K. Baxa, B. Knechtl in Fr. Sokol Turna, določil nastopni dnevni red: Členi kongresa so sestanojo dne 7. septembra, v Brnu v hiši Besede in odtod odpotujejo' dne 8. septembra v Uh. Hradišče. Členi, katerim m treba iti preko Brna, se Hne 8. septembra sestanejo v Prorovu in odii od tod v Uh. Hradišče, kjer bo dopoludne otvorjen kongres Popoludne obiščejo udeleženci znameniti zgodovinski spomenik Velehrad. Dne 9. septembra se bo kongres nadaljeval in vršila se bo glavna skupščina »Zveze«. Popoludne bo izlet v krasne kopelji Luhačovičke, kjer bo kongres zaključen. Prijave za kongres je poslati predsedniku odbora za prireditev kongresa g K. Jonašu, glavnemu uredniku „Venkova" v Pragi, Jurgmannova ulica. Ha drugo železniško zvezo s Trstom se je » čelo.misliti leta 1868., skoraj 15 letVo otvoritvi južne železnice; dosedaj je preteklo od tega časa 38 let. Mnogo se je pisalo zlasti o črU Predel-Gorica (tudi v ,Soči« je bilo veliko člankov) m pa o črti čez Loko-Divačo. Vlada se je takrat izrekla za Predel, trikrat je bil aačrt predložen zbornici poslancev, ki ga ie leta 1875. odklonila. Pozneje je bila zbornica voljna sprejeti načrt čez Predel, ali tu se je vojaška oblast izrekla odločno proti tako veliki železnici tik meje. Pozneje seje napravil načrt za Bohinjsko železnico, in leta 1901. ga je zbornica sprejela. - Gledd te črte se je ugibalo, ali naj bi šla čez Kras ali kar čez Devin; slednjič se je ukrenilo prvo. Dolga je nova črta od Celovca do Trsta 103 km, ima 32 postaj, 678 malih mostov in 49 mostov z nad 20 m v svetlobi; gre skozi 49 predorov, pod zemljo prevozi 16.790 m. Iz Trsta na Dunaj je sedaj 589 tarifnih km, v prihodnje jih bo 555; iz Trsta v Prago je sedaj 938 km, v prihodnje 827; iz Trsta v Heb sedaj 981 km, v prihodnje 783; iz Trsta v Celovec sedaj 314 km, v prihodnje 213; v Beljak iz Trsta sedaj 273 km, v bodoče 202; iz Trsta v Solnograd sedaj 662 km, v prihodnje 409. Iz Monakovega na Bavarskem je bila doslej vožja v Genovo in Trst jednako dolga; sedaj pridobi Trst proti Genovi 180km; tako tudi druge dežele na severu. Nemčija je bila sedaj nagnjena Benetkam, z novo železnico se obrne proti Trstu. Iz odseka za volilno reformo je izstopil sedaj, ko je končan boj za Kranjsko, narodno-napredni poslauec Plantan. Storil je svojo dolžnost ter se potegoval za primerno zastopstvo mest in trgov, ali spletkarenju dr. Šusteršiča se je posrečilo, da so mesta in trgi opeharje«' »•* parlamentarno zastopstvo ter izročeni na t in nemilost Šusteršičevim nezavednim voliicem. Susteršič ni imel srca za slovenska mesta in trge, pač pa se je izrekel hitro voljnega za nemški kočevski mandat, ker je upanje, da bo izvoljen v Kočevju tamkajšnji dekan. V odsek za volilno reformo je vstopil na mesto Plantana naš poslanec Oskar Ga-bršček, ki se je včeraj živo potegnil za primorske Slovane. Otvoritev Bohinjske železnice prične dne 19. t. m. na Jesenicah s cerkvenim blagoslovom. Nato bodo prestolonasledniku predstavljeni pri zgradbi poslujoči in drugi slavnostni gostje. Ob 1. uri 25 minut se odpelje z Jesenic dvorni vlak, ki se ustavi na važnejših postajah in važnejših zgradbah: na Bledu, Boh. Bistrici, Sv. Luciji, Tolminu, v Kanalu, Gorici, ob mostu čez Sočo, Rihembergu, Štanjelu. Dohod v Trst bo proti večeru. Takoj za dvornim vlakom bo vozil še en posebni vlak, v katerem se bodo vozili slavnostni gostje. V 6oriCO dospe otvoritveni vlak dne 19. t. m. pop. ob 4.4 ter se ustavi tu 20 m. Za »SokOlSki Dom" V Fmafilnl je mnogo zanimanja. Prvačkovci so se lotili dela prav resno. Prostor, kjer bo stal „Sokolski Dom", je izbran ugodno ob cesti malo pred uhodom v vas. ,,Sokolski Dom" obeta biti lepa> obsežna stavba, ki bo v ponos Prvačini. Odbor »Slov. bralnega In podpornega društva v 6oricl" naznanja vsem svojim članom, da pričnejo pevske vaje za izlet v Tolmin v pone*-deljek, dne 16. t. m. ob 81/* uri zveč. v prostorih Slov. Čitalnice. Petje bo poučeval iz prijaznosti gospod E. Korael. Tem potom vabimo še enkrat vse ljubitelje naših lepih narodnih pesmi, da pristopijo k našemu pevskemu zboru. Oglasi se lahko v društvenih prostorih. ¦ Sestanek potovalnih učiteljev se je vršil 6. t. m. v Zadru. SeSli so se potovalni učitelji iz južnih dežel v namen, da si ustvarijo svojo organizacijo. Iz Gorice je bil na shodu g. A. Štrekeijv, Izvolili so .pripravljalni odbor. Na novi leieznlškl prog! TrsNesenlce se prične osebni in tovorni promet dne 23. t. m. Matura na fllmnazlju. - Po pomoti je bil izpušCen iz poročila o maturi na gimnaz\ju Soban Alojzij iz Koprive, ki je tudi prestal zrelostne izpite. Kanalsko Županstvo je bilo prejelo zadnji čas več brezimnih pisem glede napisa na postaji. V istih se županstvu očita, da spi, namesto da bi se brigalo za napis na postaji. Županstvo kanalsko se je že v prvem začetku prizadevalo, da bi se napis glasil »Postaja Kanal". Ko se je pa govorilo, da bo napis Canale-Kanal, je isto napravilo tudi svoje korake, aH brezvspesno. Ko so pokladali napis na postajo, se je glasil Kanal-Canale, a za nekaj dni ga je kar čez noč neka nevidna moč premenila v Canale-ICanal. Istotako je napravila županstvo Avče primerne korake v to^ da bi se postajaJme-novala ediuo-le Avče, a sedaj se glasi Auzza-Avče. Proti spakedranki Auzza je županstvo odločno protestiralo na c. kr. namestništvo v Trstu in c. kr. želez, ministerstvo. Rešitve Še ni, pač pa je že dobilo županstvo radi tega odločnega protesta od goriškega glavarstva oster — ukor! Jutri bo zadnjič odnesena veselica v So-vodnjah, v Solkanu bo lepa veselica tamkajšnje čitalnice (igrajo prvikrat pri nas burko Brat Sokol), vNabrežini pa se zbere Sokol iz Trsta in Gorice. Torej do-yolj društvenega gibanja. Iz kraškega kota oam pišejo: »Poznate li župana, kateremu ni para? Rekel je svoj čas, da hoče pokazati, kako se župani. Zadnjeletni račun pa je skloftal tako, da je v resnici pokazal, kako zna županiti. Kaj takega se ni še slišalo. Pokazal nam je, da mu občina dolguje 5000 K! Ali bi si pomnožil petelinovo perje, če bi vsi molčali! Občinarji, zdaj vidite komu ste dali ovce past. Hitro na noge, da se omenjeni račun še enkrat preišče. Kaj je motilo starašine, ko so preiskovali račune? Pri bodočih občinskih volitvah pa pošljite takega župana na Dunaj županit, kjer imajo večjo blagajno kakor ta pri nas Sfc Grilanc. Olepševalno M\n „Progressott v Gorici priredi Podtnrnom veselico z namenom, da se iz čistega dobička ustanovi fond za napravo dobrega vodnjaka v tem predmestja. Za tujce postavi imenovano društvo na Travnika lično tabelo vseh železniških voznih redov. VoBjlirail na Krasu. — V sredo li. t. m. je utonila v občinskem vodnjaku oziroma lokvi Uršula Štolfa iz Volčjegagrada št. 16. Zgodilo se je to ob 7. uri zjutraj, ko je šla zajemat vode. Nesrečna žena ima kakih 45 let ter je mati štirih otrok. V zadnjih 10 letih so utonili 3, 10 pa so jih rešili. Zadnji čas je, da se napravi pri nas velik vodnjak z dobro pitno vodo. nŠagra" Ba PlaCBtI. — Basi je bil lani goriški mestni svet sklenil, da ne dovoli več Šagre na Placuti, se je letos vendarle zopet vršila sredi tega predmestja, ob hišah. Lani so smatrali tako šumno veselico za nedostojno Gorice, letos pa so jo zopet dovolili. Se vidi, koliko veljajo sklepi mestnega sveta. Mi smo bili lani proti taki šumni veselici v mestu, in siW tudi letos. Pa kaj! Če ima gospoda čisto navaden javni ples na Telovadnem trgu sredi mesta — naj ga imajo tudi Placutarji v predmestju. Menda so se bali takega očitanja, pa so dovolili ples na Placuti. Ukraden biclkelj. — iz veže hiše št. i. v ulici Municipio je bil ukraden v četrtek pop. med 5. in 6. uro bicikelj „Puch% vreden nad 200 K. Bralno pevsko društvo „Ladi]au v Devinii bo imelo 15. t. m. cb 10'/* predpoldne v društvenih prostorih svoj izredni občni zbor. HelJSkl pcfcttek V trafikah. — Finančno ministerstvo je določilo, da v onih trafik«h. kjer je prodavanje tobaka glavni posel, traja to prodajanje ob nedeljah 4. ure, kjer se pa izvršuje kot postranski posel, se sme opravljati le toliko časa, kolikor je dovoljeno nedeljsko delo. — ¦ Podružnici Slov. planinskega družita v Cerknem se iskreno zahvaljuje „Trgovsko-obrtni zadrugi" v Gorici za blagovoljno naklonjeno podporo 100 K za gradenjo plan. koče na Poreznu. Odprti lekarni. — Jutri pop. bosta odprti v Gorici lekarni CristoMetti-Gliubich. Ponočia služba i lekarnah. — V času od 15. do 22. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Gliubicb. T hotela »Pri zlatem jelenu" bode jutri velik koncert, pri katerem svira vojaška godba. Začetek ob 10'/, dop. Vstop prost. Lahi zmagali v odseku za volilno reformo. - Včeraj so bile sprejete v odseku za volilno reformo vse krivične zahteve Lahov. Za Istro se je določila 6 mandatov, za Ooriško-Oradi-ščansko 6, za Trst 5. Gabršček se je živo zavzel za goriške Slovence, aH pri glasovanju so bili sprejed predlogi Lahov, in celo s 26 glasovi proti 8. Za laški predlog se je izrekel tudi notranji minister Bienerth. Tako smo Slovenci osleparjeni po tej volilni reformi na celi črti. Za GoriŠko-Gradiščansko so okraji: 1. Gorica; 2. sodni okraj Goriški brez Gorice in Ločnika^ 3. sodni okraji Ajdovščina, Komen, Sežana; 4. Červinjan in Tržič; 5. sodna okraja Gradišče in Kormin z Ločnikom; 6. sodni okraji Tolmin, Cerkno, Kanal, Kobarid, Bovec. »Slovanska zveza", to je tisti gnili ŠusteršiČev klub, se je izrekla za. Bartolijeve kompromisne predloge. Iv-čevič je izjavil, da bo na temelju sklepa »Slov. zveze" glasoval za Bartolijeve predloge, „da se čim bolj pospeši volilna reforma!" Tako je sklenil ŠusteršiČev klub in tako so glasovali ti katoliški možje v odseku proti primorskim Slovanom. Škandal! Razgled po suetu. Odsek za volilno reformo je nadaljeval 1i. t. m. specijalno debato o razdelitvi in številu mandatov za Kranjsko. Posl. PJantan je branil svoje predloge nasproti posl. Šusteršiču, s katerimi hoče zadobiti meščanskemu stanu mesto, ki mu pripada ter je zahteval, da se skliče vse zastopnike kranjske na kompromisna pogajanja. Govornik je očital vladi, da hoče napredne Slovence izročiti klerikalizinu. Posl. Gessmann je pojasnil stališče krščansko - so-cijalne zveze do nemškega kočevskega mandata in do enega slovenskega mandata na Spodnjem Štajerskem ali na Kranjskem ter je izjavil, da bo njegova stranka v slučaju sporazuma med strankami glasovala za oba mandata. Debata je bila potem zaključena, nakar je posl. dr. Bartoli pričel govoriti italijanski. Isti je začel svoj govor o poludne ter je govoril do 2. in en četrt ure. Posl. Malik je potem predlagal, da se sešteje člene odseka. Pri tem se je pokazalo, da je odsek nesklepčen. Namestnik načelnikov je nato zaključil sejo ter odredil, da se isto nadaljuje ob 4. uri popoludne. Načelnik dr. Ploj je otvoril sejo ob 4. in en četrt uri pop. ter kouštatiral sklepčnost. Posl. Malik je opozoril načelnika, da je navzočih komaj 30 členov. Najbrže se torej ni drugih členov odseka pravočasno obvestilo o seji, oziroma niso pravočasno prejeli dostavnic. O tem se je unela daljša debata. Posl. Stein in Chiari sta predlagala, naj se seja zaključi. Predlog je bil v poimenskem glasovanju vsprejet s 16 proti 13 glasom. Načelnik Ploj je zaključil sejo tav napovedal prihodnjo sojo za četrtek. Glasovanje za Kranjsko v odseku za volilno reformo. — 12. t. m. je bil dobojevan boj za Kranjsko. Pri glasovanju je manjkalo več poljskih poslancev. Po kratki debati se je zafelo glasovanje. Najprej je prišel na vrstro predlog, naj se število kranjskih mandatov pomnoži od 11 na 12. Ta predlog je bil sprejet s 23 proti 17 glasovom. Dr. Adler in Italijani so glasovali proti temu predlogu. Potem je prišel na vrsto LSckerjev predlog, naj se ta 12. mandatodkaže kočevskim Nemcem, v katero svrho se ustanovi poseben volilni okraj. Tudi ta predlog je bil sprejet, vendar se je iz kočevskega okraja izločila sh /enska občina Ceplje in pa goienjska občina Belapeč. Kečevci so dobili torej Doseben nemški mandat na Kranjskem. Zatem je prišel na glasovanje Plan-tanov predlog, naj se za kranjska mesta, trge in industrijalne kraje (izven Ljubljane) ustanovita dva samostojna mandata. Plantanovpredlog je bil odklonjen s 26 proti 11 glasovom in s teta je kranjsko meščanstvo in delavstvo pripravljeno ob vsako zastopstvo v državnem zboru. Z odklonitvijo Plantanovega predloga je bila končana razprava o Kranjski. Zdaj je Šu-steršič predlagal, naj se reasumira razprava o Koroški in o Štajerski v svrho, da dobe Slovenci kompenzacijo za kočevski mandat. Predlog, naj se reasumira razprava o Koroški, je bil odklonjen s 27 proti 19 glasovom, pač pa je bil sprejet s 26 proti 18 glasovom predlog na reasumiranje razprave o Štajerski. Malfatti je konstatiral, da je bil svoječasni predlog dr. Ploja glede" sedmega slovenskega mandata na Štajerskem odklonjen s 26 glasovi, da je torej reasumiranje pravilno. Za reasumiranje razprave o Staj en ki so glasovali vsi Slovani in nemški klerikalci ter nemški kršč. socijalci. Drugi Nemci m proti temu zagnali strahovit vihar in jih psovali. Prizor je bil nad vse buren, kakor sploh vsa seja. V debati o 7. slovenskem mandatu na Štajerskem je prvi govoril grof Stiirgkh. Ko je še govoril dr. Adler, se je seja pretrgala. Sedmi mandat Štajercem zagotovljen. - v odseku za volilno reformo je bil sprejet predlog, da se ustanovi sedmi volilni okraj za štajerske Slovence, s 23 proti 19 glasovom. Oropan pošlnl voz, — Dne* o. t. m. sta dva moža napadla v bližini Cmureka poštni voz. Ugrabila in odnesla sta okoli 2000 K v gotovini in eno priporočeno pismo. Orožniki so storilcema že za petami. Delo v varstvo otrok proti potepanju. — v vzhodnem dela Newjorškem prebiva nebroj revnih rodbin. Umevno, da je tam mnogo pokvarjene mladine. Sedaj pa je magistrat rajel dečke iz tega predmestja ter jih postavi po ulicah, da skrbijo za snago. Če n. pr. kdo vrže na cesti kak papir od sebe, pa ga opozori deček, da tega ne sme, in občinstvo uboga. "Pretekli teden so najeli v take svrhe lO.OOO otrok. MakslH) Gorkl, ki se nahaja v Ameriki, je baje nevarno obolel. Hrvatski duhovniki proti reški resoluciji. - Kakor poročajo, delajo zagrebški nadškof Posi; lovič s svojimi pristaši z vso silo proti pripadnikom znane reške resolucije. Baje je poslal nadškof cesarju pismo, naj ne imenuje v vlado mož iz koalicije, ker so liberalci in brezverci. Tudi v Senju so duhovniki sklenili delati proti onim, ki stojijo na reški resoluciji. Veliko industrijsko podjetje v Dalmaciji. - Sestavil se je konsorcij kapitalistov raznih na-rodnostij, ki namerava uporabiti v industrijske svrhe ogromno moč slapa Gubavice pri Zad-varju, ki se ceni na 300.000 konjskih sil. Tu bi se proizvajala električna sila za celo Dalmacijo. Kako dolgo se kadi smodko? — Belgijci strastno puŠijo. Neki bruseljski klub je priredil originalen mateh, namreč kako dolgo se more pušiti smodko. Šest mož je zapalilo hkratu vsak svojo smodko. Prvi jo je pokadil, ko še ni preteklo 20 m, najzndnji pa jo kadil 2 uri 50 m; ta je dosegel rekord v počasnem kadenju. Iz [Francije v Italijo. — V Marsilju so v. vojaško silo izgnali iz samostana nune sv. Klare. Te so odšle v Italijo ter se nastanijo v San Giulianiju. Staroslovenskl Jezik na dalmailnsklh gimnazijah, — Kakor poročajo dalmatinski listi, so letos maturandi na dalmatinskih gimnazijah bili prvikrat izprašani iz staroslovenskega jezika, ki so ga šolsko oblastnije pred tremi leti uvedle v dalmatinske gimnazije. Milijonarjem maščevanje. — Pensilvanski milijonar Schmidt je bil protiven ljubezni svoje hčerke do nekega revnega mladeniča. Slednjič sta pobegnila ter se poročila, potem pa'prosila očeta oproščenja in blagoslova. Milijonar je rekel, da jima vse odpušča, da naj le prideta. In prišla sta. Ko je mladi mož prestopil prag, je spustil milijonar nanj štiri hitce iz revolverja, da se je mrtev zgrudil na tla. Ljudje so hoteli Jiiičati milijonarja, le s težavo ga je iztrgala policija iz njihovih rok ter odvedla v zapor. miner. — b) črno grozdje: Barbera, v^* Sauvignon, Modra Frankinja, Pinot (burgunjj!"| Refofik (kraški teran), Ilefošk (domači), Refjj (istrski), Frontignan, Negrara, Marzonim y roldego, Pique poule, Merlot, Corbinella.' * 2. Cepiči na Rupestris Monticoli: u, \... grozdje: Beli Chasselas, Glera, Rumenn rclJi Slankamenkn, Pinot (burgundecj, Italija,",'" rizling, Renski rizling, Sauvignon blatit \'2' duc, Traminer. —- b) črno grozdje: Cab Oglas. Na Dolu pri Ajdovščini v hiši Andreja Likar se odda dve prazni sobi za par mesecev v najem leto-viščarjem pod ugodnimi poboji, Gospodarstvo. Okrožnica vsem občinskim upravam dežele. — Razpisuje se zabeležba za cepljenke na ame-rikanskih trtah Riparie Portalis in Rupestris monticole, pripravljene po sistemu prisilnega kalenja v deželni trtnici v Sv. Roku (Gorica) za dobo cepljenja 1906,—1907. Na Ripariji Portalis in Rupestris Monticoli so se cepile tele vrste trt: L Cepiči na Ripariji Portalis: a) belo grozdje: Mi Chassel«.\ Friih von der Lahn, Rumena rebula, Zelena rebula, Malva-zija, Italijanski rizling, Renski rizling, Sauvignon blnnc, Verduc, Pinot (burgundecj, Tra- Sauvignon, Modra frankinja, Pinot (burgu,^ Refošk (kraSki teran), Refošk rdoinafii V; j cante, Frontignan. Vsakdo, ki se hoče zaznamovati za b*" cepljenk v deželni trtnici, ima predložiti • deželnem odboru nalično vlogo, ki i«ia (|!/. gati: 1. vrsto cepiča, in ali ceplj^-a -' Ripari-ji Portalis aH na Rupestris Me;;;, ¦ kakor tudi množino vsake posain?".!i? ,,~ cepljenk, ki jih želi kupiti. 2. ali na.v* vzeti cepljenke jeseni ali spomladi. (Vu^j 12 vinarjev za vsako enoletno ceplvnko. * 12 krou za vsakih 100 cepljenk, kojc >e *, nejo jeseni leta 1906. in .14 vinarjev u v;iy cepljenko ali 14 kron za vsakih 10o (V|,;.d koje se bodo dvignile spomladi leta [Mu;* cene, ki se določijo za cepljenke, b:>]e r;...-priti vsak kupec po naročeno blago \ d^ trtnico v času, ki se v to določi od < i «»•!;* odbora toli za oddajo v jeseni, koli /n ou>[w., 4 razglase to okrožnico v svrho, da >i ti vsakdo, ki se za to zanima, pridobi h.:i ki jih nudi vinorejcem brez stremlj>'D> dobičkom ustanovljena deželna trtui>';'.. v. terej se pripravljajo dobre cepljenke x;s r vitev vinogradov, kar je najboljše .-ir^; da se omeji uničujoče delovanje filoks»¦>? [ jedno so pošlje istemu primerno ;t«-.;~-okrožnice, ki se ima razdeliti med iiitert:-*: Nalaga se občinskim upravam, da nai.ira};: rebitne prošnje za zabeležbo in jih potra j: ložijo deželnemu odboru. Cepljenke .-¦•? 'm naročajo s priloženimi tiskovinam. Op.v istočasno, da si deželno trtnico v i'o&i lahko vsakdo vsaki dan ogleda; trzaji'¦> svrho predstaviti se nadzorovaluenitt e.-. Deželni odbor. Carinska vojna med Avstrija in Srbijo, k znano, je začela dne" 5. t. m. carinr-ka t med obema državama. Z obeh strani ji-: za eksport zaprta. Avstro-Ogrska jo b podaljšati dosedanji trgov, provizorij !"• mesece, ali je stavila take pogoj'-. <'-i Srbija ni mogla vsprejeti. Avstro-11.^« zahtevala, da se srbska vlada zaveže, ti j tri mesece ne stori nobenega koral * .' vanju o državnih naroČilih (nakup t<-:^v, nicije in Železniškega matcrijalai i;; ¦' vlada je na to nečuveno zahtevo i". tako, da pod nobeno ceno tej zahtevi i>>: ugoditi. Ako bi Srbija podpisala z;iT.*> '»< stro-Ogrske, da ne fctori v teku tre'; r-nobenega koraka v reševanju vprnvi:;. žavnih milijonskih naročbah, bi s te:' i r. Avstro-Ogrski monarhiji pravico on".^«-' glasu v Srbiji. Če se Avstrija zapre popolne:;:;'. -zmanjka na naSem trgu mnogo živino, t tega cena živini poskoči. Lansko I<'- -: uvozilo iz Srbije v Avstrijo: me.-e':-7.467 krav in volov, 8.672 prešiiV.. -:-14.900 volov in krav, 4.01K1 preMV*- * tembra 13.724 volov in krav, 10.;V>1 \":-'-oktobra 11.231 volov in krav, li'.*-'-Šičev, novembra 8.860 volov in krav. prešičev, skupaj 56.242 volov in krav iz* prešičev. Ta živina je šla večinon:;! i.s i •" v Prago in druga velika mesta. j Čebelarji, pozor J - NaSv. Pet.a 1"^ dan se je vršil čebelarski shod p«"i '^ -\ čebehjaku g. Zuidaršiča v Ilirski i-' Zbranih je bilo okoli 50 čebelarjev i;i ''-^ čebelaric med njimi. Pri čebelnjaku j; • Žnidaršič vdeležencera kolikor je 1"'i0iJ." kratkem času mogoče razlagal in ra;'Rf; kako on čebelari v dosego dobrih v.-pe^ Popoldan smo zborovali v pro?tor.^ varne testenin g. Žnidaršiča, tudi to i¦'¦^ nje je bilo zelo zanimivo, le žal, * ut! ni bila Še številnejša. Ker v tako kratkem času ni niiV^ liko važnega gradiva pretresti tako, ^ l" Jutri na veselico društva „N A o A" v sovotmjan!! Goriški Slovenci! Jutri na shod v ..Trgovski Dom"! Jutri na veselico društva ..NADA" v SovodnjahH Prejemki. Promet v letu 1905. Izdatki Račun blagajne: Gotovina dne 1. januvarja 1905. Račun deležev: Vplačani deleži.....• . 1 Račun hranilnih vlog: j '¦^olenoT'-'; , ¦y^: . . . . ; K v K j vi 49232!(21 165462H ! 1170381W r 1234238!28 64090044 480608l77| 411093 i 2742 49 ! 23546 65 1116 61 1 Račnn deležev: Izplačani deleži ... Račnn hranilnih vlog: Dvignjeno..... K J 94594 18462 6852 1600 v 37 86 56 17 K j v '""'"".....r 14396030 906872 86 167881652 63277171 41291188 4000J-~"~~1........ J .Račun posojil: Dana posojila........ Račun naloženega denarja: Naloženo...... Račun posojil: Vrnena posojila....... 1 Račun naloženega denarja: I Dvignjeno ...-". Račun reeskompta: Odplačilo..... Račun reeskompta: j Zajem........... Račnn vrednostnih listin: Nakup ....... Račun prehodnih zneskov: Izplačano........ Račun upravnih troškov: Upravni troški za leto 1905 . . Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog * * deležev . . . » » reeskompta . » izposojil . . RaŽun stavbenega oddelka: Nadaljnje investicije..... Račun blagajne: Gotovina 31. decembra 1905 v blagajni.......... Račun prehodnih zneskov: 1 I Vplačano......... — Račun vstopnin: Vplačane vstopnine in vpisnine Račun upravnih troškov: Povrnjeni upravni troškt za leto H><>5........... Račun doneskov k rezervi: 411093 . 4686381 12150996 15900716 27853 79 j Račun obresti: Prejete obresti posojil .... -- nalož. denarja . vrednost, listin . zamudne obresti . . . obresti danega posojila 1 štab. oddelku ...... Račun deležev: Vplačani delivi na podlagi novih pravil ......... Račun stavbenega oddelka: 1 i 129900 50 2981 51 210- -3576 93 25728 «=;i l ! 1 i 2220450 15S90344 Gotovina 31. decembra 1905 pri c. kr. poštni hranilnici . . . / 2125 28 ! i i 1 1 324! 47000:--111 20 160000 | Račun inventarja: Prodano......... Račun izposojil: 1 /ajein . ........ i Mlina. 413X678 92< 4138678 92 ua •Bilanca. Pas . \ Račun blagajne: ; Gotovina :;i. decembra 1905. . \ Račun posojil: ¦ Slanje .';'. decembra 1905 . . . Bačan naloženega denarja: i S!.mj>* .'JI. decembra 19C>4 . . . Račun vrednostnih listin: Stanji; lil. decembra 1905 | Račun inventarji: i \wi\',\*> A .;1. decembra 19*»5 po j *.n tMpUu . ...... 1 Račun obresti: 1 /a k-;;> v'O zaostale obresti poM-,ji! .... . /a Situ ?••"•» predplačane obresti uv>kompt«i Nrw-Jri'Nit-:u' obresti vrednostnih listin .... Račun stavbenega oddelka: lnvi'«>l"dp- v stavbah . Vtedn'>-4 tiskovin . • ! /K jv K v 27853 79 234488106 21863 60 8600 1115 71 2852442 534 70 200 — 529094 61 500.— Račun deležev: Stanše 31. decembra 1905 . . . Račun hranilnih vlog: Stanje 31. decembra 1905 . . . Račun reeskompta: Stanje 31. decembra 1905 . Račnn prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1905 . . Račun obresti: Za leto 1906 predplačane obresti posojil......... Narasle obresti vseh deležev do 31. decembra 1905 ... Račun izposojil: Zajem........... K 200 124 i > i 1 i K v i 341186 — | 225584975 i 9869689 i 2306 511926 2713152 160000 — ¦ 1 324 — Račun deležev: Vplačani glavni deleži 10 a 20 » oprav, deleži 62 a 2 Račun zgube in dobička: Dobiček do 31. decembra 1904 Proč dobiček III. odseki-; ki se je v smislu sklepa lanjskega občnega zbora deloma razdelil, deloma pripisal k rezerv-Ostaja . , \ 62493 16187 47 88 59 82 '*> 74837 41 \ / _ 46305 28531 *i Čisti dobiček v znesku 2963167 89 2963167 89 e: K 74837-41 se je razde :lil vsled sklepa občnega zbora dr ...........K 48893-5 e 1. julija 1 1 906 tako- .......... » 20000- 0 ;vo: golin, furlani franc, k. tajnik. ček Kari, Križman Ignacij, Caharija luan. Pokojninskemu zalogu V dobrodelne namene Prenos na novi račun Načelstvo: Rouan Josip, Gabršček Andrej, Dr. 1. podpredsednik. predsednik. II. pod Dr. Puc DInko, Konjedlc Rudolf, Pečen Kocjančfč franc. fe ........ . * 3000-- ............» ¦ 2940'- ...........» 3'9 Šorli luo, predsednik. ko flnton, K 74837-4 Nadzorsl Križnic flnton, Dr. Hreo Dra podpredsednik. predsedni Zajec Alojzij, Drufouka luan, Draš Oblokar luan, ' ¦ maiy* skušeni Čebelarji, res imeli od I ''ve koristi, se je ponudil g. ŽnidaršiC, P 'ne 1() "*" učencev ter se žrtvuje ^ol'«1. (,a Jm 1>ri sv°Jem ^ebelnJaku skoz» Acniljito poduči o praktični čebeloreji. * ,l0j,no so šolske počitnice, in ker vem, -katori g. učiteljev na deželi ima ve-^jVolipl, zato si dovoljujem g. učitelje dni-t1 Čebelarje opozoriti, na, to,ugadflO I ''".,, ycitelji bi imeli pa tudi hvaležno l^r iii lahko vsak v svojem delokrogu , ¦ /a povzdigo čebeloreje v na.si deželi, t f^0i!jt'. M' se m t0 ^animnjo, naj se ,,'vri uc.riškem kmet. društvu v Corlct.' ' Udeleženec shoda. j{i)jižc\?i)Ost mnjj iz Gorkega. - Da se ne bi po ne- j i. ftfrVsj;:!o razne red iz Goirkega po «s W ji!1- izdajalo tudi po dvakrat, na- i j^j. da j»l tf. A. *G r a d n i k preval iz j F^|ft jjijsrtv v zadujem 軫u te-le: K e k-fc;i„.Mii; Holes; Jemeljan Piijaj; l4*ji'uilra; Zgodba z zaponkami; Ijl^r^il; Moj sopotnik. j iHH^r: Nina. Založil h. Schwent- i |Kr;sni. Cena brošuri 2 K, po poŠti j [1 , <>]t'^autno vezano 3 K 50 v, po L-KTOv. j Jm Trdine zbrani spisi. HI. knjiga. j |-.s jt» ¦ ^ s t i 'drugi deU Cena broS. [.;.>L '.,-.,:!:i> :> K .10, po pošti 20 v vež. J Lin a Zastopniki za kme-|ldui tijske stroje, stroje pekarne, motorje m bencin, za i tovarno K.J.BLANSKOse pejo proti proviziji zi večje [je na Goriškem in Istri. Javiti je pri glavnem zastopniku i kij) Oeklfiva-Gorica. Litri v nedeljo [ bode u hotelu |fi zlatem jelenu" I velik natinee — koncert Suira uojaška godba. MjffisHI1..— Vstop prost.' h • i vi «ik»'{xa. e. kr. uanit^t-I*'* «Wi»lj«»ni zalimi trgov-I r"**aji in šola za pralni |J 'Irzavim izprašam**.™ uri-j t»lju trsrovskih sol N Štefan Keller I Gradec, Birgergasse It. 14. j F *'-:'»'iii. Brezplačno posredovanje I zu službe. P 20 pisalnih strojev. I W"rwlj zastonj in franko. Ki poučni jezik. -*¦ Gorica -st*s- Gorica Štev. 1G80. O. S. sv. Razpis natečaja. Podpisani c. kr. okrajni šolski svet razpisuje v dcfinitivno odnosno provi-zorično nameščenje te-le službe: 1. Meslo ucitelja-voditelja III. plačne vrste na jednorazrednicah: Branica, Gabrovica, Kobljeglava, Škofije in Štjak. 2. Mesto učitelja v Sežani za ekspozituro v Orleku pri Sežani. 3. Mesto učiteljice na trorazrediiei v Lokvi. Prosilci oziroma prosilke naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potem na c. kr. okrajni šolski svet v roku 14 dni od dneva razglasitve v »Osservatore Triestino«. Dohodki so ustanovljeni zakonom od 14. jauuvarja 1906. dež. za k. in uk. štev. 10. G. kr. okrajni šolski svet, SEŽANA, 9. julija 190«. Za predsednika. A. Primožič = optik naznanja, da je otvoril svojo delavnico Gorica -fcTettnriništ. 3. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov tor je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Zobozdravnik D B. Pik naznanja, da prične zopet ordinirati z drem —— IS. julija t. I. — Naznanilo. "S Na predlog odbora upnikov S6 bode prodala v kon-kurzno maso Ferdinanda GosttŠe V Idr 1(1 spadajoča zaloga manufakturnega blaga z opravo vred, sodno cenjena na K 20.481-23, ofertnim pOtOKl, kakor stoji in leži, brez JHinstva konkurzne mase za kakovost in količino. Pismene ponudbe opremljene z 10°0 vadijem je vložiti pri podpisanem upravitelju konkurzne mase najkasneje dne 15. t. m. in ostanejo ponudniki vezani na nje do Vštetega dne 22. t. m. Kupnino mora plačati ponudnik takoj, ko se mu naznani sprejetje ponudbe ; ko bo kupec plača! kupnino, se mu izroči prodana zalogu, in mora izprazniti prodaja!niske prostore v hiši g. Franceta D i r I i č - a do konca avgusta t. 1. Inventurni zapisnik je na vpogled pri tukajšnem c. kr. okrajnem sodiš"u odd. I., natančnejša pojasnila pa daje podpisani. V I D H 1J I, dne .3. julija 1000. Alojzij Pegan, c. kr. notar kot upravitelj konkurzne mase. v Gorici na Koimu v (lastni iiiši) izvršuje naročij a vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birtnance ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.---------------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo P*- po jako zmernih cenah. •**<¦ OGLAS. Po odprtja bohinjske železnice bodem podpisani vozil redno vsak dan od R o B i č A k železnični postaji pri Sv. luciji se svojo žardinero, na kateri je prostora za 10 oseb k vlaku, ki bode odhajal okoli 7. are zjutraj iz Sv. Lucije v gorico in trst ter bodem tam počafcsl vlak, ki bode prihajal okoli 5% popoldne. Določil sem za enkrat sledeče vozne cene in Čas odhoda: odhod: Vozna cena: Iz R običa ob 4. uri zjutraj 1 K 60 h „ Staregasela „ 4.10 .,, i „ 50 „ „ Kobarida „ 4.30 „ u 1 „ 30 „ „ Iderokec* „ 4.45 „ ,, 1 „ 20 „ „ Karauega „ 5.15 „ „ 1 „ .. Volč „ 6. „ „ 50 „ „ Kozaršč „ 6.15 „ „ 40 „ „ Sv. Lucije „ 6.30 „ ., » 30 „ Priporočam se uljudno p. n. potnikom, da blago1 se poslnžiti o priliki potrebe mojega podjetja. Odličnim spoštovanjem FRANCE ROB. Objava. Naznanja s<\, da jo sklonilo varilstvo deželnega hipotee-nega zavoda v svoji soji dne 7. julija t. I., da se podaljša rok za vplačevanje poluletnili obrokov, ne da bi se računale zamudne obresti, od 8 na 15 dni. I Po preteku roka se bodo računale zamudne obresti od dne ki sledi dospelosti obroka. I Raunateljstuo deželnega hipotečnega zauoda. jedilne masti — „Ceres" (iz kokosovih orehovi napravljene jedi so zelo okusne in lahko prebavljive za slabotni^ -— želodce. — Georg Schichi oddel. za redilno mast „CEftES" Aussfg. Zaščitna znamka: „Sidro" Liniment. Capsici comp, Ntdomettok «• P m I n - E ji p • 11 • r j« splošno priznano kot lavi-atno b*l bUžoJoče omRlIo; cena 80 vin., K H h K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pr. nakupovanju tega povsod priljob-Ijcre^ dunr.čega sredslv«, n^j se em!« Se or g'i a'r»e steklenice v škatlah z atM zaščitno namko .Sidro* h Klchtcrjtv Iekf»rne, potem se je gotovo preji* _ originalni izdelek. ' J^JO^RICHTERJEVA LEKARNA W§% L T±1 k ..ilatcin leva" v Pragi f t TJ m Elisabethgasso fit.; UneTno raipoiiljtnje. a m mi Stara tvrdka pri kateri se sli odjemalci poslužujejo že nad 30 q I)nii»e reklame ne p' moja krojaška deiavnca in Irgovta gotovimi oblekam. Vabim con j. g. in.roč: da si ogledajo vsak v moji trgovini to ri~ dospel" spomladansko | letno blago = flnlon Krušič, =j krojaški mojster in irgr^"| v Gorici tel«, frana 3o,ipa 35 ~ lek. 3o,ipa 1?^J mm mm m Gorica -**- Gorica Klimafično zihvišže. Hfitel Sudbahn [ na Telovadnem trgu, poleg ljud-:\ skega vrta. — Hotel prvega reda. • — v hotelu in dependanci nad j || 70 sob in salonov. — Lastna { električna razsvečava. — Elek-1 i trični avtomobil-omnibus k vsem i brzovlakom in po potrebi. — I Velik park pretežno z eksotiškim a rastlinstvom. — Mirna, krasna d lega, nič prahu, kakor nalašč g za one, ki hočejo prijetno in i mirno preživeti nekaj časa v | Gorici. — Izborna kuhinja in t klet. — V hotelu je obsežna A knjižnica. | balama fiue °s''ske si«1- ':,'-: F ~l JUlCilim zeio priljubljene ^ ; ,A najske 86 kr.; bolj fine glj meso 8i) kr.; slanina 88 kr.; ^'f'1;,'^ 50 kr. za kilo. - Fine kranjsko klO'H vel., ena 20 kr. .j Sfc|i\/r>\7lrci brinjevec iiM- l^ sjHVUVfVa, pošilja s poštnim Pm-, od 5 kil raprej Janko Ev. Sire v Kranju- Jstanovljeno lota 1885. Mnogo nr!«n«"J J°v lanom blagu. — Kap u j e n» pu V0<1" : brJnJevo olje. > Igrava in komisijska zaloga dvobles a Sapi z enoletnim jamstvom pri Batjelu ^> l, Sorlcl, VIa Duomo itev. 3. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Jedino pristen je THIEf!flY-fev ^_bakani z znamko zelena nuna. Hajstarejc in aeprekosljivo sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, iaflnenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali 1 .velika posebna steklenica s patentov, zamaikom K. 5 poStnino prosto, TillEtlRY-jevo Cehtifolijno mazilo llianO kot neprekos^jivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseli vrst. Cena: 2 lonfka K 3*60 poStnine prosto se ra/.p'iSilja proti po\zi-tju ali predpLMlu zneska. Lekarnar A. TKIERHT v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. JJrošura s tisočerimi originalrni.vi zahvalar.-i je na razpolago zastonj in p(i.iiiine prost-). § Dobiva se skoraj v vseh veCjib lekarnah in mirodilntcah. ^a.-sN --v i ~<\. -r\ -cv -^ Cv doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tem, da "^ A vv^•*!5& je dobi«, vstopivši v praktiško življenje, kot temelj za sa- ^Lr oJv inostojno eksistenco kapital, katerega so gU»r:§i za ta slučaj t *\ L$* zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednent MJ** s priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vra€ati m jo v v jf nomanjSi men izkazati svojim oirokom. Jgt Neposredna posledica tega je pomirljivi faktura, da ne manjka danes ¦jOP" v nobeni rodbini, kateri je skrb la blagor otrok, življenska polica ™ -Prva češka splošna deln. družba za zavarovanje na življenje* v Pr grl, ., -»brata na zavarovanje za doto otrok posebno pokornost; nje to načelo zasle-,-i' -i p« »g. »ji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racijo-uS1at m ob jednem kar najceneji, . Ako se torej zavaruje preskrbitelj ,; za zavarovanje na Življenje ima vf?r'Jarwe tu<*' sIfid«če načine zavarovanja: za sluvuj amrti, za slučaj smrti in dozi-s1ii-*k' ^er s.e obrestujejo vplačane premije stalno po 3°/0, za glavnice v slučaju vojaške »mzbe m vigjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponudbe in oglase sprejema _>._==_=_ aaatopnikzaCJoriško r-=-rcr^- Josip Rovan kotnis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg št B (Piazza Duomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev. Baznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalno stroja In poprovo jamčiva od 5-10 let. "»"i Mizarska zadruga ** I v Gorici - Solkanu || vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena dola. . Podružnica v Trstu Via dl Piana vocriila 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Rimske toplice a u Tržiču (ITIonfaicone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. O času od 1. junija do konec septembra. Kopelii se priporočajo posebno proti prolinu in reumatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. kastnina Kr. D. kneza Ch«n!-Iaxis. ..Goriška Tiskarna" priporoča vizitke ŽELODČNE KAPLJICE (z varstveno znamko sv. Marka) 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na obranjenju traj- nega zdravja. Kajti dokazalo se je. da so norvoznost, bledica, nespanje, migrena, glavobol vedno posledice slabega prebavljaaja, kar provzroči tudi pamanjkljivo tvoritov krvi. Žeiodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenju želodca, in že- ..„.„_..„......t lodčni šibkosti, pri slabem prebavljanju, zaprtju in slabem teku. Izpisek iz zahvalnih pisem ki se mi pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki 30 ozdravile mojo hčer njene dolgoletne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata. S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu. Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti njeni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic. S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, Wiener Haupstrasse. Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 duc4t po K 4*—, 3 ducata po K llv~, 5 ducatov po K 17*— poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zaloga in lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. Hotel Balkan-Trs t Kavarna in restavracija. -%^ Nova zgradba, 70 elegantnih sob, Lift, električna razsveL I Java, kopelji, cene zmerne. počkaj & K„gj Buffet v Gorici z blagom in j opravo vred je radi družinskih razmer j jako po c[enl takoj na prodja. : Prodaja se tudi kava, mleko, likerji, I vino, pivo, sladčiee itd. — Naslov pove j upravnistvo. ¦^=======^^^=r=r=^-=^-:~."-.---. i HRTSTOFtE Raafzss orodje te posodje vseh vrst Pifesano težko posrebrnjena najlepše forme. [ Kompletne kasete namiz-i nega orodja, posotija za I omako, kavo, daj, na-I mizni podstavki, umetni izdelki. pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. Tsx. dvomi založniki Christofle & C.12 - Dunaj I. Opernring 5 (Helnriclisiiof). — Ilastrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo »voje izvirnosti imajo naši izdelki gonjo tevanriiko znamko 1n ime Oh ria tofle. POTNIKI V AMERIKO Kdor hoče dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi čez Ha vre v Ameriko, naj piSe pred odhodom od doma za pojasnila na naSo -------- najstarejšo firmo ....... . , ¦¦¦ ... Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbafcnplatz S. Za dobro In hitro ekspedlcJjo se garantira. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni nisi, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) Telefon it. 79. Račun poStne hranilnice Ste?. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilne vloge obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vlogre se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'i$%, na varžčino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 51/, L. Stanje 31. den. 1905.: 3 a d r u ž n i k o v 1790 z 5917 deleži * znesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 62. — Vrednost hiš: 112.328-— Anton Potatzky v Gorici Na Bredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO iN DEBELO. Najceneje kupovalSoe nlrnberikega In drobni... blaga ter tkanlo, prej« In altlj. m POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popolnih, Najboljše šivanke za šivalne stroje, J POTREBŠČINE za krojaše in čevljarje. Svcttnjieo. ~ RoŽnl Tencl. — Ma5ne knjižico. Hišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in detelji. | Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje ' krošnjarje, prodajalce po sejmih in t:KVh ter na deželi. 3 3i> h Porednež! he si nisi zapomnil, da ne II pušim drugega papirja za cigarete in cevke kakor =2 ,,OTTOMAN-ovega"?! : Proda se voz od prekupca Jako po nizki ceni. Več se izve* pri Matiju Kavčiču na Ljubinju štev. 39. pri Tolminu. s cesarskimi brzoparnlki »KAISER WILHELM &", »KRONPRINZ WiUffiLM« in »KAISER VViLHELM der GROSSE". Prakamaraka vožnja traja samo 5 - 6 dni. "g VatanSen, umesljiv poduk In t olja v ne vozne listke za parnike gori navedenei. i parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških želoznio dobite v Ljubljani edino lo pri ibfte C**a MIHI TAVČARJU, KoloflvorskB dim št 35 =1 f nasproti občeznani gostilni „pri Starem Ttšlerju". cd | Odhod It Linbljane fe vsak torek, četrtek In soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ I tičejo pot jmja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. -~c' j Potnikom, . aenjenim v tupadne državo kakor: Golorado, Mextko, Californljo, ^ i Affc , Utab, Wioming, Ni&vada, Oregon in Washington nudi naše drufltvo ^^ > poMtao agodae ia iaredn« oaao fcrea SalveotM, Odhod aa t«j progi t*3 J h Breoma enkrat mesečno. ^~f i Tn m dobivajo pa tudi listki preko B a Iti mora in na vm ostale de!« »veta, kakort # Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Colombo, Singapora vAvitralljoitd. • RAZGLAS. Podpisana al usojata naznanjati, it smeta od 1. avgusta tekočega leta dalji — vsled pridobljene koncesije od obrtni oblasti — sprejemati vsa naročila i električne luči Ok fe fc m M in gonilnih napram kakor tudi vsa popravila spadajoča t * stroko. Z odrom na dolgoletno vežbttj« pri najboljših tvrdkah te stroke (Sel* ckert, Siemens A Halke) pričakujeta o> se bode slavno občinstvo ramo tako » upno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno ii-vršite? vsakega naročila spadajoieg«' nafio stroko. Sprejemata tenj. naročila ter daj»» razna pojasnil« spoštovanjem ndana Ivan Potočnik & A. igel Mehanična delavnica, Vpeljava plina, vode in električne l^ V 6irW, zi Mjaiilci «tv. 11 Se dobiva v vseh lekarnah. NagboUše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU JB Hker Godim S&i1^\^™% Rfl>f9