List 6.
Natoroznanske stvari.
Kamno olje (petroleum) — nova velike hvale
vredna svečava.
Dragi gospod župan!
Vprašate me: kaj neki je tisti „petroleum", ki so ga toliko zaceli rabiti za svečavo, in po kterem se je pripetilo že veliko nesreč? Rad Vam odgovorim na to vprašanje, ker vem, da še več družim, kterim je to olje neznano, bode dobro došel ta odgovor. Odgovarjam Vam pa še posebno rad zatega voljo, da razjasnim, kdaj je to olje nevarno, kdaj pa je brez vse nevarnosti in^tako nedolžno kakor naše laneno ali oger-šično.   Cujte tedaj!
Zemlja naša prečudne stvari hranuje v svojem krilu. Premog (kamno oglje) poznate; pa še več druzih podzemeljskih smolnjakov je. Al ni namen moj, da bi zdaj več Vam razkladal o teh stvareh, ki so jih stvo-rile prečudne podzemeljske fabrike. Prestopim tedaj kar naravnost k Vašemu vprašanju.
Petroleum — napol grška napol latinska beseda — se pravi po nemško Steinohl, po slovenski kamno olje, skalno olje, tudi kamna kri. Je pa to olje ali navadno (borno) olje; tako je gosto, rudečkasto- ali črnikasto-rujavo , zoperno po duhu, ki iz razpoklin nekterih gora ali skal z vodo vred priteka in na vodi plava. Nahaja se v gornji in doljni Avstrii, v Tirolih, na Ogerskem, Erdeljskem itd., posebno veliko ga je v izhodni Indii itd., kjer ga rabijo za svečavo pa tudi za marsikaj druzega; — ž lah no kamno olje, ki ga tudi imenujejo zemeljsko nafto (Berg-naphta), je veliko čisteje, prav redko, rumeno kot vino in bolj prijetnega duha; vname se kaj rado. Sila veliko je tacega olja v nekterih krajih — v Ameriki posebno
kjer parnim masinam kurijo s tem oljem, ki je za dve tretjini cenejše memo premoga.
To krasno olje, ki slovi zdaj po svetu kot najlepša luč, dohaja nam iz Amerike. Lansko leto so ga okoli 10 milijonov centov iz Amerike v Evropo pripeljali. Ali Vam ni to dosti jasen dokaz , kako čislano je že to olje in bode še zmiraj bolj, ko ga bote tudi Vi po kmetih v vsaki bajtici za svečavo imeli. Stavim, kolikor Vam je drago, da bode namesti brljavih lešerb Vam povsod svetilo kamno olje! In še plinovo (gazno) svečavo utegne spodriniti. Funt očiščenega kamnega olja velja le 34 ali 35 nov. kraje, funt ogeršičnega ali lanenega olja pa tudi toliko. Pre-rajtali so, da luč kamnega olja, ako gori s toliko svit-lobo kakor 6 sveč (Milliovih), velja za uro le malo čez 1 nov krajcar, z manjšo svetlobo pa še cel krajcar ne.
Dosihmal so se nekteri bali tega olja, ker se je slišalo o mnogih nesrečah. Al, dragi župan, vsega tega se ni celo nič bati, ako se rabi očiščeno (rafinirano) olje.    Kako to? bodete vprašali.    Lej-te! to je tako-le:
Kamno olje, ki ga dobivamo iz Amerike, obstaja iz dveh tvarin (stvari): ena je tako imenovana nafta, druga je pravo kamno olje. Obe te tvarini gorite; obe ste si sicer podobni in sorodni, in vendar je med nafto in kamnim oljem velik razloček. Nafta je kakor eter neka izhlapljiva ali izdišljiva stvar; kadar se pritakne temu hlapu ali plinu goreča sveča ali kar si bodi gorečega, se hipoma užge hlap, in nafta s plamenom gori, dokler jo je kaj v olji. Zato je nafta tako nevarna, ker lahko ogenj z velikim plamenom napravi krog in krog.
Al ta nevarnost se lahko in popolnoma vzame sirovemu kamnemu olju, ako se mu odžene nafta, to je, da se olje očisti nafte, ki se vjame v posebno posodo, olje pa potem samo, čisto ostane. Tako očiščeno (rafinirano) kamno olje je tako brez vse nevarnosti kakor vsako drugo olje. Glavna stvar je tedaj, da si kupimo od poštenega trgovca očiščenega kamnega olja, kterega se dobi povsod na cente. Da pa je olje res očiščeno, se lahko vsak sam prepriča. V skledico vlite nekoliko kamnega olja, pa prižgite košček papirja ali trsko in držite jo nad oljem. Ako je olje sirovo in ni očiščeno, pri tej priči se vname nafta in tudi o 1 j e se užge; ako pa je olje očiščeno, Vam bo pogoril sam papir ali trska in olje se ne užge. — To so gotove skušnje, po kterih nikogar ne more oslepariti goljufen barantač s sirovim oljem. To trdi tudi zagrebški „Gosp. List", po kterem Vam bodem drugi pot še nekoliko več o tem povedal, kako je s svetilnicami (lampicami) ravnati pri tej svečavi.
V r e d n i k.
      42