ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
10. APR. 1932
ŠTEVILKA15
KOOANČIČ: SV. KATARINA SPOMLADI
SPODNJE TKI: SKERLEP: TULPA, ZADNJI SNEG. NARCISA
62
t Dr. Stanko Vurnik
Dne 2'i. p. m. je umrl v Ljubljani kustos našega etnografskega muzeja, dr. St. Vurnik, star komaj 34 let. Pokojnik jo bil nedvomno eden največjih talentov povojne katoliške znanstvene generacije in se je udejstvoval kot umetnostni /.godovinar ter kot niirodopisec. \ etno-^'rafiji je bil Vurnik edini naš strokovnjak, zato je zadela etnografski muzej z njegovo smrtjo nenndomestljiva izguba.
GeneralIeldmarAal
Hindenburg (s svojimi vnuki), ki bo danes vnovič izvoljen za predsednika nemške republike: v ozadju palača držav, predsednika.
Na desni: Predsedstvo našega senata, spredaj sede pod-preds. J. Altiparjv^ marko vit,   oreds. dr. A. Pavelič in podpieds. dr. b'r. N'ovak, zadaj pa stoje tajniki Glu-šac, Gmajner in Popovic.
Na levi : Bojau Pceek. ljubljenec ljubij operetnega občinstva \ vlogi D.^riagDana .Trije niuäketirj)'),
Spo.lai: Ogromna clekiriéna lentraln ob Jordanu blizu Genez.ireške-ga jezer«, k: je bila pred kratkim oivor-jena m ki bo preskrbela vso Pale-miro / ebktriko.
-Va levi: .Novi predsednik irske republike, De Valera, je oprostil vse politične jetnike, ki so priredili takoj naslednji dan ogromni shod v Du-blinu za popolna neodvisnost Irske.
Spodaj: Proglasitev nove Mandžur-ske države v Mukdenu ob navzočnosti zastopnikov vseh mandžurskih pokrajin.
Spodaj na levi: Pogled na Junkers-ove tovarne letal (Dessau, Nemčija), ene največjih in najboljših v Evropi, ki so napovedale poravnalno postopanje.
63
Iz Zgodovine Srbije v XIX. stoletju
Karadorde Petrovič
.ie tryroveü  v  šumadiji.  olj  in'iliki  prvega  velikega  srbskega
upora 1. 1804 so gu pa izvolili uporniki zB svojega voditelja. Vodil je nato dolgoletue krvave borbe s Turki in dosegel izredne uspehe, tako ila je osvobodil velik del severne Srbije in jo demokratično organiziral v samostojno državo. L. 1813. so pa navalili Turki i. velikansko premočjo na mlado Srbijo in ker med Srbi tudi ni bilo prave sloge, je podlegla in Karadjordje je zbežal v Avstrijo, odtod !>» v Rusijo. Dve leti nato je izbruhnil pod vodstvom Miloäa Obre-noviéa uov upor proti Turkom in Karadjordje Je- takoj odhitel v domovino, toda ua poti je bil od Miloševih agentov due 13. pustil 1. 1817. /tivvrilTiu  umovien.
Miloš Obrenovic
je bil edcu izmed srbskih stareeiin, ki se jc 1. 1815. postavil ua čelo novemu protiturškemu uporu in ki ga je nato tudi srbska skupščina priznala za kneza. Med demokratičnim srbskim ljudstvom je pa njegov absolutistični despotizera naletel kmalu na hud odpor in ker se mu poleti 1. 1839. ni posrečilo odpraviti celo ustave, se je odpovedal prestolu na korist svojega sina Milana, sam se je pa umaknil v zasebno življenje in živel od ogromnega bogastva, ki si ga Je znal pridobiti kot vladar. Ko so 1. 1858. odstavili Srbi kneza .Aleksandra Karadjordjeviéa. so pozvali vnovič na prestol stai-ega .Miloša, ki se pa ni v izgnanstvu uaučil ničesar, toda kakih ostrejših liripctljujcv ga je rešila smrt dne 14. septembra I. 18G0.
Milan Obrenovic
je bil uajstarcjši sin kneza Miloša in je nastopil vlado po odi>ovedi svojega očeta due 1. Junija 1. 1839. Vladal je pa samo 28 dni, ker je takoj nmrl in na prestolu mu je sledil Mihajlo. (Ta MIlan Obrenovic se ne sme zamenjati s liozuejšlni kraljem Milauom Obreuovičem. ki je vladal od 1. 1868. do 1. 1889.)
Mihajlo Obrenovic
brat Milanov, je vladal po smrti lega, 1. 1839. Xaletel je pa takoj na velika na-sprotstva in 1. 1847 Je moral pobegniti, nakar mu Je sledil knez Aleksander Ka-radjordjevič. Ko je bil pa 1. 1858. odstavljen tudi ta, se je vnovič \Tnil na prestol, toda uvedel je najostrejši osebni absolutizem, zaradi česar Je postal kmalu obsovražen povsod, dne 28. maja leta 1868. Je bil pa ubit pri Belgradn. Na prestolu mu je sledil knez in pozneje kralj Milan Obrenovic.
Aleksander Karadordevic
sin osvoboditelja Srbije, Je stopil ua pro-stol po velikem uporu proti Obrenovičem 1. 1842. Tudi ta se ni mogel sprijazniti z demokratičnim načinom vladanja, temveč je uvedel osebni reilm, v katerem je imelo vso oblast uradniStvo, zato Je ualetela tudi njegova vladavina na veliko nezadovoljstvo, dokler ga ni sveto-andrejska narodna sknpSčina 1. 1858. celo odstavila in poklicala na prestol vnovič starega Miloša Obreuovlča.
64
Iz sovjetske Rusije
Lani se je na velikili svetovnih tržiščih pojavil ruski dumping, ki je dal vsemu svetovnemu tisku povod za obširno razpravljanje o sovjetskih produktivnih metodah in o socialnem položaju ruskega delavstva. Ob tej priliki se je vztrajno trdilo, da o kaki delavski svobodi, ki jo obetajo komunisti pri svoji agitaciji, vsaj v Rusiji ni niti sledu in da živi velik del ruskega delavstva na eni strani v vprav nečloveških socialnih razmerah, na drugi strani pa tudi v pravem suženjskem razmerju. Zlasti so opozarjali na mase gozdnih delavcev po neizmernih gozdovih severne Rusije, kjer je zaposlenih na desettisoče političnih jetnikov, katerih edini pogrešek je ta, da niso komunisti. Glede zatiranja svobode mišljenja sovjeti pač več kot uspešno tekmujejo z nekdanjim carizmom, zato morata biti oba sistema vsakemu, ki še kaj da na človeško dostojanstvo, enako odurna. Danes prinašamo iz teh sevornoruskih gozdov vrsto slik.
Pogled na gozdne delavce v guberuiji Arhangelsk (Sev. Rusija).
Na levi: Pri podiranju drevesa.
Na desni: Tudi žensk je mnogo zaposlenih v severno-ruskih gozdovih.
Spodaj na levi: Les vlačijo k  rekam s traktorji.
Spodaj na desni: Pogled v sobo predde-lavcev taborišča severno-ruskih gozdnih delavcev.
Športni vestnik
Za velikonočne praznike so se po večini vsi prijatelji zimskega sporta poslovili od svojih »desk«. Za zaključek sezone so mariborski smučarji priredili visoko-alpski tečaj na Peci. Poskrbeli so tudi za sv. mašo, ki jo je opravil na velikonočno nedeljo na Peci g. dr. Anton Jebart. Več tečajev se je letos vrSilo visoko v Alpah, vsak je trajal več kot teden dni, toda samo Mariborčani so se zavedali, da so dolžni Stvarniku hvalo za krasoto narave.
Na desni: Udeleženci tečaja na Peci pri sv. maši.
Na levi: Tnčan teže prvi skozi cilj pri cross country teku za državno prvenstvo, ki se je vršil 3. t. m. v Ljubljani.
BaScrottalC JugoalOV. tiaUarnc  v Cfablftml — fonatta poaamaaiutO »UU aovollva le • prtvoVuipm ur^antitva